: I S"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR H]WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-MVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." 11811111)11 EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva, THE ONLY SLOVENIAN DAILY ^BETWEEN NEW YORK AND CHICAGOjj jgTHE BEST MEDIUM TO REACH 180,000[1 SLOVENIANS IN U .S., CANADA H AND SOUTH AMERICA. VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O., PETEK (FRIDAY) JULY 27th, 1923. ST. (NO.) 175 Single Copy 3e. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Clevelandt O., under the Act of Congress of March 3rd 1879. Posamezna številka 3c. WILSON OBSOJA KAPITALIZEM! PRVA JAVNA IZJAVA BIVŠEGA PREDSEDNIKA IZZA NJEGOVI BOLEZNI. — SVARI, DA BO MA-TERIJALIZEM UPROPASTIL CIVILIZACIJO. — JE PROTI "NESPAMETNI REVOLUCIJI." Antracitni rudarji svarijo pred stavko. NEPRIZNANJE UNIJE POMENI STAVKO, SVARIJO ZASTOPNIKI NA KONFERENCI S PODJETNIKI. 1,180,000 brezposelnih v Angliji. -t MNENJE, DA JE TEMU KRIVA RUHRSKA OKUPACIJA JE SOGLASNO; IV,,,,,,™,, J.I.V- izpricevANJE PRI WHITFIELDOVI "' 's "" OBRAVNAVI SE PRIČNE DANES. -O Boston, 26. julija. — Bivši predsednik Zedi,njenih držav, Woodrow Wilson, je napisal za poznani bostonski mesečnik "Atlantic Monthly"' članek z naslovom "The Read Away from Revolution'" (Pot, ki vodi od revolucije), v kateri podaje svarilo, da naša civilizacija ne more ostati življenju materijalno, ako se je odreši duševno. To je prvič izza bolezni bivšega predsednika, da je podal v javnost svoja mnenja o problemih sedanjega časa v Zedinjenih državah in po svetu sploh. Wilson pravi začetkom članka: "V teh strašnih in skrbipolnih dneh, ko po vsem svetu vlada nemirnost, in vsa pota, kamorkoli pogledate, temnijo sence, naznanjajoče nevarnost številnih vrst, zahteva navadna razumnost, da pogledamo okrog sebe in poskusimo dognati vzroke tega .nesrečnega stanja in ona sredstva, s katerimi 'bi se jih dalo najložje odstraniti." Potem bivši predsednik analizuje obstoječe stanje a-meriške civilizacije ter nato mahoma podaje svojo vodilno misel, rekoč, da glavni vzrok tega stanja je nesporazum med onimi, "ki imajo" ter onimi, "ki nimajo". In govoreč o vzrokih tega stanja pravi: "Pravi vzrok za splošno nemirnost leži globoko pri temelju duševnega življenja današnjega časa ter vodi napram revoluciji." Vzrok ruske revolucije, katero nazivlja Wilson "največji dogodek svoje vrste v naši dobi", je bil glasom njegove izjave ta, da se je "veliki masi ruskega ljudstva ^sistematično ;zanikavelo one pravice in privilegije, katere želijo in morajo imeti vsi normalni ljudje, ako hočejo biti zadovoljni in v dosegu sreče." Kaj ima to opraviti z Ameriko? "Kapitalizem je bil tista sila", pravi Wilson dalje, "proti katerem so ruski voditelji naperili svoj napad, in kapitalizem pod enim ali drugim imenom je ono, proti čemur nezadovoljne mase vsepovsod naperjajo svojo obtožbo." Vsepovsod se najde misleče može, pravi bivši predsednik dalje, ki'so mnenja, da je kapitalizem neobhodno potreben civilizaciji, nato pa vprašuje: "Toda ali je kapitalistični sistem neobtožljiv?" Nato pa sam odgovarja: "Ali ni resnica, da se cesto zdi, da kapitalisti smatrajo ljudi le za orodje za profit, katerih telesne in dušen sile imajo pravico izrabljati? Ali ni naša dolžnost, da odstranimo take krivičnosti in da napravimo življenje čisto za one, ki se ga hočejo po'šteno in čisto vdeleževati?" Nato Wilson ponavlja poznani rek ,ki je igral tako veliko vlogo za časa svetovne vojne. "Svet se je napravilo varen za demokracijo. Nikake bojazni ni, da bi nastopilo proti njemu zopet s takimi zarotami, kot so jih gojili nesramni in ignorantni Hohen-zollernci. Toda demokracija pa še ni napravila svet varen proti nespametni revoluciji. Najvišja naloge, ki ne pomeni nič manj kot rešitev civilizacije, stoji sedaj odločno in zapovedujoče pred demokracijo. Izogniti se ji ,ne da ako nečemo, da vse ono, kar smo zgradili, vsak čas p;re v propast. In Zedinjene države kot največja izmed demokracij, mora to nalogo prevzeti. "Pot ki vodi od revolucije ,je jasno začrtana, kajti aznamovana je od nature človeka in organizirane družbe. Vsled tega je samo primerno, da proučujemo jako skrbne in zelo odkrito natančno nrav naloge in sredstev za njeno izpolnitev. . .. "Jedro vsega tega je, da nasa civilizacija ne more ostati pri življenju materijalno, ako se je ne odreši duševno. To je končni poziv na naše cerkve, na naše politične organizacije in na naše kapitaliste — na vse one, ki se boje Boga ali 'ki ljubijo sfrojo domovino." ~~ — Bratstvožele/n i čarsk i h pT-jci torej tudi upravičeni do višje sarjev se je obrnilo na vladni plače železničarski odbor, z zahtevo, da jim zviša plače od 9 do ■ ^ pr0tip08tavni, tisti, ki so zahtevali sodnijske akcije, še vedno niso zadovoljni. Hočejo, da bi Atlantic City, 26. julija. — Antracitni rudarji so danes odprto zagrozili podjetnikom, da morajo računati na stavko s 1. septembom, ko premine sedanja pogodba, ako se rudarski uniji ne poda popolnega priznanja in ako se ne sprejme "check off" sistem. Podjetniki so obe te zahtevi odločno zavrnili. Rudarji so nato Izjavili, da je vsako nadaljno pogajanje nepotrebno in gotovo bi bilo prišlo do razbitja konference že danes, če ne bi privolili še v eno nadaljno no sejo, ko so podjetniki izrazili mnenje, da se do jutri morda e-na ali druiga stran morda kaj premisli. Vendar pa ni dosti u-panja, da se to v resnici zgodi. -O- V Youngstownu se uvaja 8-urni delavnik. VEČ STO DELAVCEV BO DOBILO ISTE PLACE ZA 8-UR-NO DELO. Youngstown, O. 25. julija. — Danes Je je ugodilo tu zahtevi več sto delavcev pri Republic Iron and Steel Co., ki delajo pri odprtih plavžih, ter se jim dovolilo 8-urni delavnik z isto plačo kot so jo dobivali dosedaj. Kot se poroča, se je priredilo za skrajšanje delavnika tudi pri Youngstown Sheet ant Tube Co. Objava United States jeklars-ske korporacije, da se bo pričelo z uvajanjem 8-urnega delavnika, povzroča med neodvisnimi jeklarskimi družbami veliko zanimanje. "Blast Furnace" operacije po topilnicah so zadnji čas pričele precej padati. Kot se napoveduje, bo "pud-jlanje" železa z rokami kmalu popolnoma prenehano kot posledica nove mehanične metode za .... pudlanje", ki jo je uvedla American Iron Puddling Co. v Warren. O. Med velikimi livarnami, ki bodo končno prizadete, bo Youngstown Sheet and Iron Co. in pa A. M. Byers Co. v Girardu, O. Te dve kompanji uposlujeta zdaj nad 500 pudlerjev in pomaga-čev. London, 26. julija. — Sicer je poletje kot običajno brezposelno-stni problem v Angliji nekoliko o-Iajšalo, vendar pa se nahaja še vedno v jako resnem stanju in vodje angleškega državništva ter industrije so v velikih skrbeh, kaj prinese zima, ko se bo brezposelnost brezdvomno zopet povečala. Za stavke in delavske neprilike se krivde za to stanje ne more zvra-čati, kajti teh je bilo letos veliko manj kot običajno: Vendar pa uradno poročilo izkazuje, da je v Angliji 1,180,000 brezposelnih oseb, ki prejemajo vladno brezposelri<>stno podporo. Politični vodje, delavski voditelji in industrijalci so skoro soglasni v prepričanju, da je glavni vzrok temu stanju francoska o-kupacija Ruhra, ki ni le paralizi-rala nemško industrijo, temveč je resno udarila vso evropsko itidu-strijo in trgovino. Britanija, ki je imela v časih pred vojno največji delež nemške trgovine, je udarjena bolj kot katera izmed drugih dežel, in posledice okupacije Ruhra se vidi v skoro vseh njenih industrijah. Edina olajševalna okolščina pri položaju je dejstvo da se je za dninji čas nad 1 (jL tisoč Angležev izselilo v ^iedinjjjne države, Kanado, Avstralijo in "druge* angleške kolonije. -o- Sadovi prohibicije. DUHOVEN OBSOJEN NA DVE LETI JEČE RADI KRŠENJA PROHIBICIJE. gimji. POROTA SE NI MOGLA ZEDI-NITI GLEDE OBTOŽBE BLI-ZARDA, ZDAJ SE BO VRŠILA ŠE ENA OBRAVNAVA. Lewisburg, W. Va., 26. jul. — Unijski uradnik William Blizzard, ki je bil tu obtožen umora v zvezi z rudarskim pohodom, do katerega je prišlo še pred dvemi leti, je bil danes na prostem pod varščino. Porota se ni mogla ze- diniti niti glede krivde niti glede t nedolžnosti, nakar je prosekiitor Austin naznanil, da se bo drug^i obravnava proti njemu pričela 7. avgusta. Frank Keeny, distriktni predsednik rudarske unije in Fred Mooney, distriktni tajnik, ki sta tu dl pod obtožbami, sta bila obenem obveščena, da je njiju varščina podaljšana do istega časa. Blizzardova obravnava, ki se je pričela še 18. junija, je bila ena zmed najbolj trpkih legalnih bitk v zgodovini Green Brier okraja, kamor je bila obravnava pre-nešena na zahtevo obrambe. Pri obravnavi je med drugim prišlo na dan razkritje, da so pod jetniški interesi izdali velike svote denarja osebam, ki so obljubile proti Blizzardu po krivem priča- SMitMi aw -O- VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V BOLGARIJI. KAČA ZLEZLA V ŽEP. -Sedaj, ko je sodnik Green odločil, da slot stroji niso prav Pri uri. Zahteva je bila predlo- 1 žena v imenu 57 železničarskih Prog. Predsednik bratstva E. H. Fitzgerald je razložil odboru, da so imele železnice zadnjih šest Mesecev ogromen promet in tudi velik dobiček in so uslužben- šla zadeva pred višje ohijsko sodišče. Pravdni direktor Lamb pa pravi, da je zadeva končana in da ne bo mesto storilo v tej smeri nikakega koraka več. New Lexington, O. 25. julija. Ko je Kemmel Tedrow nabiral borovnice, je nenadoma na svojo veliko grozo pronašel, da mu je v žep pri hlačah zlezla velika kača. Ko je divje plesal okrog, da se kaže iznebi, se mu je ovila okrog pasu in vzelo ga je precej časa predno, jo je vrgel od sebe in jo ubil. -O- —Zmečkan v smrt. William i Kramer, uslužben pri Austen Co. je bil včeraj popoldne strt do smrti. Delal je s skupino delavcev pri McKinney Steel Co. tovarni na 4002 Dille Ave., ko je i prišel med granik in voziček za prevažanje prsti ter bil smrtno poškodovan. Odpeljan je bil v tovarniško bolnico, kjer je umrl, ne da bi se mu vrnila zavest-Kramer je bil star 42 let in je stanoval na 1322 E- 88 St. Denver, 26. jul. — Rev. Walter A. Grace, duhoven iz Arva-de je bil danes obsojen na dve leti zapora v zvezni jetnišnici. Bil je obtožen, da je s ponarejenimi dovoljenji za dviganje pijače iz vladnih skladišč prišel v posest do opojne pijače. Sodnik pa je po obsodbi dovolil, da se proti obtožbi vloži priziv pri zveznem okrožnem sodišču. V Lorainu so "na delu". Lorain, O., 26. julija. — Danes sta se posvetovala okrajni komisar Richmanud in sodnik W. B. Strenick o položaju, ki je nastal vzpričo velikanskega števila obsojenih kršilcev suše. Prišlo je namreč tako daleč, da je v okrajni ječi v Elyriji, zmanjkalo prostora, toliko kršilcev prohibicije se pošilja tja iz Loraina. Rich-monud je predlagal, da sodnik odpusti del kazni, tako, da bi se ječa malo izpraznila, toda ta o tem ni hotel nič slišati. "Ljudje so glasovali za pro-hibicijo, in ako ječa ni dovolj velika, tedaj se bo treba zgraditi novo," je dejal sodnik Strenick. -o- — Dva enajstletna dečka sta ukradla v bližini Euclida in E. 55 St. neki avtomobil. Ko pa sta privozila z njim do Prospect Ave. in 55 St. ju je promet tako zme-del, da nista vedela kaj storiti. Bila sta takorekoč zajeta od avtomobilov od vseh strani. Zmešnjava je seveda obrnila nase pozornost prometnega policista, ki je spoznal vzrok nereda ter prijel mlada paglavca. Avtomobil je bil last Mrs. Lilian Norton, Stop 15 A. B. C. Line. POROTA BO DANES GOTOVO DEFINITiVNO IZBRANA. - PRVA BO IZPRIČEVALA ZA PROSE-KUCIJO ŽENA UMORJENEGA POLICISTA. — —o- Porota, ki bo odločila usodo John L. Whitfielda, bo danes končno in definitivno odbrana. Sinoči sta imeli o-bramba in prosekucija pravico odkloniti samo še po enega porotnika brez navedbe kakega vzroka. Le v izrednem slučaju, da bi vsi ,ki bi se jih poklicalo danes na izpraševanje, izjavili, da imajo že ustvarjeno mnenje o Whitfieldovi krivdi oziroma, da so nasprotni smrtni obsodbi, bi se zamoglo zgoditi, da bi se porota še danes ne izpolnila. Do prvega izpričevanja v procesu bo najbrže prišlo danes popoldne. Kakor hitro bo izbrana porota, se bo med odvetniki za obtoženca in prosekucijo vnela legalna bitka, kajti obramba je .naznanila, da bo zahtevala, da s* poroto pelje po vseh onih cestah, kjer se sodi, da sta se vozila Whitfield in policist Griffin na dan umora, medtem ko je prdsekutor Stanton naznanil, da bo proti takemu predlogu vodil oster boj. Stanton pravi, da je tak pred-'og nesmiseln, ker se itak ne ve, kje je bil Griffin ustreljen. "^Whitfield ne bo povedal, na katerem mestu je bil Griffin u-streljen, in nikakega pomena ne more imeti ogledovanje ces|t, ko je bil Griffin ustreljen v notran- Cievelandske novice — Ta mu je pa posvetila. Moški le glejte da ne pridete kdaj preblizu Helene Uhler ali kaki njej enaki punci. Z "mešarji", "fresh guys" in zapeljivci vseh josti avtomobila," je včeraj de- sort pravi Mias Uhleri da 8e mo_ Sofia, 26. julija. — V ponde-ljek sta med Sofijo in Varno trčila dva ekspresna vlaka, pri čemur je bilo 200 oseb ubitih, okrog 300 pa poškodovanih. Do kolizije je prišlo blizu mesta Plevna. Kot vzrok se navaja napačne signale. Izmed potnikov v desetih vagonih je ostal le eden pri življenju . -O- —Preurejen prometni zakonik. Včeraj je stopil v veljavo preurejen prometni zakonik, katere ga glavni cilj je omejiti število nezgod. Smrtni slučaji, povzročeni od avtomobilov, se vedno množijo. Tekom zadnjih devetih let je bilo ubitih v tej deželi 84.097 oseb in to število se zna do konca leta zvišati že na 100.00. Kot po drugih državah, tako se tudi število žrtev v O-hio neprestano viša. Leta 1921 je bilo ubitih v prometnih nezgodah 734 oseb; leta 1922 883 in letos bo pa število žrtev prav gotovo prekašalo lansko. V novem zakoniku se omejuje vožnjo kot sledi: v osrčju mesta, kjer je gost promet 15 milj, po ostalih delih mesta 25 milj in zunaj na deželi 35 milj. Brezbrižna vožnja je prepovedana. Brezbrižno vožnjo se razlaga, ako vozi oseba brez vpoštevanja varnosti in pravic drugih voznikov ali pešcev. Za prehitre in brezbrižne voznike je v zakoniku določena za prvo kršitev kazen ne manj kot $10 in ne več kot $100; za drugo kršitev od $25 do $100 v denarju ali zaporom, in'sicer ne peko deset dni, ali pa tudi glob-no kazen in zapor. V slučaju pa, da vozi oseba preko 10 milj preko določene hitrosti, se ji lahko, četudi je prvič kršila zakon, na-j loži poleg denarne kazni, še tudi 5 dni zapora. V zakoniku so i tudi določila, kako pazno voziti- jal Stanton. Ako bi sodnik Phillips ugodil predlogu odvetnikov za obtoženca, bi to zamoglo zakasniti izpri- daj bosta prosekucija in obramba nemudoma podali otvoritveni izjavi, iz katerih bo razvidni, kaj hočeta pri obravnavi dokazati. Za državo bo podal otvoritveno izjavo sam prosekutor Stanton. Za obrambo pa se pričakuje, da bo podal1 otvoritveno izjavo odvetnik Bounpane. Prva oseba, katero bo prosekucija pozvala na izpričevan je, bo Mrs. Griffin, udova umorjene ga policista. Za njo bo najbrže prišel na vrsto mrliški oglednik Hammond, ki bo podrobno opisal rane, ki so povzročile Griffinovo smrt. Kot je znano, je bil Griffin u-streljen skozi vrat. Krogla je o-čividno šla :skozi vrat od leve strani proti desni. Poleg tega je imel rano na čelu in Stanton bo skušal dokazati, da mu je isto zadal Whitfield z revolverjem. Prosekucija bo pozvala na izpričevan je vsega skupaj več kot dva ducata prič, medtem ko se sodi, da se obramba v prvi vrsti zanaša na lastno izpričevan je ob toženca. Rezervnega porotnika, ki bi se ga moglo od brat v soglasju z novim zakonom, se za obravnavo ne bo odbralo. V tem sta prosekucija in obramba prišli do skupnega zaključka. Jutri se z obravnavo ne bo nadaljevalo. -O-— — Župana Kohlerja se je zopet lotil revmatizem. Njegov zdravnik pravi, da ga zna držati doma kakih par dni. —Nočni polet. Avijatik Eddie i Stinson iz Chicage, ki je že zad-i njič dosegel svetovni rekord, da je vztrajal v zraku najdalje, je poletel danes ponoči iz Chicane v I New York. Preko Clevelanda so ga videli čuvaji na zrakoplovni i postaji, ki so vedeli o poletu, danes zjutraj ob 2:52. Iz Cicage se je podal ob 11. uri sinoči. Zračna daljava med Chicagom in New Yorkom je 780 milj, katero je prevozil Stinson od enajstih zvečer do solnčnega. vzho-; da. ra postopati kar brez rokavic. !n to je tudi dokazala. Mike Kausa-uff, 31 iz 2836 Scranton Rd. je skušal nekaj koketirati z njo v Southerti klrroffliotogra fu na W** 25 St. in Prime Ave. "Čof" po Majkovi butici, najprvo na levo in potem po desnem očesu. Tretji udarec pa je priletel preko ust, ker Majk se ga je skušal izogniti. Ko ga je hudo dekle pošteno u-strahovalo kot učiteljica kakega paglavca v šoli, ga je zgrabila za uho in hajd iz gledišča. Včeraj je bil ov>«ojen ubo^i Majk na 30 dni zapora v prisilni delavnici. Bo pač pomnil kdaj je zadnjič milo gledal za dekletom! Miss U-hler pa svetuje dekletom da enako postoDajo z predrznimi moškimi ker beseda itak pri njih nič ne zaleže. Pravi pa da so tudi navadno taki moški strahopetci ka-iore lahko vsako dekle ustrahuje. Fantje kaj pa pravite vi k temu? — Življenjski stroški so se tekom zadnjega leta v Clevelan-du bolj zvišali kot v katerem drugem mestu v Združenih državah. Tako kaže tozadevna štatistika delavskega departmenta v Wash-ingtonu. Tukaj je zvišanje 4.6 odstotkov dočim je v Detroitu le 3.7 in v Buffalo 3.3 Navzlic temu pa je vseeno še vse povprečno kakih 16 odstotkov ceneie kot je bilo leta 1920. Edina stvar ki se ni izza vojne še prav nič pocenila je kurjava in razsvetljava. Najemnina stanovanj je sicer malo nižja toda ne dosti ter se je zadnjih par1 mesecev tudi precej dvignila. Hrana velja danes okrog 42 odstotkov več kot je stala leta 1914, pred voino. —Nocoj se vrši v Slovenskem Narodnem Domu plesna skušnja vseh onih članov in članic dram. dr. ''Ivan Cankar", ki se vdeleže sobotne graduacij^e slavnosti Mr. Tomichevega razreda v javni knjižnici na E. 55 St. v narodnih nošah. Bodite vsi točno na mestu ob pol osmi uri! Obenem se sporoča vsem onim rojakom in rojakinjam, ki se žele vdele-žiti, da je vstopnina k slavnosti prosta. —Prometne nezgode so zahtevale letos že 76 žrtev. Toliko jih je bilo namreb povoženih v smrt. 17282218 STR AM. 2, *------------- "ENAKOPRAVNOST" JULY 27th, 1923. U ISSUED EVERY PAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO Bminesa Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE subscription rates: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 ma $2.00 Cleveland. Collinwood. Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $5.50 3 mo. $2.00. U«ited States ......................I year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 •7-50- « mo- M-® posamezna Številka 3.__single copy 3c. Lastuie in izdaia ga Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo. «e uoravniStvo. CLEVELAND, O., PETEK (FRIDAY) JULY 27lh, 1923. se vse odigra v parlamentu, ki nas dovaja k našemu pad-' cu in to ne toliko s sijajnimi zmotami in ženialnimi buda-lostmi, kolikor z nagonom nevednosti in .neumnosti? Ali naj prepustimo mi temu parlamentu svojo u'sodo? Državljani, spomnite se Jaures-jevega klica! Pet let pred vojno je dejal ta mož: "Verujem v možnost evropskega mirovnega kongresa. Verujem v možnost zbliža-nja med Francijo, Anglijo in Nemčijo! Jaures, danes te nočem občudovati v krasni nesmrtnosti, v bakru in mramorju ,kajti preveč bi se oddaljil na ta način od nas. Hočem te gledati, kakor smo te gledali živega. V tem kritičnem trenutku, ki je prenapolnjen strašnejših nevarnosti, nego se dozdeva naši lahkomiselnosti, potrebujemo pouka iz studenca tvoje modrosti. | Prosimo te, .naš učitelj in prijatelj in najboljši človek: o-pominjaj nas in svetuj nam! Randolph 5811 j Cujete, državljani, poslušajte moža, ki ste ga prišli t počastit in katerega pogled se nikdar m zmotil! Nismo AN ATOLE FRANCE O MIRU IN VOJNI.'še bili v strasnejšem in tragične jšem položaju, kakor je ' __I ta, ki smo si ga pripravili s kratkovidnostjo in zmotami . „.., , naših današnjih mojstrov. Anatole France je ena največjih literarnih osebnosti s____ današnje dobe. Zlasti se odlikuje po enem od večine lju- {)r2avljanstVO Žen. di .Medtem ko je splošna tendenca ljudi, da s starostjo _ postajajo konzervativni in omejeni v svojih nazi- Dosedaj je povsod na svetu ranjih, pa je z Anatolom France-om ravno obratno. \ veljalo načeio, da se drmavljan-svojih mlajših letih je bil le literat in umetnik, s časom ska pripadnost ženfe ravna po o-pa je spoznal, da so še druge stvari na svetu poleg umet- „i njenega moža. Ako se ežnska nosti, ki zaslužijo največjega uvaževanja in postal je ne- poroči z državljanom tujedna-ustrašen borec zatiranega človeštva in oznanjevalec no- ^-ve dobe in novih pojmov o socijalni pravičnosti. ^ onQ gvoje(ga moža Isto na. Ko se je pred kratkim v Franciji odkrilo spomenik jelo je veljalo poprej tudi v Ze velikemu francoskemu delavskemu vodju Jaures-u, ki je na predvečer izbruha svetovne vojne padel kot žrtev nacionalističnega morilca, je imel jako pomemben slavnostni govor Anatole France, ki ga tu navajamo dobesedno: Tudi danes stojimo pred vojno, kakor v letu 1914. To priznavajo in pojasnjujejo vse o'blasti, ki vladajo na Francoskem. Ko so zahtevali zadnje človeško klanje brez vsa- zgubi sveje francosko državljanstvo le tedaj, ako ona vsled poroke postane državljanka one države, h kateri pripada njen mož. Francozinja torej, ki se poroči z Amerikancem, ostane še vedno Francozinja. Isto velja Iglede Italije in Švice. ,Glede Švice je to zanimivo, da Švicar sploh ne izgubi nikoli švicarskega državljanstva, tudi če tudi Isto velja več ali manj glede drugih držav. Kakor se vidi, se utegnejo nekatere ženske nhajati v jako čud nem položaju. Ugodilo se je mnogo slučajev, ko inozenrke, poročene z ameriškim državljanom, niso mogle dobiti nikjer potnega lista, ko so hotele potovati v inozemstvo. Njih prejšnja domovina jih smatra za Amerikanke, a se naturalizira v inozemstvu, ra- j Združene države jih smatra za i-zun ako se izrecno odpove svoje- j nozemke- mu švicarskemu državljanstvu. | -O- Pač pa ga izgubi Svicarka, ako j postane vsled poroke državljan- j ka inozemske države. Po nemškem državljanskem | ŠKRAT. bolj strogem pomenu besede. Pa naj nihče ne misli, da hočemo zabavljati na fotografe. Fotografski aparat je jako praktična stvar. Danes si lahko vsakdo omisli malo kamero ter z malimi stroški o raznih prilikah vzame slike, ki ga bodo še dolgo spominjale na različne prijetne dogodke. Dela pravih slikarjev si morejo kupiti danes le bogatini. To je sicer prostitucija umetnosti, toda dokler bo denar vladar1 sveta, bo tudi umetnost njegova sužnja. dinjenih državah- To pa se je iz-premenilo z zakonom od 22. septembra 1922, ki je ustanovil načelo samostojnega državljanstva za ženske. Po tem zakonu poroka sama na sebi nič več ne vpliva na državljanstvo žene. Ako se Amerikanka poroči z inozemcem, c- žavljanom, ostane tudi po poroki inozemka; ako hoče postati ameriška državljanka, mora sama zaprositi za državljanstvo na predpisani način. Ravnotako nima naturalizacija moža nikake-ga vpliva na državljanstvo žene, in sicer ostane ona inzemka, do-ikler sama ne dobi državljnske- kega vzroka, so nam rekli = To je zadnja vojna, sedaj i na ostane v očeh ameriškega za-nam pa pravijo: Pripravljajte se za vojno; v dvajsetih, v fvedno amenška drzav- , K X . , . • tj. " Tv/r™ Ijanka. Na drugi strani, mozem- desetih letih ah pa se prej bomo vsi v ,njo zapleteni. Mor- , ^ w se poroč. z ameriškim dr_ da pa bo to, takoj, če bomo izpraznili Poruhrje, ki naj oddaja Nemčiji municijo. Jaz o tem ne vem ničesar, reči pa tudi ne smem, da je to nemogoče. Kdo pa je kriv? Ali ni naša politika vse storila, da bi to novo vojno, ki nam jo naznanjajo, priklicala in pospešila njen prihod? Miru .nismo ustalili. Rekel sem varn že: buržoazija ne more in noče in ne bo miru sklenila. Vojna ni končana. Saj vidite vsi, da smo od premir- j ga papirja; tega lahko dobi, tudi ja še vedno v vojni. Kakšno dejanje more nositi močnejši * in tehtnejši karakter sovraštva kakor zasedba Poruhrja? Z omreževanjem duha in spbznanja nam hočejo dokazati, da je bilo to potrebno, da pridemo v posest naših zahtev/ Ali ne verujete, da bi se odločilna in miroljubna akcija bolj približala cilju in da bi nam obnovitev trgovinskih odnošajev s katerokoli obmejnih držav, gosteje obljudeno in bogatejšo po industriji in trgovini, delala več jamstva za naše zahteve, kakor z oboroženo silo uveljavljena pravica, ki nas je doslej veliko veljala? Kakšen je položaj našega naroda in v kako nevredno spanje se je pogrez-nil! Ali smo zašli že tako daleč, da smo zgubili že vsa čustva samovzdržnosti in pustimo, da smislu ameriškega zakona. Sedaj nastane vprašanje, kako stlišče -zavzemajo inozemske države v tem pogledu. Ali priznavajo, da Amerikanka, poročena z .njihovim državljanom, o-stane še nadalje Amerikanka? Ali priznavajo, da inozemka, ki se je poročila z ameriškim državljanom, ostane še nadalje njihova državljanka? Stvar je precej kojljiva. Po njihovih zakonih, žena sledi državljanstvu mo ža, po zakonih iZdruženih držav pa ne sledi. Nastane torej slučaj žensk, ki imajo dvojno državljanstvo, a ge hujše onih, ki so brez vsakega državljanstva. Zares čudno naključje- Vzemimo primer Anglije. Po njenem zakonu žena angleškega podanika je sama angleška po-kona še vedno ameriška držav- danica in ne bi bila pripuščena v angleško ozemlje, ako bi potovala z druigim potnim listom kot britsffim. Ako se je Amerikanka poročila z Angležem in dobila a-meriški potni list, kakor ji pri-tiče v smislu ameriškega zakona, bi se torej našla v škripsih, ko bi prišla na Angleško. Ameriška vlada jo smatra za Ameri-kanko, angleška p za angleško podanico in ničesar drugega. Na drugi strani Britanka, ki se poroči z inozemcem, zigubi s tem samim činom angleško po-daništvo in ne more potovati z angleškim potnim listom. Ako se je torej Britanka poročila z Amerikancem, je ona izgubila svoje anglečko državljanstvo, ne da bi si bila pridobila ameriškega. Ona je postala "brezdomo-vinka" in ne more nikjer dobiti potnega lista. V slučaju Francoske je stvar nekoliko drugačna. Njen državljanski zakon določa, da Francozinja, ki ;se poroči z inozemcem če mož ostane še nadalje inoze- mec. Imamo torej slučaj Amerikank, poročenih z inozemcem, in inc-zernk, poročenih z Amerikancem. Ako taka Aerikanka, poročena z inozemcem, potuje v i-nozemstvc, ji ameriška vlada seveda-izda potni list, kot vsakemu ameriškemu državljanu. I-nozemki, poročeni z ameriškim državljanom, pa vlada Združenih držav ne more izdati potnega lista, ker je pač inozemka v zakonu sledi žena državljanstvu moža- Radi tega Nemka, ki se je poročila z ameriškim državljanom, ne da bi sama postala Amerikanka, ne more dobiti nemškega potnega lista, pač pa je mogoče, da nemšek oblasti izdajo taki ženski neko nadomestilo za potni list, takozvani "Per-sonalausweis", ki jim omojgoča potovanje v inozemstvo. Ako prejšnja ameriška državljanka, V Clevelandu je v teku kon-test, katerega namen je najti najlepše dekle v mestu. V mislih s veda se ima le fizično lepoto. Toda kolikokrat se zgodi, da zunanja vabljivost nemudoma zgubi svojo očarljivost, čim človek spozna njenega lastnika. In ravno tako obratno. Najtrdnejša prijateljstva nastanejo običajno med osebami, ki so spočetka niso niti naj-tmanj simpatične. To je jako logič- V sv. pismu čitamo, da je pred kakimi 3000 leti neki prerok napovedal prihod časa, ko bodo narodi spremenili meče v pluge. — Dandanes bi takega preroka niti za vremenskega preroka ne marali več. ki je zgubila svoje ameriško dr- , ... , .. , , , , ,T !no. Lepa ali nelepa zunanjost da-zavljanstvo vsled poroke z Nem- > , . . . , t oo i u i • t, je človeku instinktivno misliti, da cem pred 22. septembra, bi ho-jJ je taka tudi notranjost. Nadaljno tela si pridobiti nazaj svoje a-meriško državljanstvo, bi Nemčija tega nikoli ne priznala, do- proučavan^e pa navadno prinese v prve mslučaju spoznanje, da kler njen mož ostane nemški dr-jni notranjost tako lepa kot zuna-žavljan jnjost, v drugem pa da je notra- Švedska, dasi zavzema isto ni°st veIiko lePša od zunanjosti, stališče glede državljanstva, I Fizično nelepi ljudje so veliko jemlje v obzir one svoje bivše j boljši in zanesljivejši prijatelji kot državljanke, ki so izgubile SVO-jPa lepi. ker jim življenje ni ved-je državljanstvo vsled poroke, a:no tako milo kot lepim, katere niso pridobile ameriškega držav-| svet s svojim oboževanjem pck-ljanstva. Švedski konzulati ima-,vari. Njih duša trpi in trpljenje je jo nalog, da takim ženskam izda- najvišja šola za razvijanje krep-jajo neke vrste potnega lista :kih karakterjev. (pass certificate), ki upraviču-1 - je dotičnice, da potujejo na Šved j Kaj ie pravzaprav lepota? Po-sko. ivprečen človek s'i predstavlja le- Cehoslcvaška vlada ni še ni-|Poto kot nekaj fizično popolnega česar ukrenila v tem pogledu, joziroma ono- kar večina ljudi Dokler se stvar mednarodno ne'priznava kot fizično popolno, reši, Cehoslovaška ne priznava Materijalna lepota pa je pravza-svojelša državljanstva onim žen- Prav relativen pojem, to se praskam, ki so ga zgubile vsled po- vi- vsi ljudje ne Vidimo lepote v roke z Amerikancem, ne da bi po en> In 'sti stvari. V strogem postale Amerikanke. menu besede pa je lepota edino v Kar se tiče JUGOSLAVIJE, resnici. Laž ali ponarejenost ne se smatra, da je Jugoslovanka, rnore bitli nikdar lepa. ki se je poročila z Amerikancem, - tudi sama postala Amerikanka. Poskusimo še Z eno primero o Konzulati odrekajo potni list že- lepoti. Fotograf napravi sliko le-nam ameriških državljanov. Do- pega dekleta. Umetnik naslika par kler se v Jugoslaviji ne napravi samotnih brez v polmraku. Foto- Ena za muzikante! — Poznana resnica je, da Judje silno skupaj držijo. Nekoč je igral v nekem gledališču orkester, katerega dirigent je bil Jud in tudi igralci so i bili sami Judje, akoravno je bilo j med njimi nekaj jako slabih godbenikov. Posebno eden ga je Prl igranju jako lomil in je bil pona-jvadi vedno za en takt za ostali-Imi. — Po zaključku je nekdo dirigenta na to opozoril. — Ta Pa ,je zmignil z rarhami in dejal: t kaj bi! Za en takt se med prijatelji vendar ne gleda!" Obupanec: "No, če ni to smola! Plačal sem svojih zadnjih 50c da bi se zadušil s plinom, zdaj Pa dobim sobo z električno razsvetljavo!" "Kaj pa tako pobit, prijatelj? "Moje dekle se je poročilo • "I, to še ni taka nesreča. "Ampak ona se je poročila z menoj." --O- Iz stare domovine« nov državljanski zakcn, se upo- grafija ie produkt stroja, slika je izraz slikarjeve duše. Fotografija, iz- rablja stari srbski zakon, ki določa, da ženska zgubi svoje državljanstvo vsled poroke z inozemcem, ....................., «'«<.■ o stroju se ne more reci, za dokaz, da je sprejela Vaje dr- lali da ima kake etične pojme 0 re_ zavljanstvo in se odpovedala 8nici ali neresnici. slika pa je iz-svojemu prejšnjemu državljan- izraz siikarjeve dule in ie kot po_ ' " isledica lepa, ker je-resnična v naj- ii! je delo stroja, ne more biti le-, pa v pravem pomenu besede, ker njen poročni list služi 10 8troj,u se ne more reči> da čuti Slovenski avijatik smrtno l'<>ne" srečil. V Novem Sadu 3e je smrtno ponesrečil naš rojak poročnik Dragotin Kralj, rodom iz Slovenske Bistrice. Na tamkajšnjem letališču se je kapeton Prinčič s svojim aeroplanom spustil na tla. Poročnik Kralj se je apa1'11" tu prehitro približal. Zadet je bil od propelerja in težko poškodovan je umrl v petrovaradins^1 vojjaški bolnici. Truplo Poliesr» čenega poročnika so prepeljali v njegov rojstni kraj, kjer ga P0' ložijo k večnemu počitku. i .fliWMinmiimmomflnminnnmm^ i HOiimimiK IWUIIWIOlliliJMKlllMllllltCTimillHM^^ KARL MAY: WINNETOU RDECI GENTLEMAN uuwwiinwiiiuiiawiuimmHmaiumanii.' ntniM;iiainmiBW[]iinii;"!nuu9»ir«J»J "Ta želja se vam izpolni, ne da ste sami poleg; človeški duh mora stremeti po kaj višjem, kot je to, kar ste si vi izbrali. Človeško srce mora nositi večjo in sve-tejšo srečo kot je maščevanje nad najhujšim sovražnikom. !" "Mislite, kakor hočete, Sir, meni pa pustite moje mnenje "Torej ne izpolnite moje želje?" "Ne, tudi če bi jo hotel. Pojdiva doli!" Izreden razvitek nadarjenega dečka me zelo zanima. Obžalovati moram sicer bistrost njegovega uma in odločnost, s ktero koraka do svojih namenov. S čudnimi občutki v srcu grem polagoma za njim. Najprvo grem k Swallowu, da ga pozdravim na vse jutro. Potem grem k posvetovanju; ljudje stoje okrog debla, h kteremu je privezan Parranoh. Posvetujejo se o načinu njegove smrti. "Izpihati ga moiamo lopova, če se ne motim,' zatrjuje Sam Hawkens, '"toda jaz bi nerad odrekel moji Liddy srčne želje, da bi izvršila to nalogo, kot mislim." "Umreti mora; to se zgodi na ysak način," pritrjuje Dick Stone in kima z glavo; "veselilo bi me, če t>i se zibal kje na kaki veji; druzega ne zasluži. Kaj mislite, Sir?" • m I .,1. "Dobro", odvrne Old Firehand. "Toda naš lep pro- stor se ne sme onečistiti s krvjo tega lopova. Tam na Bee Forku je pomoril moje, tamkaj naj tudi prejme svojo kazen. Kraj, sem izgovoril svojo prisego, naj bode tudi točka, kjer se izvrši in dopolni." "Oprostite Sir", doda Stone, "ali smo zastonj vlekli skalpovanega lopova semkaj? Ali nvslite, da izročam posebno rad svoj skalp rdečnikom za tega spozabljenega človeka?" "Kaj misli pa Winnetou, glavar apaški?" vpraša Old Firehand, upoštevajoč razne ugovore in nasprotovanja. "Winnetou se ne boji poncaških pšic; on nosi za svojim pasom kožo psa atabaškega, telo sovražnikovo pa daruje svojemu belemu bratu". "In vi?" se obrne prej sni name. "Naredite kratko ž niim! Nikdo izmed nas nima strahu pred Indijanci, meni se zdi odveč iskati nevarnosti in izdati naše bivališče. Ta človek ni vreden, da se toliko žrtvujemo zanj." "Ostanite tukaj, Sir in stražite svojo spalnico", mi svetuje Harry in nemrdne dvomljivo svoj obraz. "Kar se mene tiče, zahtevam brezpogojno, da se izvrši obsodba np tistem kraju, kjer počivajo njegove žrtve. Osoda potrjuje mojo zahtevo s tem, da nam ga je izročila tukaj in ne kje drugje. Kar zahtevam, sem dolžan tistim, na kterih grobu sem prisegel, da ne mirujem preje, dokler ne maščujem njih smrti." Obrnem se, ne da bi kaj odgovoril. Vjetnik stoj? ob deblu in se ne gane kljub boleči- ■ nam, ktere mu morajo provzročiti globoko v meso zaje-dene vezi. Kljub resnosti našega posvetovanja se ne spremeni ni za trenutek njegov obraz, kteremu sta strast in starost izorala globoke brazde. V njegovem zoprnem obrazu je zapisana vsa zgodovina njegovega življenja. Pogled na krvavordečo in z višnjevimi progami prepre-ženo teme povzdiguje neprijeten utis, kterega mora napraviti celo na nepristranskega gledalca. Po daljšem posvetovanju, kterega se ne udeležim, se razdeli krog in ljudje se pripravljajo za odhod. Dečkov sklep je torej vendarle prodrl; ne moreni se znebiti misli, da se je storilo s tem nekaj napačnega. Old Firehand pride k meni in mi položi roko na ramo. Pustite zadevo, kakor se je obrnila, Sir. in ne presojajte stvarij, ktere niso merjene po vaši takozvani omiki." « , Jaz si ne dovoljujem sodbe o vaših dejanjih, Sir Zločin se mora kaznovati, to je vsekakor pravilno; vendar mi ne zamerite, če po mojih mislih ne spadam k izvršitvi obsodbe. Ali greste v Bee Fork?" "Da; ker ne marate imeti s stvarjo nobene zveze, pa ostanite tukaj; meni je ljubo, da imam zanesljivo o-sebo, kteri smem zaupati naše taborišče.' "Jaz nikakor ne maram biti odgovoren, če se kaj zgodi, kar ne želim, Sir. Kdaj se vrnete?" 'Vam ne morem reči z gotovostjo; to se ravna po tem, kako kaj dobimo zunaj. Srečno torej, pa dobro pazite"! Gre k četi, ktera je odločena, da spremlja vjetni-ka. Odvežejo ga od debla. Ko se Winnetou vrne in sporoči, da ni zapazil ničesar1 sumljivega zunaj, zamaše vjetniku usta in gredo ž njim proti izhodu. "Ali ostane moj beli brat tukaj?" vpraša Apach, predno se pridruži četi. — j "Glavar apaški pozna moje misli; zalo ni treba, da govore moje usta." "Moj brat je previden kot noga, predno stopi v vodo, kjer so krokodili; toda Winnetou mora iti, ker mora biti pri sinu Ribanne, ktera je umrla od roke Ata- baskaha." - —t- fl Odide; vem da sva jednakih mislij; šel je ž nji«11 samo radi tega, da jih varuje, zlasti, ker je tudi Harry poleg. Le malo lovcev ostane doma; med temi je Dicl Stone. Pokličem ga k sebi in mu povem, da nameravam iti ven in preiskati mald grmovje. "Menda ne bode potrebno, Sir" pravi Stone. naj je straža, ktera pazi na vse. Vrhtega je pa Ap*»c" pregledni okolico. Kar ostanite tukaj pa počivajte; bo' dete že dobili delo." "Kako mislite to?" "No, rdečniki imajo tudi oči in ušesa; ti bodo k tnalu izvohali, da je mogoče nekaj vjeti." "Jaz vam popolnoma pritrdim Dick; baš zato čem pogledati, če se kje kaj giblje. Stražite vi medtem ta kraj! Sicer pa ne nameravani ostati dolgo." Vzamem brzostrelko in grem ven. Strdža mi zatrdi, da ni videla ničesar sumljivega. Toda jaz sem navajen-da zaupam le svojim očem; zato prakoračim grmovje ^ začnem iskati sledove. Baš nasproti uhoda v našo dolino zapazim ne odlomlienih vejic. Ko preiščem natančneje tla, vidi"1' da je ležal tukaj neki človek, kteri je zelo skrbno za svojo sled. Listje je popravljeno, zemlja narahljana, za to se zapazi izredno težko. Zalezovali so »as torej in zvedeli za naše skrival šče; vsak trenutek nas lahko napadejo. Sklepam, bode zanimal sovražnik najprvo za Parranoha in njeg vo spiemstvo; zato je pred vsem potrebno, da opoz rim pravočasno Old Firehanda. Takoj sklenem, da J udarim za četo. f* f \ 'j * (Dalje prihodnjič,) % » JULY 27 th, 1923. "ENAKOPRAVNOST" stran S Prosper Merimee Poslovenil Vladimir Levstik. KARMEN. Ciganski roman. Mahnil sem jo v Herez 8 Pastije I r.e povem ničesar o nji. Tako ši- zbežal. A vse je bilo zaman, dokler ji ni prišlo na um, da so nastavili drugega zdravnika. S tistim sta se menda prav naglo sporazumela Lehko si mislite, kako me je .... , razveselila ta novica. Garcij o E-vim pismom do nekega šganjar- bak sem bi pred tem bitjem, da ^ Ji nedotonos.ti sem verjel, da | dn. ^^ . in tam sem našel Karmen, ki mi je se Je odvadila nekdanjih ma-1 ^ ga je imenovala v,pričo mene napovedala v tem kraju s6sta-j mi' nek. Na pohodih je služila našim Nasa ceta' ljudem za vohunko, in reči mo-. ram, da ji ni para, kar -svet sto- rala Polnostevilno le _______________ ji. Vrnila se je baš iz Gibraltar- trenutkih, navadno pa smo bili j g]ayo 0gorČ6h gem bi] tako> da ja, in ke se je bila pqgodila z ka-: topljeni po mestih nisem (govoril ž njo vso noč. Zjut Pitancm neke ladje, da vkrcamo if 111 fa ah P° trf; ple" j raj smo bili že povezali tovore angleško blago, ki smo ga imeli herm izmed nas'se je izdajal za! jn ge odpravili na t> kar prevzeti na obali. Sli smo ga ča- ka-]: ta Je bl1 kotlar' oni konJ's;kl n*™ i. v™;^;. kat nekam k Esteponi ter ga po- xupec= >az sem Podajal drobno skrili nekaj v gorovju; natovor- i ola«0' toda več->ih kra->ev S6m jeni z ostalim smo krenili v Ron- se «lba1' zaradi tiste nevarne do. Karmen je šla pred nami. Zo- i 3tvari v SevilJL Neki dan> ali bo' Pet je bila ona tista, ki nam je ,je n':smo imeli sestanek ki j .'to'ala svojega roma, .je bilo treba vide- , f.1. Je ses .' . Z ti, kako zaljubljeno je streljala osmih ali desetih moz, se je zbi- » . . . . dločilnih name 2 ocmi m se Je zmr* . dovala, kadar je Garcia odvrnil Povedala trenutek, kdaj moremo pccl Veherjem. Midva z Dankair- zimo, da nam je tucat konjeni i kov za petami. Sirokoustnim An-dalužanom, ki bi bili z jezikom najrajši vse poklali, je padlo srce takoj v hlače. Vse se je spustilo v beg, le Dainkar, Garcia in jem sva bila prva na licu mesta. v mesto. To prvo potovanje in •še nekaj drugih za njem je bilo j 0n se.]e zdel ka-> dobre volje-srečnih. Tihotapsko življenje mi je uigajalo bolj od vojniškega; — Se enega tovariša dobimo, mi je dejal. Karmen je naredila pravkar sijajno stvar. Omo- brhak fant iz Eciche, ki so ga i-i menovali zaplato, pa Karmen niso izgubili glave. Ostali so pustili mezge in se razkropili po dob-reh, kamor jim konji niso mogli Karmen je dobivala od mene da- ByBJu0 BtVar. v,mo- glediti ,Rer nigmo mcgH rešitl rove. Imel sem denar in ljubico., g0"la Je beg svojemu romu, ki Uivaii; smo brž odvezali tovore, Vest me ni pekla bdgve kako, za- jJe bl1 kaznjenec v Tanfl- kar je bilo naj dragocenejših; na- kaj, kakor pravijo cigani: Vese- Takrat sem že začenjal ume- prtili smo se jih na hrbte in polo garje ne srbi. Povsod so nas vati ciganščino, ki so jo govorili izkusili uiti med skalovjem po sprejemali dobro. Tovariši soj malone vsi moji tovairši, in be-: najhujših strminah. Metali smo cule naprej ter se spuščali za njimi po petah, kakor smo vedeli in znali. V tem nas je sovražnik udobno obstreljeval; tisti-krat sem prvič slišal žvižgati krogle, a nisem se dosti menil zanje Kadar gleda nate ženska, ravnali z menoj lepo in so mi ce- j seda "rom" me je kar presunila. lo izkazali spoštovanje. Vzrok je j — Kako! Njen mož? Mari je bil to, da sem bil ubil človeka, do! poročena? sem vprašal iglavar-čim jih nekaj med njimi še ni i-' ja- melo takšnega dejanja na ( — Da, je odgovoril, z Garcijo svoji vesti. Najbolj pa so ,se pri- Enockim, ki je baš tako preka-legala mojemu srcu v novem živ-j njen cilgan kakor ona. Siromak ljenj u pogosta svidenja s Kar-1 je bil na galejah. Karmen pa je ni kajsi junaštvo, ako se smeješ nien. Kazala mi ^e več prijatelj- j prežlobudrala kaznilniškega ra- smrti v obraz. Utekli smo, razen stva kakor kdaj poprej, vendar. nocelnika in dobila romu pro- ubogega Zaplate, ki je izkupil Pa pred tovariši ni priznavala,1 stost. Oh, ta deklina je vredna, j kroglo v ledje. Jaz sem vrgel ti-da je moja ljuba; še zakleti eem' da bi jo odtehtali z zlatom! Dve j stikrat culo stran in sem 'ga iz-si ji moral na vse mogoče, da jim, leti mu je izkušala pomoči, da bi! kušal odnesti. — Tepec, je kriknil Garcia na- Š^niiMiiuiiniiiiimniiiiniiiiiiuiiiiimim Frank J. Umche slovenski odvetnik | Uraduje Po dnevi v svoji odvetniški pisarni D 103 9 GUARDIAN BLDG. Zvečer od 6:30 do 8. ure pa na domu. I ščala v to naša vnanjost, ampak zasmejala se je na vse grlo. — Oh, bedaki! Imeli so me za spodobno žensko! Bila je Karmen, a tako spretno našemljena, da je ne bi bil spoznal, če bi bila govorila v drugačnem jeziku. Skočila je s svojega mezga in se nekaj časa tiho pomenkovala z Dankairjem in Garcijo; nato je rekla meni: — Kanarček, preden te obesijo, se vidiva. Jaz poj dem po e-giptovskih opravkih v Gibraltar. Kmalu zveste kaj o meni. Ločili smo se, ko nam je na-svetovala kraj, kjer smo našli za vetje za nekaj dni. Ta deklina je bila res angel varuh naše čete. Kmalu nam je poslala .nekaj denarja in obvestilo, ki je bilo za nas še dragocenejše: da odpotuje tegaintega dne dvoje angle-šikh milordov po tejintej poti v Granado. Komur je mar, naj se pobrine Imela sta polne mošnje gvinej. Garcia ju je hotela ubiti, a Dankair in jaz sva se sprla. Vzeli smo jima samo denar in uri, pa srajce, ki smo jih bili zelo potrebni. Gospod, če postane človek lopov, se to zgodi, ne da bi mislil na to- Zalo dekle vam zmeša glavo, stepete se zanjo, zgodi se nesreča, in hajdi v gore! Iz tihotap ca pa se naredi razbojnik, da sam ne ve kdaj. Spoznali smo, da radi tiste zgodbe z milordoma za nas ni več varno okoli Gibraltar- i ^ ja; zato :smo se umeknili v Ron-j d^ko gorovje. — Nekoč ste mi \ pravili o Joseju-Mariji; vidite, i Tujezemske denarne nakaznice in ka-, v , T belske posiljatve izpljaeljive v jugo- bas tam sem ga spoznal. Na svo- siovail3kih dinarjih ali dru.gem de. jih pohodih je vodil ljubico S se- I narju. Tudi dolarski čeki na New boj. Bila je kaj čedno dekle, no- York, ki dobijo najboljše cene in se bene grde besede, vdanost pa P™dai° bankirjem in trgovcem on- odkriti; jaz sem tipal nje, oni mene. Da smo lopovi, smo pač čutili, a važno je bilo vedeti, ali smo tudi iz ene tolpe. S tem jalovim dirjanjem sem zapravil dva dni, ne da bi bil zvedel kaj o Debeluši niti o Karmen. Ze sem mislil rajši nakupiti toinono ter se vrniti k tovarišem, kar zasli-šim, šetaje se ob solčnem zatonu po neki ulici, ženski glas, ki me kliče z okna: "Pomorančar! . .. ." Jaz vzdignem glavo in zagledam Karmen, kako sloni na bližnjem balkonu z oficirjem v rdeči uniformi, z zlatimi naramnicami in nasvedranimi lasmi; na oko se mu je poznalo, da mora biti imeniten milord. Tudi o-na je bila sijajno oblečena: na ramenih šal, v laseh zlat glavnik in vsa v svili; smejala se je, navihanka nepoboljšljiva —smejala, da se je grabila za boke! Anglež mi je viknil v pokvečeni španščini, naj pridem jgori, ker hoče gospa pomoranč; in Karmen je dodala po baško: — Le pridi in ne čudi se ničemur. Res, nji se nisem smel čuditi! Ne vem, ali sem občutil nad tem svidenjem več žalosti ali veselja. Pri vratih je bil dolg in naprašen angleški sluga, ki me je peljal V prekrasen salon. Karmen mi je takoj velela po baško: (Dalje prihodnj'ič) • KSJ m 1=1 # ISi SI•* DRUŠTVO Cent. TJO. 6121 ST. CLAIR AVE. Main »JT = ................................................................................................................................................. 8 MODNO BLAGO 6529 St. Clair Ave., vogal East 66 PL NA NAŠI POLETNI RAZPRODAJI JE ŠE NA STOTINE POSEBNOSTI. Par izrednosti: O. N. T. Crochet Cotton .................................... 7C klopek Clark' s šivalni sukanec ........................................ gc klopek Moški klobuki in slamniki........................................................qq ^iBggaiBigaigaiesa^igagimgiga!! §istis&:rj JOSEPH ZORMAN SLOVENSKI ODVETNIK §E 710 GUARDIAN BUILDING me, kaj nas briga črka? Potolči ga in glej, da ne izgubiš bombaževih nogavic. — Pusti ga! mi je viknila Karmen. Upehanost me je primorala, da sem ga za hip odložil pod neko skalo. Tedaj se je približal i Garcia in mu sprožil trombačo v glavo. — Tič bi moral biti, kdor bi : ga zdaj spoznal, je rekel, gledaje g- ; mu v obraz, ki je bil razmesar-n i jen po dvanajstih svinčenkah. 8| Vidite, gospod, takšno je bilo ' moje življenje. Zvečer smo se 01 znašli v hosti, onemogli od napora, brez grižljaja hrane in povr- B; hu še uničeni, ker smo izgubili ; mezge. A kaj je storil peklenski 0] Garcia? Potejgnil je iz žepa kar-! te in jih začel metati z Dankairjem pri luči ognja, ki sta ga zakurila: Jaz sem ležal medtem znak, gledal zvezde in mislil na Zaplato, ponavljaje si na tihem, da ne bi nič pomaral, če bi bil na njegovem mestu. Karmen je zdela zraven mene in zabrundala Telefon: Main 3215 sji zdajpazda.i ter porožljala s ka- KUPITE VAŠE POHIŠTVO PRI NAS KER JE CENEJE. Naša zaloga je garantirana. STAR FURNITURE COMPANY 5824 ST. CLAIR AVE. Dr. L.. E. Siegelstein naznanja, da je presolil svoje urade v sobe . 415-117 The Cleveland Athletic Club Building, 1118 EUCLID AVE. nasproti Statler Hotela URADNE URE: od 10 dop. do 4 pop. vsak dan razun nedelj. Ob torkih, četrtkih in sobotah zveCer od 7. do 8. ritcsplicr f)U2 • | -pagj.T»-rTii- tanjetami. Nato se je približa-! la, kakor bi mi hotela reči nekaj j na uho, ter me poljubila dvakrat • ali trikrat, čeprav je le malo 1 manjkalo, da se nisem branil. — Ti si hudič, sem ji rekel, j — Da, je dejala ona. Nekaj ur je počivala, nato je i odšla v Gaucin; druigo jutro je i zarana posJala po dečku-kozarju kruha- Ves dan se nismo genih ' bliže k Gaucinu, a smo se nasled-! njo ncč. Čakali ,smo, da nam Kar men kaj sporoči. Zaman. Ko se i zdani, zagledamo mezigarja; vo-! dil je čedno oblečeno žensko s i solčnikom in majhnim deklet-i cem, ki se je zdelo njeno služkinja. Garcia nam je velel: i — Evo dvoje mezgov in dvoje ženščin, ki nam jih pošlje sam | sveti Miklavž; štirje mezgi bi j .nam bili 'ljubši. A nič ne de, po-; brinem se zanje! Vzel je trombačo in se spustil I proti stezi, skrivaj e se med grmovjem. Midva z Dankairjem sva mu sledila od blizu. Ko smo j dospeli na. streljaj, smo se poka- | zali ter kriknili, naj ustavi. Tudi ženska nas je zagledala; ni .se kakšna!. ... V zahvalo je imela z njim mnogo gorja. Tekel vam je za vsako deklino, ž njo je ravnal grdo in še mu je prišla kate-, rikrati na um, da se je delal lju- i bosumnega. Enkrat jo je peh-i nil z nožem Nu, ona £a ni zato i ljubila manj. Ženske so pač tako ustvarjene, zlasti Andalužan-ke. Tista je bila ponosna na brazgotino, ki jo je imela na leh-ti, kakor bi bila najlepša stvar na svetu. In povrhu je bil Jose-Maria tovariš, da si slabšega ne morete misliti!.... Na nekem skupnem pohodu nas je ukanil tako, da je ostal ves dobiček njemu, nam pa batine in trud- Toda vrnem se k svoji zgodbi. O Karmen ni bilo ne duha ne sluha. Dankair je dejal: — Eden izmed nas mora v Gibraltar, da poizve, kaj je ž njo; gotovo je pripravila kako podjetje. Jaz bi šel, pa sem preveč znan v Gibraltarju. Enooki je rekel. — Tudi mene pomnijo tam, ki sem jih toliko nagodel "rakom"; prehitro bi me spoznali, ker i-mam samo eno oko. — Tak naj grem jaz? sem se oglasil, ves vzradoščen od gole misli, da bom videl Karmen. Nu, kaj pa je treba storiti? Velela sta mi: • — Vkrcaj se ali pojdi preko Sv. Roka, kakor ti ljubše, in ko dospeš v Gibraltar," vprašaj v pristanišču, kje stanuje čokola-darica, ki ji pravijo Debeluša; od nje izveš, kaj se godi. Sklenili smo, da se odpravimo vsi trije v Gaucinsko pogorje; tam se ločim od tovarišev in krenem v Gibraltar, kakor prodajalec sadja. V Rondi mi je preskr-bel neki naš zaveznik potni list; v Gaucinu sem dobil osla; na-tovoril :sem ga lS pomarančami in dinjami ter krenil dalje- Dospev-ši v Gibraltar sem zvedel, da pač poznajo Debelušo, ali babnica da je umrla, če ni šla kar na galeje; ker je ona izginila, se tudi jaz nisem več čudil, zakaj smo izgubili zvezo s Karmen. Postavil sem osla v hlev, vzel pomo-ranče in se napotil ž njimi po mestu, da vidim, ali ne srečam vendarle kake|ga znanega obraza. V tem mfestu je polno sodr-ge z vseh koncev sveta; človeku se zdi, da je pod babilonskim stolpom, ker ne more storiti na ulici deset korakov, ne da bi slišal toliko jezikov. Cigane sem stran morja. — Vprašajte za podrobnosti. AMERICAN EXPRESS COMPANY 2048 E. 9th St., Cleveland. Phone: Cherry 1260. Station 22 ri B.i . M. B priredi V NEDELJO DNE 29. JULIJA JAVNI IZLET I I # l *t l na Lovrenc Petkovškovi farmi na Richmond Rd. Društveni truck in avtomobili se zberejo pred Narodnim Do' mom ob eni uri popoldne. Vožnja do prostora je sledeča: Avtomobilisti naj vzamejo Mayfield Rd. do Stop 12, nakar naj obrnejo na levo po Richmodn rd. do prostora. NA PROGRAMU JE "BASE BALL" IN DIRKE ZA MOŠ KE, ŽENSKE IN OTROKE. Prostor je v dobrem redu, sence pod velikimi drevesi je dosti in odbor je tudi preskrbel, da bodo vsi gosti dobro po streženi z ocvrtimi piškami, pfcčenim jancem in dobrimi hladilnimi pijačami. Pričakuje se velike vdeležbe. Na dan tega izleta imajo priliko nekdanji člani tega društva, da zopet nazaj pristopijo brezplačno brez ozira na starost. Vpisali se bodo lahko tudi oni, katere veseli vstopiti v to društvo in istotako brezplačno med 16 in 33 letom. Društvo Z. M. B. je danes na najmočnejšem finančnem stališču; plačuje po $7.00 tedenske bolniške podpore. Meseč-nina je samo 75c. Na svidenje v nedeljo 29. julija na Petkovškovi farmi! ODBOR. II m t—I ®v t—i ® « F—I .1 ■■IS : I I ® I HMELJ - SLAD ~ ITD. Vse potrebščine, da si izdelate dobro pijačo s katero si ohladite žeio v vročih dneh. Imamo zalogo steklenic in zamaškov. Hitra postrežba. Posebna razprodaja sodov. Cene zelo nizke. — Independent slad in hmelj. DEPENDENT HOME SUPPLY 6003 ST. CLAIR AVENUE. nas ustrašila, dasi bi bila zado- videval, toda nisem se jim upal Ali imate radi kislo mleko Kislo mleko ima rado vas. Kadar je vroč dan vas le ne osveži pač pa oživi in okrepča. Ničesar ni boljše kot pinjeno mleko, da preženete "trudne občutke", katere prinese vroče vreme ter vam jih nadomesti z novim čutom energije in trajnega okrepčila. Pinjeno mleko Vas ima tako rado, da je vredno, da ga imate radi tudi vi. Poskusite ga danes. Boste videli, če ste že kdaj pili pijačo, ki je bila hladnejša, bolj oživljajoča in koristna. Po lekarnah, sladščičarnah. in. restavrantih — ali pa ga vam Telling-Belle Vernon Company pripelje k vašim vratom....... Randolph 8200 ali Hemlock 1047 Belle Vernon LACTIC buttermilk Idealna poletna pijača OSVEŽUJOČA OKREPtUJOČA KORISTNA m jStkan JULY 27th. 1923. mmm fMjMVfirc. "Zlis JJ il Naša julijska razprodaja traja samo še Tri Osni NOELJEK IN TOREK Poslužite se naših znižanih cen! 746 East 152nd Street Colllrt,wooti iiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiaiiniiiiiiiHiiiEauiinimiiEiiiiiiitiniiEiiiiiiitiiiticiiiiitiinnininiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiEsiiiiiiitHi^ uiiiiiiciiiiiiiiiiiMcaiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiricsiiiiiiiiiiiico:« frank spe n ko slovenska krojačn ca Groceriie in mesnice Čistimo, likamo in barvamo obleke. JOHN LAi*UH 1GS15 Waterloo Rd, SLOVENSKA BRIVNICA. UNIJHKA BRIVNICA. Rojaki, vpoštevajte to! LOUIS UPANJE. 694 E. 152nd St. v Seršenovem hotelu LOUIS ULE MODERNA BRIVNICA 6214 St. Clair Ave. Se priporočam za obilen obisk. izdelujemo nove OBLEKE 15410 Calcutta Ave. Modne trgovine in v i •• čevlji. FRANK BUTALA Slovenska prodajalna razne obutve za celo družino. 6408-10 St. Clair Ave. ANTON GUBANC 16725 Waterloo Rd. Modna trgovina z raznimi potrebščinami za celo družine. ^leveiandske novice retiran in nato sem ju videl, kako sta se trgala za neko pištolo. Hotel je peljati policaja v bolnico, toda bil je že mrtev. Jaz -iMistedjozno pismo. Odvet- Kcm si sposcdil lopato od neke niki Leonarda Whitflelda so do- ženske, nato odšel v gozd in ba bili v ?redo pis mo cd nekega Pet i pokopal mesto njega-" Nato sle-ra Milana, katerega ^zpričeva- j di v Pism" podpis: Peter Milan, rje bi po mnenju odvetnikov o- | Na zadnji strani pisma je za-prcstilo obtoženca. Pismo lie bi- ! čečkano: "Vzradostuj Johnny, lo pisano v zelo slabi pisavi ter l'az sem že vedno tv°i prijatelj." JOHN DEBELJAK 580 E. 152nd Str. Trgovina z modnim blagom ter čevlji za moške in ženske, i__ BLAŽ GODEC 15802 Waterloo R«ad. Modna trgovina z različniiv blagom Pri nas dobite blago na jarde, volno, sukanec, ročna dela in iru .g« potrebščine za gospodinje. s svinčnikom. Na zalepki je bila r.eožigcsana znamka, kar znači, da je pisec mislil isto poslati po pošti, a se je pozneje premislil in ga- poslal po nekem dečku. Pismo je bilo naslovljeno na —Pster. Več odstavkov pisma odvetnik Arthur Day ni hotel . SLOVENSKA TRGOVINA . z modnim blagom in obutvijo za moške, ženske in otroke. Čevlji cd najmanjše do največje številke. Bte'go prve vrste. Postrežba -točna. Se priporočani obelodaniti, ker pravi, da vsebu- rojakom za obilen obisk moje jejo informacije, katere hoče porabiti ob zaslišanju. —Nezgoda. Neki avtomobilist Blaze Bounpane ter je bilo dati- je povozil včeraj zvečer na Ma rano na 26. julija. Deloma se nor Ave. v bližini št. 10005 tri glasi: "Danes ob dveh sem Vas osebe, šestletno Irene Teckacs, poklical na sodniji, toda zdi se Mrs. Mary Nowack, 20, in 41et- mi nevarno, da bi me kdo videl, nciia Steve Untal. Deklica je za- kajti nimam denarja, da bi se dobila tako težke poškodbe, da boril zase in Johnija, toda vam podajam popolno izjavo, in Mrs. Nowack dobila manjše j Jaz mu pravim vedno "doktor", poškodbe. Nezgoda se je pripeti-1 ker sem imel nekaj konj, kate- !a, ko sta šli Mrs. Nowa.:k in I- j re sem hotel, da bi mi jih ozdra- ; ene preko ceste k nekemu pro- j vil (Wh'tfieViov oče je bil živi- dajalcu sadja- Najprvo je bila nozdravnik v Wisconsinu). Nje- "adeta deklica, nato Mrs. No- pa in policaja sem videl v mod- ws:k in ko je avtomobilist izgu- rem Jordan roadsterju. Videl bil kontrolo, je zavozil v neki vrt sem, kako je pričel počasneje vo- in vrgel po tleh še štiriletnega žiti. Tedaj nisem vedel, da je a- Urtalovega dečka. trgovine. Vam bom vedno hvaležen za naklonjenost. Joseph Kes 15307 Waterloo Rd., Collinwood, Ohio. JOS. MACEROL IN SINOVA «294 St. Clair Are. Slarenska trgevina * čevlji tu je umrla, dočim sta mali Steve j Zaloga modernih iu trpežnih čevljev za celo družino. Krojači LEOJENKO 16717 Waterlo* R*. SLOVENSKA KROJAONICA. Čistimo, likamo in izdelujemo oblek*. ^H1 'JJJJJLlJ^UlJJJiLLLfi lifililUIIIinillTIJTnTITIIOJ7" rrrrrrrrr OTVORITVENO NAZNANILO! Vsem Slovencem in Hrvatom v Collinwoodu, naznanjamo, d? smo otvorili trgovino z muzikaličnimi potrebščinami pod imenom GOTISCILL'S !WIC HOUSE 412 E. 156th SL proti Euclidbeach parku. ter bomo imeli v zalogi vedno najnovejše rolle za piano ter rekorde O. K. E. H. Tudi slovenske rolle se pri nas dobijo, kot "Oj Hrvati, oj Junaci", "Jadransko morje", "Blejski valček", "Kaj ne bila bi vesela" 1. t. d. Cena 10 paicev 75c in 12 palcev $1.25 Viktor in Poley gramofone, strune in note najnovejše, dobite pr> nas- Prodajamo piane in gramofone za gotov denar ali na obroke. Govorimo slovensko in štiri druge jezike. Priporočamo Slovencem, da kupite muzikalične potrebščine pri nas. 1 1 '" 1 GOTTSCHALLS MUSIC HOUSE 412 E. 156th Št., proti Euclidbeach parlku., m JOS. GORNIK IZDELOVALEC NOVIH OBLEK. — ZDRAVIM TUDI STARE. 672 E. 152nd Str. MAKS SLANOVEČ" 15710 Waterloo Rd. SLOVENSKA KROJACNICA Izdelujemo, čistimo in likamo obleke. Popolna /aloga. moških potrebščin. Eddy 2867 CERGOL & O GRIN c Prvovrstna mesnica Pri nas dobite najboljše preka-jeno meso. 15611 Waterloo Road JOHN ZAKRAJSEK 8422 St. Clair Ave. fina grocerija in lunch room. ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd Str. Čistimo, likamo in barvamo obleke. WOOD 83 EDDY 3808 JIM OKORN SLOVENSKI KROJAČ 6925 St. Clair Ave. Izdelujem fine obleke po meri in po vašem lastnem okusu. Cvetličarji. SLAPNIK & COMPANY Slovenska cvetličarja 6120 ST. CLAIR AVE. Princeton 2883-W Bell: Randolph 4559 PRODA SE — pet biljardnih miz v dobrem stanju, kot nove. Cena za vsako samo $45.00. WATERLOO REALTY CO. 16111 Waterloo Road PRODA SE — hišo za dve družini s 10 sobami; 2 furneza, 2 kopalnici. Hiša je stara 5 let; je v dobrem stanju in se nahaja zraven šole ob E. 159. cesti in St. Clair Ave. Takoj se rabi samo $2,500. PRODA SE — hišo s 6 sobami za eno družino. Tlakovana in z drevjem obraščena cesta; furnez in kopalnica. Nahaja se na 664 E. 160. St., ter se tudi tam poizve za vse podrobnosti. (180) HIŠA ZA DVE DRUŽINI. Proda lastnik, Nemec, na 7606 Cornelia Ave. blizu E. 74 St. HIŠI NAPRODAJ. Proda ise dve moderni hiši na e-nem lotu za 3 družine. —Zglasi-te jse na 1539 E. 47 St. $4.000 takoj, drugo na obroke. Gostilne in restavracije. Cenjenemu občinstvu priporočam moio TRGOVINO S rVETUCAMI L. .1 fi I E RTIČ 510 E. 152nd St- Wood 235-R. Stenski papir in papiranje istotam. F. J. Različni osrlasi. Najboljšo zabavo imate ob večerih pri JOHN ZUPANČIČ, j 15232 Waterloo Rd., ker ima lepo moderno biljarani-co, mehke pijače, cigare ib cigarete. Prijazno dvorišče za balincanj^! RESTAVRANT domaČa kuhinja mehke pijače Točna postrežba pri JOHN KOMIN, «702 Si. Clair Ave. ------- Phone: Eddy 3405 MANDEL BOTTLING CO. 15322 Waterloo Rd. Naža tvrdka ^e poznana, kot naj boljša izdelova-lnica mehkih pijač. Se priporočamo društvom, ^ostiiničarjerii in posameznikom. Sladščičarne Če hočetp kupiti, prodati ali zamenjali hišr> »!i ^.omlijš^e. sp rie-lasite pri JAKOB TISOVEC Real F.state & Fire Insurance 1366 Marquette Rd., blizu St. Clairja in E. 55 St. Tel. Randolph 3445-M. . .. Chas.W. Hohl OPREMLJENA SOBA — z ele-ktriko, kopalnico in prostim u-hodom se odda za enega ali 2 fanta. — Vprašajte na 1054 E. 72. St. (177) IŠČE SE — stanovanje 3, 4 ali 5 sob za novoporočenca; med 62. in 105. cesto. Ako bi imel kdo ka sličnega pred 10. augu-stom se prosi, da bi pustil naslov v uradu Enakopravnosti, kakor hitro mogoče. WORKINGMEN's BARGAIN STORE ISCE SE moškega, ki se razume na obratovanje mlinov, ki tarejo koks in .grafit- —Zglasite se na 2639 E. 79 St. NAPRODAJ JE — grocerijska trgovina v dobri okolici. P*0' da se vsled družinskih razmer-Za naslov se zglasite v uradu Enakopravnosti. ( '' ' IŠČE SE DEKLE za hišna opravila pri slovenski družini. Ogla' si naj se v upravništvu tega 1' ('76> 717 East 152nd St. Kadar hočete obeke poceni, se oglasite pri nas. Mi imamo vedno v zalogi moške in deške obleke, nove ali rabljene od $5.00 naprej. Čevlji vseh mer od $1.98 naprej. Plumbing and Heating 381 E. 156. St., Cleveland, Ohio Vehka f^* moaklh P^scm Eddy 8236-R. JERRY ALESH knjigotržec 6223 Glass Ave-Cleveland, O-PIŠITE PO CENIK! srajc od 50c naprej, hlač od $1.50 naprej. Ročni kovčki od $1.25 naprej. COLLINWOOD DRY CLEANERS 500 E. 152nd St. Izdelujemo obleke po meri, ji" popravljamo in predelujemo-Vse naše dele jamčeno, da Vas zadovolji. __ PRODA SE — hišo s 7 sobami v dobrem stanju, elektrika m v0" da. Proda se $1,500 ceneje kot stane in to iz gotovega vzroka. Poizve se pri CIRIL YANCHER 16111 Waterloo Rd- NAJBOLJŠE KAPE. E. 156 ST. VARIETY STORE Velika zaloga aluminaste in porcelanaste posode, igrač, kuhinjskega orodja, potrebščin za šivismje in spodnjega perila. 410 E. 156 St. MARTIN POLJANEC 16000 Waterloo Rd. V za-logi imarn vsakovrstne i-grače, cigarete, cigare in tobak. Dobi se tudi hmelj in druge priprave za varjenje piva, sodčki in bakrene posode. Imamo tudi tovorni avtomobil za razvažanjp blaiga. v A LENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. Pri nas se dobe vedno: IG ARE. CIGARETE, SLADOLED IN MEHKE PIJAČE. ANTON DOLGAN V ZALOGI IMAMO vsakovrsten slad in hmelj, sode, steklenice, lončene posode zapiralne stroje, zamaške, gumijev« cevj in sploh vse, kar se rabi za izdelavo domačega piva. 15617 WATERLOO Rl). Wood 507 K. WORKINGMEN'S BARGAIN STORE 717 East 152nd St. RAZPRODAJA ŠIVALNIH STROJEV Proda se Singer Cabinet šivalni stroj, cena $80.00 sedaj samo $40.00; Singer Cloth Drop Head stroj, $35 in $15.00. Standard stroji $25.00. Malo rabljeni stroji $45.00. Naj kasnejših krojev izdelkov. Kupite direktno od izdelov»]ctL in si prihranite veiv&n'k°v dobiček. Moške kape $1.00 in $l-5° Deške kape 75c SINGER SEWING MACHINE 713 East 152nd St. MIRNA STRANKA brez otrok išče stanovanje s 4 ali 5 sobami od E. 62. do E. 79. St- ali pa v Collinwoodu. Vzame se v najem tudi hišo. — Naslov se naj pusti v uradu tega lista. slovenka isce službo v restavraciji ali pri kaki družini za hišna opravila. — Zglasite se na 6021 Bonna Ave. PISALNA MIZA — Pripravna za 'kakega društvenega tajnika ali za trgovca, se proda. Za naslov se zglasite v uradu Enakopravnosti. (175) SLOVENSKO DEKLE — dobi službo kot prodajalka v peka-riji. Naslov 6120 Glass Ave. LASTNIKI LOTOV DR. SMEDLEY, specialist JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V MEDECINI. Ne obupajte torej, pojdite k pravemu špi-cijalistu in ne h kakemu neiz-vežbanemu. Resničen špecijalist in profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj vas boli, tem ver vam bo sam povedal, kaj vam je po temeljiti preiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mnogi drugi zdravniki vam niso mogli pomagati, ker niso imeli dovolj skušenj in ne morejo zapopasti vašega slučaja, kakor bi ga morali. Moj aparat X-žarkov in moje bak-U-riologične preiskave krvi mi razo-denejo vašo resnično bolezen in če vas vzam.*m jaz pod mojo oskrbo, a« Tam bo povrnilo zoravje in živahnost in počutili se boste zdrave, kot vred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiv« ali nu. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskav« in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške ali ženske. Mi govorimo slovenxko DR. SMEDLEY, špecijalist URADNE URE: od 9. dop. do ,4. pop. — od G. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. SOtlA 4. 10406 EUCLID AVE. vog. E. 165. St CLEVELAND, OHIO. 2. NADSTROPJE Ako imate plačan lot, Vam mi zgradimo in financiramo vaš la-isten dom. Vabimo Vas, da pregledate hiše naših odjemalcev, katere smo zgradili in jih gradimo sedaj. Brez vsakih obligacij od Vaše strani vrt bomo pc z avtomobilom, da si jih ogledate in izberete, kakoršno bi vi že leli postaviti. The CONSTRUCTION REALTY COMPANY 255 THE ARCADE Tel. Cheny 420 iiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiii Prodam pod ceno! ZIDANO HIŠO 1 2 sob za 2 družini; v bližini Euclid Beach. — , Vse moderne naprave, kopališča, furnez, lot 40x138. Cena hitremu kupcu $9,200; gotovine $2,500.00. HIŠO 6 SOB za eno družino; skoraj nova na lepem prostoru; kopalnica furnez, velik lot; Cena $4,800,'gotovine $1500. Oglasite se na 1581 3 Waterloo Road v Collinwoodu. J. Krall & D. Stakich ii«iiii«iiii«iiii»iiiniiuiiiii»iiii»iiii«mi»iiiwinwnii»ii ilaliilaliiUiilaliiWiilaliilBliilaliilaliilaliilaliltaliilali The RELIABLE CAP MFG. C°' 4247 Lorain Ave. 5806 St. Clair Ave. ^ ZTfoe Cleveland Srust Company -pojiljamo denar v Eur"P1' tačno in po najniiih °e' nah. -prod a jemo parobro