CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 10, 1967
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Obvladanje podeželja prvi cilj v Vietnamu
Vladne čete imajo vsaj podnevi pod svojim nadzorom dobro polovico vietnamskega prebivalstva, o-blast vlade pa seže le v najbližjo okolico mest.
SAIGON, J. Viet. — Južni Vietnam je za gverilsko vojno posebno ugoden. Dober del prebivalstva je nagneten v mestih, zlasti v Saigonu in Hue-ju ter v večjih naseljih vzdolž obale in na področju delte reke Menko-ga, kjer je dejansko skoraj vsa površina eno samo veliko rižno polje, prepleteno z rečnimi rokavi in prekopi, ob katerih raste drevje in gosto grmovje.
Dežela nima veliko dobrih cest, ki bi omogočale nagle premike oboroženih sil in nagle nastope oblasti. Železniški promet, v kolikor ga je, je bil večji del prekinjen še v času francoske o-blasti in ni bil nikdar v celoti obnovljen. Ko je Južni Vietnam postal neodvisna država po ženevskem dogovoru julija 1954, je vlada predsednika Diema skušala organizirati državno u-pravo. V tem je le delno uspela, kajti njen vpliv ni nikdar zajel predelov, kjer so imeli rdeči svoja oporišča še v času. Francozov.
Iz teh oporišč so rdeči po navodilu iz Hanoia decembra 1959 začeli boj proti vladi v Saigonu. S pomočjo stare podtalne orga-i
CLEVELAND, O. — H. Salis-nizacije, ki so jo ves čas izpo-J bury, sodelavec .New York Ti
polnjevali, so postali rdeči naglo gospodarji dobrega dela podeželja. Vlada Diema je poskusila £ ustanavljanjem večjih zastraženih vasi, kjer naj bi bilo prebivalstvo varno pred rdečimi. Sistem teh vasi je bil delno izveden, ko se je s padcem predsednika Diema in njegove vlade Nenadno v celoti podrl. Od tedaj so izdelali vrsto novih načrtov, ^ pa doslej še niso pokazali u-speha. Poslanik H. C. Lodge je ^ejal preteklo nedeljo, da upa na večje uspehe v tem pogledu ktos in zlasti prihodnje leto. Saj Ie tej nalogi sedaj posvečenih okoli 560,000 domačih vojakov in policistov, pa še okoli 20 ba-^jonov ameriške pehote. Njena naloga je goniti stalne krajevne oborožene sile rdečih, med tem ko imajo domače vietnamske si-•te pretežno nalogo čuvati vasi in Preganjati male gverilske enote.
Javnost nima pravega spanja v Washington
CLEVELAND, O. — Časnikar L- Harris je povpraševal ljudi, knj sodijo o Kongresu. Dognal ie> da sedaj odobrava njegovo delo le okoli 54 odstotkov javno-sb, 17 odstotkov manj kot pred enim letom.
V istem razdobju je padlo tudi odobravanje dela Zveznega Vrhovnega sodišča od 52 na le 48 odstotkov, o d o b r a vanje dela Predsednika Johnsona pa celo °d 57 na 43 odstotkov. To se Pravi, da danes pičla večina a-rocriške javnosti ni zadovoljna z delom vrhovnih državnih oblasti.


Vremenski prerok pravi:
Oblačno z naletavanjem sne-Najvišja temperatura blizu
3°- _______________
Novi grobovi
Peter Vidovič
Včeraj je umrl na svojem domu na 9602 Plymouth Avenue, Garfield Hts., 82 let stari Peter Vidovič, ki je prišel v Ameriko s Hrvaškega pred nekako 50 leti. Bil je zaposlen kot zidar pri American Steel & Wire Co. do leta 1932, ko je šel v pokoj. Zapustil je sinove Petra, Thomasa, Nicka, Franka in Josepha ter hčere Ann Jack, Mary Vodovic, in Frances Nenado-vich, vnuke in pravnuke. Pogreb bo iz Ferfolievega pogrebnega zavoda v četrtek ob 8.30, v cerkev sv. Imena na Broadway Ave. ob devetih, nato na Kalvarijo.
Elizabeth Biro
Včeraj je po dolgi bolezni umrla v Cleveland Climc 52 let stara Elizabeth Biro s 1156 E. 63 St. Zapustila je strica Petra in Matijo Zorna ter sestrično Frances Werfield. Pogreb bo jutri popoldne ob eni iz Zakraj-škovega pogreb, zavoda na Lake view pokopališče.
Louis Bradač
Včeraj je umrl v Lake Side bolnici 52 let stari Louis Bradač s 10414 Reno Avenue, neporočeni sin Johna in Mary. Pogreb ima v oskrbi L. Ferfolia pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
Nemška Caritas poslala zastopnika v Hanoi
mesa, poroča iz Hanoia, da je prišel tja zastopnik zahodno-nemške katoliške dobrodelne organizacije Caritas msgr. George Hussler v družbi protestantov-skega pastorja znanega M. Nie-mollerja, da dožene, kakšne vrste zdravil Severni Vietnam v sedanji stiski najbolj potrebuje in kako bi bilo to pomoč' najboljše organizirati ob sodelovanju s severnovietnamskim Rdečim križem.
Msgr. G. Hussler bo ob tej priložnosti stopil tudi v zvezo z vodniki Katoliške cerkve v Severnem Vietnamu, ki so vse od leta 1954, ko je zavladal tam komunistični režim, ločeni od ostalega katoliškega sveta. Ta obisk naj bi bil v tihem dogovoru s Sv. Stolico, ki hoče obnoviti stike s Severnim Vietnamom.
Izrael in Sirija sla zaceli s streljanjem
V štirih dneh ic prišlo do treh večjih streljani med izraelskimi in sirijskimi o-boroženimi silami.
JERUZALEM, Izrael. — Pretekli petek je prišlo do težkega streljanja na meji Izraela in Sirije južno od Galilejskega jezera. Sirijci so izstrelili iz tankov na izraelsko ozemlje 37 granat. Izraelska vlada je na seji v nedeljo o tem razpravljala in predsednik vlade Levi Eshkol je izjavil, da Izrael ne bo dopustil “kršenja svoje suverenosti” in o-grožanja življenja svojih državljanov.
V nedeljo je prišlo med tem do novega streljanja med Izraelci in Sirijci na nekako istem področju. To je napetost na iz-raelsko-sirijski meji, ki je velika še od lanskega izraelskega vpada v Jordanijo, še povečalo. Tako ni čudno, da je prišlo včeraj do novega spopada na področju južno od Galilejskega jezera, pri čemer naj bi bili Izraelci uničili dva sirijska tanka in verjetno še dva druga poškodovali. Sirijsko poročilo trdi, da so Sirijci uničili en izraelski tank.
Izrael je v resni zadregi, kaj naj stori za varstvo svoje meje in svojega prebivalstva ob njej. Arabski sosedje so Izraelu tako sovražni, da uporabijo vsako priložnost za napade. To velja posebno za Šarijo. Na ipneji Jordanije in Libanona je dosti mirno, ker nobena teh držav ne pušča pripadnikom Palestinskega Osvobodilnega gibanja prostih rok. Sirija in Egipt pa to gibanje uradno podpirata.
Madrid segel za železno zaveso
MADRID, šp. — Španska vlada je oklicala, da je sklenila z Romunijo dogovor o konzularnih zastopstvih in obnovo rednih gospodarskih stikov. Je to prvi slučaj, da je Madrid sklenil tako pogodbo s komunističnim režimom. Po ovinkih je pa Madrid že davno začel trgovati s komunističnimi režimi, tudi z jugoslovanskim.
Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja!
Brezposelnost v Nemčiji goni fuje delavce domov
BONN, Nem. — že pred prazniki je začela brezposelnost v Nemčiji hitro naraščati. Začetkom januarja je dosegla skoraj 400,000, torej za sto odstotkov več kot začetkom 1. 1966. Največ brezposelnosti je v rudnikih, potem pa v težki industriji, za njo pridejo tekstilna, kovinska in avtomobilska. Tako je brezposelnost postala po 1 letih pravi socijalni problem.	,
Vlada si je lani pomagala s tem, da je v drugi polovici 1966 skoraj popolnoma ustavila dotok tujih delavcev. Za božične praznike je pa šlo' iiad 400,000 tujih delavcev domov na “počitnice”. Oblasti pričakujejo, da se jih precejšen del ne bo vrnil na delo. Letos se je zgodilo prvič po šestih letih, da je število brezposelnih večje kot število svobodnih delovnih mest. Brezposelnost je zavladala posebno na Bavarskem.
Vse to bo močno prizadelo tudi delavce iz Jugoslavije. So res prišli v položaj, ki ga jim nihče ne privošči; ne bodo imeli dela ne v Jugoslaviji ne v Nemčiji. Strah pred tem stanjem se je že močno razširil po vsej Jugoslaviji.
Papež se izrazil proti ločitvi zakona v Italiji
VATIKAN. — Papež Pavel VI. se je preteklo nedeljo izrazil proti uzakonitvi ločitve zakona v Italiji. V	je sedaj po
zakonu dovoljena le “ločitev od mize in postelje”, ne pa sama razveza zakona, oziroma njegovo razveljavljenje. Socialistična stranka je nedavno predložila u-zakonitev ločitve zakona v parlamentu.
Boj za ločitev zakona in proti njej se je prenesel iz parlamenta v javnost in je dobil čisto politični značaj. Prav to stran tega je papež obsodil in pozval vernike, naj molijo, da božji zakoni “ne bodo nikdar kršeni”.
Goldwater za Nixona
TAIPEI, Tajvan. — Ko so bivšega republikanskega predsedniškega kandidata B. Goldwa-terja časnikarji tu vprašali, kaj misli o predsedniških kandidatih in volitvah leta 1968, je po-
KONG. POWELL IZGUBIL NAČELSTVO V ODBORU
Kong. Adam Clayton Powell iz New Yorka, ki je po ugotovitvah posebnega preiskovalnega odbora zlorabljal svoj položaj načelnika odbora Doma za prosveto in delavstvo, je bil včeraj zavrnjen kot načelnik tega odbora v 90. kongresu. V nevarnosti je tudi sam njegov sprejem v Predstavniški dom. Odločitev o tem bo padla danes.
WASHINGTON, D.C. — Demokratski kongresniki so včeraj na svojem sestanku zavrnili A. C. Powella za načelnika prosvetno-delavskega odbora Predstavniškega doma, na katerem mestu je bil v preteklem kongresu, in izvolili na njegovo mesto Perkinsa in Kentucky. A. C. Powell se je zapletel v spor s sodiščem v Nev/ Yorku, ker noče plačati $164,000 odškodnine neki ženi, ki jo je obdolžil, da je na skrivaj delala za policijo. Sodišče je izdalo nalog, da se Powella prime, kakor hitro bi se znašel v New Yorku. Kongresniki se pri svoji zavrnitvi Powella niso ozirali na ta njegov spor s sodnijo, ampak le na ugotovitve posebnega kongresnega odbora, ki je dognal, da je A. C. Powell zlorabljal svoj položaj načelnika odbora in se na račun davkoplačevalcev vozil po svojih privatnih potih in tudi kršil pravila o najemanju uslužbencev kongresnih odborov.
Predsednik Predstavniškega
doma John W. McCormack, de- poseben odbor in naj nato pred-mokrat iz Massachusettsa, je loži svojo odločitev. Šele v slu-
predložil za Powella manjšo disciplinsko kazen, pa ga hotel pustiti na mestu načelnika. Nje-
čaju, če bo ta odbor dognal, da r.i zakrivil Powell s svojim postopkom kot kongresnik in na-
gov predlog je bil na sestanku čelnik kongresnega odbora kake
demokratskih kongresnikov zavrnjen s 122:88 glasovom. Morris K. Udall, brat notranjega tajnika, je nato predložil za mesto načelnika Carl D. Perkinsa iz Kentuckyja.
Kong. A. C. Powell, ki je bil v nedeljo še poln samozavesti in je pozival časnikarje, naj “zaupajo”, je bil včeraj vidno potrt in zaprepaščen. Časnikarjem, ki so ga spraševali, kako čuti, jo dejal: “Jezus je imel samo enega Judo. jaz sem jih imel okoli 120. Videli ste jih. dirjati po stopnicah, ko sem bil jaz tam.”
Vodnik predstavniškega doma McCormack je svoje podpiranje Powella utemeljeval z dejstvom, da so njegovi volivci v Harlemu vedeli, kakšen je njihov kandidat, pa so ga kljub temu izvolili. Oni imajo pravico do svojega zastopnika v Kongresu in zato je Powella treba sprejeti.
Del demokratov je drugačnega mnenja. Predložili so, naj Po-
vedal kar naravnost, da je on o- wellovo vedenje in postopanje sebno za — R. Nixona.	v preteklem Kongresu preišče
Demokrafje se niso preboleli jesenskega votivnega poraza
CLEVELAND, O. — Za demokratsko stranko je bil poraz pri zadnjih kongresnih volitvah ravno tako hud udarec, kot je bil za republikance poraz pri zadnjih predsedniških volitvah 1 1964. Kot republikanci v letih 1964-1965, tako tudi demokratje še niso na čistem, zakaj so zadnjič tako nemarno pogoreli. Ravno zato pa ne morejo najti oravega krivca. Večina misli, da nosi največjo odgovornost za poraz sam predsednik Johnson, toda le redki so demokratje, ki to upajo trditi v javnosti.
Tisti demokratje, ki ne upajo z besedo na dan, pridejo z dejanji. Vedo namreč, da ameriška javnost da skoraj vec na besede kot na dejanja. Z napačno besedo se pri nas navadno bolj zameriš kot z napačnim dejanjem.
Med dejanja v demokratski politiki spadajo na primer obiski pri Robertu Kennedyju. Demokratske državne in okrajne organizaoije še niso pozabile, kako skrbno je negoval pokojni predsednik Kennedy pred in po predsedniških volitvah “stike z deželo”. Kadar je bil kdo med
njimi v zadregi, je v Kennedyje-vi okolici našel zatočišče, nasvet in podporo. Mnogi demokratski lokalni veljaki so se sedaj spomnili tistih časov; ker predsednika Kennedyja ni več med živimi, obiskujejo njegovega brata Roberta. Nekateri med njimi so celo tako nepočakani, da svetujejo Robertu, naj se pripravi že na predsedniško kandidaturo v prihodnjem letu, ako se bo Johnsonova sreča popolnoma po-kazila. Taka misel pa spada trenutno še v domišljijo, kajti Robert je preveč razgledan, da bi že sedaj začel akcijo za svojo kandidaturo. Johnson je sicer dobil hud udarec, pa je vendarle še zmeraj glavni politik v demokratskih vrstkh in bo še ostal, če si nekoliko opomore. Ali si bo pa opomogel?
To vprašanje je sedaj postalo za Johnsona pravi pereči ogenj, ki ga jezi noč in dan.
S kongresnim zasedanjem se je prenesla vsa politika z dežele v prestolico. Tja se bodo stekale vse demokratske kritike, ki se nanašajo na zadnje volitve,
načrt, ki naj jo vodi do zmage v ( segel. Pri tem je zanemarjal stike s strankimi organizacijami, še posebej pa z glavnim.stranki-
prihodnjem letu. V prestolici ima pa vsaka stranka že po tradiciji par središč: v glavnem odboru in v svojih senatorjih in kongresnikih. Ako je na vladi, ie zanjo še tretje središče v Beli hiši. Seveda je Bela hiša najvažnejše središče. Tega se je na primer dobro zavedal pokojni predsednik Kennedy. Postavil je svoje najboljše politike (brata Roberta, O’Briena, O’Donnella) za zvezo med njim, Kongresom in demokratsko stranko. Pri tem je gledal, da se ni zameril članom demokratskega glavnega odbora in je skušal biti z njimi posredno in neposredno v stalnem stiku. Tako je prišlo do tega, da je imel s stranko veliko boljše zveze kot s Kongresom, zato je lahko mirno pričakoval predsedniške volitve v 1. 1964. Smrt je prekrižala njegove račune.
Johnson je pa druge vrste politik. Je smatral za svojo glavno nalogo, da obvlada Kongres in da igra v javnosti zmeraj in povsod prvo vijolino- Oba cilja je
večje kršitve kazenskega zakona, naj se mu dovolili položiti prisega in se ga sprejme v Predstavniški dom. Tako stališče zastopajo tudi republikanski kongresniki. O tem predlogu bc Predstavniški dom danes pred zaprisego glasoval.
Kongres se bo sestal k svojemu zasedanju danes opoldne. Zvečer ob 9.30 pa bo predsednik L. B. Johnson na skupni seji cbeh zbornic podal svoje poročilo o stanju Unije. To njegovo poročilo bodo prenašale televizijske in radijske postaje.
tam bo stranka skušala kovati do srede lanskega leta redno do-
nim odborom. Na drugi strani je hotel opravljati vsa politična dela kar sam. Smisla za delegiranje oblasti ni imel in — vsaj do sedaj — nima nobenega.
To se mu sedaj bridko maščuje. Do volitev so strankine organizacije iskale zvezo z Belo hišo, dobile so jo poredkoma in niso imele do nje take koristi, kot so pričakovale. Danes je to drugače. Organizacije se ne zanašajo več samo na Belo hišo, iščejo u-teho in pomoč tudi drugje.
Johnson nima okoli sebe tudi nobenega politika z imenom, da bi mu lahko delegiral nekaj političnih poslov. Kar mu jih je pustil Kennedy, so vsi odšli, za naslednike se je pa premalo brigal. Tako je Johnson ostal sam v Beli hiši, dočim je glavni strankarski odbor ohromel, državne in okrajne organizacije pa hodijo svoja pota. Mož je torej v zadregi. Morda mu bo iz nje pomagal Humphrey.
Barry M, Oftkfwater hvali L B. Johnsona
TAIPEI, For. — Bivši predsedniški kandidat republikanske stranke Barry M. Goldwater je bil zadnje dni na obisku na For-mozi. Sprejet je bil tudi pri Čangkajšku in razgovarjal se je z drugimi vodniki “nacionalne Kitajske”. Dejal je, da so bili v glavnih vprašanjih pri razgovorih on in Kitajci podobnega mnenja.
Ko so ga časnikarji vprašali,, kaj misli o vojni v Vietnamu, jej dejal Goldwater, da dela predsednik Johnson “zdaj prav, da pa mu je vzelo veliko časa, da je do tega prišel”. Po njegovem ne smejo Združene države prenehati z letalskimi napadi na Severni Vietnam, dokler ta ne bo voljan opustiti vojskovanje.
Ameriško letalo zapeljalo kitajske ribiče v Hong Kong
SAIGON, J. Viet. — V zgodnjem decembru je ameriški rušilec v viharju rešil v Tonkin-škem zalivu 48 kitajskih ribičev z otoka Hajnana. Na razne načine so jih skušali spraviti domov, pa so jih končno naložili na letalo in jih včeraj odpeljali v Hong Kong.
Od tam sta jih dva zastopnika Ameriškega rdečega križa spremila čez mejo v rdečo Kitajske in jih tam izročila predstavnikom kitajskega Rdečega križa Predaja je potekla gladko in prijateljsko.
— Kanada je glavni oskrbovalec sveta z azbestom, papirjem, platino in radijem.
Iz Clevelanda in okolice
ieja—
Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sre-io, ob dveh popoldne svojo mesečno sejo v Slovenskem domu.
:z bolnice—
Rojak Louis Šimenc s 799 E. 155 St. se je vrnil iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila 'n pozdrave.
Mrs. Frances Valentič s 24491 Mavec Avenue se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Na obisku—
Iz Boršta ob Krki na Dolenjskem je prišla ga. Rozalija Močnik obiskat svoje sorodnike v tej deželi. Začasno je pri družini Cirnski na 1028 E. 76 St. V Ameriki bo ostala kakega pol leta. Dobrodošla in veselo bivanje med nami!
Novi odberi—
Društvo Naš dom št. 50 ADZ ima za 1. 1967 sledeči odbor: predsed. Stanley Pervanje, pod-predsed. Theodore Szendel, taj. in zapis. Jennie Pugelv, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., Ohio 44125, tel. 587-4230. blag. Antonia Dolinar, nadzor. John Frankovic, Christine Szendel, Antonia Stokar, zastop. za SND na E. 80 St. S Pervanje in T. Szendel, za SDD na Prince Avenue J. Pugelv, za SND na Maple Hts. A. Stokar; za pi ogled novega članstva: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob dveh popoldne na 8601 Vineyard Ave.
Združene podružnice S2Z imajo za leto 1967 sledeči odbor: predsed. Mary Bostain. podpred-sed. Pauline Stampfel, taj. hi blag. Frances Novak; nadzornice: Rese Zbasnik, Stella Dan-:ull in Anna Godlar.	'f
J prometu lani 113 mrtvih—•
Na cestah mesta Clevelanda je bilo v letu 1966 v prometnih nesrečah ubitih 113 ljudi. . 1
l>hio Bell bo gradil—
The Ohio Bell Telephone Cer. to v prihodnjem aprilu začela graditi novo osemnadstropno stavbo na Huron Road za 8.5 milijonov dolarjev. V njej bodo namestili naprave za medmestne (dolge) telefonske klice. Predsednik družbe F. R. Eckley je dejal sinoči na tiskovni konferenci v hotelu Sheraton-CIe-veland, da je to del 40 milijonov, ki jih bo Ohio Bell letos investiral v nove naprave na področju Velikega Clevelanda. V vsej dr-iavi Ohio bo družba letos vložila v razširitev in izboljšanje svojih napravo 125 milijonov dolarjev.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Ameriške oborožene sile so danes začele v vietnamski vojni doslej uaj-večjo vojno operacijo “Cedar Fall” proti “Železnemu trikotu”, ki zavzema gozdno področje kakih 30 milj severozahodno od Saigona in je že dolga leta eno glavnih rdečih oporišč za napade in sabotaže v Saigonu.
HONG KONG. — Poročila iz Kitajske govore o rastoči verjetnosti državljanske vojne med pristaši Mao-Tsetunga in njegovimi nasprotniki v komunistični partiji. Maovl nasprotniki so menda prevladali v Nankingu, Šanghaju in tudi v Kantonu.
ftiiEitsšttji Bomomm
»41
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and international Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Vsaj v začetku vsakega zasedanja mu je Kongres zmeraj | poljskih, čeških in litvanskih
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; S8.00 za pol leta; $5.00 za $ mesec« V i Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month*
C anada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 6 Tuesday, January 10, 1967
Bodočnost 90. Kongresa
Ne vemo, kaj vse bo predsednik Johnson povedal deželi v svojih januarskih poslanicah, gotovo pa je, da ne bo mogel spremeniti političnega položaja, kot je danes. Ta bo nalagal tudi Kongresu naloge, ki se jim ne bo mogel ogniti, naj o teh nalogah misli administracija, kar hoče.
Najprvo se ne da izbrisati dejstva, da je zadnji Kongres pustil celo vrsto zakonskih načrtov neobdelanih. Nekatere med njimi je tudi kar gladko zavrnil, čeprav je vedel, da jih ho administracija morala obnoviti. Lansko leto si radi teh ostankov ni belil nihče glave, vsi so namreč računali, da bo Johnsonov vpliv na Kongres sicer nekaj malega okrnjen, da pa bo bistveno ostal nespremenjen. Jesenske volitve so to pričakovanje spravile na nič. Republikanska stranka je postala v predstavniškem domu ne samo številčno močnejša, ampak tudi samozavestnejša. Do neke meje so tudi republikanski senatorji postali pogumnejši. Republikanski voditelji v Kongresu zato že napovedujejo, do bodo oklicali kar svoj delovni program in da se ne bodo omejili le na kritiko demokratskega. Ta napoved ni dosti vredna, če smemo kaj verjeti stvarnosti, toda republikanci bodo gotovo napravili vsaj poskus v tej smeri.
Prva posledica republikanske taktike — ki jo bodo naravno krepko podpirali vsi konservativni južni demokratje •— bo ponovno kritiziranje zakonskih načrtov, ki čakajo še od lanskega leta na svojo usodo. Zaenkrat bo prime-rorr.a lahko šlo skozi Kongres povišanje pokojnin v okviru Social Security, toda mejo povišanja bodo določile konservativne sile na Kapitolu in ne administracija.
Slabo se bodo v novem Kongresu počutili zagovorniki boja za civilne pravice. Kongresna večina bo imela stalno pred očmi, kako odločno so volivci obsodili nekatere težnje v zadnjem zakonskem načrtu, ki so hotele prehitro izvajati ravnopravnost na stanovanjskem področju. Pozabila tudi ne bo na antipatije, ki jih je rodila pretirana črnska politika “Črne sile”. Pri tem pa voditelji črnskih organizacij napovedujejo nove nastope v nekaterih mestih, med njimi tudi v Clevelandu. Moramo računati z verjetnostjo, da ti nastopi ne bodo potekali mirno, da bodo razburili deželo in seveda tudi sedanjo konservativno kongresno večino.
Ni tudi dosti upanja, da bi novi Kongres zbrisal znani paragraf 14-b v Taft-Hartleyjevem zakonu. Unije niso pri lanskih volitvah nastopale kot organizirana volivna armada. Niso torej več tako nevarne konservativcem, kot so bile do sedaj. Zato bo njihov glas na Kapitolu pomenil letos nekaj manj kot prejšnja leta.
Kongres ne bo tudi navdušen za nov zakon o brezposelnih podporah, saj je že lani pokazal le malo zanimanja zanj, torej v volivnem letu! Letos pa ni nobenih volitev.
Letos bo treba obnoviti zakon o zunanji trgovini, ki daje predsedniku pravico, da lahko zniža carine kar počez do 50%. Nekateri gospodarski krogi so proti takemu pooblastilu in so že vpregli vodilne republikanske politike v svoj voz. Dirksen je na primer že izjavil, da bo skušal to poglavje črtati iz zakona.
Vse te debate bo nadkrilila misel, kaj nas čaka v Vietnamu. Danes ni nobenega utemeljenega upanja, da bi bila vietnamska vojna končana do konca leta. Ako se sprijaznimo s tem dejstvom, moramo misliti, kako bomo krili stroške zanjo in koliko vojakov bo še treba poslati v Vietnam. Oba problema bosta vodila politično življenje v Kongresu.
Da bo Kongres odobril potrebne izdatke za vojskovanje, o tem ne bo dosti debate. Razpihale se bodo pa strasti, ko bo treba misliti na to, odkod vzeti denar. Vse bo sililo na misel o novih davkih. Tu bodo trčili drug ob drugega kritiki dosedanje Johnsonove davčne politike in njeni zagovorniki. Kritiki in zagovorniki bodo morali pristati na nove davke, ako ne bodo hoteli pognati deželo še bolj v inflacijo in draginjo. Pri tem se bo naravno vsakdo hotel ogniti odgovornosti in jo prevaliti na svojega bližnjega, ki se bo pa te časti tudi branil. Do konca leta bo moral biti podaljšan tudi zakon o vojaških naborih. Tudi on bo sprožil viharne debate. Praksa je namreč pokazala, da ima sedanji zakon velike hibe, da omogoča protekcijo, da ne pozna obzira do tistih, ki so obzira potrebni itd. Kongres ne bo mogel zakona odložiti, skušal bo pa iz njega brisati vsaj tista poglavja, ki so danes največji kamen spodtike.
Pri vsem tem se bo slabo odrezala Johnsonova “velika narodna skupnost”. Že sedaj ta ideja ne uživa simpatije pri večini senatorjev in kongresnikov. Lani so jo, recimo, prenašali, da ustrežejo predsedniku, letos pa Kongres ne bo tako obziren. Ker bodo mnogi zakoni na tem polju morali biti podaljšani, jih bo Kongres tudi podaljšal, toda porabil bo to priliko, da jim nanovo kroji vsebino in omeji prispevke zanje.
Veliko bo delo v Kongresu odvisno tudi od Johnsonove taktike. Predsednik je dosedaj imel srečo s Kapitelom.
šel na roko, repenčiti se je začel šele proti koncu. Letos pa ne vemo, koliko je še ostalo nedotaknjenega od nekdanjega Johnsonovega vpliva na Kongres. Morda Johnson sam tega tudi ne ve. Zato bo previden v svojih poslanicah, da si ne zapre poti do nove taktike, ako se mu bo zdela potrebna.
Začetek kongresnega zasedanja stoji torej pred številnimi ugankami. Dokler senatorji in kongresniki ne najdejo odgovorov nanje, se bodo lovili in zabijali čas z vprašanji, ki bi se zanje ob polni zaposlenosti ne brigali. Zato je zelo verjetno, da se Kongres do Velike noči ne bo pripravil povsod le v breme drugim — to do pravega dela. Reševal bo le to, kar bo res postalo nujno, I jim ne gre v glave. To so teža-pa še to posel bo opravljal z očmi obrnjenimi v — Vietnam, ve, ki niso male za cerkvene
kroge marsikje. Veliko po-
cerkvah pa ugovarjajo integraciji. Preje so lepo sami zadovoljno živeli in vodili vse, zdaj pa, da naj bi valovi raznih novih časov in sprememb vse to spremenili, da bi se vrata vsega tega, kar so sami z velikimi žrtvami ustvarili in vzdrževali, na široko odprla drugim, takim, ki ne znajo nič sami ustvariti in so
CHICAGO
• V JANUARJU — PO NAŠE V PROSINCU, SMO. Čehi pravijo januarju “Leden”. So kar v pravem, ker januar je res navadno leden.
Mesec januar nas Slovence spominja vseskozi par stoletij na nekatere važne dogodke in pojave v zgodovini našega življenja. Pred 170 leti na dan 1. januarja 1797, je v Beli Ljubljani začel pok. Valentin Vodnik izdajati “Lublanske Novice”. To je bil prvi slovenski časopis. 83 let pozneje, 1. jan. 1881, pa je izšla prva številka “Ljubljanskega Zvona”.
O našem prvem slovenskem časnikarju Valentinu Vodniku poje neka pesmica, njemu posvečena:	:
Si pesmi pel in pisal dober tisk,
izdajal Pratiko, Ljubljancem prvi tednik,
postal patron si časnikarskih stisk —
pozdravljen Vodnik, prvi naš kolednik!
Vodnik je že skoro pozabljen. Saj ljudje tako hitro pozabimo tiste, ki za nas kaj napravijo in žtrvujejo. Smo bili taki, smo še zdaj taki! Tudi med nami ameriškimi Slovenci je tako. Kdo se še med nami spominja onih, ki so toliko delovali in žrtvovali za vse, kar se je med nami ustvarilo. V mislih imam tiste, ki so ustanavljali naša društva, jed-note, župnije in druge ustanove. Ni malo teh. Bodimo stvarni. Če pogledamo nazaj v minulih 100 let in še malo dalje — koga in kaj vidimo, kdo vse so bili tisti, ki so orali ledino našim slovenskim n a s el b i nam, društvom, župnijam, narodnim domovom in drugim ustanovam? Nekateri se še spominjamo tistih prvotnih zidarjev vsega našega na-oredka in dela tu v Ameriki. Še vidimo v duhu pokojne pionirje vseh raznih stanov in poklicev m navadnih ljudi, kakor so bili pok. naši odlični misijonarji: Baraga, Lavtižar, Pirc, Trobci, Buh in pok. č. g. F. Šušteršič in še cela vrsta drugih. Na ustvarjanju društvenega življenja, jed-not in zvez, kakor so bili pok. lajiki pionirji: Štukel, Golobič, Nemanič, Grahek, Zalar, Anton Grdina, Opeka in še dolga vrsta drugih. Vsi so delali po svojih močeh, nekateri pa še posebno preko mej zahtev. Koliko se je žrtvoval za KSKJ n. pr. pokojni Anton Grdina! Med misijonarji na pok. č. g. Kazimir Zakrajšek! Prvi in slednji sta žrtvovala in delala vsak v svojem času in stanu za poživitev katolištva med nami toliko, kakor najbrže malokdo drugi. Kdo bi bil podvojil članstvo KSKJ, kakor ga je pok. njen predsednik Anton Grdina v njegovih letih predsednikovanja? Kdo bi bil dosegel ustanovitev ameriških slovenskih Brezij v Ameriki, da se ni zanimal za to v tistih časih za nje, kakor se je, pok. p. Kazimir Zakrajšek?
Toda, kdo se teh požrtvovalnih delavcev za slovenstvo in vero naših očetov in mater dandanes še spominja? Hvala tistim,
vah — javno se jih pa malokdo spomni. Taki smo.
Oprosti čitatelj, da mi pride to vse na misel, ko gledam na zgodovinske dneve meseca ja-unarja v preteklost. Nehote pride to človeku na misel in pred oči.
• POGLEDI NA DRUGE PROBLEME IN ZADEVE. — Zadev in problemov je vse polno od domačega praga, pa vse križem okrog sveta. In še koliko jih je! Nekatere vidimo, nekatere ne. Ozrimo se najprvo na probleme in zadeve okrog našega domačega praga, tu v naših ZD. Te zadevajo ob nas in te najbolj občutimo. Kakšni so ti problemi? V večini so političnega značaja. Vsaka dežela kuha in vari svojo politiko. Ta pa ima za vsak slučaj in za vsako potrebo svoj klobuk in politika za vsak slučaj šminka svoj obraz drugače, tako, kakor prija in kakor zahteva vsak slučaj. Politika je navihana in zvita “punca”. Nekatere zadovolji, t mnoge zapelje in prevara.
Pri nas v Chicagu je zanimivo, kako so Adnje volitve, ki soi se vršile 8. novembra lani, spre-menile politiki in njenim voditeljem obraze. Preje pred volitvami so prerokovali marsikaj in mnogo, kakor da bodo nam klatili zvezde z neba. Zdaj, ko so s svojimi domišljijami
trpljenja bo treba, predno se bodo ti problemi uredili.
• DEBATE IN RAZPRAVE o umoru pokojnega predsednika J. F. Kennedyja se vlečejo naprej in naprej. Kako, zakaj, kdo vse naj bi bil v tisti zaroti, o vsem tem se razpravlja, piše, šepeta, dokazalo se pa do sedaj še ni nič. Pisatelji, kritiki, publicisti in razpečevalci raznih brošur o tem, so izdali in razprodali na milijone raznih knjižic. Pravi mojstri. Eden izda brošuro, drugi pregled o nji, s katerim kriti-ziro prvo, drugi zatem pregled o obeh, zopet nekaj svojega doda, in tako gre o tem štorija za storijo in kujejo iz tega in s tem denar. Pravi ameriški business, ki se da vnovčiti, pa naj bo tak ali tak. Pri takem velikem narodu okrog 200 milijonov se vse proda. Pri malem narodu, kakor je naš, se pa še par sto pratik ne da prodati.
Žalostna vdova Mrs. Kennedy pa posluša vse to in za njo to gotovo ni prijetno. Ampak, kaj dajo na vse to kramarji, ki se pe-
ali država!^0 z razpečavanjem tiska. Business, business, ta jim blešči pred očmi in zgleda, da ga ni malo pri tem.
Tak je svet zdaj, je bil in zgleda, da bo še dolgo tak. Zato pa raznih sitnosti in težav še ne bo konec jutri. Upajmo pa, da bo boljše.
R.
nje in vsakdanji grižljaj je na-
in predstražo prodirajočegr
Oeeem&rska ramišifanja
VIII.
NEW YORK, N.Y. — Spomladi leta 1917 je Krekovo delo za svobodo doseglo višek. Vozil se je noč in dan, prirejal shode, pogoreli, konference in zborovanja, na zdaj so utihnili. Z njimi so utih- katerih je govoril, navduševal nili tudi oni, ki so zmagali. Iz- ■ in prepričeval za stvar svobode gleda, da mnogi politiki se za- in Jugoslavije.
nimajo samo .za en cilj, da prekucnejo nasprotnika s stola in
Radi smo se učili pesmic na-pamet. To je bilo lepo in ko-
da se sami vsedejo vanj. Takim ristno. Na ta način smo se na-
cirkusom je podobna večkrat naša politika.
Res je, kakor je pred nedolgim nekdo poudarjal, da vsak človek je nekak “politik”. Življenje in obstanek te vprežeta v njo. To posameznike in skupnosti, politika pa je taka, kakršen je človek, kakršni so ljudje, ki jo vodijo. Odvisi, kdo jo vodi in kdo vozi z njo. Je kakor avtomobil. Sam nikogar ne povozi, človek, ki ga vodi, se zaletuje z njim v druge, sebičnost, da bi bil pred drugimi in prvi, je njegova politika in v taki strasti novzroča nesreče sebi in drugim. Ista podoba je v državni politiki, domači in zunanji. Posledice sledijo, ki so največkrat podobne razmeram med risi in tigri. Pri vsaki drobtini renčijo in kažejo zobe drugim, dokler se ne zgrizejo.
Chicaški dnevnik “Daily News” je tik pred Božičem dan za dnem razlagal, kako so se katoliški Irci, Poljaki in še drugi včasih lasali med seboj. Takrat, v tistih časih so si narodi vsak zase zidali svoje cerkve. Zato so bile tudi službe božje v njihovih jezikih. Zadnje čase po vsej A-meriki to izginja. Le tu in tam imajo še službe božje, a zelo o-mejeno, v narodnem jeziku ljudi ki tvorijo fare. Starejšim to kajpada ni po volji. Mlajšim, tu rojenim, pa je vseeno, ker angleščino bolj razumejo, kakor pa jezik svojih roditeljev.
Starejšim, ki so žrtvovali in ustanavljali fare in šole, s tem ni ustreženo. Pa to še nekako
učili tudi mnogih molitev, kar je bogaspoštljivo. Celo politične “šlagerje” so nekateri vajeni ponavljati v nedogled časovnega prostora. In kako dobro bi bilo, da bi se večkrat vračali k virom miselnosti naših velikanov. Iz tega gledišča bi rad v današnjem “decembrskem premišljevanju” podal bralcem A.D. — in s tem vsem Slovencem — pomembno izpoved dr. J. E. Kreka razjasnil, ki jo je izrekel v razgovoru z dr. Francetom Drgan-cem dne 25. marca 1914. Takole mu je tisti dan govoril:
“Vidite, šola življenja traja do starti. Upam, da sem zdaj napravil zadnji rigoroz — iz primerjalne psihologije. Izsledek: Maledicus bomo, qui confidit in homine! Take hudobije pa je sposoben samo izrodek moderne inteligence. Ljudstvo je dobro in nedolžno, pokorno vsakomur, ki ga zna voditi. Takšna čreda, kakršen pastir! Zato moramo razlikovati dva duševna tipa človeka, dobri in zlobni tip.
Razvoj obeh tipov sem si razložil na prav preprost, naravnost mehanični način. Duševni razvoj odločuje zunanjo socialno — prirodno okolje, negativno ah pozitivno. Negativno:	ne-
ugodno podnebje, pomanjkanje živil. Primer:	severna ledena
doba. Pozitivno okolje: ugodno, subtropično podnebje, rajsko o-bilje vsega. Primer: južna med-ledena doba. Negativno okolje je vsililo dobremu, sozavestne-mu, kolektivnemu pračloveku živalsko, zverinsko borbo za ob-
stala zverinska sebičnost, individualizem. Ako se je ta borba v nepovoljnem okolju ponavljala skozi tisočletja, je pračlove-ška sozavest shirala in razvila se je stalna in dedna duševna zgradba sebičnosti.
Kaj se je zgodilo, če se je o-kolje spremenilo nenadoma in postalo ugodno, n. pr. v medle-denih dobah, ali pa če je zverinska, sebična tolpa zašla v ugodno okolje juga? Sebični značaj se ni mogel čez noč spremeniti. Sebična tolpa je zagospodovala nad dobro, sozavestno in jo zasužnjila. Z organizacijo sebič-nosne vzgoje se je zlobni, sebični tip človeka utrdil in razširil, postal gospodnja plast prvotne družbe.
Pridružil se je razvoj razuma s spominom odnošajnih predstav. Sebičnež je takoj spoznal v zvijači, v razumu odlično o-rožje v borbi za obstanek, pozneje v borbi za nadmoč, nadvlado in izkoriščanje. Tako se je polagoma razvil sebični individualistični racionalizem, filozofija evropskega zapada in zapad-ne kulture. Zlobni, osvajalni tip se je udomačil na zapadu v u-godnem okolju podnebnih in kulturnih prednosti. Siromašni vzhod z neugodnim podnebjem ga ni mikal, tako je ostala na vzhodu nek ulturna slovanska masa na stopnji pračloveške dobrote in sozavesti.
Tako se je nujno razvilo napeto nasprotje med evropskim zapadom in vzhodom, nasprotje med dobrim tipom sozavesti in usmiljenja in zlobnim tipom sebične s a m o z a vesti, nasilnega nadčloveka. Glejte, ves misticizem je splahnel in slovanska sozavest je izgubila skrivnostno meglico, pred nami leži golo razvojno dejstvo kakor izkustveno dejstvo vsakdanje duševne sozavesti. In baš to suhoparno, iz' kustveno dejstvo — daje slovanstvu tisto strašno, zmagovito silo, pred katero se trese sozavestno izčrpani zapad. Socijalni razvoj si je pač slovanstvo prihranil za zadnjo in zgodovinsko rezervo. Vzhodno morje sozavesti narašča in se pripravlja, da preplavi z usmiljenjem in dobroto zapadni individualizem in racio-alizem. In mi “barbarski” Slo venci in Jugoslovani smo srečni, ker smo prvi valovi tega vzhodnega usmiljenega morja, ki je pljuskalo na zapad in zapisalo na steno prestrašenega zapada: Mene Tekel Ufarsin! To je naše izkustveno slovanstvo brez fraze in misticizma, ki bi ga dialektični zapad rad podtaknil Slovanom kot sugestivno narkozo njih neodoljive moči.
V tej misli me potrjujejo tudi moja opazovanja in izkustva iz balkanske vojne. Doslej sta vodila srednje-evropsko politiko dva koncepta: habsburški in hohenzollerski. V tekmi dveh dinastij je poskušal Habsburg u-stvariti lastno Srednjo Evropo ob Donavi v obliki federativne države, ki naj bi združila večino zapadnih in balkanskih Slovanov. Proti hohenzollerskemu pangermanizmu, ki si je hotel o-svojiti in podrediti tudi Avstrijo, so hoteli habsburški ideologi postaviti slovansko, trialistič-no Avstrijo. V balkanski vojni pa se je zgodilo nekaj usodnega, zmagal je zapadni, pangerman-ski instinkt nadčloveka in pokopal idejo slovanske Srednje Evrope. Pangertaanizem je Slovane izključil in jih nehote prisili k lastni politiki. Profilaktič-no pa je poskusil paralizirati samostojno slovansko politiko po starem političnem geslu: Deli in vladaj! In sicer razkrojiti Slovane nacionalno in versko. Narodni razkroj so začeli panger-manski agenti z gesli Velike Slovenije (s kajkovskimi Hrvati), Velike Hrvatske (s Slovenci kot planinskimi Hrvati), Velike Srbije in Velike Bolgarije. S peklensko mržnjo so se vrgli zlasti na junaško in viteško Srbijo. Kalkulirali so tako: ako se nam
ki se jih, morda v tihih molit-i prenašajo. Ampak v mnogih stanek. V borbi za golo življe-
vanstva, odsekamo Rusiji roko in jo izoliramo v Azi pa dosežemo samo z idejo ke Srbije, s katero se Sr1 večno osovražijo pri južn severnih Slovanih. Ako _ posreči, bo sladka vsaj osveta, da smo izločili Srbe kot politični faktor v bodočnosti. V verskem oziru je pangermanizem hotel ovekovečiti razkol in za vsako ceno preprečiti zedinjenje z vzhodnim krščanstvom, ker se z njim ne bi ojačalo le za-padno krščanstvo. S temi spletkami je hotel pangermanizem zastrupiti čisto, slovansko kri, dobesedno zastrupiti s pomočjo tuje, nečiste krvi. Slovanska kri prenaša mešanje z Vsako drugo, zlasti mongolsko krvjo, hemoli-tično pa deluje pritok židovske in mediteranske, materialistične in trgovske krvi. Prepričan sem, da zdravi srbski instinkt ne podleže tuji sugestiji Velike Srbije in nam v bližnji bodočnosti realizira Veliko Jugoslavijo!
Prepričan sem tudi, da onemogočijo višji interesi človeštva pangermansko intrigo proti zedinjenju krščanstva. Sodelovati pa moramo tudi mi sami in najprej izvesti popolno ločitev cerkve in države, vere in politike, za zapadno in vzhodno krščanstvo. Kristusovo kraljestvo je duhovno, ni politično in od tega sveta. Bog ni odvisen od omejenih človeških pojmov. Krščanstvo je produkt razvoja in sodelovanja, ki se ne ustavi pri nas. Glavni del so trudnega razvoja se izvrši stoprav v bodočnosti. Zapadno krščanstvo zaupa preveč političnim in materialnim o-poram, ki se spreminjajo nestalno od dne do dne, preveč zaupa površnim koreninam dialektičnega racionalizma. V času viharjev se obdrži deblo krščanstva samo s pomočjo globokih, religioznih korenin slovanske duše ... Zapomnite si, gospod doktor, edina rešitev zapadnega 'krščanstva je v zedinjenju z vzhodnim krščanstvom ...” Tistega dne je Evangelist dr. Drgancu tako govoril, ko še ni bilo Sarajeva, ko še ni bilo 28. oktobra 1918, ko še ni bilo 1. decembra 1918, in ko še ni bilo II. vatikanskega koncila.
In ta slovenski duhovni velikan ni doživel niti enega teh dni, katerim je svit pripravljal, pred smrtjo pa nam je naročil: “Vi vsi, M ste seme izkrvav-Ijenega naroda, mislite le na eno: kako boste združili vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen, in vse svoje srce posvečali vaši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje.” Ali ta veliki duh ni bil sposoben spoznati prave narodove poti v bodočnost; ali mi nismo dozoreli takemu duhu slediti v tisti širokogrudnosti in nesebičnosti, kot jo je on imel.. .?!
Tone Osovnik
NEKAJ IZREKOV ZA ŽIVLJENJE
— Zbral Peter Bizjan —
1.	Daj svojim bratom in sestram, kadar so v stiski, in boš \edno bogat.
2.	Kdor ti da kozarec vode, ko si na bolniški postelji, mu bodi vedno hvaležen.
3.	Nič ne maraj, kadar se svet smeje tvoji nesreči. Vsak človek mora prinesti svoj križ na Kalvarijo, če hoče dušo rešiti.
4.	Nikdar ne naredi kaj takega, kar se ne da popraviti. Zato ničesar ne stori brez premisleka.
5.	Nečistost ni samo greh pred Bogom. Je tudi greh zoper človekovo dostojanstvo. Varuj se je in ostani dostojen.
6.	Žena, ki umori še nerojeno dete, naj se živa sežge na križ-potu pri belem dnevu.
7.	Kdor ne plača svojih dolgov, ne bo lahko umiral.
8.	Kdor pohabljenemu človeku vzame denar, samega sebe pohabi.
9.	Kozla se varuj od spredaj,
konja od zadaj, hudobnega elo-posreči uničiti Srbijo, pionirja! veka od vseh strani.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Še pojasnita in vabita m odgovor
Zadnjič sem pri tem razmišljanju prišel do idej, ki bi utegnile biti vzrok delitev med na-nii. Ideje so namreč tiste — ne jeziki in jezikovna narečja — ki svetovna dogajanja ne samo u-smerjajo, temveč jih tudi začenjajo. Isto velja za svet v malem, ki je naša skupnost, tista skupnost, ki ji “Toti Štajerc” poje kritiko v Kanadski Domovini z dne 20. dec. 1966.
Če bi bil v svoji kritiki rad povedal, da je med nami društveno mrtvilo in da se je kulturno-narodne delavnosti polastila naveličanost, ima prav, le vzrokov za to stanje ne išče na pravi poti. Mnogim danes — ne samo med Slovenci — niso več mar ideje, tiste ideje, ki silijo in priganjajo k uresničitvi, ki privlačijo in dvigajo za dobro in za veliko stvar, za dosego trajnih vrednot. Masa danes noče videti luči na merniku, glavo vtika v mernik. Drvi tja, kjer ni odpovedi, za tistim, .ki ponuja udobje ki ne zahteva duhovne delavnosti. Tukaj se ločimo, dragi Štajerc”!
Ne vprašujmo se, kaj hočejo n zastopajo vodniki. Vsakdo to ihko spozna. Vprašajmo sebe, ali smo pripravljeni tem vodnikom slediti! Če nočemo videti luči na merniku, ne krivimo tistih, ki žrtvujejo čas in denar in čast in zdravje, da luč ohranjujejo pri življenju. Nismo v krizi zaradi vodnikov, niti ne zaradi luči, temveč zaradi delavcev. Danes so vodniki edini delavci; ne maramo vodnika, ki ne ki hotel ali znal delati za drugega, delati za skupnost, delati i2 idealizma in iz prirojene ka-vitas.
So pa ljudje in veliko jih je, ki niso niti voljni s svojo zdra-vo pametjo soditi, katera ideja le boljša, katera je prava, kako bodo potem šele voljni sprejeti kako idejo? In še veliko manj So potem voljni delati zanjo in ■b nekaj od svojega žrtvovati.
tod torej mrtvilo, ki ga pa ^oti štajerc” imenuje z “nih-ee Jih ne povabi” in “luč je pod Bernikom”. Vsakdo ima priliko PNjeti za delo, vsakdo ima ne-aj sposobnosti, vsakdo ima tudi bekaj mater ijalnih možnosti, jakemu izmed nas je dan dolg ur. VSEM IN VSAKEMU ^ELJA V TEM JUBILEJNEM ^ETU: “PRIDI, BOMO SKU-EAJ POPRIJELI!”
Prav je, da si osvetlimo še ne-. aj- Nekdo je začel krasti ideje ln sicer prave ideje. Te se nekje Zgubljajo. Včasih smo bili idej-močnejši in zato bolj delav-Nekomu je veliko na tem, da ^ Udobju utonemo, ne glede na J5’ ali nameravamo umreti v „ auadi ali kje drugje. Tisti Uekdo” — komunizem — bi tu-1 Kanadi rad prinesel “raj”, ki ®a^uživa naša stara domovina in ezele za raznimi zavesami. Za-,° ni toliko važno, kdo “roma” j11 kdo ne; važno pa je, če ugo-.°vinao, da je veliko teh romarju v “rdeči raj” idejno zvode-in so v delavnosti za narod-bo-kulturno-prosvetne d o brine °Pešali. To pa se je začelo do-^jati, ko je bivši najvišji ozno-ec Rankovič zaklical politični jUigraciji: “Pridite, vrata in kna so vam odprta, uredite va-razmere z nami,” t. j. s komu-
nističnimi oblastmi.
Nihče se ne more postavljati za sodnika tem romarjem. Vzrokov za potovanje v rdeči raj je toliko, kot osebnih odločitev: Domovina ni in ne bo pozabljena, še vedno kliče; mati umirajo, oče so slabi, grobovi so zapuščeni; sorodniki prosijo za snidenje; postavil bi se rad pred komunistično revščino; odpočil bi se rad v domačem ozračju; da bi se v zemlji domači stekli dnevi življenja in da bi v domači zemlji počivale utrujene kosti... Koliko razlogov, koliko niti, ki se ne bodo nikdar pretrgale. Sodnik naj molči, govori pa naj mož, ki svojega prepričanja za vstop v rdeči raj ne prodaja, in ki vedno izžareva žarek svobode, naj bo kjer koli. Mož ne izziva, pa tudi ne krivi hrbta. Mož se ne rešuje tako, da druge potiska v nesrečo. Odkupnina s tujo glavo povzroča pekočo vest. Če popotniki v stari kraj gradijo most med domovino in zamejsko Slovenijo, potem naj se po tem mostu neprestano zlivajo domov tokovi sreče iz svobodnega sveta.
Skratka in kot zaključek: Delavnost za naše ideale, zaradi katerih smo vsi izbrali svobodo, ne bi smela biti cena vstopnice za obisk starega kraja, ki mu zaenkrat še vlada komunizem
zaleže za 10 ameriških “dodger-1 jev”.
Odmevi iz prerije
Gfamsloiiske plošče
SLOVENSKE IN DRUGE
uvožene iz starega kraja. Največja izbira na tem ^ i	kontinentu!
ahtevajte brezplačne kataloge v svojem jeziku!
CSHET SEQQRDS
555 St. Clair Ave. W.
■—_ Toronto, Qnt. Canada
Pozdrav in voščila zastopnika kraljice
Leto za letom se na začetku obnavljajo voščila za srečo in vse dobro v dneh, ki prihajajo. Nosilci oblasti pošiljajo svojim državljanom poslanice dobrih želja in istočasno sprejemajo od njih izraze voščil in vdanega sodelovanja.
Provincijalni namestnik kraljice za Ontarijo Hon. W. Earl Rowe PC, LLD, DSc Soc., je tudi letos sprejel predstavnike narodnostnih skupin v Torontu, ki so mu prišli čestitat za novo leto. Sprejema so se udeležili gg.: J. Brousek (Čeh), Z. Bojič (Hrvat), A. Krek (Slovenec), A. Kuolas (Litvanec), P. Markeš (Slovenec), P. Mladenov (Makedonec), A. Markiewicz (Belorus), T. Pekarovic (Slovak). Namestnik kraljice je naročil pozdrave vsem omenjenim narodnostim in se je z delegacijo tudi slikal.
Por.
Enostranski pritisk za končanje vojne v Vietnamu je dosegel nov obseg. Kdo bi si mislil, da bodo bitnikom in vietnikom sledili tudi trezni in preudarni ljudje. Nič se mi ne zdi bolj neumno kot govorjenje in pisanje nekaterih časnikarjev in poročevalcev, ki kar naprej ponavljajo, kako pada popularnost predsednika Johnsona, kot da je bil izvoljen zato, da bo vodil neke vrste popularno tekmovanje. V tem je velika slabost ameriške demokracije: Nezaupanje izvoljenim voditeljem. Najprej jih narod izvoli, da bi narod vodili, potem pa hoče narod sam voditi notranjo in zunanjo politiko z neprestanimi stavkami, protesti in demonstracijami, kar voditeljem samo njihovo delo otežko-ča. Trenutno je Johnsonova administracija pod pritiskom, da preneha z bombardiranjem Severnega Vietnama, ker baje povzroča to bombardiranje tudi civilne žrtve. V te enostranske zahteve je kot strela z jasnega udarila izjava kardinala Spell-mana, ki jo je dal za božič v Vietnamu. Amerikanci morajo zmagati, je dejal, če hočemo o-hraniti krščansko civilizacijo.
Ta izjava visokega cerkvenega dostojanstvenika je ponekod vzbudila začudenje, drugod o-gorčenje. Celo Vatikan je bil prisiljen dati izjavo, da kardinal ni govoril v imenu Cerkve ali papeža, temveč iz svojega osebnega prepričanja. Vse to lepo dokazuje, kako hudo že svet bo-luje za boleznijo “koeksistence”, ki ni nič drugega, kot komunistično o s v a j anje svetovnega javnega mnenja. Kako si moremo sicer tolmačiti reakciji), ki jo je povzročila ta izjava? Malo je manjkalo, pa bi jo proglasili za veleizdajalsko”.
DROBTIftlE
TORONTO, Ont. — V Kanadi smo pričeli jubilejno leto 1967 z vsem pompom. Letos bo namreč 100 let, odkar so se združile province v kanadsko federacijo. Sto topovskih strelov je naznanilo prihod jubilejnega leta in zvonovi po cerkvah so zvonili kot v blagoslov. V Montrealu pa so kvibeški separatisti nastavili bombo v poštni nabiralnik in tako pokazali, kaj mislijo o kanadski federaciji. Bomba je v zgodnjih urah novega leta eksplodirala in na srečo nikogar u-bila ali ranila.
Četudi sočustvujem v marsičem s kanadskimi Francozi, se mi tak pretiran nacionalizem zdi neumen in v veliko škodo Kanadi in Francozom samim. Lahko je razdirati, zelo, zelo težko pa je graditi. V tem francoskem ogledalu bi se morali od časa do časa tudi Slovenci ogledati.
V Kanado je zadnje leto pribežalo precej ameriških “dodger j e v”, da so se rešili vojaške suknje in vojne v Vietnamu. Istočasno pa se je še enkrat toliko kanadskih državljanov prostovoljno javilo v ameriško vojsko za službo v Vietnamu. Po izjavah ameriških vojaških o-biasti en kanadski prostovoljec
Dnevno časopisje je polno e-nostranske kritike ameriških vojaških akcij v Vietnamu. Na televiziji in radiju razni komentatorji kar tekmujejo, kdo bo oolj skritiziral Johnsona in njegovo vietnamsko politiko. Čudovito tiho pa so o terorju, požigih in umorih komunističnih drhali v Južnem Vietnamu, tako da bi človek mislil, da tam komunistov sploh ni. Se nikogar od teh ljudi nisem slišal, da bi tudi komunistom stavil pogoje za mir. V svojem zlaganem humanizmu vidijo samo nekaj sto žrtev ameriškega bombardiranja v Severnem Vietnamu, pozabijo pa povedati, da komunisti že pet let pobijajo civilno prebivalstvo Južnega Vietnama. Le poglejmo nekoliko statistiko.
V letu 1962 so komunisti v Južnem Vietnamu izvršili:
20.000	terorističnih dejanj (nasilja, požigi, sabotaže),
1,118 političnih umorov raznih državnih uradnikov,
11.000	so jih nasilno odvedli in pozneje ubili,
10.000	prebivalcev nasilno odvlekli in pomorili;
leta 1963:
25.000	dejanj terorja,
8,027 umorov državnih
uslužbencev,
1,590 so jih nasilno odpeljali,
7.000	civilnega prebivalstva nasilno odvedli in pobili;
leta 1964:
21.700	terorističnih dejanj,
516 državnih uradnikov umorjenih,
10.000	prebivalcev nasilno odvedenih in likvidiranih;
leta 1965:
18.000	terorističnih dejanj,
300 političnih umorov
državnih uslužbencev,
1.700	nasilno odpeljanih,
700 prebivalcev pomorjenih,
LETHBRIDGE, Alta. — Nič nimam novic topot, pač pa nekaj novoletnih misli. Novo leto: čas, da prekrižamo staro in se zazremo v novopostavljene cilje. Ne za uro, teden ali dva, za celo leto in morda raj do teh, kolikor nam je pač namenjenih ...
Nikoli nisem prejel v kratkem času toliko pisem, iskrenih, toplih, zaskrbljene kot korajžo vlivajoče vsebine, kot posled-nJeSa P°1 ,leta ... Vse mogoče misli se pleto, ko jih, nekatere ponovno prebiram ... Tisoče milj povezuje kontinente, na vseh se zdoma izkoreninjen slovenski človek vrašča v nova o-kolja. Molči, dela, omaguje, trpi in uspeva. Ve, da je po svoji želji ali neprijetnem ukazu prestopil prag slovenske zemlje in odšel v upano svobodo. Zdaj uživa vse njene trdote in blagodati.. . Moj in tvoj brat, tvoja kot moja sestra ... Komaj za ped je naše slovenske zemlje, če pokukaš naenkrat na cel svet, pa je iz te slovenske pedi kapnila naša kri preko vse zemske razsežnosti... V Avstraliji pojo slovensko pesem, preko vse južne in severne Amerike je čuti njene zvoke, iz
4,500 prebivalcev nasilno odpeljanih;
leta 1966 (prvo četrtletje):
4,000 dejanj terorizma in 35 državnih uradnikov umorjenih.
Vsi oni, ki so komunistično revolucijo pri nas v Sloveniji doživeli in preživeli, vedo, kaj pomeni komunistična “osvobodilna borba”. V Južnem Vietnamu se danes ponavlja, ker se je pri nas godilo pred dobrimi 20 leti. Poboji političnih nasprotnikov, teroriziranje prebivalstva in laž-njiva propaganda, ki je vodila svet za nos.
Človek bi pričakoval, da bo svet po tolikih izkušnjah s komunizmom po zadnji in korejski vojni znal preceniti stvarni položaj in pravično sodil pogoje za mir. Pa se zdi, da je moderni človek postal poleg svojih znanstvenih odkritij in tehničnega napredka velika moralna šleva in je pripravljen prepustiti milijone ljudi na milost in nemilost komunističnim krvolokom. Edino narodi, ki žive v senci komunistične nevarnosti, se dobro zavedajo nujnosti odločnega protikomunističnega odpora. Zato Avstralci in Novozelandci, Filipinci in Južni Korejci resno podpirajo ameriška prizadevanja v Južnem Vietnamu. Zavedajo se namreč, da je edino A-merika zmožna svobodni svet o-hraniti svoboden.
Jaz se večkrat sprašujem, če je ta nehvaležni svet sploh vreden, da Amerika toliko zanj žtrvuje v denarju in življenjih. Res je, da pri tem tudi svoje interese brani, ker je povsem razumljivo. Za primer vzemimo samo Jugoslavijo. Komunisti so organizirali demonstracije proti Johnsonu pred ameriškimi poslaništvi in konzulati, istočasno pa prosijo za ameriško pomoč. V Russellovem mednarodnem sodišču za “vojne zločince”, ki naj sodi ameriške “vojne zločince”, sedita dva jugoslovanska komunistična veljaka, menda oba Slovenca, doma pa morilce tisočev ljudi smatrajo za “narodne heroje”. Zares, kje so ostali zakoni etike in logike.
Vsem tistim v svobodnem svetu, ki se v svoji kritiki ameriškega nastopa v Vietnamu .sklicujejo na humanizem, bi pa privoščil nekaj let komunističnega “humanizma", da bi potem svobodo, ki jo tako naivno zlorab-Ijajo v prid komunistične laži, znali prav ceniti in tudi pravično rabiti.
Afrike in Azije odmevajo njeni odjeki... in iz vseh teh razmetanih zemljin me dosegajo pisma. Različne vsebine, a iz mnogih doni isti odmev. Zato bi danes rad zapisal odlomke tega ali onega pisma, saj tudi meni in tebi povedo kako trezno misel, ki se ponavlja kjerkoli živi naš človek. Polistajmo:
“Večina se je znašla in kar dobro vživela v novo zemljo, navade in delo. Le nekateri se preveč zapirajo v svoj ozek svet najbližjega sosedstva. Krčijo si tako obzorje in nujno kulturno plahnijo. Pa je danes svet tako strašansko poln hitrega razmaha, da celo čuječ komaj sproti u-
jemaš njegove utripe...”
•
“Mnogi žele zagrabiti s polnimi prgišči čimprej vse ono, kar jim je bilo samo v željah mnoga leta. Garajo do bolezni in greha, vse za ta preljubi kup, kup, ki je res mnogim kos uspeha, mnogim pa kos prekletstva. Kako rad bi ' zavpil mednje: Človek božji, postoj in odduškaj! Je vse to noro hitenje in uničevanje samega sebe v pretiranem garanju vredno človeka? Ko se gladko življenje tu in tam zatakne v teku te, nujno samo od sebe opozarja: Kam? Čemu? Kako? Kdaj odkrito pomisliš? Dvakrat šest-pedi, takrat res tvoje domačije te nekje čaka kot zadnji tihi dom, kjer te bodo položili v u-miritev in gnitje. Bo na žegnani zemlji? Kje? Kdaj? Pa se nas tako poredko dotaknejo, morebiti za naš drveči čas preresne misli...”
•
“Dvomim pa, da bo od Zadnjem obračunu kaj dosti veljalo, kako velik-in*-lep-avto si vozil, koliko si nagrabil v kako hitrem in kratkem času? Kaj ti meniš? Bo pa verjetno ob Sodbi kdo pobaral: Kako pa si kopičil in zakaj? V potrebo ali pohlep, v morebitno pomoč manj srečnim ali le v svojo skopost? Je bilo tvoje grabljenje čistih rok in vselej poštenega namena in ti zdaj ne povzroča neprijetnih srečanj in ob teh niso potrebni povešeni pogledi...?”
naravnost pogledati smrti v oči, se nenadno zave in nehote strezni tudi tvoja misel. Ne stojiš mar takrat poln zavesti nekake nepoznane krivde, nekako gol pred neznano usodo? Se mar ne dotakne nesigurnega srca občutek krivde in se nekje v globini porodi zavestna izpoved:	Mea
culpa...”
*
“Med našimi todle jih je nekaj, ki so posebno dobro uspeli. Nekateri predobro, taka je bila zagnanost v delu in nadurah, da so nekateri zdravstveno zrahljani, nekateri mladi ostareli in spet nekateri vse prezgodaj opešani ... Koliko jih je, ki bi npr. lahko podprli lepo knjigo, zlasti slovensko — a za to nimajo smisla, ne potrebe ali morda tudi ne razuma za take reči. Edina sveta knjižica jim je bančna — hudo nagosto popisana in mnogokrat precej oguljena. V cerkev s kadilakom, v košarico pa ne kuverte, ampak tisti mali ne-svetli drobiž, ki je napotje po žepih. Tudi požvenklja lepo in
okolje lahko tudi sliši, kako podpiram svojo cerkev in njene potrebe. Zastonj se grejejo te sorte tiči v naših cerkvah, odrivajo pa miloščino ...”
.. in vse, kar je našega, slovenskega je nekaterim v napotje, kot da se sami sebe in nas sramujejo. In tista grešna sti-skavost. Ob vsem potrebnem ali celo izobilju si mnogi komaj potrebno privoščijo. Celo njihovo življenje je “na karte” kot tisti črnkasti makaroni med vojno. Mnogi so taki kot tisti naš daljni znanec, ki je želel, da bi bila velika noč, žegnanje, gasilska veselica, vinska trgatev, martinovanje i-% kdo ve kaj še vse na en in isti &an ... Ko ga je žena povprašala zakaj, je skoro pridušeno zmomljal v razmršene brke: ‘... bi ne bilo treba dvakrat cvreti/ ”
CLEVELAND, O,
“Tod je tudi nekaj hudo Lačnih in hudo Potrebih, kjer gre namreč za kup zemskega ... Vse sorte muziko moderne dobe — posluha za okolje pa nič. Zamižimo, da ne bomo videli sosedovih težav in morda gorja, izognimo se vsaki desetini in toplemu nasvetu ... mi, ki nekaj smo, in mi, ki nekaj imamo ...” o
“Iz prejšnjih let veš, da sem mrhasto len za pisanje, zadnje čase posebno nerad pišem božična voščila. Taka na debelo in vse strani, tista radi gole formalnosti. Ali niso pošiljane božične karte z nekako oslajenimi željami mnogokrat le izraz farizejstva ali po domače hinavščine? Tvoje in moje, pa tudi verjetno sosedove? Veselja, žegna in še sto reči želimo samo napisano znancu enkrat na leto, sicer pa se ga nismo dotaknili niti z mislijo preko celega leta. Morda mu v srcu želimo prav narobe, ne kar je sladko izraženo v tiskanem voščilu. Ne bi kazalo izgubiti nekatere naslove in se tako izogniti neiskrenostim — ali pa dejanja uravnati z izraženimi željami. Morda bo znanec molka bolj vesel kot posiljenega voščila ...”
Moški dobijo delo
imm
Izkušeni na bakrenih vodovodnih delih.
AMERICAN BRASS MFG CO. 5090 Superior Ave.
Phone: 431-6565
___________________(12)
Part-Time Work
High school boy, after school and Saturday mornings. Job involves light maintenance in neighborhood factory. Apply in person.
VALEN MFG. CO.
6725 Machinery Ave.
(1 block north of St. Clair, off E. 70 St.)
_______________(6)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Yeoi 0s.
3781 E. 78 St. 311-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MAOKSNiSTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDBQTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORINS MILLS
TURRET LATHES
SAP TURRET
LATHES
Tako različni odlomki pisem. Mar ne pojezi kak stavek tudi tebe? Si kriv ali umit? Brat in sestra — pobrskajva te-le novoletne dni tudi po mojem in tvojem srcu, po moji in tvoji buti-ci, saj gotovo lahko kje kaj prezračiva in izboljšava. Res je cent osnova in začetek milijona — čista misel, dober namen in poštena dejanja pa osrečujoči I trenutki na zveriženi in vijuga-1 sti življenjski poti... Zamislimo se te-le začetne dni, pobrskajmo po minulostih in zagrabimo v nov dan, ne s pohlepom, ampak toplo, bratovsko, tudi morda druge osrečujočo mislijo, dejanja naj povedo trdne namene, ne samo usta... Povezujmo skupnost, kjer jo imamo, ne luščimo sami sebe in drugih od nje...!
Vsem znancem po vseh kotih te naše pretesne zemlje pa še enkrat blagoslova in zdravja v novem letu ...
Pak
— Devet desetin površine Brazilije je mogoče uporabiti za obdelavo.
CLEVELAND, O.
Ženske dohifo delo
OPERATIVKE
električnih šivalnih strojev. Plača od kosa.
M. I. Huebschman Corp. 1239 West 9th St.
ČISTILKA	y
Iščemo čistilko za urade v novem poslopju.
H. L. YOKES CO.
35555 Curtis BIvd. Eastlake Tel. 946-3000
(9)
ENGINE LATHSS MtLUHG MACHiKES RADIAL DiillS
Iščemo čistilko
Iščemo žensko, da bi čistila mali tovarniški urad. Delala bi 3 din v tednu, kakšni 2 uri na dan, med 4. pop. do 8 zv. Lahko tudi v soboto. Kličite 361-6262. _____________ (6)
MALI OGLASI
Misijonar iz daljne Indije mi piše: “Različna so srečanja, ki nam jih posredujejo naša dolga pota vsak dan. Vesela, iskrenosti in smeha polna danes, joka, razočaranj in bolečin polna jutri. Koliko je nevednosti, revščine in tudi trpljenja. Ko ti je dano
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity' Em p lov er
(8)
Hiša naprodaj
Za 2 družini — 5-5 sob, dve garaži; v dobrem stanju; v okolici sv. Frančiška. Kličite po 4. uri 361-5270.	(9)
Naprodaj
Enodružinska 6-sobna hiša. 3 spalnice, garaža za 2 kare, Miller Ave., blizu sv. Kristine. Kličite 731-8623.	(1Q)
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 [ 4 Cleveland IS, Ohio
j ___________________ ^	^ {
GOSTILNA NAPRODAJ
Zelo dobro vpeljana slovenska gostilna z D-2 licenco naprodaj po zelo ugodni ceni. Idealno mesto za slovenski par. Prodaja piva, vina ter hrane. Tel: 361-9373.	(10,11,13	jan)
%
Vladislav Stanislav Reymont	»A
PRAVICA
Povest
Pr evel France Bevk S
r i

!
Na pokopališču je bilo še žalostne]'e. Drevje z visečimi vejami je stalo nepremično, mokro in trepetajoče od mraza, a rumene gomile, po katerih se je spenjal natresk, so ležale nizko na zemlji kot bi trpele pod težo preprostih črnih križev, potak-njenih v prst. Nekaj vran se je splašilo sprevoda, zletelo z drevja in tiho splahutalo do gozdov. Izkopan grob je že čakal, cerkovnik je spustil krsto tako nerodno, da je zemlja zabobnela in je voda, ki se je bila nabrala na dnu, siknila kvišku, nato je začel naglo zasipati jamo.
A Tekla, ki je bila ves čas kakor mrtva, se je nenadoma predramila in se vrgla na razmočeni pesek s strašnim krikom tožba:
“O jaz sirota, sirota! Nimam ne moža, nimam posestva, nimam niti najmanjše tolažbe ... O, ljubi moj Jezušček, vse si mi vzel, vse. Vzel si mi tega dragega otroka! ... Odšlo je de-tece k tebi... odšlo, oidšlo ... Zapušča me, siroto, v jokanju samo, v siroštvu samo, v trpljenju samo! O Jezus! Jetzus! Jezus! O, o, o!” je tožila, si trgala lase in hlipala v joku.
Odgovarjale so ji molitve, mrmranje in zdihovanje žensk, ki so klečale okrog zasute gomile, in šum zelenih brez, ki so stale okrog v belih, žalobnih srajčkah, in gluhi jek krste pod grudami, ki so padale nanjo, in dež, ki je tekel z neskončnimi curki, in zrak, ki je pihal nad pisanim zelenjem narave.
Dež je padal čedalje hujše, zato so ženske naglo odmolile in odšle.
Ko so se vračali, je na pol poti srečala Vinčijorkova župana, ki se ji je pridružil in šel z njo do doma.
“Bil sem pri vas, toda povedali so mi, da ste šla za pogrebom.”
“S pokopališča prihajamo, za-grebil smo Teklinega otroka, saj to že veste!”
“Naj pogine to tatinsko seme!”
“No, no!”
Ni se mu upala ugovarjati.
“Bil sem pri vas radi posestva...” je začel tiho in počasi.
“Radi katerega posestva?” jo je nekoliko zaskrbelo.
“Vašega. Kupil bi ga ... Ker sem dober kristijan, vas ne bom osleparil. Ce ima kupiti kdo drugi, je bolje, da kupi domačin ... Saj smo si nekoliko v svaštvu, zakaj vaša mati je bila mojega očeta ujna, ali veste to? ..
“Seveda, to že vem ...” je odvrnila tiho, vznemirjena radi njegovega predloga.
“Prodati itak morate. Sama ne morete ostati na posestvu, a Jašek mora oditi slej ko prej; dasi sem uradnik in naredim, kar morem, vendar ni vse od mene odvisno ... ali mi p r o d a s t e , kaj?”
Ni mu odgovorila, le pospešila je korake.
“Plačal bi vam takoj na roko in imeli bi s čim potovati... No, Vinčijorkova, ali se zediniva, kaj?...”
“No, je pač tako, da sem posestvo že tako rekoč prodala ...” je povedala naglo.
“Komu?”
CHICAGO, ILL.
...	=3
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — LIVE IN. Motherless home, 4 children, 3 school age. New Ranch type, all modem conveniences. References. PH. 629-0222.
“Graščaku.”
“Prodala! Graščaku! Tako torej!” je vzkriknil ves iz sebe, razočaran, ker je bil že prepričan, da bo dobil posestvo pol zastonj. “Tako! Čakajte! Jaz pa sem vso noč prebil v krčmi, da bi se preiskava izvršila šele zjutraj! Ko lastnega sina sem ga varoval, a vi ste mi tako naredila! Okoli graščine vohaš, naj ti graščina pomaga, ti, ti mer-kevca graščinska, ti babura, ti!” je kričal čimdalje srditeje.
“Drži jezik v gobcu, ti krivič-než!” je zavreščala mahoma.
“Ti tatinska zalega!”
“Jaz tatinska! Jaz?”
“Da, ti starka, ti...”
“Ti si goljuf, ti si tat, ti si ubijalec! In orožnika v gozdu, kdo je ubil?”
“Ali si ti videla, neumnica, ali si videla, kaj?” je skočil do nje s pestmi.
“In kdo je zažgal kovaču, če ne ti!”
“Ti peklenska čarovnica, gobec ti razbijem, čakaj, gobec ti razbijem!”
“Le udari, le poskusi! Še so sodnije ... še je pravica ... bom že našla pot do njih, bom že našla...”
S takimi sta se pitala in tako sta šla s kremplji drug na drugega, da so ju morale ženske, ki so prihajale od pogreba, odtr-
gati vsaksebe; župan je imel ves razpraskan obraz, a starkina ruta je bila vsa povaljana od blata.
Vzele so Vinčijorkovo v svojo sredo in jo spremile do koče, a župan je šel za njimi in kričal:
“Vse življenje me boš pomnila! Ti bom že plačal! Tako boš cvilila ko pes, ko bodo tvojega Jaška v verige okovanega gnali v Sibirijo. To vama bom plačal!” Renčal je ko pes, ki ga duši srd.
11.
V Pžiloku je šlo življenje v starem tiru dalje.
Po par dneh pomladnega naliva je posijalo sobice; popilo vodo na polju in nekoliko izsušilo cesto; vreme se je do dobra ustalilo in gnalo ljudi na delo. Nekateri so orali, drugi so sadili ostanke krompirja. Nekateri so sejali zelenjavo, a drugi so z niže ležečih njiv spuščali vodo in kopali jarke; cela vas se je kopala v težkem delu in znoju. Delo je šlo počasi in klaverno dalje; na polju ni bilo slišati veselih govoric ne smehov ne popevk.
Ljudje so se gibali leno in nemarno, kakor da so jim žalostne misli vzele vse veselje do dela. Povešali so roke, ustavljali konje pri oranju, postajali na njivah, da so se čez ogone, zelena žita in obronke njiv razgova-riali med seboj.
“Ali že veste? Včeraj je odšlo šestero ljudi iz Beživode v Brazilijo.”
“Res je! A govore, da se v Malovani Voli pol vasi odpravlja.”
“To so sami gostači! A v Gor-kah so trije kmetje prodali posestva, prodali živino, prodali vse in šli.”
“Bog pomagaj, kaj bo iz vse-
tega!”

K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
vdovam in sirotam
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠICA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
Premoženje________________________$16,300,000.00
Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina____________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S, K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME ..............................................
NASLOV ...........................................
MESTO .............................................
DRŽAVA ............................ CODE .........
TiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniimiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiminiuiiiiiiiiiiiiHiiiiimmiiiiiiimiiimoiiouiimmimmmiiiimmi.'
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 SL Clair Ave.	Cleveland 3, O h in
Moj stari naslov: __________________
Moj novi naslov:	__________________-
MOJE IME: __________________________
PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO
"'7'
f/
“Kaj more biti!”
“Gospod Bog je hotel kaznovati ljudi, zato jim je vzel pamet.”
“Uničili se bodo, to je vse!” je zaječala neka starka.
“Stara ste, a pameti nimate! Zakaj bi se uničili!”
“Iti tako daleč v tuji svet, v neznane kraje. Govore, da tam
nihče ne razume našega jezika, da je tam drugačna vera in taka vročina, da je treba lonec s krompirjem kar v pesek položiti in se takoj skuha! ... A na morju, pravijo ...”
“Toda, saj ne gredo vsi čez morje.”
“Na Nemško gredo na delo.” (Dalje prihodnjič)
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
LAKOTA JI GLEDA IZ OČI — Vietnamska žena nosi v usta nekake oreške, ko sedi med vrati svoje borne koče in gleda izgubljeno v mimovozeče vojaštvo.
NENEVAREN LEV — Lev na sliki ni prav nič nevaren, četudi stresa glavo in maha z repom. Edino nevarno je to, da stane kar $1.300, sicer bi bil marsikateremu fan± tinu dobrodošel tovariš v igri.
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156ih St.	KE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 uma ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.

p
i
i 1 S <*
s
1
s
m
I
ifl I i
Sedem let je že minilo, odkar Ti srce več ne bije, črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije.
Žalujoči:
F blag spomin
OB SEDMI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI
Anna
Pajk
ki nas je za vedno zapustila dne 10. januarja 1960.
Skupaj mnogo let živela, slabe in dobre čase imela, Bog pa hotel je tako, da Tebe prvo vzel je v nebo.
FRANK, soprog
REV. FRANCIS M. PAIK, EDWARD PIKE, sinova DIANE, snaha; EDWARD, vnuk ter OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, Ohio, 10. januarja 1967.
MLIN NA NOGE? — Nekdaj so posebno v nekaterih delih Azije uporabljali mlin na noge. Vrtel se je s tem, da so njegovi gonjači stopali od stopnice na stopnico. Tale slika bi lahko kazala nekaki ogromni mlin te vrste, dejansko pa je to le velikanski boben za sušenje fosfatnih produktov, kot jih izdeluje Allis-Chalmers.
NOVI MADISON SQUARE GARDEN — Slika kaže novi Madison Square Garden, ki ga grade v New Yorku nad postajo Pennsylvania železniške družbe.