Številka 30
Trsi. v torek 9. januvarija 1308.
dan
WW Izhaja, mkl
«di eb nedeljah in praznikih ob i. uri. ob ponedeljkih
ob 9. uri zjutraj. Y «aaMrae številke ee prodajajo po 3 nvi <6 Htotink) od' -^h tobakarnah t Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, ""-»aju. št. Petru. i^eiani. Nabreiini. Sv Luciji, Tolminu,
AidovWini. Postojni. Dornbergu. Solkanu iid-i^-se <rla>oT se računajo po vrstah (široke <3 mm. visoke , mm >; u trgovinske in obrtne oglase po 20 stot, ; osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov «U)t. Mala oznanila po 3 stol. beseda, najmanj pa 4#	— Ogiai*e sprejema inseratni oddelet uprave
Jinoti-. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti14.
Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
Tečaj XXXI.
B&ročnina nafta
za vse leto SM K, pol leta 12 K, 3 mesece •K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se apra- a n- ozira.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo list-i. .Ve*ran'-:ovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se :in /ručajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je po>: jati ui upravo lista.
UREDNIŠTVO: al. »iorgio GalMt' 18. (>\*rednl don.)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTE»-'VJ GODUli*.. Lastnik
konsorcij lista „Edinost". — Natisni. tiskarna Vmsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Gior^io Gal?"-' 18. Poštno-kranilnlčni raeu.i Št. S4l.CV\ - TELEFOI štev. 1157. -
.Pisma iz Prage.
4 Izviren dopis).
Dne S6. janurarja 190C.
Na so ia?m bojišči k članskem j« bil davni u d bab postavljen kamenit cr i ur 6u cf o dieten juna u Iranu, čcanem -siju. Ali v tezu ma g h stilctij ga je r« dal sob fi-a-i m prsti 1 uiu je pogin. . ako b; b 1 p slednji epoztin na Ivana, »kruno v itefttvs«, zg n 1 s p jviš a . zamelj--£>ga. Z.aai slav at in veren prijatelj Cs-, >v, L n i s Lager, prife*or pariškega - uČii.sJa m č ez fraacj->ke zsanst rene aka-<em e, je pred par let obiska' me^to, v terega okli ci se je odgrala za Francijo tiso tra? čna br.ta, in ko je opazil seeuloet c<odovi ataga kr ži,'ga je to bel s:no dir-tilo. L. 1902, na rala vi stoletnice r jstva trsneoscsga pesnika Vistorja H u g o, pre-tofori je Lfui* Lagsr v uavdušeain besedah tki- e :
Nad -JO ls: je m ?o!o o i dobr, odkar »o bile zadme fraceossemu narodu najhujše r»at kar obstoji. B Ja js to franc zsc-prusie vejna. Molčala je K?ropa, trepetajoča pred
sodrugom ki so padli 26. avg. 1346. aa Francijo. Ta spomenik je bil svečaeoelno odkrik v minoli jeseni cb nav-aočo- ati potomcev naroda, kateremu kralj ie bil slepi Ivaa, in posvečen spomina daJjš.h vekov.
Starcbeli »češki križ«, ki je bil baje p stavljen ie 1. 1360 na zgodovinskem mestu kjer je isdahn:l čsiki kralj, prenesen je sedaj na gomilo na kraenem m ram ornem postaven.
V spominu mi vstajajo besede prvaka hrvatskih pevcev, P. Preradoviča :
»Samo narod, koji mrtve štuje, ■a budućnosti svojoj snuje !«
Carinska vojna med Avstro-Ogr-sko in Srbijo
»PtUrabarskije Vedomusti« so priobčile dops is S fi;e, ki ima sa predmet avstrj-srbski spor. Dopisnik izvaja nastopoo : Vprašanje je, eater. so bili vzrok), ki so provzro-čili, da je Avstro Ogrske e tako en«rgi;o protestirala prjti srbsko-bolgarskem dogovoru t ! Za::a) je Avstro Odrska v svoji sadnji noti zahtevala od Srbije, naj se ista
age p.jano Prus jo i a nmo en adiai gl-s odpove pogodb:, Ur je napravila is nje oon •
ditio sine qua nen sa nadaljevanje pogajani sa skispanje nove trgoviaeke pogodbe (msd Srbijo in Avetre-Ogrsko) ? Avstrija je sama privadigaila sagriajalo, ki ie doslej prikrivalo nje načrte aa Balkanu. Dokaeala je vsemn svetu, da ja cili njene politike aa Bslksnu (čaravao ee oficiielso isdsjs sa glavno oporo reda in miru na balkanskem poluotoku), da se ohranita nepreataso vrvenj« in k'oaična anarhija, ki a j nikdar ne prenehata. To ie ta driava dokazala s tem, da nasoretaje ablževaeiu S<-b'j* in Bolgarije, v katerem
s protatoval proti b>n.bardiranju Pariza roti grozeča mor. t v«. Bil j • tr» glae zakonodajnega deželnega sboia * s š k s g a. »Takrat« je r*k»l L#eger »bil v Pragi. N« nno političar zastopstva na OsšksB «o v tsns sjavljsla svt-je Moapstiie nam Frascozom, Ja, tudi posamifeiiki, in nitdir »s pozabi®, kako (finjfoi so bili frneAcsk: uetniki. umsknivii s« s trd-jev sašk h, pruskih ia bsvarsk h ki so bili a nsvduAes em vsprsjeti <d čeških domoljn-b v. čadsči se, ds so v srcu Evrope, ki so
Ozirom na to isjayo cesarjevo je gr f And rase y beje izjavil, da ne more prevzeti sestave novega ministerstva. In če je odklonil Andrzsfj, ja naravno, da odklanja tudi ogrska koalioija posiv, da bi ona veprejela ▼iado. Ia ree poročajo is Budimpešte, da je po avdijenci grofa Andras9jja postal poloiaj bresnpan. Izlaeti da je tamkaj vse rasboT-jeno proti gori omenjenemu vladnemu komunikeju.
Kaj eedaj ? Posledica odklonitve poei va krone od strani koalicije, ne more biti po splošni sodbi druga, nego — rszpusčenje zbornice. A potem ! Bodo-li sledile nove volitve v parlament ? Ni verjetno, ker na izidu ne more dvomiti nikdo : koalicija bi izšla is boja Š5 bolj močne. Torej ? Ali imajo morda ' vendar prav eni, ki napovedujejo dobo — absolutizma na Ogrskem ? !
Drobne politične vesti.
Filipinsko otočje. »B^utsrjev biro« poroča iz Pensnga : Japonski diživnik baron Sujeocatsu ss je nasproti nekemu po-rjČevslcu izjavil, da podtuia malo važaost govorici, češ, da prodajo ameriške »Združene driave« Filipinske otoke Japonski. Politika Zdruienih drž »v je impsrijaMst-ičns naravi :n ni verojetno, da bi se ineb la Filipin in tako snatno zmanjšale s\oj ugled in upliv na Vstoku.
Vojni stroški Japoske. I«-vefct.e državne uprave japonske izkazuje, kakor javljajo iz Tokija, da so vojni stroški od sačetka vojne do meseci septembra 1905. isnaš-li 1170 milijonov jenov.
jo smatrali za sovrtžao, nesli vern h priis- moreio racumni ia rareodni ljudje videti le e'jsv Frasciie. In Lersr ie m^ celo vrsto element miru is reda »a ^»lkasekem pclu-
•coaimv.
Da !<
J*
' K • .
Čehi so nam otoku. Ako bi bil mir na Balkanu Avstro-
i i vedno plemenito naklonjeni, kakor da so Ogvaki ree tako dragocen, tedaj bi morala 3ie bratje, in s Cehi nas spajajo davne poadmviti sbliftenie Srbije \m Bolgarije. Me-
tveea utegne postati politične i a vojaške
vezi, ki so — žalibcg ! — danes preeej pota- ni la je, da earii
•l ene«. In na to je L*ger ognjevito prtpo- atopiaja na potu do
veda), ksko je pred 500 leti v K reč čak n. ko a vase med obema drž s vama, i a se to ee bori
e bila Fianeija prsnlavljtm ss sovražnimi vaji, padel krelj, ed<ni krelj, ki je kadej <adel za Francijo, stari Ivan, kralj češki, ki js bil bisžen, da se je mogsl vreči v naj-. rozssjšo mor lino borbo. In Leger je nsda je val: »Obisksl sem nedavno to bojšče v tvreščaku in z bolestjo v arcu sem opesi), ia ratpadaioči spomenik ne odgovarja juna-<tvu Ivsna, kralja £ašk»ga, da ni poplačan dolg hvaležnosti, ki veže Francoze.« Takrat fo vsi oavsr>či obljubili, da bo v Kreščaku poetav'i>n dostojen spomenik.
proti eerinski svesi s vasmi je? doetopni
sredstv'.
u so
Torej sopet — nič. Tako aatrjajo vsaj vaa poročila, da tndi sadnja potovanje grefa Andrassjja na Dunaj ni bilo kronano tistim vepehom, kskor so pričakovali tisti krog;, ki eo že nepovedoveli, da je rasvoj ogrske k rise krenil na bolje. Is ursdaegs poročila o avdijenciji grtfa Aadrassyja pred ceserjem
doinsjemo, ds oairom na sakonito zajem Se no Fraacosi so izpolnili svojo obljubo. Na enotno vodatvo skupne armada eaaar po svo-rgu me«tec» Krščak (Cr^ev) je bil poetavljea jam prepričaajo al Ml T položaju, da bi -:>osBf nik »Jnau Luksenburškemu, j ugodil sshtevem xia željam grofa Aadrae-
kralju Češkemu
viteškim
ayje.
Domače vesti.
Velevažen odlok tržaškega na-mestnldtva! — Posli prenesenega delokroga odvzeti magistratu. —
Včeraj je c. kr. namestnistvo v Trstu razglasilo, da se posli, politične oblasti prve instance in stvari okrajnega šolskega nadzorstva, ki jih je doslej oskrbi jal mestni magistrat, razun iztir-jevanja davkov izročajo »c. kr. name-stnižtvenemu svetovalcu v Trstu c, določenemu za oskrbovanje teh agend.
Ta odlok vlade je neizmerne važnosti, morda najvazneji, kar jih je izdalo tržaško namestnistvo že leta sem — proti magistratu. Za danes se vzdržujemo vsacega komentarja, prosimo pa čitatelje, naj se izvoli spomniti vrste javnih shodov, ki jih je bilo pred leti sklicevalo politično društvo »Edinost« radi ustanovitve okrajnega glavarstva za okolico oziroma emancipacijo naših okoličanov od magistratne gospode v stvareh politične oblasti prve instance. Samo da je sedaj namestnistvo poseglo dalje, nego smo mi namerjali tedaj.
Mi smo zahtevali le emarc* pačijo okolice, dočim sedanji names uištveni odlok tudi glede mesta ot j •■* nI je magistratu posle prenesenega i<•'troga. Dotični razglas c. kr. namestu : \ a od dne 29. januvarja t. 1., ki g i prinaša včerajšnji *Osservatore Triesiino«, sa glasi :
Na podlagi*§ 128 odstavek 2, ustave državno neposrednega mesta tržs&keg* <;d'12. aprila 1850 drž. zak. štev. 139, odredila je vlada glasom odloka c. kr. ministerstva sa notranje zadeve z dne 23. januvarja 1906, Stev. 9016, M. I. tx 1905, odnosno glasom odloka o. kr. minietsrBtva aa nauk in bogo-častje istega dne, štev. 160 K. U. M., da ss mratnemu magistratu trž:šfcemu odvzamejo od njega do sedaj v prenesenem občinskem področju oskrbljeni pjsLi politični oblasti I. instance kakor tudi mestnemu magistratu tržeškemu v smislu t>5ke 4, ministe-rijalns naredba cd 10. fobruvarjs 1869, drž. Izak. stev. 19, poverjece zadeve okrajnega : šolskega nadzorstva, in da Be ti posli v pri-j hodnje opravljajo po posebnem v to postavljenem namsatništvenem svetovalcu, katerama i bo naalov »o. kr. nance^tništveni đvstovalte v ; Trstu«.
»C. kr. nameatnistveni sveto; site v Trstu« prevzame tudi opravila javne varnosti in policijakega nadzorovanja oskrbljene do asdaj od o. kr. namestništvenega poverjenika sa tržaško okolico.
V napravah obstoječih v Tratu glede \ davčnih cadov ee s tem ničesar ne premeni.
Ta naredba stopi v veljavo dne 12. fe-j bruvarja 1906.
C. kr. nameBtnik : Hohenlohe 1. r.
f Ferdinand Jonke, župnik v sv. Križu je umrl včeraj ob 10. uri predpo'udne po devetdnevni mučni bolezni. Pokojni župnik je podlegel hudi pljučnici v najlepši modki dobi 34 let. P. v m.!
Nekaj zanimivosti iz življenja pok. kanonika Kara baka V »Naši Slogi« čitamo :
Zadnje dni svojeda življenja nam je i pripovedoval blagopokojni kanonik Karabaio j razne dogodke iz prve dobe avojega ureje-. vanja našega lista (»Naše Sloge). Jeden ; glavnih in stalnih sotrudnikov tega lista je bil nepozabni naš škof Dobrila. ! ToČno je pošiljal svoje vesti, dopise ali | članke iz Poreda v Trat za vsako š;eviiko > lista. A ne le, da je dopiaoval za list, ampak je tudi dejal uredniku in njegovim sotrudnikom v Trstu 8?ete in napotke, kako naj pišejo in kako naj našemu narodu v litri predstavljajo njegove nasprotnike, naj ao bili že to ali Italijani, ali vlsdoi kr< gi, v Tratu ali na Dunaju. Oiločen in odkrit.
PODLISTEK.
Prokletstvo.
roman Avgssta iaas«. — Nadaljeva
la dovrill Z. 1
To je u rajalo Hrvoji, zato se mu je obraz razvedril ia rekel je :
— G os ped Badoer ! Ne morem ti povedati, kako milo ia ugodno so tvoje beeede diraile moje arce. Ni oi uba, ni ud prejaene rspnbliSe ne vsprejemam tega pozdrava kafer prazno laskanje, ampak za resnioo od tres; a zato veprejemam tudi podedčeaje tla te knjige, vsprejemam sls to veriž eo e uništim levom. Hvsla ss to doždu in si-eaoriji. P ros m te. reči jim, ds od daas-^ejege dae bosanski vojvoda Hrvoja nikdar ae pozabi, da je beaečaaski drtivljae, da trn novi Ben<čan nikdar ne stori ia ne dopust saj tacega, kar bi moglo škodovati prejaani rspahliki. Nadejem ee, da osUnei ti goepod se nekoliko čaaa v tem mestu; v tam ti
izročim v pismu kar sem ti rekel ns svoja aats.
Benečanu je kaj ngajala ta v snežena
hvaležnost Hrvojina ter ga ja ohrabrila v sledeče beeede.
—	Svetovaletvo se bo veeelilo na tvoji prijaznosti. Nu, ko si nam toli so odprl svoje sree, dopusti, da te ackaj vprašam.
—	Vprašaj la, goepod Badoer !
—	Ti vei, e veti i goepod, da Benečani ljubijo mir. Kaj hočeš ? Trgovci emo, eablja ni naš poklic. Vešči emo aicer res tudi orožju, a imamo ga v obilici, imamo celo do*ti novih pušek, ki se užignjo. V plačilu iisaao do«ti vojake, dobro isveftbans; ntši vojskovodje so junaki aa glaeu po It ali, i, e beneške ladije eo prve aa morju. Ali vendar sovražimo vojno ter se brigsmo samo sa svojo obrambo. Ni nam drago, ako ss naši •oeedje tolčejo, ie saenje pa, če ee moramo t iti eaaai. V reenioi obžsljnjesao, ker ee godi po Dalaaaciji, kakor tam pant prevrača mir ia do nt še škodo defteli. Pokojni goepod kralj Tvrdko je bil nekako nemirne duše in ja hotel dalja ia dalja rastesati evoja krila; ia da ga ai srušile smrt, bilo bi ▼ tem letu teklo obilao krvi aaed njim ia d šmnaom.
Ogrssi kralj je anubil nas — da ti povem to na skrivnem — v sveso proti Tvrdku, ali mi smo se lepo isvili in odklonili zvezo. Prijetelji smo Bosni in ta lepa dežela je važneja aa nes, ntgo li Ogrska. Nu, bojevi-tjst Tvrdkova nam ni nikakor ugajala, ker, ko se ljudje bf ejo na morju in na kopnem, ni trgovina nikakor varna.
—	Ree je, je potrdil Hrvojn, ki je jako paz;l ne vsako beeedo Benečana.
—	Prosim te torej, bo-li tudi sedaj, po smrti kralja vojevitnika vanemirjala furija nesrečne vojne vse obali jadranake ? Bo-li naslednik Tvrdkov sledil etopinjem pokojnika ?
—	D/agi gospod Badoer, je odgovoril Hrvoja, smehljaje se, ti me vprašuješ po neSem, česar ne morem vedeti, ker bodoč aotft ni rsskrita pred očmi emrtnih Ijndij.
—	To je, je pripomnil Benečan svito, bodočnost je veeksko anana tistemu, ki jo ustvarja, a bodoči dae vi Boaae ao v tvoji rok', vojvoda !
—	Morda ee motiš.
—	Nikar tako, vojvoda. Jas vem Vee aa gotovo. Narod aa bo volil kralja bres
tebe. Katerega hočeš osaafiiti narodu, ali bolje rečeno, gospodi ?
—	Boaanaka gospoda bodo menda našli epretnege človeka, a jaz za-ae se še nissm odločil. Ni bilo čaaa razmišljati o tam. Dobivši glaa o nagli smrti kraljevi, pohitel sem v vsej naglici semkaj, a ti ai me, gospod Badoer zalotil poprej, nego sem imel prilike, pogledati v arca naših velikaše v in naših plemenitašev. Nisem govoril šs ni z vojvodo Hraničem, ni z banom Ivanišem ; vidiš torej, da ss nisem mogel še prav odločiti za nikogar. Nu, tudi jaz niaem prijatelj krvavi vojni, da-ai ae ne plašim bojišča, kakor ti bo dobro znano ; in če ima Že Bosna potegniti sabljo, tam je na vstoku sila osmanska, ki zdrobi bolgarsko cesarstvo in si u sužnji Srbijo.
—	Tako je tako, vojvoda slavni, jo odobraval Badosr, kimaje s glavo. Tam nam sedi kuga aa vratom, od Turkov nam grozi poguba.
—	Ia ne dvomim, je rekel Hrvoja, da bo prejaana republika zlatom in želeaom na pomoč kraljevini bosanski, ko bi se vadi-gnila nad Tarke.	(Pride 3e.)
kakor j« bil proti narodnim »ovratnikom,	strank«, in sa goep. Piteoco, kakor predste-
ai tnal pisati mstaforiftki ampak ja iaraial	vitelje aaa skupina voliloev ja povsem pra-
jaaoo ia očitna svoje mnenje bodi o svojih	vilno, ds braaita iataress stranka, sa gospoda
predpostavljenih, bodi o visokih ali niskih	Sandriaellija, župaaa tržaškega, pa — ne ! In
o-ebab, brez tsaeega obzira, ali mu bo to	ker emo videli — previ »Lavoratore« — da so osebno koristno ali škodljivo. Takih dopisov,1 c ficjezni nseijonalisti molčali, sta eksekutive
nasvetov ali napotkov sta imela pocebao	in političai odbor eoeijslističee straake skle-
mn go njegove ljubljetcs, pok. Ksrabsić in U,č<?, o katerih ae je vedelo, da ja veže te*no prijateljstvo s velikim škofom. Večkrat je pošiljal škof denarja sa troike liata, ali ca poplačaaje dolgov, a imela pri sebi njegova
ni smelo iirfte občinstvo
o čemer pa vedet.
Ob neki priliki je zaplenjena radi nekega ostrega
aila zahtevati razgovor s goepodom županom. Tak razgovor eta imela z gospodom županom eodruga Oliva ia Pinguentini. Razgovora sta b la namreč dva. Na prvem seetanku je is-dokaze o tem sta (javil župan Siadrinelli, da ee mora poprej rečena prijsteljs ' posvetovati s dr.om Veneeienom in dr.om Pi-aič;tacc3, predao odgovoti.
Na dragem razgovoru pa je izjevil dr. bila »Nsia S.oga« Sandrinelli, da ae more dati nikakega pojas -članka ikcfi a la, ker so bile prijeve, ki so jih podeli mi•
Dobrle. Dobr.ja&a, Karaba ć in Ujči 6 sta j nistri o volilnih sistemih, zaupnega zna-izveiela, da radi ;e^a čiaaka relarstvo izvrši 'čaja.
pre skavo v ureinštvu in upravi lista. Neiz-' Odposlanca aoeijalistične straake sta od-knšeta še m v tkrbi radi škofa, s t« s a ž- govorile, de moreta kakor zastopnika močne g a i * mnogoštevilna a j a g o v a j stranke zahtevati, naj
p i o m a, ki bi mogla škcf* kompromitirati, šal župan priporočat Do preiskave ti prišlo, ali modrih nasvetov mesta ? ia rars »dnih napotkov in mneaj škofovih ni	Župa
bilo več ! Onranilo ae je tu pa tam še kako škofovo p smo od kater'h hočemo o prvi pri -
se jims pove, kaj je na Dunaj v imeau
je bil v vidni zadregi in je odgovori), da njegove besede so bile v teeni zvezi z »zaupnimi izjavami« ministrov, da torej ni avtoriziraa v to, da bi podajal kake izjave.
Odposlaaea scejalistov sta oposarjala 1 župana na razliko med njegovo (kakor žu -
liki pr:obči:i v tem listu, da as čitatelji prepričajo o tem, kako velic je bil pokojni škof kakor dabovni viši pastir ia kakor hrvateki rodoljub«.
Tako »Naša Sloga«. Ia človeku, ki ima pena) in pozieijo njegovih dveh tovarišev na le količkaj srea do tega našega, danes isto- ; potovanju na Dunaj. Ker pa župan leni bo-tako t ačeoega, zapoitavljanega ia proganja- tel dati nobenega pojasnila glede pogovora o
odgovorila o d poje za-intere-
volilnih zistomih, sta mu
nega naroda, naj bi ne bilo m lo pri srcu,
ko č ta takc-le spomine iz minolik česjv, ko	slanoa, da njegov molk pomenja, da
čuje, teakova škofa so imeli Hrvatje i a Slo-	stopal stališče, ne sirot no pravicam ii venci — nekdaj. Kolika sprememba od Do
som delavskih slojev.
zjokal v najhuji žalosti, da njego* razgovor s ministri, je bil le da pride do takih spre- akadamičen. Odposlancema soeijalistov
brile pa do danes! Blagopokojni veliki biszup bi se bil ako bi bil slutil, arab.
> Lavoratore« ca praporci J anal ni zi steni val I te v v Trstu.
Oziroma na pozaaao romanje gg. Venec an, Sandrinelli in Pittaco na Dunaj v stvari volilne refirme, prinaša tukajšnje so-eijai.st šsco gla9.1o nekaj povaem umestnih :zvajao i a glo9, ki jih moramo tu omeniti že zat-, ker rečaao glasilo pritrja od Si ;ih Slovencev zahtevanemu proporcionalne.. * z stena u volitev ta tržtsio ozemlje.
- I
Nekako pritisajen ob steno je menil župan, krmilo liberalci
atvari, ki jih doživljamo, pripovedovati avojim otrokom, ki aaa bodo pašno poslušsii in zanimanjem sladili pripovedanju.
Svetovno važen dogodek je bila nedavno dovršena rusko-japonska vojna se svojimi pretresujočimi in aeassoijoaalaimi podrobnostmi ter se svojimi posledicami, ki bodo gotovo zeI6 ugodno vplivala na rasvoj ruske držsve in drugih elovsnskib a a r o d o v. In to iz dveh vzrokov. Prvič se bodo intereei Rusije od eedsj o a prej po sili gibali na zapadu, kjer ima Rusija so-krvnih narodov, ki potrebujejo njene podpore ; drugič pa se je v času vojne pojavilo s elementarno silo nszedovoljatvo s zastarelim avtokratiemom in gnjUim birokratizmom, ki eta toliko v notranji kolikor — in to še v veči meri — v vnanji politiki ovirala aa-rsvai razvoj stvari. Ruska ofioijelaa diplomacija ss bo morala sanimati za druge Slovese, prisiljene v to po silai zahtevi ruskega neroda, zastopanega v gosudsrstvsni dumi.
Drugi važen mednaroden dogodek ja gospodarski konflikt med našo državo in Srbijo, ki nas Jugoslovane tudi sanims v visoki meri radi naših bratov Srbov in — slovanskih narodov v Avstriji.
Potem imamo maroČansko konfsrenco v Algesjrasu, ki je bila sezvana za to, da poravna koliaijo interesov francoskih in nem-ških v Maroku.
Kriza v Ogrski je tudi eminentno važen pojav, ki zamore eventualno preobraziti ,našo monarhijo.
Volitve v Angliji so prinesle veliko presenečenje, ker etranka, ki je bila doslej na krmilu, etranka takoimanovanih unijoni-eto v, je sijajno — propala ter pridejo na
in
V notranji politiki Avstrije pa bodo ! prihodnje politične volitve velikaaskega po-tako zaključuje »Lavoratore« evoje poročilo I mena 2B nadaljnji razvoj avstrijskih aarodov, o pogovoru z županom — ni preostslo dru- afc0 se bodo vrš le na podlagi eaake zega , nego da sta protestirala in izjavila, da ho socialistična etranka izvajala poslsdics.
Potem piše »Lavoratore« še nekoliko komentarja, kateremu ae mora odločno upreti tržaška sloveaska narodna stranka. »Livo-ratore« trdi, da vsa buržoazijske stranke v Avstriji delajo na to, da bi zmanjšale demokratično in proletersko vrednost volilne re forme. Če bi bii pieal isrcSao le na adreeo
Kar m d staje števila poslancev — pravi stranke, ki jo zastopata »Pieeolo« in »Indi-»Livoruiore« — ni trebalo, da goepod žu- pendeate«, da se nje moč opira le na čm pen sa le pojassuje legi t i m n e aspiracije ožjo volilao pravico, bi bil pisal resnico. Će
.pa piše to na adreeo vash . atrank, torej tud t as adreso
Trs .1 Zi pao ei more domnevati, da je zastopal t« aspiracije, cabtevaje, da število zastopa co v Trota ostane aeapremenjeno in ga ae zadene zagroženo s srčen je.
Ali drugače se nam kaže stvar, kar se toče volilnih zistemov. Tu ss nazori cepijo, tu ao hi različna s le v navskrižju, tu sa sapu**.« polje mestno ia se stopa na polje stranze. Z »to je »L-.voratore« hitro stavil vprašanje, v čem da ao sestajale te legitimne asp rtcije mest* ? Ali se hoče dalja — aepi-rac je zastopat 7a, v Katerem bi se resnično zrcalih o in šiji med različnimi nasprotujočimi si socijalmmi s lami v našem meetu, ide nt ti vrati s aspiracijo le ene stranke (go-
spodovalne namreč) in udušiti druge ? !
Na to vprašanje ni dobil odgovora v ietotako pri aren kakor njim —
»meščanskih« slovenske na -rodne straake v Trstu, potem pa ne odgovarja resnici. Slovenske nerodna stranka labso kliče ves sodobai nsš svet sa priča, da je odkrito, lojalno, brezpogojno in brez v sac h zavratnih namenov nastopila za splršio m enako volilao pravico. Ponosno pa smemo povdarjati, da je ravno iz tabora naše strauks bil v Trstu povsdignen prvi glas zs to, za kar naatopa danes tudi »Lavoratoie« — in mi op u štejemo to v pri-snsnje in v zaslugo — za proporcijo a a 1 n i volilni zistem!! Mi bi priporočali voditeljem socijalne demokracije ' — ia to v imeau velike stvari, ki je nam
naj ne ob-
splošne volilne pravice.
Kateri pa bo najvažnejši dogodek v narodnem življenju tržaških Slovanov v mesecu februarju ?
že postajajo veletrgovoi! In tako se množij ter narašča njihov kapital edino le poto trgovine.
Najvsčs tvrdke kave in drugih strok s večinoma v nemških rokah ; a tam, kjer j kapital, tam je moč! Dsnar je sveta g spodar.
Evo vam, da pridemo zopet k pred metu: »Trg. izobr. društvo« in njega prire ditve zaslnžujejo podpore.
Torej odbor sa prireditev plesa: ee ae dela aič reklame ? Vabila bi se morala žs razpošiljati.
Za reklamo treba tudi skrbeti z obvesti lami.
Na delo ! Ker škoda bi bils, ako bi bil izid neugoden.
Ti so trije plesi v blag namen ! Oni, ki ne bodo mogli obiskati vseh treh, naj pri. pridejo na dva, oziroma na jednega, ali naj vsaj plačajo vstopnico.
Zeleči vsem trem mnogoštevilnega obiska kličem : na svidenje !
Koroško slovensko šolstvo. Za šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu so darovali rami dobrotniki in prijatelji za božičnic? 1160 K in mnogo darov v blegu. — Pri zgradbi narodne šole v St. Jakobu v Rožu so že za-1 čeli b prvim delom. Dovažajo že kamen pesek in les. Manjka pa se mnogo denarja.
Plesni veniek, ki ga je minole sobote
priredilo »Tržaško podporno in bralno društvo«, je bila lepa domača zabava. Udeležba sicar ni bila ve.ika in bi ae blo v lepi dvorani »Trgovskega ieobraževalnega društva*, v katerega prostorih ee je vršil plesni vea-ček, lahko sukalo še več lahkonegih plesalk in plesalcev.
Plesne točke je vodil pleeovodja gospo 1 Umek z njega lastno spretnostjo.
Dasi taki plesi ne prinašajo gmotnih koristi, niso brez pomena, ker se udeleženci lepo po domač« vesele in kratkočasjo.
Da ni b>la udeležba mnogoštevilneja, je bil kriv veliki reklamni ples, ki se je vrš.1 tega večera in pa t3, da se ne si ljudje pri-
To bo Veliki narodni ples tržaške | previjajo na veliki narodni ples, ki bo dne slovanske mlsdine dne 11. februarja t. 1., na 11. f^bruvarja na korist družbe sv. C.rila ia katerega pride taka masa iz mesta in oko- j Metodija.
nar du:h (itaiijanskihl listih. »Pieeolo« je sa- sojsjo tako pavšalno, ker a tem zadevljajo bija \m zabijal le žrebelj števila poelsaeev, i tndi nJib» — israjo dobre nemene. trdovratno pa molči o glavnem vprašanju :	Škandal ! V soboto zjutraj okolo 7
o z.nenu, po katerem naj bi se vršile vc- ure ia pol sem prišel slučajno v uredništvo Ktve.	1 »Edinosti«.
la sedaj iejavlja »L s voratore«, da s a ; Ker ni bilo tam Trat bi bil jedino primeren p r o- kov in ker je nekdo
porcijonalni zistem, volitve na eno listo, ker le ta bi dajal l'u:ogr H o resničnosti. (Opozarjamo, da je dr. Rybar ta na velikem javnea snedu priporočal za Trst proporc jo-aalni vo ilni zistem. Op. ur.) la kaka je ta resnča st? Ta — pravi »Lavoratore« — bi
bila ta, da bo delavski sloj (Tu pa je treba jesiku, manj so me umelt ! Sadaj umet seveda delavca vat h vrat. Op. ur. ,Ei.) morem povedati, kaj eo goepiee a
nobenega gg. uradni-klical na telefon, sem šel in vprašal, kdo kliče.
Na moje vpreiaaje, se mi je (ako ae ae motim) od etrsni centrale govorilo o nekih »ansMrah«, o »sprehea tajč« in druge take. etveri, katerih aieem umsl! Bolj ko sem upraševal, naj ss mi gjvori v slovenskem
~ vam ae eentrale
tvoril ogromno večmo prihodnje volilna aku-	želele zvedeti ! Da pi je bila eentrale ona,
pine. Ali ti delavski sloji ao nejednako raz-	ki je klieala, sem se prepričal potem, ko je
deljeni po razam delih meata. Ne bi trebalo	prišel k meai k telefjau še nek drugi gc-
torej dražega — pravi socijalist:čao glaailo	spod, ki se nekoliko "bolj umeje ca telefon,
—, aeg> da ae mesto razdel: na okraje ad	nego jas. —
usu m delphini, tako, da bi ss delsvske mase,	ŠksadaJ pa je, da sa Človsk ae more
porazdelile po okraj h, kjer je buržoesijs naj-	poslužiti državne naprave," ako ne zna laški
kompaktaeja in etotine nasprotnih glaaov bi	ali nassiai.
udušile tiS3Če delavskih. Prebivalstvo tržaško 1	Gospod Psttsv ima tu aalogo, da ukrene
ima torsj neoporečno prav ci, d« ee mu pove,	vee potrebno ia aajme v telff insko centralo
kaj je župan tržaški Saadriaelli priporočal na	takih moči ki bodo eposohae se vršeaje
Duaau v imenu veeh mešSaaov. Po v da rj amo	evoje službe popolaoma ia — ae le ea Lehe
»župan tržaški«, ker ločujemo ajegovo pozi-	in Nessee.
cijo od njegove misije, ki jo je imelo ajegovo	Basni vaini dngndki sedanjih dnij.
;a njegovih tovar še v potovaaje *na Dunaj.	Zares arečei ljudje mi, ki ž vimo v teh časih,
Za gospoda Venesisaa kakor glavarja aaa	k r bomo 'BMgli svojsdobao rasaih važnih
lice. sestoječe iz bogatinov in delavcev, iz st:rih in mladih, da prekosi lansko maso.
Pripravljajte ee torej vsi na ta ples, ki ima tako vzvišen namen: podpirati šoleki družbi sv. Cirila in Metodija.
Iz trgovskih krogov. Prejeli smo: Veselje je čitati kako pridno vabita odbora za prireditev plesa za dne 1. in 11. febru-varja.
Bes vso ča*t njima, saj tako tudi mora
biti.
Za gotovo se pričakuje mnogo udeležbe, ker vaakdo ve, v kaki namen je določen čisti dobiček.
Ako se ne motim, Čital sem v »Edinosti« neko sudo obvestilo, da ss bo dae 4. februvarja vršil ples »Trgovskega izobraževalnega društva«, torej bo menda tudi res.
Ta tradicijonnlni ples slovenskih trgovcev naj bi se vršil kar tako aa suhem ? Upamo, da ne.
Za ta ples, ki ae je do sadsj odlikoval s svojo elegsac:}, redom i a udeležbo, bi se moralo pač vsaj ksj več nazasaiti in vabiti na udeležbo.
Plesa, ki ga prirede ugledni odsek trž. dam ia trž. mladina, sta vredna brez prigovora vsestraaske podpore, a oni trg. izobr. društvn tudi na sme zaoststi.
Znano je, da ta poslsdnji ima tudi blsg namen: povepeševanje izobrazbe trg. mladine.
V Trstu imamo ckolo 200 slovenskih trgovcev, a koliko je teb narodao zavedenih ? !
Nočem eoditi, ker krivda ai njih, temveč razmere so take, da se jim ai bilo možao izobraziti aa aarodno trgovski podlagi.
Danes stojimo že stopinjo više, da si še le malo; imamo ž s trgovsko šolo za vajence.
Da dospemo do prave trg. Šole, treba je pa še suiogo truda ia kar je poglavito : denarje.
Ko bomo imeli pravo ia redao trgov-
Za ples tržaških gospa opozarjamo, da se lože in sedeži na galeriji od danes na pre prodajajo pri vratarju »Narodnega doma«. To ni reklama, to je kri!
Pa čvrsta, lepa, mlada kri!
(Dalje.) V. del.
»Slušaj, slušaj kak doni, Mlade nožice srbi«.
Plesov bode za vse grade : Za možake, starce, mlade ; Plesala sa bo »mazurka«, Ki navduši tudi Turka. Oe je ktera dama fina Prekamod, — pa se monfrina Zanjo »vreže« da a'ji vstreže. Tudi želja epolni se, Oe kdo hoče svoj 1 a n s j h, Ali oberštajeriš, Kjer se tol'ko ne spotiš. Ko bo valček, polka čvrsta Na mladino pride vrata.
Dalje ss odstranja beda, Ko ss pleša ples »Beseda«, Ali naše »Ko lo« dično, Ki takd je divno, mično. Kar pa veeeli zares, To je nsš »Slovanski ples« ; Umek naš ga komandira, Vsakedo na i paradira ! S tem pokaže, da Slovan Tudi v plesu gre na dan.
— Slava naj se Umku 6-1, Ki je ples izumil te.
(Pa se nekaj pride.) Nova ladijedelniea na Reki. Na Reki so piičeli graditi novo ladijedelnico. Gradi
jo delniško društvo »Danubius« niči ba dela za tisoč delavcev.
V ladijedel-
Koledar ia vran«. Danes: Martina, deric« in mučenica; Desislav; Gordijana. — Jutri: Peter Nolasko, »poznavalec; Unislav; Divna. — Temperatura včeraj : ob uri popoludne -f- 5* Celaina. — Vreme včeraj : oblačno.
Društvene vesti in zabave.
Ciril Vetodijev ples tržaške slovanske mladine. Jutri, v sredo a večer ob 81/« uri se zopet zbere širši odbor k važnemu »ko šolo, dobimo tudi is isto pravih trgov- ponvetovenju. Vabljeni eo vsi lsnski in leto eov, isučeaih aa narodao-trgoveki podlagi. šnji odborniki kekor tudi vsi drugi, ki se Ls aa ta aaČia mogel bo nerašSati trg. do sedaj niso udeležili posvetovanj priprav-staa v Trstu: saj glavno je: imeti bogato ljalaega odbera. Na noge mladina, združimo trgovino v narodnih rokab.	se v složao delo. plačilo ne izostane — mo-
Vsemimo Ncmes sa vzgled! Prihajajo v gofiaa mor h len vspeh. Pridite vsi! Društva, Trst kskor nsvsdai uredniki, a čas par let odpošljite .nam odposlance! Dela je pre
»a go. Na »video)« jutri ▼ restavracijski (iviT»ai »Ksrcdeega doma«.
Brtlie im pevak« drnštve »Slavec« v Kieataajih bo iaaelo v nedeljo, dae 4. t.
m. ob 2. ari popoludne » svojih prostorih v oMinski hiii svoj rsdsi obftsi zbor a obi Sejom dnevai m redom, aa katerem je tadi vo-
jitev novega odbora.
Tržaška podrntnlea »Slev. plani a ske^a drnštva« vabi evoje člene ia ajih
roibise na prvi |letoinji popola da neki islet k Brojn esm, ki ee bo vršil v petek dee 2. tshruvarja t. L
VTspored: Odhod s viskom jušne želez-o ee ob 12 uri 30 min. do Grljaae. Od <irijsns pes k Brojmeam (Aurisins). Pohod ia ogledovanje vodovoda b naprav tržsžkega metta. Od Brojnic peč ev. Križ. Povrat v Trst poljuben.
Na maogcžtevilno udeležbo vabi plania-sk m pozdravom	Odbor.
Op. V slučsju jeko neugednege vremena odpsds izlst.
II. BistriSko-Trnevake proetavoljne rasilne društvo priredi v nedeljo dne 4. svečsns 1906. v dvorani hotela »Ilirija« svojo p red post ni veselico.
Ker je čist: dohodek asnseajen v prid zgradbi novega gaeilaega doma, ae bodo pre-pUčila hvaležno veprejemala.
Pevske- draštve »Lipa« t Baze v let
*»o melo v nedeljo dne 4. t. m. svoj občni zbor z dnevnim'redom : nagovor predsednike,
noročilo ta niča, poročilo blsgsjnika, eventu-vaini predlogi, volitev novega odbora. Zbor -a bo vršil v prostorih v hiii it. 131 pok. csrkovnika.
Z osirom na slabi gmotni poležaj aa--ega društva in pa aa nsks dogodke, ki se avaoksr više pri nas proei odbor obile ude-ležoe, pesebno pa od zavsdnejih neših
mož. —
Darovi.
Is Sežane nam pišejo: Zanika poiruž niča družbe sv. Cirila in Metodija v Sefcaai je prejela asstcpne derove :
Jakob Pe?an iz Avbera nabral aa Sd-vestrovo pri N&bergoju v Tomaju 6 K. Ana Wieeel is D^večs 1 K, Grahli is Klsaca 40 stot., Neimenovana 60 stot., Vekoslava Rebek 5 K, Gruntar 1, Josip Omere župnik H K. Jo«ip Novak župnik 6 K.
V Divač: nabrala gospa Wieeel od ele-de: h : Frea Saša 2 Kf Fraa Stvarc kapelan v Stocijanu 2 K, Jakob Sedmak župa:k v Divači 2 K, Vladimir Premrov železniški urada k 1 K, Korča 1 K, Marija Eržen 1 K, Kemus 1 K.
Ta podru ž n ca bo imela avoj občai zbor ina 2. avečana ob 3. uri pop. v prostorih -ežicske č tslmce.
Književnost m nmetnost.
Iz 141. od bero ve seje »Sleveaeke Matice« v četrtek dae 19. januvarija —
Župniku Al. Kumerju v Stari Loki se pripušča pravica do druge poeanožene izdaje »Olikanega Slovenca«, ki jo saiali prirediti za »Družbo av. Mohorja«. (Ta eklep nas je poaebno zadovoljil, ker smo dobili ravno ts dni dopia is nače tržaške okohoe, iti itrata željo, naj bi drntba av. Mohorja lEr.ala nov na t a te knjige, ali s primerno prt urejeno vsebino, tako, da bo dobro složila isisati našemu pri prostemu ljudstva, da ss bo analo g.btti v rasnih položajih, v kake rinje pr haja čeeto v svojem življeajn. S tem amo, mislimo, uatragli želji g. dopisnika. Čred. »Edinost «.)
Rektorata srbskega vseučilišče v Be-lemgrada ee je odpoalala pismena sahvala za času vsprejem draitveaega zastopnika, od borni ka A. Trstenjaka, ob otvoritvi aavoda dna 15. vinotoka 1905.
Knjige za 1. 1905, ao v stavka in v tieka gotove. Društveniki jih prejmo po c edem. — Odobr.l ee je po krstkem razgo-vt ra bodoči knjižni program, ki ee objavi po Čssopisih.
Saleeilo se je načelno ponudi u »Hrvatiti Matici« knjižno zvezo v tem smislu, da »Sioveasfcs Matica« izda vsako leto po eao irvatsko knjigo v obsegu 5—6 pol na evoje stroške, če »Hr?ateka Mit.ee« založi vsako isto na svoje strežke \ o eao sloveseko. Ti kn igi naj bi se i zde vali pod imenoma »Hr-vstske« — oziroma »Sloveneke knjižnice«.
Društvenmo je za lansko leto plačalo JS46, sa pred sneko 2752 udov ; od ssdnje se e je društva {.r stopilo 247 udov ne novo. — Tajnik je na Kratko pojaanil delovanje 'jjfteke ca izdavanje tehniškega slovarja.
Ietočeeno so ee israsile želje za ponntia gležka Erjavčevih spisov ia pa objavo Vrhovčsvih fte ae objevljenih spisov, o čemer nnj prev-darja knjižni oieek.
Razne vesti.
kraljica ; princ Viljem rojen 24. decembra 1845. lete, grški kralj pod imeaom Jurij L; 4) princesinja Dagmar, rojena 26. novembre 1847, poročene dae 9. novembra 1866 s ruakim preatoloaaslednikom Alsksandrom, posnejim csrjem Aleksandrom
Gret patri jarka Evtimija Is Sofija po-	5> P™aja	roj.M 29 aspt.
ročaio * V BačSovsm semosteau pri Steni- 1853' P°ro8aMa 8 voJvodo Kumberlandsk.m ; L^u ^l^oHT^ eo nale ,^ Valdemar rojen 27. oktobra 1858,
teli aa grob patrijarha Evtimija. Po poraau Poro**n « prmesmojo Marijo Orjaško Ka-
sadnjega bo^egs csijs Ivaaa Sišmana zo"<>' *	Hekoa
Traovskegs, leta 1393, je aalten Bnjnsid IX «e.d.l norveški prestol ueukpokojnega
trnovske bojera pregnal v Malo Arijo, pa- ^V*^*" IX n 8m	kr*lj*
tri jar ha Evtimija pa v Trakijo. Nedavno od-	7™' ^ —_ . ,
. , .. r . .	J KODANJ 29. Ko kralj Kristijan dnnea
knti grob patrijarha Evtimija je prav sa	i, ... . ,
, . . ... ___pred pol ud ne dovršil velike evdiience, kakor
prav dvojen groo. \ prvem eo nažli eer-	: . , , . . ... . ,
. . ... , ... . ...	je običajao veak ponedeljek, se je čutil trud-
kveaa oblačila patrijarhe; aa njih je btln	* 3 . r ' J
., . « . « ,	naga ter je iel v posteljo, da pred obadom
evila popolnoma strohnele, d očim eo ee ko- *	' „ . , J * , „
. , . , . j _ j i	malo počne. Cariea-vdova ruska ae ja ob o.
aopae m kovinske aiti ohranile; od eaadalov	. "7. . L , .
ao ostali le podplati. V drugem groba pa eo
nažli ležeče okostje patrijarhovo, pokrito s
aeji rešila došle uloge, jutri.
— Prihodnja aeja
uri podala h kralju; ker se isti ni počutil
dobro, je oeries-vdova pozvala člene kraljeve
_ . . ^ . , . * r. -_ rodbine. Ob 3. uri 40 minut je kralj mirno
črnim prahom. Crm prah je ostanek črne ^ ^	J 1
a rejce, v katero ja bil pokojai patrijarh ob-	prem°"' .
, / V , , . • i_ -as	KODANJ Ko se je sesaala vest o
lečea kakor meaih. Na desai straai okostja	. f J
... ... .. - „	smrti kraljevi, je predsednik ssključil sejo
je poetevljeae cilindrično savitn svinčena plo-	w ,, -
Me, ki ima aapia v cirilici: »Svete kosti	° ® . .
Ertimije, prečeetnegn nndikofs meste Trnova	DUNAJ 29. Takoj ko je dospela vest
i. patrijarha Bolgarov 1404.« ° Bnirti ***** Kriatljenn ^ " j« «i™ter-__ ski predsednik baron Gautseh podal k danskem n odposlancu Ahlefeldtu, da ma i zraci eožalje.
»	f Ante Flego.
BUZET 29. Tukaj je amrl vrli rodo-
Brzojavne vesti.
Sestanek ■■ fteki.
REKA 39. Določan je daa ta seataaak voditeljev cgreke koalicija e hrvatskimi, dal- ljub Aate Flego-Nabergoj. matinekimi in erbekimi poelnnci. Sretanek ee	Zaraka Španskega kralja.
bo vriil dne 17. in 18. febrnvnrijn t. L	SAN 8EBASTIANO 29. Kreljica-mati
t Danski kralj Kristijan.	Marija Kristina je dospela včeraj semksj. Na
KODANJ 29. Daaski kralj Kristijan ja kolodvoru so jo vsprejeli kralj Alfons, obla-danes popoludae ob 3. uri 40 miaut, po »tnije »» Številna množica naroia. Kralja ia kratki bolesai umrl.	kraljieo je aarod živahno posdrnvljnl. Med
obadom v Mi ramaru je bila princesinja Ev-genija Battemberika predstavljena kraljici materi.
BIARRITZ 29. Princaainji Bstemberški eta ob 6. in tri če trt uri zvečer dospeli sem
Krietijaa IX. kralj Danski, ja bil aaj-etereji vladar v Evropi, Rojen je bil dne 8. npriln 1818. na gradu Gottorp pri Šlesviku, kakor četrti ein vojvode Friderike Viljeme'
Pavla Lsopolda S ezvik-Holetem-Sonderburg , .	.. ..
_ _	.	T kaj v spremstvu kralja Alfonza. Kralj se je
G ucksfcurškege. Po smrti očetovi (f 1831) ja . _ . _	. o u
& _	. , , ob 7. nn zvečer vrnil sopet v San Seba
bil vzgojen nn Dnnakesa in sa je od leta
1839 de 1841 učil na vseučilišča v Bonnu.
Dne 26. maje 1842 .e je poroči . princesi- p®^vanje cerkvenega imetja na Fran
. » ..	. v , rr.	„	eozkem.
njo Lujiso, tretjo hčerko deželnega grota Vi-	««	^ ui	r •
i n tr . l.	• • • r	PARIZ 29. V Grenoblu so se siof in
liema Hss sko-Kaselakega in princesmje La-	... .	,	,
Ktrlot« Danske (f 1864), «.tr. daaskog. ŽUP"k' br»"h P0^'"" „ """ f ° P"t VIU. V.to žuitv« m ••"l***" pop..o».»ja o.rkv—g. .metk«, k.
jim gn je predložil policijski komisar. V
Dogodki na Ruakem.
PETROGRAD 29. Kakor poroča »Ru-ekij Invalid«, se v Sibiriji vspoetavlja zakoniti red. V tehniškem oairu je trebn še apo-polniti kurilni materijal tsr popraviti mnogo lokomotiv, ki jih niso štrajkovoi zavarovali proti mrazu. Sedej je zagotovljeno, da bo mcžsn povratek msndžurske armade.
BATUM 29. Brzojavna služba in pri-a«u oseb nn železnici je vzpostavljen. Dospele so eemkaj čete.
PETROGRAD 29. (Petr. brz. ag.) Ia mnogih meat poročajo, da sopet prične jutri na trednjib šolah pouk, ki je bil od meseca novembra sem prekinjen, ker je sedej mir vzpostavljen.
MOSKVA 29. Po računu zemetva bo treba 25 milijonov rubljev v podporo preb-valsLvu v krajih, kjer je bila slaba letina.
Konee pnnta t Vladivostokn.
PETROGRAD 29. Brzojavka generala Lineviča na ministerskega predsednika grofa W tte ja se glasi: Pri čelab in v Vladivostoku je vse mirno. Mornarji, ki s? se bili spuntali, so razoroženi.
A A ■ A A« A A i A'	^ir 'š?' ^
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odrašČene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slike na jorcelanastili ploSCan za spomenite.
Najnižje konkurenčne cene.
jize
kralja Kri s ti ji
je princ Kristijan nastanil v Kodanju; ------.	,
. ____ , ~ .i . .	. . mnogih občinah okolice Mczieres v depart -
1837. je postal stotnik konjaništva tn lete	/ . ,	«	, ,.
<Qjto J .	. , ... T ,	mentu Ardennee eo župniki ukszali zvoniti
1848. nečelmk gnrde kavalerije. Lata 1848.	. .	.. . —.
• .-, j- • •	ju- ći u u i mrtvaški zvonec in prepevati mrtvaške pesmi,
je bil on edini prioc rodbine Slenvik-Hol- ,	, . „ . . . , .
J -	lofb" j* neki finsnčm uradn k izvršil popise-
steinske, ki je oetal v danski vojni Veled tega je denska vlada sklenile, ds mu po smrti krsljs Friderike VII., ki ni imel otrok, preskrbi preetolonneledetvo. V londonskem protokolu o I 8. maja 1852. je bil določen knkor prestolonaslednik ekupne daaeke monerhije in po aakonn o prestolonc sledetva od dne 31. julija 1853 proglašen kakor pre-etolonaelednik in princ danski. Po smrti krsljs Friderika VII , dna 15. aovambrs 1863. je Kr^tijan IX. aaaedel prestol ekupne dan-j ake monarhije. Prvi njegov vladarski čia js bil, da ja dae 18. novembra 1863 odobril sknpao ustsvo zi Dansko in Šlazvik. Toda fts daa 16. aovembra 1863. ja dadai princ Friderik Augastanbarški proglasil kakor vojvoda Friderik VIII. Slesvik- Ho'steinsti. Kmslo potem eo eašco-hanoveraka čete zt-sadle \ojvodiaji Ho stain in Laueaburg, da izvršijo proti Dnneki eksekučijo neaaške svese, eklenjeno že 1. oktobre 1863. Nato eta Avstrija in Pruska, podpirani od Anglija in Rusije, zebtevali, da umakne Danska ustavo od 18. novembra 1864. Dsnska vlada je obljubila eklicati državni sbo*, da izvede to epce-membo ustave sakoa o laj aim potom. Ker pa ea Daaeke ni hotela tekoj umakniti iz dles-vike, so evetrijeke in pruske čete prekoračile rako E-der ter zeeedle vojvodino dleavik n vso dnneko poktejino Iutland. Ker je lon-doneka konferenca, ki je trejnln od epriln do junije, bila bresvapežne in ker ee danske ni imela nndejnti nobene vnnnje pomoči, je krelj odelovil nsc jonalno ministsretvo ter 11. jalija pozval koaeervativea kebiaet, ki je pr» čel a Avstrijo ia Prusko mirovna pogajaaia. V mirovni pogodbi od 30. oktobra 1864. ee je Danska odpovedala vojvodinnm Slenvik-Holeteinu, ia Laaeaburgu. Daa 26. maja 1892 je pranaoval kraljevi par sla to poroko. Ia tegn aakonn eo ee rodili trije einovi ia tri hčere. 1) Prestolonaslednik Friderik — eednj kralj Friderik VIIL, poročen daa 28. jalija 11869 e prineeeinjo Lujiso, hčerjo švedekega kralje Karola XV. ; 2) princssinjn Aleksandra, rojena 1. decembra 1844, eednajn aa-
vanje.
Srbska skupščina. .
BEL1GRAD 29. Skupščine se je ee etsla dt>nee predpoiudne, ter je v današnji
- I O ■ i O i'OnOiiOnQi-OnOtiOiiOllO«
o
WW Tovarna pohištva
Aleksander £evi JVtinzi
ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiša)
ZALOGA:
PlftZZR ROSRRIO (Šolsko poslopje).
Oene, dn ne ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po
posebnih načrtih. =s=ccccooccc=
Hantrovan eenlk brezplačno In franko
I o • I o • • o»1 o IlOliOHOi'Oi'OiiOiiOl
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh ^jih, kndar je treba se po bolezni ojaeiti.
O i.Kiivaao s 16 kolajnami na raznih raztavak ia z nad 3000
zdravaiikiml spričevali.
I. SERRAVALLO
= trst =
Odbor pevskega društva „Skala" v sv. Križu pri Trstu naznanja tužno vest, da je spoštovani ud društva
župnik FERDINAND JONKE
včeraj 29. t. m. ob 10. uri predpoiudne po kratki mučni bolezni v Gospodu preminul.
Pogreb bo v sredo dne 31. januvarija 190<i ob 10. uri predpoiudne.
Sv. KRIŽ, 29. januvarija 1906.
»
ar
A	- '
* i -a	r. jaiiurarj'.
, -••-vi ^13	li, t^eikr fev i. * - r» J sit »'--i ,-i 34AV5_
■ " 7<J----84.1	* ^ * i—
'! it	- . - — *
4*)--117.56 a - r
it,	£ >5. 100 15
4* • 5 « 70—
ti * -tT.»
E
♦>76.— i K 770 — 4X6 .—
9»; 10 f»fi 40 i * — — —- h«	*	«74 —
d* • -	«€7.— »69— Ln-.
laf 124— IJovdove »kc-ije K 76 .— iračke: Ti*a K 331.75—:i:i5.75. Kredit K do 4b3—, BoJenkredit IS*>0 K MfJ. 3iO—. iio-krr.ltt	K 'Mrl.— Mi).—. Turške K 147.--
d» l-iij.— Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
prfdvčeraj d*nc*
Htlafii dolg ▼ papirju	lOl.JO 1U1.20
_ „ -re.ru	lOi.lO lOi.lO
Ar«*uij-k» reuta t zlatu	UiUu iISU5
t kronah	10M.20 lU»'.li>
Avatr investicijska renta 3 ,*.	91-&5
•grvka reota v zlatu	114.55 114.2T>
kronah 4".	»6J10 »t».25
„ 3»,	87.- 87-
Akcije naeijcnalne banke kre<litne akcije London, 10 litr. lOtf državnih mark ŽO mark
2U frankov	19.10
ItU itaL lir	95.511 -
(.'^smreki cekini	11.30
Parižka In londonska boiia. i* a r i z. (Sklep — Iracozia rect-» i ai: n*i • untal04.ft2 sp: nski taieneur a. ci" oton>ac#ke b*nke 614.— . Mu c* tif »51.25
ki:i. i* -	; cice*i
—.— l«stut 130—	k»« u..	9290
ui,aka »iata n 99 90.	«-
uru !*5 70, lin-Mi. 483—	--t* i m
14175 --	14 M*, .j.-	m* '
7*2 — » . :;».* 16 2 Mlačna.
1.» TJU	-< B9.l3/1€,
1631.— 1632.— 673 50 674.25 240.4J1'. 240.421, 117. 5 117^7'/. 23 48 23.-18 19.10 95.?»5 11.30
99 1 ,
17,
1 (»!■• II
Nad 40-!sten vspeh.
30.7
Mirna.
J.-, * j, *—B*
t <». i
ci h 29
3»;
91.»/4
Najstarejsa mcdieinalna specijaliteta nase
pokrajine.
[»d •golnnjene sladke £fcorje> Izuajditelj in izdajatelj P. PHEN'DINI
v TRSTU. Odlikovane i. kolajnami in diplomami na
prvih meinarodnili razstavah. Počaščeno sfe zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlofcolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Za morejo jiii vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfe ew«t in svež gla*.
NAJ. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj i r v Evropi.
M dan sveže jajca
kakor tudi prve vrste štajembe perutnine in divjačine
J(«*rt Jtumar jrst,«i. aeiie jiaiu 20
iiinreiifl sMilcljsKo posreMe
® Caro & Jellinek ®
Trst lil. Romagiui št. 2 Trst.
tt. ies7	—>
X#oljie šivalne stroja
Jgf- po kron 65
z dveletnim jamstvom pošilja
JOSIP EGGER
Zaloga biciklov
TRST — tr? pred vojaSiileo 3 — TKST
Podpiraj mo Dijaško kuhinjo v Trsi&a!
G-LABa
V bogatej zalogi pohištva
Em. Ehrenfreund
(prej Jesi)
ulica Mm 24 (oritličje)
daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem,
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitiene kožne bolezni itd.
se je povrnil in prevzel Svoj ambuiatorij.
Sprejema od 12. do 1. in od 4. do. 5. pop.
TRST — ulica Sanita St. 2, I. h. — TRST
r
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
-	TRST
gl ulica S. Spiridione štev. 6.
5 kron in več zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih priprosto in .hitro delo vse leto doma — Ni treba znati n česar — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. BmsnnBBBHmaBss^.. — Družba pletilriih strojev za domače delavce —
Thomas H. Wkittick & Od.
PRAGA, Patraka namesti 7-15« — TRST, ulio a Campanile 13-156
januvarja
mi.	a.-rii 17.12
K 17 14 rt za april K 13.98 do 14. , »ea za april »v 15 0» Jo06, kor- .. . inaj & 14. . K !4 02.
► .. -,oe srednje, povprafevani" zbolj&ano, tnndenca vzdržana, hnulam 3ft.000 meterskih sto ov, »zdriano Druga žita nespremenjeno Vrfui. : megla. Havre. S^Jep) Kava Sautos good a verage za
za marec 47:
Trdno.
teko«" mesec 4
I KI- m.	d.	♦.» •	c«
«r« • Stalno, za 5 do 10 stot. nižje. — Procaja : 4000 vred
*t)hc • } ' n n. ** * - good •, marec 38* t ia maj d9 14 za septembtr
4S—, der. 40 V$ — Sulno - > - iii.
atL —40 »i_»> »• .» 41-42 i&it>c»» j-<h • ,
43—45
Hamburg. (Oklepi Sladkor za januvar
10 25, za tebr 16.30, z» marec 16 45, za april 16.60, unx 16-75, za jun. 16 85. Mirno. Vreme: blago.
Pari ». tu w kkoO - «.» 15 75 februT»r 16.—, za marec.-apnl :6— marec-junij 16.— ( irno; —	* t*'	■ i»
24.30, z* febrjvar 24 25 ». marec -apiil J4.40. za marec-juuij 24.2 j (stalao Mi.au i»l»wi ■mk 30 55, a februvar 3<J.>45, marec-april 3120 za marec-junij 31.3j mlačno — K* p.t.	. ..
tek- u.« ec o0 75 v februrar 60.25 sr marec-april 60 75 mai uvguai 6i.2j (mirno) — .» uli. umu t9.— za febr. 7 za marec-april 39- — za uiaj-avguai 39.— mlačno. — s a^k a.uo* W u.« .o 1^-*/«— 20-V. imirnoi, sa leicA »ft»r 23 7, za febr. , marec-junij 24.'/,, za
»aj-avgust 24»mlačno >	56.--56-50.
\ teme : nestanovitno.
MALI OGLASI
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo ; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Naj manj Sa pristojbina 40 stot. Plaća se takoj.
Dve stanovanji
4 v II. in III. nadstr.. s tremi sobami za 460 K in z dvema sobama za 240 K. — Poprobnosti se izve v ulici Cairpanile 12 I. n. pri upravitelju Spira Petijević
Mriaice: B«njf Mapešt in = Lvtv. =
Podpirajte družbo sv. Cirila in Melodija!
Zastopstvi u fsd |MI tifih ti- ia iaiznstu ===
Se priporoča za preakrbljenje seljeaj rt zaprtimi blaciajenimi valovi za pohiitvo toli v mestu koli
v ta- in iaozemstvn.
- t
fakm^e za fttnz po »orji.
pogoji zrn vejaike oseba i« MIVRV ivrairfke.	=
PoflljatTc vsake mtt p stalii ilitl imozniii.
Proračuni brezplačno.
Nova prodajalnica klobukov
David Osmo
▼ ulici Barriera vecohia štv. 5.
Velik izbor klobukov, lastno delavnico, raznovrstnih kap za moške in ženske.
C. VEfCHIET
tmr ZLATAR T£sm
TRST - Cmrmm itev. 47 - TRST
Bogati izbor zlatanine, srebrnine. dragocenosti in žepnih ur.
Kupuje In zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, " ~~ __ r. srebrnino in žepne ure. HT Cene zmerne.
vy vf
KAVARNA TRIESTE
v ulici del Belvedere št. 34-j® odprta v«o noč ^M
ter ima na razpolago gostov razne slovenske in nemške ter vse tukajšnje časnike, kakor tudi ilu-------^ str i rane časopise.	'
Za obilen obisk se priporoča kavarnsr
Teodor Marco.
Stanje hranilnih vlog : Razervni zaklad :
nad 22 milijonov K	nad 760.000 K
jtfestna hranilnica ljubljanska
>x
M —
•H mm
o S


MIK

Lepo
soboz ^vema eieKantnima
steljama, se odda dvema £<ns{M>doma. Itojan, Skorklja 451, I.
Q4onAUOnifl 7 dvema ali vee sobami, Oldnuvanjo sobico, kuhinjo, vodo pli-nom. se zemljiščem ali vrtom, v ulici Fabb o Severo, na Skorklji ali v uliei Commerciale, šee mala obitelj od februvarija dalje. — Ponudi: »Valentič« na »Edinost«.
Izvozno-marČne (Ejtport-Mjrzcn) in vležane (Laser)
piva
„Ne kliči vraga!"
Izvirna šalo-igra v enem dejanju po 50 stot, po pošti 10 stot. več. j Vdobiva se pri lastniku J. Arhar v Trstu j
Vilica Chiozza stev, 0t
Ti-aio Burka v 2 dejanjih j v I IIJD UUM • po 60 stot, po pošti t 10 stot. več; vdobiva se pri lastniku J Arhar v Trstu ulica Chiozza O, pri A. \ Gabršček v Gorici in L. Sch\ventner v j Ljubljani._• ' j
MQIA hicA SJ na i>roda> Na81ov : G°-i
IIKIIO III9D stilna Trošt, {nad roj a nako 1 •erkvijo).
s
Zaloga
•odsekih in v boteljkah, kakor tadi
is tovarne Bratov Ktialsfki«i
Steinfeld pri Qradcu. Zaloga ^attonijm (iesskiUer
vedno sveže kisle vode .
pn
ANTONU DEJAK junior
TRST Via tegli Artisti itev. 10. ^
sprejema hranilne vlogt^ vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od :{. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev.
Denarno vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. postne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po •{'///o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Xa ta način se ves dolg poplača v 02 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v|33 letih, ted^jfmora^plaeevati na leto b°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je najprosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
„SLAVIJA* apraja— zavarovanja člo-ibtjoja p« najraanoTrstoejših pod tako ugodnimi pogoji, ha bo bena druga zavarovalnica. Zlaati Ja ugodno zavarovanje na doživetje z zmanjkujoči ini m vplačili.
Vaak	ima po preteku patih let
aooot pravico do dividende, oocccc
a v i j a1
najemna zararovalfla kanta ? Prafi. — Rezerni M 31,865.386 89 1 izplačane oištodnine: 82,737.159 57 K.
Po velikosti drugm vzajemna aararoraiaiea nale dri arre a r sca k oz i slorausko-narodno upravo.
▼aa aajaaalla tej«:
li zatttp V LjtfMjaili, čegar pisarne so v lastni bančni biši v Gospodskih Ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
——	c
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore t narodne in občuok iristrie namene, cc