iMADO JUTRO
Št. 38	Nedelja, septembra	1931
		
Bogo PregeIf:
Punčkine prigode
1. Žalostna zgodba o Punčki in njenem mucku Nosku
Štiri leta je bilo tedaj Punčki, ko je bila v prvo prav resnično žalostna. Res ji je bilo že preje včasi hudo. Toda solze so vedno hitro splahnile in Punči se je spet smejala.
Punči je imela nekaj igrač. Imela j3 zamorska. Bimbo mu je bilo ime in okrog glave je imel zavezan rdeč trak. Bimbo je bil v družbo in zabavo pre-
v kuhinji. Njegov kožuh js bil razmr-šen. Punči si ni znala razložiti njegovega vedenja. Zato je šla k mami.
»Mama! Nosek je hud name. Pa mu nisem nič naredila. Tudi na mleko je hud. V naročje sem ga vzela, prav na« lahko, pa mi je ušel. Zakaj j2 Nosek žalosten?«
Mama je šla s Punčko k mucku. Pobožala je Noska in rekla: »Nosek ni nič hud nate, samo bolan je. Zato se mu ne da, da bi se igral s tebofi.«
zali porcelanasti punčki, ki je bila vedno oblečena v tenko šumečo svilo. Izpod drobnih, črnih obrvi je zrla tako dostojanstveno v svet, da je Punči ni nikdar drugače imenovala, kakor »vi-sokoroona gospodična«.
Tretji, najljubši za družbo pa Ji je bil mucek Nosek. Ves je bil bel, le na hladnem smrčku je imel črno liso, zato mu je bilo tudi Nosek ime. Rad je pil mleko in poležaval v naročju.
Tisti dan pa se je Nosek popolnoma spremenil. Nič več ni hodil s privzdignjenim repom in se stisnil k štedilniku
S široko odprtimi očmi je poslušala Punči. Potem pa je vprašala: »Ali bomo dali Nosku mrzel obkladek, kakor meni, da ga ns bo več glava bolela?«
»Ne, Nosek noče obfcladikov. Še bolj bi ga zeblo. Le glej, kako ga že zdaj trese mraz.«
Punči je premišljevala, kako bi Nosku pomagala: »Mama, ali ga smem pestovati? Nalahko ga bom stisnila k sebi, da se bo ogrel.«
A mama ji j2 branila, češ, da Je mucek v bolezni rajši sam.
Punči je globoko vzdihnila. Spustite
se je z maminega naročja in odšla v svoj kot. Tam je vzela svoj nizki stol in položila vanj »visokorodno gospodično«. V naročje ji je položila zarnior-čka in vse skupaj nesla k štedilniku. Sedila je na stol, na desno stran si je posadila »visokorodno gospodično« in na levi ji je sedel Bumbo. Dolgo je molčala in ni vedela prav, kako bi začela.
»Na obisk sem prišla. Tudi .visokorodna gospodična' in Bimbo sta prišla. Močno jima je težko, ker si bolan. Povedala ti bom pravljico. To je zelo dobro. Povedala ti bom zgodbo o mucku, ki je imel škornje. Ta je prav zate.«
»Nekdaj je žival oče, ki je imel tri fantke. Niso imeli veliko denarja, zato so bili vsi raztrgani. Stanovali so v majhni hiši Poleg hiše je bil hlev, da so imeli v njem spravljeno kravo. Hlev pa je bil tako majhen, da niso mogli zapreti vrat, ker bi drugače kravi rep priščipniK. To pa bi jo bolelo. Jezik pa je molela krava kar skozi okno. Tudi zanj ni bilo v hlevu nič prostora. Ne vem, če je bilo prav tako, vendar Ma-riček mi je tako povedal. Nekega dne je oče zbolel; zato je poklical sinove k sebi in jim dejal:
»Preljubi sinovi, umri bom in me ne bo nič več pri vas. Zaito vam povem še to: Kar imamo, imejte vsi skupaj. Ko je to povedal, je umri. Sinovi so se jokali. Ko so se vrnili od pogreba domov, so se vsedli k peči in se pogovarjali, kaj jim je zdaj storiti. Pa je rekel največji: »Zelo malo imamo. Hišo, kravo in mucka. Kaj naj počnemo s tem? Razdelimo si!« Srednji brat mu je pritrdil: »Ptrav imaš! Razdelimo! Tvoja bo hiša, moja bo krava, Zapeček pa naj ima mačka.« Najstarejši brat je bil zadovoljen. Zapeček je bilo ime najmanjšemu, da veš, ker je rad ležal za pečjo. Zapeček je molčal. Bal se je, da ga ne bi starejša brata nabila, keT sta bila močnejša in hudobna. Zato je šel brez besed, ko sta ga brata zapodila od doma. Mucek pa je šel ob njem. Zapeček ga je pogladil in rekel: »Mucka bom odri in si bom napravil iz njegovega kožuha kučmo, da me ne bo zeblo v glavo.«
Mucek se je ustrašil in je prav žalostno zamijavkal:
»Kdo pa nosi kiučno poleti? Zdaj je ne potrebuješ. Počakaj vsaj do zime. če bi mi dal škornje, bi ti znal preskrbeti dobrih jedi, potice in krače, pa še grad, da bi v njem spal. V gradu pa bi bila prelepa gospodična, ki bi te rada imela.« Zapeček je šel k čevljarju, da
je pomeril mucku škornje. Ko je mucek obul škornje, je rekel: »Zdaj sem lovec. Grem na lov!...«
»Nosek! Nosek, kaj je s teboj?«
Ne da bi se zmenil Nosek za zgodbo je vstal. S široko razkrečenimi nogami se je opotekel proti sredi kuhinje. Tam je za trenutek obstal. Njegova glava se je mlahavo povesila. Še enkrat jo je dvignil. Potem so se mu zvile noge, kakor da bi bile iz papirja. Padel je in obležal stegnjen s šfcriečo dlako. Tudi tresel se ni več.
»Mama! Mama! Hitro!« Mama se je sklonila k mucku, potem pa je rekla: »Nosek je umrl, Punči. Pobožaj ga. Potem ga bom nesla v stran!«
Punči v prvem trenutku ni mogla razumeti. Potem se je sunkoma obrnila in šla k stolčku, kjer sta sedela Bimbo in »visokorodna gospodična«. Punči je pomislila, kaj naj stori. Naposled se je priklonila in rekla: »Visokorodna gospodična, Nosek je umri!«
Porcelanasta punčka je vzela iz torbice droben, čipkast robec in ga pritisnila na desno oko. Z žalostnim glasom je dejala: »Pretužno vest ste nam javili, gospodična Punči. Moje srce je polno žalosti za irubim prijateljem Noskom. Oh, oh! Kdo bd si mislil? Tako v cvetu svoje mladosti. Je sicer bil res nekoliko preveč razuzdan, vendar kaj takega nisem pričakovala. Oh, oh!«
Krčevito je pritiskala robček na desno oko. Z levim pa je zadovoljno mežikala, češ, ravno prav, vsaj boš zadovoljna z mc*jo dostojno družbo. Punči je to videla. Kaj mežika tako neumno »visokorodna gospodična«. In briže si solze, pa ne joka. »Avša, avša neumna!« Da, to ji bo rekla. Saj je res neumna. Punči je že odprla usta, a tedaj jo je v grlu nekaj zapraskalo. Ni imela več glasu. »Si — si — sikorod-na...« Stekla je k mami in dejala: »Mama, prosim, sleci me. Spat pojdetn.«
»Visokorodna gospodična« je počasi spustila robček z očesa. Zmajala je i glavo in piskaje dejala:
»Brez srca in omike so dandanes Bo-dje. Si videl, Bimbo, niti solze ni poto-čila za njim. Pa ga je vendar ljubila. Naju oba je zaradi njega zanemarjata. Nu, in zdaj? Iz oči — iz spomina! Oh, ubogi prijatelj! Vendar je prav za prav dobro tako, v našo družbo m spadal — Bimbo! Ti spiš?!«
(Dalje prihodnjo nedeHjo.)
Črtomira:
Vsega sem se naveličal, ne bom se skrival več
Morda veste, ali pa tudi ne, da nekoč fanitje niso bili nič kaj veseli bridke sablje, ker je trajala vojaška doba po cela dolga leta. Tiste, ki so se umikali, so ulovili in jim sabljo s silo opasali. Nekaterim se je posrečilo ubežati, pa je nazadnje skoraj vselej padel biri-čem v roke. O nekem takem beguncu vedo povedati pri nas tole:
Tone Premčev iz Vrbovega bi bil moral tisto leto k vojakom. Pa se je uprl in zbežal v gozd. Tam se je potikal kakor divja zver. Hranil se je z gozdnimi sadeži. Tu pa tam mu je kak gozdar ali drvar dal kaj od svojega. Poznal je skoraj vsako drevo, vsako luknjo, skrivališča kun in lisic. Vedel je, kje pijejo jeleni zjutraj vodo, kje gnezdijo šoje, kje kaplje ponoči medved med iz osišč; oponašal je glasove gozdnih ptic — in ubijal čas, ki ga je merilo .solnce od enega roba gozda pa do drugega.
Nekoč je opazil na prisojnem mestu velik kamen. Časa je imel dovolj, pa se je spomnil, da ima pri sebi dletce. Z njim je dan za dnem nekaj klesal v kamen — ga z velikim naporom počasi prevalil in na nasprotni strani spet vklesal tele besede: »Srečen tisti, ki me boš obrnil!«
Nazadmje mu je postalo vendarle dolgočasno, pa je skoval tole nesmico: Vsako nedeljo zjutraj je v cerkvi božja
čast,
jaz pa po gozdu hodim, si delam kratek
čas...
Vsega sem se naveličal, ne bom se
skrival več — oj, saj se javit pojdenn, čeprav bo
zlavca preč!«
Neke nedelje se je brezskrbno solnči! na trati ob robu gozda in tako zaspal. Pa ga je opazil euen izmed loeariev in ga z nabito puško gnal pred seboj ter ga izročil bližnji oblasti.
Ko so pozneje tisti kamen našli, prebrali napis in ga obrnili, so bile na drugi strani besede: »Dozdaj sem se soh-čil na eno stran, zdaj se bom pa še na drugo.«
Kitajski zid
Gotovo ste že kaj slišali o njem. Marsikdo morda misli, da obstoja »kitajski zid« samo v pravljici. Ne, otroci moji, kitajski zid obstoja v resnici. Je naj ogromnejša obrambna naprava sveta in oklepa že stoletja in stoletja ves severni del Kitajske. Kitajci so ga sezidali v obrambo proti roparskim upadom mongolskih, nomandskih narodov notranje Azije, zlasti proti Hunom, pred katerimi so trepetala ljudstva že 1300 let pred Kr. r.
Kitajski zid se vije kakor ogromna kača po grebenih gora, se vzpenja čez skalnate strmine, pada po bregovih v globoke doline. Nenadoma se skrije očesu za vrhove gora, potem ga pa spet lahko zasleduješ ure in ure.
Kitajski zid je res čudovita tvorba človeških rok. Njegove ogromnosti se zavemo, če premerimo dolžino zidu. Če bi ga postavili preko vse Evrope, bi segal od Pariza do Petrograda, saj je dolg 2450 km!
Menda je zid že nad 2000 let star. 2e slavni cesar Tsin-ŠMiuangti, iz tretjega stoletja pred Kr., je pričel z zidavo obrambnega zidu, ki pa je bil le iz ilovice. Svojo poznejšo obliko je dobil šele pod Ming dinastijo v 15. stoletju po Kr. Višina in širina zidu je različna; v ravnini in na gorskih prelazih, tam, kjer je bilo Mongolom prodiranje lažje, je močnejši in višji. Znotraj in zunaj je obložen z granitnimi ploščami, vmesni prostor pa je izpolnjen z gruščem. Na lažjeprehodnih mestih je 11—12 m, včasih celo 16.5 m visok in 8 m širok. Po vrhnem robu je obložen s kvadri ali žgano opeko. Vrh zidu je bil nekoč udobna 5—6 m široka cesta, ograjena z zidkom, kjer so se vrstile v gotovih presledkih strelske line. Danes je ta cesta hudo razpadla; prav tako štirivo-glati čuvajni stolpi, ki se vrste vsakih 100—200 m. Nekoč je stotisoče vojakov čuvalo zid in stolpe, na tisoče topov je prežalo s svojimi žreli na Mongole. Danes leže topovi razpadli in zarjaveli na
zidu, skriti pod bohotnim plevelom in drugim zelenjem!
Od leta 1644, ko je zasedla kitajski prestol Mandšu"dinastija so zanemarjali zidovje, ker je postalo nepotrebno; odtlej razpada bolj in bolj.
Herodot poroča, da je pri Cheopsovi piramidi, ki obsega 2% milijonov kubičnih metrov zidovja robo t al o 100.000 ljudi celih 20 let. Koliko milijonov ljudi je moralo zidati Kitajski zid, ki obsega več kot 300 milijonov kubičnih metrov, to je toliko materijala, kolikor bi obsegalo 150 Cheopsovih piramid? 1
Otroški dežnik
Ni bilo mnogokrat, časih se je pa vendarle zgodilo, da sem ga obiskal, da sem z njim pokramljal kako urico, čeprav je postaja! v zadnjem času prav čudaški. Živel je kot samoten samec v majhnem podstrešnem sta* novanju, kakor da bi stanoval v ka* kem muzeju. V sobi je bilo razpo* stavljenih vse polno čudnih, starin*
poceni, a vendar je silno visel na njih, ker ga je z vsakim predmetom spajal kak prijeten ali žalosten spo* min. Tuj človek bi mu bil gotovo zmetal vse te stvari na smetišče.
Najbolj skrivnostni sta bili videti dve stari mahagonijasti omari. Pod
steklenimi vrati se je svetila oblede« la, nekdaj zelena svila. Samo dvakrat v svojem življenju sem smel pogle* dati v omari, kjer je bilo nakopičenih nešteto starin.
Nekega večera sem šel k njemu. Dobri, stari možiček je sedel za svojo mizo, kjer se stala steklenka vina. V ustih je držal tlečo cigaro m nad glavo je imel razpet dežnik. iVeselo mi je pomežiknil, ko sem vstopil.
»Ob slavnostni uri prihajaš,« je slovesno rekel in mi natočil kozarec vina. »Nu, kaj pa stojiš kakor klada in kaj tako buljiš vame? Sleci suknjo in sedi!«
»Dežnik...« sem zajecljal. »Zunaj je najlepše vreme, ti pa sediš v sobi z odprtim dežnikom.«
Nisem mogel odvrniti pogleda od dežnika. Bil je majhen in zverižen; držalo je bilo zakrivljeno in komaj dovolj veliko za otroško roko.
»To je- otroški dežnik,« je rekel in zavrtel dežnik nad svojo glavo.
»Seveda, otroški dežnik,« sem od* govoril v svoji zmedenosti. »Tudi star je videti!«
»Ravno danes mu je šestdeset let,« je dejal in počasi kimal z glavo. »Da tako star je že. Vsa leta sem ga skrb* no hranil in potresal s praškom, da mi ga ne bi molji požrli. Nu, zdaj ga je starost že precej zglodala. Glej, tu* kaj je že čisto strgan.«
»Da, res,« sem sočutno pritrdil. »Nu, šestdeset let je za tako strašilo dovolj dolga doba!«
»Strašilo?« je ogorčeno odvrnil sta* rec. »Zate je to morda strašilo. Jaz pa čutim, da je ta dežnik poln čara, in nikoli se ne bom ločil od njega.«
»Nu da,« sem dejal, ker mi ni pri* šlo nič drugega na um.
»Če te zanima, ti lahko povem nje« govo zgodbo. Ali poznaš Anderseno* vo pravljico o »Spančku«... da? Nu, tedaj "Se gotovo tudi spominjaš čudo* vitega dežnika, ki ga je Spanček odprl nad Hjalmarjevo posteljo? Vi* diš, ta dežnik je tudi tak čudovit dež* nik. Dobil sem ga, ko sem bil sedem* leten otrok. Povem ti, ta dežnik ima zgodbo, ki je 5e mnogo lepša od vseh Hjalmarjevih sanj ... Svojo prvo lju* bežen sem spremljal pod tem dežni« kom domov.«
»Res?« sem začudeno vprašal
»Da, svojo prvo ljubezen,« je sa» njavo ponovil starec. »Hodila je z menoj v isto šolo. Od prvega dne, ko sem jo videl, sem jo imel rad. Bila je
mirna in nežna in popolnoma dru* gačna c 1 drugih deklet, ki so pri vsa* ki prilil, i kazala jezik in grozila s pcst» mi. Tudi prstov ni lizala, kar sem že takrat obsojal. Lepa prav za prav ni bila, a bila je tako nebeško mila! Ni* koli se je nisem upal nagovoriti, za« kaj bil sem zelo boječ. Nu, tisti dan, ko sam dobil za svoj sedmi rojstni
brez dežnika. Takrat sem jo spremil domov. Vidiš, to sem ti hotel pove* dati.«
»In zaradi tega dogodka si...«
»Sem spravil dežnik. Da. Zdaj je od tega šestdeset let. Lepo je bilo ta* krat. Nepopisno lepo. Kasneje sem šel na gimnazijo in sem jo izgubil iz* pred oči. Na poroki tvojih starišev sem jo spet srečal. Življenje je časih prav čudno. Spomnil sem jo, kako sem jo spremil takrat z dežnikom do* mov. Smehljala se mi je.»
»Na poroki mojih starišev si jo srečal?«:
»Da, saj ti si jo prav dobro poznal.«
»Jaz?« sem se začudil.
»Da,« je pokimal. »Nihče je ni v njeni milobi in dobroti tako dobro poznal kakor ti, in nihče je ni morda tako ljubil kakor ti... Bila je tvoja mati.«
Maksa Samsa:
Kade i na Savinjske gore...
Kadar na Savinjske gore seince mraka se spustijo, spomnim se na črne bore, tam na daljno domačijo..«
Lajež pes krog tuje hiši, ko se v nič gubijo sanje, vater, ki jokaje piše v noč. Pritajeno-mrmranje vode, ki pod oknom teče: vse spomin je tiste sreče, ki je cvela dni nekdanje...
Smešna zgodba
»Vajenca sprejmem«, je bilo napisano na veliki, črni deski, ki je visela nad trgovino gospoda Pohlina. Neki deček je šel mimo trgovine; prečital je napis in se oglasil pri trgovcu. Takoij za njim je prišel drugi deček, ki je kar snel desko in šel z njo k trgovcu.
»Kaj hočeš z desko?« ga je vprašal trgovec.
»Z desko?« je odvrnil deček, »zdaj je ne potrebujete več; vzeli me boste v službo in ne bo vam žal.«
»To bomo takoj videli,« je rekel gospod Pohlin. »Tukaj imam še enega dečka.« Položil je pred dečka dva velika, dobro prevezana zavitka. »Tako,« je dejal, »vsak naj odpre en zavitek.«
Prvi deček je skrbno razvozljal vrvico in jo zvil v klopčič, papir pa je čedno zložil. Drugi deček — tisti, ki je bil prišel z desko v trgovino — je vrvico kratkomalo porezal in papir raztrgal in že je bil gotov.
»Tebe bom lahko porabil, pri onemu človek lahko zaspi, preden razveže zavitek. Pri meni mora biti vsako delo po bliskovito opravljeno. Hitro škarje v roke, to je tisto, kar jaz potrebujem!«
Zvečer, ko se je gospod Pohlin peljal v dvigalu navzdol, se je dvigalo nenadoma ustavilo. »Halo.« ie zavpil vajencu, ki je stal v nadstropju nad njim, »ustavil sem se; hitro poskrbi, da pridem doli!«
»Takoj!« je odgovoril deček, vzel škarje za rezanje žice in ček, ček, že je bila veriga dvigala prerezana. V naslednjem trenutku je gospod Pohlin z dvigalom vred treščil na tla. Med tem, ko si je drgnil boleče ude. je zamrmral: »Pa bi bilo le bolje, da sem vzel prvega dečka!«
Putka je šla v mesto
Sla je putka v mesto, pa si je umazala nožice, stopila h grmu ter rekla:
»Grm, obriši mi nogo!«
»Nočem,« je odgovoril grm.
»Nočeš? Le čakaj, grm" zanikrni! Kozo pokličem, da te obgrize. Hajd, koza, pogrizi ta grm!«
»Nočem,« je rekla koza.
»Nočeš? Le čakaj, koza zanikrna! Volka na-ščujem nate, da te požre. Hajd, volk, požri kozo!«
»Nočem,« je rekel volk.
»Kaj, nočeš? Le čakaj, volk zanikrni! Vaščane pokličem, da te pretepe-jo. Halo, kmetje, preštejte kosti volku, pobijte ga!«
»Nočemo,« so rekli kmetje.
»Nočete? Čakajte kmetje zanikrni! Ogenj pokličem, da vam uniči vso vas. Alo, ogenj, požgi vso vas!«
»Nočem,« je odvrnil ogenj.
»Nočeš? Le čakaj, ogenj zanikrni! Vodo pokličem, da te pogasi in zatre. Hajd, voda, pogasi ogenj!«
»Nočem«, je rekla voda.
»Nočeš? le čakaj, voda zanikrna! Konja pokličem, da te popije. Halo, konj, popij vodo!«
»Nočem,« je rekel konj.
»■Nočeš? Le čakaj, konj zanikrni! Sedlo pokličem, da te bo ožuljilo. Alo, sedlo, skoči na konja in ga žulji!«
»iNočem,« je reklo sedlo
»Nočeš? Le čakaj, sedlo zanikrno! Miško pokličem, da te ogloda. Miška, zglodaj sedlo!«
»Nočem,« je rekla miška.
»Nočeš? Le čakaj, miška zanikrna! Mačko pokličem, da te požre. Ha-
lo, mačka, požri miško!«
»Nočem,« je rekla mačka.
»Nočeš? Le čakaj, mačka zanikrna! Psa pokličem, da te pograbi! Alo, Pazi, ugrizni mačko!«
Pes Pazi pa je rekel: »Bom! Jaz bom!«
Ln je pes ugriznil mačko.
In je mačka ugriznila miško.
In je miška začela glodati sedlo.
In je sedlo začelo žu-ljiti konja.
In je konj začel piti vodo.
In je voda začela gasiti ogenj.
In je ogenj zažgal vas.
In so kmetje zamahnili po volku.
In je volk planil na kozo.
In je koza začela mulitl grm.
In grm je z vejico obrisal putki nožice, da je putka šla lahko v mesto.
Danilo Gorinšek:
Gozdna
Povabil nas ptiček je v hladni gozdiček, tam petje veselo povsod j3 zvenelo. So zajčki podili po volji se mili. Se polži bi bili jim radi sledili. So zajčkom dejali, da kar tekmovali vsi v dirjanju bodo. Bog bodi s prismodo!
—	Kot šlo bi za stavo hiteli čez travo
so zajčki dolgouhi, so polžki — lenuhi
—	oj smola zakleta —» dospeli čez — leta... Tedaj nas sipet ptiček je zvabil v gozdiček, smo vsi se smejali,
Š2 žaba se šali .smejala tako je, da šla je na — dvcuje!
K AJ* PfŠ E10 OT RO VČ K
Prvi sokolskl nastop Drl Sv. Barbari v Slovenskih goricah.
Kakor do vseh večjih kraiih kraljevine Jugoslavije. tako so tudi Dri nas ustanovili sokolsko društvo. Ker ie bik) od začetka malo članic, ie sestra načelnica Drosila moje starše, da me ouste v oočitnicah telovadit. Starši so dali dovolienie in bila sem zelo vesela. Prvi javni nastop smo imeli 9. avgusta. Pri nastopu so sodelovale tudi sosedne čete iz Sv. Lenarta in Ru-Derta v Slov. eoricah. Nastoo se ie orav dobro obnesel.
Milena Prekoršek. nč. I. realne gimnazije
pri Sv. Barbari v Slov. eoricah. •
Mol najlepši doživljal v počitnicah.
Mnogo leDcea sem doživel v oočitnicah Dri stricu. Večkrat sva šla v mesto in še kam drugam. Nekega dne oa me ie peljal na ljubljanski velesejem. Najlepši doživljaj zame ie bila vožnja na vrtiljaku. Ogledala sva si tudi vse razstavljene Dredmete. Zvečer oa sva se vxnila domov. Upam. da bom drugo leto soet kai lepega doživel.
Andrej Kamnar, nčenec L raz. mešč. šole
na Prulah v Ljubljani. •
Mole počitnice.
Nekateri ljudie gredo k sorodnikom ali znancem na oddih. Veliko otrok se oelje v skupinah na morje ali Da v sorske kraje, da tam ood nadzorstvom Dreživiio počitnice. Jaz Da sem ostala doma. Da ie bilo vseeno prijetno. Pomagala sem mami ori . hišnih opravilih. Poooldne sem hodila v gozd nabirat borovnice, ki iih je Dri nas zelo mnogo. Drugi dan sem jih nesla prodat Denar sem morala dati staršem, ne-kai dmarčkov oa sem imela obdržati za sladkorčke. Ves teden sem se veselila na «Mlado Jutro«. Navadno sem že doooldne vse prečitaia. Ob nedeljah popoldne sem peljala svoie tri sestre na izorehod k bližnii Icaoelici. kjer smo se v senci stare Epe igrali. Tudi drugi otroci so orišli tia. Ko so se počitnice bližale koncu, sem se začela veseliti na šolo.
Ivanka Rasperger. učenka VI. razreda.
Radeče pri Zidanem mostu, m
Mol Izlet k slapa Savice.
Biti smo na počitnicah ori strica na Bledu. Nekega dne smo se odločili da ooi-demo k slaou Savice. Lenega sohj£nega iutra smo se odpeljali z vlakom oroti Bo-
hinju. Šli smo: mama. moj bratranec ja iaz. Pri hotelu Zlatoroeu smo se okrepčali nato oa odrinili. Hodili smo skoraj poldrugo uro. Ko tako hodimo vedno višie in višie. obstanemo sle^iiič pred neko ko-čico. Radovedni vstooimo in ostrmimo. Ugledali smo divni in mogočni. 60 metrov visoki slan. Z bratrancem sva šla orav k vodi. a bila sva skoraj vsa mokra, ker ie oršiio daleč na okoli. Ko smo se vračali, sem bil ves orevzet od te naravne m čudovite lepote.
Dušan Kernev, učenec II. raz. realne ginu v Ljubljani.
Kapljica vode
Nekoč je padla kapljica vode iz oblaka v morje. Videla je ogromne količine vode in zaklicala: »Joj, kaj sem jaz napram tej množini vode? Nič! Še manj kot nič!«
Školjka, ki je slišala tožbo male kapljice, je odprla lupini ter sprejela skromno stvarico k sebi. Iz slednje je nastal dragocen biser, ki zdaj krasi kraljevo krono.
Osel ln volk
Ose! sreča lačnega volka. »Ime! usmiljenje z mano,« pravi trepetaje osel; »jaz sem uboga, bolna žival; poglej vendar, kak trn sem si vbodel v nogo!«
»Ras, smiliš se mi!« odgovori volk. »Štejem si v izredno dolžnost, osvoboditi te in rešiti teh strašnih boleč'n.«
Komaj to volk spregovori, popade osla in ga raztrga.
ŠMt
»Očka, kadar bom velik, bom postal stražnik!«
»Zakaj pa ravno stražnik, Mihec?«
' »Ker bom lahko razganjal ljudi, kadar bo kje kaj videti!«
Mihec pride v trgovino in reče trgovcu:
»Prosim, dajte mi deset jajc od črnih kokoši!«
Trgovec ga začudeno pogleda ln vpraša:
»Tega pa ne vem, kako naj spoznam jajca od črnih kokoši. Ce ti to znaš, si jih sam izberi!«
Mihec je samozavestno pokimal ■ glavo in zbral deset največjih jajec.
ZA SPRETNE ROKE
Golobnjak
Gotovo bi mnogi izmed vas imeli veselje z rejo golobov, s tem v zvezi pa tudi koristi. Vsak si lahko sam naredi enostaven, a prav ličen golobnjak, pa tudi prostor za tak golobnjak se bo povsod našel. Za golobnjak potrebujemo razmeroma malo gradiva.
SI. t-
Nabavimo si primerno velik zaboj ter dve strešni letvi, kakor tudi debelejši drog, na katerem bo pritrjen golobnjak. Iz letev si nažagamo 12 kosov dolgih po 40 cm. Iz osmih kosov si zbijemo dva okvirja. Kako pri tem delu vežemo posamezne letvice, nam kaže slika 1. Ta dva okvirja zvežemo s štirimi ostalimi letvicami v ogrodje golobnjaka (si2). Za strešno ogrodje vzamemo 4 deščice po 30 cm dolge ter 4—5 cm široke in jih pribijemo na ogrodje, kakor kaže slika 2. Končno obijemo ogrodje z deščicami, izžagamo vhod in pritrdimo deščico za polet.
Hišico pritrdimo na drog, katerega potem dobro vkopljemo v zemljo. Pri tem delu naj nam pomaga starejši brat ali oče, da bo golobnjak dovolj čvrsto stal.
Zlogovnica
kje, lje, ve, se, bo, do, oj, si, ma, lju, pre. — Zloži iz gornjih zlogov začetek znane otroške pesmice.
Skrivalnica „Lov"
Kje je lisica?
Križaljka „Medved"
Pomen besed. Navpično: 1. S čimer se pokrivamo,
2. star sorodnik, 3. žensko krstno ime, 5. medvedova hrana.
Vodoravno: 1. predlog, 4. kos celote, 5. zver.
Rešitev križaljke »Vojvodski prestol«
Navpično: 1. Gospa Sveta, 3. urna, 4: rt, 5. Virunum, 6. Celovec, 9. Bosna, 11. Rož, 12. nesi, 17. mi.
Vodoravno: 2. surov, 7. prt, 8. Fc2, 9. ban, 10. osaj 11. runo, 13. sv., 14. ponev, 15. ne. 16. Žusem. 18. ata, 19. Mici.