Štev- 60 V Trstu« v fetrtek, dM 1 aprila W14 Letsrik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. t'redništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega SL 20. L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinost", vpisane zadruge M omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20L Telefon štev. II-57. Naročnina maša: Za celo leto.......K 24 — za pol leta................. 12"— za tri mesece......................6"— Za nedeljsko Izdajo za celo leto........ 5*20 za pol leta................. 260 „Edinosti" za Primorsko „V edinosti je močt" Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 8 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamadje se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava hi inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoanohranilniČnl račun a. 341.652. Brzolinino poroma. ProtiifsMjsko stanje m Romunskem. Razburjenje na Dunaju. — Grof Czernin odpoklican. — Grof Tisza v avdijenci. DUNAJ 1. (Izv.) Nedeljske demonstracije v Bukareštu vzbujajo na Dunaju in 3udimpešti tudi še danes silno razburjenje. Vsi današnji dunajski in budimpeštanski listi pišejo o bukareških dogodkih in razmišljajo o bodočih odnošajih med Avstrijo in Romunsko, oziroma med Romunsko in trozvezo. Listi trdijo, da bo vzlic nedeljskim demonstracijam Romunska še nadalje vztrajala v trozvezni politiki, do-čim vendar ni nobenega dvoma več, da so ti dogodki najjasnejši dokaz, da je romunska politika popolnoma krenila na drugo stran in da so trije romunski ar-madni zbori izgubljeni za trozvezo. V dunajskih politiških krogih se živahno razpravlja o neuspehih avstrijskega poslanika grofa Czernina, ki je odšel v Bukarešt, da zopet vzpostavi stare prijateljske stike med Romunsko in Avstrijo, ki so trpeli zaradi balkanske krize. Zatrjuje se, da bo grof Czernin v kratkem odpoklican in da je to že popolnoma gotova stvar. Danes je prišel na Dunaj ogrski ministrski predsednik grof Tisza in je bil do- r>ldne sprejet pri cesarju v avdijenci. akor se zatrjuje, ni nikakega dvoma, da je bilo na avdijenci razgovora tudi o romunskem vprašanju. Menda je grof Tisza slišal od cesarja kako bridko besedo zaradi ravnanja Madžarov z ogrskimi narodnostmi, v čemer je glavna krivda, da se ne zboljšajo razmere med Avstrijo in Balkanom. _ Itiki fft&ttetii s psmcčio § 14 zagotovljena. DUNAJ 1. (Izv.) Dobro poučena oseba nas obvešča, da je sklep, da ustanovi vlada italijansko fakulteto s pomočjo § 14., že popolnoma definitiven. Ta oseba ne more točno povedati, ali bo sedež fakultete v Trstu ali na Dunaju, poudarja pa, da je večja verjetnost v prilog Dunaju. Za deželno ustavo na Češkem. DUNAJ 1. (Kor.) Danes se je pečalo državno sodišče z dvema pritožbama, v katerih se poudarja, da je ustanovitev deželne upravne komisije namesto deželnega odbora protiustavna. Prvo pritožbo so vložili bivši češki deželni odborniki, drugo pa dr. Otokar Krouški. K obravnavi je prišlo poleg zastopnika pritožnikov dr. Srba tudi več bivših deželnih odbornikov osebno. Notranje ministrstvo je zastopal ministerijalni svetnik baron Eichlioff. V protispisu proti pritožbi, ki je zelo kratek, se poudarja pred vsem, da je pritožba neutemeljena, posebno ker je naperjena tudi proti cesarskemu patentu, o katerem ne more odločati državno sodišče, če je veljaven ali ne. Dalje poudarja protispis, da je bil izdan ta patent in da je bila ustanovljena ta upravna komisija vsled nujne potrebe, ker je deželni odbor popolnoma odpovedal. Dr. Srb utemeljuje pritožbo in zavrača trditve protispisa. Govoril je od začetka v češkem jeziku, nadaljeval pa je v nemškem, ker so ga opozorili, da ga ne razumejo. Razsodba se razglasi pismeno dne 8. aprila. Pavšlar proti kranjski deželL GRADEC 1. (Kor.) Predvčerajšnem se je vršila pri višjem sodišču v Gradcu vz-klicna obravnava o tožbi Tomaža Pav- PODLISTEK. Rdeči mlin. Roman. - Spisal Kavler da Montftpin. — Ali smem vprašati, gospod baron, če imate malo devičico že ujeto v svojih mrežah? — Mala devičica, kakor imenujete damo, bo v kratkem moja soproga. — Ali govorite resno, gospod baron? — je vprašal začudeno Sauvageon. — Saj nima niti vinarja imetja. — Ali ga ima ali ga nima, je popolnoma vseeno. Trdno sem sklenil, da povzdignem to devičico do časi baronice Lascarsove. Se danes moram v Pariz. Ali ste že dovolj močan, da bi mogel s Čolnom na ono stran reke? — Mislim, da, dasiravno se v glavi počutim še zelo slabo. — Dobro! Tu imate denar, da si lahko nakupite v Bougivalu živil za nekaj dni. XVI. Primera. Lascars je pustil svojega služabnika v Bougivalu. Ko se je s poštnim vozom vrnil v Pariz, je potem proti večeru, ko se je zmračilo, poiskal ulico des Vieille Etu-res. Tu je namreč imel svoje stanovanje tisti sodni sluga, ki so mu Lascarsovi up- šlarja proti kranjski deželi zaradi prevze-tja njegovih vodnih sil na Savi. Pavšlar je poudarjal, da je Kranjska njegove vodne sile pravnoveljavno kupila, čemur deželni odbor oporeka. Pred ljubljanskim sodiščem je Pavšlar pravdo izgubiL Gra-ško sodišče razglasi razsodbo pismeno. Demoastracije v Reki. REKA I (izv.) Danes zvečer so se vršile tu velikanske demonstracije proti Madžarom. Razkačeno občinstvo je javno sežgalo madžarski list »Tengerpart«. Goriška garnLzija. GORICA 1. (Kor.) Včeraj ob 6 pop. je dospel semkaj prestavljeni trdnjavsko topničarski bataljon št 10. Trgovinska pogodba med Srbijo in Avstrijo. DUNAJ 1. (Izv.) Kakor poročajo iz Belgrada, se poudarja v odločilnih srbskih krogih, da Srbija nikakor ne sme privoliti v ako revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki bi bila v prilog raznim avstrijskim zahtevam. Nova izseljeniška afera. PRZEMYSL 1. (Izv.) Tu so odkrili velikanski izseljeniški škandal. Židovski trgovec Gross je s pomočjo orožništva v par letih spravil čez mejo okoli 18.000 vojaščini podvrženih mladeničev. Orožniški poročnik Soltys in neki stražmojster sta se ustrelila, ko so ju hoteli aretirati. Gross je pobegnil. 10 orožnikov je že aretiranih. Praška »Adrija« se razdružila. PRAGA 1 (Izv.) Tukajšnje slovensko narodnoradikalno akademično društvo »Adrija« se je razdružilo. Člani so pristopili k jugoslovanski akademiški organizaciji »Jugoslaviji«. Pruski generalni štab o balkanski vojni. BEROLIN 1. (Izv.) Pruski generalni štab je izdelal obsežno kritično delo o prvi balkanski vojni. Listi priobčujejo nekatere oddelke iz tega dela, zlasti one o turški in bolgarski taktiki. Sodba oTurčiji je naravnost uničujoča, in le malo boljša o bolgarski armadi. Pruski generalni štab je konstatira!, da je bolgarsko armadno vodstvo zagrešilo veliko, usodepolno hibo, da je pozabilo glavno načelo, da je treba zbrati vso silo na odločilnem mestu v odločilnem Času in da ni odredilo pravočasno zasledovanja pobitih turških čet. Hrvatski sabor. ZAGREB 1. (Kor.) Po razpravah glede računskih zaključkov avtonomnih bud-getov in deželnih fondov za leta 1905, 1906 in 1907, ki so bili po kratki debati sprejeti, je razpravljal sabor o poročilu verifikacijskega odseka, nakar je bila izvolitev bana barona Skerlecza v Zagrebu verificirana. Po raznih poročilih in manjših predlogah, ki so bile vsprejete, je od-godil predsednik sabor do srede maja in se objavi čas prihodnjega zasedanja pismeno. _ Srbska $fcupš€ls?a. Pašičeva izjava. BELGRAD 1. (Kor.) Ministrski predsednik in vnanji minister srbski Pašić je izjavil v skupščini, da srbska vlada ni iz-premenila svojega stališča glede politike napram Albaniji. Politični odnošaji v Albaniji še niso urejeni in nova vlada ima težko nalogo, da te odnošaje v kratkem uredi. V nasprotnem slučaju bi se sedanji albanski režim, o katerem se trdi, da je najboljši, silno kompromitiral. Srbska politika stremi za tem, da ohrani na Balkanu mir. Srbski interesi nalagajo srbski vladi dolžnost, da gleda na to, da se ohrani na Balkanu mir posebno še z ozirom na niki poverili prisilno izvršilo svojih terjatev. Sodni sluga, mojster Ledru, je sedel sam v svoji sobi, ko je vstopil Lascars. — S kom imam čast govoriti, — je vprašal Ledru. — Z nekom, ki ga sicer ne poznate, s komer pa ste v najbližjih in obenem mno-gostranskih zvezah. Jaz sem baron Lascars. Mož postave se mu je globoko poklonil. — Res je, gospod baron, da sem vam dostavil mnogo, mnogo kolkovanega papirja, toda vedno v zavitku, kajti vem dobro, kaj sem dolžan napram gospodom plemenitega stanu, in jim nikdar ne odrekamo spoštovanja, ki jim gre. Vaši akti — izvzeti so le oni papirji, ki se nahajajo v rokah biričev, ki imajo nalog, da vas ujamejo, eaj eaj velik del moje registratu-ture. Gospod baron, ponosen sem na to svoje delo in moji tovariši me zelo zavidajo zaradi njega. — Brezdvomno ste že ugenil namen mojega prihoda, da, — je odgovoril na to Lascars. — Želim namreč od vas pospre-rnnice, ki bi me obvarovala biriških zasledovanj. Moji upniki imajo z vso gotovostjo računati na to, da jim tekom šestih tednov poplačam vse moje dolgove z obrestmi in sodnimi stroški vred. Ta rok pa se mi mora dovoliti na vsak način. Povem naj vam torej, da se mislim v kratkem oženiti. Bodoča baronica Lascarso- velikanske žrtve, ki jih je doprinesel srbski narod v zadnjih bojih. Podlago srbski politiki so ustvarili velepomembni zgodovinski dogodki, ki so se odigrali na Balkanu. Štiri balkanske države in sicer Srbska, Crnagora, Grška in Romunska se morajo zediniti in odločno nastopiti proti hegemoniji ene balkanske države. Srbska kakor tudi ostale zgoraj omenjene balkanske države, ki so podpisale bukareštanski mir, so uverjene, da se mora zavarovati ta mir proti vsakemu napadu. To politiko mora Srbija držati in edino v tej politiki leži njena bodoča src^ča in zadovoljiv razvoj na Balkanu. — Finančni minister Pa-ču je izjavil v budgetni debati, da je treba takoj urediti agrarne operacije v novo pridobljenem ozemlju in sicer na podlagi temeljnega nazora, da se osvobodi kmeto-valce. Srbsko pristanište v Solunu. SOLUN I. (Izv.) Med srbskimi in grškimi delegati je prišlo do sporazuma in dobi Srbija v solunski luki poseben prostor kot prosto luko. Dokler se stvar ne odobri parlamentarno, bo dovoljevala grška vlada posameznim srbskim skladiščem posebne privilegije. Albanija. DRAC 1. (Kor.) Grki bodo, kakor se splošno pričakuje, svoje obljube izpolnili in v kratkem zapustili s svojimi posadkami južnoalbansko ozemlje. Obenem pa prihajajo tudi poročila, da so se pojavile na tem ozemlju roparske čete, katerim baje načelujejo grški častniki, ki so preoblečeni v četaše. Bati se je, da se v obrambo teh čet organizirajo tudi albanske četaške družbe, ki hočejo varovati albansko ozemlje. Med albanskim knezom, albansko vlado in med prebivalstvom vlada baje najlepša harmonija. Da vladajo v Albaniji posebno ob obmejnih pokrajinah še vedno notranji nemiri, je res, toda ti nemiri se ne morejo kvalificirati za ustajo. DRAĆ 1. (Kor.) Za albanskega poslanika na Dunaju je imenovan in potrjen Surey bej, ki se že pripravlja, da odide prihodnje dni na svoje novo mesto. DRAC 1. (Kor.) Albanski knez je sprejel včeraj deputacijo, ki je štela približno 300 mož, in sicer iz okraja Mali. Knez in knjeginja sta deputacijo zelo prijazno sprejela in jo pogostila. Egejski otoki. CARIGRAD 1. (Kor.) Glede grško-tur-ških pogajanj zaradi Egejskih otokov pri-občuje list »Jeun Ture« poziv, glasom katerega naj bi se ustanovila na otokih, katere dobi Grška, domača vlada, domači deželni zbori, domača policija in žendar-marija in da se pusti Turčiji nekoliko vpliva pri upravi otokov. Obenem pa ne sme imeti Grška svojih garnizij na teh otokih. V gotovih krogih se zatrjuje, da bo v tem slučaju tudi Grška svoje zahteve povečala. Nove vojaške zahteve na Ruskem. PETROGRAD 1. (Izv.) V državni dumi se je pričela razprava o obsežnih vojaških predlogah vojnega ministrstva. Prometni minister je prosil ministrski svet pooblastila, da sme v pol leta porabiti 60 milijonov rubljev za nabavo železniških voz in drugega železniškega materijala. Ponesrečen francoski aviatik. . REMS 1. (Kor.) Aviatik Emil Vedrines, brat znanega francoskega aviatika Vedri-nesa, je padel iz višine 100 m in je obležal na mestu mrtev. Velikanski štrajk. CfflCAGO 1. (Kor.) 50.000 premogoko-pov v bližnjih premogokopih je začelo štrajkati. va ima več milijonov imetja. Če pa bi me moji upniki še vedno hoteli spraviti v dolžniški zapor, bi tako preprečili mojo že-nitev in bi izgubili popolnoma svoje terjatve. Mislim torej, da uvidevate, da ne morem ničesar opraviti brez pospremnice in vas torej nujno prosim, da mi jo nemudoma izgotovite. Mojster Ledru je zelo resnega obraza zmajal s svojo skoraj popolnoma plešasto glavo. — Gospod baron, nikakor ne morem prevzeti take odgovornosti, ne da bi se prej sporazumel s svojimi upniki. — Ali bi morebiti delali upniki kake težave? — To bi bilo zelo lahko mogoče. — Škodovali bi si le sami sebi. — To bi ne bila moja krivda. — Prokleto! Ali naj se odrečem ženit-vi? Ali naj se dam vtekniti v zapor? Mari naj izgubim milijone? Moram si obvarovati svojo svobodo. V eni uri zapustim Pariz, jutri pa tudi Francosko. — Gospoda barona bodo spremljala moja najboljša voščila. — Zbogom, žal mi je, da sem vas motil. — Najvdanejši sluga, gospod baron! Lascars se je obrnil, kakor bi hotdo- diti. — Se nekaj, mojster Lebru. Koliko pa bi znašale vaše pristojbine, ne glede na stroške, ko bi se posrečilo vam in sodnim biričem, da bi me spravili v zapor. Kompromis za homerule. LONDON 1. (Izv.) V parlamentu se zatrjuje z vso gotovostjo, da se doseže v stvari homerulskega zakona kompromis med liberalno večino in konservativno opozicijo in bo zakon potem sprejet brez nadaljnjih težkoč. Velik požar. LJUBLJANA 1. (Izv.) V Borovnici je pogorela velika parna žaga last deželnega poslanca Kobija. Škodo cenijo nad 40.000 kron. Mestni svet tržaški. Predsnoči se je vršila 17. javna seja mestnega sveta. Ob 8 je otvoril župan dr. Valerio, potem ko je konstatiral sklepčnost (zaradi dveh sklepov je bila potrebna dvetretjinska večina) sejo. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, ki je bil odobren, je najprej župan sporočil, da mu je inženir Vio radi preselitve iz Trsta naznanil svoj izstop iz komisije za preskrbo vode. Mestni svet je vzel to na znanje in sklenil po predlogu svet Dorije, da se inž. Vio izreče zahvala. Enako se je vzelo na znanje sporočilo župana, da je odstopil prof. Bernardo Benuzzi iz odbora »universit£ del popolo«, in se je sklenilo, izreči mu zahvalo. Nato je župan prečital spomenico društva italijanskih učiteljev (»Lega degli in-segnanti«), ki prosi, da se izpopolnijo nezasedena mesta profesorj'ev in učiteljev na mestnih šolah ter stavil zadevne konkretne predloge. Predlog se je odstopilo šolski komisiji. Društvo porcelanskih delavcev »So-cieta fra lavoranti in maiolica«) se priporoča v posebnem dopisu na župana, da se pri oddaji mestnih del vpošteva domače tržaško delavstvo. Svet. Ćernivec toplo priporoča to željo delavcev, opozarjajoč na gotove mestne tvrdke (Greinitz), katerim se oddaje delo kot domačim tvrdkam, ki pa puščajo dela izvrševati po zunanjih delavcih. — Spomenica se je odstopila mestnemu odboru. Svet. Debin je nato utemeljeval svoj predlog, naj se komisijo.za upravo mestnih vodovodov pooblasti, da sme z ozirom na svoječasno že sprejeti sklep izplačati delavcem in uradnikom mestnih vodovodov draginjsko doklado. Župan je v dvomu, če bi se to moglo izvršiti, predno je odobren proračun. Svet. Mayer je priporočal, naj se z ozirom na važnost zadeve — saj gre za svoto 24 do 26 tisoč kron — ne sprejme predlog v obliki, kakor ga je Debin stavil, temveč predlaga, naj se naloži komisiji za upravo mestnih vodovodov, da do prihodnje seje mestnega sveta predloži proračun mestnih vodovodov in naj mestni svet potem sklepa o izplačanju draginj-ske doklade nameščencem. Svet. Ćernivec izjavlja, da vidi le ko-medijantstvo v tem, da člani večine, Ki imajo vendar vse v rokah, prihajajo v mestni svet urejevat zadeve, ki jih lahko urejajo med seboj v komisijah. Po njegovem mnenju so podpore bolj potrebni delavci, nego uradniki, zato naj se predvsem glede prvih nujno in ugodno reši to vprašanje. Podpira Mayerjev predlog. Ko sta govorila še svet. Arch in Debin, je bil Mayerjev predlog sprejet, dočim je Debinov padel. Svef. Chiussi je za tem stavil na župana tri interpelacije: prvo glede mestnih gasilcev; že pred več nego enim letom so svetovalci opozarjali župana na razne nepravilnosti, zagrešene po mestnih uradni- — Nekako okoli petnajsto liver. — Lascars je vzel iz listnice tri bankovce po tisoč liver in jih položil na mizo. — Kaj pa to, gospod baron? — Podati vam hočem dokaz, da popolnoma resno mislim na ženitev in tudi poplačilo svojih dolgov. Tritisoč liver za pospremnico! Toliko denarja se ne meče skozi okno. — Ali sedaj ugodite moji želji? — Resnično, gospod baron, vi razumete posle in mislim, da delam le v korist vaših upnikov, če vam napravim pospremnico. Toda če po preteku šestih tednov ne izpolnite svojih obveznosti, se prične iznova lov sodnih biričev za vami. — Ta trud jim prihranim. Mojster Ledru je spravil bankovce in takoj nato napisal Lascarsu pospremnico. Izpred stanovanja mojstra Ledruja se je dal Lascars prepeljati k stanovanju che-valierja de Morliere. — Ali je vaš gospod doma? — je vprašal Moslierejevega slugo. — Če je doma, mu najavite poset barona de Lascarsa. — Gospod mi je zapovedal, da ne smem pustiti nikogar v stanovanje. — Pa menda * endar ne velja ta zapoved tudi za barona Lascarsa, — je izpre-govoril chevalier de Moliere sam, ki je isti trenutek vstopil v predsobo. — Za gospoda barona sem vedno doma. — Chevalier, bojim se, da bi vas motil. kih pri nabavi aparatov in gasilskih priprav; županu je bilo predloženo obširno poročilo; vpraša župana, če in zakaj ni še uvedel preiskave? Druga interpelacija se tiče pomanjkljivosti, zagrešenih po stavbeni tvrdki »Union« pri zidanju novih vojašnic, ker baje niti podstrešni rob (kor-niž) niti žleb ne odgovarjata stavbenim predpisom. Tretja interpelacija zadevlje upravo mestne ubožnice, češ, da se daje mestnim ubožcem slaba hrana, ostanki, in da nekateri ubožci sploh ne prihajajo do hrane. Župan je odgovoril glede prve interpelacije, da je uvedena najstrožja preiskava, ki pa le počasi napreduje vsled važnosti zadeve in velike odgovornosti prizadetih uradnikov; glede druge in tretje interpelacije si pridržuje odgovor, še v naprej pa more izključiti, da bi se dajala mestnim ubožcem nezdrava hrana ali ostanki. Svet. Ćernivec stavi 3 predloge: predlaga, naj se naloži mestnemu odboru, da predloži mestnemu svetu načrt za otvoritev ulice, ki naj spaja miramarsko z gret-sko cesto; predlaga nadalje, da se poskrbi za primerno razsvetljavo v ulici Serba-toio pri »Škerlih« na Greti; slednjič priporoča, naj se poskrbi pri javnem ljudskem kopališču (pri svetilniku), da bo proti nizki odškodnini bolje preskrbljeno za varnost obleke onih, ki se kopajo, in to v očigled mnogim tatvinam. Predloga sta bila sprejeta, priporočilo je vzel župan na znanje. Nato je prišla tretja točka dnevnega reda na vrsto: predlog odseka za upravo bolnišnic za nabavo operaterne mize in instalacije enega elektromagneta. Sprejeto brez diskusije. Pri četrti točki dnevnega reda: predlog glede ustanovitve hipotekarnega kreditnega zavoda, ki naj bi ga ustanovila občina, se je oglasil za besedo najprej svet. Wilfan, ki je izjavil: V imenu zastopnikov okolice moram opozarjati, da se mora poskrbeti za to, da se ne bo nadaljevalo z dosedanjo prakso, po kateri se za slovensko okolico nič ne skrbi, oziroma na isto ne jemlje nobenega ozira. Novi hipotekami zavod bo raztezal velik del svoje delavnosti tudi črez okolico, kije v narodnostnem pogledu popolnoma slovenska; pa tudi v mestu je poleg Italijanov prav močna slovenska manjšina. Kot državljani z enakimi dolžnostmi zahtevamo Slovenci tudi enakepravice. Doslej se nas je od strani mestne uprave povsod zapostavljalo. Kdor govori na magistratu slovensko, ne le, da se ga ne posluži, ain-;>ak se ga kratkomalo zapodi; slovenskih vlog se na magistratu sploh ne jemlje v poštev; tako se z nami postopa pri vseh mestnih uradih. Novi mestni kreditni zavod bi moral v tem pogledu v lastnem interesu delati izjemo in enako vpoštevati slovenski jezik ijoleg italijanskega. Stavi zato predlog, naj se sklene, da mora uživati slavesski iezik pri kreditnem hipotečaem zavedu popolno enakopravnost z italijanskem in to naj se upošteva posebno pri vseh tiskovinah in zlasti pri zastavnih pismih, izdanih po zavodu, ki naj bodo sestavljene tudi v slovenskem jeziku. V ostalem predlaga neko spremembo glede jamstva občine za obveznosti zavoda. Svet. Puecher se je nato — vidno v zadregi — trudil, da zavzame stališče napram predlogu dr. Wilfana. Dr. Wilfanov predlog — pravi — da je upravičen vzbuditi strah, da se bo rešitev važnega vprašanja ustanovitve hipotečnega zavoda zavlekla še prav dolgo. S svojim predlogom da se je dotaknil dr. Wilfan____ Kakor vidim, imate v rokah prtič, in najbrž vas motim pri večerji. Mosličre se je nekako zakremžil. — Pravkar se mpovečerjal. — Prepričati se hočem, ali je res, — je dejal Lascars in stopil v sobo. Toda pomislite si njegovo začudenje, ko je začel ogledovati mizo. Videl je na njej lončeno skledo, v kateri je bil košček mrzlega mesa, krožnik s koščekom sira, kos kruha in pol kozarca čisto navadnega vina. Krožnik, s katerega je jedel chevalier, je bil pločevinast, a svetila je tej večerji slabo brleča lojevka. — Gospod baron, — je vprašal chevalier nekako se sramujoč, — kaj pravite o moji večerji? — No, da je zelo frugalna. Toda zmernost je tem zaslužnejša čednost, čim redkeje jo vidi človek. Chevalier se je glasno posmejal. — Ah, ah, baron! — je zaklical, to je pohvala, do katere vsaj jaz nimam prav nobene pravice. Ta dozdevna zmernost in vzdržnost ni niti lepa čednost, niti napaka, niti štedljivost, niti skopost. Zadovoljujem se s to pasjo hrano, ker si ne morem nabavljati drugačne. Sil? kola lomi! — Sila? — Moj bog, da! — Pri teh besedah se je potikal po žepih. — Ali slišite kaj v njih? Žep je prazen, denarnica je prazna, želodec pa še najbolj. V tem trenutku nisem gospodar niti enega vinarja. Stran II. »EDINOST« št. 60. V Trstu, dne 2. aprila 11^4. Svet. \Vilfan: Šibke strani socijalistov. Svet. Puecher: ... se je dotaknil dr. \\ ilfan najkočljivejših točk, jezikovnega vprašanja. Ce dr. \\ ilfan vstraja pri tem predlogu, bi mogla biti posledica ta, da bo onemogočena ustanovitev zavoda. Ker pa je ustanovitev nujno potrebna, prosi dr. \\ ilfana. naj ta predlog za sedaj umakne in prinese na dnevni red potem šele, ko bo zavod že vstanovljen. Ker socijalisti \\ illanov predlog v tem momentu smatrajo za neumesten, se bodo vzdrževali glasovanja. Svet. dr. Wilfan je nato izjavil, da nikakor ne more ustreči prošnji svet. Puecher-ja, ampak vstraja pri svojem predlogu. — Socijalisti sicer za vsako stvar dobijo svoj izgovor, in tudi v tem slučaju se hočejo s tem zmuzati; nam pa ne zadostujejo lepe fraze socijalistov, ampak želimo, da se jasno izjavite, ali za ali proti. Ponavlja svoj predlog. Svet. Ara pripomni, da sprememba glede garancije, kakor predlaga dr. Wilfan ne bi bila odobrena od ministrstva- Glede predloga za pravice slovenskega jezika smatrajo italijanski liberalci za svojo dolžnost, da glasujejo proti. Svet. Wilfaii: pogum! Nato je mestni svet sprejel predlog komisije in odbil predlog dr. Wilfana glede pravic našega jezika in glede garancije. Za so glasovali le naši poslanci, soc. so se vzdržali. Peta točka dnevnega reda: sprememba opravilnika komisije za javne zgradbe in šesta točka: vstanovitev komisije za oficijelno postavitev cen za meso so bile sprejete po kratki debati. Spomenica društva mesarjev, ki je h 6. točki stavila konkretne predloge, se je odstopila komisiji; soc. so se vzdržali glasovanja pri 6. točki. Konečno je mestni svet izvolil v odbor društva za cena stanovanja: stanovalca G. Krizmana in B. Beretta ter svet. Minasa Triest. svet. Ara in Bonetti, za revizorja in Peterlina; v upravni svet Casse di risp. svet. Slavika. v kuratorij Muzeja Revol-tella stari odbor. Za nadaljevanje še neizčrpanega dnevnega reda je župan ob 10.30 prenesel sejo na včeraj, 1. 4. 1914 ob 7V£ zvečer. (Konte prih). večani obliki in upamo, da bomo odslej mogli ustrezati najraznovrstnejšim željam svojih naročnikov in čitateljev. Bilo Je doslej najraznovrstnejših pritožeb proti našemu listu, zlasti pa da ga ni dobiti pravočasno po tobakarnah, da prihaja prepozno itd. Prav tako se je očitalo, da pri-občuje zakasnela poročila, da marsikaj iz-ostaja, kar bi moralo biti priobčeno, in še to in ono. Sedaj, ko je tiskarna opremljena z najmodernejšimi stroji, bomo mogli u-strezati vsem takim željam. Obenem pa mislimo, da morajo vsaj sedaj uviditi oni, ki so nam prihajali z vsemi mogočimi očitanji, kako neosnovana so bila ta očitanja. Dokler ni bilo potrebnih sredstev, se je pač moralo delati, kakor je bilo mogoče. Da ni bilo bolje, ni bila krivda ne uredništva, ne uprave in ne tiskarne. Će občinstvo s svoje strani stori vedno svojo dolžnost napram listu, je potem mogoče tudi listu ustrezati željam občinstvu. Dokler pa "i tega. so pa neupravičena vsa očitanja cdostatkov, ki izvirajo iz nezadostni!; redstev. Da je vse drugo delo s strojem, :i tiska po 12.000 izvodov z 8 stranmi naenkrat nego pa z onim, ki tiska komaj 1000 izvodov s 4 stranmi v uri, je pač lahko umljivo. Kakor smo že obljubili, povabimo v kratkem občinstvo, da si samo ogleda našo moderno urejeno tiskarno in se samo lahko prepriča, s kolikimi težavami se Je morala boriti »Edinost«, preden je prišla do razmer, v katerih jej je razvoj v resnici zagotovljen. Vsekakor pa upamo, da bo sedaj tudi naše občinstvo upoštevalo ves naš trud in nam s čim večjo pomnožitvijo števila naročnikov in čitateljev omogočalo, da bomo v resnici mogli zadovoljevati vsem njegovim željam in potrebam. Smrtna kosa. Predsinočnjim je umrla na Trsteniku gospa Helena Bole, soproga posestnika in gostilničarja na Trsteniku, znana tudi tržaškim izletnikom. Pokojnici je bilo 72 let. Žalujoči rodbini naše sožalje. Šest na enega. Fran Hraš, Hrvat, pečar-ski pomočnik, bivajoči v ulici Maiolica št. 9, je sinoči ob 7V& uri zapustil s svojo ženo, tudi Hrvatico, svoje stanovanje, hoteč v gostilno ravno nasproti. Razgovarjal se je z ženo hrvatski. Kar naenkrat, kakor da so skočili iz tal, je navalilo nanju šest — junakov z bojno parolo: porco di šča-vo! Eden pobijačev je udaril Hraša po obrazu. A videč, da je ta pravi hrust, so junaški — trije pobegnili, Hraš za njimi, a oni drugi trije za Hrašom. Ta gonja je šla do ulice Sorgente, kjer so oni trije, ki so tekli zadej, Hraša dohiteli, vzdignili roke in apostrofirali Hraša: Cosa ti vol šča-vo? Ta poslednji pa jih je izzval na ko-rajžo! Oni pa so zopet pred junaško postavo napadenca spravili korajžo v žep in odnesli svoja tolovajska rebra v varnost. Hraš je takoj prijavil dogodek na policijskem inšpektoratu v ulici Bachi, kjer so vzeli stvar na zapisnik. Kaj naj poreče-mo? Nič drugega za danes nego: da jih ni za enkrat sram tacih napadov — šest na entga in zvršujoč z begom pred enim samim! Pfuj!! Razstava hrvatskih narodnih ročnih del, ki se je imela odpreti danes v veliki dvorani »Slovanske Čitalnice«, se otvori — radi neprevidevanih zaprek — šele prihodnjo soboto. Vse cenjene slovanske dame, ki so se zavezale, da bodo nadzorovale razstavo od danes do nedelje, prosimo tem potom, da se snidejo prihodnji petek ob 3 pop. v prostorih »Slov. Čitalnice«. — Odbor slovanskih žen. Ciril - Metodovo moško učiteljstvo, zbrano na sestanku 26, marca 1914 na Acquedottu v Trstu: 1) Obsoja dopis »Zarje« z dne 18. III. 1914 št. 820, pod naslovom »Zavodi družbe sv.-Cirila in Metoda v Trstu in delavstvo«, ker ima ta članek namen vzbujati med ljudstvom, posebno delavstvom nezaupanje do C. M. D. 2) Protestira proti trditvi, da se na C. M. zavodih krajša urnik v svrho politične agitacije: zavrača to trditev kot zlobno in neresnično podtikanje, ki ima namen škodovati ugledu C. M. zavodov. 3) Se izreka za narodno in prosvetno delo, ker se zaveda, da vestno vrši svojo službeno dolžnost in nič manj točno ne deluje za povzdigo šole, kakor za po-vzdigo naroda. 4) Odklanja vsak terorizem in siljenje k narodnemu delu, ker isto vrši popolnoma svobodno po lastnem nagnjenju in prepričanju, zato zavrača vsako nasprotno trditev. 5) Istotako se zavaruje proti komenta-ju »Edinosti« z dne 20. marca t I. pri odgovoru »Zarji«, posebno proti podtikanju avtorstva »Zarjinega« članka — ter 6) Izjavlja, da med njim ni pripadnikov t zv. »učiteljskih novostrnjarjev« in so vsa tozadevna namigavanja od strani »Edinosti« neodgovarjajoča istini, in se v prihodnje odločno zavaruje proti širjenju takega javnega mnenja. 7) Obsoja vlačenje privatnih gostilniških pogovorov v javnost, posebno, če se zamenjuje pojme in besede, ki dajejo vsej stvari popolnoma drugo lice, in pričakuje od merodajnih faktorjev, da v prihodnje kaj enakega preprečijo, da se ne pripeti več. Pripomba uredništva. Poudarjamo: da nismo dolžili učiteljskega zbora na Ciril-Metodovih zavodih avtorstva onega grdega članka v »Zarji«, ampak izrekli smo le — sodeč po vsebini članka — uverjenje, da je izšel iz učiteljskega peresa; odklanjamo očitanje terorizma, ker smo le odklanjali stališče, po katerem naj bi se učiteljstvo ne udeleževalo narodnega dela v naših društvih. S tem, da smo z največjim spoštovanjem in s hvaležnostjo govorili o onih učiteljih, ki delujejo na narodnem polju, smo hoteli le povzdigniti njihov ugled pred ljudstvom in morejo biti gosp. uverjeni, da je daleč proč od nas vsaka sled animoznosti proti stanu učiteljskemu, ki ga mi tako visoko cenimo radi vzvišene naloge, ki je odločilna za bodočnost naroda. K točki 7. pripominjamo le, da naj bo vsakdo tudi v gostilniških pogovorih — torej v lokalih, kjer posluša mnogo ušes — toliko previden, da bo izključena vsaka možnost za-menjavanja pojmov in besed. S temi pripombami pa pozdravljamo z odkritim zadoščenjem to izjavo v njeni celoti, in pa z željo, da ne bi prišlo nikdar več do tacih navskrižij. Žepni tat, ukradel 48.100 kron. Včeraj smo se skoraj čudili predrznosti onih uz-movičev, ki so o belem dnevu vlomili v prodajalno urarja Michlstadterja, a danes moramo beležiti še predrznejši tatinski čin, ki se je pa, žalibog, obnesel bolje nego oni pri urarju Michlstadterju. Gospod Ruggero Rodriguez, ki stanuje v ulici della Sanita št. 7 in je splošno poznan kakor borzni mešetar, je šel včeraj okoli 11. ure in pol na tukajšnjo podružnico »Cre-dita«, kjer je inkasiral krasno svoto 48.100 kron, in sicer 48 bankovcev po tisoč in enega za sto kron. Ker ima mož večkrat opraviti z denarjem in mu je vsled tega zelo privajen, je enostavno zložil vse omenjene bankovce v pisemsko kuverto in potem vse skupaj vtaknil v enega zunanjih žepov suknje. Ko je odšel iz Kreditnega zavoda, se je g. Rodriguez napotil po ulici Nuova navzgor, proti Goldonijevemu trgu. A ko je prišel približno do lekarne Zanetti, ki je tik slovenske manufakturne tvrdke Križ-mančič in Breščak, je prišel njemu nasproti neki človek, ki se je hkratu o potekel, zadel ob njega, Rodrigueza, in pal nanj, kakor da bi ga napadla nenadna slabost. Ker se je gospod Rodriguez umaknil za korak nazaj, je oni Človek padel na tla, a gospod Rodriguez, misleči, da je revežu slabo, se je sklonil nadenj. Takoj nato je pa oni človek vstal pokoncu in kmalu je izginil med množico, ubravši jo proti ulici Sv. Lazarja. Nekateri očividci vsega tega prizora so potem trdili, da sta šla brzih korakov za njim po isti poti še dva druga človeka, ki sta prej od strani opazovala ves prizor. — Po prvih trenotkih presenečenja, je g. Rodriguez instinktivno segel z roko v oni žep, v katerega je vtaknil kuverto s tisočaki, a njjegova roka je zaman šlatala po žepu: žep je bil popolnoma prazen: ni bilo več v njem ne kuverte, ne v isto shranjenih 48 tisočakov, katerim je prej sramožljivo delal družbo še en sto-tak: izginilo je bilo vse. Ko je njegova roka tako zaman brskala po žepu, je bil g Rodriguez podoben Lotovi ženi: obstal je sredi ulice, kakor bi bil okamenel. In tedaj šele je prišel do spoznanja, kakšna da je bila bolest, ki je vrgla onega neznanega človeka naravnost nadenj: razumel je, da je oni neznanec fingirai slabost v svrho, da ga je okradel. Razume se samo ob sebi, da je zviti in drzni tat videl, ko je g. Rodriguez inkasiral denar v Kreditnem zavodu in ludi opazil, kam da je denar shranil. Ona dva človeka, ki sta z uzmo-vičem vred izginila proti ul. Sv. Lazarja, sta bila gotovo žnjim v dogovoru. Najbrže so vsi trije v Kreditnem zavodu videli, koliko denarja da je g. Rodriguez inkasiral in so šli potem za njim. Okradeni g. Rodriguez je šel takoj zatem na policijski komisarijat št. 3 (policijsko ravnateljstvo), kjer je prijavil dogoek. — Dasi-ravno je g. Rodriguez oseba, o kateri se nikakor ne more sumiti in ki uživa obče spoštovanje in zaupanje, so vendar s policije poslali takoj po informacije na Kreditni zavod, da se prepričajo, če je g. Rodriguez res inkasiral toliko svot denarja. Na Kreditnem zavodu so to seveda potrdili. Kriminalni oddelek policije je takoj nato uvedel stroge in najenergičnejše korake v svrho, da se pride zvitim in predrznim tatovom čim prej na sled, in sicer dokler je še kaj nade, da se še dobi pri njih ukradeni denar. — Vest o tej poulični žepni tatvini se je v par trenotkih razširila po vsem mestu ter je napravila globok vtis, posebno v borznih krogih, v katerih je gospod Rodriguez dobro znan. Poizkušeni samoumori. Marija Ferluga, stara 36 let, rodom xb Milj, je izpila nekaj solne kiseline. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Neki Ladislav Roth je skočil s pomola SanitA v morje, pa so ga še pravočasno rešili. — Šivilja Julija Polart, stara 33 let, je snoči malo pred polnočjo, skočila v ul. Farneto št 18 v sami srajci skozi okno na ulico in se močno pobila. Prepeljali so jo v bolnišnico. Uspešen lov. Včeraj v jutro ob 4. uri so funkcijonarji II. policijskega oddelka obiskali ljudsko prenočišče v ulici Gaspare Gozzi. Uspeh te preiskave, ki pa ni bila nič drugega nego lov na družbi nevarne ljudi, je bil, da so redarji aretirali preko 50 ljudi, ki so že znani policiji in sodišču in nekteri tudi izgnani iz Trsta. Med njimi je tudi nekaj tacih, ki nimajo v redu svojih dokumentov, in pa tacih, ki nimajo sredstev za življenje. Skoraj, da se ni izplačalo. Predsinočnjim so neznani tatovi vlomili v mesnico gospoda Salvatorja Comisso in potem še nasilnim načinom odprli predal, v katerem g. Comisso hrani denar. A revežem se je ves ta njih trud presneto slabo izplačal, kajti našli so v onem predalu samo 10 kron denarja. Ker ni bilo druzega, so seveda vzeli to malenkost, a pričakovali so si vse kaj več. Slovensko gledaliHe o Trsta. V nedeljo, dne 5. aprila, ob 8.15 zvečer benefična predstava režiserja gospoda JOSIPA TOPLAKA. Uprizori se krasna in velezanimiva zgodovinska narodna igra s petjem v štirih dejanjih »BARON FRAN TRENK IN NJEGOVI PANDURJI. Ta krasna igra bo nudila našemu gledališkemu občinstvu Izreden užitek. Pele se bodo krasne slavonske narodne pesmi, kakor tudi znamenita Trenkova koračnica. Pri predstavi v pevskih točkah sodeluje gledališki zbor pevskega društva »Trst«. Upamo, da se naše občinstvo pol-noštevilno udeleži te predstave. Obenem je to tudi poslednja predstava v tej sezoni. Društvene vestL Pevsko društvo »Adrlja« v Barkovljah praznuje letošnje leto svojo petindvajset-letnico. Slavnost se bo vršila v nedeljo, dne 7. junija, in prosi društvo na bratska društva, da bi se ozirala na to prireditev, ki se bo vršila v večjem slogu, in ne prirejala isti dan svojih društvenih prireditev. Obenem pa vabi »Adrija« Že sedaj vsa bratska društva k prijaznem sodelovanju. Društvo jugoslovanskih železniških u-radnikov. Seja osrednjega odbora nocoj ob navadni uri v društveni sobi. Člani so naprošeni, da se je udeleže polnoštevilno. Pevsko društvo »Iliriia« pri Sv. Jakobu. Redni občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 5. t. m., ob 4 popoldne v prostorih na stari policiji (nad gostilno društva »Jadran«). Zahvala. II. čajev večer podružnice C. in M. družbe v Rojanu je uspel, kakor je »Edinost« že poročala, v vsakem oziru kar najlepše. Podružnica si šteje v svojo dolžnost, da se tem potom najsrčneje zahvali vsem, ki so na ta ali drugi način pripomogli k tako lepemu uspehu. Posebna hvala velja si. pevskemu društvu »Zarja«, gg. Rumplju in Rožancu, skupini »Viktor Parma«, gospem in gospicam igralkam in damam v buffetu, ki so uprav tekmovale med seboj, da spravijo bogato zalogo v buffetu v denar. Iskrena zahvala vsem udeležencem, ki so tudi na IL čajev večer prihiteli v tako Častnem številu. Bog živi vse! narodno delavska organizacija. Deželni odbor. Danes, v četrtek, ob 8 zvečer zadnja odborova seja pred občnim zborom. Volilni odbor. Jutri, v petek, ob 8 zvečer sestanek. Podružnica NDO v Skednju. V soboto ob 730 zvečer shod v »Gospodarskem društvu« v Skednju. »Narodna delavska organizacija za Trst hi okolico« (deželna organizacija) ima v nedeljo, ob 10 dopoldne občni zbor v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Strokovno tajniško poročilo. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. — Ce ob napovedani uri ni predpisane udeležbe, se vrši občni zbor pol ure kasneje pri vsakem številu članstva. Vesti iz Gorfšlie. Včerajšnja številka »Edinosti« je včeraj veselo iznenadila Goričane. Vse se je veselilo napredka lista, ki je toliko storil za narodno stvar in ki je neprecenljive važnosti za primorske Slovence. Ojačen, razširjen in pomnožen dnevnik je veselo znamenje mogočnega naraščaja tržaških Slovencev in v tem znamenju so vsi list naj^ prisrčnejše pozdravljali. Goričani, na delo za »Edinost«, za edini primorski dnevnik! Danes bi jejo goriški Slovenci svojo drugo bitko, ki ni tako živahna in burna, kakor je bila nedeljska, ki pa je ravno tako važna in pomembna. V nedeljo smo pokazali, da tudi med revnim slojem ne o-pravi laški denar in magistratni terorizem ničesar, danes pa pokažimo, da je naša inteligenca v isti meri narodu zvesta ko naš proletariat. Skandal bi bil za inteligenta, če ga osramoti v narodni zavesti preprost delavec. Zato vsi na volišče, naš današnji nastop ne sme zaostati za nedeljskim! Volilni lokal volilcev II. razreda se nahaja v hotelu »Zlati Jelen«. Obrnite se tja, če rabite pomoči ali informacije! C. In kr. major kandidat kamore! Pa ne mislite, da se to godi kje v sredini Avstrije, ne v obmejni deželi — v Gorici kandidira magistratna stranka v mestni svet kot svojega zastopnika c. in kr. majorja v p. Dittricha! Časi se pač izpremi-njajo, če pa je ta izprememba naziranj v korist državi je pa drugo vprašanje. Tako so postali že kamoraši »staatserhaltendes Element«! Orzan. Kako velika je hvaležnost laških trgovcev do svojih rediteljev, kaže najjasnejše naslednji slučaj. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira je grozil ve-letržec Orzan Slovencem, ki stanujejo v njegovi hiši, da odpove vsem stanovanje, če volijo slovensko; Slovenci, tako se vam plačujejo vaše dobrote! Ni še leto tega, ko so prosili laški klerikalci pomoči pri Slovencih. V nedeljo so nam vrnili našo pomoč. Z odprtimi glasovnicami so volili kamoro in pomagali škodljivcem Gorice, kakor so včasih sami imenovali kamoro, do zmage. Zato Slovenci ne verujmo nobenemu, najmanj pa laškim klerikalcem! Prejeli smo: N i r e s, da socialni demokrati so danes nabili velike plakate, s katerimi so vabili vse socjalne demokrate v boj proti Slovencem; r e s j e, da socijalni demokrati niso izdali nikak plakat in da plakate, na katere se sklicuje isti list, so jih nabili mazinjanci (partito demokratico-sociale), s katerimi socjalni demokrati nimajo nič skupnega. N i r e s, da so italjan-ski socjalni sodrugi kompaktno glasovali za italjansko listo; res je, da pičlo število italjanskih socialistov vpisanih v volilnem imeniku se volitev ni vdeležilo. — Gorica, dne 31. marca 1914. Za Federa-zione socialista Friulana: A. Callini. Podružnica CMD za Sv. Križ, Dobrav-Ije, Vel. Žablje priredi na velikonočni ponedeljek veliko ljudsko veselico na grajskem dvorišču v Sv. Križu. Na sporedu je burka: »Velike zmešnjave radi izposojene marele«, šaljiv prizor »Urlaub do polnoči,« šaljiva kupleta: »Nauk jezičnim ženam« in »Prepiri med možem in ženo«. — Moški in mešani zbor zapoje par lepili pesmic. Po veselici ples. Vabimo vas, da pridete vsi ta dan v Sv. Križ, da položite mal dar domu na altar. Porotno zasedanje v Gorici. V torek se je pričela v Gorici razprava proti »Novemu času« vsled zasebne tožbe deželnega poslanca Miklaviča. Senatu je predsedoval svetnik Sterle, votanta sta pa bila svetnika Strausgitl, in Froelichstal. Zastopnik obtožitelja je dr. Gabršček, obtoženca pa zastopa dr. Pavletič. Iz obtožence posnemamo. Za časa lanskih deželno-zborskih volitev, tik pred ožjimi volitvami med kandidati samostojne stranke in no-vostrujarji sta izšli v njihovem glasilu »Novi čas« dve notici, v katerih se očita posl. Miklaviču, da je bogotajec in proti-verskega mišljenja. Odgovorna za to notico moreta biti edino le odgovorni urednik Sinigoj in pa faktični urednik »Novega časa« Fr. Kremžar. — Prva razprava se je vršila že v prejšnjem porotnem zasedanju, ker pa sta nastopila oba obtoženca dokaz resnice je morala biti razprava vsled zaslišanja prič preložena. K razpravi je povabljenih 16 prič. Po prečitanju obtožnice in obeh pisem sta bila zaslišana oba obtoženca. Ne čutita se kriva. Sinigoj je izjavil, da ni notice niti bral, niti pisal. Bil je takrat (za časa volitev) preveč zaposlen in ni mogel prebrati vsake številke. Na sličen način se je tudi zagovarjal urednik Kremžar. Nato je zaslišal predsednik glavno pričo Josipa Brica iz Drež-nice, ki govori zelo nerazločno in na dolgo in na široko razpravlja stvari, ki nimajo z obravnavo nobenih zvez in le skupnemu delu predsednika, zagovornika in zastopnika obtožitelja se je posrečilo, da je izpovedal priča, kar je vedel. Priča Bric je pravil, da je natančno slišal, da je dejal Miklavič, da ni boga in ne hudiča in da je pokazal na sliko Gregorčiča in pri tem rekel, ta je naš bog. V kaki zvezi je pa Miklavič to rekel ne ve. Druga priča kurat Kalin ve le to, kar je slišal od drugih, predvsem od Brica, ker ni bil pri dogodku. Nato se zaslišijo še druge priče. V splošnem izpovejo skoraj vse priče enako. Miklavič je pač dejal, da ni boga ali čisto v drugem smislu, kakor je pa to pisal »Novi čas«. Dejal je: »Ce pa to ni res, pa tudi ni boga. Razprava se bo nadaljevala v petek. Porotna razprava proti »Primorcu«, ki ie bila določena na oetek očoade vsled poravnave. Mesto nje se nadaljuje razprava proti »Novemu času«. Uboj In javno nasilstvo. Včeraj se je zagovarjal pred tukajšnjim porotnim sodiščem France Prezelj radi uboja in javnega nasilstva. Predzgodovina dogodka je sledeča. Ob poroki Marijane Stucin se je vršila na nevestinem domu običajna veselica. Okoli polnoči sta prišla tja Anton Obid in France Prezelj." Dočim je šel Obid v hišo, je ostal Prezelj zunaj in gledal skozi okno v hišo. Ko to vidi nevestin oče ga pozove, da naj gre v hišo ali pa da naj o-dide, ker ne mara, da bi kdo vohunil okoli hiše. Preželi je pa nato potegnil nož in sunil starega Stucina v nogo, ki se je še povrnil v hišo, da si obveže rano, a je skoraj nato umrl vsled izkrvavljenja. Prezelj je pa nato udri v hišo in grozil z nožem in bi skoraj zabodel nevesto, da ni ona pravočasno odskočila. Šele bratu Ivanu Pre-zeljnu in pa Jožefu Bevku se je posrečilo, da sta mu odvzela nož. Prezelj se je nato sam javil orožnikom, ki so ga takoj odpeljali v zapor. Prezelj pripoznava svoje dejanje, izgovarja se pa, da mu je stari Štucin najprvo dejal špion in da ga je potem še dvakrat odaril s palico. Zato ga pa je on sunil. — Umoriti ga ni mislil. Zaslišanih je bilo sedem prič, ki pa vse izpovejo v smislu obtožnice. Razprava je bila ob dvanajstih prekinjena in se nadaljuje popoldne. Vesti Iz Istre. Žalostna obletnica. Nikdar in nikoli ne moremo mi Slovenci na Koprščini pozabi ti dneva, ki je pretresel vse tukajšnje ljudstvo. S potrtim srcem se spominjamo onega žalostnega dneva, ki je zahteval treh človeških žrtev, nesreče na železnici vsled silne burje. Najspoštljiveje se pa spominjamo našega ljubljenega nam pok. Josipa Simčiča, ker smo njega najbolj poznali in zato tudi najbolj ljubili. Ljubili smo ga tembolj, ker nam je dajal življenje sveže in goreče. Zapustil nas je in mi smo zapuščeni. Onega nesrečnega dne smo bili vsaj edini v žalosti, danes pa smo raztreseni na vse vetrove. Splošno mrtvilo vlada nad in med nami; posledica domačega prepira, osebnosti in sebičnosti. Nobenega napredka ne moremo zaznamovati po smrti pok. Simšiča. Kje so tista narodna društva, ki smo jih imeli tu v mestu Ko pru, v Dekanih, Pobegih, Dolini in drugod?! Le poglejmo v razsulo Dolino, kam je zašla; v Dekani, kjer hoče vsak biti župan, svetovalec, predsednik itd. In tako je povsod po vsej okolici. Kam jadramo? — Do žigice smo varčni in jo kupujemo pri narodnem nasprotniku, ki se nam smeje v obraz, ker smo tako neumni, ne tako — v gostilni. Kje je naša Gospodarska zadruga? Ni je več vsled naše malomarnosti. In kdo je temu kriv? Naša mlada brezdelna inteligenca. So častne izjeme, ali jih je premalo. Še par Kuretov, Benkov in drugih bi se nam trebalo. Imeli smo celo inteligenta, ki je naravnost govoril, da narod je trebuh. Zakaj ne delajo in govorijo tako Lahi in Nemci? Ker oni nočejo biti izdajice svojega materinega jezika. \ko bi ne bilo tako, ali bi mogel vladati slovenskemu ljudstvu, slovenske občine odpadnik župan v italijanskem jeziku, v Pomjanu?! Ne, ne bilo bi mogoče. Dokler se ne preobrazi tukajšnje ljudstvo in se spreobrne in poboljša naša mlada inteligenca v duhu pok. Simšiča, se bomo pogrezali in izginjali v žrelo italijanstva in mi ne bomo več sužnji C. M. Družbe, am-nak sužnji tujinstva bomo. Razne vesti. Potres v Ameriki. Dne 30. marca so ob čutili v mestih Washington, Cle\viand in St. Louis močan potres, ki je napravil precejšnjo škodo. Učenec umoril svojo bivšo učiteljico. Iz New Yorka poročajo: Ivan Giannini, deček, star 16 let, kakor že kaže ime, italijanskega rodu, je bil aretiran predvčerajšnjim, ker je umoril svojo bivšo učiteljico Lidijo Beecherjevo. Pravijo, da jo je napadel in umoril, ker ga je zaradi hudobnosti dala zapreti v poboljševalnico. Napadel je Beecherjevo v neki samotni ulici ter jo udaril z železnim drogom po glavi, da se je takoj zgrudila na tla. Pri zasliia-vanju je izpovedal, da je storil svoj čin zato, ker ga je učiteljica že dolgo časa zasledovala in zalezovala pod pretvezo, ropa. — Policija je takoj uvedla poizvedbe, da bi prišla zločincem na sled ter te posebno poizvedovala o osebah, ki so zadnje dni pred zločmom prenočevale pri ookojni Mayerjevi. Naslednji dan, namreč dne 30. decembra 1. 1., so policijski funkcionarji, na podlagi rezultatov gori omenjenih aretirali Basso in Visintina, ker je »■avno na te tri težko padal sum, da so oni avtorji tega zločina. Po tem, ko so bili vsi trije aretirani, je Pinil Bassa na policiji povedal, da sta bila on in Bregant, ker nista imela denarnih sredstev, sklenila, da zadavita starko in da je zjutraj dne 29. decembra Bregast vpričo njega, Basse in Visintinija prijel zavratno od zadaj za vrat in jo zadavil, na kar je preiskal vse stanovanje, da bi na-šei denar ali kake druge vrednostne predmete; našel da je pa le 3 krone denarja, katere je po tem izročil njemu, Bassi. Bregant in Visintin sta pa na policiji tajila na vsej črti, da bi se bila vdeležila zločina. Visintini sam je pa vendar povedal, da je v soboto, dne 27. decembra v neki kavarni v ulici del Pozzo bianco slišal dva človeka (Basso in Breganta), ki sta se dogovarjala o načinu, kako zadaviti starko ; T okrasti. To je . lavnih potezah dogodek, radi katerega s morajo obtoženci zagovarjati. Razpravi predseduje podpredsednik deželnega sodišča Clarici, a votanta sta de-želnosodni svetnik Pohor in sodnik dr. gemč. Državno pravdništvo zastopa dr. oencic, a branitelji so: za Berganta dr. Zaneve, za Basso dr. Tamoro in za Visintina dr. Zenuaro. Potem, ko je bila prečitana obtožnica, je predsednik odredil, da se najprej zasliši obtoženec Josip Bregant, in sicer v odsotnosti ostalih obeh obtožencev. Josip Bre- gant je precej gluh in predsednik mora r'" dva in tudi po trikrat ponavljati ter tud kričati vprašanja, ki mu jih stavi. Na prvo vprašanje, če pozna vsebine obtožnice, je Bregant odgovoril, da j< pozna, ker jo je čital. Preds.: Pa se li priznate krivim, česar vas obdolžuje obtožnica? Obtož. Jaz se priznam krivim, da sem ji vrgel hlače na obraz. On ni nikakor nameraval starke umoriti: hotel jo je le okrasti. a še k temu ga je nagovoril Bassa. Povedal je, da je v Trstu od I. 1905. Njegov oče je mehanik in je hotel, da bi se tudi on posvetil temu poklicu, a njega to ni veselilo in vsled tega je zapustil dom in prišel v Trst, kjer se je vkrcal kakor mornar. — Prej je tu v Trstu stanoval pri sestri pri Sv. Jakobu, a šel je od nje, ker ni hotel biti nadležen. Služil je v vojni mornarici ter jc trikrat dezertirah Prešedši k dogodku, radi katerega mora odgovarjati, je obtoženec Bregant povedal, da ga je Basse že več dni prej nagovarjal, naj se mu pridruži, da okradeta staro Mayerjevo. On pa tega ni hotel ter je Bassi rekel, da starke ni mogoče okrasti, ker je vedno doma. V nedeljo 28. decembra je zopet spal pri Mayerjevi. Po noči ga je Bassa nagovarjal, naj vendar skupaj napadeta starko in jo okradeta. Učil ga je tudi Bassa, kako naj vrže starki kako cunjo okoli vratu. Da mu da poguma mu je Bassa tudi povedal, da se je njemu, Bassi, posrečilo nekoč okrasti nekega starca, kateremu je bil vrgel zanjko okoli vratu. On ni mogel vso noč zatisniti očesa, ker ga je Bassa vedno nagovarjal k napadu starke. Bassa mu je rekel dos! »Ti boš vrgel kako cuHjo starki oko« tu, a vse drugo opravim jaz sam.« Ko sta pa zjutraj vstala in je malo zatem prišla v sobo starka, da pospravi, mu je Bassa dal v roke neke hlače in mu namignil, naj jih vrže starki okoli vratu. On je Bassi odkimal z glavo, da tega ne stori, na kar ga je >a Bassa grdo pogledal in ker je on vedel, Ja ima Bassa v žepu revolver, se je vstra-šil in vrgel starki hlače okoli vratu. Starka :e nato zavpila in dvignila roki v zrak, a Bassa jo je prijel za roki, na kar je starka jadla vznak na tla. On je pustil Basso iri starki, a sam je šel iskat po stanova-lju. kjer bi dobil kaj denarja. Našel je po lolgem brskanju samo tri krone. Ko je po-em prišel k njemu Bassa, ga je on vprašal, kako je s starko, a Bassa mu je odgovoril : »Zadavil sem jo, je že mrtva.« Ko mu je na to predsednik predočeval azna protislovja med njegovo izpovedbo ti ono ostalih dveh obtožencev in raznih ^rič, je obtoženec Bregant še enkrat potr-lil, da je vrgel starki hlače za vrat le zato, ker mu je v istem hipu Bassa grozil z roko. Pred.: Po tem ste pa vi brskali po sta-lovanju in se niste nič več brigali za -tarko? Obtož.: Ne, jaz se nisem nič več brigal zanjo. Povedal je, da sta šla po storjenem zločinu on in Bassa v kavarno in tam si je Bassa z robcem obrisal roko, ki mu je bila krvava. Povedal je še, da sta bila z Basso aretirana naslednji dan, to je v torek, dne 30. decembra ob 2 ali 3 popoldne na Josipovem pomolu. Ko je predsednik povedal Bregantu, da vsega zla, je obtoženec Bregant rekel: vsega zla, je obtoženec Bregont rekel: »Kako?« Da sem jaz vsega kriv? Jaz bi od Basse še lahko marsikaj drugega povedal, a nisem tu pozvan za to. Zakaj mi je pa Bassa pred malo dnevi, v zaporu, pred mojo celico grozil z besedami: »Se bova že še videla, in tedaj ti izrujem jetra iz trupa. Obtoženec Bregant je slednjič še priznal, da je rekel soobtožencu Bassi, da je pripravljen okrasti starko, ko bo ona odsotna, ko bi šla namreč kam z doma, ni pa nikdar niti spregovoril besedice o u-tnoru ali o zadavljenju. Potem, ko je bilo zaslišanje obtoženca Breganta zaključeno, je njegov branitelj dr. Lane ve stavil sodišču predlog, naj se obtoženec Bregant podvrže preiskavi psi-hijatrov, ki naj doženejo, da li je pri pravi zdravi pameti. Bil je zatem zaslišan obtoženec Emilij Bassa, ki je pa izpovedal vse nasprotno, kakor Bregont. On je trdil, da ni on nagovarjal Bregonta k zločinu, pač pa Bregont njega. Bregont je vrgel starki hlače okoli vratu in močno potegnil, na kar je starka padla na tla; potem je še Bregont prijel starko za vrat in jo tiščal, dočim je on, Bassa, klečal poleg. Ko je Bregant izpustil starko in šel brskat po stanovanju, je on ostal poleg starke in je opazil, da je mrtva: oči so ji bile osteklenele, a ko jo je prijel za roko, je starkina roka padla zopet na tla, kakor mrtva stvar: po tem je spoznal, da je starka mrtva. Glede Visintinija, je Basse rekel, da ni imel pri zločinu ničesar opraviti. Ob 2. uri popoldne je predsednik prekinil razprvo do 5. ure zvečer, a v večernem nadaljevanju je bil najprej zaslišan še obtoženec Visintini, ki je popolnoma tajil vsako udeležbo na zločinu. Za tem je začel predsednik zasliševati priče, katerih je vseh skupaj 17. Ker pa prisostvujeta razpravi tudi zdravniška izvedenca dr. Massopust in dr. Zallersitz, je predsednik odredil, da se najprej zaslišijo one priče, katerih izpovedba bi znala zanimati zdravniška izvedenca. Vsled tega so bili zaslišani vsi oni, ki so bili ta-korekoč prvi na licu mesta. Prvi je bil za- slišan zdravnik dr. Ivan Terca, ki je bil oni lan v službi na pomožni postaji društva »Igea« in je bil pozvan na lice mesta in konstatiral smrt. Bili so še zaslišani snoči kakor priče policijski oficijal Ivan Zafutta, redarstveni nadzornik Viktor Denipoti in policijska agenta Ivan Mohorčič in Emilij Purus. Ko je dal predsednik še prečitati nekatere tozadevne spise, sta bila zaslišana še zdravniška izvedenca dr. Massopust in dr. Zellersitz. O teh izpovedbah podamo jutri obširneje poročilo. Ker je bilo predvidjati, da ne bo zadostovalo dva dni za to razpravo, je sodišče sklenilo, da se razprava, ki se je imela vršiti jutri proti nekemu Ferrariju radi ponarejanja denarja, odloži do torka, in da se še jutršnji dan porabi za razpravo proti Bregontu,Bassi in Visintinu. loro-Nerknr preti sodKem. Izvirno poročilo iz Ljubljane. Prvi med obtoženci je bil zaslišan dr. Ze rjav, ki je najprej podal zgodovino ustanovitve »Agro-Merkurja« in prvih let njegovega obstoja. L. 1910. so začele prihajati slabe vesti, in sicer prva med njimi je bila vest, da je tržaška podružnica brez vednosti centrale kupila 80 vagonov koruze. Cohen, zastopnik »Agro-Merkurja« v Trstu, je bil kupil koruzo po 16.6, a meseca januarja je potem padla cena koruzi na II.—-. Ko je slednjič vendar Cohen dosegel, da mu je mlin v Tržiču prevzel del blaga in ko je bilo 2e 22 vagonov prepeljanih v Tržič, se je koruza vnela in se je morala vsa uničiti. Pozneje je pa padla cena tudi moki. Glavna napaka je bila po njegovem mnenju, da so vse posle vodile vedno ene in iste osebe. Izmed članov na-čelništva se je edini načelnik Lenarčič intenzivno zavzemal za poslovanje zavoda. Zvezi se ni nič prikrivalo, vendar se pa ni niti razkričavalo v svet stanje »Agro-Merkurja«. On, dr. Žerjav ni nikdar nikomur prigovarjal, naj ne pokaže knjig: nadzorstvu so bile knjige vedno na vpogled. Ko je bilo meseca maja treba več denarja, je on, dr. Žerjav, prevzel poroštvo nasproti Moravški posojilnici. Lenarčič je pa bil o tem poučen. Ko je bil pozneje izvoljen v odbor dr. Tavčar, se je informiral o vsem in je zahteval, naj pride denar nazaj v Zvezo. Potem je prišlo do afere z iztrganimi listi. On je bil izvedel, da dr. Tavčar in Knez ne odobravata koraka glede Kočevske posojilnice ter da ga smatrata za nepravilnega, a on, dr. Žerjav, je bil mnenja, da, če je kaj nepravilnega, morajo vsi prevzeti moralično odgovornost. Nato Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljubljena mati HELENA BOLE ^ po doljri in mučni bolezni v 72. letu starosti, dne 31. marca ob 7 uri zvečer mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vrSil danes ob 2V- popoludne v barkovljanski cerkvi in od tu na pokopališče pri Sv. Ani. VSI!« smovu TRST, dne 1. april* 1914 sopjog. Fran Cilka udova C«tlnv hčer. Potrtim srcem naznanjamo vsim sorodnikom, znancem in prijateljem da je včeraj 1. t. m. v Bogu zaspal STANISLAV RAVBAR ▼ dobi SI let. Pogreb predragega pokojnika se bode vrfil dne 3. t. m. predpoldne iz hide žalosti. Preblag mu spomin. Na Repentabru 1. aprila 1914. flhljftil drailiUU 01 FJ3 FJ»J F fOBK"5 je pristni rastlinsko ) najboljši in najzdra- vejši liker na svetu, pripravljen samo Iz Žlahtnih rastlin brez esenc. Jamstvo 50.000 Kron. On krepča tek in prebavo, brani želodec in Čreva proti strupom pokvarjenih jedil in proti nalezljivim bolezni. Ne slabi ne omami ampak daje moč in veselje do dela. Florian je v vsakem domu potrebna domača pomoč. 0 v vašo lastno korist uživajte edino le pristni Florian kojega zahtevajte povsod. 0 Edini dobavnik in založnik za Primorsko in gj Dalmacijo s Vekoslav Plesničar g Trst, ul. Donlzzetti št. 3 Velika zaloga in obsežna izbera poljedeljskih strojev in orodja vseh vrst in sestav TRST ul. <3ios. Carducci 26 TRST Zicne mreže! žice za vinograde in ograje <# Orodja in priprave za rokodelce vseh vrst od najcenejše do najfinejše izvršbe. Vsakovrstno kuhinjsko orodje Okusna izbira pomladanskih oblek od na-vadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za moške obleke, katere izdelke moderna avtor, lastna krojač niča. Eleganten kroj po nizkih in poštenih Trst, ulica deli« Poste it. 5 • IVO KRO$EL - (prel M. Salarini) N- ^pSItoS dom1! ALLA ČUTA' Di LONDRA Stran IV. »EDINOST« št. 60. V Trstu, dne 2. aprila 1914 je bila izdana izjava, ki so jo podpisali on, Lenarčič in Bayer, s katero so jamčili za \ sako možno izgubo na kreditu, danem »Airo-Merburju«. Ta izjava je bila izdana na zahtevo dra. Tavčarja in Kneza. Dr. Žerjav je na to povedal o izgubah, ki jih je imel »Agro-Merkur« s kupčijo z moko. Izguba, ki jo je zarod imel v Trstu na moki, je znašala 80.000 kron. na koruzi pa 30.000 kron. Ko je napravil bilanco meseca avgusta 1. 1909, je našel, da »Agro-Merkur« ni kakor ni bil pasiven in napoved konkurza je bila nespametna. Koncem meseca septembra se je izvršila še ena bilanca in tedaj je od I. pa do 30. septembra znašala diferenca na blagu kakih 20.000 do 25.000 kron. Slednjič je povedal, da je on dne 5. avgusta zbolel in da od tedaj neha njegova odgovornost. Po njegovem mnenju je bil vzrok poloma v izgubah z moko in s koruzo, v odtegajenju kredita in posebno pa v tem, da gori omenjena podpisana izjava ni dospela do Zveze. — I3rez kredita pa »Agro-Merkur« ni mogel obstojati. Trdi, da on ni bil predsednikov namestnik. Obtoženec Lenarčič se dobro spominja garancijske izjave, ki jo je podpisal on z dr. Žerjavom in Bayrom, a ne ve kam je potem prišla ta izjava. Dr. Žerjav je nato še povedaL da več nego eno leto ni vedel, da ona izjava ni prišla na svoje mesto. Zaslišan je bil nato obtoženec Rozman, bivši uradni vodja Zveze. Zagovarja se bistveno skoraj ravno tako, kakor prva dva obtoženca. Coheno je on spoznal v Trstu in ga predlagal »Agro-Merkurju«, ker ga je smatral za sposobnega in izkušenega trgovca. Knjige se niso skrivale, le vsled nekih govoric, ki so se širile, so h ili vsi opozorjeni na uradniško tajnost. Na občnem zboru je dr. Žerjav poročal tudi o financiranju »Agro-Merkurja« potom Kočevske posojilnice. Ko je dr. Tavčar prišel v načelništvo Zveze, je zahteval, da uradniki Zveze izstopijo iz »Agro-Merkurja« a on, Rožman ni tega vedel in vsled tega je prišlo do spora med njim in dr. Tavčarjem. Ko je prišel v Zvezo dr. Lavš, je njegov nastop tako razburil uradnike, da so hoteli celo štrajkati. Povedal je. da je knjigovodja Pečar, da si olajša delo, izrezal iz one knjige, ki so jo zaman iskali, nekaj listov, hoteč jih prenesti v drugo njigo. Ta knjiga pa ni bila tajna. Tudi on trdi, da je bil »Agro-Merkur« ob napovedi konkurza aktiven. Tudi on ne ve, kam je prišla izjava, ki so jo podpisali dr. Žerjav, Lenarčič in Bayr. V seji dne 22. oktobra 1910 se je sklenilo, da se ne napove konkurz, temveč, da se počaka občnega zbora, ki je bil sklican na dne 30. oktobra. Vendar je pa Lenarčič napovedal konkurz in podpisal je tudi on. Obtoženec B a y r je povedal, da se je on ob vstopu bal, da ne bo dobička z blagovnim prometom, ter je zahteval, da se vrše le agenturske kupčije. Ko je pozneje izvedel o velikanskih kupčijah »Agro-Merkurja«. je dne 10. novembra I. 1910 prijavil svoj izstop.. Za njim je bil zaslišan obtoženec C o-h e n, ki je povedal, kako je sklepal kupčije z moko in koruzo in kako je prišlo pri teh kupčijah do izgube. Včeraj popoldne ob VzA. se je nadaljevala razprava. Na predlog dra. Mandića pojasnjuje obtoženi Cohen, kam je dal svoj denar, tako da takrat, ko bi moral rlačati terjatev Agro-Merkurju, ni imel že nobene razpoložljive glavnice, dočim ie on sam imel še terjati od tvrdke. Predsednik Milčinski prečita razne aktom dodane spise, ki so manj važni, ter razne bilance. Dalje prečita sejne zapisnike A^ro-Merkurja, ki so deloma s črnilom r^ani v p»sebni knjigi, deloma pa s svinčnikom na letečih listkih. Iz datumov je raz-\ i Jno, da med novembrom 1908 in oktobrom 1909 ni bilo nobene pravilne seje, četudi so se med tem časom izvršile razne važne investicije in nastavitve, oziroma, ako so se seje vršile, pa o teh ni nobeni!: zapisnikov. Iz enega zapisnikov je dalje razvidno, da je član načelstva g B a y r vstopil vnovič v načelstvo kot »kooptirani člane. Dalje prečita edsednik dopis Zveze, v katerem Roži..*n in dr. Žerjav restringirata kredit Agro-Merkurju. Dr. Žerjav pojasni, da je bil povod za to pismo, pripraviti uradništvo do večje štedljivosti, dr. Tavčar pa, da Rožman ni bil opravičen podpisovati za Zvezo. Predsednik prečita nato še nekatere sejne zapiske Zveze slovenskih zadrug, ki pojasnjujejo razmerje med Zvezo in Agro-Merkur jem. Nato se prične z dokazovanjem. Kot prvi nastopi priča g. Ivan Knez, predsednik Kmetske posojilnice v Ljubljani. Iz njegove izpovedbe navedemo: C) ustanovitvi Agro-Merkurja je zvedel Še-le po časopisih. Podrobneja pojasnila je dobil od g. Bayrja. Oporekal je, da bi vspeval Agro-Merkur, ker ni potrebnega strokovnega znanja. Pozneje je zvedel, da Agro-Merkur slabe kupčije dela, pod ceno blago prodaja itd.; vsled pritiska trgovcev je zahteval od odbora narodno napredne stranke, da tri-ilijo Agro-Merkurja do likvidacije, toda ni nič dosegel. Zato je naprosil g. dr. ;V narona kot člana nadzorstva, da premic ia Agro-Merkur. Na podlagi poizvedb se je odpovedal kredit Agro-Merkurju. Pozneje je šel pregledat knjige, a je Rož-i an pokazal knjige, ki so izkazovale že skorajš.jo pokritje. Rožman mi je takrat še rekel, da sedaj financira drug zavod Agro-Merkurja. Pozneje mu ni dopadlo, da je Rožman opravljal vse posle pri Zvezi potem, ko je dr. Žerjav zbolel. Zato je preskrbel g. dra. Lavša. Sklep o odpovedi kredita je bil storjen 2. XII. 1909. in sicer v takozvani nadzorstveni seji. O kupčijah z moko je vsled govoric po Ljubljani šel poizvedovat sam in zvedel. da je to kupčija za provizijo. Predložiti si je dal kopirne knjige in tam je zvedel, da Cohen ne vpisuje v knjige. Iz različnih stvari, ki jih je čital takrat, je dobil slab utis. Z Lenarčičem ni govoril o teh kupčijah, ker je bil znan nasprotnik Agro-Merkurja. Sicer pa to ne izključuje. O razmerju z moravško posojilnico ne ve natančnejšega. Gosp. Bayrju je zavkazal, da mora kot ravnatelj Kmetske izstopiti iz Agro-Merkurja, da bi pozneje zopet vstopil, ne ve. Po njegovem mnenju je verjetno, da je jamstveno izjavo^podpisal, ker se je gotovo čutil kot bivši član načelstva vezanega. O tem, da je Agro-Merkur preko Kočevja se kril, mu ni bilo znano. Priča Knez je izjavil, da so ga sploh neradi gledali pri Agro-Merkurju. O Kočevju je zvedel šele po dru. Lavšu. — Vzroki poloma so bili neznanje trgovine z moko, žitom, potem so bili vzrok uradniki različne kvalitete, previsoka režija, preveč uslužbencev, delalo se je pa premalo, kredit so si sami jemali. Kmetska posojilnica je sicer sklenila, odpovedati Zvezi kredit, toda sklep se ni dostavil. Odpovedali so pa radi bojazni za svoj denar, ker se pri Zvezi in Agro-Merkurju ni dobro gospodarilo. Rožman, vprašan zakaj ni dal prava pojasnila g. Knezu, odgovori, da je nad podpredsednikom še predsednik Lenarčič. Dr. Mandić vpraša g. Kneza, če je vplivala kaj denarna kriza, na kar pa odgovori, da je do poloma moralo priti, ker so že s početka začeli s pasivi. Vsled dr. Tekavčičevega vprašanja pravi, da je ali g. Lenarčič sam si dovoljeval kredit ali pa je dr. Žerjav sam to storil. Priča izjavi dalje, da mu je dr. Tavčar povedal, da je njemu nasproti priznal, da je vedel za manipulacije. Gosp. Lenarčič se odločno temu protivi. Dr. Mandić želi od priče pojasnila, če je res, da že 20 let ni bilo take denarne krize in da so mnoge trgovine z moko šle na kant, na kar ne dobi povoljnega odgovora. Gosp. Knez pojasnuje dalje, da so hoteli mirnim potom poravnati in takrat je prišel do njega g. Lenarčič z izjavo za varnostno kritje. Pogajanja o tem so se vršila, da so namen imeli podpisati, to ve, ali je pa g. Lenarčič podpisal, ne ve. Zveza kot taka ni dobila take izjave. Dr. Žerjav pojasnjuje kritiziranje gosp. Kneza glede knjigovodstva, češ da se je zahtevalo glede Trsta le nov sistem knjigovodstva. Rožman želi pojasnila, ali se ni postopalo enako kakor z Agro-Merkurjem tudi z Gospodarsko Zvezo, o čimer pa priča ničesar ne ve. Nato se zasliši priča dr. W i n d i s c h e r. tajnik trgovske zbornice v Ljubljani, ki izpove bistveno sledeče: Načelstvu Zveze je bil do 1. 1909. Takrat je bilo malo blagovnega prometa. Da se je Agro-Merkur ustanovil, je zvedel šele iz uradnega lista. K sejam Zveze jc hodil redno, vstopil je na mesto dra. Novaka. Opazil je pri tem, da je Rožman ena glavnih oseb pri Zvezi. On je bil proti blagovnemu prometu, opozarjal je na to tudi g. Lenarčiča na nasprotstvo pri trgovcih in ta je tudi odgovoril, da bodo samo kmetijske pridelke prodajali. Dr. Žerjava je spoznal pri ustanovitvi Zveze, ki je bil do-loljuben, mož lepe bodočnosti. Velikokrat še do kosila ni prišel; povsod se je oprijemal in mislilo se je celo na perutninar-stvo. Nadalnja priča dr. Windiscker je izpo vedal, da je po njegovem mnenju krivo polomu Agro-Merkurja bilo dejstvo, da so podjetje vodili ljudje, ki niso uineli trgovine. Razun tega pa je bila pri blagovni kupčiji kontrola v resnici težavna. V Trstu je Cohen nastopal zelo samostojno, O Železniku, ki je bil knjigovodja, ne more reči nič slabega. Na Rozmana je opozoril Hribar in treba je priznati, da je bil pri Zvezi zelo priden. Odvetnik dr. Mej ar on zaslišan kot priča, je izpovedal podobno kakor priča Knez. Nato je predlagal dr. Tavčar, naj se prečita zapisnik seje dne 2. decembra, iz katere je razvidno, da se izpovedbe Kneza in dr. Majarona ujemajo. Prečitale so se nato izpovedbe v preiskavi zaslišanih prič dr. Trilllerja, dr. Tavčarja, trgovca Lilega in Lenčeta, dr. Novaka in Ribnikarja, iz katerih izhaja, da so voditelji Agro-Merkurja bili neizkušeni, nestrokovnjaki in da so postopali lahkomiselno. Jako obtožilno je izpovedal priča dr. Lavš, ki je bil vsled naročila Ljubljanske kreditne banke nastopil službo ravnatelja pri »Zvezi«. Takoj drugi dan, dne 2. septembra, je začel delati zase sirovo bilanco. V par dneh je dognal primanjkljaj 400.000 K. ki pa po knjigah ni bil upravičen. Izpraševal je Rozmana in dr. Žerjava, ki pa inu nista dala pravega odgovora, temveč mu rekla, da že najde vse v knjigah. Prav tako mu tudi knjigovodja ni hotel povedati ničesar. Končno je le našel ono takozvano »skrito« knjigo, ki je izkazovala terjatve, ki so znašale okrog 400 tisoč kron. Kot glavni vzrok poloma je tudi ta priča navajal dejstvo, da voditelji niso imeli pojma o veliki trgovini. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so naročili kar 150 vagonov Tomaževe žlindre kolikor je je dovolj za tri leta za vso Kranjsko in Primorsko. Izpovedba nadaljnje priče, tajnika kmetske posojilnice, Peruzzija, se je prečkala. Branitelj dr. Mandič je predlagal nato zaslišanje dr. Edmunda Puecherja, ki bi mogel izpovedati o tedanjem kritičnem položaju trgovine z moko v Trstu, in da se priklopi aktom izjava tržaške trgovinske in obrtne zbornice glede istega predmeta. Državni pravdnik dr. Neuperger se je protivil tem predlogom. Sodišče proglasi svoj sklep jutri. Zaslišanih bo vsega skupaj 57 prič. Ker so bile zaslišane danes šele Štiri, bo razprava najbrž trajala ves teden. Trgovina in gospodarstvo. Efektna borza. Dunaj, 130 pop. Avstrijska renta papir 82.60, avstr. srebrna renta 82.60, avst. kronska renta 82.85, ogr. kronska renta 82.05, kreditnC^kcije 638.50, Anglobanka 343.50, krionbanka 592.—, Landerbank 520.50, Bankverein 534.—, drž. železnice 714.—, Lombardi 103.50, Alpinske 836.—, turške srečke 226.75, Napoleoni 19.10, marke, papir 117.47, London kratko 24.02, Pariz 95.40. Mirno. Dunaj, 3.15 pop. Avstrijska renta papir 82.70, kreditne 638.25, Lloyd Avstr 620.—, drž. žeL 714.50, Lombardi 103.25, Alpinske 838.—, turške srečke 226.50, Cheques Pariš 95.41. Trdno. Trst, (Uradno.) Avstr. zlata renta 102.55—102.95, avstr. kronska renta 82.80—83.20, ogrska zlata renta 98.80— 99.20, ogrska kronska 82.--82.40, turške srečke 225.--228.—; Francija 95.15 —95.55, Nemčija 117.30—117.70, Italija 94.90—95.15, London kratko 24.--24.06, London dolgo 23.99—24.05, 20 frankov zlati 19.06—19.12, 20 mark zlati 23.54— 23.58, soveresgin 23.95—24—, nemški bankovci 117.30—117.70, italijanski bankovci 95.--95.40; diskont za menice do 3 mesecev 3% do 4V4nad 3 mesece Blagovna borza. Budimpešta, 1. aprila. Pšenica za april K 12.52 do K 12.53, za maj K 12.46 do 12.47, za oktober K 11.18 do K 11.19. Rž za april K 10.11 do K 10.12, za oktober K 8.66 do K 8.68. Oves za april K 7.70 do K 7.71, za oktober K 7.70 do K 7.72. Koruza za maj K 6.71 do 6.72, za juli K 6.85 do K 6.86. Ponudbe pšenice srednje, ravno tako kupci. Tendenca slaba. Prodalo 18.000 q. Terminski trg kave v Trstu. Santos qvod average za maj 55.75—56.50, juli 56.50—57.50, september 57.25—57.75, december 58.--58.75, marec 58.50— 59.25; govd rio za maj 52.—, juli 52.— september 51.— 53.—, december 52.-- 53.50, marec 52.25—-2425. Hamburg, 1. aprila. Santos good average maj 47^2, september 48%, december 49%, marec 50.—; stalno. ■K. PRIPOROČLJIVE TVORE ftriv«4ce. Anton Novak 57, se toplo pri|K>roča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni - SVOJI K SVOJIm! 2660 f mS^BI^*! in najlepša lasuljarska dela se izvr-uipilJdM šujejo v frizerskem Balona Andreja vOJIO j. v t rnu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se ..■u»»ujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. l)obra >i t*čna postrežba. Ogledajte si izložb*, da se prepričate. 1851 MabSlfi fe^fanfP« Vi* K^veder® št 4 se pripo-SSVll feliVHlUi roča sla-ne m u občinstvu. — Ldaui Muljević Jurij, bivši pomočnik V Gjurina 20(36 Buffet. f>A cenjenemu občinstvu Buffet v fliPnUlil ulici Gbega št. 8. Točijo se pr-> o vrstna viua iu pivo. 1304 Čevljarji. ?nSfl Hikfr TRST. ^c* Mo'ino a vento 11, i sliP rlHil priporoča svojo delavnico in pr->-S.vjalnico če ljev. I'deluje po meri in prodaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k •vojim !• 2G68 jilHfclBftnn čevljarnicA s zlato kolajno v Ge-SKllElVUiill novi. Lastna delavnica Sprejema naročila (>o meri in popravlja. Cene zmerne. Josip Macarol, ul ca Conti št. 38. 1864 OfofllfffNlIrf ALBERT RAUBER na Prošeku t&VIJUnilU seku se doba vsakovrstne čevlje avstrijskih in nemških tovaren. Ročno delo. Sprejemajo se popravila. Izdeluje se naročene čevlje po meri. če ne ug^a se lahko zamenja ali pusti. Cene stalne in zmerne. 2502 Mirnim juio Sartoreila" l^Lt: r* - Velika izbera obuvala za gospe in gospodo. •'t. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne. 1447 Fotografi. NftfH'lhfl sP°mini so artistične fotografije na llujljiiijll kristalu, porcelanu itd za priveske, nadrobne kamne in slično. — Za«topnik velikega podjetji za reprodukcijo artističnih fotografij je G10VANNI PEL1ZZAKL nrar. Trst. ulica Nuo a G10VANNI PEL1ZZAKI, urar, Trst, št. 41 (p :lača Salem). 1495 FOtSfrafa ^0t0n - naslov : Trst. ulica ulica i AUMjna jeiKica nusiuv; uut« delle Poste 10; Gorica, Gosposka 4444 Glasovirji. Pl*lfl1 ffflffififl ulica Fornace 13. Tovarna in i i »žil JUniiull trgovina glaaoviijev in piani uov. firvzpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji < svojim! 2224 Gorivo. Iran Germek in petroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na dom. Trst, ulica Squero nuovo 15, telefon 2243 4032 Gosflne. Konsnmno društvo v Lonfoji slavnemu občinstva z* ob Jen obisk, ker toči samo domače vino prve vrste 2039 Mffttlfl Pllllj priporoča cenj. občinstva svojo liUllJu D1111% gostilno „ Ai buoni amici" v Trstu, ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini fitev. 1, gostilno »Al buon Almissan" v Rojanu, ulica Montorsino št. 3, točilnico vina v Barkovljah Bo vedo), ulica Perarolo št. 342 (hiša Ščuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša in pivo. GOSfllnO TUIIŽK ^^M^li^a vento vipavsko, istrsko in Dalmatinsko vino po najnižjih cenah in Dreherjevo pivo. — Vedno sveža kuhinja. Pegan L e a n d e r, voditelj. 2703 Gostilno Jlllfl Cloettfl TOccm«" Valdirivo štev. 27, se priporoča za obilen obisk. Domača kuhinja. Vsakovrstna vina in Dreheijevo pivo prve vrste. — Tdisfrmk Matej M e s c h i k. 1984 Inta I iftieff ulica Lazzarett* vecckio št. fllllc LISIlUf irsi 36. Zaloga vina s pridruženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadnni št. 2 in v ulici Campo S. Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likeiji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk. 2799 Tapetarske delavnice. TffllfifffM1 lff *n prepregarski mojster Dragotin lupcittljiu Puc. Trst, Via Molin graedo 33 «e priporoča cenj. občinstvu. 2991 Rudolf Bonnes SUtJ 17. priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Trgovine s prekajenim mesom Prodajalna svinjine Prodaja se sveže in vsakovrstno prekajeno meso kakor tudi vsakovrstne klobase, sir in salam. Priporoča se za obilen obisk Kari Pušpan. 2348 Gostilna F. Stnmcar S^fn« vina. Vipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina Dreheijevo pivo prve vrste. Cenjenim krč marjem in odjemalcem na debelo dostavljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na dom. Za pristnost jamčim. Dne*ne cene najnižje. 2844 MlMIMlfam cenjenemu občinstvu svojo go-Fnpuruuilll stilno-bnffet. — Točim prvovrstno Dreherjevo pivo na pipo, brez aparata in vsakovrstno vino. — Trst, Campo San Giacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik Tominec. 1802 Kleparji. Lozer Iran, klepar činstvu svojo delavnico * prodajo vsakovrstuin kleparskih izdelkov. Izvršuje vsako naročilo in popravo v delavnici ali izven po zmernih cenah. Ulica Sette Fontane štev. 34 — Svoji k svojimi 2443 Krojači. WMliivfaifH IVAN GORUČAN, Trst, ulica Pas-ftirUjllUll(.ll quale Rcvoltella ali Chiadino in Monte št. 27, L nad., se priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna dela. Sol dna po-trežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kro.u. 7213 lalfftll fomorl škedeni štv- 1 riporoča JUVUII ijblllbil cenj. občinstvu svojo kro-jacnico ter častiti duhovščini za katere izdeluje službene talaije in mašne plašče kakor tudi vse drugo cerkveno opravo. 2173 Mizarji. Trst, ulica G-iuseppe Caprin št. 3 priporoča cenjenemu «*bči-stvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in poprav ljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom. 2532 InfftH BflMTlfPfV mizarska delavnica za vsako- AlUSn Darutlu vrstno delo. Trst ulica S Fra eseo 4' Assisi 2, dvorišče. 20 9 NMcflfOlI mizar v ulici Tor 40 kiL K 480; 100 laJ&H* SX\J£ kiL K 10-— hrastorci, peveroni, hik itd. pošilja po povzetju Anton LINE K, Znojmo (Znaim) Češko. HULI mim ie računao po 4 rtol. besede Mastno tiskane se ra- d&najo enkrat več. Vajvaci« frirtdtog 40 utottek »ig v ulici Giulia, novo, saldo 30.000, nosi 12*/0 dobiček. — Poslopje. Ma- donnina, novo saldo 30.000, nosi 12°/„ dobi. e'c. — V Barkovljah 5 minut oddaljeno od tramvaja zfra-l:išča po (A) kron seženj, dvorec 4U0 sežnjer Kr, 32.000. Saldo po dogovoru. Ponudbe N. Luke^.ič U. Caprin št. 2, n. 325 H^^A aihirjljfl uljudno priporoča slavnemu IftUVv pClISiilaw bčinstvu Andrej Kova k, i r-t. Sv. M M zgornja 33, hiša Kreševič. — Najfinejša moka. — bprejema pecivo. 2526 Balr»flf«n VlRIfilr Trst» ^^ Sette Fontane 9BK6ŠHIV U Žilen 24. Priporoča cenjenemu občiastru svojo pekarno in slaščičarno. Večkrat na dan svež kruh Vino in likeiji v steklenicah. Vsakovrstne moke. Sprejemajo se peciva. — Postrežba tudi na dom. 2174 Pohištvo. IfeillČtllA in tapetarije po že znano nizkih rinUlVU cenah, katere se ne dobi drugje. Spalne sobs iz vsakovrstnega lesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne sobe od 400 kron na- frej- Nova zaloga S. BROD, nI. Squero nuovo 7t nadstr na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. Prodajalne jestvin. Vm4 (lil Mn]f»i Trsfc» Piazza Ponterosso 5. Amm Vlit 11H1CJ Trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec. vodja. 5080 Hocii Mina kolonilnl in Jesiuln TRST, Piazza Caserma št. 5 Bogata izber kave, riža, olja itd. Razpošilja se tudi na deželo in na dom — Za obilen obisk se priporoča lastnik FRANJO MELLONIGr. 233 Restavracije. Restavracija „fllla Sfazione" ^ Si mm kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in tjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino L vrste. Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 st t. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Last nik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan. 1125 Šivilje. 1 DIM|!D TrBt» Via Barriera v. 33, vrata 13. H« lULULA Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Gene zmerne. t?e hiša v Kjadinu na hribu št. 150 K & 12.000. Saldo cena 2000. Ugodna prilika. 326 tafslff se takoj meblirana soba v ulici Geppa 16 rSUll I nad. 329 se gostilniški dekret, stanovanja za letovišče. Naslov : Belvedere 75, I nad. I ama mebliranu »obu daje na najem edna hrva-LIZPU ška družina ednemu ili d?ama uradnicima uz umjereno naplačivanje, Ulica Conti 40 I. n. 7. 321 9nn inn I dnevno, planinskega dobro bUU^JUll I pasteliziranega imam proti pogodbi takoj najceneje za oddati, kakor tudi fin polno-masten sir. — Ivan Vidmar, Orni vrh nad Idrijo. (315) So. JnkoManl!!! co.t.o štv. 17 — BKATA POSIČ. 173 lot ffNVN gospodična z nekaj sto kron 40 Ittfl JlUi U kavcije z dobrimi priporočili ter inozemsko prakso, želi stopiti kot voditeljica kake podružnice, papirne, modne, ali galanterijske stroke. Prevzame tudi ev. na račun. Govori laško, nemško in slovensko. — Cenjene ponudbe naj se bl-Hgovolijo poslati na Inseratni oddelek Edinosti pod šifro „Spljit štv. 308". 30S SVOJI K SVOJIMI Ferdinand Moč Trst, ulica Molil a vento (Eocol) 25 priporoča cenj. občinstvu svojo „ frsoulno iestvin:: in. 1 kolonljslBeia: Min i k*koi tudi ŽGANJARNO. Blago vedno sveže. - Postrežba na n dem.---Cene zmerne ia solidne. lata iiJ