qSRF-ONJ ^ P r lmorski dnevnik °Stnma niarana v oritm/ini -- Iia piačana v gotovim ^ orkr. „ Abb. postale I gruppo Cena oOO llT Leto XXXVI. Št. 98 (10.618) TRST, nedelja, 27. aprila 1980 vGoMv?RSKIr?NEVNIK 'e 7ače* bajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* »- u prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Izročilo O F I nafoolj mračnih dneh sloven-sel udovil}e: ko so v Ljubljani vi-stav* ■SS0^nVeve *n Hitlerjeve za-J.e bila 27. aprila leta 1941 aprila v Vidmarjevi hiši na tenil> f,^ Osvobodilna fronta Slo-udeloi-i .^unovnega sestanka so se 1avce!6 * ■ s^°,venskih kulturnih de-Soknh, demokratičnega krila v nik; ~brali so se torej predstav- jjUfS# ** okunndfa se morajo Slovenci upreu biti dn°r3UJn se za vsako ceno preslani.,, slfobode. Na ustanovnem se-ke u so Prisotni sprejeli toč- na naJ‘- je Predložila komunistič-bjjo v t’ b*stvo dokumenta pa je *»obns do so jedro borbe za 'foiano? andske množice, ki naj se To * * * * v * * * * * enotni vseljudski vstaji, iane da so do tokrat poni- Ce storntane 'n izkoriščane množi-subjphtt-? z8°dovinsko areno kot v Sv,-‘. ode so poklicane, da prvič °dlornr za°dovini pričnejo same kmet1 ■ 0 sv°ji usodi. Delavci, let-uf L^etektlualci, ki so v sto-spre- ,. peii hlapčevski jarem, so lini m ^ase odgovornost, da s svo-s)čem„ C7n‘ utrejo novo pot sloven-se je nar°du. Osvobodilna fronta eanizjposlonila na ljudstvo, ga organ/, J* *n hkrati tolmačila nje-Vra-cifi^ebe in želje po svobodi in se ■/, ne]si družbi. Na tej podlagi ki L razvila osvobodilna borba. zdrUip, Snojem najglobljem bistvu kulturi . najžlahtnejše narodne, por rir *• ln Poetične dediščine. U-dajairp okupatorju in domačim iz-Prirms 71 ]e Pomenil deianie. ki ie Cl je združila ne- sil slovenskega so se v usodni uri odlo-morajo Slovenci upreti pomenil dejanje, ki je vobnjrinove življenjske kvalitete. terjaj! *na fronta je združila ne-prav t~uen.er9ije majhnega naroda, ti:nnPr-,lzredna je bila nova pro-skavitiČna osvobodilna voj-t%\n 1legali, po mestih, v gozdo-inteiph.se, zbirali delavci, kmetje, di jn ua1'ci, moški in ženske, m'a Ijiv „k “r.*' ki so spletli nepremag-Uia(0 z°c,zai°- da osvobodijo do-^evičl^-i0 in df si zgradijo novo, krVa,v °*o družbi). Požrlvovalna in °blikj Oorbd ui bila nova le po Vsebininuak- kar je bistveno, po ijila „ ' Oborožena vstaja je teme-Ue, nnj-mjednotah narodne, kultur-Ve. Pai!flcne ln družbene osvobodit- vam so v nahrbtnikih nosili' jih tiskali vtkali kniiQP: ki Ijudjp ?!r" °F so delali izredni dri( ht k sta bila na primer Ki-vepciar Kardelj, pa tudi preprosti in dekletn ®-Pboko osveščeni fantje in % T;.' Ju severg ne moremo mi-drag0roVe9a imena, ki je postalo Vencev *asJ Wfe,t svobodoljubnih "o Po!lZel danes premislimo temelj-*o r° 0 °F in NOB, lahko potrdi to Uvel:,’, da je vseljudska vsta to, st)oh!j J”a!o nadela demokraci Jeli na- °de in mmi prav zaradi b°ko obč le bd oboroženi upor glo Preman, ‘uten in na svoj način ne sUa dr?!lV' .z uP°ra je lahko zra U0»ojn;,~t’“ in družba, ki se v vseh drnokrn etih trudi za resnično 1 n<)trn^?’ svobodo in mir tako s.Mošnj J kot v zunanji politični in danes ži^nerjtvi. V času, ki ga i(l.skrln ki ga obremenjuje "ie, noJj30.Ca napetost in nore grož- ,il'a 7mJ°ieta 0F in N0B zane' i '^ne 7 ° pr* ocenjevanju kom-■ '.e JtVarnosti, do katere nikalno inf,1710 biti brezbrižni. Upra-ffOB njrJ, rečemo, da sta OF in ** Has „ j v nas neizbrisen pečat. Zb ‘daniti^^fijanju in o-Globoko izročilo O- * ”,e fronte je danes boga- e večine Slovencev. ■Ju ita"mo 25. aprila počastili $.Qa oih^n?ke vstaje in odporni-'*u ,n a,ka iroti fašističnemu reti tyouSri.- Etičnemu okupatorju. Jjuvu' smo ta dan počastili kot v^ben 1. vključeni v temeljne rlm. Politične procese ita-I 1n Juž3)e’ Naša osvobodilna « 4'e bii, v°dslvom OF pa je ime-e(iica TJ"? specifike, bila je po-Sa^oločene zgodovinske situa-,Jfen je uveljavila kot su- .S d0 -!d;.Kljub temu pa ni naš “njen. ^taZJaša ikLPr‘ Preteklost nas zavezu- J*k) V/e,m delu, ki ga oprav-v*mLdr}avi- kjer živimo. Naš s%iu'p doprinos se dialektično falični), naporl italijanskih de- o«a zTlje zP°dovinska prelom-i aia i?rjanski narod in vendar ttr si rnn*° odporništva nekaj, JfMajf. a marsikateri Italijan še /J9 «rew°j'f9 kajti nekatera na 7ykra,l-tenze* tudi po 35 letih Q°kra: cne dežele še niso prišla JudiZji zavest ljudi. ^ in 0ativni odnos, ki ga sku-tir ?nce„ p,c,Jamezniki gojijo do hllei°, do k' sivijo v Italiji, doka-tf!nočeir?J’Sl še niso razčistili, ali Z^etL^ism, svojega odnosa tn’,r,e; ln svoje lastne zgo to eio i0ernna bremena preteklosti st, marsikatero voljo in za- voljo v Italiji za do- iB^asČhVencev 11 0 >ia ;Pravic temelji dejanihJe nafj'C“,U N0B- kar poment, s.No, ...a vloga v prostoru, kjer UMr,,,! Jjulativna tudi za večin-? nnifa'^e dRl° in naši napori *a«!marsikateremu *• do n,t italijanske narodno-e Poglobi v zgodovinsko preteklost lastnega naroda in o-svoji njegovo najbolj demokratično tradicijo. Slovenci v Italiji utemeljujemo naše zahteve na podlagi naše zgodovinske vloge, s tem pa postavljamo tudi sodržavljane pred odgovornost, ki naj jo imajo do nas, pa tudi do samih sebe. Državo, v kateri živimo, in svet, ki je danes manj nepregleden kot nekoč, pretresajo globoki krči, mladim, in ne samo mladim, ni vedno lahko izbirati svoje osebne in družbene poti, opredelitev za nekaj je lahko silno boleča. CF in NOB sta pri tem zanesljivo vodilo. Niso nam potrebni miti, ki mlade lahko privlačujejo, a ob obračunu vedno razočarajo, če se mladi poglobijo v delo OF in v stvarnost NOB, bodo našli poti in sprejeli odločitve, ki so zelo blizu problemom, ki danes zaskrbljujejo nc"j stvarnost. Zgodovinski spomin nam pomaga v življenju, stvarnost OF in NOB lahko preprečuje izvenzgodovinske in tragične opredelitve. OF in NOB lahko marsikomu pomagata, da sam v sebi razčisti odnose do preteklosti in da osvoji bogastvo odporništva, ki je temeljilo na stvarnih potrebah in željah ljudskih množic. Slovenci v Italiji utemeljujemo naše zahteve tudi na podlagi naše zgodovinske vloge, s tem pa postavljamo slehernega človeka pred jasne izbire in opredelitve in to predvsem, ko govorimo o tem, kaj je resnična demokracija. OF in NOB sta sidro, ki nas priklenja na matični narod, hkrati pa nas zavezuje v prizadevanjih za demokratično družbeno preobrazbo v državi, v kateri živimo. ACE MERMOUA ZMANJŠUJE SE VERJETNOST PREHAJANJA V SIRSl SPOPAD SVETOVNIH RAZSEŽNOSTI Strpne in previdne reakcije iranskih oblasti po spodleteli oboroženi akciji ameriške vojske Islamski študentje so priprte diplomate premestili v razna iranska mesta - Banisadr trdi, da talci niso bili edini cilj ameriškega desanta - Žalost in zaprepadenost v ZDA - Previdne reakcije zahodnih zaveznikov - SZ ne uporablja običajnih propagandnih tonov - Navdušenje v islamskem in arabskem svetu TEHERAN — Islamski študentje so premestili priprte diplomate iz ameriškega veleposlaništva v Teheranu v razna iranska mesta. To je prvi odgovor na spodletel ameriški desant, s katerim hočejo študentje, «poveriti čuvanje ameriških talcev vsemu iranskemu ljudstvu, kar bo odpravilo vse Carterjeve pretveze in opravičila o humanitarni akciji*. Včerajšnjo premestitev je potrdil tudi iranski predsednik Banisadr, ki jo je obenem tudi podprl, «saj bo onemogočila Američanom, da nasilno osvobodijo pri- Iranski predsednik Banisadr med včerajšnjo tiskovno konferenco (AP) prte diplomate*. V glavnem so iranske oblasti pokazale precejšnjo mero strpnosti in previdnosti. Celo šiitska duhovščina ne razpihuje žerjavice in poudarja predvsem nujnost mobilizacije vseh Irancev proti «a-meriškemu imperializmu*. Predsednik Banisadr pa je na včerajšnji tiskovni konferenci kavalirsko napovedal, da bodo trupla osmih pripadnikov ameriških o-boroženih sil izročili svojcem brez nobenih pogojev. Izjavil je tudi, da Iran ne bo zahteval sklicanja varnostnega sveta OZN, saj mora mednarodna organizacija sama ukrepati, potem ko je bila tako hitra pri obsodbi napada na ameriško veleposlaništvo. Banisadr je NA SLOVESNOSTI V VELIKI DVORANI SKUPŠČINE SR SLOVENIJE PODELITEV TRADICIONALNIH PRIZNANJ OF Z MISLIJO NA TITA !N NJEGOVA NAPOTILA j ■ 1 jjr* ■ } Slavnostni govornik Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL, o nujnosti nadaljnje demokratizacije jugoslovanskega političnega življenja in graditve socialističnega samoupravnega političnega sistema - Med nagrajenimi Andrej Renar z Opčin za medvojne in povojne zasluge LJUBLJANA — Na slavnostni seji v veliki dvorani skupščine SRS v počastitev obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, katere so se udeležili najvidnejši slovenski družbenopolitični delavci, še živeči ustanovitelji OF, predstavnik CK ZKS, predstavniki izvršnega sveta SRS, predsedstva republiške in zvezne konference SZDL, ZSMS, zastopniki slovenskih narodnostnih skupnosti iz Italije in Avstrije, so letos že enajstič podelili priznanja OF dvajsetim zaslužnim družbenopolitičnim delav- cem, bivšim borcem in aktivistom, ki so tudi v povojnem razdobju prispevali za družbeni napredek. Med njimi je tudi zamejski Slovenec ANDREJ RENAR z Opčin, zadnji komandant Kosovelove brigade do 26. aprila 1945, sedaj podpredsednik pokrajinskega odbora Združenja partizanov Italije, sicer pa zavzet in aktiven družbenopolitični uela/ee na Tržaškem, član obrtniške sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in član odbora Tržaške kreditne banke. Njegovo delovanje je vselej izražalo in tudi danes — je med drugim rečeno v utemeljitvi priznanja — izraža zvestobo načelom OF. Slavnostni govornik je bil predsednik republiške konference SZ DL Mitja Ribičič, ki je v uvodu dejal: «V jugoslovanski politični sistem so bile na pobudo Tita in ZKJ zavestno vgrajene poti za kadrovsko pomlajevanje in varstvo revolucionarnih pridobitev. Jugoslavija je morda edina socialistična država na svetu, ki je ustavno omejila mandat za vse državne in politične funkcije. Poleg tega ob predsedstvu republike deluje danes kolektivni organ republik in pokrajin — predsedstvo SFRJ z enoletnim mandatom predsedujočega. Vse to poganja svežo kri v celotni organizem socialističnega samoupravljanja ter naravno spreminja Titovo zgodovinsko osebnost v neprekinjen mandat, ki se ne more končati z življenjem Titove generacije, tistega rodu, ki je položil temelje republiki dela in ustvaril u-stavne pogoje za osvoboditev dela. To misel je predsednik Tito izrazil z naslednjimi besedami: »Napačno je mišljenje, da bo po smrti človeka vse krenilo navzdol. Pesnik Njegoš poje 'Blago torne, ko dovijek živi’, kar pomeni, da je srečen tisti, ki je ustvaril za svoje ljudstvo nekaj vrednega, kajti ljudstvo ga bo ohranilo v trajnem spominu.» V svojem govoru je Mitja Ribičič, kot je poudaril, iz velikega Titovega ustvarjalnega opusa povzel le del njegovih misli o nekdanji fronti in današnji socialistični zvezi, da bi naglasil pomen, ki ga je predsednik Tito skozi vse etape boja pripisoval združevanju najširših plasti na rodov in narodnosti Jugoslavije. V središču pozornosti vseh ljudi in organizacij — je nadaljeval Ribičič — so mednarodni položaj v svetu, neugodni gospodar- Primorski dnevnik za 1. maj V četrtek, 1. maja, bo izšla posebna številka Primorskega dnevnika na 16 straneh. Iz vsebine: • Spomini na dneve osvoboditve • Delo Slovenskega raziskovalnega inštituta • Smdikalisti za 1. maj • Zasedanje mladih manjšin-cev FUENS • Kmetijstvo na Tržaškem • Sodelovanje na Jadranu • Pred upravnimi volitvami Zaradi priprav na to posebno številko je izšel Primorski dnevnik danes na 8 straneh in ne na običajnih desetih. Bralce prosimo za razumevanje. ski tokovi doma in v s^ptu, še posebej pa vznemirjajo vse vznemirljive vesti iz ljubljanskega Kliničnega centra o težki bolezni predsednika Tita. Bolečina ob teh vesteh je povsem naravna, saj so jugoslovanski ljudje skupaj s Titom doživljali najtežje bitke za svobodo svoje dežele, veličastno partizansko zmago, borili se proti zunanjim pritiskom blokov, proti gospodarski in kulturni zaostalosti, izpeljali tridesetletni razvoj socialističnega samoupravljanja in prispevali k neslutenemu razvoju svetovnega gibanja neuvrščenih. Prav zato ob Titovi bolezni niso prizadeti samo jugoslovanski narodi in narodnosti, pač pa ves svet, kot jasno izhaja iz ocene svetovnih glasil, da je Tito ena tistih izjemnih osebnosti, ki so pomembno vplivale na zgodovino človeštva. Titova pot ni bila lahka, na revolucionarni poti so mnogi žrtvovali svoja življenja ali izgoreli v požrtvovalnem delu za družbeni in gospodarski napredek Jugoslavije. Posamezniki so tudi odpadli in odnehali, a ob Titovem zgledu so se kovali in oblikovali dragoceni kadri iz vrst delavcev in iz vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Tito je velik tudi v . tem, da se je ob njem in z njim nenehno ustvarjal nov rod naprednih in sposobnih ljudi. V tem okviru je Mitja Ribičič naglasil izjemen pomen sodelovanja predsednika Tita z Edvardom Kardeljem. V nadaljevanju svojega posega je Mitja Ribičič pokazal na vzor predsednika Tita kot prvega fron-tovca Jugoslavije, kot ustvarjalca širokega narodnostnega in socialnega gibanja ter dolgoletnega predsednika narodnoosvobodilne ljudske fronte in socialistične zveze. Ob koncu svojega govorr je Mitja Ribičič omenil še dve Titovi pobudi, ki sta še posebej aktualni, in sicer nujnost nadaljnje demokratizacije jugoslovanskega političnega življenja, in še močnejše zavzemanje za dograditev političnega sistema, v katerem bo delavec, združeno delo postalo temeljni nosilec tudi razširjene in družbene reprodukcije. «Hotel sem podčrtati pomen — je naglasil Mitja Ribičič — ki ga je Tito pripisoval združevanju najširših plasti naših narodov in na- rodnosti. V tem trenutku in v sedanjih okoliščinah jih združujemo v enotno in napredno ljudsko gibanje za gospodarsko stabilnost, za nadaljnjo gospodarsko in kulturno rast domovine, za krepitev socialističnih družbenih odnosov med ljudmi, za tovarištvo in soli darnost, za varnost in neodvisnost Titove Jugoslavije. To naj bi bila zaveza slovenske Socialistične zveze delovnega ljudstva ob njenem prazniku, ko stopa v četrto desetletje svojega obstoja, bojev in zmag.* VOJMIR TAVČAR tudi napovedal, da bo zahteval izredno sklicanje neuvrščenih držav, na katerem bo zaprosil za pomoč v boju proti ameriškemu imperializmu. Iranski predsednik je tudi poudaril, da talci niso bili edini cilj ameriškega napada, a je Carterjeva administracija upala, da se ji bo posrečilo kaj podobnega kot pred 27 leti, ko so strmoglavili Mosadeka. Še bolj umirjen je bil iranski veleposlanik pri OZN Farhang, ki je odločno protestiral zaradi ameriškega napada na iransko ozemlje, a je obenem napovedal, da se bodo Iranci obvladali in bodo nadaljevali poskuse mirnega reševanja krize. Diplomat je tudi prikazal napore iranskih voditeljev za osvoboditev ameriških talcev, ki so po njegovem «le ne- srečne žrtve dinamike procesa revolucije*. Farhang je pristavil, da je težko braniti jetništvo ame- riških diplomatov. «a ga lahko opravičujemo, če pomislimo na 27 let ameriškega vmešavanja.* Napovedal je tudi možnost osvoboditve talcev v drugi polovici juflija pon drugem krogu volitev 9. - maja,-'Tla se pa to lahko u-resniči, je poudaril iranski diplomat, morajo ZDA prenehati s svojimi provokacijami in poskusi destabilizacije v Iranu ter prekiniti vse zaviranja iranskih poskusov, da dosežejo šahovo izročitev. Medtem je teheranska televizija včeraj posredovala posnetke iz slane puščave Dešt i Kevir, kjer je pri mestu Tabas klavrno propadel ameriški desant. Iransko letalstvo je predsinočnjim bombardiralo opuščene ameriške helikopterje, dva pa sta ostala nepoškodovana. Če je po vsem Iranu vzdušje zmage in se je s teheranskih streh razlegal klic «Alah je veliki* v znak zahvalnice za spodletel ameriški poskus, je v ZDA potrtost dosegla svojo najvišjo stopnjo. Objava imen padlih, prihod ranjenih vojakov in zastave na pol droga so prva vidna znamenja, a kot se dogaja v ameriški stvarnosti se je javnost ponovno strnila ob svojem predsedniku. Iz tega razlo ga ni tudi nihče od kandidatov za predsedniške volitve očitno kritiziral Carterjeve pobude. Drugače pa so reagirali poklicni politiki in ameriški politični krogi, ki poudar- jajo, da je Carter izpodkopal ameriški ugled v svetu tako s političnega kot z vojaškostrateškega vidika. Tezo o »humanitarnosti* pa zagovarjajo le redki ameriški zavezniki. Tako v zahodni Evropi, kot pri drugih zaveznikih prevladuje skrajna opreznost pri ocenjevanju ameriškega napada, skoraj vsi pa jasno nasprotujejo nadaljnim vojaškim akcijam, ki bi svet pahnile na rob splošnega vojaškega spopada. Tudi skrajno proameriški krogi poudarjajo, da bo ameriška akcija koristila predvsem Sovjetski zvezi, ki je odvrnila tako pozornost javnega mnenja od dogajanj v Afganistanu. Vse napredne sile Evrope pa obsojajo ameriški napad. Tako je sekretar PSI Craxi izjavil, da je Evropa zaprepadena, saj je solidarnost ob ameriških enostranskih pobudah nemogoča, ZDA so z napadom nedopustno onesposobile bodočo posredovalno vlogo Evrope pri iskanju miroljubnega izhoda iz krize, ko bo danes «vrh» EGS v Luksemburgu. Skrajno zanimivo pa je zadržanje sovjetskih oblasti, ki odločno obsojajo ameriški napad, a niso po svoji navadi sprožile običajnih propagandnih salv. prav tako ne grozijo in ne napovedujejo sovjetskih protiukrepov: navajajo samo možnost, da bi Sovjetska zveza in prijateljske islamske države odgovorile na gospodarsko blokado proti Iranu s prekinitvijo naftnih dobav. Kako je reagiral islamski in a-rabski svet na ameriški napad pa dovolj zgovorno priča naslov nekega bejrutskega časopisa: «Alah je premagal Jamesa Benda z ena proti nič*. V »bogokletnem* stavku je strnjeno vse zadovoljstvo islamskega sveta ob ameriškem neuspehu. Samo po sebi umevna je vsebina egiptovskih časopisov drugačna, v drugih proameriških a-rabskih državah pa modro molčijo in čakajo, da se val ljudskega navdušenja poleže. IIIIIIMIkllllllllimilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlimillllllllllllmillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIttlllllllllllMIHH Po državnem udaru usmrtitve v Liberiji Novi liberijski režim, ki je prišel na oblast 12. aprila, si pod poveljstvom narednika Samuela K. Doeja utrjuje pozicije s številnimi usmrtitvami, ki jih opravljajo na trgu ob prisotnosti prebivalstva (Telefoto AP) OB ŠTEVILNIH NEREŠENIH VPRAŠANJIH DANES ZAČETEK »VRHA* EGS NiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiniiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii Pertini se je poklonil spominu bratov Cervi REGGIO EMILIA - Po obisku v Milanu, kjer se je udeležil proslave ob 35. obletnici osvoboditve. je italijanski predsednik Sandro Pertini prispel včeraj v Reg-gio Emilio. Tudi tu ga je pričakala in prisrčno pozdravila večtisočglava množica, med katero je bilo mnogo mladih. Pertini se je prišel poklonit spominu sed mih bratov Cervi, ki so jih leta 1944 barbarsko umorili nacifaši-sti, in njihovega očeta Alcida Cervija ob 10-letnic: njegove smrti. Predsednik republike je obiskal kmetijo, kjer je živela družina Cervi, kmetijo so po vojni preuredili v muzej; tu se je srečal z nekaterimi še živečimi člani družine Cervi, še posebno ganljiv pa je bil obisk na pokopališču v kraju Campegine, kjer so pokopani bratje Cervi. Ob prihodu v Reggio Emilio je imel Pertini sprejem na prefekturi. Po srečanju s krajevnimi BEOGRAD - V Ohridu v Makedoniji se je zaključila trinajsta konferenca evropskih univerz. aiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiuiiiiiiiiiiiiii’ tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniMMitiiii« Zdravstveno stanje predsednika Tita še zelo težko LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita še naprej izredno težko. V zadnjih nekaj dneh se pojavljajo resne motnje v delovanju prebavnih organov. Ponovno se pojavljajo znaki srčne slabosti. Že prej omenjene motnje delovanja drugih organov so brez večjih sprememb. Nadaljujejo intenzivno zdravljenje. Po sporočilu, ki je včeraj prišlo približno pol ure pozneje kot v petek, je predsednik komiteja za informiranje Tone Vahen odgovoril na vprašanja številnih prisotnih novinarjev. Demantiral je govorice, da je baje klinični center v prejšnjih dneh dobil novo napravo za oživljanje ledvic in dodal, da o tem ni nobenega uradnega sporočila. Nr prošnjo, ali bi se novinarji lahko srečali z enim od članov zdravniškega konzilija, ki bi jim lahko nadrobneje orisal klinično stanje predsednika Tita, je Vahen dejal, da so novinarji za to zaprosili že februarja, a tedaj ni bilo mogoče ugoditi njihovi želji. Pogovor je nato nanesel na petkov prihod štafete mladosti in v tem okviru je Tone Vahen dejal, da tudi sam ni bil obveščen, da bodo mladinci odnesli v klinični center šopka cvetja in pismi za predsednika in zdravniški konzilij. Za to so se mladi dogovorili med osrednjo slovesnostjo. Cvetje in pismi pa so oddali v trenutku, ko so štafetno palico nesli mimo kliničnega centra. HAMBURG — Predsedniki držav oziroma vlad evropske »deveterice* se sestanejo danes in jutri v Luksemburgu, v trenutku, ko vlada tudi v evropskih prestolnicah velika napetost, tako zaradi razvoja iranske krize po neuspelem ameriškem poskusu, da bi rešili talce, kot tudi zaradi čedalje večjih težav znotraj Evropske gospodarske skupnosti, začenši z vprašanjem britanskih zahtev v zvezi s proračunom skupnosti in z neuspelimi pogajanji za določitev cen kmetijskih pridelkov. V Luksemburgu se bo tudi končalo potovanje italijanskega ministrskega predsednika Francesca Cossige v glavna mesta držav deveterice. Cossiga je hotel na ta način uskladiti stališča članic EGS. Zadnja etapa Cossigovega poto- vanja je bil Hamburg, kjer se je italijanski premier včeraj srečal z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom. Pogovarjala sta se dve uri in o vsebini pogovorov niso sporočili ničesar, kar je bilo treba pričakovati: prosto širjenje morebitnih pozitivnih vesti bi bilo lahko usodno za že itak dvomljivi uspeh luksemburškega vrha. Znano je le, da je Schmidt priporočil Cossigi, naj bi ne razpravljali samo o gospodarski politiki EGS, ampak naj bi namenili ustrezen čas in primerno pozornost mednarodnim vprašanjem, z drugimi besedami krizi in Srednjem vzhodu. V zvezi z vprašanjem ameriških talcev je Schmidt še zlasti poudaril, da mora Evropa narediti vse, da angažira tudi Sovjetsko zvezo za izpustitev talcev v Iranu. in deželnimi predstavniki oblasti je obiskal sedež pokrajine, kjer je prisostvoval odkritju spominske plošče Antoniu Piccininiju, socialističnemu kandidatu, ki so ga fašisti ubili leta 1924. V odprtem avtomobilu, med dvema rekama množice, je Pertini nato prispel v občinsko palačo, kjer ga je pozdravil župan Benassi. Celoten obisk je potekal po predvidenem protokolu: Pertini ni govoril, čeprav je množica prav to želela. Ko je zapuščal občinsko palačo je le dejal, da se rad srečuje z Italijani, predvsem pa z mladimi. «Verjamem v mlade*, je dodal Pertini, »ker verjamem v bodočnost*. Na vprašanje novinarja o zapletih v mednarodnih odnosih, je predsednik republike odgovoril, da je zaskrbljen, a ni tako pesimist, da bi mislil na vojno. V popoldanskih urah se je Sandro Pertini vrnil v Milan, V tem trenutku pa je, kot kaže, za «deveterico» pomembnejše zbli-žanje na temi proračuna EGS. V zunanji politiki hoče namreč vsaka članica ohraniti dobršno mero avtonomije. Spornih točk znotraj gospodarske dejavnosti EGS pa je več. Treba bo najti rešitev v zvezi z zahtevo Velike Britanije po znižanju njenega prispevka v blagajne skupnosti: Thatcherjeva je pripravljena plačati 900 milijard lir manj, kot bi morala, in to na osno-"i «korekture* ter finansiranja investicij v premogovnem in prevoznem sektorju. Treba bo najti rešitev za zahteve po omogočanju večjih investicij za razvoj tudi v državah oziroma regijah, ki so kmetijsko revne. Treba bo rešiti francosko - britanski «ovčji spor*: Velika Britanija izvaža v ostale države EGS po ugodnem režimu skupnosti ovce, ki jih je uvozila iz Oceanije. Treba bo rešiti vprašanje delitve morja v cone glede na pravico do ribolova; gre predvsem za Severno morje in za del Atlantika, kjer ima Velika Britanija danes monopol. Končno pa bo treba doseči od Velike Britanije, da ne zmanjša proizvodnje petroleja v Severnem morju in da zagotovi evropskim partnerjem prednost pri pravici do odkupa petroleja. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da ni enakosti gledišč niti v zvezi z metodo dela: Britanci hočejo razpravljati o vsaki točki posebej, ostali pa trdijo, da gre le za pet aspektov istega vprašanja, to je odnosa med Veliko Britanijo in ostalimi državami EGS. PO DOLCI RAZPRAVI BO OBČINSKI SVET OCENIL PRORAČUN LISTE ZA TRST Le torkovo glasovanje nam bo pokazalo kakšna bo usoda občinskega odbora LpT Vse je odvisno od stališča KD - KPJ in PSI doslej napovedali negativen glas V tržaškem občinskem svetu se bosta v prihodnjih dveh dneh odigrali zadnji dejanji dolge razprave, ki je tudi tokrat sledila predstavitvi proračunskega dokumenta za letošnje leto. V razpravo bodo posegli še zadnji- svetovalci, nakar bo občinski svet s svojim glasom odločil o nadaljnji usodi manjšinskega odbora Liste za Trst, ki ga vodi župan 'Cecovini. Po vsej verjetnosti bo odločitev padla pozno ponoči, kot je že skoraj ustaljena praksa ob takih priložnostih. Vsa pozornost je torej uperjena v izid glasovanja, ki je še dva dni pred končno odločitvijo zavit v negotovost. V razpravi so se doslej le komunisti in socialisti jasno izrekli proti najvažnejšemu političnemu in programskemu dokumentu občinskega odbora, s čimer pa niso le zavrnili predlogov sedanjih upraviteljev za tekoče leto, ampak predvsem negativno ocenili njihovo dosedanje u-pravljanje, ki so ga označili za zelo škodljivo za nadaljnji razvoj in napredek mesta. Na prvomajskem shodu v Trstu bo govoril Giorgio Benvenuto Generalni tajnik UIL Giorgio Benvenuto bo glavni govornik na letošnji prvomajski sindikalni manifestaciji na Goldonijevem trgu. Prisotnost enega od članov »sindikalne tiojke» daje manifestaciji v našem mestu poseben pečat. Od drugih dveh največjih sindikalnih voditeljev bo Lama bovoril v Rimu, Car-niti pa v Milanu. Benvenuto bo prihod v naše mesto izkoristil tudi za udeležbo na proslavi ob 35. obletnici ustanovitve tu tajšnje UIL. Poleg sindikalne manifestacije s sprevodom po mestnih ulicah in shcdom na Trgu Goldoni bo 1. maja v našem mestu tudi že običajna podelitev priznanj zaslužnim dolgoletnim uslužbencem občinske uprave. Letos bo medalje prejelo 113 oseb. Podelitev bo v dvorani občinskega sveta ob 9. uri. Največ zanimanja velja zato za zadržanje, ki ga bo ob glasovanju zavzela Krščanska demokracija, katere glas bo vsekakor odločil'h končnem izidu. Dva dni pred glasovanjem je KD še enkrat ponovila svoj predlog: tehnično vzdržanje, toda pod pogojem, da odbor Liste za Trst odstopi; občinski svet bi nato odstop ratificiral, odbor pa bi o-stal na svojem mestu do upravnih volitev, ki bodo 8. junija. Takrat naj bi se po predlogu KD začela faza preverjanja, v kateri bi preverili možnosti za sestavo raznih koalicij. Preverjanje bi torej tudi v luči volilnih izidov pokazalo kakšne so resnične perspektive, da bi občinska in tudi pokrajinska uprava dobili trdni večini, ki bi prevzeli o-blast v svoje roke. Glavne odločitve bodo torej padle v zadnjem trenutku; neofašisti pa bodo tudi tokrat podprli Listo za Trst, saj so prav z njeno uveljavitvijo ponovno prišli do besede, ki je bila tudi večkrat odločilna. Za proračun bodo po vsej verjetnosti glasovali tudi radikalci; tako naj bi se odločili zaradi dveh razlogov: z Listo za Trst na oblasti je največ možnosti za uresničitev referenduma proti industrijski coni na Krasu in drugič, ker je po njihovem mnenju edina alternativa občinskega odbora Liste za Trst le vrnitev nfl oblast Krščanske demokracije, ki ji radikalci odločno nasprotujejo. Posojilo za gradnjo industrijskega tira do doline pri Orehu Na sedežu Tržaške hranilnice so te dni podpisali pogodbo, na podlagi katere bo «Istituto di Credito Fondiario delle Venezie» priznal Ustanovi za industrijsko cono EZIT posojilo za dograditev železniške proge od postaje v Žavljah do industrijskega območja v dolini pri Orehu Od viadukta nad Ul. Fla-via, ki je že dograjen, bo enotirna industrijska proga stopila v predor pod Zlato krono, po enem kilometru pa bo ponovno stopila na plan v dolini pri Orehu. Prvo delo, ki ga bodo opravili, je prav gradnja predora, ki bo trajala do leta 1984 in ki bo zahtevala precejšnje tehnične napore glede na dejstvo, da pri vrtanju zaradi bližine hiš ne bodo smeli uporabljati razstre liva. Dela za gradnjo predora bodo oddali še v letošnjem maju. V drugi fazi pa bodo oddali de’a za speljavo industrijskega tira v dolžini okrog 4 km, vsekakor pa naj bi bila proga dograjena do konca leta 1984 Za izvedbo načrta, ki ga je pripravil ing. Pecorari, bodo izdali nekaj nad 7 milijard lir. Kdaj odobritev statuta KGS? Deželni odbor je na svoji zadnji seji odobrit' porazdelitev-finančne-ga prispevka, ki dosega 6 milijard in 590 milijonov lir, za 10 gorskih skupnosti iz Furlanije - Julijske krajine. S tem je izpolnil obveznosti, ki izhajajo iz zakona štev. 44 iz leta 1978. Gorske skupnosti bodo prejele omenjene prispevke za svoje delovanje v letih 1979, 1980 in 1981. • lltlllKimnUIIIIIIMIIIimilllllHIIIIItItIMIIIIIIIIIIIIIIimitUllimiMlltMItIMIItlimtItllMIIIHIIIMtIIIIMMIIIIIIH NERAZUMLJIVO ODLAŠANJE PRISTOJNEGA URADA ZAKAJ SE NI DOVOLJENJA ZA SEMINAR ZA ŠOLNIKE? Tržaški šolski skrbnik zagotovil, da bo odgovor prišel najjasneje jutri ali pojutrišnjem ter izrazil željo, da bi bil pozitiven Prejšnjo nedeljo smo zapisali, da bi moral najkasneje v tednu dni priromati iz Rima toliko pričako vani odgovor v zvezi s tradicionalnim seminarjem za slovenske šol nike na Tržaškem in Goriškem Vsako leto v marcu, ali najkasneje v prvih majskih dneh se v tržaškem Kulturnem domu ter na ne katerih šolah odvija vrsta preda vanj priznanih pedagogov in drugih izvedencev iz matične domovi ne o najrazličnejših lemah vzgojno izobraževalnega značaja. Tako bi moralo biti po vseh pričakovanjih tudi letos, vendar tokrat še ni u-strezne avtorizacije in je usoda se minarja zalo še negotova. Teden se je sedaj iztekel, a iz Rima še ni dokončnega odgovora, čeprav je le prišlo zagotovilo, ki nam ga je včeraj ljubeznivo posredoval tržaški šolski skrbnik dr. Luiai De Rosa, da bo dokončni odgovor (zaen krat iz Urada za dežele pri predsedstvu ministrskega sveta, ki je po novem pristojen za reševanje teh vprašanj, niso specificirali, ali bo šlo za pozitiven ali negativen odgovor) prišel najkasneje do ju tri ali do torka. Kako naj si tolmačimo to zamudo? Res je, da je bilo treba tudi prejšnja leta dolgu čakati na avtorizacijo iz Rima. Morda je letošnja, nekoliko bolj ob čutena zamuda posledica prehoda pristojnosti z enega urada na dru gega. Kljub vsemu pa negotovost, ki še vedno obkroža usodo letošnjega seminarja za slovenske šol- Poslušalce radia Koper obveščamo, da bo današnja oddaja »Sosednji kraji in ljudje*, ki je na programu ob 14. uri, posvečena 35-letnici osvoboditve in zmage rtad nacifašizmom. O teh dogodkih bodo govorili nekateri prebivalci dolinske občine, ki so aktivno sodelovali v NOB. V oddaji bo tudi pogovor z arh. Darijem Jagodicem o razstavi njegovih partizanskih spomenikov v galeriji v Repnu. Oddajo je pripravila Neva Lu-keš. nike, le zaskrbijo slovensko javnost, zlasti v trenutku, ko bi se morale v bistveno izboljšanih odno sih med Italijo in Jugoslavijo takšne zadeve hitreje in bolje premikali. Šolski skrbnik dr De Rosa nam je tudi včeraj, potem ko je govo ril z Rimom, kot že v prejšnjih priložnostih izrazil željo, da bi bil odgovor iz Rima pozitiven in zagotovil, da bo v okviru svojih pri stojnosti in po najhitrejšem postopku zagotovil finančna sredstva za pravočasno izvedbo seminarja ta koj. ko bo odgovor tu. Ta želja je tuai in predvsem naša. Veliko število ljudi si je včeraj ogledalo Salon cvetja na razstavišču pri Montebellu. Kot znano bo prireditev očprta do nedelje, 4. maja, umik obiskov pa je v nedeljah in prazničnih dneh neprekinjen in sicer od 10. do 21. ure, ob delavnikih pa je Salon cvetja odprt od 9 30 do 12.30 ter 15.30 do 21. ure. KULTURNI DOM v Ulici Petronio 4 TOREK, 29. APRILA 1980, OB 20.30 PROSLAVA 35-LETNICE OSVOBODITVE nastopata: TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR OTROŠKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE KAREL DESTOVNIK - KAJUH IZ GROPADE govorita: BOGO SAMSA ARTURO CALABRIA Kraška gorska skupnost bo prejela 402 milijona lir, kar pa je za njeno delovanje vsekakor prenizek prispevek. Sicer pa ni to največji problem, s katerim se mora ubadati Kraška gorska skupnost. Še zmeraj — ustanovljena je bila kot ostale gorske skupnosti leta 1973 — je brez statuta, zaradi česar je njeno delovanje v veliki meri otež-kočeno, če že ne onemogočeno. Sta tut mora odobriti predsednik deželnega odbora, tega pa ni storil, ker so v dokumentu predvidena določila, s katerimi se poleg italijanskega jezika zagotavlja tudi uporaba slovenščine tako v notranjem, kot v zunanjem delovanju ustanove. Vprašanje uporabe slovenščine v izvoljenih svetih je torej za Kraško gorsko skupnost še bolj občuteno, ker je z njim neposredno poveza-ha njena dejavnost; s tem so seveda povezani tudi interesi Drebi-valstva, v službi katerega delujejo tudi gorske skupnosti, kot medobčinski organizmi družbeno-gospodar-skega načrtovanja. wmiiii»ii»iiii»iiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiii»iiiin»iiiiiiiiiin»«|»»iiiniinmiiiiiiiiiiMiiiiniiiiim....iiiniiiiiiiiuiiimiiiiM»iiiiiniiiiiiii»iiiiiimiiiiiim«nimiiiiiiii»iiiiiiiUMini S SLOVESNOSTJO V GLEDALIŠČU FRANCE PREŠEREN V B0LJUNCU Sklenjen sporazum prijateljstva med občino Dolino in Marzabottom Bogat kulturni program z ženskim in moškim zborom Valentin Vodnik - Odličje prijateljstva Ignaciju Oti za dolgoletni trud - Štafeta bratstva in osvoboditve danes zadnjič na pot VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE-ANPI SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA ZDRUŽENJE AKTIVISTOV NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Osrednja slovesnost včerajšnjih proslav v do’inski občini je bila zvečer v gledališču France Prešeren v Boljuncu, ko so upravitelji dolinske občine sprejeli v družino prijateljskih občin tudi občino Mar-zabotto, ki je vsemu svetu znana zaradi mučeniške smrti skoraj dveh tisočev prebivalcev, katere so Nem ei pokončali kot talce na vaškem pokopališču. Delegacijo iz Marza-botta je vodil tamkajšnji župan Dante Cruicchi, sestavljalo pa jo je še šest članov občinskega sveta, med katerimi so bili celo nekateri, ki so bili priča tragediji pokola. Dolinski župan Edvin Švab je izrekel italijanskim prijateljem prisrčen pozdrav ter poudaril, da je z včerajšnjim , m^pisom «obeina sklenila krog neke idealne celote, ki predstavlja tesnejšo povezavo ljudi z enakimi cilji iz Furlanije -Julijske kraune, Slovenije, Italije in iz drugih krajev Jugoslavije. Marzabotto je tudi za nas vzor demokracije, odločnosti in odprtosti ljudi, ki znajo ceniti in spoštovati sebe in druge, ljudi, ki so se za ideale miru, svobode in enakopravnosti znali in se znajo boriti tudi danes.* Dante Cruicchi je v svojem cdzdravnem nagovoru opisal ugled Marzabotta v svetu, saj je bratsko povezan z mesti, ki so doživljala enako usodo, v Španiji, Franciji. Sovjetski zvezi, Angliji in še mno gokje. »Današnje srečanje pa posvečamo vsem, ki si prizadevajo, da bi končno ustavili samomorilsko pot, na katero je človeštvo krenilo, če dobro pretehtamo dogodke ki se zadnje čase odvijajo v svetu*. Nato sta oba župana podpisala sporazum o prijateljstvu, ki sta pa prebrala Nataša Pečenik in Roberto Sommer. Edvin Švab je nato podelil odličje prijateljstva občini Ma-zabotto. nakar je v dvorano pritekla štafeta bratstva in osvoboditvi. Po branju štafetnega besedi'a je sledil kultur ni program, ki sta ga zavzeto izvedla ženski in moški zbor Valentin Vod nik, ki ju voc’ ‘a Ignacij Ota in Vihra Kodrič. Zape’a sta koncert partizanskih pesmi, ki sta ga na študirala prav za praznovanje letošnje obletnice osvoboditve. Ponoven navdušujoč sprejem pri občinstvu je doživela Otova kantata Minuta tišine. Miniaturno odličje prijateljstva je za svoje dolgoletno in požrtvovalno de'o prejel tudi Ignacij Ota sam, kateremu je vsa dvorana dolgo in prisrčno zaploskala. Program sta sklenila združena zbora Valentin Vodnik s pesmima Bratje le k soncu svobodi in Vstajenje Primorske, štafeta bratstva in osvoboditve je prenočila v Boljuncu. Danes zjutraj pa jo bodo mladinci ponesli k osrednjemu spomeniku, kjer se bodo prebivalci dolinske občine in prijatelji iz Marzabotta skupno [Kiklonili žrtvam nacifašizma. Izletniki PD v Barceloni Izletniki Primorskega dnevnika so se nam včeraj po telefonu javili iz Barcelone, kamor so prispeli z vlakom v noči od petka na soboto po dvodnevnem bivanju v Madridu. Sporočili so, da poteka izlet v najlepšem redu in v lepem vremenu. Njihov povratek v Trst je previden v ponedeljek zvečer okrog 23. ure. Bogomila Dolrak razstavlja v Kanalu 23. t.m. so v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu odprli razstavo lesenih kipov Bogomile Doljakove. U-metnica je dala na ogled nekaj več kot 40 eksponatov, ki jih je ustvarila v mizarski delavnici, prav isti, v kateri pridne roke in umetniški navdih Doljakovih ustvarja čudovite kraške skrinje po redkih izvirnikih, ki so preživeli zob časa in uničevalno ihto modernizma. Lesene skulpture Bogomile Doljakove so nesporna umetnina, ki se ne kaže samo v oblikovalni občutljivosti, marveč predvsem v obravnavanju lesene materije ob spoštovanju njenih naravnih lastnosti, a obenem ob dejanju prvin umetniške interpretacije materije v prostoru. Razstava bo odprta do 14. maja in kogar bo izletniška pot zanesla ob Soči proti Karolu, naj ne pozabi stopiti še v Debenjakovo galerijo. POJASNILO V poročilu o pppslavi 35. obletnice osvoboditve v Križu, ki sm'o ga objavili v naši včerajšnji številki. ni prišlo do.'izraza, da je jutranji sprevod in polaganje vencev pred obeležji NOB in spomenikom padlim priredila vaška sekcija VZPI - ANPI. Celotna prireditev pa je sicer potekala ob sodelovanju vseh kriških družbenopolitičnih organizacij, vaška sekcija KPI pa je priredila poimenovanje sekcije po J. Verginelli. PO PODLEM FAŠISTIČNEM DEJANJU Pred oskrunjenim spomenikom v Bazovici se bomo poklonili spominu štirih junakov Shod prirejajo vaške organizacije ob sodelovanju Odbora za počastitev bazoviških žrtev-Pobuda Odbora za obrambo vrednot odporniškega gibanja Spet se bomo zbrali pred sporne nikom na bazovski gmajni, kot smo se že tolikokrat, ob raznih priiož nostih, da bi se poklonili spominu štirih junaških žrtev fašistične krvoločnosti in vedno znova potrjevali zvestobo vrednotam in idealom demokracije, pravičnosti, napredka in miru, za katere je poleg njih padlo še toliko antifašističnih borcev med narodnoosvobodilno borbo. Večkrat smo se pred spomenikom Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču zbrali tudi zato, da bi obsodili podle skruniteljske pro-1 vokativne podvige neofašističnih | škvader. Zadnjega v dolgi vrsti so j izvedli prav na predvečer pro- j slavljanja 35. obletnice dneva vsta- j je in osvoboditve. Vsem je predo ! bro znano, kam merijo s takšnimi j dejanji. V teh podvigih se izražajo j ne le narodnostna mržnja, protide- j mokratična čustva in težnja po j stopnjevanju politične napetosti, I temveč tudi sovraštvo do sosednje Jugoslavije in želja, da bi zavrli proces zbliževanja med sosednjima državama, ki je privedel že do zelo pomembnih rezultatov, kot je bil sporazum v Osimu. Vse to moramo imeti stalno pred i očmi, kajti le ob stalni budnosti j bomo preprečili, da bi se provoka- j tivna fašistična dejavnost v teh j krajih razrastla, da bi se družbe ! nopolitični odnosi zaradi tega še I poslabšali in da bi zato tudi naše ! upravičene zahteve po celovitem priznanju naših pravic izgubile del svoje učinkovitosti. Protestno manifestacijo pred spo- i menikom, ki bo danes ob 10. uri,' prirejajo vaške organizacije v sodelovanju z Odborom za počastitev : Bazoviških žrtev. Na njej bodo še enkrat izrazili tudi zahtevo, da pri stojni varnostni organi izsledijo in kaznujejo krivce zadnjega žaljive- i ga podviga ter da v prihodnje po- j skrbijo za večje varstvo spomenika. 1 Oskrunitev spomenika je ■7oln - 70-letna gospodinja Marta Riolino por. Bogateč, stanujoča v Križu št. 114. Ženska se je peljala v avtomobilu A 112, ki ga je proti mestu upravljal 33-letni sin Angel, ko je v vozilo trčil avto peugeot, ki ga je vozil 36-letni Luciano Covia. ^ ma iz Ul. Pucino 8. Bogatčeva f v nesreči utrpela udarce v reb1 zaradi česar so ji pripisali spe® listični pregled. Okrevala bo v P'1' bližno dvajsetih dneh. zelo močno odjeknila v širši tržaški javnosti. Ostro so jo obsodili tudi na osrednji spominski svečanosti v Rižarni. Nekateri od govornikov na tej manifestaciji so se na pobudo predsednika Odbora za obrambo vrednot odporniškega gibanja in demokratičnih inštitucij Ghersija zbrali pred spomenikom Bazoviških žrtev in počastili njihov spomin. Po leg Ghersija so bili še predsednik mednarodne federacije odporniških gibanj Banfi, predsednik deželnega sveta Colli, občinski odbornik Co-lombis in nekateri drugi predstav niki strank, sindikatov in borčevskih organizacij. Čelno trčenje na cesti pod Križem V Ul. Pucino pod Križem včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, v kateri je bila ranjena se je ■ IIIIIIIIIMIIIIIIIIItlllllllllllllllimilMiillIllililllMliiiiiiiiMlllIMIMIIMtIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilltllltlllllltIMIIITIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllimillllllJIllJIIIIIIIIIII PO URADNI UMESTITVI NOVEGA DEŽELNEGA ODBORA Naša dežela obnovila svojo aktivnost v meddeželnih in mešanih organizmih Okrepitev sodelovanja z obmejnimi deželami - Vrsta sestankov mešanih komisij Aktivnost predstavnikov deželne uprave Furlanije - Julijske krajine v raznih meddeželnih organizmih se je v zadnjih dneh znatno okrepila. Po uradni umestitvi novega deželnega odbora, do katere je prišlo 11. aprila, so deželni upravitelji s posebno intenzivnostjo obnovili tovrstno dejavnost, kakor je že najavil predsednik Camelli v svojih programskih izjavah. Ob tisti priložnosti je namreč poudaril, da bo treba nadaljevati s sodelovanjem z obmejnimi deželami in ustvariti konkreten dopolnilni sistem gospodarskega sodelovanja in izmenjav ter tesnejšo povezavo z naravnim evropskim zaledjem. Poleg sodelovanja v meddeželnih organizmih, so deželni predstavniki obnovili svojo dejavnost v raznih komisijah skupnosti Alpe Adria ter v tistih organizmih, ki so zadolženi za izvajanje osimskih sporazumov, ki jih je sicer nedavno podpisani Padla sta na pragu svobode Na pragu svobode, ko se je jugoslovanska IV. armada že bližala Trstu in ko je Komanda mesta Trst v sklopu IX. korpusa izvajala zadnje priprave za vstajo v mestu za zadnji obračun z nemškim okupatorjem in njegovimi sodelavci, so še padle žrtve okupatorjevega nasilja. Jutri bo poteklo 35 let, ko so nacisti pred svojim begom usmrtili na Opčinah 15 nedolžnih ljudi, ki so jih polovili ali pobrali iz tržaških zaporov. Bili so Tržačani iz mesta in okolice pa tudi Istrani, Dalmatinci, Hrvatje in Italijani, ljudje, ki jih je povezala v boju in smrti želja po svobodi. Med njimi sta bila tudi zakonca Ruggero in Zora Haas, požrtvovalna aktivista tržaškega narodnoosvobodilnega gibanja. Njun grob je na borštanskem pokopališču, kamor so njuni prestreljeni trupli prenesli soborci po osvoboditvi, če te, človek, zanese pot v teh dneh v Boršt, položi rožo spomina na grob Ruggeru in Zori. sporazum med EGS in SFRJ celovito prevzel. V prejšnjih dneh sta bili v Trstu in v Linzu dve važni zasedanji meddeželnih komisij, ki delujeta v sklopu skupnosti Alpe Adria. V Trstu se je sestala komisija, ki proučuje vprašanja v zvezi s prostorsko ureditvijo; ta organizem, ki ga neposredno koordinira naša dežela, je vzel v pretres možnosti sodelovanja med devetimi deželami članicami na področju teritorialnega načrtovanja, posebno pa kar se tiče kartografije ter demografskih in naselitvenih problemov v posameznih območjih. Komisija, ki je zasedala v Linzu, pa je razpravljala o vrsti gospodarskih vprašanj: o turizmu, industriji, obrtništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, energetiki, posebno pozornost pa je posvetila vprašanjema onesnaževanja rečnih tokov in boja proti nalezljivim boleznim živali. Kar pa se tiče pobud, ki so povezane z izvajanjem osimskih sporazumov ter prisotnosti dežele v raznih mešanih italijansko - jugoslovanskih komisijah, je treba povedati. da je v prejšnjih dneh zasedal na Bledu mešani odbor, ki je zadolžen za obnovitev videmskega sporazuma. Kolikor bi ne prišlo do zaplet-ljajev, lahko pričakujemo, da bo v kratkem času odobren nov popravljen in izboljšan tekst sporazuma, ki je že pokazal vso svojo veljavnost za razvoj maloobmejnega prometa med dvema državama. V Novi Gorici pa se je sestala mešana komisija, ki proučuje vprašanje ceste pod Sabotinom. Pregled dejavnosti deželnih predstavnikov v raznih meddeželnih in mešanih komisijah zaključujemo še z enim podatkom; na zunanjem ministrstvu v Rimu je bil pred nedavnim sestanek, na katerem so razpravljali o odškodninah za zapuščeno imovino v Jugoslaviji, kot predvideva 4. člen osimskega sporazuma. Namen srečanja je bilo iskanje enotnega stališča med zainteresiranimi ministrstvi, ki predstavljajo italijanski del mešane komisije. Ob koncu velja še opozoriti, da bo v torek, 29. aprila, v okviru sejma Espomego, ki je v Gorici, prva izmenjava mnenj med gospodarski ma izvedenci in operaterji iz Slove nije in Furlanije - Julijske krajine o novih možnostih, ki jih nudi sporazum med EGS in SFRJ. Zasedanje, ki mu bo predsedoval odbornik Colom, bo priredila krajevna trgovinska zbornica. • Tajništvo sindikalne zveze gledaliških delavcev CGIL, CISL, UIL prireja jutri ob 11. uri na sedežu CGIL, UL Pondares 8, deželno zborovanje delavcev v hipodromih in agencijah za konjske stave. Na dnevnem redu je razprava o obnovi delovne pogodbe te stroke. Kolektiv TPPZ Izreka svojemu pevcu in odborniku Oskarju Čoku globoko sožalje ob tragični izgubi očeta^ Ob težki izgubi dragega očeta izrekata PD Lonjer - Katinara in ŠD Adria hčerki Vlasti, sinu Oskarju in drugim sorodnikom iskreno sožalje. Ob težki izgubi Andreja Ražma izreka Gospodarska zadruga v Bazovici najgloblje sožalje družini in sorodnikom. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Pepija Zeugne se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. klavcu. Bertu Mi-SVOJCI Trst, 27. aprila 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi FELIČE ČOK Dan in uro pogreba bomo javili naknadno. Žalujoči: sinovi in hčere z družina®!« žena, vnuki, brata, sestri ter drug# sorodstvo Lonjer, Katinara, Boljunec, Koper, Ljubljana, Šabac, 27. 4. 19*° Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož. oče, nono, brat in stric FRANC ŠIBELJA Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 28. aprila, ob 15. uri iz kapele nabrežinskega pokopališča v cerkev. Iskreno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju zdravilišč# v Nabrežini. Žalujoči; žena Štefanija, sin RadO' hčerka Anica z možem Darije®! vnuk Pavel, sestri in drugo sorodstv« Nabrežina, Prosek, 27. aprila 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega RIK0TA JERIČA se zahvaljujemo vsem ki so na katerikoli način počastili njeg^ spomin. -------------------------------- SVOJCI Trst, -27. aprila 1980 % unč ti v r\«>» fe « v 4--*.- . .rH u« ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgufc1 moža, očeta, brata in starega očeta ANDREJA RAŽMA Posebna zahvala dr. Franku Križmančiču, govorniku Mirk11 Križmančiču, župniku Marjanu Živcu, Pavlu Fondi, pevcem darovalcem cvetja. SVOJCI Bazovica, 27. aprila 1980 ZAHVALA Prisrčna zahvala vsem, ki so z nami sočustvovali jj spremljali na zadnji poti našega dragega moža, očeta, tas® in nonota JOŽETA SEMOLIČA Posebna zahvala g. dekanu Krečiču, sorodnikom, vašč# nom in darovalcem cvetja. Žalujoči SVOJCI Medja vas, Nabrežina, Tržič, 27. aprila 1980 ZAHVALA Za vse izraze sožalja in prispevke v dobrodelne namene težki izgubi naše mame oziroma sestre d> FANI TURK se iskreno zahvaljujemo. Sinova Danilo In Dominik Turk družinama Trst, Maribor, 27. aprila 1980 -C Ob 1. obletnici smrti IVANA JERC0GA se ga spominjajo I tena Olga ter sinova N*** in Aldo z družlnan® PrSmorškTSnevmfc 27. aprila 1980 PRIREDITELJI NAPOVEDUJEJO BOGAT KULTURNI IN ŠPORTNI PROGRAM! Vse je pripravljeno za poimenovanje zgoniške osnovne šole po 1. maju 1945 Svečanost bo prav prvega maja - 18. maja poimenovanje osnovne šole v Saležu po Lojzetu Kokoravcu ■ Gorazdu V Zgoniku je že vse nared za slovesno poimenovanje osnovne šole s slovenskim učnim jezikom po 1- maju 1945, ki bo prav na dan prvega maja. Pripravljalni odbor Je v tesnem sodelovanju z odborom za poimenovanje šole v Saležu skrbno uredil vse formalnosti. Vsi krajevni družbenopolitični dejavniki, sodelujejo pri teh dveh pobudah, sklenili, da obogatijo celotni spo-red_ praznovanj z vrsto kulturnih ln športnih prireditev, ki se bodo zvrstile od 30. aprila pa vse do IH- maja, ko bodo poimenovali o-snovno šolo v Saležu po partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu -“Orazdu. Oba odbora sta tudi sestavila lično brošuro, v kateri so zgodovinska razlaga obeh poimeno-v®nj' priložnostni spisi osnovnošolskih otrok in slike s podatki vseh n® padlih borcev za svobodo iz zgoniške občine. Podroben program Je naslednji: aprila ob 19. uri v osnovni šoli v Zgoniku recital učencev o-snovne šole Zgonik. *• maja ob 16. uri pred osnovno šolo v Zgoniku polaganje vencev na občinski spomenik ob 35-letnici osvoboditve in slovesnost ob poimenovanju osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Zgoniku po 1. maju 1945 z naslednjim sporedom: odkritje spomenika in blagoslov, slavnostni govori, nastop predšolskih otrok iz vrtca Zgonik, nastop učencev osnovne šole Briščiki, nastop učencev italijanske osnovne šole Zgonik nastop učencev osnovne šole Salež, nastop učencev osnovne šole Zgonik in nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Od 15. do 24. ure bodo delovali kioski z jedačo in pijačo, od 20. do 24. ure bo ples na prostem ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana, maja ob 9. uri na igrišču v Zgoniku ex tempore na temo NOB za predšolske in šoloobvezne otroke. *• maja ob 20.30 v prostorih PD Bdeča zvezda v Saležu kulturni večer z nastopom moškega m mešanega pevskega zbora Bdeča zvezda in pričevanja, doživetja in spomini iz NOB s sodelovanjem odbora VZPI-ANPI iz zgoniške občine. 11. maja ob 15. uri na igrišču v Zgoniku kulturno športni popoldan z nastopom otroške folklorne skupine PD Rdeča zvezda, otroške telovadbe ŠK Kras, nastop šolarjev iz Komna s partizanskim kolom, nastop telovadcev TVD Partizan iz Most pri Ljubljani, koncert godbe na pihala s Proseka in nagrajevanje ex tempore. Od 15. do 19. ure bodo delovali kioski s pijačo. 14. maja ob 20.30 v prostorih PD Rdeča zvezda v Saležu recital mladincev z glasbeno spremljavo na temo NOB. 16. maja ob 19. uri v osnovni šoli v Saležu nastop učencev osnovne šole Salež. 17. maja ob 20.30 na igrišču v Zgoniku, kjer bo zbirališče, mno. žični netekmovalni večerni pohod iz Zgonika v Samatorco, pri spominski plošči Lojzeta Koko ravca - Gorazda nad Samatorco pa bo taborni ogenj s sodelovanjem tabornikov rodu Modrega vala. maja ob 16. uri bo v Saležu slovesnost ob poimenovanju o-snovne šole po Lojzetu Kokoravcu - Gorazdu z naslednjim sporedom: odkritje doprsnega kipa in blagoslov, slavnostni govori, nastop predšolskih otrok iz vrtca v Gabrovcu, nastop u-čencev osnovne šole Komen, o-snovne šole Jožef Srebernič iz Gabrovca, osnovne šole Zgonik in osnovne šole iz Saleža, nastop pevskega zbora iz Komna in nastop moškega in mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda. Od 18. do 24. ure bodo delovali na dvorišču vaške gostilne v Saležu kieski z jedačo in pijačo. V večernih urah pa bo ples na prostem ob zvokih ansambla Pomlad. B. S. .....Uuai,,,,......................................................iiiimiuiiiiiiii PREJŠNJI ČETRTEK V REPNU ».J četrtek, 24. aprila, je bil v 2aj?nu. redni letni občni zbor članov Dr; žne kraške mlekarne, številni so bili seznanjeni s poslova-hipVn z načrti zadruge za nadalj-je delovanje v korist kmetijskega Podarstva in slovenskega življa se icfn območju. Občnega zbora so pr P°'eg številnih članov udeležili D.rr^vniki javnih ustanov in or-jmzacij. je ii?ro^Ba upravnega sveta, ki ga je P°dal predsednik Alfonz Guštin, je Jasn° izhajalo, v kakšnem stanju Bonan®s živinoreja na Tržaškem. van. rJena sta bila vloga in delo-deiJ6 vseh č’anov ob izgradnji pre-Kotr,Va nega objekta, ki bo skoraj Ue-v° začel s proizvodnjo najkas-ta cil prv*h mesecih prihodnjega le-•>-' "h tej priliki je predsednik Za- V torek bo slavil 80 let Anton Gombač iz Lonjerja ta Ivana Marije Gombača in Tereze Čokove. Potem ko se je kot kratkohlačnik podil s sestrami in brati ter drugo mularijo po kmetiji, je končno napočil čas, da je moral v šolo, ki jo je obiskoval na Katinari. Vendar pa takrat niso bili prav prijetni časi, saj smo bili na pragu prve velike svetovne vojne in kriza je pestila vse, tako da je moral mladi Tone takoj po opravljeni obvezni šoli v mesto na delo, da si je Dri garal s pomaganjem zidarskim moj strom denar za preživljanje. Poleg tega pa mu ni manjkalo dela na kmetiji. Z dvajsetim letom je nastopil službo v tržaških javnih skladiščih, kjer je nato ostal celih štirideset let, ko je moral v pokoj. S triindvajsetim letom se je oženil s sovaščanko Antonijo Čokovo ki mu je povila sina Bruna in hčerko Marijo in ga spremljala na življenjski poti celih petinpetdeset let. ko je po daljši bolezni pred dvema letoma umrla. Družina današnjega slavljenca je bila stalno med zavednimi in naprednimi slovenskimi družinami, kar dokazuje naloga, ki jo je Anton imel med,, harodnoosvobodiinilji gibanjem, ko je bil blagajnik Okraj> nega odbora OF. sin Bruno je, š_pl med partizane, hči Marija pa je še kot mlado, štirinajstletno dekle o-pravljala razne zahtevne naloge za partizanske borce, ko je kot kurirka nosila pošto mimo italijanskih in nemških postojank. Po štiridesetih letih službovanja pri Javnih skladiščih je Anton odšel v pokoj in se ves posvetil delu na domači kmetiji, kjer še sedaj, kljub letom, še vedno pridno po maga pri raznih težkih delih Kljub osemdesetim letom ki jih dobro nosi, nismo pri njem zasledili na očnikov pri branju našega dnevnika, katerega zvesti čitateij je že zelo dolgo vrsto let. Stalno je informiran o dogodkih doma in v svetu, pa čeprav mu pravnučka Tjaša in Goran stalno mešata štre ne s svojimi vragolijami. R. P. V torek, 29. aprila, bo v Lonjerju slavil svoj osemdeseti jubilej Anton Gombač, bolje poznan domačinom in prijateljem kot «Toni Trčav*. Slavljenec je zagledal luč sveta na pragu tega stoletja v skromni vasici Lonjer pri Trstu kot eden izmed desetih otrok lonjerskega kme- Občni zbor potrdil vlogo Zadružne kraške mlekarne 'Hžl va* ne kraške mlekarne poudaril jg P?st konference o kmetijstvu, ki l unj’a. Pred nedavnim na tržaški Pm ®rz'- Predsednik se je zaustavil da opojnih smernicah in dejal, ra„ 0 'zredne važnosti osimski spo-sta T1!,in Pogodba EGS - SFRJ. saj *i0r .odovanje in kooperacija živi-stvPnCev ?a obeh straneh meje biče važnosti za razvoj mlekarne. Ostra kritika je bila izrečena na račun deželnega urbanisti ega načrta, ki vključuje kraške rezervate. Ti so v nasprotju z razvojnim načrtom mlekarne. Na koncu je bila poudarjena vloga Konzorcija 1- etijskih zadrug «Grmada». Predsednik je še izrazil željo, da bi se vsi člani angažirali v pripravah na začetek o-bratovanja zadružnega objekta. Po poročilu upravnega odbora je M. Križman podal poročilo nadzornega odbora. Iz njega je izhajalo da je bilo delovanje mlekarne in vodenje zadružnih knjig pravilno, zato je bil obračun soglasn- sprejet. Sledile so volitve upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča. Potrjeni so bili odborniki iz prej šnje triletne mandatne dobe. V u-pravni odbor sta bila izvoljena dva n-va elana. Ob koncu volitev so predstavniki organizacij, ustanov in javnih unrav potrdili važnost zadružništva za obstoj kmetijstva, kajti le v njem naš kmetovalec lahko vidi svojo bodočnost in pravilno poplačanje svojega dela. Robert Smotlak Ob 80-letnici rojstva ANTONA GOMBAČA mu iz srca želijo, da bi bil še dolgo let med nami, hči Marija, sin Bruno z ženo Ivanko, vnuka Fabio z ženo Vlasto ter Alenka z možem Marjanom in pravnuki Goran, Matevž, Tjaša ter Metka. 50-LETNIKI Z OPČIN, OD BANOV TER OD FERLUGOV! Vabljeni ste na sestanek, ki bo v sredo, 7. maja, ob 20. uri pri Fabčiču. Dogovorili se bomo o družabni večerji. Gledališča TPPZ Danes, 27. t.m., ob 23.50 bo televizija Koper oddajala oddajo ZEMLJA IN NARODI Ob poimenovanju osnovne šole v Zgoniku po «1. MAJU 1945» bo igral ansambel LOJZETA FURLANA Delovali bodo kioski z jedačo in pijačo. f4 Čestitke VlšKUl Danes ob 16. uri zadnja uprizoritev Borodinove opere «Knez Igor*. Dirigent Oskar Danon, režija Mladen Šabič. Red G. * * * Jutri ob 12. uri bo v Časnikarskem Krožku običajna letna tiskovna konferenca, na kateri bo prof. De Ferra skupaj z drugimi voditelji Verdijevega gledališča predstavil spomladansko simfonično sezono 1980. ROSSETTI Danes ob 16. uri (konec ob 19.15) «red druga nedelja* bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo delo Pier Paola Pasolinija «Calderon». Režija Giorgio Pressbur-ger. Zadnja predstava. AVDITORIJ Jutri, 28. aprila, ob 20.30 bo gledališki ansambel «la Cooperativa Attori e Tecnici» predstavil delo Ludvviga Tiecka «Obuti maček*. Rezervacije pri osrednji blagajni. Abonenti 20 odst. popusta. Danes praznuje rojstni dan ALOJZ KARIŽ. Obilo zdravja z najlepšimi voščili mu želita žena Ivanka in sin Stanko. Jutri bo praznoval VANJA ČUK svoj 5. rojstni dan. Da bi bil še' v naprej priden, vesel in zdrav, mu želijo sestrična Irina, stric Sergij, teta Alda in nona Pavla. Jutri bo praznovala MIRIAM PAN-CRAZI iz Doline svoj 12. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama, oče, brat Fabio in nona Angela. Jutri praznuje v Ricmanjih svoj rojstni dan MAURO MICALI. Vse najboljše ter obilo zdravja in sreče v življenju mu želijo žena Giuliana ter družini Zudich in Micali. Danes praznuje BOGOMIL ZOBEC rojstni dan. še na mnoga leta mu kličejo žena Anica, hčerka Adelka, sinova Miki in Sergij ter brat Izidor. CVETKA BENČIČ praznuje jutri rojstni dan. Veliko sreče in zdravja ji želijo mož Vinko ter hčerki Lilijana in Nadja z družinama. Danes praznuje rojstni dan ELKO TUL iz Mačkolj. Mnogo zdravja, sreče in vse, kar si sam želi, mu želijo žena Ervina ter hčerki Ra-dojka in Nevenka. • Cappclla Underground Zaprto Aldebaran 16.00—22.00 «Norma Rae*. Barvni film za vsakogar. Nazionale 15.30—22.15 «The dragon*. Barvni film za vsakogar. Ariston 16.00—22.00 «11 mago di Lu-blino*. A. Arkim in L. Fletter. Barvni ilm. Ritz 15.30 «Qua la mano*. A. Celen-tano in E. Montesano. Barvni film za vsakogar. Eden 16.30-19.20—22.00 «11 tambu-ro di latta*. Mario Adorf. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 »Kramer contro Kramer* D. Hoffman. M Streep. Grattacielo 16.30 «Kiss Poantons* — I -Kiss — Glasbeni film. Penice 16.00 «Sono fotogenico*. Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16 00 «Tess». N. Kinski. Barvni film za vsakogar. Filodrammatico 15.30—22.00 «La por-no teen-ager*. Barvni film. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Sindrome cinese*. J. Lemmon, J. Fonda in M. Douglas. Barvni film za vsakogar. Moderno 16.00 «Gli aristogatti*. Barvni Lsani film. Aurora 16.00 «Che coppia quei due*. R. Moore in T. Curtis. Barvni film za vsakogar. Capitol 16.15 «Caboblanco*. Charles Bronson. Barvni film. Vittorio Veneto 15.30 «Fuga da Al-catraz*. Clint Eastvvood. Barvni film za vsakogar. Koncerti Lanes ob 11. uri do v OK.viru nedeljskih koncertov nastopil v Avditoriju komorni ansambel gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zannerini. Na sporedu Mozart in Strawinski. Prosvetna> društvo Valentin Vodnik — Dolina iskreno čestita IGNACIJU on za odličje prijateljstva, ki ga je prejel za življenjsko delo. Prosvetno društvo Valentin Vodnik — Dolina iskreno čestita MARIU MAGANJI za odličje prijateljstva, ki ga je prejel za življenjsko delo. Majdi in Fabiu se je v petek, 25. aprila, pridružil Tnali PRIMOŽ Srečni družinici želijo vsi sorodniki vse najboljše. Izleti Združenje Union javlja, da bo izlet v Baško na Krk dne 25. maja. Za vse informacije na sedežu združenja, Ulica Valdirivo 30, tel. 64-459 vsak dan od 17. do 19.30 razen ob sobotah. ...........................................................................um.........................im... Danes, NEDELJA, 27. aprila Son„ BISTRA Zo.tvš6 Vzide ob 5.58 in zatone ob 113 r~ Dolžina dneva 14.09 — Lu-j de ob 17.17 in zatone ob 5.03. otri. PONEDELJEK, 28. aprila ŽIVAN ,ra včeraj: najvišja tempera Včeraj - danes T oStopi^' najnjž> tempe-1 Cosma in trg. prodajalka Maria sU)pini stopinje, ob 18. uri 14,4 Battistelli, tehnični uradnik Ezio Ro-Rur.oje. zrarni HnU 101(16 mh II- , ... _____Al™ radnica Maurizia Benci, agent JV Mauro Glionna in uradnica Regina Metus, pristaniščni težak Walter Vine 3 staiieif'..z.račnj 1010,6 mb u- jn univerzitetna študentka Aleš- Uj ’ -UVHI iictn. iviv.u « ZaW ’, vetcr 5 km na uro severo- ^ 55-odstotna, nebo morje skoraj mimo, tem-Ura morja 13 stopinj. Hom?TVA. SMRTI IN OKLICI 8ew0 7-I SO SE: Maria Giassi, Fe-lo iv®. Broili, Alex Furlan, Giancar- SO: 66-letni Francesco 69 letna Antonia Miloš por. letiv, ‘oh, 7G-letni Luigi Rossoni, 97-ar*a Benciani, 37-letni Sergio v6. r>n* izletna Amalia Forestan Mi Pieri, 83-letna Elisabetta raid? Soncini. 68-letni Luigi Gi-loj^jo-letna Iolanda Stefani por. ho 7vj.Fl: finačni stražnik Berardi-SUtitg 4 J*i trg. prodajalka Anna As-Vv,. v-ltobelli, elektrikar Luciano Siik’luradnica MafteUa Lunazzi, K Francesco Monacizzo in de-6e]av ^“hmasa Assuntina Delfini, fkdnip vladimiro Martinčič in u-Annarita Semeia, uradnik DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Soncini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-uradnica Anna Ascani, inženir Fran- | COmo 1. co Bertoli in študentka Marialuisa ^aseonP01^!! m uradnica Elena de vfkliio °’ inženir Lucio Zupin in u ^ Mana Mosconi, uradnik - 1 OtiMi ~®1 Bo in otroška vrtnarica Jh dpi® ,herjan, šofer Stellio Krmac n a Fster Grandin, arhitekt hšzian Mattia in trgovka Maria Fabian- P^aii. strojni kapetan Diego *MadiJ. 'n frizerka Laila Pizzamei, ^^hik Franco Biloslavo in u- sandra Schillani, strojni kapetan Roberto Fragiacomo in upravnica Liana Carlon, načrtovalec Mauro Battaglia in uradnica Rosanna Pro-jetti, strugar Funzio Derganz in u-radnica Gabriella Pobega, uradnik Stefano Ballaccomo in gospodinja Antonia Cuffaro, agent JV Danilo Trevisan in delavka Emanuela Tre-visan, uradnik Fulvio Mačehi in u-radnica Ariarma Prelz, elektrikar Paolo Venier in uradnica Maria Serbo, šofer Diego Danielotto in delavka Marina Perossa, trgovec Paolo Vatta in uradnica Ariella Risch, u-radnik Elio Cini in bolničarka Vera Bulzis, železničar Marib Meola in uradnica Daniela Fermo, elektrikar Fabio Nardini in trg. prodajalka Loredana Vascotto, avtoelektrikar Maurizio Viezzoli in otroška varuhinja Irene Rizzi, profesor telesne vzgoje Giorgio Olivo in frizerka Lo-rella Palmisano, delavec Tiziano Tiziani in trg. prodajalka Daniela Ma raston, železniški strojevodja Claudio Iellenz in uradnica Alida Glavina. mehanik Bojan Smrke in trg. prodajalka Marinella Deponte, zdravnik Pietro Cangemi in uradnica Laura Bruno, industrijski funkcionar Stelio Likar in socialna, asistentka Floria na Zucchetta, uradnik Andrea Babini in kemik Marinella Burolo, finančni stražnik Francesco Sotgiu in Piazzi, izdelovalec načrtov Tullio Fantuzzi in vodilna funkcionarka Silvana Zuballi, učitelj Roberto Fumich in uradnica Lucia Bortolussi, tehnični uradnik Elio Tolar in frizerka Gabriella Maffione, kirurg Maurizio Dossd in uradnica Maria Cristina Ca-valieri, izvedenec za propagando Corrado Savio in uradnica Grazia Corda, uradnik Maurzio Puppi in univerzitetna študentka Sabina Kra-ker, elektrikar Walter Bencina in uradnica Daniela Skabic, postajni načelnik Ronald Crisp in uradnica Daniela Tius, uradnik Giuseppe Pace in uradnica Patrizia Pariš, uradnik Sigrid Belullo in uradnica Ottavia Radovičič. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure ta praznična od 8. do 20. 'ire tel. 68441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje teL 21J137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 81 35 53 15 51 CAGLIARI 64 65 84 14 21 FIRENCE 28 84 63 89 78 GENOVA 4 32 60 86 30 MILAN 61 29 13 54 6 NEAPELJ 40 78 33 57 48 PALERMO 42 47 58 72 77 RIM 39 80 69 41 13 TURIN 87 46 7 71 30 BENETKE 51 83 69 56 62 2 2 1 1 12 — 11 — 10 — ENALOTTO 1 2 X X X 2 KVOTE 21.551.000 Mr 441.600 lir 40.800 lir X 2 2 - ~ TV- '--O' • ess GLASBENA MATICA TRST Oddelek za staro glasbo Danes, 27. aprila, ob 10.30 v šoli Glasbene matice bosta predavala o baročnem petju in baročni teatraličnosti MAURO UBERTI in GIULIA POLACCO Vstop prost Openski bienale umetnikov amaterjev SPD Tabor se pripravlja na 6. razstavo umetnikov amaterjev, ki bo letošnjega jtinija. Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene domačine in okoličane, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom. Komisija, ki jo sestavljajo Lojze Spacal, Andrej Medved -kustos obalnih galerij v Piranu, Stanka Hrovatin za SPD Tabor, bo dela ocenila in jih določila za razstavo. Zainteresirani se morajo prijaviti odboru društva ali pa telefonsko na številko 211-161 do 31. maja. Odbor SPD Tabor Opčine pam železnina IVI STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Indutlrljtka cona) D O M J O, IM - Tal. I2f »71 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Q Takojšnji in brezplačni pregled vida Q Recepti za nove leče pri ob novitvi vozniškega dovoljenja Q Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov POPUSTI FOTO - KINO OPTIKA MARUŠIČ Ulica S. Nicold 33, tel 60227 OBČINA DOLINA vabi na proslavo ob 35-letnici osvoboditve DANES, 27. APRILA — dopoldne: zaključna manifestacija 9.30 Zborno mesto pred gledališčem 10.30 Svečanost pri spomeniku. Govorili, bodo: Edvin Švab — župan občine Dolina Dante Cruicchi — župan občine Marzabotto Dušan Lovriha — predsednik občinske sekcije VZPI-ANPI Lucio Ghersi — predsednik Tržaške pokrajine Vojaška častna straža, kulturni program (združeni zbori in godbi) 16.00 Otvoritev filmske dejavnosti v gledališču — predvajanje partizanskih filmov: ob 16. in 20. uri: Na svoji zemlji ob 18. in 22. uri: Roma citta aperta Na vse prireditve je vstop prost. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD «SERGIJ TONČIČ« TRST Dne 30. aprila poteče rok za oddajo študij (razprav, disertacij, ipd.) za nagrado; «Dr. Frane Tončič*. V začetku marca je bil v vsem slovenskem tisku v Italiji objavljen pravilnik nagrade, iz katerega povzemamo glavne točke: — Avtor mora biti slovenske narodnosti in mora imeti svoje stalno bivališče v deželi Furlaniji - Julijski krajini. — V teku sončnega leta 1979 je moral avtor biti visokošolski študent ali je moral končati visokošolski študij do 30. aprila 1980. — Avtor mora do 30. aprila 1980 poslati'Narodni in študijski knjižnici. Trst, Ul. S. Francesco 20, študijo, ki je nastala ali je bila objavljena v času med L januarjem 1979 in 30. aprilom 1980; ta študija mora pomeniti obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti. — Nagrada v znesku 500.000 lir je ena in nedeljiva. — Naslov nagrajene študije in ime njenega avtor'", bosta objavljena na prihodnjem občnem zboru Sklada v petek, 6. junija 1980 ali, če bo zaradi višje sile tre ba ta datum prenesti, čim prej po tem dnevu. Razna obvestila Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča šolsko osebje (učno in neučno), da je na sedežu SSŠ v Ul. Filzi 8 na ogled zakon 29 iz dne 7. 2. 1979, ki obravnava priznanje službenih let v zasebnih podjetjih za državne uslužbenc0. Zainteresirani bodo dobili na sedežu SSŠ vsak torek in petek od 16. do 18. ure tudi ustrezne formularje za prošnje. ZADRUGA PLANINSKI DOM MANGART vabi vse člane in prijatelje na OBČNI ZBOR ki bo jutri, 28. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: L Poročilo predsednika 2. Poročilo blagajnika 3. Poročilo nadzornikov 4. Razno V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Vabljeni! ODBOR SPD TABOR OPČINE V sredo, 30. aprila, ob 20.30 odprtje razstave, ROBERTA HLAVATYJA O slikarju in njegovih delih bo spregovoril Peter Krečič, ravnatelj arhitekturnega muzeja v Ljubljani. Nastopila bosta moški ta ženski pevski zbor Tabor. Razstava bo odprta do 9. maja z urnikom ob delavnikih od 17. do 19. ure in ob nedeljah ter brazmkih od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. V Zgoniku 1. maja 1980 ob 16. url SLOVESNOST OB POIMENOVANJU OSNOVNE SOLE PO «1. MAJU 1945» Spored: odkritje spomenika in pozdravni nagovori, slavnostni govor, nastop šolskih in predšolskih otrok, nastop TPPZ. Na predvečer, ob 19. uri, v prostorih osnovne šole v Zgoniku RECITAL učencev osnovne šole v Zgoniku Mali oglasi telefon (040) 794672 MAJENCA 80 in XXIV. občinska razstava domačih vin 3., 4., 5. in 6. maja v DOLINI OSMICD je-odprl Angčl Kralič, Pre-■ benejZ-TO. Toči belo irt črno vino. POCENI prodam 'kombinirano orna-, ro, posteljo z omarico, mizico in stol, omarico za perilo in ogledalo. Telefon 746-134. PRODAJAM dobro vpeljano gostilno v Nabrežini. Pojasnila dobite od 10. do 13. ure na telefonu (040) 200-785. IŠČEMO na posodo bobne za glasbeni ansambel. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Ansambel». OSMICO je odprl Dušan Radovič. Nabrežina 138/A. Toči belo in črno vino. PRODAM avtomobil fiat 128 letnik 1969. Cena zelo ugodna. Telefonirati v popoldanskih urah na tel. št. 910-030. URADNIKA/CO tudi začetnika/co t dobrim znanjem italijanščine in srbohrvaščine, po možnosti tudi angleščine išče trgovsko podjetje Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, UL Montec chi 6 pod šifro «Vesten tajnik* OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku št. 58. Toči belo in čr no vino. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška Zagradec št. L Toči belo in čr no vino. USLUŽBENEC išče zaradi preme stitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta Telefon 31646 ZAKAJ bi hooil na olimpiado v Moskvo? Kupi si raje barvni tele vizor, dokler js še čas. Takojšnja dobava - Aldo Coja. Kontovel 134. tel. 225-471 servis popravil. VRTALNI, brusilni stroj, žaga cir kularka. prenosni varilni aparat na prodaj. Izredna priložnost. Trst, Ul. Conti 9/1. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ^ optika Ufo foto-kino §§■ Ulica Buonarrnti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Vse naše prijatelje zamejske Slovence vabimo danes, 27. aprila, ob 16. uri na DAN OF na» or?i»ri*vqoje» (dneva osvobodilne, fronte in praznika dela 1. majcrter5lavndstnj otvoritvi asfaltirane ceste Sepulje - Ulovi je .. i, tčF. Grahovo Brdo - Gaberk. Po proslavi prosta zabava s ple-,en,,sora.uJgra«.domači ansambel Avanturisti. Preskrbljeno je za dober kraški teran in pršut DOBRODOŠLI NA CVETOČI KRAS Vaška skupnost Utovlje Gr. Brdo Krajevna skupnost Tomaj RAZPISI NATEČAJEV V skladu s spodaj navedenimi odloki predsednika deželnega odbora, ki so bili objavljeni v uradnem deželnem listu štev. 40 z dne 16. aprila 1980, deželna uprava razpisuje sledeče natečaje: DPGR z dne 27. marca 1980 št. 92/Pers. Javni natečaj za dve prosti mesti svetnika z zdravniško specializacijo za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. DPGR z dne 27. marca 1980 št. 93/Pers. Javni natečaj za dve prosti mesti svetnika s specializacijo v urbanistiki za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji -Julijski krajim. DPGR z dne 27. marca 1980 št. 96/Pers. Javni natečaj za dve prosti mesti tajnika s tehnično specializacijo za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji • Julijski krajini. Deželni uradni list je na razno!ago v Trstu v knjigarni «1. Svevo* na Korzu Italija 9/1 (Pasaža Rossoni); v Vidmu v papirnici «Be-nedetti* v Ulici Mercatovecchio 13; v Gorici v papirnici »Centrale* v Ulici XXIV Maggio 3/a; v Pordenonu v knjigarni «Minerva» na Trgu XX. septembra. Za informacije: V TRSTU: pri deželnem odboru v Ulici Carducci štev. 6 ta pri odbomištvu za javna dela v Ulici Cadorna štev. 11; v VIDMU: pri odbomištvu za krajevne uprave v Ulici Sa vorgnana štev. 11 in pri odbomištvu za kmetijstvo v Ulici Per coto štev. 16; v GORICI: v pokrajinskem uradu za krajevno upravo v Ulici M.te Santo štev. 17 ta pri pokrajinskem ravnateljstvu za javna dela na Korzu Italia štev. 205; v PORDENONU: v pokrajinskem uradu za krajevno upravo v Ulici Cavalotti štev. 10 ter pri pokrajinskem ravnateljstvu za javna dela na Korzu Garibaldi štev 66. Trst, 23. aprila 1980. CON FFZIONI ERRE NORCI A MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA JEANS CASUAL , TRST. UL MAZZINi 10 VOGAL UL CASSA Dl RISPARMIO Z ODREZKOM TEGA OGLASA DOBITE POSEBEN POPUST RAZSTAVA IN PRODAJA CVETJA, RASTLINJA IN VRTNARSTVA 25.APRIL/4.MAJ 1980 urnik: 9,30-12,30 /15,30 - 21 (sobota, nedelja in praznik od 10. do 21) -vstopnina L.1.500 (znižana L.1.000) NA SVEČANOSTI NA RAZSTAVIŠČU ESPOMEGO Za dolgoletno zvestobo delu in napredku je 42 državljanov dobilo primerno nagrado Med nagrajenimi tudi slovenski trgovec s kolesi Vincenc Pajntar Ciz Gorice) in urar Virgilij Bratina Ciz Tržiča) Dvainštiridesetim delavcem, kmetom, obrtnikom in trgovcem, ki so že več kot štirideset let na delovnem mestu v tovarnah ali svojih delavnicah, trgovinah in na kmetijah. so včeraj v kongresni dvorani razstavišča Espomego izročili priznanja ob priliki 14. pokrajinskega dne zvestobe delu. Med tistimi, ki so dobili priznanja, sta tudi gori-ški mehanik in trgovec s kolesi Vincenc Pajntar, ki ima svojo trgovino na vogalu Stolnega trga in Rabatišča in ki ima opravka s tem svojim delom že celih 52 let, in zlatar ter urar Virgilij Bratina, ki ima svojo trgovino v Tržiču, na Corsu del Popolo, ter je na tem mestu že celih 44 let. Dvorana Je bila nabito polna ljudi, poleg nagrajencev so prišli tu di njihovi prijatelji in sorodniki, prisotni pa so bili seveda tudi bivši nagrajenci iz vse dežele. Po u-radnem delu svečanosti, po govo rih, nagrajevanju (vsakdo je dobil zlato kolajno ter diplomo), spre je mu v restavracij Espomega, so imeli slavljenci še kosilo v gostišču pri Transalpini, popoldne pa so si ogledali še goriški grad. Uvodoma so spregovorili pred sednik trgovinske zbornice Lupieri, goriški župan De Simone, deželni odbornik Tripani in predsednik go-riškega združenja nagrajencev za delo Pausig. Prikazali so važno vlogo, ki so jo imeli ljudje, ki že dolga desetletja ustvarjajo, vsak na svojem področju, ki jim ni le do gole plače, marveč do konkretnega ustvarjanja. Seveda so se dotaknili tudi naših specifičnih vprašanj, našega gospodarstva, obrambe demokratičnih svoboščin, obsodbe terorizma in sodelovanja s sosedno državo. Rajonski svet za Štandrež se sestane jutri zvečer, 28. aprila, ob 20. uri v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Na dnevnem redu seje imajo izvolitev predstavnika tega sveta v družinsko posvetovalnico in vprašanja prometa na področju Štandreža. V SPOMIN NA 35-LETNICO OSVOBODITVE Kot poročamo na drugem mestu, bo v četrtek, 1. maja dopoldne na progi med Števerjg-nom in Gonjačami spominski pohod v počastitev 35-letnice osvoboditve. Na predvečer praznika, v sredo 30. aprila, bodo v Dolu, v Sovodnjah in v Podgori, pred spomeniki padlim v NOB, na pobudo Slovenske prosvetne zveze, prosvetnih in športnih druš-štev, spominske svečanosti. Te bodo ob 20. uri, na njih bodo sodelovali priložnostni govorniki, pevski zbori in recitatorji. Pred spomenikom padlim v DOLU bo svečanost za prebivalce Dola, Jamelj, Doberdoba in Poljan. Pred spomenikov v SOVODNJAH bo svečanost za Vrh, Rupo, Peč in Sovodnje. Pred spomenikom v PODGORI bo svečanost za Gorico, Štandrež, Števerjan, Štmaver, Oslavje, Pevmo in Podgoro. Vabljeni prosvetarji, športniki, partizani, mladina! PRAZNOVANJA BODO OD 30. APRILA DO 4. MAJA Letošnje prvomajsko slavje v Steverjanu posvečeno 35-letnici naše osvoboditve V nedeljo dopoldne spominski pohod med Steverjanom in Gonjačami - Popoldne kulturni nastop - Vinska razstava bo odprta vse dni - Prihodnja nedelja namenjena mladini & T Vincenc Pajntar H Virgilij Bratina uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiJiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiriiniiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinNviiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NA ZADNJI SEJI PRED IZTEKOM MANDATA Prebivalci Goriške gremo že dolgo vrsto let ob priliki prvomajskih praznikov v Števerjan, kjer v prijateljskem vzdušju proslavljamo delavski praznik, ki je za nas Slovence v teh krajih tudi obletnica osvoboditve, kjer se razvedrimo ob poslušanja dobrega petja in glasbe, kjer sledimo raznim prireditvam, ki so namenjene tako odraslim kot otrokom, kjer imamo tudi priliko pokusiti dobro briško vin-ce, ki ga vsi smatrajo za kvalitetno in kjer se lahko tudi okrepčamo, saj nam števerjanci pripravijo zares dobre jedi na žaru. Letos bo v števerjanu še bolj slavnostno kot doslej in prireditelj, domače prosvetno društvo «Briški grič*, je v sodelovanju s Sloven sko prosvetno zvezo pripravil še nekaj posebnega. V počastitev 35-letnice osvoboditve izpod fašizma Občinski svet v Sovodnjah odobril letošnji proračun Dokument izkazuje 1.035.722.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov M 656 milijonov lir za socialni center v Sovodnjah in kotalkališče na Peči V sredo, 23. aprila, se je na zad- | spremembe regulacijskega načrta, nji seji pred iztekom mandata se- Predloženi so bili 4 ugovori oziro-stal tudi sovodenjski občinski svet! roa prizivi, od katerih je občinski ter sklepal o proračunu za tekoče leto. Po daljši razpravi, sejo je vodil župan češčut, ki se je pravzaprav začela že na predzadnji seji, je bil ta osnovni programsko-finanč-ni dokument odobren z večino glasov, predstavniki opozicije pa so glasovali proti. Dokument izkazuje 1.035.722.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Tekočih dohodkov je v tem letu predvidenih 260 milijonov lir in sicer, nekaj nad 33 milijonov iz davkov, 200 milijonov iz prispevka države, skoraj 27 milijonov lir pa predstavljajo razni drugi dohodki. Najbolj zajetrto »p«KtEft{* LESTAN NICOLO' GORICA-UL.GARZAROLU 105 TEL.81801 STEREOFON1JA HI-FI: Mjrantt A R Gcundig Ram Indiana Ima CelHtum Akai Vamaha . Sanyo RADIO TV COLOR Nord Manda Blaupunkt Schaub Ločam -ITT- Grundlg. Loawa Opla. Radio MareiU ZoppM «Espobianco» GORICA-Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI Boach Mlala Argo Smog. Ariston-Slltal -NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE AUTO SACCHETTI servis za VOLKSWAGEN PDRSCHH Audi Gorica — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 m°biiske dobave — Delavnica — Oprema In potrebščine URNlK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. da 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure EKNOMEC GORICA, Korzo Italija 76 tal 81-032 PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ ^*nano mednarodno 4vloprcvo/,»iško podjetje U G O R I Z IA N A - Ul Unca U’Aosta 18U - teL 88-44 - GOKICA ^E^EMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA ;'V CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA GORIŠKA HRANILNICA UST. LETA 1831 V GORICI C.so Verdi 104: Ul. Carducci 2-4: Glavna direkcija in centrala Goriški sedež Mestna agencija št. 1 Avtonomni oddelek za zemljiški kredit Avtonomni oddelek za financiranje javnih del in naprav družbenega pomena Servis za posolila Storitve za davkarijo, zakladnico in vplačila Ul Carducci 8: Storitve za zastavljalna posojila. Ul. Duca d'Aosta 172: Mestna agencija št. 2 v drugih mestih TRŽIČ: Tržiški sedež GRADEŽ: Filiala - Agencija v Citta Giardino, Agencija Pineta FILIALE: Krmin - Gradišče - Mariano del Friuli - Pieris -Romans d'lsonzo - Ronke MENJALNICE: Letališče Ronke - Lisert DAVKARIJE IN ZAKLADNICE: Krmin - Gradišče - Trbiž Vse bančne storitve Storitve rotacijskega sklada za gospodarske pobude v Trstu in Gorici. Banka-agent za zunanjo trgovino Ko so pred desetimi leti nekateri goriški gospodarstveniki dali pobudo in priredili prvi goriški sejem blagovne opreme, ki so mu dali ime ESPOMEGO, niso očitno pričakovali, da bo sejem uspel, da bo leto za letom vzbujal zanimanje več razstavljavcev in seveda tudi obiskovalcev in niti da bodo sčasoma za sejem dobili tudi ustrezne prostore. Dotlej so namreč podobne razstave prirejali ob priliki decembrskega Andrejevega sejma in ker niso imeli ustreznih prostorov so na teh razstavah svoje izdelke prikazovali le domači obrtniki in mali industrijci, ki so izkoristili priliko da so številni publiki, ki je hotela nekaj razvedrila med kramarskimi stojnicami in zabavišči, približali tudi iz kovanega železa izdelano o-grajo, najnovejšo spalno sobo, motorni čoln ali kaj podobnega. Prvo blagovno razstavo ESPOMEGO so priredili pred desetimi leti v dolini Korna, kjer so izkoristili prosto telovadnico in precejšnje prostore na odprtem. Že na prvi sejem je prišlo precej razstavljavcev, med temi nekateri iz sosedne jugoslovanske Nove Gorice, večino teh razstavljavcev pa so še vedno sestavljali goriški trgovci. Nekaj podobnega se je ponavljalo tudi v kasnejših letih, čeprav smo pričeli opažati med razstavljavci tudi druga večja industrijska in trgovska podjetja, ki so pravilno ocenila pomen tega sejma na meji z Jugoslavijo. Drugačne razsežnosti pa je dobil sejem ko sta bila zgrajena dva velika paviljona sejmišča ob ločniškem mostu, ob eni najvažnejših vpadnic v Gorico, na prostoru kjer so bile dane možnosti za nadaljnje širjenje. Goriška trgovinska zbornica je s prispevki dežele krajine in osrednje vlade v Rimu zgradila omenjena dva paviljona, v načrtu pa je imela nadaljevanje gradnje na tem sejmišču, tako da bi postopoma prišlo kar do petih paviljonov in tudi do obsežnih parkirišč. Na novem rejmišču smo takoj našli več razstavljavcev in tudi sejem je z leti dobil specifično podobo. Najprej so prvotno enotno razstavo ločili. Spomladansko razstavo s prvotnim imenom ESPOMEGO so posvetili turističnim in športnim rekvizitom, opremi tovornjakov in del sejmišča posvetili seveda tudi drobni trgovini. Razstavo kmetijskih strojev so osamosvojili in jo priredili ob koncu novembra in v začetku decembra, da bi tako dali možnost jugoslovanskim kmetovalcem priti v Gorico. Prav tako so osamosvojili razstavo pohištva in stanovanjske opreme, letos bo svoje posebno mesto dobila tudi razstava belih vin dežele Furlanije-Julijske krajine. Sčasoma so zgradili še tretji paviljon in letos imajo na razpolago še stavbo bivše tovarne likerjev, ki je v neposredni bližini. Vzporedno s širjenjem sejmišča se je večalo tudi število razstavljavcev. Jugoslovanska podjetja so bila iz leta v leto bolj številno zastopana. Šlo je predvsem za podjetja primorske regije, ki se tudi tako uveljavljajo v italijanskem obmejnem ambientu, v zadnjih letih pa so razstavljala z uspehom tudi podjetja 'iz osrednje Slovenije in Hrvatske, letos napovedujejo še večjo prisotnost, na sejmišče pride tudi skupina podjetij iz reške re gije. Seveda so prihajala in še prihajajo na ESPOMEGO tudi podje- Furlanije-Julijske tja in organizacije iz drugih evrop skih držav. Omenimo tu Avstrijo, ki je prisotna predvsem s svojim koroškim turističnim paviljonom, Češkoslovaško, ki prav tako propagira svoje turistične lepote. Poljsko, ki je razstavljala več let razne plastične čolne, Madžarska se za goriški sejem z Jugoslavijo zanima že od vsega začetka, razstavlja razne prehrambene izdelke in si dela seveda turistično reklamo. V zad njih letih so s svojimi paviljoni pristopile še nekatere države, lan; se je npr. pojavila Turčija, ki sodeluje tudi letos, v letošnjem letu bo sodeloval prvič tudi Izrael najbrž s turističnim paviljonom. Letošnji ESPOMEGO je od 24. aprila do 4. maja. Precej poudarka dajejo tudi letos turistični počitniški dejavnosti. Na ogled so ru-lotke. kamperji, šotori in vse kar je potrebno za tako turistično dejavnost. Poleg tega dobijo vse kar si želijo ljubitelji jadrnic, mo tornih čalnov in takega drobnega pomorskega turizma. Letos podjetja razstavljajo vse kar je najnovejšega na tem področju. Ker ima Gorica važno funkcijo v mednarodnem tovornem prometu med Jugoslavijo in Italijo so tudi letos razstavljeni najnovejši tovornjaki. Da ne pozabimo še neke zanimivosti. V zadnjem času veliko govorimo o varčevanju z energijo. Na letošnjem EISPOMEGO razstavljajo v posebnem oddelku naprave za sončno ogrevanje. Kdor gradi novo hišo se zanima za take naprave, ki mu bodo omogočale v naših krajih vsaj toplo vodo in tudi delno ogrevanje v stanovanju. Letos so na ESPOMEGO v Gorici strokovnjaki na voljo vsakomur, ki se hoče s to stvarjo seznaniti. Na otvoritvi, ki je bila v četrtek so govorniki, predsednik trgovinske zbornice Lupieri, goriški župan De Simone in deželni odbornik za finance Zanfagnini podčrtali vlogo, ki jo ima Gorica v mednarodni menjavi blaga in tudi v predvidevanju večjega prometa s sosedno Slovenijo. Poudarjena je bila tudi važnost najnovejšega sporazuma med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, rečeno je bilo tudi da je za vse poti, ki peljejo preko naše dežele in za vse mejne prehode dovolj dela, ne da bi pri tem prihajalo do nepotrebne konkurence. Jutri prideta v Gorico delegaciji Gospodarske zbornice Slovenije in Privredne komore Hrvatske S tukajšnjimi gospodarskimi zastopniki se bodo pogovarjali o nadaljnjih oblikah sodelovanja. Jugoslovanski gospodarstveniki si bodo ogledali tudi sovodenjsko tovarno kontejnerjev Inteco. zvečer pa bo na razstavišču sprejem, na katerega vabijo jugoslovanski gospodarstveniki tukaišn.ie oblasti in gospodarske o-peraterje. Sredi tedna sta napovedana, poleg jugoslovanskega, tudi avstrijski in madžarski dan. Iz Avstrije pride gospodarska delegacija iz Koroške, Madžari pa se zanimajo predvsem za naprave na goriškem tovornem postajališču in v tržiškem pristanišču. MARKO WALTRITSCH 34100 Trieste P. P. 101 Ulica Cicerone 8 Telefon 61-241-61-478 REŠIM zastopstva - izvoz- uvoz ii.-’*"’ ■ ” n KMEČKA BANKA USTAN0VUENA LETA 1909 mm GORICA - Ulica Morelli 14 Tei. 2206 - 2207 ||§f TELEX 460412 AGRBANK . ■ ; X :''C - i’ --•'=• « • - B , 1 tVTft J.lrT*V- ... v. . C A Al ŠIP4 MEDNARODNI PREVOZI C0NS0RZI0 AUTOTRASPORTATORI ARTIGIANI ISONTINI s.r.l. GORICA — UL. GIUSTINIANI 117/1 — poštni predal 60 TELEFON 87151/2 - 87230 — TELEKS: 460219 CONSOTRA COOPERATIVA GORIZIANA AUTOTRASPORTATORI ARTIGIANI S. A. R. L. GORICA — UL. ALVIANO 50 (RDEČA HIŠA) TELEFON 81279 - 83394 MEDNARODNI PREVOZI GORICA Piazza Vittoria 50*51 (Travnik) tel. 2975 tehnični artikli USAG. VBW, FACOM kopalnice in vse potrebščine za kopalnice, IDEAL. STANDARD. GROHE. INDA električno orodie STAR. BLACK & DECKER cevi PIRELLI Espomego SOŠOL VVALTER GORICA, na Travniku 21 — tel. 5516 VSE ZA CENTRALNO OGREVANJE Pri nas dobite: termostatične ventile DANFOSS, črpalke GRDUNDFOS, aluminijaste radiatorje, gorllce, vodovodne pipe itd. trgovinska zbornica za industrijo, obrtništvo in kmetijstvo gorica KERAMEX GORICA • Ul. Terza Armata 165 * Tel. 83347 4 KERAMIČNE PLOŠČICE 4 SANITARIJE + LESENI PODI + STENSKE OBLOGE S mednarodni sejem ifx gorica 24.4. ™, 1980 | \ URNIK: DELAVNIKI 16 - 23.30 L** ] dan PRED PRAZNIKOM IN PRAZNIKI JO. - 23.30 gotlzla esposizioni Informacije: 0rn3lfi _ Ulkft dell:l Barca 15 — GORICA — Tel. 0481 /33440 9 — Drevored Ungheria 13 — VIDEM — Tel. 0432/206160 Jaka Čop: RAJ POD TRIGLAVOM Slovenska imena Ob razstavi planinske fotografije v Tolminu ,, Majhna je naša domovina. «...in ker ne moremo opevati njene prostranosti. opevamo njene kotičke, ki pa £o polni lepote...» Te besede Cirila Kosmača nam h njegovega «Pomladnega dne» a zvene v vsej svoji iskrenosti, ko si ogledujemo razstavo planinske fotografije Jaka Čopa. Razstavo je v počastitev praznika OF in 1. maja priredilo Planinsko društvo Tolmin in je bila odprta od 18. do 23. aprila. t Ko nas avtor popelje mimo vseh 130 razstavljenih fotografij, ugotavljamo, kako mojster Jaka Čop do potankosti pozna svojo domovino; pozna jo «... kot obraz svo-jc matere: domače so mu vse njene gube in gubice, poteze veselja in sreče, brazde bridkosti in skrbi... nenehno čuti njen objem...* Podolg in počez je neštetokrat prekrižaril ta košček sveta; v nevihti in snegu, viharjih in pripeki je lovil v svoj objektiv njene divje, a enkratne lepote. Iz njegovi posnetkov skoraj slišiš hrumenje plazov, ki kot beli slapovi bučijo preko stene; strmiš v mogočne sklade, ki so jih tektonske sile zvile v nešteto gub; , čista jezera, stisnjena med gorami kot kristalna zrcala. Spet se zazreš v pesem vzhajajočemu soncu, v pozdrav jutru, ko zarja poljublja vrhove; pa spet viharniki «v orkester gora ubrani*, ali pa taki, ki «tulijo v praznino*. Bogata zima z vsem svojim «zim-skim cvetjem* in spokojnimi idilami; pa kozolec, podrt pod snegom — »odslužil je*. Pogled ti spet zastane na trenutku narave, ki odpira vrata pomladi. Pa spet — meglene reke, ples oblakov, nevihta se kuha, samota veličastja, okameneli zanos domovine; skratka — lepota in grobost nekega neuklonljivega sveta, kjer je za človeka le ozka steza in — občudovanje. Avtor je razstavo vsebinsko razdelil na več krajinskih delov; Baška grapa, Trenta. Bohinjski kot. Vršič, Planica. Martuljek, Krma. Vrata. Marsikateri posnetek je svojevrsten dokument zgodovine; tako npr. ^Okupator je odšel*, na kateri je mojster upodobil — vas Strmec z zadnjih ostankom ožgane razvaline, ki priča o gro- Hllllll llllflllll Hill llllllllllllllllll Hill II1111111 lllllllllll) Kako je z delavci bivše steklarne in pivovarne Dreher V trenutku, ko je bivša steklarna «Vetrobel» pred petimi leti prenehala obratovati, je. bilo v njej zaposlenih 550 delavčev in uradnikov. Pozneje se je njihovo število postopoma zmanjšalo — nekateri delavci so si v času dopolnilne blagajne našli drugo zaposlitev, nekateri so dosegli upokojitveno dobo, itd — na okrog 330. Približno 30 ljudi je zdaj našlo delovno mesto drugje. V bivši pivovarni Dreher je ob zapadlosti dopolnilne blagajne ostalo brez zaposlitve okrog 80 delavcev. Med temi jih je 57 doslej našlo novo zaposlitev (največ v štivanski papirnici). zodejstvu okupatorja v tej vasici Ali pa «Vaška arhitektura* —' vasica Studor na Bohinjskem, ki jo je Čop upodobil že pred 40 leti, ko so bile vše hiše še krite z lesenimi strešniki; danes pa je vasica popolnoma spremenila svoj videz in je ne bi več prepoznal. Ali «Javorca», ki bo še dolgo pričala o krvavih bitkah Soške fronte. To je že 21. razstava tega mojstra planinske fotografije doma in v tujini. Za svoje dolgoletno delo na področju planinske fotografije je Jaka Čop prejel že številna priznanja — Planinske zveze Jugoslavije, Planinske zveze Slovenije, občinske skupščine Jesenice, Foto-zveze Slovenije, itd. Posebno priznanje avtorju za njegovo življenjsko delo pa pomeni Prešernova nagrada Gorenjske. K prijetnemu vzdušju ob otvoritvi je pripomogel tudi dekliški oktet tolminske gimnazije, ki je zapel nekaj pesmi. Razstava je biia deležna številnega obiska kot še nobena doslej, njen avtor pa iskrenega priznanja. «NEKAJ NAŠEGA!* — je v vpisno knjigo zabeležil eden od ljubiteljev planinske fotografije. MIRA PAGON naših krajev VISKORŠA To je preprosto drevesno ime oskoruša, začetni v si je moč razlagati kot predlog: (grem) v I škoršo. Po Bezlajevi razlagi (Eseji 0 slovenskem jeziku. LJ 1967, str. 164) pripadajo neizvedena imena dreves kot toponimi najstarejši kolonizaciji. Potemtakem lahko sklepamo, da je ta skrajna zahodna karnajska vas starejša od Brezij, saj imamo v tem primeru opraviti 1 izvedenko s pripono —je za skupna imena. Pridevnik: viškorški; prebivalci: m. Viškoršan, ž. Viškoršica. Ital. uradno ime je Monteaperta di Taipana; Frau citira zgodovinsko obliko iz 1. 1300 in villam de Monteaperto. milili iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiii iiiiin mn minili n m iiiii n n n iniimi m iiiiiiiiiiimmii iiiiiii iiiiiiniiitiiiiiimiM muli n n mn n mn mini lini ih um nuni m DRUGA PLOŠČA ALFREDA LACOSEGLIAZA Pevec skuša spremeniti ustaljeno podobo Trsta Tudi burja naj odpiha navezo in otopelost Pred kratkim je pri milanski samoupravni glasbeni zadrugi «L’Orchestra» izšla druga plošča tržaškega pevca Alfreda Lacose-gliaza z naslovom «Triaca oder drek*. Lacosegliaz je eden redkih tržaških pevcev, ki se je uveljavil v državnem merilu, to pa poleg zaradi njegove izredne glasbene pripravljenosti, tudi in predvsem zaradi specifičnosti <*'asbe in besedil njegovih pesmi. La-.sgliaz že dalj časa raziskuje vzhodno ljudsko giasbo (širše vzeto bolgarsko, hrvatsko, ožje pa bližnjo istrsko), katere metrične sheme nato prosto prireja v svojih pesmih, ki so večkrat samo glasbene, torej brez glasu pevca. Tako nastane torej zanimiv vzhoden melodičen ritem, ki pa je dovolj moderen in življenjski, da bi o-pravičil svoj obstoj. Lacosegliazo-va glasba hoče pripraviti poslušalca s svojimi večkratnimi nenadnimi pavzami ter metričnimi skoki, da kritično posluša in presoja glasbo : amo, da se ji ne torej vdaja kot počenja n. pr. z radijskimi melodijami. Značilnost te druge Lacoseglia-zove plošče (prva je izšla pred skoraj tremi leti z naslovom «L’orco feroce*) pa je ta, da je ustvarjena za Trst in posvečena temu mestu. To pa iz enega zelo določenega razloga in namena: spremeniti stereotipno podobo Trsta, ki v očeh srednjega in nekritičnega človeka pomeni dekadenco z grenkim priokusom nikdar umrlega Franca Jožefa, pomeni dolgo vrsto upokojencev, bivšo psihiatrično bolnišnico ter politično in sociološko zmešnjavo. Trst ni in ne sme pomeniti samo to. Trst ima dosti bolj široke meje in se aktivno, čeprav z zamudo vključuje v vse napredne in ino-vatorske procese v državi ter je aktivno povezan s svojim zaledjem, tako italijanskim kot jugoslovanskim. Preidimo sedaj k plošči kot taki. Pesmi, ki so vanj vključene so nastale v zadnjih štirih, petih letih, trakove pa so posneli lanskega avgusta. Pri ustvarjanju plošče so sodelovali sledeči glasbeniki: Angelo Baiguera, Gabriele Centis, Maurizio Codrich, Mario Cogno, Stefano Fogher ter Fulvio Novak. Producenta sta Moni O-vadia in Alfredo Lacosegliaz. Plo- ščo se dobi v knjigarni Borsatti ter na raznih koncertih, kjer bo sodeloval pevec sam, stane pa 5.500 lir. Kaj pa pravzaprav pomeni naslov «Triaca oder drek*? Če pojasnimo da pomeni beseda «tria-ca» v starem istrsko - beneškem narečju isto kot «drek», vidimo da sam naslov pomeni že zmiti-ziranje plošče kot take. Naslov lahko namreč prikazuje polom napredne ideologije v Italiji, pa tudi prikaz plošče kot nekaj nevaž-nega, nebistvenega za avtorja, kot tudi za ostale ljudi. Pesmi v tej plošči so tako glasbeno kot vsebinsko zelo raznoli-like. Le ena je v italijanščini («.7. aprile, primavera*), ker govori o splošnih problemih v Italiji, ostale pa so v tržaškem italijanskem dialektu. Najvažnejše pesmi v tej plošči so «Tri oche mi le pasere* (stara labinska le-’ genda-resnica), «Piu che mi la vardo* (intervju s staro gospo Trst) ter «A bora* (prošnja burji naj piha še močneje ter odpihne nevero in apatijo v ljudeh, ki so siti stalnega boja in stalnega poraza). Dušan Jelinčič Jugoslovanska televizija od torka, 29. aprila, do sobote, 3. maja 1980 TOREK, 29. aprila LJUBLJANA 10.15 11.0C 17.15 Šolska vzgo- ja; 18.15 Mali pingvin; 18.30 Začetnik; 19.00 Koncert za orkester; 19.30 Obzornik; 19.40 Mostovi - Hi-dak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Premog naš vsakdanji KOPER 20.15 Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 2 minuti; 21.05 Risanke; 21.30 TV dnevnik; 21.50 Priznanje Felixa Krulla; 23.15 Aktualna tema; 24.00 Narodna glasba. SREDA, 30. aprila LJUBLJANA 10.30 - 11.00 TV v šob; 16.35 A. Ipgolič Veselo snidenje; 16.50 Nogomet: Jugoslavija Sovjetska zveza; 18.50 Umetnost na jugoslovanskih tleh; 19.10 Glasbena mladina na delu; 19.. Obzornik; 19.55 Ne prezrite; 2010 Risanka; 20.26 Zrno uo zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Pozdrav prazniku; 21.35 Osvajanje svobode, film; 23.10 Radost ustvarjanja; 23.50 Poročila. KOPER 20.50 Stičišče; 21.00 2 minuti; 21.30 TV dnevnik; Zgubljeno življe nje, film; 23.30 Glasebna oddaja. ČETRTEK, 1. maja LJUBLJANA 10.35 Praznična budnica; 11.05 O-troška prvomajska veselja; 11.35 Gugalnica, lutkovna oddaja; 21.15 Tigris, film; 13.05 Velika pesem domovini in Titu; 13.25 Poročila; 17.35 Otroštvo mladosti; 17.40 Plesal sem kolo; 18.15 Trener, film; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Kriza, drama; 22.10 V areni življenja - Miha Marinko; 23.10 Glasbeni magazin; 23.55 Poročila. KOPER 20.50 Stičišče; 21.00 2 minuti; 21.05 Risanke: 21.30 Dnevnik: 20.50 Narodno revolucionarna glasba; 22.50 Na obali, film. PETEK, 2. maja LJUBLJANA 11.00 Koncert pihalnih orkestrov; 11.30 Potovanja v središče zemlje; 16.10 Vrč z modrimi cveticami; 16.40 «Lijepo ti je druga Tito kolo*; 17.50 Zenica; 18.20 Biti ali ne biti, film; 20.10 Risanka: 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Glasbena oddaja; 22.10 Tigrove brigade, film; 23.05 Skokov me morial, atletska tekmovanja; 23.25 Poročila; 23.30 Oženjeni samec. KOPER 20.15 Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 2 minuti; 21.05 Risanke; 21.30 TV dnevnik; 21.50 Italijani dobri ljudje, film; 24.10 Povratek odpisanih; 1.00 Pregled programa za naslednji teden. SOBOTA, 3. maja LJUBLJANA 9.00 Poročila; 9.05 Mali pingvin; 9.20 Udarna brigada; 9.35 Minigod-ci v glasbeni deželi; 9.50 Začetnik, mladinska nanizanka; 10.20 Otroštvo mladosti; 10.50 Človek hoče navzgor; 11.50 Pot do spodbudne in pravične delitve; 12.10 Premog naš vsakdanji; 13.00 Poročila; 16.45 Poročila; 16.50 Ko je kraljevala komedija, film; 18.10 Naš kraj; 18.25 Nogomet: Čelik - Velež; 20.15 Zlata ptica; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Mož, ki je hodil skozi stene, francoska komedija; 22.00 Predstavljamo vam Cleo Laine; 22.50 J. W. Coop, film; 24.40 TV kažipot. KOPER 18.00 Šport: lahka atletika; 18.25 Nogomet Čelik - Velež; 20.30 Otroški kotiček; 20.50 Stičišče; 21.00 2 minuti; 21.05 Risanke; 21.30 TV dnevnik; 21.45 «L’awenturiero di re Artu», film; 23.10 Beograd včeraj in danes; 23.40 TV film iz serije «Toma». Nedelja, 27. aprila 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 14.00 Nedeljsko popoldne 14.20 - 17.20 Športne vesti 15.30 Pozor na ona dva, TV film 16.45 Njuni klic na telefonsko številko. TV film 18.20 90. minuta 20.00 DNEVNIK 20.40 Hijacinta - TV nadaljevanka 21.45 Športna nedelja 22.45 Pregled sporedov za naslednji teden - Ob koncu DNEV-nik in Vremenske razmere Drugi kanal 12.00 DNEVNIK 2 - Atlas 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 ob 13. uri 13.30 Oddaja, ki jo vodi Nanni Loy 15.15 Maščevalec iz Corbilleresa, TV film 17.00 - 18.20 DNEVNIK 2 - Športne vesti Monza: Avtomobilizem Pontedecimo: Kolesarstvo 18.20 Pregled sporedov za naslednji teden 18.40 DNEVNIK 2 - Športne vesti 19.00 Registriran polčas nogometne tekme A lige 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 - Šport 20.40 Smešni človek 21.45 DNEVNIK 2 - Dossier 22.40 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 22.55 Jazzovska oddaja Tretji kanal 14.30 Neposredni predolimpijski prenos: Porto d’Orra: Golf 18.15 Pregled sporeda za naslednje dni 18.30 «1 Cantambanchi* 19.00 Malo gledališče 19.20 Zabavno - glasbeni program 20.30 DNEVNIK 3 - Športne vesti 21.15 DNEVNIK 3 - Deželne športne vesti 21.30 «Cinecitta» 22.00 DNEVNIK 3 22.15 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.20 Za nedeljsko dobro jutro 9.50 Življenje na zemlji 10.45 Zgodbe iz živalskega sveta 11.05 Ostržek 11.30 Nikola Tesla 12.35 TV kažipot 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 Poročila 16.10 Razvoj popularne glasbe 17.00 Potopis: Struga 17.35 Nikomur ne hlapčuj, kdor znaš svoboden biti 18.15 Športna poročila 18.20 Povratna vozovnica, film 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 S polno paro, TV nadaljev. 22.00 Major Mileta Protic 22.45 V znamenju 23.00 Risanka 23.05 Športni pregled 23.50 Zimska olimpiada v Sarajevu 1984 Koper 20.30 Otroški kotiček 21.00 Pregled sporeda za naslednji teden 21.15 Stičišče 21.45 TV DNEVNIK 22.00 Kralj igralcev - film 23.30 Tržaški partizanski zbor Zagreb 14.00 Pridelovanje in shranjevanje hrane 15.30 Stekleni čeveljčki, film 17.00 Nedeljsko popoldne 20.30 TV DNEVNIK 21.00 S polno paro 22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 TV DNEVNIK 22.50 Glasbena oddaja TRST A 8.00, 13.00, 14.00. 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Petnajst minut z orkestrom Edmunda Rossa; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder; «Medvedek Buco»; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni V okviru nedeljskega programa, namenjenega obravnavi perečih vprašanj, ki pobliže zadevajo problematiko naše narodnostne skupnosti, bo ponovno na sporedu vsakih štirinajst dni oddaja »Jezik za zobe* — drugorazredne narodnosti v Italiji. Niz je bil prvič na sporedu v prvih mesecih leta 1979 in sta ga pripravila Ivana Suhadolc in Ivo Jevnikar. V teku popoldneva, približno ob 16.C0 uri, se bo Radio Trst A po vezal z Rupo rrH "Goriškem in od*--dajal neposreden prenos pestrega sporeda, ki ga vsako leto ob prazniku sv. Marka prireja prosvetno društvo Rupa - Peč. gova kitara; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na i; 14.00 Automobile story; 14.33 Kirn, svet mladih, 15.00 Free show - ni samo glasba; 15.30 Poje skupina Bony M; 15.45 Z nami je . . .; 16.00 Stisk roke; 16.15 Nedeljske pesmi; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Glasba; 17.30 Crash;z 18.C0 Poslušajmo iih skupaj; 18.30 Disco hits; 19.15 Poje Mina; 19.30 Revolucija in svoboda - program simfonične glasbe. RADIO 1 trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 -13.20 - 14.10 Glasba po željah; 15.00 Nedeljsko popoldne; «Meseč-nik», variete, ki ga pripravljajo člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu; šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Glasbeno - govorni program z M. Solinas: 7.03 G.asba na praznični dan; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.10 Homo ludens; 11.03 Rally; 11.50 Glasbeno - govorni program; 12.30 Nagradno tekmovanje - Kvizi; 13.15 Program z D. Piombi-jem; 14.00 Jazz glasba; 14.30 Filmska glasba; 15.00 Nagradno tekmovanje - Kvizi; 16.20 Oddaja, ki jo vodi Lea Pericoli; 17.20 Nogomet minuto za minuto; 18.30 - 19.35 Glasbena oddaja. KOPER (Slovenski program) 8.00 - 10.00 Glasba v praznični dan; 9.00 Pod svobodnim soncem; 9.40 - 9.55 Reportaža: »Negovanje revolucionarnih tradicij*; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Glasbena medigra; 14.40 Glasbeni notes, objave; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Praznična oddaja: Primorski nagrajenci OF; 16.30 Programi tedna; 16.35 Reklame in zabavna glasba; 17.00 Primorska poje 1979; 17.45 Poje Sladjana Mro-ševič; 18.00 Nedelja na športnih igriščih. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 12.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujanje; 8.45 6+1—7, in je nedelja; 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Poje Zdravko Colič; 10.30 Glasba; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi: 11.15 Zlatko Manojlovič in nje- LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila 7.15 Danes je nedelja; 8.00 Jutra nja kronika; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Veseli tobogan; 10.05 Še pomnite, tovariši; 11.05 Tonske podobe velikih dni; 11.55 Lepe melodije; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Neuvrščeni proti tujemu vmešavanju; 14.50 Igra delavska pihalna godba iz Trbovelj; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.10 Komorno s skladatelji NOB; 16.30 Nedeljska reportaža, «Misel OF sega v naš čas»; 16.55 Koncert za besedo - Na svoji zemlji; 17.20 Aleksander Valič: Frontno gledališče; 18.05 Iz slovenske o peme literature; 18.35 Slovenski majhni zabavni ansambli; 18.50 Anton Ingolič: Vidim te, Veronika; 19.20 Na zgornji polici; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT -Glasbena tribuna mladih; 24.05 Lirični utrinki; 24 10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. Ponedeljek, 28. aprila 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Napotki za energetsko varčevanje 13.00 Dragi direktor, oddaja, ki jo pripravlja in vodi Aba Cer-cato 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 šolska vzgoja: Jezik za vsakogar Ruščina 14.55 Registriran polčas nogometne tekme A lige 17.00 3, 2, 1 . . . stik! 17.30 Prigode Huckleberryja Fin-na. risani film 18.00 Šolska vzgoja: Zgodovina 18.30 Problemi, ki jih ima gospod Rossi - Oddajo vodi Luisa Ravelli 18.50 Osmi dan 19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Raimondo Vianello 19.45 Almanah in Vremenske raz- mere 20.00 DNEVNIK 20.40 Notorius, film v katerem nastopata Ingrid Bergman in Cary Grant 22.30 Glasbena oddaja Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kana* 12.30 Sezonska prehrana 13.00 DNEVNIK 2 Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Vzgoja in dežele 14.00 Glasbeni popoldnevi Program za mladino 17.00 čebelica Maja, risani film 17.30 Lihi prostor 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 -športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z . . . Divjim zahodom - Osvajanje Divje- ga zahoda, TV nadaljevani® Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studie 20.40 Mixer 22.20 Glasbena oddaja, ki jo vod1 Claudio Villa 23.00 Protestantizem Ob koncu DNEVNIK 2 Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja: Turizem 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželne i" športne vesti 20.00 Malo gledališče . ... 20.05 Oddaja o italijanskih vin®- 21.00 Šolska vzgoja: Med šolo * delom 21.30 DNEVNIK 3 . - 22.00 Malo gledališče (ponovita JUGOSLOVANSKA Tv Ljubljana 9.55 - 11.00 - TV v šoli 18.25 Mimogodci v glasbeni de#1 18.30 Živalstvo Avstralije 19.05 V izjemnih okoliščinah 19.35 Obzornik 19.45 Mladinska oddaja 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK . 21.00 A. Arbuzov: Staromodna*® mediia 22.4 V znamenju 23.00 Iskanja francoske partije Koper 20.50 Stičišče 21.00 2 minuti 21.05 Otroški kotiček 21.30 TV DNEVNIK 21.50 Živlienje teče dalje, fil® 23.30 Baletni večer Zagreb 19.00 Narodne pesmi 19.15 Tobak, naslada in pokora 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Kitajska vaza 22.35 Glasbeni trenutek TRST A 7.00. 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00', 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 «Jutranji almanah* je ob ponedeljkih posvečen ženskim problemom. Oddajo pripravlja Odineja Cupin. Gost oddaje bo tokrat priznani dirigent Oskar Danon, ki se trenutno mudi v našem mestu, kjer dirigira v tržaškem gledališču «Verdi» Borodinovo Opero «Knez Igor*. Približno ob 18.00 uri bo v programskem pasu, posvečenem «Na-šemu prostoru* na sporedu Kulturno pismo, ki ga je za deželno po-stajo Italijanske radiotelevizije realizirala Ljubljanska radiotelevizija. ,e *■ 'rr r mn* Lucianovi dopisniki; 10.00 Z na1* je . . .; 10.15 Zbori, posamezniki* orkestri Chuca Valdesa; 10.32 G'®, ba; 10.40 Mozaik, glasba in [f sveti: 11.03 Glasba; 11.10 Živif nje v šoli; 11.32 Kim, svet "“i dih; 12.05 Glasba po željah; - » Lucianovi dopisniki; 14.33 diskoteka; 15.00 Glasba; 15-45 nami je . . .; 15.00 Živlienje v 1 li (bonovitev); 16.45 Poje zbor v® Julia iz Ronk; 17.10 Poie Bei? Cantarelli; 17.32 Crash; 17.55 f' smo iz...; 18.00 Pesmi tedji 19.12 Orkester Red Redford; Srečanje z našimi pevci; 20.00 scoteca sound. j LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, , 12||J3.0^ 15.00, 16.00, 20.00 F? rocila: • 7.50 . Dobro jutro otr®0-8-30 Iz 'naših sporedov; 9.08 Z boc.w^dohez» dan; 9.25 Ringar®L 9.40 T7h<*rit*» np+^mion* 10 OS - 1**, Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Socialna problematika : 12.00 Glasbeni trenutek doma in drugod; 13.20 Zborovska glasba: letošnja revija »Primorska poje*: 14.10 Otroško okence: «Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih - «Beli grad - zakleti grad* - 2 del; 15.10 Glasbeni ping pong; 17.10 V našem prostoru; Mi in glasba: Nedeljski koncert v tržaškem Avditoriju 23. marca le tos; solisti so flavtist Giuliano Polo, kontrabasista Maurizio Galga-ni in Corrado Maurel ter violinistka Femanda Selvaggio; Komorni ansambel gledališča Verdi vodi Severino Zannerini; Glasbe ni drobiž: Kulturno Dismo. 9.40 Izberite oesmico; 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turi? i# " . UUJVUI na l-JLl, 1U.-T-J * -fS, ni napotki za naše goste iz tuj"*! 11.05 - 12.35 Rezervirano za'.,'jf 12.35 Znano in priljubljeno: Veliki revijski orkestri; 13.30 K®; tijski nasveti; 13.40 Pihalne be na koncertnem odru; 14.00 D nes do 13. Iz naših krajev: j:jf Obvestila in zabavna glasba; * Priporočajo vam . . .; 15.05 amaterski zbori; 15.25 Naši P?®, šalci čestitajo in pozdravi)®'’ 15.55 Minute za EP; 16.30 ZapV na glasba; 17.00 «Vrtiljak»: * - v * Ufl Studio ob 17.; 19.00 Naša na izročila; 19.25 Zvočni 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvr KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila: 7.00 - 8.30 Glasba za dobro jutro; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Stoji, stoji Lipica - glasbeni utrinki iz zamejstva; 14.40 Izbrali smo za vas: 15.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes - objave; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Naši operni pevci; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Reklame in zabavna glasba. la in zabavna glasba: 20.35 noč, otroci; 20.45 Minute z 21.00 Kulturni globus; 21.10 I* še diskoteke. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 - 9.00 Glasbe- no prebujanje: 8.20 Horoskop; 9.15 Ansambel Franco Bertagnini; 9.32 Radio Ljubljana bo na sV°: programu Val 202 objavil v RS] deljek dne 28. aprila okrog ™ ure pogovor o prizadevanji1' uporabo slovenskega jezika v krajinskem svetu v Gorici. oddaje bo pokrajinska svetov® Slovenske skupnosti Marija * letič. Pojasnila bo, kako se v S višjem upravnem organu G°r pokrajine sooča s predsodki i". pori predstavnikov raznih P0.11 nih sil in z drugimi oviranj težijo k prepovedi uporabe ‘ venščine v javnem življenj"; govor je pripravil stalni doP'sJ komentator RTV Ljubljana v * laniji-Julijski krajini Marijan1 Jože Oblak - Sime vi Spomini na gozdove Snežnika . .v Zanimivo je, da tega denarja nisem uspel porabiti • in sem mu ga v celoti vrnil, ko se je naša bolnica po kapitulaciji Italije preselila v Kočevje. Znani organizator partizanske sanitete in eden prvih slovenskih partizanskih zdravnikov dr. Rudolf Obračunč - dr. Cedrik, je bil od januarja do novembra 1943 prvi referent za saniteto pri glavnem štabu NOV in PO Slovenije. 1 Iz vsega navedenega je razvidno, da je bila bolnica glede prehrane in tudi glede sanitetnega materiala skoraj popolnoma prepuščena sama sebi. Italijanski vojaki iz Starega trga, zlasti pa belogardisti iz Pudoba in Kozaršč, so terorizirali ljudi iz Loške doline, ki so bili v veliki večini za OF, da so stalno živeli v strahu ne samo za svoje imetje, marveč tudi za svoja življenja. Terenski aktivisti so preživljali zelo težke dni in so se morali podnevi skrivati v gozdovih in so šele z mrakom prihajali v vasi na politično delo. Belogardistom in Italijanom je redno zrasel greben, ko ni bilo blizu kakšne večje partizanske enote. Takrat so pogosto hajkah in kot stekli psi iskali kurirje, terence, tehniko, civilno prebivalstvo, ki se je zateklo v gozdove in ne nazadnje našo bolnico. Ko je večja partizanska enota prišla v rajon Loške doline, je skoraj redno imela žrtve pri prehranjevalnih akcijah. V teh najtežjih razmerah se je izkazal poleg osebja bolnice še Janez Mihelčič - Majdar, član gospodarske komisije rajonskega odbora OF Loška dolina, ki je bil veliko pri nas. Noč za nočjo so v stalni nevarnosti neutrudno prenašali težke nahrbtnike hrane iz doline. Po zapiskih sem ugotovil, da so šli trije tovariši iz osebja bolnice (na žalost ne vem kateri) 16. avgusta zjutraj na Križno goro nad Ložem po hrano in se vrnili težko otovorjeni šele 18. avgusta zvečer. Takih poti je bilo veliko! Tu sem dolžan podčrtati, da bi brez teh odličnih partizanov - domačinov naša bolnica zelo težko vzdržala. Pri tem seveda ne gre prezreti skromnih in revnih, toda predanih in zvestih prebivalcev Babnega polja, ki so kljub temu, da že dolgo niso dobivali živilskih kart, redno dajali in zbirali hrano za bolnico, zlasti krompir, fižol, zelje in repo. Babno polje (754 m) velja za najbolj mrzel kraj v Sloveniji. Prvi sneg zapade včasih že oktobra, zadnji pa tudi še aprila, toda verjemite mi, da so med NOB vaščani imeli kljub mrzlemu podnebju zelo topla srca in vedno odprte roke za partizane. Prebivalcem Babnega polja je pri njihovi Golgoti zvesto stal ves čas ob strani njihov župnik Anton Čr-nugelj, doma iz Bele krajine. Po osvoboditvi je bil župnik Anton Črnugelj odlikovan. Ob tej priložnosti pa ne smem prezreti tudi sosednje vasi Babne police, ki je ves čas NOB zvesto pomagala partizanom. Zelo pomemben vir naše prehrane je bil tudi lov. Glavni dobavitelj jelenov, košut, srnjakov in srn je bil Viktor Kraševec - Malnarjev iz Vrhnike v Loški dolini. Po njegovi zaslugi je bila bolnica vedno primemo založena z divjačino, ko je zmanjkalo drugega mesa. Pribiti pa moram, da je bil Malnarjev Viktor lovec z visoko etiko, ki je skrbno izbiral svoj plen in ni pobijal tjavendan vse kar mu je prišlo pred cev. Po zaslugi Viktorja Kraševca je bila naša bolnica verjetno edina partizanska bolnica v Sloveniji, ali celo v Jugoslaviji, ki je imela na svojem jedilniku celo medveda, točneje medvedko. Zjutraj nekega junijskega ali julijskega dne je prišel v bolnico Viktor Kraševec in redkobeseden kot je bil, prosil za nekaj fantov, da prenesejo medvedko. Sprva mu nismo verjeli, toda ko je podrobno opisal lov, so se takoj javili prostovoljci za prenos plena. Viktor je povedal, da je šel zgodaj, še v temi, v Prezidanski Berinšček na jelena. Na majhnem lazu, kjer je bil gotov, da bo dobil jelena, je zagledal medvedko, ki se je igrala z mladičema blizu velike smreke. Viktor se je približal z naperjeno karabinko, na kateri je bil daljnogled. Ko ga je medvedka zavohala in zagledala, je zarjula in lopnila po mladičih, ki sta urno splezala na smreko. Stara se je dvignila na zadnje noge in zeče tacala proti Viktorju. Ta je hladnokrvno Pritl na petelina puške in s prvim strelom ubil med"® Z nadaljnjima streloma je še s smreke zbil oba mla° ki ne bi preživela brez stare. Medvedka so odnesli v tabor Vrhničanov, meVr iU' kljub temu, da : e ji ni Prven<*Uvrsiili na bližnje evropsko potoval ,v Italiji, kamor ne bo nič pa • n’1' Poljska. Miljan Milja-pričau^ vse svoje delo zastavil v svetel na kvalifikacije za je dJv0. Prvenstvo. Kaže torej, da Ijivo sv°je 'elo več kot zadovo-nitp j ^avil, dal je možnost: števil-fW0ailcem- nastoffijd' V prvi fes j,v atanci in si s tetfr'Ustvaril O^o izbiro. dati. ^jšnji tekmi ni veliko pove-'ivoma aga Jugoslavije je brez la p^ Zaslužena, čeprav je zaigra-četnik svojimi sposobnostmi. V za-HadijavV.uutah so stopili na igrišče kj ^ “'Uč, Pavlovič in Ačimovič, Prezentan P0S^0V^* °d državne re- Prišli v vodstvo gostje s vina I7’ M je izkrristil napako Jo-lič L prei8ral še vratarja Pante-rprejo ^5®!®! žogo v nezavarovano nuti^vi, so izenačili v 33. mi- I Miročeviču skecp' Vujovič je na robu kazen-jo lep^^fiurs Poljakov dobil žogo. ------------- ki ni za konCa Prožnosti in izenačil. Do Polčasa se izid ni več spreme vanov. Prvi zadetek je že v 18. minuti dosegel šangelija, nakar so «plavi» popustili in nato prejeli še dva zadetka. Po tem porazu je praktično nemogoče, da bi Jugoslovani v povratni polfinalni tekmi premagali Sovjete kar s 4 koli razlike in se uvrstili v finale. NAJMLAJŠI Domlo - Kras 5:0 (1:0) KRAS: I. Škabar, D. Legiša, I. Purič, Šuc, D. Purič, Gabrovec, Milič, Terčon, Hrvatič, F. Škabar, Rebula. Kras je proti Domiu nastopil z zelo okrnjeno in doživel visok poraz. Zmaga domače ekipe pa je le nekoliko previsoka, saj so kra-sovci do polovice drugega polčasa celo upali na izenačenje. Zatem pa so nepričakovano popustili in domači so z lahkoto dosegli v nekaj minutah tri zadetke. R. B. KOŠARKA RIMINI — V prvem kolu mladinskega evropskega košarkarskega prvenstva je Italija premagala Avstrijo kar s 141:59 (65:29). Tržačan Tonut je v tem srečanju dosegel 12 točk. KOLESARSTVO «GlRO DRLI REGIONI Zmagoslavje Italijanov Italijani so na začasni lestvici na prvih štirih mestih - Sovjeti razočarali ■ Jugoslovani z glavnino CASCATA DELLE MARMORE (TERNI) — V prvem dnevu etapne kolesarske dirke «Giro delle Regio-ni» so italijanski kolesarji dosegli pravo zmagosjavje. V prvi poletapi je namreč osvojil prvo mesto Walter Delle Čase, v popoldanski etapi pa Fiorenzo Aliverti, ki je obenem tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici. Sploh pa je bil ta prvi dan za italijanske kolesarje zelo ugoden, saj je na prvih štirih mestih začasne lestvice prav toliko «azzurrov». Pričakovati je bilo, da bodo že v uvodnem delu te dirke v ospredju sovjetski kolesarji, ki so lani na tem amaterskem «Giru» domala osvojili vsa prva mesta. Sovjeti pa so včeraj dobesedno razočarali, čeprav gre omeniti, da je Jarkin v prvi poletapi osvojil drugo mesto. V drugi pol- etapi pa so predstavniki iz SZ povsem popustili in najboljši Sovjet na skupni lestvici je le 13. (Gusjat-nikov). Jugoslovani so v glavnem privozili na cilj z glavnino, to je z zaostankom 2’43. Tetarič in Kisarčovski pa sta zelo zaostala. VRSTNI RED 1. POLETAPE 1. Delle Čase (Italija B), ki je prevozil 38 km v 5519 s poprečno hitrostjo 41,217 km na uro 2. Jarkin (SZ) 3. Savu (Rom.) 4. Rodriguez (Šp.) 5. Vasile (Rom.) VRSTNI RED 2. POLETAPE 1. Aliverti (Italija B), ki je prevozil 107 km v 2.3414” s poprečno hitrostjo 41,625 km na uro po 35" Minetti (ItalijaA) 3. Paganessi (Italija B) 4. Cattaneo (Italija B) 5. Cavenagh (VB) SKUPNA LESTVICA 1. Aliverti (Italija B) 3.29’39” 2. Minetti (Italija A) po 35” 3. Paganessi (Italija B) 4. Cattaneo (Italija B) 5. Cavenagh (VB) po 50” po 50’ Tako je včeraj zmagal v 4. etapi dirke po Španiji zahodni Nemec Thaler KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Italija uspešna BOLOGNA — Pred 5.000 gledalci je Italija v prijateljski košarkarski tekmi premagala drugo postavo Sovjetske zveze s 96:75 (44:38). V italijanskih vrstah je največ košev dosegel Della Fiori (21), pri gostih pa je bil najuspešnejši Der-jugin (24). PROMOCIJSKO PRVENSTVO Bor - Grandi Motori 78:69 (43:34) 1. DIVIZIJA CGI Milje - Bor A 75:72 (31:21) NARAŠČAJNIKI Arte - Dom Gotica 98:36 (38:17) OBVESTILA ŠD Mladina organizira vsak torek in četrtek rekreacijski namizni tenis, ki bo v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej. Odbojkarji Bora JIK Banke so dokaj‘uspešno končali prvenstvene nastope v drugi italijanski iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiuiiiiiMiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiMiiiitiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiMiiiiitmiiiMiB ROKOBORBA EP V PRIEVIDZI Tudi Darlcv izpadel PRIEVIDZA — Jugoslavija se na letošnjem evropskem prvenstvu v rokoborbi gotovo ni proslavila. Včeraj je namreč izgubila še svojega zadnjega zastopnika Darleva, ki je v kategoriji do 62 kg izgubil proti Bolgaru šterevu. AVTOMOBILIZEM MONZA — Na včerajšnjih kvalifikacijskih vožnjah za avtomobilsko dirko «1.000 km v Monzi», ki je veljavna za svetovno prvenstvo v skupini 1 in 5, sta najboljši čas dosegla Zorzi in Francisci na «ca-poferri 3.000», torej na vozilu, ki je tokrat v bistvu prvič nastopilo. S tem avtomobilom se sicer lahko udeležujeta dirk, vendar izven konkurence, ker spada v kategorijo šport skupine 6. Na drugo mesto sta se uvrstila Francia in Ramanzini (osella 2.000), tretja sta bila Brambilla - Lombardi (osella 2.000). Sledijo: Patrese -Rchrl (lancia beta montecarlo tur-bo), Cheever - Ghinzani (lancia beta montecarlo turbo), Gimax - Gal-lo (osella 2.000), Brunn - Muller (porsche 3.000), Schonstein - Grohs (porsche 2.000). DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 27. APRILA 1980 ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 na Proseku Kontovel - Sokol * # # 10.30 v Trstu, tel. Visintini La Talpa - Sloga NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 17.00 v Bazovici Zarja - Libertas * * * 17.00 pri Dom ju Čampi Elisi - Breg 3. AMATERSKA LIGA 17.00 v Štandrežu Juventina - Sovodnje * * * 17.00 v Doberdobu Mladost - Fogliano ZAČETNIKI 9.00 na Proseku Primorje . Fortitudo « * « 9.45 v Trstu, stadion «1. maj» Soncini A - Breg V PRVI ITALIJANSKI LIGI KOLESARSTVO DIRKA PO ŠPANIJI - Vteiitinl še pni BARCELONA — Zahodni Nemec Klaus Peter Thaler je osvojil prvo mesto v četrti etapi kolesarske dirke po Španiji. Thaler je v končnem sprintu premagal Španca Suareza, Italijana Martinellija in druge. Pri tem sprintu je padel Irec Kelly. Vrstni red 4. etape (214 km) 1. Thaler (ZRN) 5.29'48” 2. Suarez (Šp.) 3. Martinelli (It.) 4. Laguia (Šp.) 5. Van Calster (Bel.) Skupna lestvica Visentini (It.) 21.9T3” Kelly (Irska) po Borguet (Bel.) Jesson (Nov. Zel.) Torres (šp.) 2” 7” 8” 17” NOGOMET, iTilu fmmv. Inter pred končnim slavjem? Videmčani na težko gostovanje v Bologno • Zadnja tekma P. Rossija? VATERPOL Jugoslavija - Italija 5:4 BUDIMPEŠTA — Na mednarodnem turnirju v vaterpolu v Budimpešti je v tretjem kolu Jugoslavija premagala Italijo s 5:4. Ostala izida: ZDA - ZRN 9:6; Madžarska - Romunija 12:6. Interjevi navijači so že pripravljeni za končno slavje. Milanskemu moštvu zadostuje v današnjem srečanju proti Romi le točka, da dokončno osvoji letošnji naslov državnega prvaka. Podvig vsekakor ni nemogoč, saj je trenutno Roma v rahli krizi, obenem pa v zadnjem času zelo spremenljivo igra predvsem v gosteh. Vse je torej nared za Inter je vo slavje, ki je povsem zasluženo. Bersellinijevi varovanci so v tem prvenstvu pokazali najzanesljivejšo igro, čeprav gre tudi omeniti, da so v glavnem vsi ostali prvoligaši povsem razočarali in da je bila zato naloga Interjevih nogometašev lažja. Sicer pa ne bo le Inter v središču pozornosti tega kola. S posebnim zanimanjem bodo tokrat ljubitelji nogometa sledili tistim nogometašem, za katere bi utegnilo biti jutrišnje srečanje poslednje srečanje v njihovi karieri. Med le-te sodi tudi najboljši italijanski nogometaš Paolo Rossi, ki pa ostro demantira vsako obtožbo glede a-fere o režiranih tekmah in je celo prepričan, da bo igral z italijansko reprezentanco tudi na evropskem prvenstvu. S povsem drugačnimi problemi se seveda ubadajo navijači Udineseja, ki bodo danes množično odpotovali v Bologno, kjer bo moralo videmsko moštvo igrati na vse ali nič, da osvoji obe točki in da tako o-hrani še trohec upanja v borbi pred izpadom. DANAŠNJI SPORED (V oklepaju ime sodnika) Avellino - Fiorentina (Agnolin) Bologna - Udinese (Bergamo) Cagliari - Ascoli (Casarin) Catanzaro - Mi’an (Mattei) Inter - Roma (Lops) Juventus - Perugia (Ciulli) Lazio - Napoli (Barbaresco) Pescara - Torino (Paparesta) 3. ITALIJANSKA LIGA Triestina zopet doma Tokrat proti Novari Triestina bo danes zopet igrala doma. To bo za novega trenerja Vargliena in njegove varovance lepa priložnost, da se oddolžijo za neroden poraz iz prejšnjega kola. Današnji nasprotnik tržaškega moštva bo Novara, ki je precej nižje na lestvici od Triestine in že zaradi tega naj bi bili Tržačani danes favoriti. Sicer pa je tudi na dlani, da je vzdušje v tržaškem^ taboru tako, da je povsem možno, aimiiitiitiiiiiimiiimiimiitiiMuituHiiHHHMiiiiiiimHiimiiiiiiaiimiiiiiiiiiiHumiiiiiiiiiiiriiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiriiiiitiHiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiimiiHHiitiiii NAMIZNI TENIS OD JUTRI DALJE V LIVORNU r JJi. Z\ - bil eden boljših v JU80slovanskib vrstah S w °v*t. zadetek je jugoslovan-a bolna_ closegla v 23. min. druge-V .8® rit.)!'; Sušič je z roba kazen-I^viča itora Bostov podal do Z. tf«'® in V, i 0 Je naf° dobil Krstili “lifoČR. •Jep° Podložil nazaj pro-S prem ČU' ki Je » silovitim stre-rSni >,aga* Mow!ika. Tako Jugo-žmlbriložn P?1jaki so imeli še ne-^tu <2.n1°st>. ostalo pa je pri re- v,, Ep «UNDER 21» 4* P°raz «plavih» V prvi polfinalni tekmi i> tfef 9i P°8ometnega prvenstva li Je Jugoslavija v Odesi So*’- ai> Z ^ Pr°t' Sovjetski sk! n?8°metaši so bili sko-m*nut boljši od Jugoslo- Na državnem mladinskem prvenstvu tudi zastopniki Krasa in Mladine V Livorno odpotuje 16 naših igralcev - Večjih uspehov ni pričakovati - Nastop pomemben zlasti za nabiranje izkušenj Danes je odpotovalo v Livorno 12 igralk in igralcev Krasa in štirje tekmovalci Mladine, ki bodo od jutri dalje nastopili na državnem mladinskem prvenstvu. Jutri bodo stopili za zeleno mizo dečki in deklice. Slovenske barve bodo med posamezniki branili Au-ber, I. Colja in Štoka (vsi Kras), Raseni (Mladina) ter moška dvojica I. Colja - Štoka, mešana dvojica I. Colja • N. Marušič in Štoka -Ukmar, in ženska dvojica Ukmar -N. Marušič (Kras). Spričo ostre konkurence in pomanjkanja tekmovalnih izkušenj objektivno ne more mo pričakovati večjih uspehov. V torek bodo na vrsti naraščajniki. Pravico do nastopa so si na kvalifikacijah priborili Bitežnik (Kras), A. Tence in Košuta (Mladina) med posamezniki ter moški dvojici Bitežnik - L. Colja (Kras) in brata Tence (Mladina). Tudi v tej starostni kategoriji je malo verjetno, da bd se slovenski igralci prebili v ospredje in jim bo ta nastop služil le za nabiranje izkušenj. Nekoliko več možnosti za uvrstitev med prvo osmerico, ne pa višje, ima pet mladink Krasa (Sonja in Vesna Doljak, Furlan, Purič, Sedmak in Škrk), ki bodo nastopile v sredo. Krasovke bodo namreč imele za nasprotnice nekatere najboljše prvokategornice in drugokategornice v državi, kot so bivše državna prvakinja Bevilacqua, Mauriello, Mac-calli, Cergol, Moroni in Scartoni. Nekoliko boljši izgledi so v ženskih dvojicah, kjer bosta nastopila para S. Doljak - Sedmak in Furlan - V. Doljak. Od improviziranih mešanih dvojic S. Doljak - šuman, Sedmak -Cecchini, Furlan - Frediani in Škrk -Bozzuto ne moremo veliko pričakovati. B. S. Tudi Mladina, Bor in Kras na moškem promocijskem prvenstvu V petek se je pričelo moško promocijsko namiznoteniško prvenstvo na katerem nastopa dvanajst ekip, ki so porazdeljene v dve skupini. Med temi so kar štiri slovenska moštva in sicer dve ekipi Mladine, Bor in Kras. V krstnem nastopu je postava Krasa, ki jo sestavljajo trije naraščaj- niki in torej nima večjih tekmovalnih ambicij, bila v gosteh pri Grandi Motori in izgubila srečanje s 3:5. Kljub porazu pa so mladi igralci povsem zadovoljili, kar velja predvsem za Jana Bitežnika. IZID Grandi Motori . Kras 5:3 SREČANJA Jacono - Castellani 2:0 (10, -18) Vinciguerra - Bitežnik 2:1 (-16, 15, 16) Passarello - Colja 0:2 (-10, -16) Jacono . Bitežnik 0:2 (-15, -12) Passarello - Castellani 2:0 (-12, -13) Vinciguerra - Colja 2:0 (-14, -13) Passarello - Bitežnik 1:2 (-17, 19, -10) Jacono - Colja 2:1 (19, -13, 8) B. S. MARSEILLE — Po prvem dnevu plavalnega troboja mladinskega trovoja vodi Italija pred Veliko Britanijo in Francijo. ATLETIKA TEKMOVANJE V TRSTU ZAČETNIKI 10.30 v Trebčah Primorec - Fortitudo NAJMLAJŠI 10.30 v ivepnu Kras - CGS KOŠARKA 1. DIVIZIJA 13.00 v Trstu, Ul. deUa Valle Green Star - Bor B « * * 11.00 v Skednju Servolana A - Jadran 11.00 v Trstu, Don Bosco A Istrska ulica Bor C Sedmak 50,20 Borov atlet je popravil osehni rekord za dva metra Langan zmagal • Smola Adriinega predstavnika ludka v V- .& Vratar Triestine Bartolini da Triestina poskrbi svojim navijačem za novo • • • neugodno presenečenje. Tudi v primeru zmage bi Triestina verjetno ne bistveno popravila svojega položaja na lestvici. Upati v napredovanje v višjo ligo je sedaj le gola utopija. Vseeno pa bi zmaga le nekoliko ublažila izredno «vroč položaj*, v katerem se je tržaško moštvo znašlo po nepričakovanem spodrsljaju v srečanju s Sanremesejem. DANAŠNJI SPORED (V oklepaju ime sodnika) Casale - Biellese (Costa) Forli - Treviso (Lamorgese) Piacenza - Pergocr. (Bianciardi) Reggiana - Lecco (Rinaldi) .imini - Fano (Altobelli) Sanremese - S. Angelo (Ronchetti) Triestina - Novara (Corigliano) Varese - Cremonese (Pirandola) Na atletskem tekmovanju, ki se je odvijalo v petek in soboto v Trstu, sta najboljša rezultata dosegla Tržačana Tiepolo, ki je kopje zagnal skoraj 63 m daleč, in Mazzi, ki je s palico skočil 4,30 m Na splošno je bila prireditev skromno obiskana in temu primerni so bili tudi rezultati. Vso svojo moč bi morala deželna atletika pokazati komaj prihodnjo soboto jn nedeljo v Trstu, ko bo na sporedu ekipno deželno prvenstvo za moške in ženske. Ta prireditev združi po navadi vse razpoložljive sile in tekmovanje na podlagi ocenjevanja po točkah tudi vzpodbuja k čim boljšim dosežkom. Iz zadnjega tekmovanja prinaša nekaj dobrin rezultatov tudi Bor, ki je sicer nastopil le z nekaterimi posamezniki. Najbolj zadovoljen je vsekakor bil Gabrijel Sedmak, ki je včeraj kopje vrgel 50,20 m daleč in za skoraj dva metra popravil osebni rekord. Dobro se je v ženski konkurenci odrezala tudi Tatjana Gregori, ki je solidno skakala v daljino in dosegla rezultat 4,28 m, ob tem pa dosegla tudi nekaj zrelih skokov, ki so dokazali, da uradna znamka ni bila slučajna. Pripomniti treba tudi, da je skakalcem v daljino v prša pihal veter. Delno je ta vplival na slab dosežek Langana (5,91 m), ki pa je v zelo številni konkurenci zmagal. Ostali predstavniki Bora, in sicer Edi škerlavaj, Peter Furlan in Gio-vanna Nugnes so tekmovali pod svojimi sposobnostmi. Za Adrio je včeraj na 400 m ovire startal tudi Zudek, žal, pa je imel na predzadnji oviri majhno nezgodo, zaradi katere je moral odstopiti, (kb) KOŠARKA 1. DIVIZIJA Polet — Hurlingham 58:65 (29:32) POLET: Ferluga 6 (0:2), Vremec 8, Guštin 9 (1:4), Sedmak 2, Gan-2 (0:2), Kalc 27 (1:5), Hrovati. i 2, Pisani 2. Vodeči Hurlingham je v petek na Opčinah sicer premagal Polet v košarkarskem prvenstvu prve divizije, vendar z veliko večjo težavo, kot je bilo predvidevati. Tržačani so namreč doslej vedno uspevali pobirati nasprotnikom veliko žog z o-brambo «pressing», tokrat pa proti Poletu se je ta taktika povsem izjalovila, saj razpolagajo Openci z odličnim «play-makerjem» Ferlugo, ki proti «pressingu» nima nikakršnih težav voditi žogo v nasprotnikovo polovico igrišča. Tako je Hurlingham zmagal le zaradi večje točnosti v metih iz razdalje in premoči v telesni višini. Pri Poletu bi še posebej pohvalili odlično igro kadeta Pavla Kalca, ki je tokrat končno le zaigrali ta-1 Jpva-) . ' Ax('_3ya ko, kot bi po svojih telesnih' in teh--ničnih sposobnostih vedno moral. Sergij Tavčar MOTOKROS Na Tinjanu pri Kopru danes druga dirka za državno prvenstvo KOPER — Na Tinjanu pri Kopru bo danes popoldne druga dirka v motokrosu, ki je veljavna za jugoslovansko državno prvenstvo v i. in 2. ligi v razredu do 250 ccm. V I. ligi. so svoj nastop zagotovili vsi, najboljši jugoslovanski tekmovalci, nič manj zanimive pa ne bodo vožnje v 2. ligi, 1-j.r bo tudi veliko novincev. Začetek dirke Bo ob 14. uri, medtem ko bodo v dopoldanskih urah obvezni treningi. Na startu se bo predstavilo okrog 80 tekmovalcev. 9.00 v Trstu, Ul. della Valle Barcolana - Kontovel * # # 11.00 v Trs c' Ul. Sturzo Stella Azznrrr A - Polet JUTRI PONEDELJEK, 28. APRILA 1980 KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 19.30 v Podgori Pagnossin - Dom ODBOJKA DEŽELNI FINALE MI 9.30 v Trstu Igrata tudi Prešeren in Zois TENIS Mc^proe nepričakovano izločen na turnirju v Las Vegasu LAS VEGAS — Na teniškem turnirju v Las Vegasu je največje presenečenje pripravil Američan Harold Solomon, ki je v četrtfinalu izločil rojaka Jima McEnroea v samih dveh setih s 6:4, 6:1. Drugi izidi četrtfinala: Bjom Borg (ZDA) 6:1, 6:1: Gerulaitis (ZDA - Remirez (Mehika) 6:4, 4:6, 6:3; Lendl (ČSSR) • Teacher (ZDA) 6:2, 6:1. V polfinalu bodo igrali takole: Borg Qe-rnleitis, Šokmon - L»ndV f KOLESARSTVO Dirka po Apeninih brez Moserja in Saronnija GENOVA — Danes bo na sporedu 41. kolesarska dirka po Apeninih, katere pa se ne bosta udeležila Francesco Moser ih Beppe Saronni. Proga je zelo naporna in zato domnevajo, da se je ravno zaradi teh težav Saronni v zadnjem trenutku umaknil, saj je bil že vpisan, -; Tekme pa se bosta udeležila predvčerajšnji zmagovalec dirke v Vig-noli Giovatini Battaglin ter G. B. Baronchelli, ki je že trikrat zmagal na Apeninih. Posnetek s košarkarske tekmo 1. divizije Jadran . Don Bosco Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija tDANi. V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. zo organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za (talilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 Zo SFRJ 2!ro račun 50101-603-45361 *ADIT> DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 tuj 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. soW 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besMj Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Ji»' krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o®’ v Italiji pri SPI. t I—— član italijanska a LJ ZTT zveze časopisnih a f 1Trst založnikov FIEG 27. aprila 1980 Odgovorni urednik Gorazd Veset Izdajaj in tiska f ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU Namesto cvetja na grob Milivoja Zuziča darujeta Danica in Emil Regent 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE V spomin na Andreja Ražma daruje družina Ražem 20.000 lir. V spomin na Andreja Ražma darujeta družini Križmančič in Ker-mac 10.000 lir. Nosilci krste Andreja Ražma darujejo 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU V spomin na Marina Kralja darujeta Neva in Luciano Jagodic 5 tisoč lir. V spomin na Bianco Frandolič darujeta Mira in Livio Štoka 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Franca Poljšaka iz Postojne darujejo Karmela Brecelj 10.000 lir, Susana in Elvio Barovina 10.000 ter Anita in Pino Pellan 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU Leonora Križman daruje 30.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ZGONIKU PO 1. MAJU 1945 Ob 6. obletnici smrti očeta daruje Renato Doljak z družino 5.000 lir. V spomin na učiteljico Bianco Frandolič daruje Ivanka Pirc (Sa-lež 66) 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Marina Darovi in prispevki Kralja daruje družina Antona San-dalja 25.000 lir. V spomin na Mirota Maverja daruje družina Žerjal (Boljunec 211) 10.000 lir. Liana iz Križa daruje 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Andreja Ražma darujejo Ema, Marija in Vinko (Bozovica) 50.000 lir. Družina Udovič daruje 10.000 lir. V spomin na Frančiško Štoka daruje družina Križmančič (Bazovica 125) 10.000 lir. Družini Borečan in Pahor darujeta 20.000 lir. V spomin na Gabrijela Kralja daruje Marja Kralj (Trebče 44) 10 tisoč lir. V spomin na šantlo Silvo De Bernardi daruje Sonja z družino 20 tisoč lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ŠKEDNJU PO IVANU GRBCU V spomin na Avrelija Lukežiča in Vijoleto Fonda - Sancin daruje družina Grbec - Patrizio 20.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SALEŽU PO LOJZETU KOKORAVCU- GORAZDU Ob 6. obletnici smrti očeta daruje Renato Doljak z družino 5.000 lir. * * # V počastitev spomina Milivoja Zuziča darujejo Laura in Ivan Ban 10.000 lir, Marija in Ivan Ban 10.000, Vinko Furlan 5.000 ter Marija, Er- nesta in Dragica 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Milivoja Zuziča darujejo Alojz in Franc Be-zin 20.000 lir, Danica in Emil Regent 15.000, Marija, Lučana in Egon 20.000, družina Ivan Ban (Batiča) 10.000 ter pevski zbor Vasilij Mirk 40.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob bratranca Milivoja Zuziča daruje družina Briščik (Lasec) 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Milivoja Zuziča darujeta Anita in Pino Pellan 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. Nosilci krste Andreja Ražma darujejo 10.000 lir za osnovno šolo Primož Trubar, 10.000 za ŠD Zarja, 10.000 za TPPZ, 10.000 za ŠD Sloga ter 10.000 za PD Lipa. V spomin na Milivoja Zuziča daruje družina Puntar Vardo 3.000 luža ŠD Primorje ter 3.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. N.N daruje 150.000 lir za SPD Tabor. V spomin na Andreja Ražma darujejo za PD Lipa: Milka Fonda 5.000 lir, družina Župančič 5.000 ter družini Križmančič in Kermac 10.000 lir. V spomin na Andreja Ražma darujeta družini Križmančič in Kermac 10.000 lir za Gospodarsko zadrugo v Bazovici . V spomin na šantlo Silvo De Bernardi daruje Silva z družino 10.000 Hranilnica in posojilnica na Opčinah - Trst Zadruga z neomejeno zavezo BILANCA 31. DECEMBRA 1979 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA PASIVA Prejšnja posl. Prejšnja posl. doba v tisočih doba v tisočih Blagajna 194.185 191.404.825 Hranilne vloge in tekoči računi 21.066.201 28.654.797.984 Vrednostni papirji 3.526.019 3.506.313.325 Cedenti menic na inkaso 294.998 294.717.685 Banke 4.910.419 6.322.366.689 Banke 149.593 234.025.761 Posojila 13.443.735 20.501.545.295 Razni upniki 365.030 642.085.426 Razni dolžniki 815.509 925.364.973 Vezani skladi 108.496 175.642.892 Nepremičnine oprema in stroji Aktivni pripisi 388.382 420.833.150 36.395 40.495.830 Amortizacijski skladi Amortizacijski skladi Pasivne izločitve 144.326 46.054 61.697 183.628.037 457.695.766 41.513.856 23.314.647 31.908.324.087 22.2?6.398, 30.684.107.407 Premoženje 763.011 736.537.082 čisti dobiček 315.236 ■J87.679.598 23.314.647 31.908.324.087 Razvidnostih računi • 13.658.809 18.654.120.337 Razvidnostni računi 13.658.809 18.654.120.337 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA STROŠKI DOHODKI Pasivne obresti 2.471.506.136 Aktivne obresti 3.334.847.809 Splošni upravni stroški Davki in takse 672.636.221 47.585.737 Obresti, premije in dividende na vrednostnih papirjih 363.353.417 Provizije in komisije 4.082.669 Izgube pri terjatvah in opremi 1.678.489 Amortizacije 43.317.781 Akantonaciie 118.697.441 Dobiček od kupoprodaje vrednostnih papirjev in tuje valute 70.430.195 Komisije, provizije in razni dohodki 54.969.849 Uporaba akantonacij 17.738.042 Izredni dohodki 5.844.760 3.359.504.474 Poslovni dobiček 487.679.598 3.847.184.072 3.847.184.072 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Zadruga z neomejenim jamstvom BILANCA 31. DECEMBRA 1979 PREMOŽENJSKO STANJE * AKTIVA Prejšnja posl. Prejšnja posl. PASIVA doba v tisočih Hranilne vloge doba v tisočih 3.968.525.306 Blagajna 54.250 84.038.318 in tekoči računi 3.198.286 Vrednostni papirji 1.664.620 1.550.774.758 Cedenti menic na inkaso 9.996 15.985.044 Banke 649.902 1.207.638.566 Banke 500.000 530.014.363 Posojila 1.271.559 1.644.099.659 Razni upniki 56.753 79.726.528 Soudeležbe 3.000 3.000.001 Sklad odpravnin 15.844 20.701.424 Razni dolžniki 69.880 121.711.577 Amortizacijski sklad 8.223 13.142.531 Menice na vnovčenje 49.030 82.490.641 Razni skladi 11.883 10.095.498 Nepremičnine, oprema, stroji Pasivne izločitve 12.313 40.751.690 90.257 96.718.508 3.813.298 4.678.942.384 Aktivni pripisi 48.851 36.296.500 Premoženje Čisti dobiček 54.487 88.075.074 3.901.349 4.826.768.528 33.564 59.751.070 3.901.349 4.826.768.528 Razvidnostni računi 2.720.440 3.890.229.983 Razvidnostni računi 2.720.440 3.890.229.983 6.621.789 8.716.998.511 6.621.789 8.716.9'8.511 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA STROŠKI DOHODKI 284.477.187 Pasivne obresti 258.911.285 Aktivne obresti Splošni upravni stroški Davki in takse 145 553.570 14.527.018 Obresti, premije in dividendi na vrednostnih papirjih 187.233.837 Provizije in komisije 102.137 Komisije, provizije in razni dohodki 9.914.448 Izgube pri kupoprodaji vrednostnih papirjev Amortizacije 844.800 6 794.995 Uporaba akantonacij Izredni dohodki 11.882.693 1.335.148 Akantonacije 8.220.498 Izredni stroški 137.940 435.092.243 Poslovni dobiček 59.751.070 494.843.313 494.843.313 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na Justa Pertota darujejo Nikolo Prašelj 10.000 lir ter Zvonka in Dario Rupel 5.000 lir za Amaterski oder Prosek-Kontovel. Za Amaterski oder Prosek-Kontovel darujeta Ottavio Verginella 10 tisoč ter Drago Regent 15.000 lir. Ob 1. obletnici smrti brata Ferdinanda daruje Bruno Pertot 20.000 lir za ŠD Kontovel . Za ŠD Kontovel darujeta Andrej Starc in Alfredo Rupel 5.000 lir. Ob prvi obletnici smrti Ferdinanda Pertota daruje brat Karlo z družino 20.000 lir za ŠD Kontovel, 20.000 za ŠD Primorje ter 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Andreja Ražma daruje družina Ražem 30.000 lir za Sklad Albina Bubniča, 20.000 za pevski zbor Lipa, 10.000 za ŠZ Sloga ter 10.000 lir za sekcijo KPI Bazovica, Padriče in Gropada. Namesto cvetja na grob Milivoja Zuziča darujejo Cveto Štoka 10.000 lir, družina Riolino 10.000, Angel Škerk 10.000 ter Boženka in Mario Rustja 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na svojega brata in strica Milivoja Zuziča daruje družina Kalc 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Marina Kralja darujejo Darinka in Renato Kralj z družinama (Koper) 20.000 lir ter Klara in Guštin Kralj 10.0Q0 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. Ob otvoritvi slikarske razstave Atih ja Kralja darujejo: Miro Krasna (Riemanje) 10.000 lir, Lucija Kalc por. Hrovatin (Opčine) 10.000 ter Angelo Kralj (Padriče) 10.000 luža popravilo Ljudskega doma v Trebčah. Milka Racman (Boršt 22) daruje 20.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. i Ob 6. obletnici smrti očeta daruje Renato Doljak z družino 5.000 lir za ŠK Kras. V počastitev spomina Fani Turk in Silve Jugovec - De Bernardi daruje Lidija Kapun 10.000 lir za Sklad Albina Bubniča. Za TPPZ darujeta podporna člana Miro Kapelj 10.000 lir in Riko Lorenzi 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Karoline Božič vd. Sancin darujejo: Elvira in Ernesto Kocjan 25.000 lir, Gisela in Josip Sancin (Dolina 95) 10.000 Milka Žerjal (Boršt 55) 5.000, Dorka Bandi (Dolina 110) 5.000, Mira in Ignacij Ota 10.000, Olga in Lovrenc 20.000 ter Nella in Giancarlo Foraus 10.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik. Za ploščo zbora Slovenski šopek darujejo: Joris Tul 5.000 lir, Žalka Smotlak 2.000, Fadio Zennaro 2.000, Strain 20.000, družina Ignacija Ote Gino Pontelli 10.000, Marija Strain 50.000, Savina Ravalico 10.000, Marjo in Zorko Sancin 10.000, P. A. 5.000, Francesco Cecchi 10.000, Olga Stranj 5.000, Anica Novak 10.000, Valerija Grizonič 10.000,. K. Suhadolec 3.000 ter učiteljice osnovne šole Fran Venturini 55.000 lir. Namesto cvetja na grob Bianke Frandolič darujeta Boža in Silvana Dobrilla 10.000 lir za Slovenski šopek. Ob 6. obletnici smrti brata Oskarja daruje Branko Slavec z družino 10 tisoč lir za Slovenski šopek. V spomin na Rikota Jeriča darujeta Renato in Marčela 10.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Andreja Ražma (Bobeta) daruje Francka Strahova 5.000 lir za PD Lipa. V isti namen daruje Zalka Lozar (Pe-terosova) 5.000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Alojza Kanca daruje družina Antona San-dalja 25.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na brate Ivana, Franeta in Toneta Hrvatina in svaka Franeta Čandka darujeta Antonija in Miro Čandek 20.000 lir za PD S. Škamperle. Namesto cvetja na grob Milivoja Zuziča darujejo Miranda in Renato Blason 10.000 lir, Emilio Carli 10.000, Andrej Starc in Alfredo Rupel 5.000, Danka Verša in Franc 10.000 ter družini Zuzič in Štoka 20.000 lir za ŠD Primorje. Namesta cvetja na grob Milivoja Zuziča daruje družina Zuzič 20.000 Mr za Godbeno društvo Prosek. V spomin na brata in strica Milivoja Zuziča daruje družina Kalc 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Milivoja Zuziča darujejo Fani in Luči Sardoč 10.000 lir, Iva in Slavko Pirjevec 20.000 ter Sonja in Marino Štoka 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Milivoja Zuziča darujejo Boris Pertot 5.000 Mr, Vida in Virgilio Fattor 10.000 ter nečaki Fa-bio in Vitti Verginella 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Milivoja Zuziča darujeta nečaka Joseph in Savina Buhagiar 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Informacije družbe SIP uporabnikom Telefonski računi TERJATEV Družba SIP opozarja svoje abonente, da je zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za II. trimesečje v letu 1980. Zato pozivamo vse, ki svojega računa še niso poravnali, naj to storijo čimprei. Tako ne bomo primorani prekiniti njihovo telefonsko linijo, kot to predvideva pravilnik v primeru neporavnanega računa. Opozarjamo še, da zamudniki, ki bodo plačali v roku 30 dni po zapadlosti, bodo dolžni plačati le 50% kazni, ki jo pravilnik predvideva, za tiste, ki telefonski račun poravnajo po omenjenem datumu. Za morebitna druga pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na št. 187 - brezplačne usluge. SIP Societa Italiana perTEsercizioTelefonico PRAVIM LJUBITELJEM KAVE PRIMO ROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže -praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. Supermarket Altura je bližji. OPČINE vOPICINA I ) J._s POSTOJNA ' LJUBLJANA I « «• »W« I « * * TRST »BAZOVICA ' LIPICA [BASOVIZZA J** LJUBLJANA Razen tega poglej cene |f-MILJEJ L KOPER MUGGIA M ZAVLJE AOUILINIA rLJE RIJEKA -j KOPER PULA SEMENSKO OLJE v pločevinkah po 1 liter 76I ■ KAVA BRASILEIRO J v vrečkah po 190 g neto 1.19( ^ BELI / RDEČI / ROZE MARTINI 3 v steklenicah po 1 liter 1.930 OLIVNO OLJE CARAPELLI v steklenicah po 1 liter 2.19I ■ TELEČJI ZREZKI J 1 kg 6.48( % 24 SADNIH SOKOV I ITALIM 3 v stekleničkah po 130 g 2.490 MINERALNA VODA FIUGGI v steklenicah po 92 cl 52( 1 ŽGANJE MANGILLI p Gran Riserva 75 cl 2.79( ■ FERNET BRANCA 3 v steklenicah po 72 cl 4.090 KAVA PAULISTA v vrečkah po 200 g 1.49I 'M ARIEL J format E 2 78< % FIŽOL BORLOTTI I DE RICA / format trls 3 3 pločevinke po 400 g 890 SONČNIČNO OLJE TOPAZIO v pločevinkah po 1 liter 1.19I ^ APPRETTO 11 STIRA AMMIRA 1.14( % 6 steklenic I SCHVVEPPES TONICA 3 format in cluster 1.330 NARAVNO MASLO 10 dkg 37I 9 ZOBNA PASTA COLGATE družinski format 79( \ WHISKY BALLANTINE'S 12 let / 43 stopinj 3 v steklenicah 73 cl 8.250 OLJE CUORE v pločevinkah po 1 liter 1.89I MARGARIN PILASTRO J 200 g 19! % AIAX TORNADO BIANCO 3 velik format 1.193 OLUPLJENI PARADIŽNIKI neto 400 g 16! C SIR SOTTILETTE STAR \3 starlette 10 narezkov 791 J AIAX CLOROSAN 3 posebna ponudba 590 TELEČJA ROLADA 1 kg 4.981 [1 MARTINI DRY \3 v steklenicah po 1 liter 2.221 1 PRTIČKI SCOTTEX 3 okrašeni / dvojni format 590 TELEČJE PRSI S KOSTJO 1 kg 3.480 V. JS2 V tržaškem predmestju, v neposredni bližini mejnih prehodov, na državni cesti 202 («camionale») stoji ena od največjih trgovin na Tržaškem: jestvine, sladice, likerji, salame, meso. gospodinjske potrebščine. Prav vse po nizkih cenah. Pridi, da se boš prepričal, naše cene te bodo pritegnile, da boš postal naš stalni klient. Ulica Alpi Giulie št. 2, tel. 870333. Na razpolago parkirni prostor. J