Športno društvo Šenčur gradi na zemljišču nad osnovno šolo Stanka Mlakarja športni park. Računajo, da bo nogometno igrišče nared že prihodnje leto, druge naprave pa kasneje — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 20 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 14. 3. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCI AL ISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predsednik CK ZKS Franc Popit se je v torek dopoldne v Kranju pogovarjal z gorenjskim političnim aktivom - Foto: F. Perdan —- # Združevanje — gorenjska kritična točka Predsednik CK ZKS Franc Popit se je v torek v Kranju pogovarjal z gorenjskim političnim aktivom — Gorenjska potrebuje strokovno ustanovo — Preusmeritev v intenzivna vlaganja — Nosilci združevanja morajo biti delovni ljudje — Programi in odgovornost vodilnih — Naloga sindikata: ekonomska vzgoja delavcev — Obisk v Tekstilindusu V torek je bil na obisku v Kranju predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Franc Popit. Najprej se je pogovarjal z gorenjskim političnim aktivom o družbenopolitičnem in ekonomskem položaju na Gorenjskem, nato pa je obiskal še tovarno Tekstilindus. Uvodoma je orisal nekatere družbenopolitične in ekonomske značilnosti stanja na Gorenjskem sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Rekel je, da se v organizacijah združenega dela in v temeljnih organizacijah že kažejo Nekateri vsebinski koraki ure- sničevanja ustave. Od govorenja smo prišli h konkretnim akcijam. V vseh gorenjskih občinah tudi skrbno bdijo nad stabilizacijo gospodarstva. Kot najbolj kritično je označil združevanje gospodarstva. Na tem področju se kar nekako ne' moremo dogovoriti in čeprav za posamezna področja obstajajo iniciativni odbori, uresničitev dogovorov ne steče. V nadaljevanju je Ludvik Kejžar ugodno ocenil vlogo družbenopolitičnih organizacij (predvsem socialistične zveze) v novem političnem sistemu. Ugotovil je, da je bilo lani na Gorenjskem sprejetih v organi- zacijo zveze komunistov okrog 800 novih članov in da se letos sprejemanje nadaljuje. Ko pa je govoril o kadrovski politiki, je poudaril, da mora biti le-ta usklajena z novostmi v političnem sistemu in z razvojem gospodarstva. Kot primer je navedel, da bo zveza komunistov vztrajala, da posamezniki, ko kandidirajo na vodilna delovna mesta, predložijo tudi razvojne programe za področja, dejavnosti ali organizacije, kjer kandidirajo. S tem bo dosežena večja Nadaljevanje na 4. strani Gorenjske ne na dva dela Republiški zavod za prostorsko planiranje je v pripravah za regionalni prostorski plan Slovenije izdelal zasnovo urbanizacije v naši republiki. Ta pomemben dokument, o katerem bo republiška skupščina v kratkem razpravljala, opredeljuje izhodišča za bodoče urejanje urbanih središč in za njihovo povezavo. Nedvomno je to eden najpomembnejših aktov v zadnjih letih v Sloveniji, saj začrtava socialni in ekonomski razvoj naše republike za precej dolgo prihodnje obdobje. Med drugim predvideva, naj bi Slovenija v prihodnje imela 13 policentričnih urbanih središč. Ko je o tem razpravljal izvršni svet kranjske občinske skupščine, je takšno zasnovo podprl, ni pa se strinjal, da je predvidena delitev Gorenjske na dva dela. Izvršni svet meni, da bi Gorenjska kot enotna, homogena regija več pripomogla k hitrejšemu razvoju Slovenije kot razdeljena. Takšna je na primer tudi študija o dolgoročnem razvoju gorenjske regije, ki jo je izdelal Ekonomski inštitut v Ljubljani. Ta študija obravnava Go- renjsko kot enotno in homogeno regijo. Nadalje izvršni svet ugotavlja, da je Gorenjska že danes tesno povezana med seboj, saj ima več deset skupnih regionalnih ustanov na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti. Razen tega izvršni svet odklanja ideje in različna namigovanja, da v Kranju obstajajo želje po regionalnem središču. Meni tudi, da vprašanje urbanega središča z vprašanjem obstoja regije ni pomembno. Podobna stališča je sprejela tudi že skupščina gorenjskih občin, ki je prav tako ugotovila, da je Gorenjska enoten gospodarski prostor in naj se zato v prostorskem planu Slovenije tako tudi obravnava. Ta skupščina je zahtevala nadalje od sestavljavcev republiškega prostorskega plana, da obdelajo Gorenjsko kot celoto, ne pa razdeljeno na dva dela. Omenjeno vprašanje je bilo tudi na dnevnem redu zadnje seje kranjske občinske skupščine. Delegati vseh treh zborov so v celoti podprli stališča izvršnega sveta občinske skupščine gorenjskih občin. A. Žalar Novi Park hotel na istem mestu Kot kaže je živahna razprava v širšem slovenskem prostoru, kje naj bi stal novi Park hotel na Bledu, končana. Znano je, da je republiška skupnost za varstvo okolja pred štirinajstimi dnevi s pismom opozorila širšo slovensko javnost, da novi Park hotel ne sodi na isti prostor, kjer je stal stari objekt. Po živahni in polemični razpravi so si v začetku tedna lokacijo novega Park hotela ogledali tudi nekateri najvišji predstavniki republike. Nato je stekel pogovor, kjer so ugotovili, da je bil celotni postopek za gradnjo novega Park hotela pravilen. Ker torej po tej plati ni zadržkov, je prevladalo mnenje, naj novi Park hotel stoji na istem prostoru. Treba pa je temeljito preučiti velikost tega objekta ter ga sporazumno z načrtovalci in investitorjem ustrezno zmanjšati. Gradnja novega Park hotela se je pred dnevi z zabetoniranjem temeljev že začela. A. Z. 6. stran: Tone in njegovi smučarji V spomladanski akciji od 15. marca do 15. aprila smo pripravili za vas: POPUST na stanova njsko opremo določenih proizvajalcev POSEBNI tovarniški popust na posamezno stanovanjsko opremo NOVE PROGRAME pohištva raznih proizvajalcev RAZPRODAJA ocenjenega blaga — bele tehnike s popustom KRANJ in še modno revijo od 20. marca do 10. aprila — vsak četrtek ob 16. uri v veleblagovnici Globus. L nadstropje levo_m_m Naročnik: H XIV. MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM OD 11. DO 20. APRILA 1975 Razvoj Jugoslavije Zvezni zbor ter zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ sta v sredo na skupni seji začela razpravo o razvojnih možnostih Jugoslavije za obdobje do leta 1980. Zbora sta najprej poslušala uvodno razpravo generalnega direktorja zveznega zavoda za družbeno načrtovanje Jožeta Novinska, potem pa sta razpravo nadaljevala na ločenih sejah. Zvezni zbor je poleg tega razpravljal tudi o obrambnih pripravah družbenopolitičnih skupnosti, na dnevnem redu pa je bilo tudi nekaj zakonskih predpisov. Zbor republik in pokrajin pa je razpravljal tudi o družbenemu dogovoru o razvoju elektrogospodarstva. Ulica Veljka Vlahovića Večja ljubljanska ulica ali trg ali ploščad naj bi se imenovala po pokojnem revolucionarju in humanistu Veljku Vlahovicu. Mestni komite ZKS Ljubljana in Univerzitetni komite ZKS menita, da bi s tem primerno počastili spomin na pokojnega heroja. Verjetno bodo o predlogu že v bližnji prihodnosti razpravljali v mestni skupščini. Mestni komite ZKS tudi meni, da bi bilo prav, če bi se katera od novih ljubljanskih šol, dijaški dom ali podobna ustanova imenovala po Veljku Vlahovicu. Dobra ocena Izvršni komite predsedstva CK ZKJ je razpravljal o delegatskem sistemu. Ugodno je ocenil delovanje sistema, še posebej pa je poudaril angažiranost delavskega razreda pri njegovem uresničevanju na vseh ravneh. Člani IK so menili, da morajo biti dosedanje izkušnje v delovanju delegatskega sistema spodbuda za njegov nadaljnji razvoj. Dobrodošel dež Toplejše vreme in deževje sta nekoliko pomagala izboljšati elektroenergetski položaj v državi. Pričakovati je tudi, da bosta agregata TE Tuzla popravljena v prihodnjih dneh in bosta začela obratovati z vso zmogljivostjo. Kljub temu pa bo še treba uvažati tok iz Avstrije in Italije in še naprej varčevati s porabo električne energije. Drugi »zeleni plan« Družbeni dogovor o razvoju agroindustrijskega sistema do leta 1980 bo precej bolj celovit in popoln kot tako imenovani zeleni plan, ki je sedaj v veljavi. Obsežno in široko zastavljeno delo pri pripravi načrta zagotavlja, da bo razvoj kmetijstva v naslednjem obdobju stabilnejši in hitrejši. Franc Šetinc v Mariboru V sredo se je sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc sestal v domu družbenopolitičnih organizacij s 120 slušatelji partijske politične šole v Mariboru. Odgovarjal je na vprašanja, ki so mu jih zastavili slušatelji. Največ odgovorov je moral dati na vprašanja o integracijskih problemih pri nas, samoupra-ljanju, uresničevanju ustave, odnosih do cerkve, odgovornosti komunistov v naši družbi in še o nekaterih drugih problemih. Udeleženci mladinske politične šole pri delu v skupini. — Foto: A. Boc Mladinska politična šola v Bohinju Petek — 14. marca 1975 Pretekli teden se je v hotelu Stane Žagar v Bohinju začela mladinska politična šola. Pripravila jo je občinska konferenca ZSMS Kranj. Šolo obiskuje 90 slušateljev iz Kranja in okolice. Šola bo obsegala več krogov predavanj in razprav. Prvi je razdeLjen na dva dela. Pretekli petek so mladi poslušali predavanje Borisa Ziherla o dialektično-materialističnem pojmovanju sveta. Strokovni sodelavec CK ZKS Rado Jan je predaval o marksistični misli v Jugoslaviji. V soboto, 8. marca, soudeleženci šole poslušali predavanje Ivana Justineka o nastanku religije in o odnosu komunistov do religije in cerkve. V nedeljo -pa je Stane Kranjc govoril o vlogi subjektivnega dejavnika v razvoju družbe. Mladinci v politični šoli ne poslušajo le predavanj, temveč tudi aktivno delajo po skupinah. Razpravljajo o temah, ki so jih poslušali in si poskušajo tudi odgovoriti na vprašanja, ki jih v zvezi s tem zanimajo. Drugi del prvega kroga mladinske politične šole se bo začel danes. Dopoldne bo o družbeni vlogi in organiziranosti ZSMS govoril predsednik občinske konference ZSMS Kranj Ciril Sitar, popoldne pa bodo mladi razpravljali o podobi in problemih mlade generacije. Predaval bo predsednik komisije za idejno politično delo pri republiški konferenci ZSMS Zvone Filipovič. V soboto bo predaval direktor srednje politične šole pri CK ZKS Aleksander Kutoš. Mlade bo seznanil s pojmom in z metodami političnega delovanja ter politične odgovornosti. Popoldne pa bodo poslušali predavanje Matjaža Krivica o razvoju delavskega gibanja in o delegatskem sistemu pri nas. V nedeljo bo mladim spregovoril predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Franc Šifkovič o položaju gospodarstva in stabilizacijskih ukrepih v kranjski občini. Za zunanjepolitični komentar 2e štiri leta koroški zapleti burijo duhove Slovencev onstran in tostran Karavank. Nestrpnost do naše manjšine v Avstriji upravičeno zbuja ogorčenje in proteste, ki se zrcalijo v poslabšanih odnosih med Beogradom in Dunajem. Toda kljub prizadetosti, s katero spremljamo politične mahina-cije avstrijskih strank, priprave na »posebno štetje«, grožnje Heimatdiensta, renesanso nacistične miselnosti in nuđenje gostoljubja ustaškim tolpam, bi ne smeli pozabljati, da je podobnim in še znatno hujšim pritiskom izpostavljen tudi bratski makedonski narod. Seveda nismo po naključju napisali »še znatno hujšim«. Sedanje početje Bolgarije, ki očitno sodi v sklop širše zarote, prehaja v novo etapo postopne eskalacije in polagoma prerašča neuradno oziroma polurad-no provokatorstvo. Če primerjamo odnos Avstrijcev do slovenskega in Bolgarov do makedonskega življa, brž odkrijemo bistvene razlike: Dunaj in njegovi velikonemško usmerjeni podaniki ne zanikajo obstoja manjšine, ampak ji samo odrekajo zakonite pravice, upajoč, da bo čas storil svoje in jo ob intenzivnih asimilacijskih procesih »utopil« v germanski večini, Sofija pa začenja Make donce javno razglašati za Bolgare. Kajpak,ni težko napovedati naslednjega koraka v stopnjevani protijugoslovanski go- konec pa pripravljajo tudi kulturni program. Med udeleženci mladinske politične šole so mladi iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in iz šol. Boc Kadrovske spremembe Dosedanji podpredsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Kranj Peter Tulipan je bil izvoljen za predsednika interesne kulturne skupnosti v Kranju. Ker obe dolžnosti nista združljivi, je občinska skupščina na zadnji seji imenovala za podpredsednika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Ivana Jelena, člana družbenopolitičnega zbora. Prav tako je zaradi odhoda na novo delovno dolžnost razrešila Staneta Mihaliča sodelovanja v komisiji za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi. Namesto njega je izvolila sedanjega sekretarja komiteja občinske konference zveze komunistov Henrika Peternelja. ^ £ Posojilo za ceste? Na predzadnji seji kranjske občinske skupščine je delegat krajevne skupnosti Zalog Franc Bohinc vprašal, kakšne so možnosti za asfaltiranje ceste od Cerkelj do Zaloga.-Predsednik izvršnega sveta je pojasnil, da se bodo v občini skušali dogovoriti s Cestnim podjetjem za posojilo za izgradnjo nekaterih cest v občini. Če bodo takšno posojilo dobili, bi v občini delno uredili cesto od Cerkelj do Zaloga in cesto od Tenetiš do Trste-nika. Na vprašanje, kako je z napeljavo telefona v Zalog, pa je bil odgovor, da na občini ne morejo dati gradbenega dovoljenja brez zagotovljenih finančnih sredstev. Sicer pa bo o tem dan še pismeni odgovor. A.Ž. nji. Dovolj je, ako pozorno spremljamo napore tamkajšnjih »znanstvenikov«, zlasti družboslovcev, ki prevzemajo nase vlogo neke vrste utiralca poti partijskim in vladnim stališčem. In v »znanstvenih« krogih zmeraj jasneje prihajajo do izraza ozemeljske zahteve, temelječe na učenih »historičnih« študijah, polnih nesramnih potvorb in popačenih »resnic«. A pustimo napovedi vnemar in ostanimo pri dejstvih. Zametke bolgarske agresivnosti velja iskati tako v zgodovini kot v trenutni pripadnosti in geopolitičnem položaju obeh dežel. Nobena skrivnost ni, da Bolgarske spletke vzhodni sosedje sodijo v krog najbolj zvestih pristašev klasičnih povojnih pojmovanj socialističnega gibanja kot internacionalnega procesa, usmerja-nega iz skupnega centra, po skupnem, nespremenljivem receptu. Jugoslovanska samostojnost in neodvisnost, jugoslovanski koncept samoupravne družbene ureditve ter ugled, ki ga uživamo v svetu, so zanje trn v peti, saj potrjujejo pravilnost iskanja originalnih rešitev. Zlasti jih motijo uspehi, doseženi kot plod bratstva in enotnosti petih ljudstev, združenih v okviru SFRJ. Bržkone Jesenice Za danes, 14. marca, so na Jesenicah sklicali sejo predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, na kateri bodo govorili o zaključnem računu za leto 1974, o dopolnitvah in spremembah finančnega načrta občinskega sindikalnega sveta ter o osnutku delovnega programa prihodnjega muzeja delavskega gibanja Gorenjske na Jesenicah. V jeseniški občini v teh dneh potekajo zbori občanov, na katerih razpravljajo o proračunu občine, o komunalnih delih in o nekaterih drugih problemih. Na zadnji seji osnovne organizacije Zveze komunistov Javornik - Koro- pripravlja na organizacije občnega zbora. Zaradi nekaterih problemov v tej organizaciji občnega zbora niso organizirali že več let. j) S. Kranj V torek opoldne je bila redna seja komisije za družbeno-ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri občinski konferenci zveze komunistov Kranj. Pregledali so ukrepe na področju uresničevanja ustave in določil skupine za spremljanje integracijskih gibanj v občini. Pri občinski konferenci socialistične zveze je bil v sredo opoldne sestanek o organizaciji prireditev in proslav ob državnih in republiških praznikih. Pogovorili so se tudi o pokroviteljstvu in organizaciji proslav ter prireditev. Včeraj opoldne se je na redni seji sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Razpravljal je o skupni porabi v občini za letos, o letošnjem proračunu občinske konference socialistične zveze in finančnem poročilu za minulo leto. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o predlogu iniciativnega odbora delavcev v trgovini glede obratovalnega časa in razprava o predlogih za priznanja OF. V torek opoldne je bila v Kranju seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Med drugim so razpravljali o občnih zborih sindikalnih organizacij in o podpisu samoupravnega sporazuma o skupni in splošni porabi za letos. A. 1. Radovljica V torek popoldne se je sestala komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica. Obravnavali so predlog okvirnega programa športnih iger za letos. Komisija za izobraževanje komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica je včeraj popoldne razpravljala o zaključkih razširjene seje občinske konference zveze komunistov, na kateri so razpravljali o vzgoji in izobraževanju. — Danes popoldne pa se bodo sestali sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov iz radovljiške občine. Dogovorili se bodo o letošnjih nalogah, delu in izobraževanju članov zveze komunistov. Pri občinski konferenci socialistične zveze se je včeraj dopoldne sestala komisija za proslave. Pogovorili so se o proslavah in prireditvah ob 30-letnici osvoboditve. A. 2. Škofja Loka V ponedeljek ob 16. uri bo v prostorih osnovne šole Podlubnik v Škofji Loki skupna seja skupščin skupnosti otroškega varstva, občinske izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, telesno-kulturne' skupnosti, zdravstvene skupnosti ter skupnosti socialnega skrbstva občine Škofja Loka. Delegati bodo na njej izvolili skupno komisijo za verifikacijo pooblastil, nato pa razpravljali o predlogu programov dela samoupravnih interesnih skupnosti v letošnjem letu ter o predlogu družbenega dogovora o skupni porabi v občini za leto 1975! Po skupni seji skupščin bodo nekatere skupnosti nadaljevale z delom na ločenih sejah. -jg Tržič Včeraj popoldne je bila v Tržiču seja občinske konference ZKS, na kateri so razpravljali o organiziranosti Zveze komunistov v občini, ocenili uresničevanje načel za izvajanje kadrovske politike v občini in obravnavali letošnji finančni načrt občinske organizacije ZK. Predsednik občinske konference SZDL Tržič Marjan Jaklič je sklical za danes popoldne ob 17. uri sejo izvršnega odbora občinske konference SZDL. Člani izvršnega odbora bodo ocenili dosedanjo reorganizacijo socialistične zveze v tržiški občini, razpravljali o oblikovanju in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti ter obravnavali predlog sklepa o oblikovanju, merilih in številu članov republiške konference socialistične zveze. -jk menijo, da bosta napetost in umetno podpihovanje nacionalističnih strasti ustvarila razpoke v federativni zgradbi Titove države ter omogočila uresničitev načrtov, zraslih v vročih velikobolgarskih glavah. In kakšne metode uporabljajo? V uvodni fazi je najprej povzdignil glas tisk oziroma sredstva javnega obveščanja nasploh. Objavljena je bila cela serija člankov in komentarjev, posvečenih raznim obletnicam, ob katerih so avtorji pisali o osvobajanju jugoslovanskih mest izpod nacistične okupacije, gladko zanikujoč odločilen delež partizanske vojske in poudarjajoč zgolj junaštvo sovjetskih ter bolgarskih čet. Štab izbranih publicistov si je vneto prizadeval prepričati bralstvo, kako so nesporne kulturnozgodovinske vrednote Makedoncev pravzaprav bolgarska last. V zadnjih izdajah šolskih učbenikov in univerzitetne literature je znanim srbskim in makedonskim revolucionarjem, denimo Goce Delčevu, prilepljeno bolgarsko poreklo, pri Čemer se sestavljavcem ni zdelo pod častjo ustrezno prikrojiti življenjepisov. Naslednji korak v zaostrovanju narodnostnega vprašanja je pomenil prenos le-tega iz akademskih v politično-ideološke sfere. Za hujskača št. 1 so postavili ministrico za kulturo Ljudmilo Živkovo, razborito hčerko prvega sekretarja KPB Todorja Živkova, katere moč in položaj sta jamčila, da bodo njene besede, izrečene na množičnih shodih in proslavah, deležne obilo pozornosti doma in v tujini. Hkrati so tvorci popravljene bolgarske ustave kratko malo izpustili poglavja, ki določajo status pripadnikov manjšine. Slednje torej sploh ni! Bolgarski spletkarji pa posegajo tudi po drugačnih, skrajno provokativnih in Jugoslavijo izzivajočih »orožjih«. Pred kratkim, recimo, je državni svet odlikoval emigranta in in-fornrbirojevca Venka MarkoV-skega z najvišjim možnim priznanjem, z redom heroja socialističnega dela. 60-letnega literata Markovskega, sicer poslanca bolgarske skupščine(!), so v časopisih prikazovali kot »vzornega patriota, vrhunskega umetnika in neumornega aktivista« - čeprav je rojen Skopjanec in čeprav je nekoč pesnikoval izključno v make-donščini. Zaradi sovražne dejavnosti so ga kasneje zaprli in obsodili, a je izkoristil popustljivost jugoslovanskih oblasti, zbežal čez mejo ter postal zvest služabnik in razširjevalec anti-makedonskih dogem. Najbrž ne bomo pogrešili, ako ugotovimo, da seznam nesramnosti Sofije, nesramnosti, ki so deležne tihe podpore in odobravanja zunanjih zaveznikov, nikakor ni izčrpan. Toda učinek rov*arjenja je enak ničli, saj nedavna preteklost dokazuje, da fizično ali duhovno nasilje in teror lahko kvečjemu okrepita notranjo homogenost Makedoncev. Predrago so plačali priborjeno svobodo, katere obramba ni in nikoli ne bo le stvar njih samih, marveč dolžnost vseh Jugoslovanov. I. G u zel j Sodelovanje vojakov in mladine se krepi Letošnje sodelovanje vojakov vojašnice Stane Žagar iz Kranja z mladinsko organizacijo, delovnimi kolektivi, ustanovami in društvi v znamenju 30. obletnice osvoboditve — Tovarna Sava pokrovitelj vojašnice na pobudo tovarniške mladinske organizacije — V vojaškem klubu zadovoljni s sodelovanjem Z ustanovitvijo osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije v enotah Jugoslovanske ljudske armade je postalo tradicionalno dobro sodelovanje med vojaki in mladino še trdnejše. V kranjski občini so organizatorji sodelovanja občinska mladinska konferenca in njeni organi, osnovne mladinske organizaeaje na terenu in v organizacijah združenega dela ter vojaški klub v vojašnici Staneta Žagarja, ki ga vodi načelnik Milenko Drobnjak. Sodelovanje med vojaki in mladino podpirajo tudi delovne organizacije in kulturne ustanove, predvsem Prešernovo gledališče in Gorenjski muzej. Brez takšnega sodelovanja se vojaki ne bi tako hitro vključili v družbenopolitično življenje kranjske občine. Fantje redno obiskujejo kranjske delovne kolektive, v vojašnici pa nameravajo urediti posebno razstavo gospodarskih in družbenih dosežkov kranjske občine, kjer se bo vsak mladi vojak lahko seznanil z občino, kjer bo vsaj nekaj časa prebival. Tovarna Sava bo na pobudo osnovne mladinske organizacije sprejela pokroviteljstvo nad vojašnico, predstavniki vojaškega kluba in tovarniške mladinske organizacije pa so se dogovorili za najmanj tri mesečne skupne akcije! Prezreti ne kaže razstave »Partizansko zaledje na Gorenjskem,« ki jo je vojašnici Staneta Žagarja poklonil Gorenjski muzej, razstave »Gorenjka v revoluciji«, ki so jo zaprli te.dna, in spominske sobe Prešernove brigade, ki jo v vojaškem klubu urejajo vojaki s pomočjo muzeja in preživelih borcev slavne udarne brigade in bo sčasoma obogatena tudi z izročili o nadaljevanju tradicij slavne partizanske enote. Načelnik vojaškega kluba Milenko Drobnjak nas je seznanil z obsežnimi mesečnimi programi sodelovanja med vojaki, mladino in občani kranjske občine nasploh. Programi upoštevajo praznovanje 30. obletnice osvoboditve in jih organizatorji sodelovanja redno mesečno ocenjujejo in dopolnjujejo. Marčni program med drugim predvideva športna srečanja z mladinci Save, gostovanje folklorne skupine iz Predoselj v vojašnici Staneta Žagarja, sodelovanje vojakov v pohodu na Planico, kjer je padel narodni heroj Stane Žagar, na proslavi na Dobravi pri Kropi ter urejevanje grobov in spominskih obeležij skupaj z mladino Stražišča. Aprila bodo vojaki sodelovali na mitingu v Stražišču, na proslavi pri okrogelski jami, kjer je padel Stanko Žagar mlajši, v akciji »Skrij-poišči«, ki bo organizirana v Kranju in okolici, in v manifestacijah pred 1. majem. Med 7. in 12. aprilom bodo vojake obiskali nekateri kranjski borci in jih seznanjali z razvojem narodnoosvobodilne borbe na Gorenjskem in kranjskem področju: Konec aprila bo v Domu JLA srečanje vojakov in mladine. Majski program bo še posebej v znamenju proslavitve osvoboditve. Vojaki bodo med udeleženci spominskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. Prvič bodo v vojašrrici Staneta Žagarja sprejeli tudi eno od lokalnih Titovih štafet. Pomembna akcija bo pohod od spomenika do spomenika in tekmovanja med sindikalnimi in vojaškimi ekipami v malem nogometu. Osrednja manifestacija bo 23. maja na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju, kjer se bodo z Razstavo »Partizansko zaledje na Gorenjskem« je vojakom poklonil Gorenjski muzej iz Kranja. — Foto: F. Perdan Kmetijska zadruga Kranj takoj sprejmemo sodelavko-(ca) za blagajnika okoliša Primskovo interesenti naj se javijo do 20. marca 1975 na upravi zadruge v Stražišču, Kranj, Gasilska ul. 5. Kmetijska zadruga Bled razpisuje na podlagi sklepov pristojnih organov javno dražbo za prodajo planinske koče na Lipanci s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Objekt je potreben večjega popravila. Javna dražba bo v soboto, 22. marca 1975, ob 8. uri zjutraj na upravi Kmetijske zadruge Bled, Prešernova 11, kjer se dobijo tudi vsa pojasnila. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije in društva ki bodo z objektom gospodarile v skladu s programom razvoja občine Radovljica. Načelnik vojaškega kluba v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju Milenko Drobnjak sprotno načrtuje in ocenjuje uresničevanje programa sodelovanja vojakov z mladinskimi, kulturnimi, delovnimi in drugimi organizacijami. — Foto: F. Perdan izbranim programom predstavili vojaki, mladinci, športniki, člani specializiranih mladinskih organizacij in kulturne skupine. Po srečanju, s katerega bodo poslali predsedniku Titu pozdravno pismo, bo družabno srečanje. Program sodelovanja med vojaki in mladino še zdaleč ni izčrpan. Še veliko več prireditev in srečanj se bo zvrstilo, bodisi v večjem ali manjšem obsegu. Vse bodo imele isti cilj: proslaviti slavnostno 30. leto osvoboditve in potrditi, da je Jugoslovanska ljudska armada neločljivi del družbe. J- Košnjek Spet se v krajevnih skupnostih naših občin začenjajo zbori občanov, na katerih so'ali pa še bodo občani govorili o občinskih proračunih, o predlogu komunalnih del in o drugih vprašanjih, ki so tako v njihovem kot v širšem družbenem interesu. Resda da se bodo na mnogih zborih trudili, da ne bi zašli v staro prakso prenekaterih nekdanjih zborov volivcev z neusklajenimi in parcialnimi zahtevami, vendar pa po obisku nekaterih, pred dnevi organiziranih, občnih zborov žal le ugotavljamo, da se stara praksa ponavlja. Zbori želj a Ta stara praksa, ki jo bo treba korenito iztrebljati, izhaja deloma iz tega, ker občani še vedno povsem zgrešeno mislijo in čutijo staro povezanost in odvisnost krajevne skupnosti od občinske skupščine. Mnogim nova funkcija in vloga krajevne skupnosti, ki jo opredeljuje ustava in ki nam marsikje ni bila tuja tudi še pred sprejetjem ustavnega dokumenta, še ni povsem jasna. Vendar v tem primeru ne bi govorili o povezovanju krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, ne bi govorili o dosedanjih izkušnjah in o novih odnosih, spet in spet bi spregovorili o tem, kako so marsikateri zbori občanov le zbori želja, da ne rečemo individualnih potreb in nerešenih zadev, v najmanjši meri ali pa sploh ne pa resnična podoba aktualnih zadev ljudi neke sredine, ki naj bi prek takih zborov prenašala svoje avtentične interese v občinsko skupščino. Znano je, da po razpravah na zborih občanov prihaja pred zbore občinske skupščine največ pripomb glede komunalnih zadev in le malo o predlogu občinskega proračuna. Zdi se, kot da bi predlagatelji zelo načrtno in sistematično pripravljali le osnutke proračunov, predloge komunalnih del pa ti sestavljali »na slepo« in prav tako določili tudi njih prioriteto. Vsaj tako je čutiti na zborih občanov, čeravno vsi vemo, da to ni tako. Pravzparav še ne bi naključnega udeleženca nekaj zborov občanov motilo prav to, da se ob predlogih komunalnih del občanom zvišujejo glasovi in dvigujejo roke. Moti ga predvsem to, da razprave zavlačujejo ljudje, ki včasih z izključno osebnimi interesi posegajo v razpravo in hote ali nehote prezirajo širše interese svoje ožje skupnosti. Tako so na nekem občnem zboru kar precej časa razpravljali, kdo je pristojen za popravilo majavega plotu, za namestitev pregorete žarnice pred trgovino itd. Majavi plot je po obsegu in razgretosti razpravljavcev postal problem številka ena in je po svoji »aktualnosti-« zasenčil sam občinski proračun ali predlog komunalnih del. Razprava je potem po pričakovanju šla v to smer in le prisotnost »razlagalca« je prekinila brezplodno in odvečno razpravljanje. Saj nam ni za to, da bi puščali vnemar tudi take problemčke, ki so za posamezne občane prav gotovo velikega pomena, vendar zbori občanov nikakor niso primerni za razreševanje takih drobnih in za življenje manj pomembnih zadev. Več in bolj tehtno naj bi predvsem na zborih občanov razpravljali o tistih zadevah, ki so pod točkami dnevnega reda in ne le tedaj, ko je na sporedu točka »razno«. Tako bi skupščine občin prejele več upoštevanja vrednih pripomb, po katerih bi lahko krojile nadaljnjo usmeritev posameznih občinskih programov. D. Sedej Zaostajanje za drugimi občinami Radovljiška občinska konferenca ZK opozorila na planiranje, stabilizacijo in povezovanje Letošnji predlog družbenega plana razvoja radovljiške občine je seštevek planov temeljnih organizacij združenega dela. Za te plane je značilno, da so začrtani dokaj previdno in skromno. Takšna previdnost je sicer razumljiva in do neke mere upravičena glede na razmere na domačem in tujem trgu, vendar pa na nekaterih področjih postaja skoraj nevzdržna. Prav zaradi previdno začrtanega razvoja v temeljnih organizacijah združenega dela občinski plan družbenega razvoja, ki je zdaj v razpravi, precej zaostaja za drugimi tovrstnimi programi gorenjskih občin. Zato je prav, da komunisti v delovnih organizacijah zahtevajo ponovno preučitev programov ter ugotovijo, ali so realni ali ne, so sklenili na zadnji razširjeni seji občinske konference zveze komunistov Radovljica. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine je v razpravi opozoril tudi na stabilizacijske programe in razdrobljenost delovnih organizacij. Stabilizacijske programe, ki so jih delovne organizacije sprejele lani, je treba uresničiti. Za to so odgovorni prav komunisti v delovnih organizacijah. Pregledati morajo izvajanje teh programov in tam, kjer jih ne upoštevajo, posameznike poklicati na odgovornost. Ko so govorili o razdrobljenosti delovnih organizacij, so poudarili, da so lani delovne organizacije v občini ustvarile 30 milijard starih dinarjev ostanka dohodka in amortizacije. To so precejšnja sredstva, ki pa se žal drobijo na 64 temeljnih organizacij združenega dela v občini. Že nekajkrat, so poudarili, je bilo govora o povezovanju v posameznih panogah. Vendar dogovori ne stečejo. Zato so sklenili, da je treba poiskati vzroke, zakaj se ne premaknejo dogovori o združevanju v kovinski industriji, na področju trgovine, gostinstva in še v nekaterih drugih dejavnostih. A. Zal ar Ustanavljanje aktivov društev invalidov Po podatkih, ki so jih zbrala lani društva invalidov ^v vseh petih gorenjskih občinah, je na Gorenjskem prek 6000 invalidov. Od tega jih je bilo konec minulega leta včlanjenih v društva invalidov na Gorenjskem blizu 2000. Ko je koordinacijski odbor društev invalidov gorenjskih občin na zadnji seji razpravljal o Koroške žene so praznovale V nedeljo, 9. marca, so se zbrale koroške žene iz Železne Kaple in okolice v Obirskem ter skupaj z zastopnicami žensk iz Velenja in Kranja nadvse prisrčno proslavile dan žena. Nad 120 se jih je zbralo, in to vseh starosti, od mladink do 89-letne Katarine. Leni Kuharjeva, njihova predsednica, jih je toplo pozdravila, nato pa jim je spregovorila Milena Groblacher, predsednica koroških žensk, o pomenu 8. marca in o letošnjem mednarodnem letu žena. Tople, a borbene so bile njene besede, ko je govorila o pomembni vlogi koroških Slovenk med NOB in v borbi za ohranitev slovenstva na Koroškem. Pevski zbor iz Železne Kaple jim je nato zapel poleg drugih slovensko pozdravno pesem, z dekla-macijami so se jim pridružili pionirji, nato pa je folklorna skupina cicibanov zaplesala nekaj narodnih plesov. Predsednik prosvetnega društva iz Železne Kaple Peter Kuhar je toplo pozdravil žene in jih pozval, naj tako kot doslej tudi v bodoče ostanejo zveste svojemu narodu in se vključujejo v vsa prizadevanja manjšine za enakopravnost in pravico do lastne narodnosti. Šopek rdečih nageljnov, ki jim ga je izročil, je bil kot nem simbol skupne želje, da bi čim prej večinski in manjšinski narod enakopravno gradila svojo mirno bodočnost. Po pozdravih velenjske in kranjskih predstavnic so se ob obloženih mizah, na katere so fantje in možje prinašali dobrote koroških kmetij, žene hitro razži-vele. Obujale so spomine, pripovedovale so o borbi in o današnjih razmerah ter s slovensko pesmijo izrazile svojo pripadnost narodu in borbi za enakopravnost. Res prijetno in svečano je bilo to praznovanje. Prav nič nismo čutile, da nas loči meja med dvema državama. Počutile smo se kot doma. Pred slovesom so nam vsi po vrsti naročali: »Pa povejte pri vas, da smo tu vsi Slovenci, da govorimo slovensko vsi, otroci, mladina in odrasli. In da bomo to tudi ostali!« Polne najlepših vtisov smo se poslovile od zavednih koroških Slovenk iz Železne Kaple in jim obljubile, da se bomo še večkrat srečale. delu in nalogah društev, je sklenil, da je treba v prihodnje v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, kjer je zaposlenih večje število invalidov, ustanoviti aktive. Le-ti naj bi pomagali invalidom pri reševanju delovnih, socialnih in drugih problemov. Vodstva društev invalidov na Gorenjskem ugotavljajo, da v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela na Gorenjskem kažejo vse premalo razumevanja tako za ustanavljanje aktivov kot tudi sicer za probleme invalidov. Zato se bodo za ureditev teh vprašanj zavzeli tudi sindikati v posameznih gorenjskih občinah. Prav tako se bo v uresničevanje delovnih programov društev vključila organizacija socialistične zveze. Na sestanku koordinacijskega odbora, ki se ga je udeležil tudi tajnik medoobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Zvone La-bura, so se dogovorili, da bodo poslej občinska društva imenovala svoje delegate v socialne komisije pri občinskih odborih sindikata in občinskih sindikalnih svetih ter v druge organe v občinah, ki obravnavajo in razrešujejo socialna in podobna vprašanja. Razen tega so sklenili, da bodo v vseh gorenjskih občinah društva invalidov pripravila proslave in različne prireditve ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov. Med prireditvami, ki jih bodo pripravili, je največ športnih. A. Z. Idi iLrfjMk 3BP -O Petek — 14. marca 1975. Združevanje — gorenjska kritična točka Nadaljevanje s 1. strani odgovornost in laže preverjanje doseženih rezultatov po posameznih obdobjih. V razpravi so potem člani političnega aktiva podrobno orisali nekatere gospodarske in druge značilnosti razvoja Gorenjske. Opozorili so na preveliko stopnjo naraščanja zaposlenih, kar posameznim občinam povzroča vrsto težav na področju tako imenovane skupne in splošne porabe; pri vzgoji in izobraževanju, stanovanjski problematiki, komunali, otroškem varstvu, kulturi itd. Tajnik medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Zvone Labura je ugotovil, da gorenjsko gospodarstvo iz dneva v dan plačuje večjo ceho zaradi dosedanjih kapitalno ekstenzivnih vlaganj. Takšna vlaganja se danes kažejo v nenehnem pomanjkanju delavcev, določenem nazadovanju gospodarstva pri doseganju poslovnih rezultatov in seveda v že omenjeni veliki skupni in splošni porabi ter sorazmerno skromnejšem standardu. Predsednik občinske konference socialistične zveze Kranj Slavko Malgaj pa je ugotovil, da je socialistična zveza na Gorenjskem posebno ob zadnjih volitvah v samoupravne interesne skupnosti prestala pomembno preskušnjo in uspešno opravila zadano ji nalogo pri uresničevanju delegatskega sistema. Franc Popit je v razpravi največ pozornosti posvetil gospo- Prednost mostu Bohinjska Bela — Kupljenik Na predzadnji seji radovljiške občinske skupščine je delegat krajevne skupnosti Bohinjska Bela vprašal, kako je z gradnjo mostu Bohinjska Bela —Kupljenik. Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance inž. Marko Bezjak je pojasnil, da je bilo pri obravnavi programa komunalnih del dogovorjeno, da se gradnja mostu za leto 1974 odloži in da ima zato ta most prednost pri gradnji v letošnjem letu. Zgrajen naj bi bil iz sredstev ukinjenega družbenega investicijskega sklada. Med drugim bi s sredstvi iz tega sklada reševali tudi problematiko vodovodov v občini. Sicer pa kaže, da bo most moč zgraditi hkrati z gradnjo republiške ceste, ki naj bi na tem odseku potekala na desnem bregu Save. A. 2. Spremenjena turistična taksa Kranjska občinska skupščina je na zadnji seji na predlog sveta tajnikov Gorenjske turistične zveze sklenila, da bo prihodnje leto turistična taksa v občini vse leto enaka (v letni in zimski sezoni) in bo znašala tri dinarje. Za turistično takso v kampih pa bo vsakdo moral odšteti en dinar. Sklep o spremenjeni turistični taksi so sprejeli zato, ker doslej to vprašanje na Gorenjskem ni bilo enotno rešeno. Na svetu tajnikov Gorenjske turistične zveze pa so se sporazumeli, da bodo poslej turistične takse v vseh gorenjskih turističnih krajih vse leto enake. Hkrati so posamezna turistična področja na Gorenjskem razdelili v tri skupine. V prvi skupini je Bled, kjer bo prihodnje leto znašala turistična taksa 5 dinarjev, v drugi sta Bohinj in Kranjska gora, kjer bo znašala turistična taksa 4 dinarje, v tretji skupini pa so vsi ostali turistični kraji. Predlog sveta tajnikov Gorenjske turistične zveze je tudi bil, da bi znašala turistična taksa v kampih 2 dinarja, vendar je predlog davčnih uprav gorenjskih občin, naj bi bila ta taksa 1 dinar. A. Z. Zbori občanov V dvajsetih krajevnih skupnostih v radovljiški občini so bili ta teden zbori občanov. Na njih so razpravljali o osnutku proračuna, predlogu komunalnih del in o osnutku družbenega plana občine za letos. Pred zbori občanov so o gradivu razpravljali tudi že vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine in vodje delegacij na posebnem sestanku. Na vseh zborih občanov je bila o omenjenih dokumentih zelo živahna razprava. Predvsem pri programu komunalnih del so občani izrazili številne želje in potrebe, vendar bo na tem področju najbolj primanjkovalo denarja, /daj. ko so razprave na terenu končane, čaka izvršni svet občinski' skupščine težko delo. Uskladiti bo treba mnenja, želje, potrebe in pripombe. O vseh dokumentih pa bo dokončno odločala občinska skupščina na seji ta mesec. A. Z. darskemu razvoju Gorenjske in združevanju. Menil je, da sedanji poslovni rezultati in težave zaradi zaposlovanja opozarjajo, da bi se morali na Gorenjskem čimprej in odločno usmeriti v kapitalno intenzivne investicije, s čimer bi z manj zaposlenih lahko dosegli večje rezultate. Takšne usmeritve v poslovnem svetu danes niso nobena novost, saj na primer v nekaterih veliko bogatejših zahodnih državah vse manj vlagajo v proizvodnjo, ki terja veliko število delavcev. Zato naj bi tudi Gorenjska razvijala takšno proizvodnjo v tistih predelih Slovenije, kjer je delovne sile dovolj. S tem v zvezi je predsednik centralnega komiteja opozoril na načrtnost in strokovno presojo. Zavzel se je, da bi na Gorenjskem ustanovili strokovno ustanovo, ki bi se ukvarjala s temi vprašanji in hkrati pomagala gospodarskim organizacijam pri njihovem nadaljnjem razvoju. Ko je govoril o združevanju, je poudaril, da je glavni razlog, da le-to ne poteka hitreje, ker nosilci povezovanja niso delovni ljudje, marveč je bilo * združevanje v večini primerov doslej prepuščeno vodilnim krogom. Le-ti so bolj zaradi formalnosti, da so zadostili zahtevam zveze komunistov in da so se zavarovali pred očitki in morebitnimi drugimi posledicami, speljali takšne postopke. Pri tem pa niso spremenili svojih nekdanjih interesov in odnosov do združenega dela. Franc Popit je tudi podprl stališče zveze komunistov na Gorenjskem, da je že na samem začetku, ob kandidiranju treba zaostriti odgovornost vodilnih delavcev. Tako imenovani razvojni programi, ki naj jih predložijo, ko kandidirajo, ne bodo omogočili le lažjo presojo o ure- sničevanju začrtanega razvoja, marveč bodo poživili tudi ideje, razmišljanja in akcije za doseganje boljših rezultatov. Skratka, od vodilnih je treba zahtevati več akcij; obsoditi pa je treba samozadovoljstvo, nenačrtnost, okorelost in čakanje, da se bo vse samo po sebi uredilo. Če hočemo celotnemu slovenskemu gospodarstvu dobro, potem moramo dati na čelo ljudi, ki so sposobni, ki razumejo in poznajo mednarodno delitev in poslovno politiko in ki vidijo perspektivo v tretjem svetu, je poudaril predsednik CK ZKS. Posebej je opozoril tudi na vlogo sindikatov. Njihova glavna skrb mora biti v prihodnje ekonomska vzgoja delavcev. Ko bodo delovni ljudje razumeli ekonomske zakonitosti in poslovno politiko, ko bodo vedeli, kako je sestavljen in od česa je odvisen njihov čisti osebni dohodek, in kam in koliko denarja dajejo za posamezne skupne naložbe, bodo prizadeto in zavzeto tudi odločali ter ne nazadnje spoznali, kaj pomeni združevanje. Kot rečeno, je po razgovoru s političnim aktivom Gorenjske Franc Popit obiskal tovarno Tekstilindus. Tu so povedali, da so v zadnjem času vložili precej denarja v kapitalno intenzivne naložbe in tako ob zmanjšanju zaposlenih že dosegajo boljši poslovni uspeh. Razen tega se Tekstilindus odlikuje tudi po skrbi za zaposlene. Precej denarja namenjajo za gradnjo stanovanj za družine in za samske delavce. Prav zdaj pa razčiščujejo odnose med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela, delavci pa bodo prvič ta mesec imeli tudi podroben vpogled v delitev dohodka. A. Zal ar Nova vloga KS Bled Že po lanskih spomladanskih volitvah so se v krajevni skupnosti Bled začeli pripravljati na drugačno organizacijo samouprave v skupnosti. V začetku januarja letos pa je bilo vse pripravljeno na ustanovno skupščino krajevne skupnosti. Skupščino sestavlja 61 delegatov, izvoljenih v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah in na terenu. Na ustanovni seji so izvolili za predsednika skupščine Jožeta Ostermana, za predsednika sveta krajevne skupnosti pa Franca Arha. Razen tega v okviru skupščine deluje odbor za ljudsko obrambo in šest komisij. Na prvi naslednji pa bo skupščina imenovala tudi vaške odbore za Mlino in Rečico. Svet krajevne skupnosti se je že lotil izdelave letošnjega in srednjeročnega programa dela. Pri tem se: zavedajo, da bo na Bledu treba upoštevati želje in potrebe občanov, zaradi turizma pa tudi interese širše skupnosti. Največ dela se jim obeta na urbanističnem in komunalnem področju. Komisija za urbanistično programiranje in urejanje kraja namerava v letošnji program vnesti ureditev mrliških vežic, asfaltiranje nekaterih cest ter redno vzdrževanje in urejanje celotnega kraja. Zavedajo pa se tudi, da bo treba čimprej urediti vodovod, kanalizacijo in promet. Programi za tovrstna komunalna dela so sicer že gotovi, vendar jih nameravajo na sestankih z občani ponovno preučiti in ovrednotiti. Posebno nalogo bosta v prihodnje imeli komisija za socialno in zdravstveno zavarovanje ter za vzgojo in izobraževanje. Razpravljali pa so tudi že o financiranju posameznih dejavnosti v krajevni skupnosti. Ker trenutno še ni enotno rešeno financiranje krajevnih skupnosti na Gorenjskem, bo letos blejska krajevna skupnost dobila denar od prispevkov gospodarskih organizacij in deloma iz proračuna občine. Nameravajo pa se obrniti tudi na občane. Tako že razmišljajo o razpisu referenduma. Čeprav program akcij, ki rraj bi jih uresničili med drugim tudi s samoprispevkom občanov še ni povsem gotov, ugotavljajo, da bi morali urediti mrliške vežice, obnoviti oziroma asfaltirati preostale ceste in urediti prostore za delo blejskih družbenopolitičnih organizacij, za kulturno in športno dejavnost in za mladino. A. Zalar Ceste, mostovi, vodovodi Premalo denarja za komunalna dela v radovljiški občini Z zadnjo sejo radovljiške občinske skupščine, na kateri so med drugim razpravljali tudi o osnutku programa komunalnih del za letos, so se v občini začele javrie razprave o potrebah, možnostih in željah na komunalnem področju. Že na seji skupščine je bila razprava prav o tej točki zelo živahna, nedvomno še živahnejša pa bo na terenu. Glede na letošnji osnutek programa komunalnih del bi lahko rekli, da * v občini letos za komunalo ne bodo namenili ravno malo denarja. Za razna dela je predvidenih skoraj 53 milijonov novih dinarjev. Ce pa vemo, da je radovljiška občina glede na geografsko lego in število naselij med največjimi na Gorenjskem in da se že nekaj let ubada s komunalnimi problemi, je razumljivo, da s tem zneskom še zdaleč ne bodo mogli rešiti vseh najnujnejših komunalnih vprašanj. Največ težav bo kot kaže pri cestah. Nekatere, ki so že nekaj Časa v programu, bodo morale tudi letos počakati. Za zdaj je predvidena ureditev ceste v Zasipu, Brezjah, s Podnarta na Prezren je in Kropo in v Podhom. Zgradili naj bi tudi cesto v Podjelje, ki je edino naselje v občini, ki do danes Še nima cestni' povezave. Sicer pa bodo pri urejanju cest v občini imela prednost tista naselja, ki imajo največ makadama. Republiška skupnost je letos namenila denar za nadaljevanje del na bohinjski cesti in na cesti v Kropo. Vendar bodo s tem denarjem lahko urejeni le manjši odseki. Težave bodo torej še vedno na bohinjski cesti, ki je nedvomno med najpomembnejšimi in tudi najbolj potrebna rekonstrukcije. Med mostovi ima v osnutku programa prednost most čez Savo Bohinjko na Kupljenik. S pripravljalnimi deli bodo začeli na mostu v Piškovcu. Most v Ribnem bo kot kaže tudi letos ostal nedokončan. Nič'manjše težave kot pri cestah in mostovih so tudi pri vodovodih. Letos bodo dobili vodo v I.a/ah in Nemškem rovtu. Komunalna podjetja pa nameravajo urejati vodovode v Lescah, Ljubnem, na Bledu in v Podnartu. Podobno bo s kanalizacijo. Nekaj bo narejenega v Lescah, Bohinjski Bistrici in v Gorjah, za Bled pa je zagotovljenega le nekaj denarja. Tako kot na Bledu, kjer bi za kanalizacijo potrebovali veliko več denarja kot ga je na voljo, je tudi v Radovljici. Čeprav so tu zrasla nekatera nova naselja, trenutno ne kaže, da bi problem bistveno premaknili /. mit ve točke. Med ostalimi predvidenimi komunalnimi deli omenimo še urejanje voda, kjer bodo.na primer nadaljevali / regulacijo na Jezernici ter na posameznih odsekih Save Bohinjke. Od večjih del pa naj bi obnovili jez na Lancovem. A. Ž. Veletrgovina 2IVII-A TOZD Slaščičarna-kavarna Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. Servirke (tri delovna mesta) 2. kavarniške kuharice (dve delovni mesti) 3. pomivalke posode (dve delovni mesti) Pogoji: poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati za navedena delovna mesta izpolnjevati še naslednje pogoje: pod. 1.: KV natakar ali priučen natakar pod 2.: KV ali priučena kuharica s prakso v kavarniški kuhinji pod 3.: NK delavke Kandidati za navedena delovna mesta naj pošljejo pismene ponudbe na naslov Veletrgovina Živila Kranj — TOZD Slašči-čarna-Kavarna Kranj, Tavčarjeva 17 v 15 dneh po objavi prostih delovnih mest. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje, ki so navedeni v tej objavi. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku objavljenega roka. Kandidati bodo pismeno obveščani o izbiri. Izvršni svet Skupščine občine Kranj razpisuje na podlagi zakona o osnovni šoli prosto delovno mesto ravnatelja osnovne šole Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem Pogoji: učitelj osnovne šole z dokončano srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, najmanj 5 let vzgojno izobraževalne prakse ter opravljen strokovni izpit. * Kandidati za navedeno delovno mesto morajo imeti ustrezne moralnopolitične kvalitete ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnje, kolkovane z 2 din, življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu in delovnih izkušnjah ter potrdilo o nekaznovanju in da niso v preiskavi na naslov: Izvršni svet skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, 64001 Kranj. Planinsko društvo Javornik — Koroška Bela razpisuje prosta delovna mesta za sezonsko delo v planinskih postojankah: StaniČev dom pod Triglavom: 2332 m (sezona 3 mesece) 1. točajko 2. sobarico Prešernova koča na Stolu: 2193 (sezona 4 — 5 mesecev) 3. oskrbnika-co 4. pomočnika oskrbnika Pogoji: pod točko 1. in 2.: želeno delno znanje nemščine, pod točko 3. in 4.: zaželen zakonski par in po možnosti za enega od obeh delno znanje nemščine. Osebni dohodki po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela, 64270 Jesenice. Obvestilo Vse delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge obveščamo, da sta Začasna skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj ter Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj v letu 1974 nehali obstajati. Po novi zakonodajni ureditvi je opravljanje vseh zadev s področja zdravstvenega zavarovanja v pristojnosti REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRANJ s sedežem in strokovno službo v Kranju, Stara cesta 11, ter z izpostavami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču. Ivo Andrić Ivo Andrić, diplomat, filozof, humanist in predvsem pisatelj, Nobelov nagrajenec za literaturo leta 1961, je mrtev. To novico so včeraj dopoldne sporočili zdravniki vojno-medicin-ske akademije v Beogradu, kjer se je naš največji sodobni pripovednik že dalj časa zdravil. Andrić je bil rojen 10. oktobra 1892 v bosanskem mestecu Travnik. Izhaja iz stare sarajevske obrtniške družine, ki pa so jo spremenjeni ekonomski odnosi prisilili, da je opustila prvotno, industriji nekonku-renčno rokodelsko dejavnost. Nove razmere so Andriće polagoma približale revolucionarnim prole-tarskim vrstam, saj si je oče moral iskati zaposlitev pri avstroogrskih podjetnikih. Negotovo pehanje za kruhom, ki mu ni prinašalo nikakršnega veselja, je naglo krhalo njegovo zdravje. Dve leti je imel sin Ivo, ko so ga pokopali. Andrić torej ni odraščal v brezskrbnem udobju, temveč je le s pomočjo privzgojene omike in samodiscipline premagoval ovire in pomanjkanje, hoteč prebiti začarani krog polbede. Končal je gimnazijo v Sarajevu in nato, po odrekanja polnem študiju v Zagrebu, na Dunaju, v Krakovu in v Gradcu, leta 1923 doktoriral iz filozofije. Toda spomini na mladostno okolje in ljudi so ga spremljali povsod, kamor je zašel. Celo ko je kot diplomat opravljal odgovorne naloge jugoslovanskega poslanika, veleposlanika in konzula v glavnih mestih različnih dežel Evrope (tik pred izbruhom vojne tudi v razburkanem Berlinu), ni nikoli pozabil slikovite, kulturno in socialno izredno razgibane Bosne. Med okupacijo je, tih in neopazen, živel v Beogradu. Vso svojo energijo je usmeril v pisateljevanje. V štirih letih izolacije so se rodili rokopisi številnih romanov, novel, črtic in esejev, ki predstavljajo nesporni kvalitetni vrh sicer bogate Andrićeve knjižne zapuščine. Mednje sodita zlasti Travniška kronika in Most na Drini, danes uvrščena v klasiko svetovne literature, ter nič manj znana povest Gospodična. V izpiljenem, žlahtnem jeziku in prefinjenem slogu je avtor znal prikazati nepoučenim bralcem dotlej neodkrito Bosno z njenimi etničnimi bogastvi, tradicijami, vrednotami in nasprotji vred. Prek mojstrsko izoblikovanih likov glavnih in stranskih junakov nam je orisal dušo bosanskega človeka, v katero so vtisnjene sledi burne zgodovine, sledi preteklosti, zametki sedanjosti in slutnja bodočnosti. Ustvaril je monumentalni spomenik nekemu ljudstvu ter skozenj jugoslovansko književnost povzdignil iz navidezne majhnosti na raven Angležev, Francozov, Rusov, Američanov, Nemcev, Skandinavcev... Ivo Andrić je poleg Nobelove nagrade tudi dobitnik nagrade AVNOJ ter nosilec reda junaka socialističnega dela, s katerim ga je ob 80. rojstnem dnevu odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito. I. G. Železarji pevci Plamenu in ženam Točno mesec dni po tem, ko so 8. februarja na osrednji občinski proslavi, ki je bila v Kropi, peli trije zbori — poleg domačega še zamejski Slovenci s Koroškega in Tržaškega, je bila v isti dvorani ponovno lepa kulturna prireditev. Zbori z Jesenic, Prevalj in Krope so nastopili na skupnem koncertu. Ta'revija je bila v načrtu že dalj časa, zdaj pa je bila končno uresničena. Pomen revije bi lahko osvetlili z več strani. Plamen, ki slavi 80- letnico, jo je vključil v okvir prireditev za proslavitev jubileja. Ker so sodelovali zbori, katerih pevci so večinoma delavci podjetij, združenih v Slovenske železarne, je bil še bolj poudarjen značaj skupne proslave enega od članov te skupnosti. Takoj v začetku, ko so določali dan tega srečanja, so se odločili za 8. marec, ker so želeli z revijo počastiti še praznik žena, saj v železarskih podjetjih svoj kruh služi tudi mnogo žensk. Trije delavski zbori so tako z revolucionarnimi, partizanskimi, umetnimi in narodnimi pesmimi proslavili dva praznika, oživili spomin na NOB, poslušalcem pa pripravili zanimiv koncert vokalne zborovske glasbe. Imeli so priložnost, da pred dobro napolnjeno dvorano pokažejo del tistega, kar so se naučili na mnogih vajah. Pri večini zborov so vaje take, da je le z vztrajnostjo podprtim znanjem možno doseči v programu in izvajanju tako raven interpretacije, ki poslušalca ogreje in prepriča. Delo v izmenah, razne obveznosti po službi, neprimerni prostori za vaje in še mnogo stvari ovira zbore, da bi v krajšem času dosegli še več kakor zdaj, saj so tudi sposobni za kaj več od tega, kar so slišali poslušalci na omenjeni reviji v Kropi. Vendar je pozorno spremljanje sporeda in ploskanje dokazovalo, da so jih pevci vseh treh zborov zadovoljili in tudi navdušili.' »Jeklar«, jeseniški zbor, se je v Kropi predstavil prvikrat, drugače pa je marsikje dobro znan. Pod vodstvom Janeza Ponikvarja, ki je nadomestil pred kratkim umrlega agil-nega Poldeta Ulaga, so njegovi pevci zapeli skladbe E. Adamiča, F. Ven-turinija, J. Gregorca, U. Vrabca, A. Foersterja in svojega dolgoletnega dirigenta. Posebno pesmi »Vasovalec« in »Gorenjci« so navzoči lepo sprejeli, seveda pa se je izkazal tudi odlični baritonist Jaka Jeraša. K roparski zbor je svoj spored začel s tisto kitico Prešernove »Zdrav-ljice«, ki nazdravlja Slovenkam, »prelepim žlahtnim rožicam«, sledila pa so dela V. Vodopivca, D. Bučarja, A. Foersterja, Z. Švikaršiča in E. Gašperšiča. Za zbor, ki se nekoliko pomnožen trenutno pripravlja za novo radijsko tekmovanje, je bil to eden številnejših krajših nastopov doma, kjer pa bi bilo prav, da bi se kmalu predstavil s celovečernim koncertom. Izredno lepo presenečenje revije je predstavljal nastop moškega zbora »Vres« iz Prevalj. Njegovo izvajanje zahtevnega sporeda, ki so ga sestavljale pesmi P. Liparja, V. Kreka, O. Deva, P. Kernjaka in M. Tomca, nas je prepričalo, da ta zbor lahko brez pomisleka štejemo med najboljše slovenske n^oške zbore, torej med tiste, ki so se dvignili iz povprečja amaterske zborovske kulture. Odličen dirigent, pevci z lepimi glasovi in nepričakovano dobri solisti so z znanjem in delom dosegli presenetljivo disciplinirano, intonančno čisto, dinamično bogato, zvočno izenačeno in oblikovno prepričljivo interpretacijo posameznih pesmi. Njihov predor med najkvalitetnejše naše zbore je prav osvežujoč in lahko smo prepričani, da bomo o njih še slišali, tudi v radijskem tekmovanju, za katerega so se prijavili prvikrat. Le redki kraji so v zadnjih desetih letih imeli v gosteh toliko različnih zborov kot Kropa. Številnim oktetom, zborom iz Radiš, Globasniee, Celovca, Doline pri Trstu, Radovljice, Boh. Bistrice, Podnarta, Škofje Loke, Zdanic, dvema iz Kranja in Jesenic, trem iz Ljubljane itd. sta se zdaj pridružila dva nova: »Jeklar« in »Vres«. Najmlajši po letih delovanja in najbrž tudi po starosti pevcev so Korošci, najstarejši so jeseniški pevci, oboji imajo v zboru po 40 pevcev, kroparski, ki je od vseh treh najprej začel z delom, pa jih ima polovico manj. Vse tri poznajo tudi radijski poslušalci in televizijski gledalci. Z nastopom na tej reviji, za katero je bilo prvotno določeno pet skupin, so skupno dostojno proslavili dva praznika. Organizatorji revije, ki bi naj postala tradicionalna in se selila v različne kraje, bodo za naslednja leta lahko uporabili nekaj koristnih izkušenj. Med drugim bi bilo prav, da bi poskrbeli za boljši obisk delavcev in šolarjev, pa tudi vodilni posameznih podjetij, krajevnih in družbenopolitičnih organizacij bi z obiskom dali prireditvi še večji , pomen. Ob koncu se spodobi omeniti tudi Bernardo Mrakovo in Franceta Cer-neta, ki sta z branjem Cankarjevih črtic in povezovanjem zborovskih nastopov pomagala ustvariti svečano vzdušje. E. G. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Občinske skupščine Jesenice razpisuje naslednja delovna mesta: 1. ravnatelja TOZD Osnovna šola Tone Čufar Jesenice 2. ravnatelja TOZD Osnovna šola Koroška Bela 3. ravnatelja TOZD Osnovna šola \ Kranjska gora 4. ravnatelja TOZD Osnovna šola Žirovnica 5. ravnatelja TOZD Posebna osnovna šola Jesenice 6. ravnatelja TOZD Glasbena šola Jesenice 7. direktorja TOZD delavska univerza Jesenice Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo morajo kandidati imeti oziroma izpolnjevati: od 1. do 4.: — pogoje za učitelja osnovne šole, vsaj 5 let vzgojno-izobra-ževalne prakse in opravljen strokovni izpit; pod 5.: — visoko ali višjo izobrazbo ortopedagoške smeri in najmanj 5 let pedagoške prakse na posebni osnovni šoli; pod 6.: — visoko ali višjo izobrazbo ustreznega glasbenega izobraževalnega zavoda in vsaj 5 let prakse v glasbeno-vzgojnem delu; pod 7.: — najmanj višjo šolsko izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj v podobni izobraževalni organizaciji ali kot strokovni delavec pri delavski univerzi. Kandidati morajo imeti tudi potrebne moralno-politične kvalitete ter organizacijske sposobnosti. Pismene poiiudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Občinske skupščine Jesenice v 15 dneh od objave razpisa. V sredo so v Kranju odprli dve razstavi, in sicer v galeriji Prešernove hiše razstavo poljske slikarke, kiparktrin grafičarke Ewe Wasikiewicz-Wolnicke (zgoraj), v galeriji v mestni hiši pa razstavo akademskega slikarja Janeza Kovačiča. — Foto: F. Perdan Jubilej moškega zbora z Bele Pred petimi leti je začel delovati pri krajevni organizaciji SZDL na Beli pri Preddvoru moški pevski zbor pod vodstvom pevovodje Eda Ošabnika iz Kranja, ki je zborov zvesti spremljevalec in učitelj še danes. Zbor je v petletnem obstoju odigral pomembno vlogo v kulturnem življenju kraja. Nastopal je tudi na raznih občinskih prireditvah ter se pojavljal tudi zunaj občine in med zamejskimi Slovenci. Belski pevci bodo petletni jubilej proslavili v nedeljo, 16. marca, ob .pol štirih popoldne s samostojnim koncertom v osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru. Predstavili se bodo z bogatim izborom slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter s pesmimi nekaterih drugih narodov in narodnosti. —jk Vdova Rošlinkas Člani dramske sekcije KPD Mavčiče so kljub slabim pogojem zelo prizadevni. V letošnji sezoni so pod vodstvom režiserja Rudija Zevnika pripravili komedijo Cvetka Golarja Vdova Rošlinka in poželi obilo aplavza s predstavo na domačem odru. Računajo, da bodo z igro gostovali tudi na okoliških odrih, ob koncu sezone pa jo bodo ponovili na domačem odru. . -fr Loški muzej Loški muzej Škofja Loka je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V galeriji loškega gradu bo Loško gledališče 14. in 15. marca ob 19. uri ter 16. marca ob 18. uri imelo predstave Levstik — Griinove Kastelke. Zbirke v Železnikih in Zireh so še odprte za redne obiske. Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno —zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je razstava slikarskih del JANEZA KOVAClCA, v 2. nadstropju pa je na ogled etnološka razstava KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji v isti stavbi pa razstava slikarskih del poljske umetnice EWE WASIKIEWICZ-WOLNICKE. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je odprta stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM, republiška stalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v okviru retrospektiv slovenskih likovnih umetnic pa razstava slikarskih del CITE POTOKARJEVE. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Podjetje za PTT promet Kranj Kranj, Poštna ulica 4 n.sol.o. razpisuje vodilno delovno mesto direktorja tehnične službe v delovni skupnosti skupnih služb Kandidati morajo izpolnjevati naslednje razpisne pogoje: — Ih stopnja elektrotehnične fakultete — smer šibki tok; — tri leta delovne dobe v ptt stroki. Poleg navedenih pogojev se za zasedbo razpisanega delovnega mesta zahteva organizacijsko-vodstvene, družbenopolitične in moralno-etične kvalitete kandidatov. Prijave s priloženimi potrdili o izobrazbi in življenjepisom sprejema komisija za razpis vodilnih delovnih mest pri Podjetju za ptt promet Kranj, Kranj, Poštna ul. 4 n.sol.o. Rok za sprejemanje prijav je 8 dni od objave razpisa. Ob 30. obletnici osvoboditve Tone in njegovi smučarji »Volčje na dilcah« bi lahko rekli skupini 26 izbranih partizanov, ki so februarja 1945 operirali po zasneženi Gorenjski. Večina jih ni učakala svobode Obraz izrazit, porjavele kože in ostrih potez, ki spričo pobeljenih las še bolj izstopajo; telo koščeno, tršato, brez nadležnega sala; ramena široka, čeprav od let — 61 jih bo dopolnil avgusta — malce upognjena; oči, to ogledalo duše, tople, včasih prodorne, živahne. Nihče ne bi uganil, da pripadajo vojaku. Premalo trde so in preveč vedoželjnega nemira izžarevajo. Pa vendar je Tone Ažman vojak. Resda ni idealen »vzorec« nečesa, kar si mi, poprečni državljani, predstavljamo pod pojmom oficirja, resda ni strumen, malce tog in do skrajnosti redoljuben, resda ne mara formalnosti, protokolov in slepega izpolnjevanja ukazov — ampak vseeno razmišlja po vojaško. Strateg je, človek, ki o umetnosti bojevanja gotovo ve več kakor poprečni general. Rekel bi, da sodi v krog ljudi, katerih stremljenja so zmeraj za korak pred stremljenji množice. Iskalec novega je, snovalec in strog kritik, ki ni nikdar zadovoljen z doseženim. Kot štabni častnik bi najbrž napravil bleščečo kariero, toda tudi kot partizanski inštruktor se je odlično izkazal. A pojdimo raje od začetka. ...IN IDEJA JE MESO POSTALA Stasiti Kropar, bivši podporočnik kraljeve armade, je šel v partizane leta 1944. Pozorni komandanti narodnoosvobodilnih enot so brž spoznali, da ne gre zametavati njegovega bogatega teoretičnega in praktičnega poznavanja borbenih veščin. Kmalu je napredoval v predavatelja 31. divizije ter prevzel nase odgovorno nalogo usposabljanja neizkušenih novincev. Nešteto je bilo dilem in problemov, ki so takrat pestile partizanske poveljnike. Med drugim jim je povzročalo sive lase vprašanje, kako ukrepati pozimi, kako ublažiti padec mobilnosti in udarne sposobnosti partizanskih čet. Sneg in mraz sta namreč v štiridesetib letih, kljub relativno visokemu nivoju tehnike in oborožitve, še vedno pomenila hudo oviro pri izpeljavi taktičnih operacij vojskujočih se strani. Pogosto sta onemogočala nagle premike, premike, kakršni so prav v pogojih gverilske taktike odigrali odločilno vlogo. »Čudno je, da ni že prej komu šinila v glavo \deja o smučarskih vodih,« pravi danes Ažman. »Čudno zato, ker smo v naših vrstah imeli precej znanih športnikov, nekoč aktivnih tekmovalcev. Podobne nemške skupine »gorskih lovcev' bi nam konec koncev morale rabiti za zgled, saj so v preteklosti zabeležile par zavidljivih uspehov ...« Naj bo kakorkoli, tuhtajoči Tone je od zgodnje jeseni 1944 dalje nosil v sebi vizijo" partizanov na smučeh. Megleni obrisi načrta so polagoma preraščali v skrbno pretehtan projekt, ki ga je avtor sredi okrobra pismeno posredoval operativnemu oficirju divizije, Črnogorcu Blažu Vučoviču. Zal pa slednji ni pokazal zanj nobenega razumevanja in stvari so začasno utonile v pozabo. Novembra pa je Ažman v Planini nad Cerknim srečal načelnika afti-lerije 9. korpusa Aleksandra Zupan-ca. Zaupal mu je svoje namere .ter hkrati pojasnil, da za zdaj niso zbudile zanimanja predstojnikov. »Zupane me je jel tolažiti. ,Znova poskusi,' je predlagal. In sem poskusil,« pripoveduje Tone, zdaj upokojenec. »No, potlej, teden ali dva kasneje, sem v rodni Kropi naletel na prijatelja Rudija Finžgarja, pripadnika minerske ekipe Prešernove brigade. Smučke je prišel iskat domov. Iz štaba so baje sporočili, naj se nemudoma zglasi v Cerknem, kjer snujejo ustanovitev smučarske delavnice. Moj dopis je torej obrodil sadove, sem sklepal sam pri sebi.« SKOZI SNEG IN MRAZ Finžgarjevi tesarji in mizarji so dejansko uredili in opremili delavnico ter v drugi polovici decembra zmodelirali prvi par dilc. Na pomoč 6#> Petek — 14. marca 1975 je priskočila tudi ekonomska komisija; v skladišču prodajalne nekega trgovca v Cerknem in v Zireh je odkrila veliko zalogo smuči. Poleg fantov, ki so polagoma kapali skupaj, je vodstvo 31. divizije z njimi opremilo veziste, kurirje ter člane sovjetske opazovalne misije, odgovorne, da Moskvo sproti obveščajo o obsegu in značaju odporniškega gibanja v Jugoslaviji. »Zbrali smo tri popolne in eno nepopolno desetino smučarjev, priključenih jurišni četi ter Prešernovi, Vojkovi in Gradnikovi brigadi. Najprej so nas od glave do peta oblekli: iz angleških pošiljk je vsak dobil debel pulover, perilo in uniformo, za povrh pa še bel maskirni plašč, ukrojen iz padalske svile. Bili smo najbolj enotno opravljeno moštvo v slovenski* partizanski vojski. Oborožitev je sestavljalo 13 brzostrelk, 2 lahki strojnici in 11 pušk.« »Snežni volkovi« so nato krenili vežbat na Cerkljanski vrh. Poveljstvo sta prevzela Tone Ažman in — kot namestnik ter komisar — Drago Lampret, Mariborčan, izkušen borec, nekoč navdušen telovadec, atlet in plavalec, ki je poleti 1944 v Pod-nartu rešil trojico kolegov, utapljajočih se v narasli Savi. »Klapo« so tvorili še štirje Jeseničani, pet Primorcev, dva Mojstrančana, dva Bohinjca, dva Medvodčana in po en Belan, Mošnjan, Peraščan, Javor-jan, Tržičan iri Ljubljančan. Tri dni je vadila razne načine napada in obrambe, da bi jo potem na ukaz štaba 9. korpusa poslali patruljirat v smeri zasnežene Gorenjske. »Odločitev o dolžini in cilju pohoda, ki naj bi trajal dober teden, so prepustili meni,« nadaljuje Tone, v čigar spominu ni nobenih lukenj. »Izbral sem Jelovico oziroma selški kot. Z Dragom sva menila, da bova v hribovitem, slabo obljudenem in težko dostopnem svetu najlaže preizkusila spretnost, vzdržljivost in iznajdljivost najinih varovancev. Pot pod noge smo vzeli 17. januarja, sredi najtrše zime. V Farjem Potoku je prijazni intendant Miško pripravil pravcato miniaturno gostijo, v Železnikih so domačini začudeno gledali, ko smo kar podnevi, vzorno postrojeni, korakali skozi kraj, v Rudnem, kjer je vod prenočil, pa so. vašča-ni drli vkup, hoteč od blizu videti partizane-smučarje. Naslednje jutro smo mimo dražgoških ruševin odgazili v Lajše ter zraven cerkve sv. Jere postavili zasedo. A ker o sovražniku ni bilo sledu, sem čez dobro uro može prek Jamnika popeljal v Češnjico pri Podnartu. Le kuharja sta manjkala, kajti poslali smo ju naprej, v Kropo, da zasedeta prazno žup-nišče in preskrbita kaj za utišanje krulečih želodcev. Glavnina je medtem v Češnjici potrkala na vrata samotne kmetije. Gospodarica, edino živo bitje v hiši (moški so se pridružili NOB), spočetka ni kazala posebnega navdušenja: zamenjala nas je z belčki. ,Bolj imenitni ste kakor najelitnejše švabske horde,' je pribila, ko smo naposled razčistili nesporazum in sedli k malici. Seveda ženski nisem dovolil do golega izprazniti shrambe — čeprav bi lačni pobje mirno pospravili trikrat toliko kot so . . .« ČUDILI SO SE LJUDJE Kolona je nato zavila proti Pre-zrenju. Spodnji in Srednji Dobravi ter opoldne prispela v Kropo, Kro-parji so jo viharno pozdravili. Vest o pojavu partizanske enote, ki po opremi, disciplini in izurjenosti celo prekaša Nemce, se je bliskovito razširila naokoli. Morala prebivalstva in vera v skorajšnjo zmago sta bliskovito naraščali, saj 26 Ažmanovih mladcev ni prestrašila niti nadležna soseščina 60 policistov v kamriogo-riški "postojanki. Kajpak so uvedli stroge varnostne ukrepe in vnaprej preprečili kakršnokoli neljubo prese; nečenje. Iz Krope je vod večkrat odrinil ha kontrolne »izlete« v Dobravo, v Brezovico in še dlje, vendar ni nikoli trčil ob okupatorja. Tik preden so mu iz Cerknega javili, da naj zaradi novih obveznosti svoj »potep« malce skrajša, je sodeloval v akciji Prešernove brigade, katere borci so porušili šolo, župnišče in cerkveni zvonik v Srednji Dobravi ter župnijsko poslopje v Ovsišah, potencialna oporišča bele garde in žandarjev; deset ali dvanajst ur poprej je neopazno obkolil naselje, ga zavzel, natanko »prečesal« ter zavaroval vse možne dostope vanj. »Tudi povratek na Primorsko niso motili nikakršni zapleti.« pristavlja Tone Ažman. »Le enkrat bi skoraj zagrešili usodno napako. Zajeli smo štiri oborožene neznance. Trideset dolgih, vražje napetih sekund je minilo, preden sem v žepu našel zmečkan se-? znam gesel, ki so jih v štabu nenehno spreminjali, ter ugotovil, da ,žrtve' v resnici poznajo ustrezno besedo in da držimo na muhi minerce prešernovcev. Droben, toda nevaren spodrsljaj! Če pomislim, kakšne posledice bi utegnil povzročiti, me oblije mrzla zona.« V Cerknem je divizijska komanda ekipo razdelila v desetine, dodeljene brigadam in jurišni četi. Ažmanu so zaupali organizacijo podoficirskih tečajev. Avtorju pričujočega prispevka je v zaključku intervjuja z grenkobo v glasu povedal, kako veČine hrabrih »volkov« ni več med živimi. Orjaški mitraljezec Lukanc, Tržičan po rodu, drzni Lampret, simpatični, komaj šestnajstletni Ja-vorjan Tonček in Mošnjan Miha Reš so padli v zadnji, marčevski ofenzivi, smrt Rudija Černeta iz Medvod pa sodi v krog tragičnih nesmislov, ki jim je botrovalo zanemarjanje najosnovnejših previdnostnih ukrepov. STREL V TREBUH Černe in Bohinjec Martin Urh sta namreč lepega poznofebruarskega jutra pripešačila k osamljeni domačiji v Lučinah v Poljanski dolini. Ostarela zenička ju je brž povabila v temačno, prijetno zakurjeno izbo. »Partizani so notri,« jedejala. Ne da bi kaj slutila, sta izvidnika vojkovcev vstopila v prostor, poln spečih možakarjev. Najbližji je ob njunem štorklja-nju počasi dvignil glavo, okle-vaje vstal in zapustil sobo. Hip zatem je pridrl nazaj, vihteč v rokah puško. Odjeknili so streli. Černeta je krogla zadela v trebuh. Zrušil se je in v strašnih mukah izdihnil. Tudi Urh je zdrsnil na tla, ranjen v nogo. Belogardiste (kajti bili so belogardisti, ne partizani!) je pokanje vrglo pokonci. Jadrno so jo pobrisali ven, vmes pa opozarjali pajdaša-morilca, da eden od »banditov« ni mrtev in da ga je treba dotolči. Zločinec je ubogal in uperil cev v čelo nemočnega Urha. A po neverjetnem naključju prožilni mehanizem ni deloval. Strahopetni belček je izgubil živce, se zasukal in zbežal. Nesrečnega Martina so v bolnišnici Franji navzlic izgubi krvi rešili. Ozdravel je in kot osrednji junak žalostne epizode stopil v krvavo zgodovino narodnoosvobodilnega boja, V Zgodovino smučarskega voda partizanske vojske, ki upravičeno velja za zametek sorodnih formacij v JLA. I. Guzelj lip bled Zbor delavcev TOZD trgovina LIP Bled razpisuje prosto delovno mesto vodje TOZD trgovina lesnih proizvodov Pogoji: kandidat mora poleg splošnih in moralno-političnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka šolska izobrazba in 3 leta ustrezne prakse — višja šolska izobrazba in 5 let ustrezne prakse Odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Lesna predelava Podnart ter delovna skupnost skupnih služb pa objavlja prosti delovni mesti: 1. skladiščnika žaganega lesa v TOZD Podnart 2. administratorja v oddelku za organizacijo poslovanja in AOP Pogoji: pod 1.: visoko kvalificirani delavec lesne stroke z 2-letno prakso na ustreznem delovnem mestu in s tečajem za skladiščnika ali kvalificirani delavec lesne stroke s 5-letno prakso na ustreznem delovnem mestu in s tečajem za skladiščnika; pod 2.: srednja upravno-administrativna šola z uspešno opravljeno pripravniško dobo ali dveletna administrativna šola Z 2-letno ustrezno prakso; poizkusno delo 2 meseca. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite na naslov: LIP, lesna industrija Bled, splošni sektor, 64260 Bled, najkasneje do 24. marca 1975. h Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije Elektro Kranj, skupne službe odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednja prosta delovna mesta: a) luknjača-verificerja —' v finančni službi Pogoj: srednja strokovna izobrazba — ekonomske ali administrativne smeri Delo se združuje za nedoločen čas. b) 2 delovni mesti administratorja Pogoj: administrativni tehnik ali dvoletna administrativna šola z dvema ali enim letom prakse, lahko tudi začetnik. Delo se združuje za določen čas. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Rok za sprejem prijav je 15 dni po objavi. Prijave pošljite splošni službi Elektro Kranj, skupne službe Kranj, Cesta JLA 6/III, kjer lahko dobite tudi nadaljnje informacije. KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj P. O. Koroška cesta 53 c razpisuje prosto delovno mesto administratorke z znanjem strojepisja za delo v fakturnem oddelku Delo za nedoločen čas, z enomesečno poskusno dobo. Prijave naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi. Vsi zainteresirani lahko pridejo v razpisnem roku na razgovor, kjer lahko dobijo vse podrobne informacije o razpisanem delovnem mestu. Zavod za letovanja Kranj vabi k sodelovanju za delo v zdravstvenih kolonijah v letovišču Novigrad in Stenjak: zdravnike medicinske sestre pedagoške vodje vzgojiteljice Delo v izmeni traja 20 dni. Rok za pismene prijave je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Informacije lahko dobite tudi telefonično na številki 220-52. Ljubljanska dvorana Tivoli je bila minuli petek nabito polna. Napolnili so jo ljubitelji Slakove glasbe z Gorenjske, Dolenjske, Primorske, Štajerske, v Ljubljano so prišli tisti, ki jim je pri srcu petje Fantov s Pra-protna, tisti, ki so skupaj s Slakovimi fanti želeli proslaviti ,10-letnico delovanja te skupine.. Več kot triurni program, ki so ga popestrili številni gostje, je navdušil. Člani Slakovega instrumentalnega tria Lojze Slak, Nikd Zlobko in Deset veselih let ani društva paraplegikov so Slakovim fantom izočili šopke cvetja. — Foto: F. Perdan Franci Sever ter pevskega kvinteta Fantje s Praprotna Andrej Bergant, Franci Rebernik, Janez Habjan, Janez Kalan in Janez Dolenc so ponovno dokazali, da ni naključje, da se že celo desetletje držijo na vrhu lestvic popularnosti med an- i sambli domače zabavne glasbe. »Veste, veliko raje igram kot govorim,« je dejal na slavnostnem koncertu Lojze Slak, »toda danes bi vseeno želel povedati tole: Rad bi se zahvalil vsem sodelavcem iz ansambla. Toda ne želim se zahvaliti le za požrtvovalno delo, ampak tudi za prijateljstvo, ki je vseh deset let vladalo med nami, za prijateljstvo, ki je bilo vedno porok, da smo lahko ostali toliko časa skupaj.« Minuli konec tedna so na naslov Lojzeta Slaka kar deževale brzojavke s čestitkami ob jubileju in z željami za uspešno delo tudi v prihodnje. Slakovi fantje so si v teh letih pridobili veliko prijateljev doma in v tujini. V zadnjih letih so prekrižali domala vso zahodno Evropo, bili so med našimi rojaki v ZDA, Kanadi in Avstraliji. »Lojze Slak je samo eden in naj pride spet čimprej med nas,« je v svoji čestitki zapisal naš rojak Frenk Tekavc iz ZDA. Ansambel Lojzeta Slaka je v preteklih desetih letih posnel kar devetnajst plošč. Pri tovarni gramofonskih plošč Jugoton iz Zagreba pravijo, da je bilo doslej prodanih kar 350.000 velikih plošč Slakovih fantov. Na petkovem jubilejnem koncertu so Slaki prejeli zlato in srebrno ploščo pri Ljubljanski tovart ni gramofonskih plošč Helidon ter zlato ploščo pri zagrebškem Jugo-tonu. Celoten izkupiček s petkovega koncerta je ansambel Lojzeta Slaka namenil društvu paraplegikov SR Slovenije. In še razveseljiva novica za vse, ki so jim všeč valčki in polke Slakovega ansambla! Lojze Slak s svojimi fanti ter vezalec programa Milan *Kaian se bodo že te dni napotili na turnejo po Sloveniji. S svojim jubilejnim programom, s programom, ki je docela nov, bodo nastopili v številnih slovenskih krajih. Poleg tega pa je v prodaji tudi njihov novi album — dve veliki plošči. J. Govekar Do pomladi je sicer še teden dni, toda letošnja zima je tako muhasta, da so nekateri gobarji že prinesli prave gobe. Eden takšni/i je tudi Janez Pfajfar z Zgornje Dobrave pri Kropi, kije že nabral marcev-ke. — Foto: F. Debeljak Gobarsko predavanje V torek, 11. marca, je bilo v sejni dvorani na Jesenicah predavanje o gobah. Predavanje je pripravila jeseniška Gobarska družina, ki je želela s tem predavanjem predvsem to, da bi ljudje pred letošnjo sezono več vedeli o gobah. Predavanje so spremljali tudi s 100 barvnimi diapozitivi. D. S. Tudi ta mesec je v Park baru na Bledu zanimiv mednarodni artistični program, ki se vsak večer (razen ob torkih) začne ob 23. uri. Če se boste ^odločili za obisk tega lokala na Bledu, ki je odprt od 21. do 2. ure, se vam bo dvakrat predstavila Penolope sky s plesoma Sprehod v noč in kot Črnolasa zapeljivka. Nasmejali se boste lahko komičnima dvojčkoma in spremljali nastop akrobatskega češkega tria Jurida. Ameriški striptiz pa vam bo predstavila simpatična Ann. Pred programom in po njem boste lahko zaplesali ob spremljavi kvarteta Baltik iz Poljske. — V kavarni Kazine pa je vsak večer od 19.30 do 22.30 (razen ob sredah) glasba za ples. Igra kvartet Svetlin. nagradna križanka od vsepovsod za smeh r Vodoravno: 1. /gornje ploskve v stanovanjih, 7. vrh v severovzhodnih Kodopih na jugu Bolgarije, 13. nadložnost, 15. finsko jezero, severno od Ladoškega jezera, 16. Alfi Nipič, 17. pravica samouprav-Ijavcev, 19. latinski veznik, 20. angleški brinjevec, 22. tolšča iz surove ovčje volne, osnova za razna mazila in mila, 23. rimsko število 1101, 24. industrijsko mesto v jugovzhodni Romuniji, 26. prvi mitološki letalec, Dedalov sin Ikaros, 27. trojanski junak, katerega dogodivščine opisuje Vergilij v Kneidi, 28. orodje za žaganje, 80. vrsta družabnega plesa s sinkopiranim ritmom iz Amerike, glasba /a ta ples, .12. žgani sladkor za barvanje pijač, 34.' v obliki trikotne prizme prikoničeno telo za ločevanje in cepljenje; del alpinistične opremi', 35. tekoči izmeček vulkana, 36. zemeljski plin brez barve in vonja, vrsta ogljikovega vodika, .38. vrbi podobno drevo s sinje zelenimi listi, čigar plodovi-so olive, •11. predujem, predplačilo, 42. velika športna gradnja s površino za športne igre, krožnim tekali.ščem in tribunami za gledalce, 44. grški bog vetrov, Pozejdonov sin, 45. oziralni zaimek, kateri, 46. privrženec, kdor pripada kakemu gibanju, 48. grška črka, 49. priležnica, ljubica, 51. pomočnik, namestnik, svetovalec, 53. obresti, ki jih odbijejo pri prodaji nezapadlih menic, diskont, 54. sin grškega trageda Sofokleja, po legendi obrekljivec lastnega očeta. Navpično: 1. čistoča, 2. čreslova kislina, izvleček iz čreslovine za strojenje kož, 3. Riko Debenjak, 4. kratica za nekdanji Okrajni ljudski odbor, 5. osnova, baza, temelj, 6. šivanka, 7. ptič potapljač s perjem zamolklih barv: čopasti, rdečevrati, črnogrli itd., 8. ime največjega mojstra holandskega slikarstva, slikarja in grafika Rembrandta, 9. figura pri četvorki, 10. znak za kemično prvino selen, 11. na enem koncu razpolovljena in nekoliko razširjena palica, zlasti za lov na kače, 12. rimski vojskovodja in državnik, ki je premagal Atilo, Aetius, 14. Beotijci, prebivalci Aonije, 15. slovenski gledališki in filmski igralec, Milan, 1H. mešanica kakava, sladkorja, kakavovega masla, mleka in Začimb, 21. glasbena drama Kugena D'Alberta, nemškega skladatelja in pianista; nižina, 23. mišljenje. 251 staro mesto, nekdanja prestolnica Japonske, na otoku Honšu, 27. radikal iz ogljika in vodika, baza alkohola, etra in drugih spojin. 29. dragi kamen rdeče ali vijoličaste barve, safir, 31. naslanjalo pri klopi, pri stolu. 32. zobna gniloba, 33. del pohoda, del poti, 35. opera francoskega skladatelja Lea Delibesa, 37. reka na Poljskem, levi pritok v zgornjem deluVisle, 39. slovenski režiser, Mile, 40. francosko ime za Aalst. mesto v Belgiji, 12. zrnat sneg, ki ga prekriva zmrznjena skorja, srež, 43. prislov ondukaj, 46. latinski predlog za; ... in kontra, za in proti, 47. kraj na severozahodu Saudove Arabije na robu Vadija Sirhana, 50. Tone Kuntner, 52. Tine Orel. Rešitve pošljite do torka, 18- marca na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Rešitev nagradne križanke z dne 7. marca: 1. mikar, 6. šoba, 10. stas, 14. Erato, 15. klobasica, 17. Dani, 18. prerok, 19. mel, 20. II), 21. smrt. 23. Atal. 25. ta. 25. jam, 28. osip, 30. adenom. 32. Uljanov, 35. Krina. 30. kolos. 38. antimon. 40. amater, 12. TI KI, 43. osa, 46. NO, 47. Ojat, 49. kaki, 51. ar, 52. ala, 54. emisar, 56. vila, 58. polivinil, 60. javor, 61. Knej, 02. ralo, 63. dnina Izžrebani reAevalci: prejeli amo 79 rešitev. Izžrebani no bili: 1. nagrado (50 din) bo dobila Marina Perne, 64000 Kranj, C. 1. maja 12; 2. nagrado {10 din) Helena Hešter. 64240 Radovljica. Roblekova 11; 3. nagrado (30 din) Zdenka Sušterftio. «4000 Kranj, Prešernova 4. Nagrade bomo poslali pn pošt- — Mami, veš, koliko ima ena papiga? peres Končno bom lahko z kom igral šah! Višja plača za kraljico Zvišanje civilne liste angleške kraljice je v spodnjem domu britanskega parlamenta naletelo na nenavadno močno opozicijo. Sicer pa je parlament z ogromno večino sprejel zvišanje apanaž, iz katerih plačujejo uradne izdatke angleške krone in plače njenih uslužbencev. Dotacija se je zvišala od 980.000 na 1,4 milijona funtov. 91 laburističnih poslancev je glasovalo proti, 40 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Konservativci pa so kot en mož nastopili za zvišanje dohodkov. Umazane kuhinje Letalski potniki, ki potujejo iz Tokia, se lahko upravičeno boje za svoje zdravje. Pri inšpekcijah v tokijskih letaliških kuhinjah so ugotovili, da je približno tretjina hrane, pripravljene za potnike v letalih, okužene z bakterijami. V nekaterih kuhinjah so našli muhe in celo podgane. Manjše plače v operi Umetniki in drugi zaposleni v newyorški metropolitanski operi se morajo odreči 10 odstotkov plač in honorarjev, sicer bo morala tudi ta slavna operna hiša zapreti svoja vrata. Direktor je nedavno tega izjavil, da je katastrofo mogoče preprečiti le tako, da vsi zaposleni in zunanji sodelavci pristanejo na znižanje dohodkov. Stroški za dohodke in honorarje znašajo namreč kar 80 odstotkov proračuna operne hiše. V letošnji sezoni znaša izguba metropolitanske opere že več kot 2 milijona dolarjev. Topla voda s strehe Švicarji naj bi v bodoče od aprila do oktobra dobivali toplo vodo kar iz lastne strehe. Sončni kolektor, ki naj bi ga montirali na streho, bi lahko segrel 160 litrov vode dnevno. Cena za takšno napravo je enaka trem poprečnim mesečnim stanovanjskim najemninam. Brez smole Sedaj menda vedo, zakaj imajo Stradivarije-ve violine tako lep zvok. S tajnim kemičnim postopkom je Stradivari (1644 — 1736) odstranil iz lesa za izdelavo svojih instrumentov vso smolo. To je menda pogoj za lep zvok. Temu je sedaj prišel na sled kemik Frederick Jueneman in ga začel posnemati. Rezultat: Juenemanove violine iz lesa, v katerem ni več smole, zvenijo menda tako kot pristne stradivarke. Ženske na južnem tečaju Kot prispevek k mednarodnemu letu žensk so se v Avstraliji odločili, da bodo lahko v bodočih ekspedicijah na Antarktiko sodelovale tudi ženske. Ko je minister za znanost obvestil parlament o tej vladni odločitvi, je izjavil, da bodo v stalni avstralski raziskovalni bazi izboljšali življenske pogoje in vpeljali različne olajšave, tako da tudi za predstavnice ženskega spola bivanje na ledenem kontinentu ne bo prehudo. Leto Johanna Straussa Ob 150-letnici rojstva skladatelja Johanna Straussa, ki jo bodo v Avstriji proslavili 25. oktobra, so letošnje leto proglasili za leto Johanna Straussa. Ob tej priložnosti bodo pripravili številne koncerte in proslave. Osrednja bo v okviru tradicionalnega dunajskega festivala. Filadelfijski sinfonični orkester, orkester radia Berlin in dunajski filharmoniki bodo izvedli najbolj znana Straussova dela. s šolskih klopi Ko bi imela denarce Klečim na kavču in gledam skozi okno. Z nosom se tiščim ob steklo. Opazujem. Povsod sama tišina. Včasih se oglasi kakšen ptiček. Začelo je deževati. Zaželela- sem si, da bi imela veliko denarja. Odpotovala bi okrog sveta. Odpravila bi se na letališče Brnik. Najprej bi obiskala Pariz, glavno mesto Francije. V Parizu je veliko kulturnih znamenitosti. Od evropskih mest si ga najbolj želim videti. V Parizu bi ostala nekaj dni. Odpotovala bi naprej v London. Ogledala bi si cerkve, palače, muzeje in druge kulturne znamenitosti. In kam potem? V Ameriko k stricu in v Nevv York. , Tudi Japonsko bi si ogledala. Videla bi ognjenike, mesta Tokio in Sapporo. Na Kitajsko bi odpotovala z ladjo. Ogledala bi si znameniti kitajski zid, ki so ga zgradili že pred našim štetjem za obrambo pred nomadi. Od tu pa z letalom v Avstralijo! Ne vem, kaj bi si tam ogledala. Potem bi šla v Afriko. Videla bi slone, leve in druge živali. V Afriki živi največ temnopoltih prebivalcev. Iz Afrike bi se z ladjo odpeljala po Sredozemskem morju in bi \se nazadnje ustavila še v Rimu. Tam je tudi veliko „ zanimivosti. Iz Rima pa bi se potem z letalom odpeljala nazaj na Brnik. Polna vtisov bi se vrnila domov. To bi se zgodilo, če bi imela veliko denarja. Nada Urh, novinarski krožek osn. šole Bled Strgane hlače Ker ni nihče imel drugega predloga, smo se strinjali z Jožetovim. Odšli smo na Osol-nik, kjer bi se drsali:toda ne po smučeh ali sankah, temveč po polivinilu. Ob enih smo se zbrali in odšli proti Osolniku. Cez deset minut smo bih v Go-stečah. Hitro smo se odpravili dalje, kajti ob dveh smo hoteli biti že na vrhu. Drselo nam je in velikokrat sem tudi padel. Ko smo prišli do prve planine, smo si malo odpočili, nato pa pot spet nadaljevali. Do vrha ni bilo več daleč in okoli dveh smo res prispeli na Osolnik. Vsak je vzel svoj polivinil ter se spustil po bregu. Imeli smo tudi skakalnico in le malokdo si je upal zapeljati po njej. Nisem se upal peljati, toda zaneslo me je tja in nisem imel druge izbire kot da sem skočil. Skočil sem visoko in ko sem priletel na tla, nisem vedel, kje sem. Videl sem veliko zvezdic, ki so krožile okoli moje glave. Ko sem se zavedel, sem komaj vstal, kajti zadnja plat me je tako bolela, da ne morem povedati. Ko sem si opomogel, sem šel z drugimi po suhljad, da smo zakurili ogenj in si sušili hlače. Ko smo se posušili, smo odšli spet na sneg. Okoli petih smo se vrnili. Celo pot do Gosteč smo tekli, da smo prišli v vas čisto premočeni. Domov sem prišel premražen in ves moker. Hitro sem se preoblekel in nato komaj čakal, da bom jedel. Ko sem dajal sušit obleko, sem videl na hlačah veliko luknjo. »Nič ne de!« sem rekel in luknjo hitro zašil. Zjutraj mi je mami povedala, da sem vso noč kašljal in da nikoli več ne bom šel na Osolnik. Toda tega ne verjamem, saj mami tudi kaj pozabi. Metod Bobnar, 5. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Likovni svet otrok - Šoštanj 1975 -Gospodinja — Svetlana Dereta, 10 let, OŠ heroja Bračiča, Tržič Stara mama mi je pripovedovala Po navadi je sedela pred hišo na vrtni klopi in vedno nekaj pletla ali šivala. Mi otroci pa smo veselo skakali po travi in ves čas nekaj zahtevali od nje. »Dajte, stara mama, povejte nam še kaj,« smo jo venomer nagovarjali. Stara mama pa je najraje pripovedovala o vojni, kako težko je preživela svoje štiri sinove. Troje drobcenih rok jo je vedno držalo za predpasnik in z okroglimi očmi buljilo vanjo ter čakalo, kaj nam bo danes povedala. Mama nas je vedno karala: »Ja, ja, punčke, le ubogajte svoje mamice, saj še veste ne, kako hudo je življenje in koliko morajo mamice potrpeti preden otroci zrastejo. »No, poglejte,« nam je dejala, »ko je bil vaš očka toliko star kot ste sedaj ve, je bila vojna. Ker je bila blizu naše hiše vojašnica, zvečer doma nismo bili varni. Preden se je stemnilo, smo odšli v drugo vas k stricu, da smo bolj varno prespali. Bilo je neko nedeljo dopoldne, ko sem v kuhinji likala perilo. Ves čas je zunaj pokalo. Hiša je bila že vsa preluknjana od krogel. Kar naenkrat poči, se pobliska in krogla je prišla skozi sobno okno v vežo, se odbila od zidu in mimo mene skozi kuhinjsko okno ven. Obstala sem kot Mama-prijateljica 8. marec. Pogledam v denarnico: le slaba dva tisočaka. Toda mamica bo vesela tudi nečesa majhnega, ima veliko srce. Vsaj dan, dva, naj praznuje mami, saj je življenje tako, da zmanjkuje časa za lepo. V mislih jo vidim, kako me pestuje. Oči se ji svetlikajo v sreči, ki jo lahko da le otrok. Pred kratkim sem jo vprašala, koliko noči je prebedela, ko sem bila bolna. Odvrnila mi je, da veliko, samo štela jih ni. Moja prva beseda, izrečena z nerazločnim glasom, je bila mama. Ko je prišel čas za šolo, me je vedno opominjala, da se učim zase. Moja sestra je bila stara tri leta, ko sem šla prvič s pretežko in prenatrpano torbo v šolo. V tretjem razredu je bilo, ko sem dobila prvo trojko. Očka je že pripravil, saj veste, kaj, palico, ko ga je mami prepričala, da ne bo nič pomagalo. Z mamično pomočjo sem popravila oceno. Mama mi pomaga v dobrem in hudem. Rada poslušam sošolke in prijateljice, ki tožijo, da jih mame ne razumejo. Deloma je res, vendar je krivda tudi na njihovi strani. Mama mi je vzgojiteljica, prijateljica, psiholog. Mama ima več poklicev. Plačana je le za enega, vse ostalo pa je mamam poplačano z otroško srečo. Stanka Pustavrh, 7. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka okamenela. Noge pa so se mi tresle, da nisem vedela, kaj naj naredim, saj se kratko malo nisem mogla prestopiti. Sama sem bila'z otroki, oče, to je vaš stari oče, pa je bil v partizanih. Končno sem z vsemi štirimi otroki zbežala čez vrt k sosedu, kjer smo se skrili v klet, da se je pokanje pušk malo pomirilo. Najbolj grozno pa je bilo, ko je zatulila v stolpu sirena — alarm. Vedeli smo, da bodo prišla letala in bombandirala. Toda kaj bodo zopet porušila? Bodo tudi nam vzela streho nad glavo? Take in podobne skrbi so se nam venomer pletle po glavi.« Poslušali smo jo, ona pa se je tudi vživela v takratni dan tako, da smo vsi skupaj pozabili, da je dneva konec in da je sonce že zašlo za hribi. Brigita Pustavrh, 8. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka Ranjeno srce Vsakemu se lahko zgodi, da kdaj koga užali ali da je sam užaljen. Tudi meni se je to že primerilo. Bil je pust dan brez sonca. Nebo je bilo polno črnih oblakov, ki so kazali, da bo vsak čas začelo deževati. Takrat sem bila ravno take volje, kakršen je bil dan: puste, slabe. Razjezila sem se za vsak prazen nič. Slabe volje sem pisala nalogo. Vse mi je šlo narobe; na zvezku se mi je naredila velika packa, pri računanju sem se zmotila in še nekaj takih nevšečnosti. Seveda sem bila zaradi vsega tega še bolj »nakurjena«. Ko sem končala to nesrečno nalogo, sem se kar malo olajšano vrgla na posteljo, vzela v roke svojo najljubšo knjigo in začela brez vsakega zanimanja listati po njej. Kmalu sem našla neko zanimivo zgodbo. Brala sem. Ni mi bilo žal. Ves zunanji svet je izginil, okoli mene pa se je začel razprostirati povsem drugačen* svet • — pravljični svet. Kar naenkrat zaslišim glas, ki izgovarja moje ime, toda preslišala sem ga. Zopet ga slišim, a sedaj je glasnejši: prepoznam mamic m glas. Nejevoljna se vzdignem in zavpijem: »Oh, daj mi že mir, saj vidiš, da nimam časa!« Hitro se zavem, kaj sem rekla, stečem po stopnicah in s pogledom poiščem mamico. Stečem k njej, da bi se ji opravičila. To storim z eno samo besedo: »Oprosti.« Toda njeno srce je že ranjeno; prebodla ga je strupena ost mojih grobih besed. Še enkrat se ji opravičim in priznam, da sem bila zelo groba. Obljubim ji, da bom sedaj naredila vse, kar mi bo rekla. In res: tista neskončna žalost v njenih očeh je začela ugašati — oprostila mi je. In tisti dan sem ji res pridno pomagala. Barbara Gogala, 7. r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 15. MARCA 4.30 Dor&o jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12-40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, Ki.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Dobimo se ob isti uri, 19.40 Minute z ansamblom VVeekend, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(M) Spoznavajmo svet in domovino, 21.15 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Ritmi Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 Od ena do pet, 15.40 Portret orkestra Count Basie, 16.00" Naš podlistek, 16.10 Vodomet melodij, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Jožeta Kampiča, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program * 19.05 Znanost in družba, 19.20 Richard VVagner: Somrak bogov — glasbena drama v treh dejanjih, 23.35 Dmitrij Sostakovič: Godalni kvartet št. 7, op. 108, 23.55 Iz slovenske poezije 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Bojana Adamiča, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Davidom Cassidvjem, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Stuttgartski glasbeni večeri, 22.30 Ludvvig van Beethoven: Klavirski trio v B-duru, op. 97, 23.15 Tri passacaglie našega stoletja, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 16. MARCA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — Branko Hribar: Pit, pat, pof — pa pika 8.40 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Karavana melodij, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne, 18.03 Radijska igra — J. Jorgačević: Primer Mihaela Zazme-rom, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 cocktail melodij, 11.45 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.(K) Iz komornega ustvarjanja naših dirigentov, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 17. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Raphaele, Hi.(K) Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.(X) Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Tuja zborovska literatura, 19.30 Alicia de Lar-rocha igra Chopina, 19.50 Naš eksperimentalni studio, 20.35 Stravinski in Britten in dve simfoniji. 21.00 Ekonomska politika 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Matija Bravničar, 23.(X) Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 18. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Pojo majhni vokalni ansambli, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Narava in človek, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Od premiere do premiere, 21.30 Zvočne kaskade, 22.20 Glasba velikih poustvarjalcev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in. ansambli J RT, sreda 19. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Glasba vam pripoveduje, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo tiaši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Kurta Rehfelda, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana in zbora Slovenske filharmonije, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(X) Komornoglasbeni studio Radiotelevizije Ljubljana, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 literarni nokturno, 23.15 Melodije jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202/13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena, znane popevke, 15.40 Srečanja melodij, 16.(X) O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu rumbe, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza, 19.15 Večerni concertino, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Poslušali bomo zborovske skladbe Slavka Osterca, 21.(X) Pot izobraževanja, 21.15 Predstavljamo vam opero Vstajenje Jana Cikkerja, 22.45 Razgledi po sodobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 20. MARCA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Tali-jinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Zbor RTV Beograd, dirigira Borivoje Simič, 14.40 Enajsta šola, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domaćeg, opernega arhiva, 18.05 Kulturna kronika, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Latinos, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(X) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Koncert komornih skladb Igorja Štuheca, 23.00 V gostelr pri tujih radijskih postajah - radio Hamburg, 23.30 Ditka Heberl naš nocojšnji gost Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.(X) Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra Ernst Jager, 14.(X) Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non-stop ples Tretji program 19.05 Kogoj, naš sodobnik, 19.50 Sodobni literarni portret, 20.10 Zborovska glasba iz dobe renesanse, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Salzburške slavnostne igre 1974, 21.50 Sergej Rahmaninov: Zvonovi — pesnitev za soliste, zbor in orkester, op. 35, 22.30 Trije tonski ognjemeti, 22.45 Max Reger: Sest skladb za klavir štiriročno, op. 94, 23.25 Nokturno s Handlom, 23.55 Iz slovenske poezije petek 21. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo,« 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed. 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202. 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.(X) Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — Danilo Kiš-Neda Depolo: Pe-skovnik, 20.05 Minute za Chopina, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos iz Slovenske filharmonije, 23.30 Iz oper Danila Švare, 23.55 Iz slovenske poezije Prijeten popoldan V nedeljo je bilo v Zbiljah polno izletnikov, ki so izkoristili toplo sončno vreme za prijetne sprehode ob obali Zbiljskega jezera. Tudi izletniške točke Katarina, Osolnik in Govejek so bile polne izletnikov. -fr w Čudesa kraškega kamna Takšen je naslov predavanja, ki bo v torek, 18. marca, ob 19. uri v dvorani delavskega doma v Kranju in na katerem bo naš najbolj znani raziskovalec Krasa dr. Franc Habe v besedi in z velikimi barvnimi diapozitivi predstavil notranjski kraški svet. Le-ta bi moral postati po besedah dr. Franca Habeta narodni park. Predavanje organizirata Planinsko društvo Kranj in odbor za športno rekreacijo pri skupnosti za telesno kulturo občine Kranj. .jk tržni pregled JESENICE Solata 11,50 do 13 din, špinača i8 din, cvetača 14,50 din, korenček 4,70 do 6 din, česen 27,50 din, čebula 3,50 din, fižol 15,50 do 17,80 din, pesa 3,80 din, kumare 27 din, paradižnik 25 din, paprika 40 din, slive 21 din, jabolka 7,80 din. pomaranče 7,80 din, limone 10,60 do 11,60 din, jadova moka 18,63 din, koruzna moka 4,90 do 5.86 din, kaša 11,34 din, surovo maslo 46,28 din, smetana 21,24 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 6,50 din, kislo zelje 6,50 din, kisla repa 5 din, klobase 43 din, orehi 77,50 din, jajčka 1,10 do 1,25 din, krompir 1,70 do 2 din KRANJ Solata 14 din, špinača 22 din, korenček 7 din, slive 20 din, jabolka 4 din, pomaranče 7,40 din, limone 10 do 12 din, česen 20 din, čebula 3,50 din, fižol 14 do 16 din, pesa 4 din, kaša 12 din, čebulček 20 din, med 35 din, žganje 30 din, kokoši - očiščene 30 din. radič 28 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,30 din, surovo maslo 32 din, smetana 25 din, orehi 70 din, klobase 20 din, skuta 18 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 7 din, cvetača 12 din, krompir 1,80 din TRŽIČ Solata 8 do 12 din, -špinača 20 din, korenček 8 din, slive 18 din, jabolka 4 do 7 din, pomaranče 8,50 din, limone 12 din, česen 30 din, čebula 5 din, fižol 15 din, pesa 5 din. čebulček 25 din, motovileč 5 din, regrat 5 din, med 40 din. ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 din, jajčka 1,30 do 1,50 din, surovo maslo 48 din, smetana 5 din, orehi 10 do 12 din, krvavice 22 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 6 din, cvetača 13 din, krompir 2 din gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 14. marca, oh 19.30 za red KOLEKTIVI-PETEK - I. Potrč: LACKO IN KREFLI; SOBOTA, 15. mana, ob 19.30 za red KOLEKTIVI-SOBOTA - I. Potrč: LACKO IN KREFLI. poročili so se V KRANJU Ra/.drh Vojko in Jereb Zdenka, Šuštar Jožef in Debeljak Marija umrli so VTRŽICU V KRANJU Rozman Frančišek, roj. 1921, Pucelj Henrik, roj. 1913, Arh Valentin, roj. 1907, Brezar Pavla, roj. 1899, lurjevčič Katarina, roj. 1902, Berce Dušan, roj. 1908. Kalan France, roj. 1903, Oseli Vinko, roj. 1906, Pirih Marija, roj. 1913, Dolinar Ana roj. 1899, Pernuš Viktor, roj. 1903, Tiršek Greta,-roj. 1974, Boh Olga. roj. 1900, Benedičič Albina roj. 1913, Bobnar Julijana, roj. 1906, Remie (ž.), roj. 1975 VTRŽICU Pogačnik Franc, roj. 1896, Markič Ignac, roj. 1930, Dolinar Jožica, roj. 1951 kino televizija Kranj CENTER 14. marca ital.-franc. barv. ANGELSKE NUNE (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 15. in- 17. uri. svečana premiera domačega barv. filma STRAH ob 19. uri 15. marca ital.-franc. barv. ANGELSKE NUNE (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 16.. 18. in 20. uri, premiera amer. barv. akcij. STRELNA LINIJA ob 22. uri 16. marca domači barv. otroški pust. KAPETAN MIKULA MALI ob 10. uri, • ital.-franc. barv. ANGELSKE NUNE (mladini do 15 let fcgled ni dovoljen) ob 17. in 19. uri, premiera angl.-ital. barv. voj. OD ARDENOV DO PEKLA ob21.uri 17. marca slov. barv. STRAH ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 14. marca amer. barv. IZGUBLJENI ob 16., 18. in 20. uri 15. marca amer.-angl. barv. komedija LJUBIMEC VELIKEGA STILA ob 16. in 18. uri, premiera barv. MALI VITEZ ob 20. uri 16. marca^amer. barv. krim. SHAFT V AFRIKI ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. vvesterna RDECl OBLAK NAD RIATOM eb 20. uri 17. marca amer. barv. vvestern RDECl OBLAK NAD RIATOM ob 16., 18. in 20. uri Tržič 14. marca franc. barv. krim. UGRABITEV V SODNI PALAČI ob 18. in 20. uri 15. marca franc. barv. krim. UGRABITEV V SODNI PALAČI ob 18. in 20. uri 16. marca angl-ital. barv. vojni BITKA ZA BRITANIJO ob 14.15, 16.30 in 18.45 17. marca angl.-ital. barv. vojni BITKA ZA BRITANIJO ob 17.30 Kamnik DOM 15. marca nem. barv. pust. KLIC CRNIH VOLKOV ob 16. in 18. uri, amer. barv. komedija ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDIŠ ob 20. uri 16. marca amer. barv. vvestern DIM REVOLVERJA ob 15. uri, amer. barv. komedija ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDIŠ ob 17. in 19. uri 17. marca amer. barv. vvestern DIM REVOLVERJA ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 15. marca amer. barv. vvestern BILLY KID ob 19. uri Škofja LokaSORA 14. marca amer. barv. pust. KLIC DIVJINE ob 18. in 20. uri 15. marca amer. barv. krim. DETEKTIV MC Q ob 18. in 20. uri 16. marca amer. barv. krim. DETEKTIV MC Q ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 14. marca amer. barv. krim. DETEKTIV MC Q ob 20. uri 15. marca franc. barv. krim. POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob 20. uri 16. marca amer. barv. pust. KLIC DIVJINE ob 18. in 20. uri Radovljica 14. marca amer. barv. glasbeni VELIKI VALČEK ob 18. uri, ital. barv. vvestern MOJ SAMOKRES -MOJA PRAVICA ob20. uri 15. marca angl.-nem. barv. ORGIJE ob 18. uri, amer. barv. glasb. VELIKI VALČEK ob20. uri 16. marca amer. barv. STEZA SLONOV ob 16. uri, amer. barv. glasb. VELIKI VALČEK ob 18. uri, angl.-nem. barv. ORGIJE ob 20. uri 17. marca amer. barv. DAN IZPLAČILA ob 20. uri Jesenice RADIO 14. marca ital. barv. VRNITEV OSAMLJENEGA REVOLVERAŠA 15. marca danski barv. ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI, amer. barv. risanke PODVIGI SLAVNEGA MORNARJA PO PA J A 17. marca amer. barv. ŠAKAL Jesenice PLAVŽ 14. marca franc. barv. VZORNA DEKLETA 15. in 16. marca amer. barv. ŠAKAL 17. marca danski barv. ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI Dovje Mojstrana 15. marca amer.-nem. barv. KRALJ, DAMA, FANT 16. marca amer. barv. DEKLICA, KI SEM JO LJUBIL Kranjska gora 15. marca amer. barv. DEKLICA, KI SEM JO LJUBIL 16. marca ital. barv. VRNITEV OSAMLJENEGA REVOLVERAŠA sobota 15. MARCA 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg). 12.00 Kulm. smučarski poleti — prenos. B (EVR), 16.15 Graham Hill, B, 17.10 Obzornik (Lj), 17.25 Nogomet Celik : Željezničar — prenos (Sa), 19.15 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (LjX 20.00 Gledališče v hiši (Bg). 20.30 Moda za vas, B, 20.45 Misli, lahkokrile spremljevalke — serija Človek brez meja. B. 21.20 Casablanca - film, 23.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II). 20.00 Človekov vzpon -serijski film (Zg II), 20.50 24 ur, 21.05 Glasbena oddaja. 21.35 Sedem dni (Bg II). 21.55 Jane Evre«- TV nadaljevanka (Zg II) CASABLANCA - ameriški film, 1942; režiser Michael Curtis, v gl. vlogah: Humphrev Bo-gart, Ingrid Bergman, Claude Rain; Casablanca je film. ki sodi v klasiko filmske umetnosti. Prejel je sedem ali osem oskarjev. predstavlja pa značilno vohunsko zgodbo, ki se odvija v Casablanci. Nemški in ameriški agenti so tu v razmeroma mirnem okolju zbirali informacije ter drug drugim nastavljali pasti. Prek Casablance je šla tudi obsežna tihotapska pot iz zasedene Francije. Skratka. Casablanca je bila nekakšno središče tihe. a silno aktivne dejavnosti. To dejavnost in takratno situacijo prikazuje film takšno kot so si jo predstavljali Američani v Ameriki leta 1942. nedelja 16. MARCA 9.25 Poročila. 9.30 Svet v vojni — serijski dok. film, 10.20 Otroška matineja: Viking Viki. B. Nikogar ni doma, Avtomobil skozi kamero (Lj). 11.15 Kmetijska oddaja (Zg), 12.00 Kulm: smučarski poleti — prenos, B (EVR), Nedeljsko popoldne: Veseli tobogan. Morda vas zanima: Branka Jurca, Poročila. Moda za vas, B (Lj), 16.40 Košarka Crvena zvezda : Zadar — prenos (Bg), 18.15 Nogomet Hajduk : Dinamo — prenos (Zg), 20.00 TV dnevnik, 20.20 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.35 Odpisani — TV nadaljevanka (Bg), 21.25 Kitajska — dokumentarna oddaja (Lj), 21.55 Športni pregled (JRT), 22.30 TV dnevnik (Lj) i UFH — oddajnik Krvavec 18.00 TV drama, 18.45 Kratek film. 19.30 Mladina sprašuje (Zg II-Bg II), 20.00 T V dnevnik (Sa), 20.30 Zabavno glasbena oddaja, 21.15 24 ur, 21.30 Celovečerni film (Zg II-lBgII) ponedeljek 17. MARCA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, ponovitev ob 15.35, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Čudovito žerjavovo darilo — lutkovna serija, B, 17.45 Risanka, B. 17..55 Obzornik. 18.10 Madžarski zbor, 18.45 Pota nove Jugoslavije: Velika prelomnica 19.05 Odločamo, 19.15 Risanka B. 19.30 T V dnevnik, 19.55 Sodobna oprema, B, 20.05 R Queneau: Stilistične vaje — drama TV Zagreb, B, 21.05 Kulturne diagonale, 21.35 .Mozaik kratkega filma, TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Bg), 18.45 Branje (Sa/Zg II), 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna oddaja, 20.35 Glasbena oddaja, 21.05 24 ur, 21.20 Celovečerni film (Zg II-Bg II) STILISTIČNE VAJE so eksperimentalno odrsko delo zagrebškega Teatra ITD. Igralca (Lela Margitić in Pero Kvrgič) sedita za mizo in izmenoma okrog petdesetkrat povesta, kratko zgodbico o mladeniču, ki je stopil na tramvaj št. 11 in so ga potem na ulici videli še enkrat. Teh petdeset interpretacij zgodbe seveda zajema vsemogoče načine in daje igralcema možnost ustvariti v eni sami predstavi celo galerijo likov, pokazati vso svojo interpreta-cijsko invencijo. Komika raste iz variacij na isto temo, iz njihove neizčrpnosti, obenem pa je delo zanimivo tudi ]K> jezikovni plati. torek 18. MARCA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (Bg), 11.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05 (Sa). 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.40 E. Peroci: Rožni pogovori, B, 17.50 Spoznavajmo glasbo: Odkrivajmo dinamiko v glasbi, 18.05 Obzornik, 18.20 Nikogar ni doma — otroška oddaja, 18.30 Avtomobil skozi kamero - serijski film, 18.50 Ne prezrite: Negovana mestna podoba: Škofja Loka 19.15 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik,'20.05 Mi med seboj (Naša celodnevna šola), 21.10 D. Mikszath: Črno mesto - konec nadaljevanke, 22.10 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila, 17.30 Človek in zemlja, 18.00 Kronika. 18.15 Glasbena oddaja, 18.45 Trenutek spoznanja (Zg), 19.30 TV dnevnik (Bg/Zg II), 20.00 Obzorje, 20.45 24 ur, 21.00 Humoristična oddaja, 21.25 Leteči cirkus. 21.55 Dokumentarni film (Zg II-Bg II) sreda 19. MARCA 8.10 TV v šoli (Zg), 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Viking Viki, B. 17.55 Obzornik. 18.10 Mladi za mlade — oddaja TV Sarajevo, 18.45 Globoko v starem gozdu — reportaža TV Beograd. 19.15 Rsanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Film tedna Sadike. B. 21.40 Miniature: Nocoj ste povabljeni, B. 22.00 TV dnevnik. 22.15 Rezervirano za šport (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Daljnogled (Bg). 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Narodna glasba (Sk). 18.35 Znanstveni studio (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II). 20.00 TV nadaljevanka 21.00 24 ur. 21.15 Feljton, 21.45 Senjski film. 22.45 Glasbena oddaja (Zg II-Bg II) Nova kontaktna oddaja »625« je naslov, vzet iz TV tehnične terminologije — iz 625 črt je namreč sestavljena TV slika. Naslov simbolično označuje oddajo, ki bo 21. marca zamenjala TV kažipot in s katero naj bi ljubljanska TV navezala neposrednejši stik s svojimi gledalci Oddaja naj bi gledalca na kratko seznanjala z dogajanji v televizijski (in tudi radijski! hiši in s programom nasploh. Nizala bi prispevke z vseh področij T V. tako programske napovedi, kot pogovore z gledalci in z ustvarjalci ter pogovore o zanimivostih in novostih iz TV tehnike. To naj bi bil nekakšen ilustriran TV časopis na zaslonu. Med bolj ali manj stalnimi rubrikami oddaje bo TV pošta, to so odgovori na pisma gledalcev. Ostala bo tudi informacija o sporedu prihodnjega tedna le da ne bo tako podrobna, pač pa bo gledalca obvfšča-la le o nekaterih pomembnejših oddajah. Oddajo ho pripravljala in vodila Olga Rems. četrtek 20. MARCA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg). 9.35 TV v šoli, 15.35 Francoščina (Bg), 16.35 Slalom za ženske —. posnetek iz Val Gardene, B, 17.35 J. Bevc: Ko bo pomlad: Pazi na otroka 18.05 Obzornik. 18.25 Vojna insektov — film, B, 19.15 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik, 20.05 J. Semjonov:17 trenutkov pomladi — TV nadaljevanka 21.20 Kam in kako na oddih. 21.30 Četrtkovi razgledi, 22.00 T V dnevnik (.Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.55 Košarka Real : Zadar — prenos (Lj). 20.45 Gledališka predstava (Zg II) petek 21. MARCA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.30 (Bg), 16.05 T V v šoli — ponovitev (Zg). 16.20 Smuk za ženske - posnetek iz Val Gardene. B, 17.20 Pisani svet — mladinska oddaja, 18.00 Obzornik, 18.15 Ansambel Savski val. 18.45 O mladi generaciji: Vedenjski odkloni pri mladih. 19.15 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.05 Sadovi jeze - film. 22.15 625, 22.45 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Na črko, na črko (Bg). 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sa), 18.45 Od zore do mraka (Bg), 19.30 TV dnevnik (Bg/Zg II), 20.00 TV drama, 21.00 24 ur (Zg II-Bg II), 21.15 Gost urednik. 22.25 Zabavna oddaja (Zg II) SADOVI JEZE - ameriški film, 1940; režiser John Ford, v gl. vlogah: Henry Fonda. Jane Darvvel, John Carradine; Filmi Sadovi jeze (1940), Tobačna pot (1941) in Kako zelena je bila moja dolina (1941) so tematsko in časovno blizu — nekakšna Fordova trilogija. Po celi vrsti uspešnih filmov seje leta 1940 lotil adaptacije izrazito socialnega romana, ki prikazuje težko življenje priseljencev iz Oklahome v Kalifornijo: njihovo težavno potovanje, brezposelnost in revščino, sovražno puščavo, Ameriko z njenimi ustanovami, veleposestniki m policijo ter razočaranje ob prihodu v »obljubljeno deželo«. Film. posnet po romanu Johna Steinbecka je prejel oskarja za režijo in za glavno žensko vlogo. družinski pomenki Celulitis Celulitis je nadloga, ki napada le ženske, moški ga ne poznajo. Koža ženske je tanjša od moške, maščob-no tkivo pa je debelejše in drugačne strukture. Zato se maščobne blazinice v podkožju ženske hitreje in lažje zaznajo. Celulitis pa je nekakšna inačica podkožnega maščobnega tkiva. Razvija se navadno na steg-nih, bokih, na zadnjici, velikokrat pa tudi na trebuhu, tilniku in celo na ramenih. Spoznamo ga po značilni koži na teh mestih, saj spominja na povečano sliko pomarančne lupine. Če z dvema prstoma stisnemo kožo na mestu, kjer imamo maščobne blazinice, lahko kaj hitro ugotovimo, česa se imamo bati. Će je koža pod prsti gladka, je vse v redu, če pa se naguba kot pomaranča, ali nas ob stisku celo malo zaboli ali pa je koža pomaranč as ta, četudi je ne stisnemo, potem smo se srečali s celuliti-som. Ko se enkrat celulitis pojavi, ga je treba preganjati in seveda preprečevati, da bi se širil še naprej. Stalno moramo kontrolirati svojo težo. Cim težji smo, tem bolj smo nagnjeni k celulitisu. Če se neprestano redimo, spremenimo svojo prehrano; jejmo več beljakovin, sadja in zelenjave ter manj ogljikovih hidratov. Ce imamo radi slane jedi, se skušajmo omejiti tudi v tem. Poskrbimo za redno razgibavanje. Ne izpustimo časa, ki ga lahko uporabimo za sprehod, vožnjo s kolesom, plavajte in sploh se poskušajte v kakem športu. Prisilite se v redno dnevno telovadbo. Sijajna je tudi vodna masaža, ki jo že imajo nekateri zimski plavalni in tudi poletni bazeni. Doma v kadi pa si pomagamo s tuširanjem, in sicer s toplo in hladno vodo. Povečan krvni obtok namreč pospeši »odvažanje« odvečnih snovi, tudi maščob. Pomagamo si tudi z vsakodnevno masažo, lahko s suho krtačo ali z rokavico, ki jo spletemo iz rafije. Vedno masiramo v krogih od spodaj navzgor — proti srcu. pritisk naj ne bo premočan. Z odpravljanjem celulitisa se ukvarjajo tudi kozmetični instituti, ki poleg masaže priporočajo tudi uporabo raznih krem in emulzij. marta odgovarja Po omarah so gotovo ostale role tapet, ki jih ne veste za kaj - uporabiti. Prelepite z njimi kartonske škatle od čevljev, steklenine ali česa drugega, pa boste dobili lične škatle, ki jih lahko postavite kamorkoli, v njih pa je shranjena drobnarija kot so ostanki volne, pisma, zvezki, različen pribor itd. Jabolko Kilogram jabolk ima okoli 600 kalorij in ima torej enako energetsko vrednost kot liter mleka, pol kilograma teletine, šest jajc ali tri kilograme špinače. Pravijo, da sodi jabolko med najbolj zdrave sadeže, vendar pa vse sestavine še danes niso popolnoma raziskane. Ze od nekdaj pa jabolko velja za zdravilno, saj ga v ljudskem zdravilstvu uporabljajo kot sredstvo zoper prehlad in mrzlico, 'pri vnetju sklepov, za čiščenje črevesja in za preganjanje glist. Jabolko pred spanjem pomirja, zjutraj na tešče pa poživlja prebavo. V obeh primerih pa je važno, da jabolko dobro prežvečimo, sicer lahko večji kosi neprežveče-nega jabolka preveč obtežijo želodec. Se sedaj uporabljamo naribano in postano jabolko za zdravljenje dojenčkove driske. Jabolko je namreč polno pektina, ki v črevesju nabrekne in posrka bakterije in povzročitelje vnetja. Jabolko še posebej priporočajo pečeno, zraven pa pijemo mleko. Tak obrok prija tako odraslim kot otrokom. Znani so tudi tako imenovani jabolčni dnevi, ko vsako uro pojemo po eno jabolko. Organizem se prečisti, ne izgubi pa veliko kalorij. Tam, kjer shrambe niso posebno primerne za hranjenje jabolk, so ti sadeži sedaj že precej uveli in so izgubili aromo in vrednost sploh. Zato jabolka pripravljajmo v raznih jedeh, ki jih. obogatimo z limoninim sokom ali jih mešamo, z drugim sadjem, predvsem z agrumi. Potrebujemo: 150 g vranice, 1 žlico sesekljanega peteršilja, 1 čebulo, 2 žlici masti, 2 žlici moke, 1,5 l čiste mesne juhe lahko iz koncentrata, sol, poper, limonin sok. Juha iz vranice Vranico operemo in jo z ostrim nožem nastrgamo. Skupaj s sesekljanim zelenim peteršiljem in sesekljano čebulo jo denemo na vročo mast in 10 minut pražimo. Potresemo z moko in med neprestanim mešanjem dolijemo juho. Mešamo, da je vse popolnoma gladko, ter počasi kuhamo še 30 minut. Kuhano solimo, popramo in začinimo z limoninim sokom. Sonja — Doma imam krilo do tal in plet, potrebu- j jem pa še pulover/ oziroma bluzo. V pismu prilagam vzorec krila /dn pleta. Vse skupaj bi nosila za vale^f to. Velika sem 156 cm, tehtam pa 49 kg. Marta — Skicirala sem vam model . bluze, " ki bi bila primerna vas. Ima d vratni in je spredaj o prečnega prer nagubana. Rokami so vstavljeni pa-gubano in pod molči stisnjeiTi z dolgo manšet/o, ki se zapenja z gumbi. Poskusite izbrati blago iste barve kot krilo. Prav primerna bi bila rjava barva! Tudi v preprostejši zelenjavi je dosti vitamina C: tako ga je v rdečem zelju prav toliko kot v limoni, v zelenem prteršilju skoraj toliko kot v črnem ribezu. Brstični ohrovt ga ima trikrat več kot paradižnik. Ko pripravljamo zelenjavo, pazimo, da vitamine s predolgim kuhanjem v veliki količini vode ne uničimo. Če zelenjava stoji narezana, prav tako vitamini izginejo. kotiček za ljubitelje cvetja PIŠE ING. ANKA BERNARD Vrt v marcu Najvažnejše spomladansko opravilo je veliko spomladansko čišćenje vrta. Obrezovanje sadnega drevja in jagodičevja je zaradi lepega vremena verjetno že opravljeno. Ker smo odlašali z obrezovanjem okrasnih rastlin, ker smo se bali snega, se polotimo tudi tega opravila, saj ga moramo opraviti še pred brstenjem. Okrasne rastline obrezujemo le po potrebi. Odstranimo vse suhe in polomljene veje, pregoste veje pa izrežemo povsem pri tleh. Prikrajšamo tudi vse preveč razrasle veje drevja ali grmovja, če je to zaradi prostora potrebno. Ni pa primerno enakomerno prikrajševa-nje vseh vej, ker na obrezanem mestu metlasto odženejo. Spomladi cvetočih grmovnic kot sta for-sitija in spireja ne obrezujemo, ker s tem odstranimo cvetni nastavek. Obrežemo pa poleti cvetoče grmovnice, ki cveto na istoletnem lesu. Vrtnice obrezujemo nižje le v strnjenih nasadih, poprečno na 3 do 5 oči, posamične grme pa pustimo višje, da bodo bogateje in prej zacveteli. Izrežemo pa pregoste veje, posebno v notranjosti rožnih grmičev, divjake, ter suhe in polomljene veje. V nasadih trajnic odstranimo suhe dele rastlin tako, da ne poškodujemo odganjajočih rastlih. Od mraza dvignjene rastline spet potisnemo v zemljo, da se ne izsuše. Trato pregrabimo in pognojimo. Sejemo prve zelenjavnice: solato berivko, špi-načo, korenček, sadimo grah in čebulček. Pohiteti pa moramo s sajenjem sadnega drevja, jagodičevja, okrasnega drevja in grmovja, vrtnic in trajnic, da bodo sadike do brstenja v zemlji. izbrali smo za vas gorenjski kraji V blagovnici FUŽINAR in prodajalni OPTIKA na Jesenicah imajo bogato izbiro modernih avtomatičnih moških ročnih ur priznane švicarske firme ZODIAC. In še majhna, a prijetna posebnost: dneve kažejo po naše. Cena: od 1722 do 4262,50 din Kariraste zavese so v kuhinji vedno prijetne. Pri Zarjini DOMOPREMI na Jesenicah se dobe iz tankega materiala v zeleni, modri in rdeči barvi. Spodaj je že prišita tanka volana. Širina 1,50 m. Cena: 34,80 din V Centralovi DELIKATESI v Kranju se dobe odlični sadni sokovi v pollitrskih pločevinkah; ananasov sok je iz Kenije, paradižnikov in oranžni iz Izraela in grape-fruitov iz Grčije. Cena: od 5,30 do 7,80 din Hit mode je zdaj žamet. V Murkini MODI v Radovljici prodajajo zelo lepa krila iz rebrastega žameta, k vsaki barvi krila — beige, trije rjavi toni, modra in zelena — pa najdete pulover v enaki osnovni barvi. Cena: krilo 280 din Cena: pulover 179 din POMENKI 0 PREDOSLJAH IN DRUGIH VASEH TA (Bobovek, Britof, Ilovka, Kokrica, Mlaka, Orehovlje, Srakovlje, Suha in Tatinec) (17. zapis) Ob zaključku teh zapisov lahko dodam, le še nekaj dopolnil: nenavadna ožina Kokrine soteske, ki ji sedaj bregove vezeta kar dva mostova, stari in novi, drug P°leg drugega, je dala povod tudi še živeči pripovedki o skoku Lambergerjevega konja tu prek (sporočilo bralke M. EJ; podatek o razpadu (ne o prepovedi) nekdanje telovadne organizacije'»Orel« na Suhi in v Predosljah, sem doslovno povzel iz brošure »1909 - Predoslje - 1969«; (pojasnilo velja bralki J. iz N.) glede zmanjšanja (in odstranitve nekaterih nagrobnih plošč) brdskega rodbinskega grobišča na predoseljskem pokopališču, se je s pismom z dne 28. januarja 1.1. oglasil eden od poslednjih potomcev graščakov z Brda inženir Michelangelo Zois, ki živi sedaj v Avstriji; inženir Zois piše, med drugim, kako je prišlo do odstranitve nagrobnih plošč (tudi iskane s slovenskim napisom označene plošče barona Antona Zoisa; glej 6. zapis). KONEC ISKANJ Pa tudi vaških sumničenj, ki sem jim v prvi vročici narahlo verjel. Zdaj to popravljam s citiranjem nekaterih odstavkov iz pisma inženirja Zoisa: »..,Tedanji župnik Ignac Zupane je mojega očeta (to je bil zadnji lastnik Brda, 18. junija 1874 rojeni in 18. decembra 1945 umrli baron Michelangelo Zois — op. C. Z.) in mene nadlegoval več let, da bi se odstranila ne samo železna ograja, marveč tudi vsi grobovi, izvzemši marmornega angela, ki naj bi ostal. Tako bi se predoseljsko javno pokopališče povečalo na račun Zoisovih grobov. Župnik je imel za svojo zahtevo menda kanonsko pravo v ozadju, tako je bil njegov poseg navidez nekako upravičen. — Moj oče in jaz sva se potrudila in dokazala, kako je z lastninskimi pravicami do sveta, na katerem so urejene rodbinske grobnice. Dokazala sva, da je pravni lastnik moj takrat še živeči stric Leb Baillou. Torej sem celo zadevo javil stricu, potoval k njemu in mu sporočil župnikov© zahtevo. Stric se je s to župnikovo zahtevo strinjal in dovolil pomanjšanje grobišča, vendar pod pogojem, da bi vse šlo brez stroškov.« »Tedanji kranjski kamnosek (Rudolf Jeglič?, op. C. Z.) ni hotel prevzeti zadevnega dela, zlasti zato, ker naj bi delo ne povzročilo kakih stroškov. — Na koncu pa se je za to delo odločil domači kamnosek Toporš, ki pa si je za plačilo izgovoril odstranjene nagrobne plošče. — Torej plačali nismo nič, dobili pa tudi nič.« DOBRA BESEDA Nkakor se ne morem otresti vztrajne nisli, da so bili baroni Zoisi pleme-liti tudi v doslovnem pomenu besede. Kot si je postavil spomenik trajne hvaležnosti Slovencev baron Žiga Zois, tako si je dobro ime v naši zgodovini zagotovil tudi baron Anton Zois (glej 6. in 7. zapis). In sedai še ta inženir Michelangelo, poslednji Zois, ki je še vezan na našo domo- vino, kaže očitno plemenitost. Kar berimo njegovo pismo dalje: ». . . Preureditev grobišča je Toporš izvedel tik pred prihodom nemških čet. Kaže. da je delo potekalo še potem, ko so Nemci že bili na Brdu. Kmalu pa sem bil obveščen, da je SS zaprla Toporša, češ, da je skrunil grobove. Župnik oblastem ni pojasnil, kako je s to zadevo. (Vsekakor bi župnik s svojo izjavo lahko rešil Toporša, saj je le-ta opravljal svoje delo na grobišču v soglasju ž njim in z lastniki grobišča — torej povsem legalno in pošteno. — Op. C. Z.) Takrat sem živel še v Ljubljani. Podal sem se takoj na Bled, v vojašnico SS k tedanjemu poveljniku in pojasnil zadevo. On me je potem poslal v Kranj k političnemu komisarju, kjer sem izjavil, da se je preureditev grobišča vršila v soglasju z družinama Zois in Baillou na zahtevo župnika.« Zamera gor ali dol, dobro besedo za Toporša je zastavil tujekrvni graščak, ne domači župnik ... In še to povem: inženir Michelangelo Zois je pismo, ki ga v izvlečkih citiram, napisal v slovenščini, četudi živi že trideset let v tujini! Rake in vodna kolesa brdskega mlina v Predosljah; med večjimi vodnimi mlini v naših krajih, gotovo eden poslednjih . . . KULTURNO ŽARIŠČE Kljub temu da sem tolikokrat prisostvoval na kulturnih in družabnih prireditvah, ki jih je organiziral KUD »Storžič« v svojem lepem kulturnem domu, le nisem še dovolj poudaril dejstva, da se je prav na Kokrici, vasi tako blizu Kranja, izoblikovalo nenavadno živahno kulturno žarišče, ki nikakor ne stagnira — pač pa vztrajno prehaja iz manj zahtevnih oblik delovanja v kvalitetnejše vsebinske vrednote. Društvo neguje skoro vse oblike kulturnega življenja — od pevskega zbora, dramske družine, kluba, knjižnice do organizacije kvalitetnih gostovanj in zabavnih prireditev. V zglednem sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in svetom krajevne skupnosti so si ljudsko-prosvetni delavci s Kokrice ustvarili tudi solidne materialne pogoje v kulturnem domu »Franca Mraka«. To pa je že treba reči: v malokaterem primestnem kraju klije tako bujno kulturno življenje kot prav na Kokrici. Č. Z. (Konec) r nadaljevanka V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Claudea Avelir.a Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. Napotijo se skozi jedilnico: omare, polne keramike in srebrnine, in še zmeraj slike, še zmeraj Van Goghi. Knjižnica je polna starih knjig prav do stropa, gotovo še iz časov gospoda Sarrazina očeta ali celo deda. Vsi trije se postavijo pred vogal velike, nepogrnjene mize sredi sobe. Simon položi predse čedno torbo in sveženj papirjev. Belot vprašujoče obrne brado proti Blondelu. »Skrbno sem prečesal vrt,« de Blondel. »Hiša je ena redkih ob ulici, toda za njo je lep kos zemljišča. Skrbno negovan, očitno skrbi zanj poklicni vrtnar. Celo kip je v njem — poglej, lahko ga vidiš od tod. Diana.« »Boginja lova,« pripomni Simon. * »Vi pa veliko veste,« se začudi Belot. »V Časteh vas irnamo, načelnik,« pravi Blondel resnobno. »Ljubše bi mi bilo, če bi našel nož, bodalo, rezilo za papir, kakršnokoli zločinsko orožje! Z lepim odtisom na sodelovanje pripravljenega morilca. V Dianinem tulcu za puščice, kajne?« Blondel obžaluje: »Kipar se ni potrudil, da bi ga izdolbel. V garaži je samo majhen kabriolet in običajna navlaka, vse pa zelo čisto. . . Nobene mastne krpe, nobene prazne kangle. To je moj prvi primer, da so ubili žensko, ki je živela sama: so vse takšne?« »V Neuillvju gotovo prej kakor v Menilmontantu,« odvrne Belot. »Vidim, da prav to pove marsikaj o človekovem značaju. Končano?« »Končano.« CLAUDE AVELINE MAČJE OKO »Takoj se boš pozanimal za premoženje gospodične Sarra-zinove. Med papirji vidim njeno čekovno knjižico.« »Izvolite!« mu jo ponudi Simon. »Zasebna, v poslovnih krogih sloveča banka.« Belot ponudi knjižico Blondelu. »Delaj rutinsko, in če naletiš na kaj posebnega, se obrni na načelnika Gaillardeta.« — Blondel odide. — »Zdaj pa midva, Simon. Kaj je s tisto fotografijo, ki si mi jo malo prej pokazal?« Simon vzame s kupa bel pravokotnik in ga obrne. »Bila je na njenem kaminu, edina.« »Na njenem kaminu, njenem?« se začudi Belot in si ogleduje zdravo, čisto, krepko, skoraj športno telo. »Da, v njeni sobi! Sodeč po ozki postelji, je ni z nikomer delila..« »Opazil sem, in to me preseneča. Imeti pred sabo lastno, skoraj nago telo na fotografiji, kako se že reče temu?« »Narcisoizem?« »Tako. Gospodična Sarrazinova je bila kljub vsemu nenavadna ženska. In. ves ta nered. Je morilec kradel ali kaj?« »Recimo rajši: Moral je krasti, toda kaj? Vsi predali v sobi so preobrnjeni. Brskal je po pisalni mizi in nočni omarici. . . Na tleh kup perila, dragocenosti, papirjev. Po opravljeni preiskavi sem šel lovit ribe.« »Rekel si: dragocenosti?« »Prevrnjena skrinjica.« »Nisi našel prstana z velikim diamantom?« »Pač, bilo jih je več. In zapestnice, ogrlice.« »Upam, da si jih spravil.« Simon potegne iz žepa ključ in ga ponudi Belotu. »Sicer pa bomo pustili nekoga tu. Kaj pa druge sobe?« Razen sobaričine so vse prazne, res že dolga leta prazne, to je videti na prvi pogled. Ce pomislim, koliko ljudi je brez strehe nad glavo!« »Zato pa jih nihče ne ubija! Kaj pa v drugem nadstropju?« »Podstrešje. Podstrešja. Blondel bi dejal, da nikoli ni videl tako snažnih podstrešij. Niti zrnca prahu! Toda velikih in majhnih kovčkov in vsakovrstne navlake, vsega, kar je ostalo prej ali slej odveč!« »In v tej torbi?« »Potrebščine lepe ženske. Zvezek z datumi obiskov — nobenega obiska v soboto, nobenega v nedeljo. Vozniško dovoljenje itd. Šop ključev, vsi varnostni. Preskusil sem vsakega od njih: za vrtna vrata, vezna vrata, garažo, avto. Z obeskom svetega Krištofa, ki naj bi jo varoval nesreče. To je veljalo samo za vožnjo .. .« »Govori kakor jaz,« je pomislil Belot. »Prav je imela njegova mati, ko ni hotela, da bi vplival na tega fanta. Po očetovi smrti se mu ni niti sanjalo, da bi postal kdaj policaj. In jaz nisem hote vplival nanj, pa mi je kljub temu prav, ko je že tako.« »Pridite, gospod Belot!« kliče izza svoje mize gospod Picard, poveljnik posebne brigade, ki ji pravijo tudi kriminalistična brigada ali pa brigada asov, in po mnenju vseh je najboljši izmed njih ta, ki pravkar vstopa — prav tako štiriin-štiridesetletnik, vendar veliko bolj miren: nikomur ne bi prišlo na misel, da bi ga imenoval Belot na vzmet, čeprav bi veljala ta besedna igra prav tako zanj kakor za Picarda. »Pridite in mi izkažite čast, sedite k meni! Pravkar sem celih pet minut, celo večnost prenašal po telefonu slavospev na vaš račun.« »Od koga pa?« hoče vedeti Belot. »Ah, to hočeš vedeti! 'Truflot, dajte gospodu glavnemu stenografski zapis pogovora.« »Tukaj je, gospod,« odvrne Truflot, vzorni tajnik, ki slovi v hiši po svoji plešasti lobanji, po svoji učinkovitosti in potrpežljivosti. • »Pošilja ga komisar Thevenet iz Lyona,« pojasni Picard. »Pravkar sem govoril z njim,« pravi Belot. »On me je poučil,« poudari Picard. »Ti mi tako ničesar ne poveš.« Belot je skorajda prav tako potrpežljiv kot Truflot. »Nisi videl Blondela?« želi vedeti. »Pač, in tudi vse druge; na žalost pa vselej čakam pojasnila od tebe. Čeprav se zdi, da tokrat prihaja pojasnilo z juga. Preberi tole — ne, nikar ne odhajaj, nikogar ne pričakujem in kmalu bo tudi treba spregovoriti tisku. Preskoči uvod!« Belot preleti prve kratke ugovore in začne brati od stavka: Thevenet: »Ce želite Belota za zadevo Sarrazinove, se je morate lotiti v Parizu kar najbolj resno.« Picard: »Ne vi v Lvonu?« Thevenet: »Kar zadeva umor, že. Glede njegove skrivnosti pa se mi zdi, da se tančica že dviga.'« Picard: »Res?« Thevenet: »Zgodba s kovčkom je dokaj majava. Vrtel sem fanta na vse načine cele pol ure: ponavljal jo je kot avtomat in brez najmanjše težave, saj je otročje preprosta! Medtem ko zvenijo vse druge izjave zlagano, čudno ali pa preveč jasno. Odnosi z žrtvijo, razlika v letih, razlika v okolju, izrazi ljubezni!« Picard: »Sklepate torej?« Thevenet: »Povedal vam bom, kaj sklepam. Verjamem, ,da je ta Jean Marc Berger sam ubil svojo ljubico, ji nato sam odsekal roko, jo sam položil s kitajsko domačo haljo v kovček, ki ga je lahko kupil kjerkoli, če ga ni ukradel. Verjamem, da se je kratkomalo odločil sam odpreti kovček pred zbrano družino. Res da je to hudo! Ker pa je res hudo, bi bila videti katerakoli druga razlaga bolj verjetna: zamenjava kovčkov, maščevanje, ljubosumnost.. . Skratka, fant je sklepal približno takole: Nikoli ne bi nihče mislil^ da sem lahko tako zelo pokvarjen ali blazen, da bi zagrešil tako pošasten zločin. No?« Picard: »Poslušam vas z velikim zanimanjem. Kdaj mislite, da nam ga boste poslali?« Thevenet: »Na žalost nimamo dveh inšpektorjev. Imamo samo enega.« Picard: »S privoljenjem Varnosti boste imeli jutri zjutraj mojega.« Thevenet: »Ne bi si dovolil dajati vam nasvetov, vendar . . .« Picard: ». . . mislite, če bi mogel priti Belot sam, bi imel kaj videti.« Thevenet: »Takoje!« Belot preleti konec. »Torej?« je Picard radoveden. »Če bi mi hotel dati pripraviti papirje.« »Truflot! So papirji za gospoda glavnega pripravljeni?« »Tukaj so, gospod.« Belot se v zahvalo nasmehne. »Zvečer se odpeljem. Hočeš poklicati Simona iz ulice de la Ferme?« V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. / OBVESTILO Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju skupščine občin Škofja Loka, Tržič in Kranj, da bodo zbori kmetov po naslednjem razporedu: OBMOČJE OBČINE ŠKOFJA LOKA Davča v nedeljo, Zalrlog v fcorek, Sorica v četrtek, Češnjiea v sredo, Martinj vrh v petek, Dražgoše v nedeljo, Selca v sredo, Bukovščica v sredo, Luša v četrtek, Škofja Loka v četrtek, Zminec v sredo, Log v soboto, Poljane v sredo, Hotavlje v nedeljo, Sovodenj v torek, Lučine v soboto, 23. 18. 20. 19. 21. 23. 19. 19. 20. 20. 19. 22. 19. 23. 25. 22. marca marca marca marca marca marca marca marca marca marca marca marca marca marca marca marca ; ob 9.30 uri ,ob 10.00 uri i ob 9.00 uri , ob 8.00 uri , ob 8.00 uri , ob 8.00 uri , ob 7.30 uri , ob 16.00 uri ob 15.00 uri ob 8.00 uri ob fQ,00 uri ob 8.00 uri ob8.00 uri ob 9.00 uri ob 10.00 uri ob 17.00 uri OBMOČJE OBČINE TRŽIČ Lom v sredo, Podljubelj . v torek, Tržič v nedeljo, OBMOČJE OBČINE KRANJ Jezersko v četrtek, Gorice v torek, Preddvor v sredo, Naklo v sredo, Podbrezje v sredo, Podblica - v sfedo, Zg. Besnica v sredo, Mavčiče v torek, Žabnica v torek, Sen turška g. v sredo, Cerklje v sredo, Šenčur v torek, 19. marca, ob 9.00 uri 25. marca, ob 9.00 uri 23. marca, ob 9.00 uri 27. 18. 19. 19. 19. 19. 19. 25. 25. 19. 19. 25. marca, marca, marca, marca, marca, marca, marca, marca, marca, marca, marca, marca, ob 19.00 uri ob 19.00 uri ob 7.00 uri ob 10.00 uri ob 14. 00 uri ob 7.00 uri > ob 11.00 uri ob 8.00 uri ob 11.00 uri ob 8.00 uri ob 18.00 uri ob 18.00 uri osnovna šola gostilna pri Slavcu zadružni dom zadružni dom osnovna šola gostilna pri Urbanu zadružni dom osnovna šola pri Starmanu TOZD Gozdarstvo Šk. Loka zadružni dom kmetijska zadruga kulturni dom zadružni dom zadružni dom osnovna šola dom družb, organ, dom družb: organ, velika sejna dvorana SO Tržič pisarna proizv. okol. kulturno-prosvetni dom gostilna Majč zadružni dom kulturni dom gostilna Vidic zadružni dom zadružni dom zadružni dom gostilna Grilc zadružni dom v področni pisarni Dolenc Dnevni red zborov: 1. poročilo o poslovanju v letu 1974 v 2. program del za leto 1975'(sečnja, gojenje, investicije, vzdrževanje) 3. sprejem statuta OZD Gozdno gospodarstvo Kranj 4. sprejem statuta Obrata za kooperacijo GG Kranj. Zaradi pomembnosti vseh točk dnevnega reda vabimo lastnike gozdov k čimvečji udeležbi! GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ z n. sol. o. Obrat za kooperacijo z n. sol. o. Zdaj bliže kot kdajkoli! < oc 00 N < _l HI > LES, MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKE OBLOGE PARKET, STAVBNO POHIŠTVO KERAMIČNE PLOŠČICE GRADBENI MATERIAL u noui trgauini s KRANJ-PRIMSKOVO (POLEG SALONA POHIŠTVA) telefon (064) 26 076 Predsobe, spalnice, dnevne sobe, klubske garniture po konkurenčnih cenah ŠIPAD prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Kredit do 20.000 din odobrimo takoj. Dostava brezplačna. NOVO V BLAGOVNICI globus ♦ OKRASNO GRMIČEVJE ♦ GLINASTI LONČKI ♦ SEMENA . vseh vrst ♦ PRST za presajanje PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP ŽIVILA SAMOPOSTREŽBA globus Korl oni dan ni bil najbolje razpoložen. V glavi mu je boleče kljuvalo in noge je komaj premikal. Niti jutranja kavica in ,nula tri' vinjak, niti migetajoči boki tajnice Zofke niso zalegli. Ostal je nepopravljivo čemeren, zaspan, jezen sam nase in na vse okrog sebe. »V krizi sem, v psihični, ustvarjalni krizi,« je menil in se spomnil članka v popularni ilustrirani reviji, kjer so zdravniki globokoumno navajali vzroke nenadnih človeških depresij: sprememba vremena, mila zima, nizek ali visok zračni pritisk, stalna napetost, družinske težave,preobremenjenost.. . »Aha, preobremenjenost. To bo, tol Saj se sploh ne vidim iz dela! Preneumno! Potreben sem temeljite sprostitve,« je ugotovil in zalučal Sportske novosti v predal. »Na sestanek moram,« je zaupal v predsobi zehajoči Zofki ter jo, da ne bi kajzasumila, s pogledom kot zmeraj požgečkal po napeti bluzi. Tricentimetrske umetne trepalnice so razumevajoče zaplahutale in nadrejenemu dale slutiti, kako jih prav nič ne briga, kje hodi. Korl je spodaj, pred stavbo, globoko zajel zrak, potisnil ramena nazaj in odkorakal. Ni podlegel skušnjavi ter zlezel v parkirano »žabo« za vogalom, temveč je sklenil raje temeljito razgibati premrle ude. Dvesto metrov naprej, v gostilni »Pri kruljavem gusarju«, so Gustl, Cene in Mihol družno preganjali mačka. Prejšnji večer, po seji občinske kulturne skupnosti, je namreč predsednik Korl predlagal, naj bi mimogrede stopili še malo v mestni bar, v katerem so nedavno tega zaposlili novo striptizeto. ,Punca zna z golo zadnjico ugašati sveče,' je razložil. Ko izbruhne kriza In so šli. Do treh zjutraj so ploskali lepotici, spili kak ducat viskijev in nazadnje potešeni, izčrpani od poplave svežih baletnih vtisov, odklamali spat. Mihol in Gustl, zdaj že skoraj čisto ozdravljena posledic nočnega naprezanja, sta ravnokar bentila nad kvarnimi vplivi, ki razjedajo izvirno slovensko umetnost, ko je prisopihal Korl. »Sem opazil zunaj Cenetov audi, pa me je zanimalo, kaj počenjate tukaj,« jim je dejal, slekel plašč ter zaklical natakarici, naj prinese pivo in ,nula tri' rubin. »Samo za kakšno minuto bom ostal. V ustvarjalni krizi sem, veste. Premišljam, da bi vzel dopust in peljal ženo kam ven. Tečna postaja zadnje čase. Ne razume več mojih funkcij.« »Eh, nobena izjema nisi,« je pripomnil Gustl. »Vsi smo v krizi, vsi. Cel svet. Saj ste brali, a ne?« Res so brali. Cene je v hčerinem sociološkem učbeniku izsledil teorijo o možnih učinkih gospodarskih kriz, ki ne prizanašajo niti makrodružbenim niti mikrodružbenim strukturam in ki v enaki meri prizadenejo države in družine. »Kar poglejmo: naftna in prehrambena kriza sta povzročili krizo v trgovini, industriji in politiki. Ljudje, vključno z mano, so postali nervozni, nestrpni, podivjani, impotentni in preplašeni, čemur pravimo kriza civilizacije . ..« »Evo, Korlova žena je lep primer!« je vzkliknil rdečenosi Mihol. »Ja, in pravzaprav ji ne morem zameriti. Pride s trga in je čisto obupana: draginja. Odpre televizijo in sliši, da so zamenjali direktorja gledališča in prepovedali predvajanje emancipirane variante Zupanove Micke: kriza v teatru. Sin spet pavzira: kriza na univerzi. Sosed je zaradi pokvarjenega encijana dobil cirozo jeter: kriza v proizvodnji alkoholnih pijač. Odpeljali so ga v bolnišnico, vendar je čez tri tedne umrl: kriza v zdravstvu. Grozno!« pomodruje Korl. Možje zaskrbljeno prikimavajo, odkimavajo in vmes pridno nazdravljajo. Točajka zapisuje runde in mrko briše vedno znova polito mizo. »Glej, šemo, kako se drži! Nič čudnega, če je turizem zabredel v krizo. Gostje so siti nesramnosti gostincev!« Potem je debata začasno zamrla, kajti vstopile so tri nasmejane frklje s torbami pod pazduho. Napeto je druščina okajenih tovarišev opazovala, kaj bo sledilo. Punce so sedle, naročile tonik in kavo ter od nekod privlekle najnovejšo številko Starta. Jasno se je videlo, da študirajo bogato ilustrirano razpravo o fenomenu posilstva. Korlu zadeva ni bila neznana; ravno prejšnje dopoldne jo je natanko preanaliziral. Ze je hotel kolegom začeti razlagati vsebino, ko sta Gustl in Cene skoraj hkrati izbruhnila: »Viš, cipice! Mi smo v njihovih letih požirali Cankarja in Tolstoja in Marxa in Engelsa, dandanes pa mladino zanima le pornografija in stripi. . . Saj pravim, kriza duha, kriza vzgoje . ..« ». . t vzgoje in založništva,« je vskočil Mihol. »Zadnjič, pomislite, sem zavil v knjigarno kupit ducat ,Dr romanov in povest ,Strast pod cipresami'. In so mi zraven zavili še dvokilski ,Kapital'. Za povrh, je dejala prodajalka. Baje ne gre in ne gre v promet. Knjigo sem nato podaril zetu. Niti hvala ni rekel, samo strmel je vame kot bi imel pred seboj norca.« »Kulture pogrešamo, kulture!« je togotno pribil Cene. »Ampak zanjo ni dovolj sredstev. Smo včeraj videli, kam pes taco moli! Samoupravno se dogovarjamo, kako bi nadrgnili vkup malo drobiža, ki potlej nesamoupravno odcurlja v vertikalni smeri navzgor. Kriza demokratičnega sporazumevanja, gospodje!« »Kaaaj?« je zrasel politično osveščeni Gustl. »Jaz nisem nobem gospod, govedo malomeščansko! Fanta, sta ga slišala? Vpričo nas kritizira ureditev! Potuhnjeni nemoralnež si, da veš!« »A ti boš meni plozal o morali, ti, ki si striptizeti petdeset jurjev ponujal?!« je Cene usekal nazaj... V nastali zmedi in prerivanju edino Korl ni izgubil razsodnosti. Pograbil je suknjo in klobuk ter izginil skozi vrata. »Krize so nalezljiva stvar,« je pošepetal kuharju in vajenki, ki sta hitela pomagat krotit razborite porabnike opojnih dobrin. I. Guzelj V Tržiču in Kamni gorici niso pozabili na Gregorja CGP Delo podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 Sprejme takoj 1. prodaj alce-(ke) za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih, in sieer v Kranju, Radovljici, Gorenji vasi, Skofji Loki in na Jesenicah. Pogoj: poklic prodajalca ali primerna praksa. Zaposlitev je pogodbena ali honorarna. 2. žensko za čiščenje poslovnih prostorov. Delo v popoldanskem času po 2 uri dnevno. Informacije dobite na podružnici Dela v Kranju, Koroška 16 ali po telefonu 21-280. Stara rokodelska navada, ko so kovači, žebljarji, čevljarji in podobni obrtniki na Gregorjevo »vrgli luč v vodo« in s tem naznanili, da se zjutraj že tako zgodaj zdani, da jim v fužinah in delavnicah ni treba več uporabljati luči, se uspešno upira pozabi. Vsaj za Tržič in Kamno gorico lahko tako trdimo, saj sta letošnja torkova Gregorjevska običaja dobro uspela, povrhu vsega pa zbudila med domačini in ljudmi iz drugih krajev precej zanimanja. »V Tržiču bi izdelovanje hišic s svečkami v notranjosti sicer izumrlo,« pripoveduje profesor Josip Rakovec, kustos muzeja in glavni organizator gregprjevske prireditve, »če se ne bi za oživitev obi- čaja zavzeli na osnovnih šolah, kjer za Gregorjev spomladanski praznik pripravijo pri tehničnem pouku lepo število hišic. Večinoma so pristni posnetki stare tržiške arhitekture. Zaradi dragocenosti jih ne spustimo po vodi, temveč jih razstavimo v Kur-nikovi hiši in na Gregorjevo krenemo v povorki po mestu. Po Tržiški Bistrici spustimo le nekatere osvetljene hišice in goreče kartonaste škatle z obla-njem, na obrežju pa zakurimo kres.« V torek so v Tržiču ponesli po mestu več kot 40 hišic, ki so bile od nedelje dalje razstavljene v Kurni-kovi hiši. Prireditev, ki se je zaklju- čila s kresovanjem ob Bistrici pod Cankarjevim domom, si je ogledalo veliko ljudi. Marija Arh pa piše o podobni torkovi prireditvi v Kamni gorici, ki se je začela že pred šesto uro zvečer na mostu pred Kapusom. Po vaškem potoku je splavalo 32 hišic, ladjic, jadrnic, škatel z gorečo smolo in šmarnih križev. Za najbolj originalnega so proglasili šmarni križ, ki ga je izdelal Emil Mohorič iz Kamne gorice. Vsi udeleženci spuščanja barčic so prejeli skromna darila. Sredstva je prispevala sindikalna organizacija Plamena iz Krope. Kamnogoriška prireditev, ki pove, da se zima poslavlja in prihaja pomlad, ima še drugo zanimivost. Vsako leto privabi v rojstni kraj številne domačine in njihove družine, ki so se izselili. Na prireditvi se vedno pogosteje pojavljajo izdelki otrok iz drugih krajev, vendar so njihovi starši nekdaj živeli v Kamni gorici. J. Košnjek Petek 11 14. marca 1975 Za praznik V nedeljo je bila v turističnem domu v Zbiljah uspela proslava v počastitev dneva žensk, kjer so se v kulturnem programu predstavili učenci osnovne šole Simona Jenka iz Smlednika. Proslavo so pripravile družbenopolitične organizacije v kraju, za pogostitev pa so poskrbeli zasebni obrtniki Zorman Stane, Zorman Tone, Rozman Tone, Flan-der Vera in Flander Ciril, s čimer so zbiljske žene zelo presenetili. Proslave so bile tudi v vseh organizacijah združenega dela v Medvodah, kjer so-ženskam pripravili krajše kulturne programe ter jih obdarili z darilnimi boni trgovskih podjetij. -fr GORJE Družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Gorje so v soboto, 8. marca, v domu TVD Partizan v Gorjah priredile proslavo ob dnevu žensk. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Bratov Zvan Gorje, pevski zbor z Bleda in ansambel Triglavski fantje. O pomenu praznika je govoril predsednik krajevne konference SZDL Gorje Franc Mulej. BOHINJSKA BELA Proslavo za žene je v mladinskem domu priredila tudi krajevna skupnost Bohinjska Bela. V tej krajevni skupnosti so ob tej priliki obdarili vse nad 60 let stare ženske. J. Ambrožič, ŠENČUR Učenci osnovne šole Stanka Mlakarja iz Šenčurja so v soboto, 8. marca, v kulturnem domu pripravili proslavo ob dnevu žena. Sodeloval je tudi ansambel Veseli planšarji. Dvorana, ki prejme okoli 400 gledalcev, je bila polna. Po končanem kulturnem programu je 00 ZSMS Šenčur s pomočjo vseh ostalih organizacij v krajevni skupnosti pripravila obdaritev žena z zakusko. Dan pred dnevom žena pa so odborniki RK in socialna komisija pri KS Šenčur obiskali vse onemogle in ostarele žene ter jih obdarili. F. Erzin V Srednji vasi razstava ženskih ročnih del Kulturno umetniško društvo Triglav iz Srednje vasi v Bohinju je pred dvema letoma prvič organiziralo razstavo ženskih ročnih del, predvsem vezenja, pletenja in kvačkanja. Ker je že prva razstava zbudila precej zanimanja, se je društvo letos odločilo za novo razstavo. Letošnja razstava bo v dvorani doma krajevne skupnosti v Srednji vaši v Bohinju. Odprta bo od jutri, 15. marca, do ponedeljka, 17. marca, in sicer vsak dan med 8. in 12. uro in med 14. in 19. uro., -jk V tržiškem Peku o lanskih rezultatih in letošnjih načrtih mk mladinska knjiga Kranj Maistrov trg 1 sprejme na delo za nedoločen čas administratorko Pogoj: ekonomska ali upravnoadminist rativna siednja šola Informacije dobite v knjigarni ali po telefonu 21-231. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Pri ocenjevanju lanskih poslovnih rezultatov organizacije združenega dela Peko iz Tržiča moramo upoštevati novo organiziranost podjetja, ki temelji na določilih nove ustave, ugotavlja vodja Pekove prodajne temeljne organizacije združenega dela Milan Jazbec. Največjo tržiško organizacijo združenega dela sestavlja 5 temeljnih organizacij združenega dela: štiri proizvodne in prodajna organizacija, ki skrbi za prodajo artiklov proizvodnih temeljnih organizacij in kooperantov iz raznih krajev republike in države. V primerjavi z letom 1973 je lanski celotni dohodek organizacije združenega dela sicer narastel za 48,8 odstotka, vendar odpade del porasta na realizacijo med posameznimi temeljnimi organizacijami. Zato so predlanski in lanski poslovni rezultati težje primerljivi. Med vzroki, ki so pozitivno, predvsem pa negativno vplivali na oblikovanje lanskega dohodka in ostanka dohodka omenjajo v tržiškem Peku predvsem gospodarski položaj v svetu, energetsko in surovinsko krizo ter inflacijo. Energetska in surovinska kriza je krepko zvišala stroške proizvodnje, le-ti pa razumljivo vrednost in ceno končnega proizvoda. Rezultat tega je padec v prodaji modne obutve, ki sodi med tiste dobrine, ki se jim ljudje v primeri podražitve med prvimi odpovedo ali nakup vsaj omeje. Svoje je storila Na domačem trgu še vplivnejši Prizadevanja za rast izvoza pa bodo odvisna od stimulativnosti zunanjetrgovinske menjave Tržiški Peko je vsako leto nepogrešljiv razstavljavec na zagrebškem sejmu »Koža in obuća«. Z zadnjega, ki seje zaključil pred kratkim, je tržiška organizacija odnesla laskava priznanja. mači trg, čeprav tudi izvoza ne kaže zanemarjati. Seveda bo zunanjetrgovinska dejavnost odvisna predvsem od izvozne stimulacije. Peko bo še naprej razširjal prodajne površine in množil prodajna mesta. Največ, pozornosti bo veljalo večjim središčem kot so Maribor, kjer namerava Peko odpreti večjo poslovalnico, krepkeje poseči na to področje in povečati prodajo, Zagreb, Beograd, Pulj, Niš itd. Lani je odprla tržiška organizacija združenega dela na Reki v eni največjih jugoslovanskih blagovnic oddelek za prodajo obutve s 600 kvadratnih metrov prodajne površine. Reške izkušnje kažejo, da je bila usmeritev v oblikovanje in urejanje večjih prodajnih površin v večjih središčih pravilna. Peko bo bogatil prodajalne tudi z galanterijskimi in konfekcijskimi izdelki in na ta način razširjal ponudbo. Pekove kolekcije modne obutve ostajajo tudi v prihodnje aktualne in primerne za vsak žep. Najnovejši spomladanski modeli so že na prodajnih policah, v tovarni pa snujejo novo jesensko in zimsko kolekcijo, ki bo za številne pristaše Pekove obutve prijetno presenečenje. Peko se bo odslej še pogosteje pojavljal v večjih središčih z bogato ponudbo obutve in konfekcijskih ter galanterijskih izdelkov. Na fotografiji nova, 600 kvadratnih metrov velika poslovalnica v blagovni hiši na Reki. il# 14. marca 1975 tudi inflacija, ki razvrednoti marsikateri gospodarski dosežek. Zaradi dobrega poslovanja je ostal lanski ostanek dohodka v primerjavi z letom poprej nominalno enak, zaradi inflacije, ki je lani krepko presegla 20 odstotkov, pa je v resnici manjši. Povrhu vsega so se povečale tudi zakonske obveznosti. Lani so bile v primerjavi z letom 1973 večje kar za 152 odstotkom! Slabša rentabilnost izvoza Samo eksterna realizacija (prodaja navzven brez prometa med temeljnimi organizacijami združenega dela) se je lani povečala za 19,5 odstotka. Nadrobnejša analiza lanske realizacije Peka pove, da jo je bilo 49,5 odstotka ustvarjene v lastnih poslovalnicah, 28 odstotkov z izvozom obutve, pičlih 9 odstotkov s prodajo Pekovih vzporednih proizvodov (podplati, poliuretanske gume, plastični predmeti), 3,5 odstotka s prodajo obutve drugih proizvajal-cev-kooperantov, ostanek pa predstavlja prodaja različnih drugih reprodukcijskih materialov. Zanimiv je pregled delitve dohodka organizacije združenega dela Peko Tržič. Pogodbene obveznosti so lani porasle za 8 odstotkov, zakonske, kot smo že omeniltf za 152. odstotkov, osebni dohodki pa so porasli za 20 odstotkov. Lanski povprečni mesečni dohodek zaposlenega v združeni organizaciji je znašal 2720 dinarjev, od tega v trgovski mreži 3160 dinarjev, v proizvodnih temeljnih organizacijah pa 2630 dinarjev. Za Pekov poslovni sklad je lani ostalo za 24 odstotkov manj denarja kot leta 1973! Rentabilnost izvoza se je poslabšala. Slaba izvozna stimulacija je bila pretekla leta značilna le za zahodna tržišča. Predvsem lani pa so se začele pojavljati enake zavore tudi pri izvozu na vzhod. Če se razmere pri zunanjetrgovinski menjavi ne bodo zboljšale, se utegne interes za izvoz zmanjševati. Organizacija združenega dela Peko je kolektiv, ki posluje z 90 odstotki lastnih sredstev in je zaradi tega še bolj izpostavljen negativnim vplivom inflacije in razmeram na domačem in tujem trgu. Zato so razumljiva prizadevanja kolektiva čim umnejše obrniti vsak dinar, čim bolje prodati vsak par čevTjev, pa naj bo doma ali na tu- /jj Potrošniki! Mercator V salonu pohištva Mercatorja v Kranju v hali C Gorenjskega sejma si lahko ogledate in nabavite po ugodnih cenah pohištvo — gospodinjske stroje — preproge— lestence. Obiščite salon Mercatorja v Kranju hala C! jem, in razporejati sredstva tako, da jih ni dovolj le za enostavno reprodukcijo, temveč tudi za razširjeno in zboljšavo ekonomskega in socialnega položaja zaposlenih. Prodajne cene večje le za 3 odstotke Vodja prodajne temeljne organizacije združenega dela Milan Jazbec je razgrnil podatke o gibanju lanske prodaje Pekovih proizvodov in izdelkov stalnih kooperantov. V mreži, sestavlja jo 117 poslovalnic v Sloveniji in drugih republikah ter pokrajinah, je Peko prodal lani 1,068.000 parov svojih čevljev, 157.000 parov pa drugim kupcem m v državi. 688.000 parov je romalo čez državno mejo. Številke se v primerjavi z letom 1973 niso bistveno povečale. Izvoz na zahod je bil lani za 20 odstotkov manjši, prodaja na vzhod pa se je celo podvojila (indeks 1973/1974 102 odstotka). Lani se je za 22 odstotkov zmanjšala prodaja lastne obutve v tako imenovani domači mreži poslovalnic, vendar imajo za to v Peku tehtna opravičila. Odločili so se namreč najprej zmanjšati zaloge na normalno raven •in šele nato prodajati pare iz tekoče proizvodnje, ki so jo temu primerno prikrojili. Organizaciji je ukrep uspel, hkrati pa je narastel izvoz na vzhod, tako da je ostala proizvodnja v celoti vzeta neokrnjena. V Pekovih prodajalnah so lani prodali precej več blaga, ki so ga izdelali kooperan-tje. Vrednost prodanega blaga se je povečala za 14 odstotkov, čeprav so se cene povišale le za 3 odstotke in obseg prodaje za 11 odstotkov. V izvozu na zahod so cene porasle za 11 odstotkov, pri izvozu na vzhod pa za 14 odstotkov, vendar se je izvozna izguba lani kljub temu povečevala. Pomembni pozitivni rezultati so Jjili doseženi lani pri prodaji podplatov, poliuretanskih gum in plastičnih izdelkov, ki jih Peko ne izdeluje le zase, temveč tudi za kooperante. Delež prodaje le«teh se iz leta v leto veča in je samo lani prodaja porasla za 25 odstotkov. Novosti že v poslovalnicah še večja prodaja ostaja cilj organizacije združenega dela Peko. Letos in prihodnja leta bo odigrala še pomembnejšo vlogo usmeritev na do- Pri nakupu vam bodo svetovali strokovnjaki iz tovarne pohištva MEBLO in Loške tovarne hladilnikov. 10% popust pri nakupu zmrzovolnih skrinj l.a LTH Strokovno predavanje o uporabi zmrzo-valnih skrinj bo na razstavi: ponedeljek, 17. marca od 16. — 18h petek, 21. marca od 16. — 18h Se priporoča za obisk MURKA LESCE Ugoden nakup pohištva za vsakogar od 1. do 25. marca 30 različnih regalov za dnevno sobo 40 različnih sedežnih garnitur 10 različnih samskih sob 12 različnih kuhinj jedilnice, predsobe, pisarniško pohištvo, preproge, televizorje, hladilnike, zamrzovalne skrinje, štedilnike, in še mnogo — mnogo vrst raznega kosovnega pohištva. Na vpogled in nakup* vam bo tudi celotni novi E — program, tovarne vrhunske kvalitete Meblo iz Nove Gorice. Strokovne nasvete bo dajal arhitekt. 3 % devizni popust do 5 % popusta za gotovino ali posojilo do 20.000 din posojila brez porokov dostava brezplačna To so ugodnosti, ki jih do 25. marca lahko izkoristite v povečanem in prenovljenem salonu pohištva Kranj — Primskovo 30 mali oglasi • mali oglasi prodam ELEKTROMOTORJE vseh moči, MOTORNE Z AGE »HOMELI-TE«, VARILNE APARATE in AGREGATE lahko ugodno nabavite pri Elektrotehni Kranj, Prešernova 9. Zagotovljen servis in nadomestni deli Pričeli smo s prodajo IGLAVCEV m LISTAVCEV: breze, japonski macesen, omorike, razni brini, tisa in drugo. Od vrtnic imamo le še mno-gocvetnice. DREVESNICA - TU-SEK Podbrezje .Prodam SADIKE LIGUSTRA za živo mejo. Gomzi, Podbrezje 58 1255 Prodam novo KRUŠNO PEC. Crngrob 1, Zabnica 1376 Prodam SPALNICO in KAVC. Informacije po tel. 21- 280 do 15. ure. Prodam »PUDELNE« - mladiče, črne, majhne, odlične z rodovnikom. Jenko, Partizanska 19, Škofja Loka Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti, ki bo tretjič telila. Dvor-Je 53, Cerklje 1404 x Prodam »PUNTE« in »BANKI-NE«. Zg. Bitnje 14 1405 Ugodno prodam zakonsko POSTELJO E program z jogijem in omaricami. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Petrovič, Kranj, Staneta Rozmana 4 1406 Prodam večjo količino SENA. Hočevar Miro, Žeje, Komenda 1407 Prodam izruvač za krompir — POLAK. Voklo 68 1408 Prodam KRAVO s teletom in 1 leto starega BIKA. Vaše 36, Medvode • , 1409 Prodam polovico PRAŠIČA. Naslov v oglasnem oddelku. 1410 Prodam otroški PLETEN KOŠ in STAJICO. Sr. Bitnje 54 1411 Za 300 din prodam dobro ohranjen GORAN ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Bled, Selška 4 1412 Poceni prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK na 4 plošče. Kokalj Jožefa, Golnik 62, Malijevo brdo 1413 Prodam dva PRAŠIČA, težka 50 do 60 kg. Voklo 13 1414 Prodam SENO. Bertoncelj Pavla, Mošnje, Radovljica 1415 SENO dam po dogovoru za obnovitev »škarpe« ob poti. Turistično društvo, Škofja Loka 1416 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS, italijanski, malo rabljen. Bogataj, Zakobiljek 4, Poljane nad Škofjo Loko 1417 M acesnove PLOHE in traktorski IZRUVAČ za krompir prodam. Stempihar, Olševek 14, Preddvor Prodam KRAVO, ki bo konec marca tretjič telila. Zabije 4, Golnik KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO — VALILNICA Prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure. Sprejemamo pismena prednaročila nad 25 kosov. Se priporoča KZ Naklo 64202 — Valilnica Prodam dva mesnata PRAŠIČA 51 zakol in domači »ŠPEH«. Sr. Bitnje 22 1420 . Prodam KRAVO za zakol. Škofjeloška 22, Kranj, Stražišče 1421 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK z vložkom za 500 din ter 3 W termoakumulactjsko PEČ ELIN še v garanciji za 3- 500 din. Merkun Tone, Cesta JLA 45, pri Kokrici Prodam dva PRAŠIČA za zakol. voglje 44 1423 x Prodam SENO, JABOLKA, MOŠT in ŽGANJE. Olševek 11 1424 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Babni vrt 7, Golnik 1425 Prodam 2000 kosov cementne grešne OPEKE ŠPIČAK. Prosen ^nton, Suška 14, Škofja Loka 1426 , Ugodno prodam skoraj novo kombinirano PEČ (elektrika, drva) kopalnico in KOPALNO KAD. jSukič Tončka, Partizanska cesta 14, Skofja Loka 1427 .Prodam DESKE za opaž in SLAMOREZNICO z verigo in puhalni- °m. Urbane, Zalog 3, Golnik Izdaju CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: G I' Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 21-190, uredni-*tvo 21-835, novinarji 21-860, malo-"Klusni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna »0 din. Polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam KRMILNO PESO, BIKCA, 350 kg, in SLAMOREZNICO. Zapoge 11, Vodice , 1428 Prodam SENO in enoletne gorenjske NAGELJNE. Štular, Prezrenje 4, Podnart 1429 Prodam otroško KOLO za starost 5 do 10 let. Zeni, Sp. Besnica47 1430 Ugodno prodam rabljen BETONSKI MEŠALEC. Debelak Franc, Ručigajeva 18, Kranj 1431 Prodam VRTNE KLOPI. Suška 40, Škofja Loka 1432 Poceni prodam dobro ohranjen črno- beli manjši TELEVIZOR. Kranj, Staneta Žagarja 21 1433 Prodam PRAŠIČA za rejo. Bobo-vek 3, Kranj 1434 Prodam KOMPIR, zgodnji (sirte-ma). Ručigajeva 3, Kranj ;«»x Prodam mlado KRAVO tik pred telitvijo. Sp. Gorje 70 1436 Prodam SENO. Sp. Gorje 56 1437 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem drugič telila. Zvan, Žirovnica 11 - Prodam KONJA, sposobnega za kmečka dela. Triplat Feliks, Žirovnica 47 1439 POROČNO OBLEKO, belo, dolgo, št. 40 in bel PLET, poceni prodam. Telefon 24-633, Planina 6, Kranj, Bertoncelj Milena 1440 Prodam JABOLKA, LES za ostrešje in-SADIKE JAVOR. Naslov v oglasnem oddelku. 1441 Prodam večjo količino HLEVSKEGA GNOJA in 1 kub. m maces-novih PLOHOV. Poženik 36 1442 Prodam mlado KRAVO, 9 mesecev brejo. Poljšica 18, Zg. Gorje Prodam KROMPIR igor, cvetnik in desire za seme. Naklo 100 1444 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 14, Naklo 1445 Prodam semensko GRAHORO, KROMPIR igor, voz zapravljivec, OBRAČALNIK - sonce na tri peresa. Dragočajna 12, Smlednik 1446 Novo sedežno GARNITURO -kavč in trosed, prodam. Informacije na telefon 22- 946 1447 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zapoge 21 1448 Prodam semenski KROMPIR igor. Breg ob Savi 28 1449 Prodam 2000 kg SENA. Hočevar, Valburga 32, Smlednik, tel. 71-081 Prodam starejšega KONJA primernega za manjšo kmetijo. Cena zmerna. Benedik, Strmica 11, Selca nad Škofjo Loko 1478 Prodam KRAVO po izbiri. Zakot-nik, Ljubljanska 8, Škofja Loka 1479 Prodam mlado KRAVO s teličkom. Papirnica 9, Škofja Loka 1480 Prodam seme ČRNE DETELJE, SLAMOREZNICO s puhalnikom. Zg. Bitnje 30 1481 Prodam ZAJCE. Jezerska 103, Kranj 1482 Prodam dva, sedem tednov stara PRAŠIČKA in seme ČRNE DETELJE. Zalog 33, Cerklje 1483 Prodam delovnega VOLA, okrog 500 kg. Šenturska gora 9, Cerklje 1484 Prodam žagane LATE za kozolec in delovnega VOLA. Šenturska gora 24, Cerklje 1485 Prodam dve toni suhega SENA in OTAVE. Pšenična polica 9, Cerklje 1486 Prodam rabljen MLIN na električni pogon. Debeljak Janez, Dvorska vas 25, 64275 Begunje na Gorenjskem 1487 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Ruša 15- 1487 Prodam trodelne traktorske BRANE. Zupan Matevž, Povije 6, Golnik 1488 Prodam 4 BETONSKA KORITA za rože 110x50x40 cm in rabljeno SPALNICO. Ul. mladinskih brigad 7, Kranj 1489 Prodam KRAVO s teletom. Zabnica 1 1490 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Cerkljanska Dobrava 10, Cerklje 1491 Prodam samohodno KOSILNICO LAVERDA - 12 KM in mlado KRAVO za zakol. Verje 1, Medvode Prodam ŠKOTSKE OVČARJE. Zg. Bitnje 68 pri gasilskem domu 1493 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Šenčur, Stružnikova 17 1494 Prodam PRAŠIČE za zakol. La-vrič, Dornice 2, Vodice 1495 Prodam FERGUSON IMT 65, kvalitetni semenski KROMPIR igor, maja in bintje po minimalni ceni. Poljšica 3, Podnart 1496 Prodam barvni TELEVIZOR ali zamenjam za zidake. Srednja vas 80, Šenčur 1497 Prodam 1200 kg BETONSKEGA ŽELEZA 0 6, 600 kg 0 10, 600 kg 0 12. Informacije Smlednik 10, telefon 061-71-195 ' 1498 Prodam italijanski kombinirani OTROŠKI VOZIČEK PEK. Jenko Franc, Jelenčeva 2, Kranj 1512 Prodam 8 let staro KOBILO, vajeno vseh del, in rabljeno STREŠNO OPEKO špičak. Prebačevo 52, Kranj 1513 Prodam PLETILNI STROJ Regi-na. Cijak, Jenkova 8, Kranj kupim Kupim DIESEL MOTOR 5 KM. Vprašajte Turistično društvo Škofja Loka 1514 30- ali večtOnsko, ohranjeno, ekscentrično »ŠTANCO«, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« 1515 Kupim STRUŽNICO, novejšo, 1—2 m delovne dolžine. Vidmar, Šmartno 13, pod Šmarno goro 1516 MLADINSKI AKTIV BEGUNJE kupi rabljen GOSTINSKI INVENTAR, ki bi ga uporabil za opremo klubskih prostorov. Mladinski aktiv Begunje, 64275 Begunje 1373 Kupim GUMI VOZ - 14 do 16 eolski. Petrič Franc, Pšenična polica 20, Cerklje 1461 Kupim MONTAŽNO MIZO za film super 8. Zeni, Sp. Besnica 47 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Dobre Janko, Paloviče 18, Tržič 1392 Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 750. Informacije na tel. 24- 219 1450 Prodam RENAULT 4, letnik 1970. Kranj, Moša Pijade 48, telefon 23- 698 1451 ŠKODO 1000 MB prodam tudi na potrošniki kredit. Britovšek, Moše Pijadeja3, Kranj 1452 TAM 4500 s cerado poceni prodam ali zamenjam za osebni avto. Jozič Ivo, Frankovo naselje 52, Škofja Loka 1453 Zelo poceni prodam OPEL KARAVAN. Tel. 24- 608, Staneta Žagarja 5 1454 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Ajdovec Jure, Šenčur, Pipanova 2 1455 Kupim motorno kolo PRIMO (nevozno). Mihevc, Kebetova 7, Kranj Odstopim vrstni red za VW 1200, vplačan oktobra 1974. Suška 40, Škofja Loka 1 1457 Prodam FIAT 1300, letnik 1963 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Naslov: Verderber Ivan, Ravne 13, Tržič 1458 Prodam skoraj nov STROJ za 1300 FIAT. Naslov: Verderber, Ravne 13, Tržič 1459 Prodam MOPED T 12. Sagadin, Zupančičeva 39, Kranj 1460 Prodam FIAT 850 sport coupe, letnik 1970. Zminec 13, Škofja Loka Poceni prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Ogled v Zg. Bitnju 53 1500 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Lahovče 40, Cerklje 1501 Prodam osebni avto VVV 1200. Tatinec 6, Preddvor 1502 Prodam dobro ohranjen MOPED T 14, prevoženih 2000 km. Kalan, Gosteče 16, Škofja Loka 1503 Prodam RENAULT R 10 MAJOR, 1965, nevozen, tudi po delih. Motor po generalni 6000 km. Simo-nišek, Novi svet 15, Škofja Loka Odstopam vrsto za VOLKSWA-GEN 1200 J za maj. Mesec, Stara Loka 55, Škofja Loka 1505 Prodam avto VOLKSVVAGEN (hrošč). Tenetiše 33, Golnik Prodam ŠKODO 1000 MB in rezervne dele, dobro ohranjen, letnik 1964. Špik, Podjelovo brdo 25, Sovo-denj nad Škofjo Loko 1506 Prodam dobro ohranjen FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966. Informacije po telefonu 064-42-034 1507 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1970. Loka 53, Tržič 1508 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Osredkar, Nasovče 6, Komenda 1509 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB de lux, letnik 1967. Bistrica 19, Tržič 1510 Prodam avto ZASTAVA 125 PZ. Ogled vsak dan popoldan pri Renko Edvardu, Hafnarjeva pot 21, Stražišče 1511 stanovanja SOBO, večjo, neopremljeno s souporabo kopalnice, išče mirno dekle, v Kranju ali okolici — le za 2 leti. Telefon 061, 324- 261 (int. 2198) 1462 Po službi grem pomagat na kmetijo za SOBO in HRANO. Naslov v oglasnem oddelku. 1463 V Kranju ali okolici iščem SOBO. Ponudbe pod »Miren« 1464 Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Pomagam v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 1465 Oddam SOBO dvema fantoma. Retljeva 11, Kranj, Čirčiče. 1466 posesti Takoj kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja, do 10 km. Plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku. 532 Oddam GARAŽO 3x27 m (za dva tovornjaka) s 1. majem 1975. Poizve se Milka Matajc, Benedikova 7, Stražišče 1309 GOSPODARSKO POSLOPJE, primerno za skladišče, dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 1467 Polovico HIŠE z vrtom, na lepem kraju v Kranju, zamenjam za manjše STANOVANJE ali GARSONJERO. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Ugodno« 1468 Prodam PARCELO na Bledu. Naslov v oglasnem oddelku. 1469 PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ razpisuje delovno mesto oskrbnika za Dom kokrškega odreda na Kališču za leto 1975, začetek s 1. majem 1975. Prednost imajo zakonski pari. Pismene ponudbe je treba oddati na naslov PD Kranj, Koroška 21. Odbor za medsebojna razmerja ŽIVINOREJSKO VETERINARSKEGA ZAVODA GORENJSKE Kranj, Iva Slavca 1 razpisuje prosto delovno mesto za določen čas (1 leto) diplomiranega veterinarja v Škofji Loki Prijave pošljite na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Vljudno vas vabimo na svečano premiero. < slovenskega barvnega filma STRAH ki bo v petek, 14. marca, ob 19. uri v kinu Center Kranj Režija: Matjaž Klopčič Igrajo: Ljuba Tadić, Milena Zupančič, Milena Dravić, Neda Spasojević, Polde Bibič, Ratko Polic Kinopodjetje Kranj Film bo na sporedu od 14. do 23. marca Prodam HIŠO v bližini Bleda. Naslov v oglasnem oddelku. 1470 zaposlitve Redno zaposlimo kvalificirano KUHARICO v počitniškem domu v Bašlju. Informacije po tel. 45-5040 1316 Mlajša upokojenka sprejme lažje HONORARNO DELO, lahko tudi na dom. Naslov v oglasnem oddelku 1471 VOZNIK A, B, C, E kategorije s srednjo strokovno izobrazbo išče honorarno delo, dopoldan ali popoldan, v društvenem ali privatnem sektorju. Naslov v oglasnem oddelku. 1472 Dokončam ZIDARSKA DELA pri novogradnji v Kranju ali okolici za SOBO in KUHINJO. Ponudbe pod »Solidno delo« 1473 Sprejmem VAJENCA za AVTO-LIČARSTVO. Ambrož Andrej, Lahovče 40, Cerklje 1474 Poceni izvajam vse vrste ELEK-TROINSTALACIJ. Ponudbe pod »Kvalitetno« 1517 Izučeno TRGOVSKO POMOČNICO zaposlim v sprejemnici kemične čistilnice v Kranju. Delovni čas deljen. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na naslov: Erbežnik Lado, Ljubljana, Tugomirjeva 12 1518 Če greste na potovanje ali zabavo, prevzamem VARSTVO vaših otrok na svojem domu. Naslov v oglasnem oddelku ' 1519 prireditve GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni! 322 PD KOMENDA priredi v soboto, 15. 3. 1975, ob 19. uri PLES. I^ra ansambel TURISTI. 1475 OO ZMS POLJANE priredi v soboto ob 19. uri VESELICO ob počastitvi dneva žena, ker je v nedeljo zaradi žalovanja odpadlo. Igra ansambel RUDIJA JEVŠKA. 1520 MLADINSKI AKTIV POLJANE priredi v nedeljo PLES ob 18. uri. Igra ansambel RUDIJA JEVŠKA. 1521 ANSAMBEL TRGOVCI igra vsako soboto ob 20. uri na Visokem in vsako nedeljo ob 17. uri v Zalogu. 1522 OO ZSMS PODNART prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel KARAVANKE. Vabljeni! 1523 obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Grad-nikova 9, Radovljica, telefon 75-9610 ali pišite, pridem na dom. 4733 Popravljam vse vrste HLADILNI' Oglasite se na telefon 60-801 1242 Izdelujem GLINASTA KORITA razne velikosti. Na zalogi imam dolžine 40 in 35 cm. Konjedič Franc, Delavska 39 a, Kranj pod Šmarjetno goro — Stražišče 1243 PLESNI TEČAJ - NADALJEVALNI, se začne 15. marca ob 18.30 v Delavskem domu Kranj. 1317 KS BRITOF obvešča svoje občane na podlagi odločbe SO Kranj glede obveznega pobiranja smeti, da si do 1. maja 1975 obvezno nabavijo smetnjake, vse, ki pa se poklicno ukvarjajo pa, da vozijo smeti na za to določeno smetišče (Tenetiše). V nasprotnem primeru bodo sledile sankcije 1476 loterija x TJ ? 5 u o o> Z %* TJ M N J3 °.2 a TJ 20 30 15 20 60 30 325 80 470 60 93815 600 98520 600 79565 800 57520 800 30075 26415 800 1.000 10 800 308765 5.000 98171 468445 5.000 46301 83791 81061 49741 800 800 800 1.000 426 63096 09336 92916 46106 60 600 600 1.000 1.000 72 20 529456 150.000 42 40 392 80 77 20 7652 500 97 30 49072 600 27 50 69192 800 8117 300 579082 5.000 441917 458337 . 5.000 5.000 3 10 004767 10.000 01983 600 26963 600 38 40 33783 800 418 100 67793 1.000 . 1948 200 161763 5.000 06688 600 377523 5.000 66538 600 056383 10.000 90248 93678 1.000 1.000 54 19184 20 600 530048 5.000 457448 10.000 67284 800 19 20 43994 1.000 394694 10.000 562929 10.000 Hm* 13 Petek — 14. marca 1975 Neveljavnost potnih listov — kupi sodnijskih spisov Pri občinskih sodnikih za prekrške na Jesenicah največ zadev zaradi neurejenih potnih listin — Alkohol botruje pretepom in nasilništvu Lani sta jeseniška sodnika za prekrške Frane Grče in Bine kobentar prejela v obravnavo 3740 predlogov, od tega sta jih lani rešila 3422, kar kaže na to, da je obseg dela obeh sodnikov za prekrške večji od normalnega dela treh sodnikov za prekrške. Na Jesenicah se že dalj časa kaže potreba za zaposlitev še enega sodnika za prekrške, kar pa je vsaj za sedaj še neizvedljivo. Primanjkuje namreč potrebnih prostorov. S predstojnikom tega sodnega organa Binetom Kobentarjem smo se pogovarjali o najbolj pogostih prekrških, ki polnijo sodne spise. Že nekaj časa velja, da bližina meje terja — zaradi pogostih prekrškov na nJeJ — precej dela od sodnega organa, v precejšnje številke pa sežejo tudi razni prekrški prometnih predpisov ter javnega reda in miru. »Kateri prekrški najbolj povečujejo zadrego oziroma obseg dela vašega organa?« »Nedvomno so to prekrški* na meji, ko se pojavljajo potniki z neveljavnimi potnimi listi oziroma s takimi potnimi listi, ki jim je veljavnost že pretekla. Zaradi neurejenih potnih listov smo imeli samo lani kar 1166 prekrškov. Nadalje sodijo med prekrške na meji tudi ilegalni ubežniki, prenašanje orožja in streliva prek meje, med kršilci so tudi potniki, ki se na meji pojavijo brez potnega lista.« »Kateri potniki se pojavljajo z neveljavnimi potnimi listi?« »Predvsem so to zdomci, tisti, ki začasno prebivajo v inozemstvu in pri odhodu v domovino ne preverijo, če jim potni list še velja. Nekateri pozabijo, da jim je po dveh letih veljavnost potekla, drugi spet vede prihajajo z neveljavnimi listi. Zakon veleva, da mora biti potni list potrjen ali pa se mora lastnik potnega lista vrniti pred potekom veljavnosti. Če mejo prestopi z neveljavnim, napravi prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo. Pojavljajo pa se tudi primeri, ko na vlakih kradejo dokumente, kar mnogi potniki prepričljivo izpovedo. Te kraje niti niso tako redke.« »Kaj pa nedovoljeno in kaznivo prenašanje orožja prek meje?« »Pojavljajo se tudi taki prekrški. Poudaril bi, da v isto kategorijo spadajo tudi prekrški nezakonitega prenašanja raznih raket in petard čez mejo. Te petarde predstavljajo potem na raznih športnih prireditvah in drugod poseben problem, ki izvira prav iz nezakonitega tihotapljenja petard in raket. Zato je nadzor poostren, kazni pa tudi precejšnje.« »Včasih se ilegalni ubežniki — ki jih na meji niso dobili — niso vračali nazaj oziroma so jim v tujini nudili zatočišče. Kako je zdaj?« »Prevladuje zmotno mnenje, da bi brez veljavnih potnih listov lahko ostali v tujini. Zdaj slehernega pošljejo nazaj in ne nudijo nobenega zatočišča. Ilegalne ubežnike zaprejo, potem jih pošljejo nazaj.« »Kateri prekrški najbolj ogrožajo javni red in mir?« »Vsekakor je na prvem mestu alkohol, ki botruje raznim prekrškom: pretepom, drznemu vedenju, kršitvi nočnega miru itd. Precej primerov polni sodne spise zaradi prepovedanega hazarda, največkrat igranja kart, nekaj primerov je tudi zaradi klateštva in zelo malo zaradi mučenja živali. Kaznovalna politika se je precej zaostrila, vendar imamo kar lepo število povratnikov, ki večkrat kršijo javni red in mir.« »Mučenje živali: bi navedli primer?« % »Kot rečeno, teh prekrškov je zelo zelo malo, vsaj prijav zaradi takih zadev skorajda ni. Imeli pa smo pri- mer, ko so otroci zaprli psa v majhen prostor in ga z vseh strani obstreljevali. Veliko ljudi pa se oglaša zaradi tega, ker psi ponoči motijo okolico. Zal pa tu ne moremo nič, take zadeve bi morali sami urediti z lastniki psov. Ti bi morali pokazati več obzirnosti do sosedov, pse zapreti ali jim kakorkoli onemogočiti, da z lajanjem motijo okolico.« »Poleg prekrškov zoper javni red in mir so verjetno zelo pogosti tudi prometni prekrški?« »Lani je bilo prekrškov javnega reda in miru 571, prometnih prekrškov pa 714. Ko je prišel v veljavo ZTVCP (Zakon o temeljni varnosti cestnega prometa, je bila kontrola bolj dosledna, rezultat pa več odvzetih vozniških dovoljenj. Prej smo uporabili varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja največ zaradi vinjenosti, zdaj pa tudi zaradi drugih prekrškov: največ zaradi nepravilnega prehitevanja, prekomerne hitrosti, vožnje po nepravi strani ceste, izsiljevanja prednosti, nepravilne vožnje pred prehodom in čez prehod, odklanjanja preizkusa z alkotestom. Zaradi takih prekrškov smo se tudi največkrat odločili za varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.« D. Sedej Skriti tehnični material Cariniki na mejah jeseniške Carinarnice — največkrat na Podkorenu — v zadnjem času odkrivajo vedno več tihotapcev, ki jim je kot po nekakšni zadnji modi najbolj pri srcu naslednji material: barvni televizorji, črno-beli televizorji, tehnični material, avtomobilski deli, tranzistorji, radijski sprejemniki, šivalni stroji, žage. V manjši meri tihotapijo nekdaj priljubljeno tekstilno blago in drugi material, sem in tja je še kdo navdušen nad strelnim orožjem, najdejo pa se tudi taki, ki imajo pod sedežem ali že kje skrito prepovedano pornografijo. Če skrivajo oziroma tihotapijo z osebnimi avtomobili prek Podkorena, najdejo v svojih avtomobilih presenetljiva dobro zakrita mesta za »shranjevanje« blaga, če pa se odločijo za prestop meje z vlakom, sodobni tihotapci uporabljajo naslednjo metodo: prtljago enostavno pustijo oziroma skrijejo v sosednjem kupeju in če jo cariniki odkrijejo, potem se potuhnejo in tako lastnik ostane neznan. S tem so se izognili plačilu denarne kazni. Denarne kazni pa so, to najbrž zelo dobro vedo, precejšnje. Prebrisanost oziroma iznajdljivost tihotapcev s televizijskimi sprejemniki skoraj ne pozna meja. Mnogi seveda tako velikega predmeta, kot je televizijski sprejemnik, ne morejo kar tako enostavno potisniti pod zadnji sedež ali skriti v prtljažnik. Blago morajo hočeš nočeš prijaviti, pri tem pa nekateri računajo na carinikovo nepazljivost. Barvne televizijske sprejemnike, za katere je ob carinjenju treba odšteti kar precej denarja, prijavljajo kot črno-bele. Ob nakupu sprejemnika si oskrbijo potrebne prospekte, račune itd., ki naj bi veljali za nakup črno-belega sprejemnika, celo zavoj pripada nekemu črno-belemu sprejemniku. Cariniki pa vendarle niso tako naivni, da ne bi kakršnekoli prevare spregledali. Ko jo odkrijejo, niso prizanesljivi. O tem, da se tihotapljenje blaga resnično ne splača, je po vsej verjetnosti prepričan neki radiomehanik, eden izmed mnogih, ki jih obravnavajo na oddelku za prekrške jeseniške Carinarnice. S svojim »renaultom« se je bil pripeljal na mejo v Podkorenu in službujočemu cariniku hladnokrvno zagotovil, da resnično nima ničesar prijaviti za carinjenje. Carinika njegova izjava ni prepričala, zapeljati je moral nekoliko vstran in po pregledu avtomobila je bilo jasno, da potnik laže. Skrite kotičke svojega avtomobila je lastnik temeljito izkoristil za skrivališče raznega ra-diotehničnega materiala. Kar je mogel, je naložil poleg motorja, nekaj materiala pa je potisnil v zadnji sedež avtomobila. Storil je bil dva prekrška: vedel je, da blaga ne sme pripeljati v Jugoslavijo, razen tega pa ga ni prijavil. Ko so vse dele privlekli na dan, so ugotovili, da je njihova vrednost kar 24 tisoč dinarjev. Tihotapska vožnja pa ga ni veljala le 6 tisoč dinarjev dodatne denarne kazni in odvzetega blaga, temveč tudi odvzema avtomobila. Avtomobil je bil namreč sredstvo, s katerim je tihotapil, skrita mesta v avtomobilu je izkoristil za tihotapljenje. Zato so poleg vsega tudi izrekli varstveni ukrep odvzema avtomobila. D. Sedej KZ Naklo — Valilnica prodaja vsako soboto od 6. do 15. ure dnevno sveža jajca po 1,20 din. Valilnica ZAHVALA Ob tragični izgubi našega moža, očeta, brata in zeta Francija Plahutnika se iz vsega srca zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter nas tolažili. Iskreno se zahvaljujemo govornikoma iz dovškega folklornega društva in kranjskogorskega podjetja Žičnica za ganljive besede ob odprtem grobu, darovalcem vencev in cvetja ter g. župniku za slovesen obred. Naša posebna hvaležnost pa gre tudi sosedoma Jožici Medja za pomoč ter Francki Vertelj, ki je vse dni, ko je bil naš dom biša žalosti, čuvala Francijevega osemmesečnega sinčka Davida. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala. Žalujoči: žena Vlasta, sin David, brata in sestri ter tašča Anka. Podkoren, 12. marca 1975 Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta Ana Marija Gorjanc upokojenka Pogreb bo v petek, 14. 3. 1975, ob 16. uri izpred hiše žalosti, Ovsiše 3, Podnart. Žalujoči: sestra Apolonija in brat Filip ter ostalo sorodstvo. Ovsiše, 13. marca 1975 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas. je v 74. letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, sestra in teta Angela Košir upokojenka Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 15. 3. 1975, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Srednje Bitnje. Žalujoči: sin Viktor z družino, hči Anica z možem, brat Franc z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, 13. marca 1975 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jakoba Slivnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin dragega pokojnika, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Lubejii za zdravljenje, sosedom za nesebično pomoč, gasilcem, govorniku za poslovilne besede, pevcem za žalostinke, podjetju ŽIVILA Kranj in podjetju ELIM Jesenice. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Katarina, sinovi Jakob, Tone in Filip z družino, hčere Kati, Francka in Pavla z družinami in ostalo sorodstvo. Zasip, 12. marca 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega brata, strica, nečaka in svaka Mirka Ješeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala za lajšanje bolečin dr. Praprotnikovi, onkološkemu institutu Ljubljana, delovnim organizacijam, Kemični tovarni Podnart za izkazano pomoč in poslovilni govor tov. Polajnarju, tovarni Iskra Otoče, tovarni Iskra. Lipnica, organizaciji ZB Podnart, zvezi rezervnih oficirjev Ljubno — Podnart, pevcem in č. g. župniku iz Ovsiš. Žalujoči: sestra in bratje z družinami ter ostalo sorodstvo. Podnart, 8. marca 1975 ZAHVALA Ob nenadni in bridki izgubi naše drage mame in stare mame Pavle Brezar roj. Ju van se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem tovarne Iskra, Kovinskega podjetja, Creine, Projekta in Elektrornerilnega servisa, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje in poklonili cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, dr. Beleharju za zdravljenje, zdravstvenemu osebju na Golniku in g. župniku za tople besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Pavla, Marjeta, Mici, sinovi Jože, Janez, Franc in Maks z družinami. Praprotna polica, 6. marca 1975 Zahvala Tiho in brez slovesa je odšla naša dobra in skrbna mama, stara mama, sestra in teta Ana Dolinar roj. Košir Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč v teh težkih dneh, posebno še gospe Marjanci, Tinci, Majdi.Angeli in mami Ivanki. Vsem sodelavcem iz Konfekcije Triglav, Iskri Kranj, Tekstilnemu centru in Vinu Kranj. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo v tako velikem številu pokropili, ji poklonili toliko cvetja in vencev, nam izrazili sožalje in jo pospremili na zadnjo pot. Še posebej se zahvaljujemo dr. Stenšakovi, dr. Novaku in dr. Udirju za takojšnjo pomoč. Topla zahvala velja tudi gospodoma s Kokrice in iz Novega mesta za lepo opravljeni pogrebni obred. Najlepša hvala tudi pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Mira, Vera in Anica z družinami, sin Franci z družino. Kranj, 11. marca 1975 pogovor tedna Drago Krolnik: odlične uvrstitve v letošnji sezoni Drago Krolnik, član smučarskega skakalnega kluba Žiri, je letošnji državni in republiški prvak v smučarskih skokih med mlajšimi pionirji. Najvišji naslov v državi je osvojil minulo nedeljo na Zelenici, naslov republiškega prvaka pa si je priboril pred kratkim na Pokljuki. 11-letni fantič, učenec 5. b razreda osnovne šole Padlih prvoborcev v Zireh, se je prek skakalnice prvič pognal pred petimi leti. Komaj šest let mu je bilo takrat. m »Za skoke me je navdušil oče,« pripoveduje Drago. »Tudi on je športnik. Skakal je na smučeh, danes pa je njegova »domena nogomet! Moj prvi trener, tisti, ki mi je dal osnovne napotke o smučarskem skakalnem športu, je bil Ivan Zakelj, zadnje leto pa me trenira nekdanji državni reprezentant v smučarskih skokih Janez Jurman.« Že dve zimi nista naklonjeni smučarjem. Tudi skakalci ne morejo trenirati tako kot bi bilo potrebno. »Poleti smo vezani na plastično skakalnico v Mostecu pri Ljubljani,« pravi mladi žirovski skakalec. »Sneg pa že dve sezoni iščemo na Pokljuki!« Katera pa je tvoja največja želja? sem pobaral Draga. »Da bi še naprej dosegal vsaj take uspehe kot doslej,« se je odrezal. »In da bi tudi v Zireh dobili skakalnico, pokrito s plastiko,« je še pristavil. »Naraščaja je dovolj. Prek dvajset mlajših pionirjev nas je v klubu!« In najdaljši skok doslej? »Šestintrideset metrov daleč sem se že pognal. Tu v Novi vasi, na domači skakalnici. Lani je bilo. Letos znamke skorajda ni bilo mogoče izboljšati. Zaradi pomanjkanja snega smo imeli premalo treningov in tudi premalo tekmovanj. V Zireh, denimo, vso zimo ni bilo mogoče pripraviti in usposobiti skakalnice. Mislim, da bom prihodnjo sezono dosedanji rekord preskočil vsaj za nekaj metrov. Seveda pa bo potrebno še veliko treninga!« Tvoj največji uspeh doslej? »Brez dvoma sta to uvrstitvi na letošnjem državnem in republiškem prvenstvu. Prvih mest, po pravici povedano, nisem pričakoval. Konkurenca je bila izredno ostra!« Kdo pa je tvoj vzornik? »Švicar Walter Steiner! 2e dolgo ga občudujem! Posebno všeč so mi njegovi leti na velikih skakalnicah!« J. Govekar r Zlata puščica za Rajka Zupana ^Presenetljiv in hkrati razveseljiv Je bil izid letošnjega občinskega prvenstva Kranja v streljanju z zračno puško za zlato puščico. Pokazalo se je namreč, da raste v Kranju nova generacija odličnih Hladih tekmovalcev, ki so sposobni dosegati vrhunske rezultate in se enakovredno kosati s starejšimi, bolj $kušenimi tekmovalci. Ob tem velja pohvaliti predvsem mlade strelce iz strelske družine Slavec Ivo-Jokl, saj so se kar trije uvrstili med deseterico najboljših udeležencev prvenstva, presenetil pa Je njihov tekmovalec Rajko Zupan. Uspelo mu je premagati Vinka Fre-nha, Franca Naglica, Franca Peter-nela in vrsto drugih znanih imen. Zmagala je torej mladost in prav tega so strelci najbolj veseli, saj so se razmere v strelskem športu v Kranju zadnja leta močno poslabšale. Y mestu, kjer deluje šest družin, miata samo dve svoje prostore za vadbo in še ti dve delujeta v istih Prostorih. Na voljo je torej samo eilo strelišče s petimi strelskimi me-zato ob večji udeležbi tekmovanje lahko traja tudi teden dni. Mnogo na boljšem so strelci v Cerkljah, Predosljah in Bitnjah, ki so si °o podpori družbenopolitičnih organizacij in občanov uredili primerne Prostore za vadbo in tekmovanja. Na letošnjem prvenstvu je bilo Prvič dovoljeno uporabljati uvožene Bračne puške z odprtim vizirjem, *ajti tovarna v Kragujevcu je prenehala izdelovati zračno orožje. Nove puške so nekoliko kvalitetnejše, zato ni čudno, da je kar 12 tekmovalcev od 36 nastopajočih uspelo Izpolniti dokaj visoko normo 525 jfrogov od 600 možnih in si tako prikriti pravico nastopa na republi-s^ein prvenstvu, ki bo že prihodnjo 'UHleljo. Rezultati: 1. Rajko Zupan (S. I.-Jokl) 555, 2. Vinko Frelih (Iskra) 552, 3. Franc Naglic (S. Kovačič) 545, 4. Janko Zupan (S. I.-Jokl) 541, 5. Jure Frelih (T. Nadižar), 539, 6. Franc Peternel st. (Sava) 537, 7. Jože Lombar (S. Kovačič) 537, 8. Marko Plestenjak (Iztok) 535. 9. Rajko Rozman (Iskra) 532, 10. Ivo Šilar (Iztok) 532, 11. Božo Rogelja (S. I.-Jokl) 531, 12. Franc Cerne (Iskra) 525 itd. B.Malovrh V Kranju nov planinski odsek V ponedeljek je bila v Kranju prva seja novoizvoljenega upravnega odbora Planinskega društva Kranj, ki ga bo še naprej vodil Franci Kkar, nadzorni odbor pa bo vodil Andrej II rove. Za podpredsednika upravnega odbora sta bila izbrana Franc Benedik in Janez Zaje, za tajnika pa Roža Zabret. Na prvi seji novega upravnega odbora je bil ustanovljen odsek za planinsko rekreacijo in planinske pohode, v katerem so načelnik odseka Albin Vidmar in dlani Peter Leban, Miha Molan, Stane Markelj, Dušan Feldin, Jana Šparovec in Tone Tičar. Na ponedeljkovem sestanku so načeli vprašanja novih društvenih prostorov, saj je sedanja stavba na Koroški cesti, kjer imajo planinci društvene prostore, predvidena za rušenje. Razpravljali so tudi o problematiki odprav v tuja gorstva. Kranjski planinci so poslali Planinski zvezi Slovenije in njeni komisiji za odprave v tuja gorstva dva predloga o organizaciji odprave v Kavkaz, ki jo zveza ponuja Kranjčanom. Predsednik komisije inž. Pavle Šegu-la je opozoril tudi na pomanjkljivo obveščanje o oblikovanju VI. JAHO, ki bo odšla na Makalu. Letos čaka kranjske planince obilo dela, saj bodo skušali kar najlepše in najbolj učinkovito proslaviti 30. obletnico osvoboditve. Zato so se v ponedeljek odločili za novost. Na seje upravnega odbora društva bodo vabljeni z obvestili v oglasni omarici društva vsi člani ene najmnožičnejših kranjskih organizacij. -jk Zavod za letovanja Kranj vabi k sodelovanju za čas sezone letovanj od 1. 6. do 20. 9. v letovišču Novigrad in Stenjak: upravnika blagajnika skladiščnika glavno kuharico pomočnika glavne kuharice kuhinjske pomočnice* snažilke Za ta dela naj se interesenti prijavijo na naš zavod. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Prednost pri zaposlitvi imajo osebe, ki niso v delovnem razmerju. Nogometaši Triglava pred spomladanskim startom. — Foto: M. Zivulović Nogometaši Triglava pred spomladanskim startom Po več prijateljskih tekmah se bo enajsterica NK Triglava v nedeljo prvič uradno predstavila ljubiteljem nogometa v Kranju. V okviru področnega jugoslovanskega pokala za Gorenjsko se bodo pomerili z moštvom loškega LTH. Tako kot članska ekipa stražiške Save, so tudi nogometaši Triglava s sedmimi točkami v zahodni conski ligi prezimili na dnu. In tudi oni se bodo vključili v borbo, da ne izpadejo. Resno so prijeli za delo, saj so se začeli pripravljati že januarja. Morala in disciplina igralcev na treningih je na višini. Vsi z novim trenerjem Marjanom Brezarjem, se zavedajo, da bo borba za obstanek težka in trda. Februarja in marca so namreč odigrali že šest prijateljskih srečanj (Triglav : Lesce 4:0, Triglav : Korotan 1:2, Bled : Triglav 1:1, Lesce : Triglav 0:2, Celulozar : Triglav 0:7,Triglav : Jesenice 1:1), v načrtu pa imajo še srečanja z Ljubljano, Slovanom in drugim moštvom ljubljanske Olimpije. Disciplina, pravi trener Marjan Brezar, je odlična in ni se treba bati, Valenčič in Žagar v reprezentanci Po sobotni otvoritveni kolesarski dirki v Pulju in nedeljskem kriteriju, na katerem je nastopilo 83 domačih kolesarjev in 10 repre-zentantov ZRN, je strokovna komisija izbrala kolesarje, ki bodo zastopali Jugoslavijo na dirki Okoli Alžirije in kasneje na Dirki miru Varšava-Berlin-Pra-ga. Med izbranimi kolesarji sta tudi dva člana KK Sava Kranj, in sicer Jože Valenčič in Slavko Žagar. Repre-zentanti se ta teden še pripravljajo v Poreču, nato pa bodo odšli na testiranje in kontrolo v Beograd, kjer bodo ostali do odhoda v Alžirijo. F. Jelovčan Partizan (B. Dobrava) vodi V divji hokejski ligi so moštva odigrala 5. in 6. kolo. Tekme so se odigrale na Jezerskem in na Jesenicah. Ker morajo ekipe odigrati le še 2 koli, je ekipa Partizana že prvak 1. dela prvenstva, ki se bo nadaljevalo jeseni. Igralci Korotana še vedno niso osvojili nobene točke, ostala moštva pa se po svojih močeh borijo za čimboljšo uvrstitev. Rezultati 5. in 6. kola so naslednji: Petermajer : Zabnica 8:5, Partizan : Ljubno 16:2, Bangladeš : Korotan 11:5, Jezersko :, Zlato, polje 10:4, Petermajer : Korotan 5:2, Bangladeš : Ljubno 4:3', Partizan : Zelin 13:0, Jezersko : Zabnica 5:5, Zelin : Zlato polje 4:3, Ljubno : Petermajer 11:2, Partizan : Korotan 17:2. Lestvica: Partizan B. Dobrava 7 7 0 0 81:14 14 Želin Naklo 6 5 0 1 34:31 10; Bangladeš Kokrica 6 4 0 2 45:26 8 Jezersko 6 3 2 1 31:29 8 Zabnica Sv. Duh 6 2 1 3 35:45 5 Petermajer Stražišče 7 2 1 4 24:49 5/ Ljubno 6 2 0 4, 36:37 4 Zlato polje 6 1 0 5 20:39 2 Korotan 6 0 0 6 19:60 0 F. Perdan da bi izpadli. To je naš edini cilj, saj v moštvu ne bo dosti sprememb, dobili pa smo tudi tri dobre igralce. Kranjskega ligaša so namreč okrepili Šemrl, Brezar in Komovec. Upajmo torej na najboljše. Trigla-vanom želimo, da bi se jim uresničil cilj, ki so si ga zadali, in da bi z dobro igro na stadionu spet privabili toliko gledalcev kot v »zlati« dobi kranjskega nogometa. D. Humer Priporoča se Veleželeznina MERKUR TOZD Prodaja na drobno poslovalnica KURIVO Kranj, Kolodvorska 4, tel. 21-192. Strelke za dan žena Občinska strelska zveza v Kranju je v počastitev dneva žena organizirala strelsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem je nastopilo 25 tekmovalk. Največ tekmovalk je bilo iz Predoslej (10). Rezultati — posamezno: 1. Roza-lija Sabo (T. Nadižar) 252 krogov, 2. Milka Štemberger (T. Nadižar) 228, 3. Vika Cvetkovič (Sava) 220, 4. Marija Čuvaj (T. Nadižar) 220, 5. Helena Lipar (Bratstvo-Edinstvo) 218; ekipno: 1. »Tone Nadižar« 700, 2. »Franc Mrak« I 638, 3. »Sava« 621, 4. »Franc Mrak« II 565, 5. »Iztok« 554 itd. B. Malovrh V nedeljo v Kranju: Jugoplastika : Domžale V nedeljo, 16. marca, ob 14.30 bo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju tekma 1. kola zvezne ženske nogometne lige. Kranjčanom se bosta predstavili ekipi splitske Jugoplastike in Domžal. To bo prva ženska nogometna tekma v Kranju. P. Z. v _f, LTH : Jesenice 1:0 'vV'Škofji Loki je bila prijateljska nogometna tekma v okviru priprav za spomladanski del prvenstva, ki se bo pričel v conski nogometni ligi v nedeljo, 30. marca. Nogometaši LTH so premagali Jesenice z 1:0 (1:0). J. M. Vožnja na delo V industrijskih krajih in mestih brnenje, piskanje in ropot vozil oznanja delovni dan. Na vpadnicah se prerivajo vozila ali celo kolona vozil, ki je nekaka povorka gmotne moči, prestiža ali družbenega razlikovanja. Bolj ugledni občani, vodilni delavci se vozijo posamič, ti navadno bolj ukazujejo, usmerjajo ali načrtujejo proizvodnjo, v ljudskih cenejših vozilih se pelje po nekaj potnikov, z avtobusi, vozili družbenega sektorja, pa se vozijo ostali, med njimi je več takih, ki delajo na normo in se znoje ob strojih. Gotovo je, da je za mnoge vožnja na delo nujna in potrebna, za nekatere pa je neutemeljena, saj bi lahko na delovno mesto prišli prej, varneje in bolj mirno kar peš. Seveda pri tem ne bi trpel njihov ugled. A radi se postavljajo z vozilom, žele da jih drugi vidijo in tako navidezno potrjevanje osebnosti je čutiti tudi pri vožnji na delo. Dosti je takih, ki se vozijo na delo iz neposredne bližine, ti daljšajo kolone, večajo hrup in onesnažujejo zrak. Bolje bi bilo, če bi se pripravili na delo z jutranjo hojo, pa raje ogrevajo krvno žilni sistem in živčevje z jutranjo dirko, s polževo vožnjo, z impulzivnimi, naglimi pospeški in hitrimi zavoji. Popuste jim živci, začno brezglavo trobiti in robantiti, da bi čim prej prišli na delo. So tudi taki, ki celo tvegajo vožnjo po prepovedanih poteh — in spet hudovanje, ko so že v ranem jutru ob nekaj denarja. Je v takih primerih po razburljivih jutranjih doživetjih njihovo delo še dovolj učinkovito? Podobno stanje je ob koncu dela, ko se je potrebno spet kar najhitreje vrniti domov. Temeljne organizacije združenega dela zapušča množica. Delovna utrujenost in lakota stopnjujeta živčnost, strpnost se manjša, neobzirnost pa se veča. Spet se bo potrebno čimprej preriniti v kolono. V teh okoliščinah ni čutiti posebnega vozniškega bontona in ne omike, prevladuje grobost in .netaktnost. Slišati je grde besede tehnične in ekonomske inteligence. Negodovanje in jeza stopnjujeta delovanje vegetativnega živčevja, to je res odlična priprava želodca za sprejemanje hrane. Ce se bo število motoriziranih delavcev tako večalo kot doslej, bodo v prometu nastale težave pa tudi prostora za avtomobile bo manjkalo. Spet bo nastal spor, komu in kje naj pripada prostor za parkiranje. Ali bomo sami premostili nalezljivo in večkrat nekoristno pa tudi drago navado vožnje na delo iz take oddaljenosti, ki bi jo zmogli peš, posebno v lepih dneh, mirno, sproščeno in brez jutranjih in popoldanskih živčnih vaj. Jože Ažman Morda prvi Od danes do nedelje bo v Šibeniku finale mladinskega vaterpolskega tekmovanja SFRJ, na katerem bodo sodelovale naslednje ekipe: Partizan (Beograd), POŠK (Split), Jadran (Herceg Novi), KPK (Korčula), Solaris (Šibenik) in kranjski Triglav. Med favorite vsekakor lahko prištevamo tudi mlade Kranjčane, saj so bili lani drugi, letos pa so odpotovali na turnir okrepljeni z dvema odličnima mladincema iz Kamnika I. Šnab-lom in Raisnerjem. Hkrati bo v teh dneh v Šibeniku tudi druga pionirska vaterpolska šola ter letna kon-ferencaa združenja zveznih ligašev. Tržič -dh Medvode 0:10 V Tržiču je bila v nedeljo prijateljska nogometna tekma, kjer so nogometaši Medvod kar z 10:0 premagali ekipo Tržiča. -fr i&i * i% s is Petek — 14. marca 1975 Smučarski teki so brez dvoma med najzahtevnejšimi in najbolj napornimi smučarskimi disciplinami. Le težko bi našli še bolj »garaško« športno panogo. Teki na smučeh so se rodili v skandinavskih državah, sčasoma pa so se zanje ogreli tudi v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah. Smuški tek ni le spoštovanja vredna športna disciplina, temveč sodi obenem tudi k najbolj posrečenim in priporočljivim oblikam splošne rekreacije. Poznamo primere nekaterih držav, predvsem Švice in severnjakov, kjer ima skoraj vsaka družina tekaške smuči in kjer je sprostitev in nabiranje novih moči na smučeh vsakdanjost. Povrhu ^sega pa tekaška rekreacija ni tako draga. Zal pri nas, kljub naravnim pogojem in nekaterim dobrim tekačem, ki so nas uspešno zastopali tudi v tujini, tekaški tekmovalni in rekreativni šport še nima takšnega položaja, kakršnega bi lahko imel in — zaslužil. Še več. Nekateri napovedujejo tej športni zvrsti dokaj črnogledo prihodnost. V tem smislu zvene tudi besede sogovornikov v današnji rubriki, znanih tekačev in tekaških delavcev. Vinko Grašič, trener Alp-lesa iz Železnikov in mladinske državne reprezentance: »Žalostno in vendar resnično je, da smo na repu evropske tekaške lestvice. Vsaka generacija res da nekaj dobrih posameznikov, kot sta sedaj Tajnikar in Kalan, vendar se sprašujem, kako dolgo bomo spet čakali, da bomo dobili njima enake ali celo še boljše. Zaradi množičnosti ne smemo godrnjati, vendar nismo sposobni iz te množice izluščiti najboljše, najbolj obetavne. Klubsko delo je pogoj za uspeh. Interesi reprezentance morajo v določenih trenutkih prevladati klubske interese, vendar ni vedno tako. Tudi udeležba na treningih je pičla. Priznati moram, da tekaški šport že dolgo ni imel tako dobre materialne osnove kot letos. Še posebej kaže pohvaliti razumevanje Elana. Upam, da nas bo sedanji položaj streznil in spodbudil k boljšemu in bolj organiziranemu delu.« Roman Seljak, nekdanji smučarski tekač in repre-zentant: »Leta 1968 sem zadnjič tekel za reprezentanco, pred dvema ali tremi leti pa sem tekaške smuči dokončno obesil na klin. Položaja tekaškega športa resnično ne morem dobro oceniti. Imamo dobre pionirje in mladince, ob prestopu k mlajšim članom ali članom pa se talenti zgube. Vzroke za to kaže iskati v organizaciji smučarskega športa v Sloveniji in v Jugoslaviji ter v neurejenem položaju vrhunskih športnikov. Ljudje težko usklajajo športno udejstvovanje z obveznostmi v službah in šolah. Kolektivi in šole nerade dajejo upravičene in plačane izostanke oziroma dopuste, klubi nimajo denarja, da bi tekmovalcem nadoknadili zgubljeni zaslužek itd. Športniki prihajajo v neenak položaj z drugimi delavci in zaradi tega se marsikateri obetajoč tekmovalec poslovi. Pogosto sklepam, da bi marsikdo pri nas celo raje videl, da dobrih tekmovalcev ne bi imeli! Primer Bojana Križaja. Za resnično obetavnega fanta smo komaj dobili sredstva, da je šel v Ameriko in na Japonsko, za trenerja, ki bi ga moral spremljati, pa denarja ni bilo.« Peter Žibert, predsednik tekaške sekcije Smučarskega kluba Triglav: »Ocenjujem, da imamo pri nas pogoje za razvoj tekaškega športa in za dosego dobrih, če že ne vrhunskih rezultatov na tem področju. Resda smo šele na začetku, vendar je mogoče z dobrim sodelovanjem med organi smučarske zveze in klubi ter z več dobre volje in prizadevnosti marsikaj doseči. Tekaški šport se širi na Hrvatsko, v Bosno in Hercegovino. Krepko se bomo morali potruditi v našem klubu, če želimo še naprej ostati vodilni v državi. O rekreativnem pomenu smuškega teka ne kaže posebej govoriti. Na Jezerskem smo usposobili prvo TRI M smučarsko tekaško progo v Jugoslaviji, ki bi bila v primeru ugodnejših snežnih razmer odprta v nedeljo. Central pa je že pripravil izposojevalnico smuči in čevljev. Cez tri ali štiri leta bo postalo Jezersko novo smučarsko tekaško središče.« J- Košnjek V Zireh so jeseni začeli graditi nov stanovanjski blok. V njem bo dvanajst stanovanj, lastniki pa se bodo po predvidevanjih vanj lahko vselili konec julija ali v začetku avgusta. Delavci so pred dnevi zabetonirali zadnjo ploščo nad tretjim nadstropjem. Izvajalec del je SGP Tehnik iz Škofje Loke. (-jg) — Foto: F. Perdan Sumljiva čistilna sredstva Postaja milice Kranj prosi vse, ki so kupili od neznanih prodajalcev čistilna sredstva, naj se javijo na postaji milice Postaja milice v Kranju je bila obveščena o prodaji »univerzalnega čistilnega sredstva za štedilnike, pohištvo in steklo«, ki so ga prodajalci, vsi doslej ugotovljeni so iz Kranja, ponujali na domovih po Gorenjskem, enake primere pa so odkrili tudi v Ljubljani. Prodajalci »univerzalnega čistila« so zahtevali za škatlico tudi K), za manjši zavitek pa celo 50 dinarjev. Pri nekaterih občanih, predvsem gospodinjah, so imeli precej uspeha in so prodali kar lepe količine »novega« čistilnega sredstva. Ker delavci postaje milice v Krapju sumijo, da je »univerzalno čistilno sredstvo za štedilnike, pohištvo in steklo« ponarejeno, naprošajo vse, ki so čistila kupili,, naj se javijo na postaji milice1 v Kranju. Eden od prodajalcev je namreč delavcem milice povedal, da je »univerzalno čistilo« zmes kromovega praška in navadne barve za zid! -jk Razpored krvodajalske akcije za ponedeljek, 17. marca Osnovna organizacija RK Vodovodni stolp: odhod ob 6.15 in ob 10.10 izpred gasilskega doma Osnovna organizacija RK Šenturska gora: odhod ob 6.45 s Šenturske gore št. 24 (pri Reberniku) Osnovna organizacija RK Huje-Planina-Čirčiče: odhod ob 6.45 in 9. uri z avtobusne postaje v Cirčičah, ob 7.50, 8.30 in 9.10 izpred krajevne skupnosti — Cesta 1. maja 5 Osnovna organizacija RK Pred- • v v 111 delavski svet je odobril... Jeseni leta 1973 je bila Marija Pretnar iz Kranja, računovodkinja v Konfekciji Triglav, obsojena na sedem mesecev zapora za dve leti pogojno. V obrazložitvi sklepa sodišča je zapisano, da so ji kazen naložili, ker je nagovarjala soob-toženo Marijo Bule, da je delavcem (predvsem vodilnim) iz blagajne prodajaln odobravala brezobrestne kredite, namesto da bi denar položila na žiro račun. S tem je Pretnarjeva kršila odločitve samoupravnih organov in splošnih aktov in tudi drugače je nevestno ravnala v poslovanju in skrbi za družbeno premoženje. Čeprav bi morala vedeti, da zaradi tega lahko nastane za gospodarsko organizacijo premoženjska škoda. S takim ravnanjem je tudi omogočila nezakonito prilaščanje. Soobto-ženka si je prilastila več kot 50.000 dinarjev,-podjetje pa je bilo oškodovano za več kot 70.000 dinarjev. Obtožena Marija Pretnar si je za zagovor na sodišču seveda najela odvetnika. Ker njegovo delo ni zastonj, je ob zaključku obravnave prejela račun v višini 1630 dinarjev. Kdo naj ga plača? Le pet dni po sodbi, 31. oktobra 1973, je prispela v podjetje Konfekcije Triglav vloga Marije Pretnarjeve, naj ji povrnejo stroške za odvetnika. Ne, vloge niso vrgli v koš. Že na prvi seji poslovnega odbora so jo obravnavali. Sprejeli so sklep, da o vlogi ne morejo razpravljati in v zvezi z njo sprejemati sklepov dokler sodba ni pravnomočna. Potem pa jo bodo pustili v presojo delavskemu svetu. Sodba je postala pravnomočna pred približno letom dni. 17. junija 1974 je bila na dnevnem redu sedme redne seje delavskega sveta tudi obravnava vloge Marije Pretnarjeve. Kako je tekla razprava, ni znano, znan pa je sklep. Bivši ra-čunovodkinji se stroški za odvetnika povrnejo. In obrazložitev: Prepričani smo, da je sklep pravilen, ker je odvetnik (na sodišču), ko je zagovarjal obtoženko, deloval v korist interesov naše delovne organizacije. In s tem naj bi bilo vse urejeno. Najbrž bi tudi bilo, če za to ne bi zvedeli delav-kranjske Uprave javne varnosti L. Bogataj dvor: Jutri letna skupščina občinske gasilske zveze Kranj Delegati gasilskih organizacij iz kranjske občine in gostje se bodo zbrali jutri popoldne ob 17. uri v dvorani skupščine občine Kranj na redni letni skupščini. Gasilsko zvezo kranjske občine sestavlja 38 teritorialnih društev in 6 društev v delovnih kolektivih, ki imajo skupno 2344 aktivnih članov, od katerih je 63 žensk. Na območju zveze delujeta tudi dve poklicni enoti: Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo in poklicna gasilska enota letališča na Brniku. Upravni odbor zveze v svojem poročilu ugotavlja, da je bil delovni program, sprejet na lanski skupščini, uresničen predvsem zaradi dobrega sodelovanja med upravnim odborom, štabom operative, izvršnim odborom, komisijami, občinsko skupščino in njenimi organi, Zavodom za požarno, reševalno in tehnično službo, društvi in krajevnimi skupnostmi ter organizacijami združenega dela. -jk odhod ob 7. uri z avtobusne postaje Preddvor, ob 7.05 z avtobusne postaje pri mostu Tupaliče, ob 7.10 z avtobusne postaje Tupaliče Osnovna organizacija RK Gorice: odhod ob 8. uri z avtobusne postaje Gorice pri gostilni in ob 8.05 z avtobusne postaje Letence Neodgovoren odnos do 120-članskega kolektiva Občinska konferenca ZK Radovljica podpira sanacijo podjetja TIP-TOP in odcepitev obrata v Bohinjski Bistrici — Sanacijski program za rešitev obrata v Bohinju pripravlja radovljiška Almira ta obrat še do nedavnega ni bil. pravna oseba oziroma samostojna temeljna organizacija združenega dela. Tako se je zgodilo, da je kolektiv, čeprav nič kriv, zaradi slabe po-1 slovne politike in vodenja podjetja; nenadoma zašel v težave. Ogrožena je socialna varnost 120 zaposlenih v Bohinjski Bistrici. Zato so na konferenci ugotovili, da je bil odnos vodstva do tega kolektiva več kot neodgovoren. Zavzeli so se za sanacijo podjetja, hkrati pa podprli sklep sindikalnega občnega zbora f obratu v Bohinju, da se obrat odcep1 od podjetja TIP-TOP. Zavzeli so s* tudi, da je treba sanacijski postopek v podjetju ali drugačno rešitev čini' prej izpeljati, sicer se lahko zgodi, d* DO škoda še večja. To nalogo so na' ložili izvršnemu svetu radovljiški občinske s'kupščine. Predsednik izvršnega sveta je pO' jasnil, da se v občini zavzemajo, d* bi se sedanji obrat v Bohinjski B1' strici pridružil enemu od tekstilni'1 podjetij v občini. Rekel je tudi, da & izvršni svet ne strinja z likvidacij? podjetja TIP-TOP in da sanacijs« program za bohinjski obrat že prl' pravlja radovljiška Almira.. A. Žalar Predsednik izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine Franc Podjed je na zadnji razširjeni seji občinske konference zveze komunistov Radovljica minuli teden seznanil člane konference s položajem podjetja TIP-TOP Ljubljana (bivša Modna oblačila) in pri tem pojasnil , težave, v katerih se je znašel 120-članski kolektiv v obratu tega podjetja v Bohinjski Bistrici. V radovljiški občini so bili namreč pred približno tremi meseci obveščeni, da je. imelo podjetje TIP-TOP Ljubljana ob lanskih devetih mesecih okoli 25 milijonov novih dinarjev izgube. Po nepopolnih podatkih, kot je bilo rečeno na konferenci, pa je zaključni račun tega podjetja za minulo leto pokazal že 44 milijonov novih dinarjev izgube. Vsak dan se menda izguba poveča za novih 250 tisoč dinarjev. Člani konference so z nezadovoljstvom ugotovili, da niti zaposleni v obratu v Bohinjski Bistrici niti v občini niso bili pravočasno seznanjeni s finančnim položajem podjetja. Poudarili so, da je obrat v Bohinjski Bistrici izrazit primer neuresniče-vanja in nespošt ovanja ustave, saj