SLOVENSKI izd.i t*rtM>piM)n /uiožni$lLo podjetje SZDL »iSai tisk« / Direktori Rot! jen buba * Odgovorni ■ redni k: Sergej Vo&njak I Tiska ..w. ___ ______ _________„ef _______.___ , tisk'- ia »Slov poročen icae i Uredništvo: Ljubljana, Tomšičevo olic» \ telefon 23-522 do 23-Š26 t Oprava: Ljubljano, Tomšičeva S/D-1 telefon 23-522 do 83-526 t Oglasni oddelek t Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, aa ljubljanske naročnike 29-463, ta zunanje 21-832 / Poštni predal 29 f Tekoči račun Narodne banke 691-»T«-163 • Mesečno naročnina 290 din NAČELNA RAZPRAVA O PREDLOGU ZVEZNEG A DRUŽBENEGA PLAN A KONČANA V razdelitvi narodnega dohodka in naši ekonomski politiki niso mogoče nobene bistvene spremembe Beograd, 12. febr. Dopoldne ob 10. se je pod predsedstvom Milentije Popoviča, predsednika odbora za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta, nadaljevala skupna seja odbora za gospodarstvo zveznega zbora in zbora proizvajalcev zvezpe ljudske skupščine. Pred začetkom razprave je dal Milentije Popovič najprej nekoliko pripomb v zvezi z razpravo na posebnih sejah odbora. Odbori so se sporazumeli o tem, da se preide po tej razpravi na delo po posameznih odborih isi da dobi tam razprava konkretne oblike. Na posebnih sejah bodo dajali zastopniki Zavoda za planiranje im Narodne barake podrobne odgovore na vprašanja ljudskih poslancev, do katerih je prišlo že v tej razpravi. S tem bo mogoče doseči, da bo potekala razprava čisto konkretno im v podrobnosti na osmovi obsežne dokumentacije, k; so jo prejeli ljudski poslanci že pred desetimi dnevi. Vojna podjetja so velikega pomena za naše gospodarstvo Nato se je oglasil prvi k besedi ljudski poslanec Vlajko Begovič. Ne slede na to, da imamo še vedno opraviti s precejšnjim številom administrativnih ukrepov, ki se jim zaradi objektivnih razlogov še ni bilo mogoče odreči, je dejal, predstavlja letošnji družbeni plan velik napredek, ker daje 'e osnovne proporce v gospodarstvu m pušča gospodarstvu dovolj veliko prostost gibanja. Nato je omenil nekatere pomanjkljivosti v predloženem planu, med njim; vprašanje razdelitve dobička, načina razdelitve plačnega sklada im kreditne politike. Izrazil je mnenje, da bi bilo treba dati nekoliko večja sredstva samoupravnim organom, nadalje za kmetijstvo, promet, življenjski standard in Za kraje, v katerih je nezaposlenost. H koncu je Vlajko Begovič omenil izdatke za našo armado, ki gredo med tako imenovane negospodarske izdatke. S tem v zvezi je treba ugotoviti, ie dejal, da vsi izdatki naše armade še zdaleka niso negospodarski. Armada je že zgradila okrog 30 velikih vojnih podjetij, zgradila je nove ladjedelnice in razširila stare, ustanovila vrsto podjetij za potrebe ladjedelništva. kakor so tovarne parnih strojev. Diesel-motorjev. dvigal In podobno. Zato ne smemo pozabiti, je dejal Begovič, da ima delo teh podjetij velik pomen za naše gospodarstvo. 7.1 detajlnejše podatke o perspektivnem reševanju stanovanjskega vprašanja Nato je govoril ljudski poslanec Marjan Cvetkovič. Ko se je dotaknil delovanja instrumentov kot celote na gospodarska podjetja, je dejal, da bi bilo prav, če bi ljudski poslanci razpolagali s stalnimi pokazatelji, ki so potrebni, če naj si človek ustvari pravilno sliko o delovanju teh instrumentov na gospodarstvo kot celoto. Za primer je navedel pregled proračunskih izdatkov po posameznih republikah, in sicer skupno z vsemi investicijami, ki gredo v proračun, na prebivalca po posameznih republikah. Ce bi razpolagali s taikim pokazateljem, je dejal, bi videli, kako deluje Selešema v Ravneh bo j razpisala 21 štipendij Upravni odbor Železarne v Ravnah je sprejel na zadnji se. Ji sklep, da ho razipsal 21 štipendij , za visokošolce in srednješolce - tehnike, in sicer za 6 metalurgov, 5 strojnikov, za kemika, eiel troinženirja, gradbenika in ekonomista na visoki šoli, na Tehnični srednji šoli pa bodo dobili štipendije 3 slušatelji iz strojnega oddelka, 2 me-. talurga in elektrotehnik. Stipendije za visoko šolo bodo znašale prvo leto 4300, drugo leto 4300, tretju 3000, četrto 5500 m za peto leto 6000. Stipendije za Tehniško srednjo šolo pa bo. do znašale po 4000 din mesečno. —jP ta instrument na gospodarska podjetja in gospodarske panoge v posameznih republikah in kako se odraža na politiko komune. Marjan Cvetkovič se je tudi zavzemal za to, da dajo predstavniki zveznega zvršnega sveta in Zavoda za planiranje na eni izmed prihodnjih sej ljudskim poslancem natančnejše podatke o Sem, kakšne so perspektive za rešitev stanovanjskega vprašanja in stanovanjske izgradnje sploh in da morda tudj nekoliko bolj podrobno obrazložijo vprašanje investicij za družbeni standard. Po skrbni razpravi bi morda le še našli kakšno milijardo za potrebe republik Ljudski poslanec Miloš Minič je v razpravi poudaril potrebo, da da Zavod za planiranje odborom podatke o tem, kako nas bodo v naslednjih petih letih angažirale investicije, ki jih bomo dali letos v gospodarstvo. Ze sedaj bi namreč bilo treba vedeti, kakšna bo naša investicijska politika v naslednjih letih. Za primer je navedel, da bodo morale biti investicije, ki predvidel porast tako potrošaJth, kakor tudi proizvodnih potreb. TISTI, KI SO IMELI OD MS MED VOJKO VELIKE KORISTI, BI DUNES MORALI UPOŠTEVATI NAŠ POLOŽAJ Ljudski poslanec Zoran Polič se je posebej dotaknil naših dolgov v tujini in poudaril, da pomenijo za nas veliko obremenitev, ki jo bomo čutili tudi v prihodnjih dveh letih. Polič je povedal, da se vodijo razgovori o tem, kako bi se to breme olajšalo s tem, da bi se izvedlo konverzijo dolgov ali pa prešlo na dolgoročno odplačilo, ter je predlagal, da naj bi se o tem v odborih podrobneje poročalo. »Če so ti dolgovi, je nadaljeval Polič, in oni so posledica stanja, v kakršnem smo se znašli po težki vojni, nadalje posledica ekonomske blokade informbiroja ter suše, in če vemo, kar ve ves svet, da smo mi z vso iskrenostjo sodelovali v drugi svetovni vojni ter da tedaj nismo spraševali kaj je treba dati za skupne napore, potem menim, da bi vsaj tisti, ki so tedaj imeli velike koristi Delegacija Kamnika pri predsedniku republike Beograd, 12. februarja. Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes ob 10. uri v Belem dvorcu delegacijo mesta Kamnika, ki sta jo vodila predsednik mestne občine Kamnika Alfred Janko in sekretar mestnega komiteja ZK Slovenije Srečko Rot. Delegati so predsedniku Titu v imenu prebivalcev svojega mesta izročili diplomo častnega meščana. Predsednik Tito se je iskreno zahvalil meščanom Kamnika, kjer je v svoji mladosti živel in delal. V prisrčnem razgovoru s svojimi gosti se je zanimal za sedanje razmere v Kamniku in obujal spomine na dni, ko je bival tam. Ob slovesu je predsednik Tito prosil zastopnike Kamnika, naj sporoče meščanom, zlasti pa delavcem tovarne »Titan«, njegovo zahvalo in tople pozdrave. m osvojile jn gospodarsko "«trdile, bi se morda s samo proia. čunsko tehniko dohodki med republiko in komuno razdelili, da bi se izognili dotiranju gospodarsko močnih lokalnih družbenih skupnosti, kar se bo sicer letos zgodilo v nekaterih republikah. Ljudski poslanec Nikola Kotle je izjavil, da zasluži vprašanje poslanca Kolarja vso pozornost, nato pa je načel vprašanje upravičenosti velikih investicij v nove objekte (kar določa družbeni plan), ker nekateri objekti, v katere so vložena velika sredstva, še vedno niso do. končani. Odgovarjajoč na vprašanje ljudskega poslanca Kolarja, je poverjenik zveznega izvršnega sveta Dušan Lompar dejal da je razporeditev virov dohodkov na federacijo, republike in komune v zakonu izraz našega sedanjega gospodarskega položaja. V primernem času bo mogoče nekatere stvari spremeniti. Strahinja Dakič, načelnik v zveznem državnem sekretariatu za splošne zadeve in proračun, je dejal v zvezi s tem, da je namen zakona o proračunih čimbolj utrditi materialno podlago komun. Ce se bodo izdatki federacije zmanjševali, bo tudi več možnosti, da se nekateri dohodki republik prenesejo v prihodnje na ograje in mesta. Razprava se nadaljuje. Državni sekretar za narodno obrambo bo poročal v ponedeljek Beograd, 12. febr. V ponedeljek bo na skupni seji odborov za gospodarstvo in proračun obeh zborov zvezne ljud. ske skupščine podal poročilo o izdatkih za narodno obrambo državni sekretar za narodno obrambo Ivan Gošnjak. V predlogu plana so ti izdatki določeni v višini 62.6 odstotkov skupnih izdatkov federacije. Seja bo dopoldne ob 10. uri. jih bo finansirala zveza v prihodnjem letu, za 200 milijard večje od letošnjega zneska teh investicij. To je treba vedeti, ko se razpravlja o teh vprašanjih. Zavzemal se je še za to, da da Zavod za planiranje odborom podatke o tem, kako se bo verjetno gibal narodni dohodek v naslednjih petih letih. Končno je Minič izrazil mnenje, da bi verjetno še našli kak-šncKmilijarđo za potrebe republik, če bi se razpravljalo o planu še bolj podrobno. To bi bilo tem prej potrebno, ker pride väpsih do zelo težkih primerov. Navedel je beograjsko univerzo, na kateri študira . 30.000 študentov in ki ima okrog 10.000 absolventov. Ta univerza bi potrebovala 3 milijarde 600 milijonov dinarjev, republika pa ji lahko da iz svojih sredstev le 300 milijonov dinarjev. Podobno je s pomočjo, ki jo lahko nudi republika zaostalim krajem. Srbija da lahko na primer v ta namen le 300 milijonov dinarjev. Več sredstev okrajem Ljudski poslanec Dušan Ca-lič je predlagal, da da Zavod za planiranje podatke o skupnih izdatkih in dohodkih okrajev glede na lansko leto. To je zelo pomembno, ker bi šele tedaj videli, v kakšnem položaju so okraji: tem da je treba pustiti od dohodkov z ifjihovega področja letos več, kakor smo jim pustili lani. Izrazil je mnenje, da bi jim bilo mogeče pustiti sredstva, ki za državo kot celoto ne pomenijo mnogo, bi pa prišla še kako prav ggkrajem. Radivoje Davidovič je gove-ril o potrebi, da se vprašanje zaposlitve obravnava s stališča letnega prirastka prebivalstva. Glede na to bi bilo treba po njegovem mnenju izdelati poleg letnega operativnega plana tudi perspektivni plan, ki bi upoštevajoč prirastek prebivalstva LUKSEMBURG. 12. febr. (AFP). Predsednik visoke oblasti skupnosti za premog in jeklo Jean Monnet je izjavil na tiskovni konferenci, da se e v Berlinu večkrat sešel z ameriškim ministrom Dullesom, s katerim Je govoril o najemu posojila v ZDA za evropsko skupnost za premog ln jeklo, — ' od naše borbe, morali imeti pred očmi, oziroma morali upoštevati naš položaj ter ne s takim zavlačevanjem in takim odporom sprejemati naše predloge. To pa toliko prej, ker smo v vseh dosedanjih letih redno plačevali naše obveznosti v tujini.« Razpravljanje o zakonu o proračunih Beograd, 12. febr. Na skupni seji odborov za proračun obeh domov zvezne ljudske skupščine, ki jo vodi ljudski poslanec Mitar Bakič, so danes začeli razpravljati o zakonu o proračunih. Ljudski poslanec Josip Kolar je vprašal, če pridejo v dohodke republik dohodki od kmetijstva in 0ohodki od samostojnih poklicev in premoženja. Ker je namen celotne naše politike, da bi se komune bolj osa- 135 milijard za Beograd v 7 letih Beograd, 12. febr. V perspektivnem načrtu razvoja Beograda od leta 1954 do leta 1960, o katerem bo v kratkem razpravljal ljudski odbor, je predvideno, da bo treba za najvažnejše potrebe glavnega mesta investirati v sedmih letih 135 milijard dinarjev. Načrt določa, da bo potrebno hitreje raz. vijati gospodarstvo, zboljševati komunalne, stanovanjske razmere, težak položaj v kulturi, prosveti in umetnosti ter urediti zdravstveno službo. Skupščina Glavne zadružne zveze Hrvatske Zagreb, 12. febr. — Na letni skupščini Glavne zadružne zveze Hrvatske, ki je danes pričela z delom, so ugotovili, da je nad polovico prebivalstva v Hrvatski zbrano v 2200 kmetijskih zadružnih organizacijah. Te zadružne organizacije so v zadnjih 20 mesecih dosegle pomembne uspehe pri pospeševanju kmetijstva in druge zadružne delavnosti. Samo v kmetijskih zadrugah je lani narastel promet na 29 milijard dinarjev, medtem ko je znašal predlanskim 22 milijard din. Skupščini prisostvuje 260 delegatov. __ V včerajšnji številki smo objavili vest o začetku obratovanja v tovarni keramičnih Izdelkov »Jugokeramika« v Zaprešiču pri Zagrebu. Letna zmogljivost te tovarne znaša 5.500 ton keramičnih izdelkov: ploščic, Jedilnega pribora in okraskov. Strokovnjaki, ki bodo vodili proizvodnjo so se seznanjali s to stroko tudi v Združenih državah Amerike, v Zahodni Nemčiji in na Švedskem. OSEMNAJSTI SESTANEK V BERLINU Avstrija terja nujno rešitev Študentovski festival bo v Ankari od 28. febr. do 4. marca Beograd, 12. febr. Po sporazumu z Zvezo študentov Turčije bo festival študentov Turčije, Grčije in Jugoslavije od 28. februarja do 4. maera v Ankari. Zveza študentov Jugoslavije bo poslala na festival narodopisno skupino študentovskega kultur-no-umetniškega društva »Bran. ko Krsmanovič« iz Beograda, dva solista godalne in dva solista vokalne glasbe iz Zagreba in Ljubljane. Na festivalu bodo sodelovala tudi študentska moštva košarke in odbojke. Podoben program bosta imeli na festivalu tudi grška in turška študentovska zveza. V Beogradu je končan popis in kategorizacija stanovanj v vseh občinah Beograd, 12. febr. Popis in kategorizacija stanovanj je v Beogradu končana po vseh občinah. Zdaj urejujejo gradivo tako, da bo v začetku prihodnjega tedna dobila komisija urejeno popisno gradivo. Na temelju tega gradiva bo komisija začela odrejati stanarine za posamezne kategorije stanovanj. Med meščani vlada velika negotovost v pogledu višine stanarin, ker niso poznane zgornje meje za posamezne kategorije. Sam popis je v glavnem minil brez večjih težav in je končan prej, kakor je bilp mišljeno. Pritožbe zaradi kategorizacij stanovanj so prihajale predvsem od stanovalcev I. kategorij, kar je v glavnem tudi razumljivo, ker bodo le-ti plačevali najvišje stanarine. Vendar obstaja dejstvo, da popisovalci pri svojem delu niso imeli enotnega merila in tudi predpisi so bili zelo neprecizni, da je bilo kategorijo zlasti boljših stanovanj razmeroma težko odrediti. Podjetje »Tito« bo proizvedlo letos okoli 250 naprav za umetni dež Skoplje, 12. febr. Kolektiv podjetja »Tito* bo proizvedel letos okoli 250 naprav za umetni dež. Večino teh naprav bo uporabljenih v .Vojvodini. ^ Zunanji ministri se bodo četrtič zbrali na tajni seji — Apel avstrijskega zunanjega ministra štirim državam — Molotov zahteva nevtralizacijo Avstrije in predlaga, naj zasedbene čete ostanejo v drugi republiki — Eden predlaga, naj bi avstrijsko pogodbo sklenili na berlinski konferenci. — Tudi Bulies izjavil, da je treba po desetih letih zavlačevanja rešiti avstrijsko vprašanje Berlin, 12. febr. (AFP). Danes ob 16. uri se je začela 18. seja ministrov za zunanje zadeve štirih sil. Na seji je podal poročilo avstrijski mi nister za zunanje zadeve dr. Leopold Figi o avstrijskem vprašanju. Štirje ministri so slclen ilj^iištanovitrštiričtansko komisijo, ki bi proučila delovni program berlinske konfereree. Ministri sodijo, da je pr, sedanjem položaju treba določiti, katerim vprašanjem gre prednost in kako bodo obravnavali probleme, ki so bili do sedaj sproženi na konferenci. Danes so ministri sklenili, da bo verjetno jutr; dopoldne četrti tajni sestanek. Na. tem sestanku bodo skušali najti rešitev glede vprašanja Koreje, ki je obtičalo na mrtvi točki. Nekateri so bil; prepričani, da bodo na današnjem tajnem sestanku izgladili nasprotja med načrtom Molotova za konferenco s Kitajsko o svetovnih vprašanjih in stališčem zahodnih držav, da bj bila ta konferenca omejena na azijske probleme. O današnjem tajnem sestanku ni bilo objavljeno nobeno poročite, pravijo pa, da je Molotov vztrajal na svojem načrtu. V obveščenih krogih trdijo, da se štirje m in istr; zavedajo težav za sklenitev sporazuma, da pa dejstvo, da se razgovori nadaljujejo, opravičuje prepričanje, da so pr; tem vendarle nekaj napredovali. Berlin, 12. febr. (Tanjug). Avstrijski minister za zunanje zadeve dr. Figi je izjavil, da je njegova vlada pripravljena sprejeti vsako določbo državne pogodbe, ki bi zagotovila neodvisnost, svobodo in državno samostojnost Avstrije. Ko je opozoril na besede Molotova, da milijoni čakajo odgovora na vprašanje, če bo berlinska konferenca prispevala za utrditev miru, se je minister obrnil na ministre za zunanje zadeve štirih velesil z naslednjimi besedami: »Dajte Avstriji državno pogodbo, pa boste dali svobodo sedem bilijonom Avstrijcev, do katere imajo že zdavnaj' pravico, in prispevali za utrditev miru in zmanjšanje napetosti v mednarodnih odnosih in resnično varnost v Evropi.« V svojem poročilu je minister Figi zahteval v imenu avstrijske vlade spremembo gospodarskih določb v avstrijski državni pogodbi. Dejal je, da' so go&podaTske obveznosti po tem načrtu za Avstrijo prehude in da po mnenju avstrijske vlade ne ustrezajo gospodarskim in finančnim možnostim države. To velja zlasti za. višino odškodnine za bivše nemško premoženje in za določbe o izkoriščanju naftnih vrelcev. Ta zadnja določba nima ničesar skupnega z gospodarsko suverenostjo Avstrije. Sovjetski zunanji minister Molotov je predlagal, da bi namestniki ministrov pripravili dokončno besedilo pogodbe z Avstrijo na podlagi načel, spre--jetih 1949, in z naslednjim dostavkom; Leopold Figi 1. Avstrija ne sme sodelovati v nobeni zvezi, ki bi bila naperjena proti zaveznikom iz zadnje vojne, niti dovoliti ustvarjanje tujih vojaških oporišč na svojem ozemlju; 2. Sovjetska zveza bo privolila na plačilo v blagu za bivše nemško premoženje; 3. Umik zasedhenih čet jz Avstrije bo odložen do sklenitve pogodbe z Nemčijo, »da se prepreči novi Anschluss«; 4. Namestniki ministrov bodo proučili vprašanje Trsta na podlagi sovjetskega predloga, da je treba prepovedati uporabo tžesta in ozemlja Trsta za vojaško oporišče. Butanski minister za zunanje zadeve Eden je predlagal, da bi štirje ministri sklenili pogodbo z Avstrijo na berlinski konferenci. Besedilo predloga je naslednje: »Ko spominja ra to, da so štirj velesile že sklenile sporazum o 47 členih načrta avstrijske državne pogodbe, predlaga delegacija Združenega kraljestva, da hi štirje ministri za zunanje zadeve sklenili avstrijsko državno pogodbo med. berlinsko konferenco na podlsgi sporazuma ° členih 15., 27., 42., 48. in 43-b, upoštevajoč zahtevo avstrijske delegacije v zvezi s členom 35.« Berlin, 12. febr. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Na današnji seji je zadnji govoril ameriški minister za zunanje zadeve Dulles, ki se je izjavil ez ejadoiscd gicrpard Aouspg ez sklenitev avstrijske državne pogodbe. Dejal je, da so samo Sde-nevi predlogi lahko podlaga ža rešitev avstrijskega vprašanja. Dulles je izjavil, da se je treba po 374 razgovorih in desetih letih zavlačevanja in neizpolnjenih obljub nujno lotiti rešitve avstrijskega vprašanja. Poudaril je, da ni nobenih težav, ki bi ovirale sklenitev te pogodbe. Sovjetska zveza naj se ne boji 7 milijonov Avstrijcev. Dulles je izrazil mnenje, da gospodarstvo sovjetskega bloka, ki obsega več sto milijonov ljudi, ni odvisno od gospodarstva majhne in revne države. Izjavil je, da se strinja z avstrijskim ministrom Fiatom, da avstrijsko vprašanje ne le terja rešitev, pač pa terja nujno rešitev, in da je Avstriji treba vrniti njene pravice 'O. suverenost. Današnja seja se je končala ob 19. uri. Pred tem so ministri za zunanje zadeve sklenili, da bodo nadaljevali razpravo o avstrijskem vprašanju ob udeležbi avstrijske delegacije. Jugoslavija iskreno ždi rešitev avstrijskega vpijašania Sestanek veleposlanika Ivekovica z avstrijskim zunanjim ministrom Berlin, 12. febr. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Veleposlanik FLRJ v Zahodni Nemčiji dr. Mladen Ivekovič se je danes dopoldne sešel z avstrijskim ministrom za zunanje zadeve Leopoldom Fig-lom. Sestanek je bil tik pred začetkom razprave o avstrijskem vprašanju. V razgovoru je veleposlanik Ivekovič sporočil vodji avstrijske delegacije iskrene želje narodov in vlade Jugoslavije, da bi bilo avstrijsko vprašanje uspešno rešeno. Po sestanku je veleposlanik dr. Mladen Ivekovič izjavil, da je Jugoslaviji mnogo do tega, da se reši avstrijsko vpraša- nje. Svoje zanimanje za to vprašanje je dokazala tudi s tem, da ga je določila za svojega posebnega opazovalca, ki' bo spremljal razvoj razgovorov o avstrijski državni pogodbi na berlinski konferenci. Veleposlanik Ivekovip je dodal, da je zanimanje Jugoslavije v skladu z utrjevanjem in poglabljanjem stikov s sosedo Avstrijo. BERLIN, 12. febr. (AFP). Zupan zahodnega Berlina dr. Schreiber je poslal pismo zahodnim ministrom za zunanje zadeve, naj zahtevajo od Molotova izpustitev političnih jetnikov prijetih v sovjetski coni po zakonu o zavezniškem nadzorstvenem svetu pred 191S. Teh jetnikov je okrog 10.390, Pirc državni prvak v šahu RABAR-PIRC REMI 12 RAZPRAVE V ODBORIH ZVEZNE SKUPŠČINE lz obdobja investicij v obdobje proizvodnje Plenum mestnega odbora Zveze vojnih invalidov Ko se je ob zaključka današnje načelne razprave na skupni seji obeh odborov za gospodarstvo oglasil k besedi Milen -tije Popovič, je dejal, da je bilo v razpravi ugotovljeno, da ni mogoče napraviti nekih bistvenih sprememb v razdelitvi in naši ekonomski politiki. To je točno. Bistvene spremembe v tej politiki je mogoče zahtevati glede na položaj, v katerem je država. Te spremembe je bilo mogoče zahtevati in je do njih tudi prišlo v obdobju takoj po vojni ali v zvezi z biokad» in celotno politiko in-fermbiroja in tedaj sp tudi bile neobhodne. Sedaj pa se n! nič bistvenega zgodilo v mednarodnem položaju Jugoslavije, da bi bilo mogoče delati take bistvene spremembe. Toda, dogaja se nam ena stvar kot re zultat naporov v teku zadnjih sedem do osem let. V struktur; našega gospodarstva je začelo prihajati do določenih sprememb in v skladu s tem se tudi v naši politiki lahko dela določene spremembe, toda ne \ smislu spremembe linije, temveč normalneje, logičneje, s čim manj prisilnimi merami da bi se gospodarstvo sprayilo v normalni tek. S teh pozicij je dejal Popovič, je treba gledati na plan in na razpored, ki je tu napravljen. Z drugimi besedami, mi iz obdobja našega gospodarstva, ki je bilo več ali manj vojno, polagoma izhajamo in prehajamo v mir nejše obdobje. Na tej liniji bomo tudi v naši inx’cstici.iski politiki in v politiki razdeljevanja delali določene spremembe, toda ne velike, temveč samo toliko, kolikor je potrebno. Da bi prešli na normalno industrijo je treba precejšnjih naporov, da ne bi te spremembe požrle vseh naših investicijskih sposobnosti, da pa bomo lahko prešli na normalnejše odnose, ki ustrezajo naši strukturi. Glede kmetijstva, je nadaljeval Milentije Popovič, menim, da bi bilo tukaj napačno delati velike spremembe. Pri tem bomo morali paziti, dsfme zapademo v napako, ki bi Js lahko imenovali bolezen velikih objektov. Ne smemo dopustiti, da bi morali nekaj let čakati, da bi ti veliki objekti dali rezultate v kmetijski proizvodnji. kajti še manj možnosti bomo imeii to izvesti v kmetijstvu kakor v industriji. Predvsem smo na stališču, da se ohrani to, kar se že proizvaja. Skrbeti moramo, da ostvarimo. če je mogoče, normalno razširjeno tržišče za kmetijstvo potom sistema živilske industrije, z boljšim normalnejšim transportom, ki ga kmetijstvo zahteva za svoj razvoj. Tu imamo še celo vrsto na videz zelo drobnih, za celotno našo ekonomiko pa zelo velikih ukrepov za pospeševanje kmetijske proizvodnje, živinoreje itd. Tu je potrebno tisto drobno, dnevno delo stotin in tiso-čev ljudi z malimi investicijami, v zvezi s tem pa tudi veliko organizacijsko delo, ki ga je treba izvršiti, ki pa je dejansko investicija. Za kmetijstvo je to tudi karakteristično. Tu je treba paziti, da ne bi prišlo do kakih velikih objektov, ki bi nam zavirali razvoj, '--pr čp obstoječe zemlje ne iz- Milentije Popovič koriščamo najbolj učinkovito. Potemtakem mislim, da je napačno uporabljati za kar koli za kmetijstvo ali splošno v naši gospodarski politiki besedo »prelom« in slično. Nasprotno moramo biti pripravljeni na to, da bo naše delo mirnejše, enakomernejše in 10 gospodarstvo vedno zahteva. Veiike spremembe v gospodarstvu ne prinašajo samemu gospodarstvu nič dobrega, razen če so iz kakih drugih razlogov neobhodne. Mi prehajamo iz obdobja, v katerem je bilo bistveno investirati in prehajamo v obdobje, v katerem je bistveno proizvajati čim več in čim bolje. To že v določeni meri imamo ali bomo v kratkem imeli. Ena od najvažnejših in najbistvenejših r.aiog, ki se v sveži s tem pred nas postavlja, je popolno izkoriščanje naše težke industri- je, elektroindustrije, ladjedelništva itd. Našo plačilno bilanco lahko rešimo z učinkovitejšim povečanjem izvoza in zmanjšanjem uvoza. Pri uvozu bomo deloma povečali izvoz kmetijskih proizvodov, ali osnovno, kar nam rešuje vprašanje izvoza, je prav izvoz težke industrije, elektroindustrije, strojegradnje, ladjedelništva in oni del vojne industrije, ki lahko daje za izvoz. Vse te tovarne je treba usposobiti za delo, to je perspektiva, da se otresemo vseh težav, ki izhajajo iz plačilne bilance. Zelo resno bi se bilo treba tudi zadrževati pri vprašanju cen na tržišču. Danes imamo dnevno tendenco po naraščanju cen. Ce pogledamo proizvodnjo ni razlogov za naraščanje cen, prav tako ne, če pogledamo razdelitev nacionalnega dohodka po planu, denarne odnose itd., toda naraščanje cen vendarle obstoja. Prav tako se moramo zadržati tudi pri vprašanju našega denarnega položaja. Tudi tukaj moramo pregledati in ugotoviti, ali so kaki razlogi, ki vodijo k naraščanju cen ali ga vsaj omogočajo. To toliko prej, ker to vprašanje ni samo na razpravo, temveč je zelo akutno in že sedaj povzroča tresljaje na tržišču in v proizvodnji. V zvezi s tem bo treba sprejeti neke sklepe. Ob koncu je Milentije Popovič na podlagi diskusije dal več predlogov, ki so jili sprejeli. Po teh predlogih bodo zahtevali, da Narodna banka in Zavod za planiranje podasta vsaj orientacijski pregled o tem, kako izgleda kratkoročna in dolgoročna bilanca v kreditiranju. Od zavoda za planiranje bodo zahtevali podrobnejše podatke o cenah kmetijskih pridelkov, o čemer bosta odbora nato obširneje razpravljala. Zahtevali bodo tudi dokumentacijo za obrazložitev, zakaj se daje pomoč ljudskima republikama Makedoniji in Cmi gori ter avtonomni pokrajini Kosmet. Na eno prihodnjih sej bodo poklicali predstavnike gospodarskega oddelka sekretariata za zunanje zadeve, ki bodo poročali o problemih zunanje trgovine ter o vprašanju dolgov. Od zveznega izvršnega sveta bodo zahtevali poročilo o socialnih dajatvah (otroških dokladah, pokojninah, bolniškem zavarovanju). Poudarjeno je bilo, da bi bilo dobro, če bi že sedaj Ob zaključku načelne razprave o družbenem planu v gospodarskih odbor h iiudske skupščine OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA Beograd, 12. febr. Načelna razprava na skupnih sejah obeh odborov za gospodarstvo zvezne ljudske skupščine, ki se je končala danes dopoldne, je pokazala, da je predlog družbenega plana za 1954. leto realen in da Odraža sedanjo stopnjo in zmogljivost našega' gospodarstva. S tem pa ni rečeno, da diskusija v posameznostih družbenega plana, ki se je začela danes popoldne na ločenih sejah skupščinskih gospodarskih odborov, ne bo prinesla nobenih sprememb družbenega plana. Nasprotno: že načelna razprava je pokazala, da je potrebno nekatere postavke plana spremeniti, odnosno podvreči temeljiti analizi. Jeseniški kovinarji razpravljajo o delavskem samoupravljanju Jesenice, 12. febr. Jeseniški železarji so imeli danes prvi sestanek, na katerem so razpravljali o delavskem upravljanju. Sestanek je sklical tovarniški kandidat in povabil predsednike in tajnike obratnih sindikalnih odborov. V prihodnjih dneh bodo o tem razpravljali tudi de. lavci po obratih, kasneje pa še tovarniški delavski svet in sindikat. Zaključke, oodo vsekakor koristni, nameravajo takoj uresničevati. Nedvomno je, da bodo železarji pri samoupravljanju dosegli lepe uspehe. M. S. V načelni diskusiji je govo- rilo okoli 30 poslancev. Mora se reči, da je bila razprava na višini in temeljita. Pokazala pa je, da so želje odnosno potrebe večje, kakor pa možnosti za njihovo zadovoljitev. Prevladovalo je spoznanje, da investicij v planu ni mogoče bistveno spremeniti. Potrebne so pač takšne investicije, ki bodo omogočile čim hitrejši začetek obratovanja raznih velikih objektov, ki se sedaj gradijo ali so pred dograditvijo. • Lahko bi želeli, da bi bilo drugače, toda investicijsko politiko narekujejo trdovratna dejstva, s katerimi moramo računati. S tem ni rečeno, da ni tacžno razpravljati o spremembi strukture investicij; o tem bo gotovo govora v razpravi o posameznostih plana. Lahko pa se že sedaj reče, da tudi tu ne bodo možne bistvene spremembe. V načelni debati je bilo mnogo govora tudi o naših gospodarskih instrumentih. Poslanci so prišli do zaključka, da naše gospodarske politike ne moremo spremeniti, da pa lahko naše gospodarske instrumente izboljšamo. Kot primer iz te diskusije naj navedemo navedbo ljudskega poslanca Miloša Minica, da v LR Srbiji 73 okrajev zahteva dotacije, med njimi industrijski centri Beograd, Novi Sad, Kruševac itd. Poudaril je, da ne bi smeli dovoliti, da takšni industrijski centri žive od dotacij, ker bi to negativno vplivalo na njihov razvoj. Mnogi poslanci so poudarili tudi nesorazmerje med dajatvami za socialno zavarovanje in ostalimi postavkami našega družbenega plana. Poslanci so poudarili, da je vprašanje naših socialnih dajatev — pokojnin, otroških doklad itd. — ^potrebno temeljito proučiti in to čimprej. Jasno pa je, da niso o tem pogledu možne ni-kake spremembe, dokler so veljavni dosedanji predpisi. Ce hočemo še enkrat rezimirati načelno debato o našem družbenem planu za letošnje leto, lahko rečemo naslednje: S svojim predlogom družbenega plana je zvezni izvršni svet zares realno nakazal, kaj imamo in kaj zmoremo. A. F. dobili osnovne teze o bodoči reorganizaciji socialne zaščite. Od zavoda za planiranje bodo zahtevali podrobnejše podatke o izkoriščanju kapacitet o čemer so na odborih veliko razpravljali. Ker je razprava pokazala, da v kmetijskih podjetjih ni vse v redu, so sklenili poklicati njihove predstavnike, da bi videli, kako novi instrumenti delujejo na ta podjetja in na njihovo proizvodnjo. S tem je bila skupna seja obeh odborov zaključena in odbora sta popoldne nadaljevala delo ločeno. Ljubljana, 12. febr. Popoldne Be je sestal plenum mestnega odbora ZWI, ki je razpravljal o predlogu proračuna za leto 1954. V proračunu je določenih za socialno pomoč članov 300 tisoč din. Razpravljali so tudi o združitvi z okrajnim odborom, ki bo v skladu z drugimi organizacijami in oblastnimi organi v letošnjem prvem polletju in se pogovorili o pripravah za klimatsko zdravljenje potrebnih članov v letošnjem letu. Organizacije morajo skrbeti predvsem za to, da bodo za klimatsko zdravljenje predlagani le tisti člani, ki nimajo druge možnosti kot le s pomočjo invalidske organizacije priti-v kllmat-ska zdravilišča. Muzej V Titovem Užicu Nameravana je tudi revizija u_ članstva, ki jo je predlagala bo spremenjen v Central- zve2na organizacija vvi. ugo-ni muzej vstaje jugoslovanskih narodov Beograd, 12. febr. Odbor za ugotavljanje zgodovinskih krajev, ki so vezani na dogodke :z NOB je sprejel sklep, da se muzej vstaje 1941. leta v Titovem Užicu spremeni v centralni muzej vstaje jugoslovanskih narodov. Iz bogatega gradiva, zbranega v vseh republikah, bo odbor v kratkem dokončno izbral gradivo za centralni muzej. V Titovem Užicu je že določeno poslopje bodočega muzeja, zdaj pa ga v ta namen že urejujejo. Razpravljali bomo o materialnem stanju šolstva ZAGREB, 12. febr. Predsednik odbora za znanost in kulturo je sklical sejo, ki bo 24. februarja. Kakor smo zvedeli, bo odbor na tej seji razpravljal o materialnem stanju šolstva, o družbenem upravljanju in ustanovitvi organov družbenega upravljanja v šolah, kakor tudi o načinu odpiranja novih osemletk in višjih gimnazijskih razredov. Naši optični proizvodi na tujem trgu Zagreb, 12. febr. Tovarna optičnih proizvodov Gelatedus v Zagrebu je sklenila pogodbo za izvoz očal v skupni vrednosti 22 milijonov deviznih dinarjev v Turčijo. Razen tega bo tovarna izvažala tudi druge pošiljke optičnih stekel za Grčijo in nekatere države Daljnega vzhoda. Z Avstrijo zaključuje pogodbo za izvoz optičnnih stekel za daljnoglede. Trgovinski razgovori z Grki v Beogradu Prihodnji mesec bo prišla v Beograd grška gospodarska delegacija na razgovor o gospodarskem sodelovanju med obema državama v prihodnjih 12 mesecih. Ti razgovori so bili . . __.. naDOvedani z ozirom na to, da potnike vzdolž naše obale, pripravlja , , ’ spomladi, zlasti pa v veliki sezoni veljavnost blagovnih list, ki so ■■ ■ ............. bile določene z jugoslovansko. tovljeno- je namreč, da so se vključili v invalidsko organizacijo številni invalidi, ki niso upravičeni za sprejem v to organizacijo. Okrajni odbor za Ljubljano - okolico je #na primer ugotovil, da je v njihovi, organizaciji 80 takih invalidov. Tu gre predvsem za tiste invalide, ki so se v času NOB borili v sovražnikovih vrstah. Ob koncu so še razpravljali o anketi za vojne vdove in sirote, ki jo je razpisal MLO Ljubljane in na podlagi katere naj bi se ugotovilo stvarno stan,e vojnih vdov in sirot. Po končani anketi bo MLO sestavil predlog za zboljšanje materialnega stanja vojnih vdov in sirot, ki ga bo predložil izvršnemu svetu Ljudske skupščne Slovenije. E. K. Seja odbora za prosveto Ljudske skupščine Srbije Beograd, 12 febr. Dames dopoldne se je začela pod predsedstvom Draže Markoviča seja odbora za prosveto .republiškega zbora Ljudske skupščine Srbije, na kateri so proučevali poslovnik tega odbora. Odbor bo pretresal tudi sistem šolstva, znanstvenega dela m vzgoje, sistem upravljanja ustanov, ki skrbe za vzgojo in opravljajo prosvetno in znanstveno delo ter druga vprašanja iz prosvete in kulture. V predlagani načrt poslovnika je odbor vnesel določbo, po kateri ima pravico pretresati tisti del republiškega proračuna in družbenega plana, ki le nanaša na prosveto in kulturo. Jugoslovanski novinarji pojdejo v Ankaro Beograd, 12. febr. V Zvezi novinarjev Jugoslavije so povedali, da bo-konec tega meseca odpotovala v Ankaro delegacija novinarjev Jugoslavije, ki se bo sestala z zastopniki grških in turških novinarjev. Pogovorili se bodo o prijateljskem sodelovanju med novinarskimi organizacijami držav članic balkanskega pakta. V delegaciji jugoslovanskih novinarjev bodo Rudi Stajdohar in Slobodan Glumac, člana predsedstva Zveze novinarjev Jugoslavije ter Boro Miljov-liik Društva letovišča. V najmočnejši turistični sezoni od julija do 1. septembra pa bodo uvedene še nove štiri hitre proge, kar pomeni, da jih bo vsega skupaj osem. Nekatere ladje bodo odhajale z Reke dopoldne, druge pa popoldne. Od 25. maja dalje bo vsak dan plula ena hitra ladja >Jadroliuijec s turisti iz Benetk in nazaj v Benetke. Na lokalnih ladijskih progah novi vozni red ne dloloča bistvenih sprememb. V. M, Množično zborovanje na Savnah Maribor, 12. febr. Sinoči je bilo v Titovem domu na Ravnah množično zborovanje, katerega se je udeležil predsednik izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher. Odgovarjajoč na vprašanja članov SZDL, je tov. Kraigher osvetil primer Milovana Djilasa in pojasnil odnose Jugoslavije do držav vzhodnega bloka. Govoril je tudi o delavskem in družbenem samoupravljanju pri nas in o odmevih na III. plenum ZKJ v tujini. J. p. ski, p n Makedoi uijc. novinarjev Devizni tečaji Zastopniki argentinske in paragvajske mladine v Zagrebu Zagreb, 12. febr. Davi so prispeli iz Beograda v Zagreb zastopniki mladine Argentine in Paragvaja, ki so kot gosti CK Ljudske mladine Jugoslavije že nekaj dni v naši državi. V Zagrebu bodo obiskali tovarno >Rade Končar« in eno izmed zagrebških fakultet. Velika okrepitev ladijskih zvez Reke z Dalmacijo spomiadi in poleti Reka, 12. febr. Podjetje »Jadroli-nija«, ki" prevaža turiste in ostale vzaol grško trgovinsko pogodbo 28. februarja 1953, poteče konec tega meseca. Trgovinska pogodba iz februarja 1953 je določala zamenjavo v znesku 9 milijonov dolarjev z obeh strani. Po nepopolnih podatkih je Jugoslavija izvozila v Grčijo v vrednosti 6.5 milijona dolarjev, Grčija pa v Jugoslavijo za okrog 6 milijonov dolarjev. ~ (Jugopres). sredi leta, veliko okrepitev ladijskih zve2 Reke z Dalmacijo in obratno, kar v minulih * sezonah še nikoli ni bilo. V novih plovbenib voznih redih, ki so že izdelani, je posvečena posebna skrb tako imenovanim hitrim pro začel 4. aprila in bo po njem z Reke v Dalmacijo, kakor tudi v obratni smeri, vsak dan odhajala ladja hitre plovbe, dočim bo poleti ta promet še mnogo bolj živahen. Letni plovbeni vozni red se bo začel 23. maja in bodo takrat uvedene še tri hitre ru-t ram je proge z odhodom z Reke. Na ta način bodo potniki vseh železniških vlakov, ki prihajajo na Reko zjutraj, lahko takoj odpluli v svoja Slabi uspehi v srednjih šolah v državi Samo 30 odstotkov dijakov v Skoplju ima pozitivno' ocene — Nad 37 odstotkov zagrebških dijakov ima več kot eno slabo oceno — Objektivni in subjektivni vzroki slabih uspehev Poslednja pot Srečka Kumarja ¥ rojstni kraj Nova Gorica, 12. febr. Sinoči ob 21. uri so iz Portoroža odpeljali posmrtne ostanke zaslužnega kulturnega delavca glas. benika in -skladatelja Srečka Kratkoročni krediti za privatne obrtnike Nova uredba o kreditih za obratna K-odrsrva in drugih kratkoročnih kreditih določa, da lahko tudi lastniki priva-Miih ohrtnitkih delavnic dobijo kratkoročne kredite, če bodo izpolnili določene pogoje. Giavni pogoj za najem kredita bo kreditna sposobnost posojilojemalca. S tem bi se močno razširila obstoječa možnost, da pridejo privatni obrtniki do kredituin sredstev, kar bi olajšalo njihovo poslovanje. Obrtniki so namreč doslej dobili kredit le v pri-m-ni, če so imeli že sklenjeno pogodbo z nekim državnim podjetjem. Govori se tudi, da bo podaljšan, privatnim obrtnikom čas odplačila, rn sicer od treh mesecev, kolikor je znašal doslej, na šest. pa tudi več mesecev, če bo to potrebno. Obrestno mero naj bi se ne določilo z razpisom, kakor bo to pri gospodarskih organizacijah, marveč s pogodbo, ki lec-obt jo sklene posojilojema-- obrtnik z banko. V gospodarskih krogih upajo, da bo obrestna mera precej nizka iu da v nobenem primeru ne bo višja od obrestne mere, ki jo bodo plačevale gospodarske organizacije. V načrtu uredbe je tudi, da bodo lastniki privatnih obrtnih delavnic morali^ imeti priporttčiio pristojne obrtniške zbornice in urejene davčne obveznosti, če bodo hoteli dobiti kredit. Banka bo verjetno tudi imela pravico, da zahteva od posojilojemalca še druga jamstva, ki naj zagotove redno odplačevanje odobrenega kredita. To naj bi bila v prvi vrsti hipoteka na nepremičnine in zastavitev inventarja. Končne predpise o teh vprašanjih bo sprejel zvezni izvršni svet. (Jugopre.) Beograd, 11. febr. Po nepopolnih podatkih je skoraj v vsej državi zabeležen slab uspeh učencev srednjih šol v prvem polletju tega šolskega leta. Razen v Sloveniji, kjer smatrajo, da je uspeh v prvem polletju nekaj boljši, kakor v istem klasifikacijskem obdobju lanskega leta, je v ostalih republikah veliko število učencev, ki ünajo po dve ali še več slabih ocen. Na srednjih šolah v Skoplju je skoraj vsak deseti učenec izključen iz šole zaradi velikega števila slabih ocen. Računajo, da ima od skupnega števila učencev v teh šolah vsega skupaj okrog 30 edstotkov pozitivne ocene. Največje število učencev s slabimi ocenami je v petih ali šestih razredih. To so v glavnem učenci, ki so 'prišli iz osemletnih šol, dočim je uspeh učencev 7. in 8. razreda nekaj boljši, zlasti v ženskih gimnazijah. Nekaj boljši je uspeh v srednjih šolah v Zagrebu, vendar je tudi tu veliko število učencev s slabimi ocenami. V 13. zagrebških gimnazijah ima 37.4 odstotka učencev več kakor eno slabo oceno. Najboljši uspeh je na zagrebški klasični gimnaziji, na kateri je 73.8 odstotkov dijakov brez slabe ocene, najslabši pa je na osemletnih šolah, kjer dosega odstotek in drugi. Pevski zbori iz Koipra, učencev s slabimi ocenami več Cerovega in Anhovega sc mu kakor 53 odstotkov, zapeli žalostinke. Na grob so Na niški mešani gimnaziji je položili mnogo cvetja in vencev, manj kakor 50 odstotkov brez J. P. slabih ocen, dočim ima na le- Kumarja v njegov rojstni kraj Kojsko v Brdih. Častno stražo je imelo 60 najzaslužnejših borcev iz narodnoosvobodilne vojne občine Kojsko. Danes po-poidne je bil svečan pokop. Na njegovi zadnji „Oti je zaslužnega kulturnega delavca kljun slabemu vremenu spremljalo če2 tisoč ljudi. Za krsto so sl. sorodniki, predstavniki ljudske oblasti, predsednik mestnega ljudskega odbora v Kopru tov. Kralj, tov. Levec in drugi kulturni in politični delavci. Tiha, toda bogata do-lina«, ki prikazuje napore idrijskih rudarjev za napredek rudnika Idrije in celotnega okraja. V članku je tudi rečeno, koliko je rudnik prispeval svoji občini Idriji, tolminskemu okraju in tudi kraju Spodnja Idrija, od koder je mnogo rudarjev. V zvezi » tem je v članku tudi naslednji odstavek: >Pomembnejši je nedvomno občutek, ki se je začenjal oprijemati rudarjev, posebno članov delavskega sveta in upravnega odbora, občutek, ki bi ga lahko suho in skopo povedali z naslednjimi besedami: ,Treba bo gledati, kaj bodo naredili s sredstvi, zasluženimi v naših jamah\ Idrijski rudar je veljak v tej bogati grapi in dosti revnejšem okraju. Zdaj se menijo, da bodo za sredstva, ki jih bodo dajali v bodoče, zahtevali prednačrte in predračune. To je dober domislek, ki bo še povečal kontrolo nad družbenim premoženjem, obenem pa bo delavec, ki trdo dela v idrijskih jamah, lahko vsak čas dejal: ,Dajte, pohitite še vi, saj smo morali za denar, ki smo ga dali, prekleto pljuniti v roke\« Izgleda pa, da je ta odstavek prizadel gotove ljudi, kajti pred dnevi smo prejeli naslednje pismo gospodarskega sveta OLO Tolmin, ki ga je podpisal predsednik Lado Božič. Pismo objavljamo o celoti: >Gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora v Tolminu je na svoji seji dne 50. januarja 1954 obravnaval članek, ki so ga napisali Vaši uredniki pod naslovom >Tiha, toda bogata dolina*, Članek je bil priobčen o 22* številki Vašega lista z dne 27. januarja 1954. K članku je Gospodarski svet zavzel sledeče stališče: 1. Članek namerno razpihuje in podpira lokalne partikularistične tendence nekaterih posameznikov ali skupin s področja mesta Idrije proti okrajni komunalni skupnosti. 2. Pisci članka se namerno postavljajo-s pozo odkrivanja nekaterih stvaM (posebno o dajatvah rudnika okraju), čeprav smo o teh stvareh mi skoraj v vseh naših časopisih sami dovolj obširno pisali tem Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili 12. februarja zaključki po naslednjih tečajih: USA dolar 825.— (819.01, 841.—); angl. funt 2435— (2433.27, 2.433.27)* DM 21.200— (21.161.88, 22.500.—); Belg, frank — (1.800.—, 1891—,); Sfrs 19.536.21 '(19.536.21, 19.536.21); Lit 128— (126.92, 135—); Lit STO 120— (117.92, — ); holand. forint 21.150— (20.881.71, 20.881.71); Šved. kr. 15.900— (15.900, — ); obr. dolar Avstr. 805— (804.92, 820.—); obr. dolar Finska — (737.—); obr. dolar Grčija — (664.94, 664.94). Opomba: V oklepaju pomeni 1. število predhodni srednji tečaj FLRJ. 2. število tečaj DOM-a Zagreb. 3. Število ažio v %. Crtica za označbo valute pomeni, da v določeni devizi v Ljubljani ni bilo zaključkov. Situacija; Zaključene so bile večje količine DM, USA dolarjev, Šved. kron in švic. frankov. Glavni prodajalci so bili: Rudnik Mežica, Rudnik Idrija. Primorje-export in Steklo-export. Skupni premet je znašal okoli 60 milj. gara. Spomladanski vozni red se bo * dinarjev. Neprodanih je ostalo 1.750.— turških obrač. dolarjev, zaradi visokega limita. Tečaji so se nekoliko dvignili nad predhodne povprečne. Zaradi tehnič ovir drž. srednjih tečajev še nismo prejeli. Objavljamo pa tečaje zagrebškega DOMA. obvestili vso našo javnost o prispevkih rudniškega kolektiva našemu okraju. 5. Pisci članka ne poznajo novih predpisov s področja našega gospodarstva, ki so stopili v iveljavo s i. januarjem 1954, za lansko leto pa ne poznajo načina formiranja sredstev rudnika. 4. Pisci članka hočejo namerno, de-magoško in senzacionalno odkrivati stvari, ki ne obstoje o lakih oblikah, pač pa o točnih računih in obračunih v gospodarskem oddelku okraja. 5. O dodeljevanju sredstev okraju sta samostojno odločala delavski svet idrijskega rudnika in mestna občina Idrija. O razdelitvi sredstev, ki so bila nato dodeljena okrajnemu ljudskemu odboru, pa je sklepal zbor proizvajalcev, v katerem je šest članov iz vrst rudniškega kolektiva. 6. članek je v gospodarskem in političnem oziru pogrešen in škodljiv in ga zato v drugem delu popolnoma odklanjamo. Gospodarski svet ne namerava o tem javno razpravljati, zahteva pa, da v ' bodoče Vaši novinarji o stvareh razpravljajo z tnerodajnimi faktorji, oziroma, da zaslišijo tudi drugo plat zrwna in po tem objektivno presojajo stvari in o njih tudi objektivno pišejo in poročajo. Vse senzacije in novinarske race pa dosledno odbijamo.< Prav bi zatorej bilo, da bi okrajni gospodarski svet javno odgovoril, v čem članek namerno razpihuje in podpira lokalne partikularistične tendence? Ali idrijski rudarji ne smejo povedati o svojih dajatvah občini in okraju in ali je to pravica samo okrajnega gospodarskega sveta? V čem je članek o gospodarskem in političnem oziru škodljiv in zakaj ga gospodarski svet o drugem aelu popolnoma odklanja? Ali morda zato, ker govori o tem, da se pri rudarjih poleg zavesti o potrebi dejanja skupnosti razvija še zavest o kontroli nad tem, kako se bo to prispevek uporabil? In pa. zakaj ne bi javno razpravljali o tem problemu, če smatra okrajni gospodarski sDet, da je bil članek škoaljiv o gospodarskem in političnem oziru. Če so bile napake pri tistih, ki so dajali informacije novinarju ali če je novinar naredil napako, in to javno, potem naj bo tudi odgovor javen. Samo javna in načelna kritika ho lahko odpravila napake, ne pa nedostojno >nejavnv< pisanje o >senzacijah in novinarskih racah*. Zato smo tudi mi to pismo objavili. Želimo pa, da povedo tudi idrijski rudarji, ali so tudi oni smatrali naš članek >Tiha, toda bogata dolina< kot politično in gospodarsko pogrešen? : • : Ravne pletilne s’*oje številke 10 ali 12 in široke 80 ali več centimetrov kupi »H 10« Riječka industrija odječe Rijeka, Beogradski trg 3 ALI STE ŽE poravnali februarsko naročnino za »Slovenskega poročevalca«? : STORITE to čimprej, da si tako zagotovite brezplačno zavarovanje, ki ga nudimo našim naročnikom «••• ••••»• •••••«*•• •••«•m»* •»•••«*• •• 3IOIOIOIODOIOIOIOIOIOIOIOIOI o ■ o o ■ o ■ o ■ o 5 ■ o ■ o CINKARNA CEUE sprejme v službo takoj REFERENTA za HTZ službo Pogoj: Srednjetehnična šola (strojnik) ter najmanj 5-letna praksa. Dva METALURŠKA TEHNIKA s srednjetehnično metalurško šolo. Ponudbe je poslati na upravo Cinkarne Celje. — Plača po dogovoru. 0 o S ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o obobobobobobobobobobobobobo ST. »8 e 'M. FEBRUARJA IBM ] SLOVENSKI POROČEVALEC 7 »fr. 8 06 robu dogodkov Scelba se skuša rešiti Tihi sporazum prekršen Nenadno sklicanje zunanjepolitične komisije francoske skupščine, kjer so v večini nasprotniki ratifikacije evropske obrambne skupnosti, smatrajo kot nezaupnico Biclaultu in stališču, ki ga zastopa na berlinski konferenci, hkrati pa tudi kot kršitev tihega sporazuma med vladnimi strankami, da do konca berlinske konference posamezne stranke ne bodo načenjale, zuna-r.jepolitčnih vprašanj, glede katerih se med seboj ne strinjajo. Posredni povod za predčasen začetek razpravljanja o evropski obrambni skupnosti, ki bi morale po dogovoru priti v parlamentu na vrsto šele spomladi, je prav gotovo razvoj berlinske konference po eni strani in pa vedno resnejši položaj v Indokini po drugi strani. .Nasprotniki evropske obrambne skupnosti zamerijo Bidaultu, da preveč vztraja pri evropski obrambni skupnosti pri tem pa zanemarja druga, za Francijo važnejša vprašanja, predvsem vprašanje miru v Indokini. Da so te kritike proti Bidaul-tovi politiki na berlinski konferenci precej resne, kaže že Lanielova izjava pred zunanjepolitično komisijo, kjer je poudaril, »da so vse Bidaul-tove izjave na konferenci v popolnem soglasju z željami, ki jih je izrazil francoski parlamenta. S to izjavo je odgovoril na očitke degolovca Pa-lev-skega, da Bidault vodi v Eerlinu politiko, ki je v nasprotju z interesi Francije. Lanielova izjava ne zveni preveč prepričevalno, zlasti ker je znano, da je večina za evropsko obrambno skupnost v francoskem parlamentu precej problematična. Med socialističnimi poslanci jih je 25% za in 25®/» proti, medtem ko 50°/» še ni točno opredeljenih, pri radikalih je za vsako teh treh tendenc tretjina, deljena pa so stališča tudi pri neodvisnih, medtem ko so degolovci, kakor tudi kominformovci znani kot odkriti nasprotniki evropske obrambne skupnosti: Edina skupina, ki enotno nastopa za ratifikacijo je ljudsko repu-la kansko gibanje. Kominformovci se pripravljajo na še ostrejšo akcijo proti ratifikaciji evropske obrambne skupnostii in že napovedujejo sklicanje plenuma CK, kjer bodo ponovno proučili načrt, da bi zbrali okrog sebe vse nasprotnike ratifikacije. Spet Ibadan Več kot dve leti nismo slišali nič posebnega o Abadanu In njegovih rafinerijah nafte. Vendar, kakor je bilo pričakovati brž po državnem udaru generala Zahedija, Angleži nuso popolnoma opustili upanja, da se še kdaj povrnejo v južno Perzijo, od koder jih je izgnal Mosadik. Na ta trenutek so se dolgo pripravljali! Angleški petrolejski magnati so že pred časom poklicali na pomoč predstavnike ameriških petrolejskih trustov: med njimi je nato prišlo do »pogajanj« v Londonu. Kaj so pri tem sklenili, nam ni znano; vsekakor so morali Angleži v marsičem kloniti pred svojimi partnerji, kajti sicer bi »ekspedicija« v zapuščeni Abadon ne bila sestavljena iz 8 Angležev in 10 Američanov, katerim so dodali še dva francoska strokovnjaka. Na čelu te petrolejske »odprave« sta bivši direktor rafinerije v Abadanu H. Ringdern in bivši direktor naftinih polj v Kuzistanu O. Crops. Ti strokovnjaki nameravajo najbrž oceniti poškodbe na rafinerijah in naftinih poljih in ugotoviti stroške, ki bi bili potrebni, če bi hoteli spraviti največjo rafinerijo na svetu spet v pogon. Očitno je, da Perzijci niso imeli niti moš-nosti niti sredstev nadaljevati z delom v tej industriji, ki so jo prevzeli od Anglo-iranske petrolejske družbe. Pred letom so strokovnjaki menili da bi za to obnovo zadostovalo 40 do 45 milijonov dolarjev. Danes pa trdijo, da bi potrebovali kar 60 milijonov ... Kdo bo to plačal? Perzijci? Skoraj gotovo ne, kajti že za Mosadika je bila državna blagajna prazna in »posojilo«, ki so ga ZDA dale Za-hediju (45 mil. dolarjev), je že skoraj splahnelo. Vse kaže, da tudi Angleži niso kos takim izdatkom in da bo moral »pomagati« ameriški kapital, ki se najbrž ne bo preveč brtmU, ko se mu sama ponuja priložnost, da spet nekje 'izpodrine britanski kapital in. irt to s področja, kjer se križajo gospodarski interesi obeh gnglosaksons kih držav, Z umirjenim programskim govorom bo skušal pridobiti posamezne monarhiste in abstinenco Nennijevih socialistov Spomin na prvi odpor proti fašizmu Dunaj, 12. febr. (Tanjug). Kot nja z neofašisti, na monarhiste vsako leto, so tudi letos 12. fe-pa se ne bo obrnil za sodelo- bruarja v vseh tovarnah in vanje kot Fanfani, pač pa bo podjetjih ustavili delo za 5 mi-poskušal razcepiti njihove vr- nut v spomin na delavske žrtve* • - ki so padle v spopadu s fašističnim Dolfussovim režimom Azijska vprašanja niso nič manj važna kot evropska za »modus vivendi« med Vzhodom in Zahodom New Delhi, 12. febr. (Tanjug), ru pa si ni mogoče zamisliti ste in povabil posameznike, ki ÄSÄS1; v U «, bJJ» bre. MSitve vprašanj kot so moći De Gasperiju br- pro« tevid, kot Je bil m pr. itZ. Sl S if Ji 11 '““/1 ”,T SSI*’ „‘“SSlö.T'.ifL ’S poslal sinoči zojavko, v kateri mu izraža ob Fanfanijev. Novi ton narekuje V vladnih krogih izražajo voru, ki so ga oddajale vse ra- deve, izjavljajo, da je uspeh ali tajske v Združene narode in dijske postaje v državi dejal, neuspeh berlinske konference svobodnejši trgovinski stiki med razširiti da je bil odpor avstrijskih de- odvisen prav toliko od stališča, Vzhodom in Zahodom. Po pre- izkristtliziralo do azij- pričanju, ki prevladuje r teh ____ problemov kot od rešitve krogih, so vsa ta vprašanja te- Nemčljl in Italiji. Izjavil je, da evropskih \%tiašan j. Uspehi ber- sno povezana z vprašanjem prevzemu dolžnosti vdanost in Scelbi navzočnost socialno de- upanje, da bi utegnil Scelba s spoštovanje. Ta brzojavka po mokratskih ministrov, ki še takim programom razširiti . „r.*; , mnenju političnih krogov naj- vedno želijo pridobiti Nennija, parlamentarno osnovo svojega , ^ .. . ki se bo bolje osvetluje ozadje sestave kakor tudi koncepcije same kabineta. Tako oo mogoče pri- T . .. . , skih Pro nove vlade, katere obstoj je vlade, ki hoče s tem, da se - dobil nekatere glasove monar- . .j* 'Ln .A ’ evropski __ . - — . odvisen od tega, kako se bo De obrača na delavski razred in histov m dosegel abstinenco so izkušnje mmuim zu let po- linske konference bodo nujno Nemčije in Avstrije in so se- nrobleme oslabiti tudi Nennijeva socialistične parla- kazale, aa somaimn zantev ni ocenjeni v skladu s prispevkom stavni del »modus vivendi« med ytwueums, voiawi« ^-----*—*— »• —- mogoče več zanemarjati. - ...... — Gasperiju posrečilo utrditi njegove; NOVICE V SLIKI men tame skupine. Z umirjenim tonom programskega govora bi Scelba hotel tesneje pritegniti k vladi neugodno razpoložene struje na desni in levi vladnega koalicijskega Mac Carthy spet napada za utrditev miru nasploh. Mi. Vzhodom in Zahodom. Rešitev: svobodne volitve in odpoved evropski vojski Skupina laburističnih poslancev podpira Ollenhauerja — Davies ponovil predlog o konferenci »na najvišji stopnji« rom in formulacijami ublažiti nju np strinja z vlado, da pa to London, 12. febr. (AFP). Zve- ralne stranke Clement DaV.es, _ J ...nllr L*, rt 1 TJ .V? V\ A rjAW, /1 O TJ/\ TJ/VITtTm J.l . 1. J . — _ Xm1 A TT A —A A «v T -A A Af-l^U 1 A /1 A^ AJ Dallas (Texas), 12. februarja bloka. Vzroki za nezadovolj- (AFP). Republikanski senator stvo levih in desnih struj do McCarthy je včeraj vnovič za-vlade so med seboj v takšnem hteval blokado Kitajske in da nasprotju, da se bo predsed- naj ameriški zavezniki ustavijo niku vlade zelo težko posrečilo »krvavo trgovino« s to državo. t svojim programskim govo- Izjavil je, da se v tem vpraša- nezadovoljstvo na eni in drugi strani. ne pomeni, da ne podpira delo se je, da so laburistični Govoreč v Lichestru, je dejal, Eisenhowerjeve uprave. Seeialno demokratsko opravičevanje Stavke za zvišanje delavskih plač po italijanskih pokrajinah so se razširile na protivladne demonstracije poslanci predlagali skupini 22 da po njegovem mnenju berlin-svojih tovarišev, med katerimi ska konferenca do sedaj ni ime. je tudi nek»j vplivnih bevani- la uspeha, in pripomnil: »Se stov, naj umaknejo svoj pred- vedno sem prepričan, da bi se log za rešitev nemškega vprašanja, ki so ga pred kratkim po. slali predsedstvu Spodnjega doma. Ta predlog se opira na zamisel, ki jo je izrekel pred kratkim predsednik zahodno-nemške socialno demokratske dalo doseči kak napredek na sestanku predsednikov vlad Veh Britanije, ZDA in Francije z Malenkovim. Na taki konferenci bi morda dosegli več razu-! mevanja. Upam, da bodo štor* jeni novi napori za tak sestat nek«. Novi mandatar za sestavo Italijanske vlade Mario Scelba Je v sredo takoj nato, ko je bil podpisan sporazum med strankami vladne koalicije, odšel k predsedniku republike Einaudiju ter mu hkrati s sporočilom o privolitvi na sprejem mandata,predložil že tudi seznam ministrov nove vlade. Na sliki je, ko stop« iz Quirlnala, kjer je sedež predsednika republike. stranke Erich Ollenhauer, in Rim, 12. febr. (Tanjug). Pri demokratski sindikati pa so zahteva izvedbo svobodnih vo- splošni stavki v Milanu je tedaj stavko sabotirali. Danes "litev v Nemčiji, zavrnitev misli prišlo do spopadov med poli- je prav narobe. Socialni de- o vključitvi Nemčije v evrop-cijo in stavkajočimi, ki so svo- rr.okrati sodelujejo v vladi, sko skupnost in privolitev šti-je proteste proti težkim delov- njihovi sindikati, pa stavkajo, rih velesil, da z Nemčijo ne bo. nim pogojem razširili tudi na Socialno demokratska »Giusti- do sklenile nobene vojaške zve-protivladne demonstracije po zia« poziva danes v uvodniku ze. ulicah mesta. Policija je pri- voditelje združenih sindikatov, jela 30 oseb. naj se sprijaznijo z vladno koa- London, 12. febr. (Tanjug). . se^adSj^jljTS^SifzS Sci^S^dÄSy ka vlade Churchilla, ki je maja delegacije azijskih držav pre-rovanja v industrijskih sredi- naj skušajo razumeti vzroke, ,lani dal pobudo za sestanek za- senečene ob sovjetskih predlo- ščih prati imenovanju Sceibe ki so privedli socialno demo-/ stopnikov štirih velesil »na naj- gih za dobavo industrijskih za Dredsednika vlade. Sena- kratsko stranko do sodelovanje višji stopnji«, je podiprl danes izdelkov ob ugodnem dolgo» Srjf^SnS so našli danes z ostalimi strankami central ponovno vodja britanske libe-V svojih poštnih nabiralnikih Menšikov pripravil presenečenje . New Delhi, 12. febr. (Tanjug), Po poročilih s Ceylona, kjer te dni zaseda ekonomska komisija Združenih narodov za Azijo in Daljni vzhod, so bile enotnost v krščansko demo- postojanke kominformovskih kratski stranki Vpliv De Ga-sperija, ki je vnet pristaš tiskane pozive, naj glasujejo proti vladi in vržejo štiri-strankarsko koalicijo, ki je bila poražena na volitvah. Stavkam kominformovska strani. Proti desni namerava generalne konfederacije dela, Scelba, kakor je podoba, za- Atlantskega pakta vidijo tudi preti vsako možnost sodelova. v tem, da je vlada, ko je sinoči začela pripravljati svoj program, takoj izrazila namen, Neuspeli ukrepi Rim, 12. febr. (Tanjug), 7= predložiti v ratifikacijo po- Ukrepi za utrditev enotnosti in godbo o evropski obrambni discipline v krščanski demo-skupnostL kratski stranki, za katere so se Glede ostalih značilnosti odločili na seji parlamentarne vladnega programa je gotovo, skupine in po katerih je vod-da se bo nova vlada vsaj v EtVo stranke že storilo nekaj splesni formulaciji in Orienta- korakov, kakor kaže, niso ime-ciji programa trudila obdržati jj pričakovanega uspeha. Nav-levo centralistično smer, ki s. žlic prepovedi sektaških časopi-jo je bila določila. Kljub ostrim sov in alankov, ki napadajo ugovorom levih opozicijskih strank proti določitvi Sceibe ;n obnovitvi bloka strank centra, pričakujejo, da program- Fnmcovi - nasprotniki pred sodiščem Madrid, 12. febr. (AFP). Ka_ kor se je zvedelo iz dobro obveščenih virov, se je začela danes pred vojaškim sodiščem v Okani (pokrajina Toledo) nova Obravnava proti nasprotnikom frankističnega režima. Razprava je na sedežu enega izmed glavnih zaporov, kjer so zaprti politični ujetniki. Dvanajst oseb je obtoženih, da so sodelovale pri razdiralni propagandi. Vojaško sodišče v Okani je predlagalo za 12 obtožencev kazni od 15 let navzdol. O kaznih bo končno odločilo vojaško sodišče. ki se vrste po posameznih italijanskih pokrajinah, so se pridružili, tudi socialno demokratski združeni sindikati, krščansko demokratski pa, so odklonili udeležbo. Politični opazovalci ugotavljajo, da se krščansko demokratski in socialno demokratski sindikati v zadnjem času med seboj menjajo v zavezništvu s komin-formovcl, saj so prej stavkali krščanskodemokratski sindi- Sumljivi „rešitelj miru“ Sing Man Ri ponuja Indokini eno divizijo Seul, 12. febr. (AFP). Uradni vojaško pomoč, da bi zaustavi-zastopnik južnokorejske vlade la napredovanje Ho Si Minho-je danes potrdil, da je predsed- vrh sil. nik južnokorejske vlade Sing London, 12. febr. (Tanjug). — Man Ri na nedavnem sestanku Britanski uradni krogi ocenju-z vrhovnim poveljnikom sil jejo ponudbo Sing Man Rija kot Združenega poveljstva genera- skrajno neprimerno. Zastopnik lom Hullom ponudil, da lahko Foreign Offices je izjavil, da bi pošlje v Indokino 1 južnokorej- bilo zelo škodljivo, če bi to po-sko divizijo. Ni pa povedal, če nudbo sprejeli. Razen Sing je bila francoska vlada obve- Man Rija bi se kot »rešitelj mi. ščena o tej ponudbi. Seul, 12. febr. (AFP). Zastop. ru« pojavil tudi Cangkajšek s svojimi četami. Podobne avan- kati v zavezništvu z generalno javil, da je vlada Laosa dva-konfederacijo dela, socialno krat zahtevala od Južne Koreje nik južnokorejske vlade je iz- ture bi po mnenju uradnih britanskih krogov lahko privedle do katastrofe. uradno politiko stranke in nje- -ne vlade, so se danes jpojavile v javnosti nove številke časopisov raznih struj krščansko demokratske stranke, kot so »II centro«, »La base«, »Battaglia d o-ggi«, V člankih ostro napa. dajo ponovno usmeritev proti centru in zahtevajo zvezo z monarhisti. Vztrajnost teh struj v vladni stranki ogroža postojanke nove vlade in utegne privesti vlado pri glasovanju v parlamentu v neroden položaj. BERLIN, 12. febr. (AFP). Vzhodnonemški državni sekretar In predsednik »odbora za nemško enotnost« Norden je izjavil, da se bodo tuji novinarji lahko neovirano gibali v sovjetski coni Nemčije. BERLIN, 12. febr. Kakor poroča TASS, je vzhodnonemška vlada izdala sporočilo, da podpira sovjetski predlog na berlinski konferenci o načrtu vseevropske pogodbe o kolektivni varnosti in je pripravljena sodelovati v takem sistemu, -Indokina — Berlin (Karikatura: M. Bregar) in zaradi tega odklonile sovjetske predloge, potem bi pač materialno ostalo vse pri starem, moralno pa bi dobila Sovjetska zveza veliko prednost, saj bi se mogla upravičeno trkati na prsa, češ pri- so vztrajni: Eden, ki s svojo terih posamezne delegacije bledico vzbuja vtis utruje- spuščajo »preizkusne balone«, iiosti ali bolezni, žilav, vase da bi ugotovile razpoloženje zaprti Dulles ter majhni in ali namene nasprotne strani živahni Bidault, kateremu je Sploh bi mogli reši, da je v tokrat kot predstavniku kon- Berlinu več konferenc: javne, tinenta in »francoske neveste« kjer so glavne delegacije z Spočetka je dajala precejšnja ložaja, ki ga je že dosegel, razgibanost, obojestranski Najmanj pa vsekakor mini- nagli umiki, ki so prišli prav ster Molotov, okoli katerega J ’ mislijo le na evropsko vojsko, pri srcu so ji edinole nem- PISMO »SLOVENSKEMU POROČEVALCU« Fronte so obtičale BERLIN ZAČETEK FE- stri prešli ob nemškem vpra-BRUARJA. Tretji teden teče, šanju iz manevrske v pozicij- “7™ m,»j rancu*™ nevesie« ™ v»™« ä na berlinski fronti pa še ni sko vojno in da nihče izmed pripadla tako pomembna vlo- vsem spremstvom tajne, kjer videti nobenega rezultata, njih ne meni odstopiti s po- S 9a’ da 3° fe sam n* so samo glave delegacij m ------ •mislim lo nji ev,ronsko »msltn. pričakoval. Zadnjič, ko je bu njih prvi pribočniki, m potem na seji zopet »pogovor glu- še tiste neuradne, za pogrnje-hih« je bil baje on tisti, ki nimi mizami, v kakšnem loje resignirano vzdihnil: »Mon kalu, po telefonski žici in po-dieu« in predložil, naj bi pre- dobno. Ob takem položaju sešit na tretjo točko dnevnega veda ni čudno, če n. pr. nareda. Vendar mu je Molotov vica, da so Gromika in an-takoj odgovoril, da morajo zu- gleškega veleposlanika v Mo-nanji ministri nadaljevati s skvi zasledili v kitajski re-svojimi prizadevanji za reši- stavraciji na Kurfiirstendam-tev nemškega problema. mu, kako poskušata nekakšne Skratka, za sedaj se še ni-komur preveč očitno ne mudi, ® tako nepričakovano, kakor se je tu spletlo veliko govoric drugič močni napadi in vešči in še več ugank, protiudarci, vtis nekakšnega O Edenovem predlogu o Res bi moglo biti tako ali saj približno tako, če... Če bi si Sovjetska zveza res že- sodobnega, manevrskega spo- svobodnih nemških volitvah sarrf° miroljubno in de- pada, ki mu ni namen ob- \ tukajšnji novinarski Babi-držati samo že dosežene Ion na vse pretege ugibal, ka-frontne črte, ampak doseči ko bo Molotov nanj odgovo-nekaj več, nekaj, zaradi česar ril, potem pa, ko ga je glad-se je res splačalo priti v Ber- ko zavrnil, pa, zakaj je to storil. mokratično Nemčijo, pa nič več. Toda Moskva želi več, želi predvsem svojo prisotnost v Nemčiji. In to ne zgolj zaradi Nemčije — če- jarke, iz katerih jih ne more meli z vašim dopisnikom, je postojanke v satelitskih člrža-spraviti noben, še tako dobro n. pr. neki nemški novinar vah, da bi jih morda nikoli lin. Vendar sedaj, ko je na Nekateri so namreč menili, da Prav tudi zaradi nje — . tapeti nemško vprašanje, so je bil Edenov načrt odlična ompak bolj ali manj se zaradi kažejo še nekam dobro tar jev, ker jo takoj povežejo fronte naenkrat nepremaktji- priložnost za Molotova, da te tega, ker bi njen umik na voljo, med vsemi pa morda ? »zaupnimi poročili«, ki jih vo obtičale, kakor da bi se ne zahodne predstavnike v drugo stran Odre-Niže tako najbolj Rusi. Mnogi, ki . oni uobil uro ali dve nasprotniki zakopali v svoje klešče. V razgovoru, ki ga je zamajal njen ugled in njene pridejo z njihovimi diplomat- P°Prel- skimi predstavniki ali novi- Res, na berlinskem hori-narji češče v doliko, pravijo, zontu zaenkrat še ni videti da je pri njih venomer sli- zarje, vendar še vedno je ugašati: »zadnja beseda še ni nje, da se bo, čeprav medla, bila spregovorjena.« Kakšna le pokazala. Se vedno prevla-naj bi bila ta zadnja beseda, duje mnenje, da bo berlinski si med nami še nihče ne mo- štiriboj prinesel vsaj tele re-Naj bo torej vzdušje na re predstavljati, kajti raznih zultate: na katera azijska berlinskih sestankih še tako novic in govoric o pripravlja- vprašanja omejeni sestanek ugodno, morda tudi »prisrčno«, jočih se predlogih, o razpo- petih, morda tudi sedmih; del-nič upanja ni, da bi bilo loženju v posameznih delega- no, čeprav zelo majhno iz-mogoče glede Nemčije doseči cijah in njihovih namenih je boljšanje odnosov med Vzhod-kaj takega, kar bi vsem pe- tu vsak dan na pretek Vse no in Zahodno Nemčijo ter simistom zaprlo sapo. Čeprav to izvira delno iz tega, ker napredek glede avstrijske poje temu tako, pa zunanji mi- novinarji, ki poročajo o kon- godbe. Temelj tem upanjem nistri vseeno nadaljujejo z ferenci, dobijo svoja poročila pa je prepričanje, da se nihče razpravo, kajti nihče noče pre- ponavadi iz druge ali tretje izmed prizadetih ne upa do-vzeti na svoja ramena odgo- roke, delno pa iz tega, ker mov popolnoma pravnih rok, odmerjen, koncentriran ogenj vneto zagovarjal tezo, da bi več ne bilo mogoče popravi- iz vseh cevi nasprotnikovega Molotov moral na vsak način ti. Zato seveda je Molotov težkega diplomatskega topni- sprejeti Edenov načrt o svo- ~T---------J, :1~ “ štva. Nobena stran nima prav hodnih volitvah, pod po g o nikakršnega posluha za na- jem seveda, da bi bila bodoča nov načrt, sprotno in neredko se dozde- Nemčija nevtralizirana in da v a, kot da bi tisti, ki nekaj bi bodoča mirovna pogodba govori, dopoveduje, dokaVuje upoštevala sovjetske želje, ali predlaga, dela vse to le Kajti, tako je utemeljeval, če nič upanja ni, zase, nikakor pa ne za svoje- bi zahodne države sprejele ga partnerja. Ta občutek je te Molotove pogoje, potem bi toliko močnejši takrat, ko ni pač same dokončno in sveča- mogoče pregnati vtisa, da go- no pokopale Evropsko ob- vori — recimo — Molotov rambno skupnost in bodoča nekako mimo preostalih treh Nemčija^ bi bila res takšna za konferenčno mizo, prek nji- kakršo želi Sovjetska zveza zelo redkih in jedkih besedi kadar nanese pogovor na Ede- hove glave, za nekoga, ki je nevtralizirana. Če pa bi za- varnosti, da so po njegovi ima berlinska konferenca (po- da nihče med njimi noče po izven sejne dvorane. Vse to- hodne države vstrajale pri krivdi prenehali z iskanjem dobno kakor njej enake) tudi polnoma zapreti vrat k novim tej kaže, da so zunanji mini-! Evropski obrambni skupnosti nemškega izhoda za silo, Vsi razne podtalne kimale, jkj jca*. konferencam, N. O« ročnem odplačevanju. Kakor poročajo, je vodja sovjetske delegacije Menšikov povabil azijske države, naj pošljejo gospodarske delegacije v So» vjetsko zvezo, kjer bodo lahkej kupile najnovejše Industrijska naprave. Poročilo ekonomske komisije za Azijo in Daljni vzhod za leto 1953 kaže znatno zmanjšanje izvoza iz azijskih držav m znižanje uvoza kapitalnih dobrin. Po prepričanju gospodarskih strokovnjakov bi sä azijsko gospodarstvo zelo opomoglo s prodajo svojih izdelkov na svetovnem tržišču. Za-: hodno tržišče lahko izčrpa vsa manjše količine gumija, cinka, jute, bombaža, tobaka in čaja, ki so glavni izvozni predmeti teh držav. Po drugi strani bi azijske države, ki se industrijsko izgrajujejo, rade uvažala kapitalne dobrine ob ugodnih plačilnih pogojih. Po mnenju gospodarskih krogov v Indiji pa se bo treba prepričati, do kakšne stopnje je sovjetska industrija pripravljena in sposobna zadostiti obljubam, ki jih je dal Menšikov v zelo posplošeni obliki. Izrazito notranja zadeva Kairo, 12. febr. (AFP). Predsednik Sirije general Sišakii je Izjavil direktorju egiptovske časopisne agencije, da ima Sirija dokaze, da so tuji agenti navezali stike z nekaterimi voditelji plemena Druza in politiki, ki so sedaj v zaporu. Orožje, ki so ga pred kratkim, zaplenili v Djebel Druzu, je bilo pripeljano od zunaj in naj bi bilo v pomoč tistim, ki so hoteli delati nerede. Sišakii je dejal, da bodo prijete osebe, ki jim bo dokazana krivda, postavljene pred sodišče. Na vprašanje, če namerava ta vpraša^ nja predložiti svetu Arabske lige, je Sišakii izajvil, da so'ti neredi izrazito notranja zadeva in da to ni stvar Arabske lige. Na koncu je dejal, da bo sirska univerza verjetno v kratkem spet odprta. Spremembe v CK KP Kazakstana Moskva, 12. febr. Radijska postaja Moskva je danes sporočila, da so bile na plenumu CK KP Kazakstana pred kratkim spremembe v vodstvu partije, kateremu zamerijo, da nj »dosledno izvajalo sklepov od 7. septembra 1953 o zboljšanju kmetijstva in se ni potrudilo za odpravo napak pri svojem delu«. Dosedanjega prvega sekretarja CK Šahmetova so grajali, ker je »kršil načelo kolektivnega vodstva«. Namesto nje» ga je bil za prvega sekretarja izvoljen Ponomarenko. Adenauer bo obiskal Grčijo Atene, 12. febr. (Reuter). Kakor je bilo uradno sporočeno, bo prišel zahodnonemški kancler dr. Adenauer 9. marca v Atene na povabilo grške vlade. V Grčiji bo ostal 7 dni in bo sprejet pri kralju Pavlu. Zahodnonemški kancler se bo posvetoval s predsednikom grške vlade Papagosom in ministrom za gospodarstvo Marke-zinisem. ... -----------------fTTT' _ LONDON, 12. febr. (AFP). V britanskih političnih krogih izjavljajo, da se Velika Britanija strinja s predlogom o ameriški voqa£ki pomoči Pakistanu, Inž. Marjan Tepina O rekonstrukciji ljubljanskega cestnega prometa KULTURNI RAZ6LGDI O trolejbusih ln avtobusih, ki naj bi zamenjali v ljubljanskem cestnem prometu tramvaj, govorimo in pišemo že precej časa. Da bi obvestili prebivalstvo Ljubljane in okolice, ki že težko čaka na boljše prometne zveze, kako daleč je še do uresničitve tega pomembnega načrta smo se obrnili na predsednika Sveta za komunalo in gradnje -MLO Ljubljana inž. Marjana Tepino z naslednjimi vprašanji: Zakaj so strokovnjaki mnenja, da je trolejbus za Ljubljano najidealnejše prometno sredstvo? Strokovna komisija, ki je proučevala rekonstrukcijo ljubljanskega cestnega prometa pravzaprav ni predlagaA zamenjave tramvaja, s trolejbusom, marveč je predložila kombiniran promet: na standardnih progah, ki naj jih bo čim manj, predlaga trolejbuse, sicer pa avtobusni promet, čeprav daje analiza trolejbusu mnoge prednosti pred avtobusom. Poročilo komisije našteva tele prednosti trolejbusa pred avtobusom: večjo komercialno hitrost in manjše transportne stroške trolejbusa; večjo trajnost trolejbusa; vzdrževanje električne opreme je cenejše kakor vzdrževanje Diesel motorja in pogona; vzdrževanje trolejbusne karoserije in nosilnega ogrodja je cenejše zaradi mehkejše izpelave z mesta; večja čistoča vozil in cest ker trolejbus nima izpušnih plinov; bolj mirna in tiha vožnja; večja obratna sposobnost, posebno pozimi, ker trolejbus ne zahteva gretja remize; večja obratna varnost, ker ni nevarnosti ognja in je zato tudi zavarovanje cenejše in slednjič lažja preusmeritev kadra od tramvaja na trolejbus. Avtobus za mc t-ne proge s kratkimi razdaljami med postajališči ni priporočljiv, ker se zaradi pogostega postajanja močno obremenjuje motor in hitro obrabijo menjal-ke. Zato veljajo naštete prednosti trolejbusa predvsem za promet na stalnih mestnih zvezah, kjer imamo krajše razdalje med postajališči in kjer v nobenem letnem času in ob nobenih izrednih prilikah ne pride v poštev sprememba voznega režima. Za druge proge, ki vežejo mesto z okolico, kjer so razdalje med postajami večje in kjer pride ob izrednih prilikah v poštev preusmerjenje prog, je seveda prikladnejši avtobus, ker ni odvisen od električne napeljave. Iz teh razlogov se je odločila komisija za kombiniran avtobusni in trolejbusni promet. Za katere tipe tujih tvrdk ste se odločili in zakaj? Ker vodstvo Električne cestne železnice od vsega začetka računa s tem, da bodo karoserije izdelala domača podjetja, Uče seveda takega dobavitelja, k* je v stanju dobaviti iste šasije za avtobus in trolejbus, da-bi bila tudi karoserija ista za oboje vozil. Električna cestna železnica še ni podpisala nobene pogodbe za nabavo vozil, pač pa se je pogodila za električno opremo trolejbusa z zagrebškim podjetjem »Rade Končar«, ki je ob tej priliki sklenilo pogodbo za licenco z znano švicarsko tvrdko Oerlikon. Kar se tiče nabave samih transportnih objektov mora imeti vodstvo ECŽ stalno pred očmi, da tu ne gre za enkraten trgovski posel, marveč za odločitev z dolgotrajnimi posledicami, predvsem za trajno nabavljanje nadomestnih delov. V Ljubljani imamo tramvaj 55 let, gotovo bomo imeli najmanj toliko časa avtobus ali trolejbus. Odločiti se za dobavitelja v takih okoliščinah, se pravi postati odvisen od njega za desetletja. Zato bi bila ob dosedanjem in pričakovanem razvoju naše industrije skrajno neodgovorna sleherna odločitev, ki ne bi imela hkrati za cilj domače proizvodnje velikih avtobusov in trolejbusov. Ali lahko kaj več poveste o udeležbi naših podjetij pri bodoči proizvodnji trolejbusov in mestnih avtobusov? Vsekakor je prišel čas, da naša avtomobilska industrija, v katero je država investirala stotine milijonov, vendar že zleze iz gnezda. Cas je, da se neha — reči smemo — naš skoraj kolonialni položaj napram inozemski avtomobilski industriji. Znan je splošen pritisk na neposreden uvoz avtomobilov. Ko je postal avto nepogrešljivo orodje tehnično razvitega gospodarstva, je pritisk na uvoz avtomobilov razumljiv. Preusmerimo ta pritisk na našo avtomobilsko industrijo! Rekonstrukcija cestnega prometa ni samo ljubljanski problem, marveč je problem, pred katerim se Je znašla vrsta jugoslovanskih mest. Toda interes naše avtomobilske industrije in naših industrijskih podjetij, ki bi mogla marsikaj pri. spevati 6 njenemu razvoju, je za tako moderno proizvodno panogo in za tak miljardni posel, kot je rekonstrukcija cestnega prometa v Ljubljani in drugod začudo slab. Sredi take konjunkture bi človek pričakoval, da si bo predvsem Tovarna avtomobilov v Mariboru, zraven nje pa »Iskra«, »Tela«, »Karoserija« in druga podjetja, vse drugače prizadevala za pri- dobitev licenc in dokumentacije ali vsaj za kooperacijo z inozemskimi tvrdkami. Zaenkrat se za te stvari bolj trudi vodstvo Električne cestne železni, ce kakor pa industrijska podjetja, ki bi morala postaviti na noge našo avtomobilsko industrijo. Kdaj bo trolejbusni promet zamenjal sedanji tramvajski? Kakor je znano, naj bi v prvi etapi rekonstrukcije zamenjali tramvajsko progo Ajdovščina—St. Vid s trolejbusom, progo Ježica—Bežigrad bi podaljšali do središča mesta, namesto tramvajske proge Mestni trg—Rakovnik pa bi uvedli avtobusno progo Lavrica—Prule —Gl. kolodvor. Iz prejšnjih odgovorov sledi, da tu ne gre za enostaven nakup vozil, marveč da gre istočasno za začetek in razvoj naše industrije trolejbusov in avtobusov. Zato so potrebna še. nekatera posvetovanja in pogajanja ter organizacijske priprave. Trelba bo še nekaj časa potrpeti s tramvaji. V najboljšem primeru smemo pričakovati prvih novih vozil v. pozni jeseni letošnjega leta. ŠE 0 PREŠERNOVIH NAGRADAH Zveza mariborskih kulturnih delavcev je poslala našemu uredništvu naslednji dopis: »Na Zvezo mariborskih kulturnih delavcev se je obrniio nekaj članov z vpraša njem, kako je krišlo do reorganizacije podeljevanja Prešernovih nagrad: ali je to reorganizacijo izvedel svet za prosveto in kulturo LRS, izvršni svet Ljudske skupščine LRS ali pa Ljudska skupščina sama. Člane zanima tudi, kaki motivi so vodili reorganiza-torja, da je znižal celotno število nagrad, hkrati pa zelo dvignil višino posameznih nagrad; nadalje si niso na jasnem, ali bodo v prihodnje podeljevali te nagrade zaslužnim kulturnim in znanstvenim delavcem za njihovo celotno življenjsko delo, ali pa tudi za umetniška in znanstvena dela, ustvarjena v letu pred podelitvijo nagrad. Pri tem se jim zdi zadnji način, ki je bid doslej v veljavi, boljši, ker pomeni ta nagrajenca ne le priznanje, temveč tudi stimulacijo za nadaljnje delo, hkrati pa laže upošteva razne panoge umetniške in znanstvene dejavnosti. Morda tudi ne bi bilo napak, ko bi javnost zvedela, kakor je to drugod v svetu navada, za imena članov komisije ali žirije, ki je dela nagrajevala. Tovariš urednik, zelo vam bomo hvaležni, če na postavljena vprašanja lahko javno odgovorite našim članom, ki se za to zanimajo NAČELNO in ne morda iz kake osebne prizadetosti (o tem ste pač prepričani), in s tem hkrati ostali za kulturne probleme zainteresirani javnosti. Maribor, lir II. 1954 ZVEZA MARIBORSKIH KULTURNIH DELAVCEV Uredništvo našega lista žal ne razpolaga z vsemi podatki, da bi lahko odgovorilo na postavljena vprašanja, smatramo pa, da bi bilo potrebno v javni anketi razčistiti vsa vprašanja v zvezi s podeljevanjem Prešernovih nagrad, in zato pozivamo vse naše kulturne in politične delavce, da se te ankete v na. šem listu udeležijo. BOHINJ SPET V NEVARNOSTI! Pomanjkanje električnega toka v letošnji zimi je povzročilo, da so gradbeni inženirji spet prišli na dan z načrtom, da je treba uporabiti Bohinjsko jezero za akumulacijski bazen, iz katerega naj se voda po potrebi odteka skozi predor v Posočje in podpre ob nizki vodi tamkajšnje hidrocentrale. Gradbeni strokovnjaki bodo seveda tolažili našo javnost, da bo voda odtekala le v zimski polovici leta, da bo jezero še ostalo, da nič ne de, če se jezerska gladina zniža za 10 metrov itd. Obenem bodo poudarili, da bo Bohinjsko jezero dajalo 400 milijonov kWh, kakšno vrednost bo to predstavljalo za naše gospodarstvo in podobno, kar je sicer res, vendar je to le ena stran pereče zadeve. Vprašanje Bohinjskega jezera ima pa tudi drugo plat. »Turistični vestnik« je že v letošnji februarski številki pisal pod naslovom »SOS: Bohinj v nevarnosti!« Žalostno je, da se sploh pojavi med nami misel, naj se naša najlepša pokrajina, biser Slovenije, stvaritev stotisočletnega delovanja naravnih sil, spremeni v zdaj večjo, zdaj manjšo vodno gmoto, obkroženo s pasom usedlin in nanosov. Ali res ne znamo več pravilno ceniti svojih bogastev? Ali res ne priznavamo več drugih vrednosti kakor tiste, ki se merijo s kilogrami ali s kW? Tudi prizadevanja za gospodarsku napredek imajo svoje meje in se morajo ustaviti pred nekaterimi stvarmi, ki so vrednote svoje vrste. Med temi je gotovo —* edinstvena lepota naravne bohinjske pokrajine.« Vprašanje uporabe ali neuporabe Bohinjskega jezera za akumulacijski bazen torej ni samo vprašanje tehnikov Kako vključiti mladino v poklice Bohinj pozimi Ljubljana, 12. febr. Včeraj je bilo v Ljubljani v Domu sindikatov na iniciativo republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol posvetovanje zastopnikov republiških in mestnih forumov sindikalnih, množičnih in gospodarskih organizacij, na katerem so razpravljali o skupni akciji za vključevanje mladine v nove poklice, zlasti tiste mladine, ki bo letos končala obvezno šolanje. Posvetovanje je začel predsednik republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol tov. Danilo Zbrizaj. V uvodnih besedah je navedel, da bo letos končalo četrti razred gimnazije. oziroma osmi razred osemletk skupno 8000 mladincev in mladink, nad 21.000 pa bo takih, ki bodo letos dosegli starost 15 let ;n s tem končali svojo osnovnošolsko obveznost. Del te mladine bo sicer študiral naprej, pretežni del pa bo moral v poklic in tu nastaja družbeni problem., kam s to mladino, zlasti še, ker vsako leto ostaja del te mladine nezaposlen. V zvezi s tem vprašanjem je republiški odbor Združenja učiteljev in profesorje^stro-kovnih šol napravil obsežen načrt, ki obsega akcijo za ugotavljanje delovnih mest in pri,- • TOVARNA »AE RO«, i CELJE, išče: { j • : 1 inženirja kemije, j i 1 tehnika kemika. j • Ponudbe je poslati na J ? gomü naslov. j Tržačani gostujejo tudi v Drami in gospodarstvenikov, ampak vprašanje vsega našega ljudstva, zato naj o njem izpre-govori vsa naša javnost. Mnogo variant je, da bi lahko zgradiili akumulacijske bazene, ki bi samo prispevali k povačanju naših naravnih lepot. Verjetno bi bila gradnja tukaj dražja kakor v Bo-hinjskem jezeru, vendar pa, ali ne bi s to trenutno cenejšo gradnjo oškodovati naše skupnosti za ogromne vrednote, ki jih ni mogoče umetno ustvariti, oškodovati bi jo za naš biser Bohinj, oškodovali bi naše delovne ljudi za čudovit oddih za neizmeren estetski užitek ob našem Bohinjskem jezeru. In tudi v ekonomskem oziru, vsaj v bližnji prihodnosti, bi verjetno računica pokazala, da bi to, kar bi prištedili pri gradnji v Bohinju, izgubili pri razvoju tujskega prometa. Ne sme nam biti vse eno, da bomo zaradi nekaj nižjih stroškov z gradnjo akumulacijskega bazena žrtvovali eno najlepših pokrajin v Sloveniji, eno najvišjih pokrajinskih znamenitosti, ki bi - se prav vsaka država lahko ponašala z njo, če bi jo imela. Po osvoboditvi smo se lotiti reševanja Blejskega jezera in odstranili objekte, ki so kvarili obiskovalcem pogled na jezero. Bled smo popravili, kolikor se je dalo. Sedaj pa naj Bohinj, ki je še popolnoma naraven in nedotaknjen, žrtvujemo? Ne more nam biti vseeno, kakšna bo okolica Bohinjskega jezera in ali bo samo jezero celotno ali pa ga bo včasih le štiri petine ali še manj. Koristi in zahteve elektrifikacije so velike, vendar pa ne smemo, ker imamo vrsto pogojev za boljšo rešitev, uničiti naših največjih in edinstvenih naravnih lepot. Ö tem naj spregovore vsi naši delovni ljudje in njihovo mnenje naj obvelja. Turistična zveza Slovenije. Letošnje gostovanje Slovenskega narodnega gledališča za Svobodno tržaško ozemlje v Mestnem gledališču v Ljubljani spremlja ljubljansko gledališko občinstvo s posebnimi simpatijami glede na težke čase, ki jih je imelo naše tržaško gledališče preživeti v zadnjih mesecih. Nedvomno bo ljubljansko občinstvo pozdravilo podaljšanje gostovanja Tržačanov, ki bodo v nedeljo nastopili tudi v ljubljanski Drami z uprizoritvijo dramske reportaže Jožeta Zemljana »Odločitev«. Imeli smo priložnost pogovoriti se z upravnikom tržaškega gledališča, slovenskim pesnikom, pisateljem in prevajalcem dr. Andrejem Budalom o položaju slovenskega gledališča v Trstu in prinašamo njegove izjave v naslednjem. Zakaj se je tržaško gledališče odločilo, da gostuje tudi v ljubljanski Drami z Zemljanovo »Odločitvijo«? Oktolbrski dogodki so prinesli dokajšnjo zmedo v poslovanje slovenskega gledališča v Trstu, ki je prav tedaj hotelo začeti svojo sezono. Na mah nismo več mogli dobiti dvorane v Avditoriju, kar nas je prisililo, da smo začeli sezono v okolici. Ko smo ob koncu novembra začeli igrati zopet v Avditoriju, smo začeli pripravljati tudi uprizoritev Zemljanove »Odločitve« ter se namenili, da jo bomo uprizorili v prenovljeni škedenjski dvorani. Premiera naj bi bila 1. februarja, toda dve uri pred začetkom predstave nam je lokalna policija javila, da predstave ne more biti, češ da dvorana še ni kolavdirana. Zaradi pozne ure ni bilo več mogoče posredovati, poleg tega je divjala istega dne močna burjag tako da ni bilo mogoče misliti 'na večji obisk. Zato smo se odločili, da to nameravano predstavo vnamemo kot drugo generalko, to- rej za nekakšno premiero, ki pa ni bila javna. Naslednjega dne naj bi z isto igro nastopili v Kontovelu, toda tudi to predstavo smo morali odpovedati zaradi izredno močne burje, ki ljudem skoraj ni dovoljevala izstopa iz hiš. Tako smo z našo tržaško premiero »Odločitve« obviseli in nam je bilo dobrodošlo povabilo osrednjega Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, naj gostujemo tudi v Drami. Tako bo po teh usodnih naključjih tržaška premiera te slovenske igre v Ljubljani in naj simbolizira povezanost osrednjega slovenske, ga gledališča z našim. Režiser Babič je s to uprizoritvijo hotel pripraviti svojstveno tržaško predstavo; vse besedilo je priredil v narečje slovenskih ribičev ob tržaški obali, torej v konto vedsko narečje Miha Grijan, ki je kot lektor sodeloval tudi pri vajah. Poleg pristnega tržaškega okoliškega vzdušja naj prinese uprizoritev tudi posebnost pogovora v narečju, katerega barvo in ton smo si prizadevali zadeti s pomočjo mlade igralke našega ansambla doma iz Kontovela. Hkrati hoče naše gledališče s to uprizoritvijo proslaviti tudi 70-letnlco Ivana Regenta, tržaškega delavskega voditelja, po rodu iz Kontovela, ki si je v prejšnjih časih mnogo prizadeval za slovenske predstave v Trstu 'n ima zato tudi zasluge za slovensko gledališče. AH namerava tržaško gledališče še kaj gostovati v Jugoslaviji in s kakšnim repertoarjem? Za naša nadaljnja' gostovanja smo prejeli mnogo ponudb in prošenj. Zal se jim zdaj ne moremo odzvati. Za ggstovanje s »Pohujšanjem« v Mestnem gledališču smo se pogodili že lani. Povratno bo tudi to gledališče gostovalo ob koncu februarja »» PRVA STRAH” dobivanje novih ter akcijo za obveščanje staršev, oziroma mladincev, kakšni poklici in strokovne šole so pri nas, ker imamo že zdaj vrsto poklicev, kjer ni naraščaja. Za uresničenje tega načrta pripravlja Združenje vrsto seminarjev in predavanj in bo v kratkem izdalo tudi posebno brošuro, po okrajih pa se bodo formirale posebne komisije pod vodstvom okrajnih gospodarskih svetov, ki bodo imele nalogo iskati delovna mesta in skrbeti za nova ter vplivati na podjetja, da bodo gledala na bodočnost ter skrbela za svoj strokovni naraščaj. Akcija, ki jo je začel republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol zasluži nedvomno največjo pozornost in podporo vse naše javnosti ter bomo o njej še poročali. Drevi 'uprizori ljubljanska Drama prvič komedijo »Prva stran«, kA sta jo napisala ameriška pisatelja Ben Hecht in Charles MacArthur. Prvi je bil rojen 1894 v New Yorku. Ze v zgodnji mladosti je zfačel pisati dramske stvari za manjše odre, bil je reporter pri chicaškem dnevniku »Chicago Daily News«, kasneje pa se je posvetil pisateljevanju (povesti, romani, scenariji). Najbolj znano njegovo dramsko delo je »Prva stran«, ki jo je napisal skupaj z MacArthur jem. Tudi ta, rojen 1895 v Scrantonu (Pensilvanija), je bil sprva novinar pri Hearsiovem tiskovnem koncernu, pa se je posvetil pisateljevanju.. Leta 1926 je napisal z Edwar-dom Sheldanom »Lulu Bell« in 1928 z dramatikom Sid-neyem Howardom »Salvation ■Nell«. Gimnazija v Trbovljah je proslavila Prešernov dan Dijaki trboveljske gimnazije so največji kulturni praznik Slovencev — Prešernov dan proslavili z veliko proslavo, ki je bila v ponedeljek v d-omu Svobode Trbovlje II. Proslavo je začel gimnazijski pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Ponikvarja zapel več pesmi. Sledilo je recitiranje dveh Prešernovih del. Lik velikega ustvarjalca pesnika Franceta Prešerna, svobodomisleca in človeka, ki je stremel po združitvi vseh Slovanov, je orisal dijak višješolec. V dvorani so spet zadonele Prešernove pesmi. S pesmijo »Kdo zna noč temno razjasnit...« je bila svečanost ob 105. obletnici pesnikove smrti zaključena. Istega leta je bila na Brod-wayu uprizorjena »Prva stran«, ki je doživela velik uspeh in ponesla imena obeh avtorjev na odre vsega sveta, pa tudi na kinematografska platna. Film »Prva stran«'- je zrežiral Lewis Milestone, režiser filmov »Ljudje in miši«, »Na zahodu nič novega«, »Slavolok zmage« in drugi). Vzela sta snov, ki jo oba dobro poznata: koruptnost ameriške uprave in njenega pomočnika, dnevnega' tiska, življenje in delo reporterjev, stebrov kapitalističnega, sko-mercializiranega in v lovu za naklado brezobzirnega dnevnega tiska. Posmehljiva komedija se godi v novinarski sob i sodne palače v Chi-chagu, kjer reporterji ob svojih telefonskih zvezah z redakcijami čakajo jutra, ko bo krvnik obesil nekega obser jenca, ker je ubil zamorca. Godi pa se malo pred volitvami, in od tega, ali bodo obsojenca obesili ati ne, je odvisno, ali bodo zamorci-vo-livci volili županovo in šerifovo listo ati pa nasprotne kandidate. Zapletljajh, ki nastopajo, zaradi obsojenčevega bega, nudijo avtorjema dovolj prilike, da nam predstvita važen izsek ameriškega javnega življenja. Delo je prevedel in zrežiral France Jamnik, sceno sta zasnovala M. Korun in N. Matul. Kostume A. Bartlova. v Trstu, kot gost pa bo pri tržaški »Dragi Ruth« nastopil Jože Gale. Ponudbi osrednjega gledališča v Ljubljani se bomo odzvali z gostovanjem v Drami spomladi. Bržkone z dvema igrama našega literarnega repertoarja, ki bo obsegal poleg »Drage Ruth« še Bettijevo dramo »Zločin na Kozjem otoku«, v kateri bo kot režiser debitirala Nada Gabrijelčičeva, Pri-stleyevo »Od raja do danes« in Shakespearovega »Hamleta«, ki ga nameravamo uprizoriti na prostem. Kakšen je danes položaj slovenskega gledališča v Trstu? V tem trenutku je položaj nekoliko povoljen, nedvomno po-voljnejši nego je bil v začetku sezone ob oktobrskih dogodkih. Razen nekaterih skritih sitnosti in nekdanjih cenzurnih posegov (zlasti ob Glembajeivih) bi se v toliko ne mogli pritoževati, zlasti ker nam je dvorana Avditorija po naših željah na razpolago in ni več tolikokrat zar htevana po različnih drugih prirediteljih. Občinstvo rado o bi. skuje naše predstave, dasi se obisk drži le neke srednje mere, ki je mogoča za tržaško ozemlje. Slovenci so še po starih avstrijskih vzorcih preveč ideološko razcepljeni In :ma vsaka struja svojo prosvetno linijo in ustanove za to. Ne glede na to, skuša naše gledališče uveljavljati splošno vseslovensko linijo in se zato kljub nasprotovanju zagrizencev uveljavlja in kljub vzdevku »Titovsko gledališče« ohranja svej pomen kot osrednja slovsnsaa prosvetna ustanova, ki mu ga priznava vsa slovenska javnost. To dokazujejo naša gosto yanja v tržaški okolici v razi.enih dvoranah in v najrazličnejših okolnostih. Večjo delavnost nam ovira omenjeno število ansambla, ki je tesno in zlasti v moškem delu ansambla ne dovolj številno, da bi nam omogočilo nastopati z dvema zasedbama ob istem času v pomnoženih nastopih. Ansambel skušam) spopol-niti z mladimi moim', kolikor nam je to mogoče. Lastna dvorana nam bi kajpak omogočila še večjo delavnost. Kako je z vprašanjem lastne gledališke dvorane? Briga za lastno dvorano ni zastala in je še vedno osrednji problem Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Znesek, ki so ga tako požrtvovalno zbrali Slovenci na tej in oni strani meje, je varno naložen. Vprašanje pa je mnogo odvisno od rešitve vsega tržaškega problema. Zelja gledališča bi bila, da bi našli primerno dvorano fcli. že središču mesta, kakor je bil za Kulturni dom izbrani prostor, ki bi se dala primerno predelati za gledališke potrebe. Prezidava dvorane v Skednju je le deloma rešila vprašanje. Obsega 250 sedežev, mi bi si pa želeli dvorano po vzoru Mestnega gledališča v Ljubljani, ki bi imela kakih 350 sedežev. Zdaj igramo v Avditoriju posamezne igre dvakrat do trikrat, ker obseže kakih 700 sedežev. V manjši dvorani bi mogli naše igre večkrat ponavljati, kar bi zelo koristilo našemu igralskemu ansamblu, pripomoglo k večji vigranosti, sigurnosti in umetniški poglobitvi. Kadar se bo rešilo vprašanje lastne dvo-Tane, bodo vstala številna nova vprašanja za ves naš ansambel kakor tudi za nadaljnje umetniško in narodno poslanstvo slovenskega gledališča v Trstu. j Litija v Prešernovem tednu Prispevek Litijanov k slovenski kulturi Tvornica lakih metala »Boris Kidrič« Šibenik išče: 1 strojnega inženirja z daljšo prakso za oddelek za vzdrževanje obrata in montažo, 2 inženirja-metalurga z daljšo prakso za upravljanje valjarne in kovi-nostiskalnice. lahkih kovin ali za delo v tehnični kontroli, 2 komercialista s prakso in znanj er i tujih jezikov, 2 stenodaktilografinji z-. znanjem enega tujih jezikov, več kvalificiranih delavcev z daljšo prakso: zidarje - Samotarje strojne ključavničarje in orodjarje. Plača po dogovoru. ■ Stanovanje zagotovljeno V Litiji prirejajo ob občinskem prazniku in drugih zgodovinskih dnevih razstave, ki pritegnejo pozornost občinstva ob vseh teh prilikah. Tudi v začetku Prešernovega tedna so odprli taiko razstavo v izložbenem oknu litijske Narodne banke. Namen razstave iz gradiva, ki ga premorejo v Litiji, je opozoriti občane na Prešerna in slovensko kulturo, zlasti na delež, ki so ga dali litijski in okoliški rojaki k naši skupni kulturu Med drugim so prikazani skladatelj^ Anton Lajovic, rojak z Tač io letošnji nagrajenec s Prešernovo nagrado. Slikair Rudolf Marčič, litijski rojak, ki živi in še ustvarja v Lovranu, je naš najboljši marinist in je prikazan z lepo oljnato sliko stare Litije. Litijska rojaka sta tudi turistični pisatelj Rudolf Badjura in njegov brat Metod, eden začetnikov slovenskega filmskega ustvarjanja. Na zgodovinarja Valvasorja nas spominja slika njegove delovne sobe na Bogenšperku, ki je dve uri hoda oddaljena iz Litije. Zgodovinski aktivisti se trudijo, da bi to sobo, prizadeto ob koncu NOB, v bližnji bodočnosti obnovili in jo povrnili v prvotno stanje. Filozofski pisatelj Franc Celestin se je rodil v mali vasici Klenik pri Vačah, v zadnjem času je napisala o njem Marja Borš-nikova obširno studijo. Pozabi je oteta ena izmed poslednjih slik narodnega buditelja Luke Svetca, ki je umrl, star 95 let, v Litiji. V Zagorici v Zasavju se je rodil slavni matematik in topničarslri strokovnjak Turi j Vega, letos bomo slavili d vesto-l^fnioo njegovega rojstva. O njem je dramatik, njegov »Dogodek v mestu Gogi« ima v letošnjem delovnem programu ljubljansko Mestno gledališče. Erazem Gorše iz Stange je ustanovil v Clevelandu slovenski narodni muzej in izdal slovensko-angleški slovar in pisal šolske priročnike za izseljensko mladino. Razstava ima namen prikazati donesek litijskih rojakov k slovenski kulturi. Gradivo je zbral in uredil Jože Zupančič. Za to razstavo vlada izredno zanimanje, kar dokazuje, da je dosegla svoj namen. Zgodovinsko gradivo zbirajo v Litiji za krajevni muzej, ki ga pri-privlja Muzejsko društvo. Koncert pianistke leni Srebot-Komarjeve v Mariboru V torek, 9. t. m., je nastopila pre mariborskim koncertnim občinstvom mlada, mnogo obetajoča pianistk Jeni Srebot-homarjeva. Koncertantk se je šolala pri prof. Antlonu Trostu deloma pa pri prof. Janku Ravnik in Hildi Horak-Časovi. Od teh naši! odličnih pedagogov si je pridobil lepo tehnično znanje, njena naravn muzikalnost pa prefinjeno izšolanosl Zahtevnost sporeda njenega maribor skega koncerta kaže resna umetnišk stremljenja mlade pianistke. V pr vem delu je igrala dve sonati. Mo zartovo v C-duru in Beethovnov« Appassionato«, v drugem delu p; tri Debussyjeve preludije, pet Ta Čovičevih jjreludijev in Chopino\ izšlo več knjig, ki so tudi med razstavnima predmeti. Josip Main, s Stange nad Litijo je bil svoje čase Čovičevih preludije _____ ____t____ Balado v F-dura. S svojo reprodukc plodovit iezi ko sloveč, o tem nas u verja 50 letnikov Jezičnika, kjer je objavljal filološke in literarne razprave. Dr. Slavko Grum, rojak i* naedajega Snutrtra, ja M aeojea .--;------ aivju i jo je pianistka mariborsko občinsti tako navdušila, da je morala na kor cu dodati še nekaj skladb. Konce Jeni Srebot-Komarjeve lahko štejem med najbolj uspele v letošnji sezoi v Mariboru, zlasti pa je razveseljiv« da ie zbudil veliko zanimanje nu m J a ji i tis» IVeka j misli o združitvi mesta Celje z okoliškim okrajem Zadruge bodo lahko razširile delavnost odsekov Razgovor našega sodelavca s predsednikom MLO v Celju Glede na to, da pomeni združitev mesta z okoliškim okrajem tudi v Celju trenutno eno izmed najbolj perečih in hkrati zanimivih vprašanj, objavljamo vsebino razgovora, ki ga je imel o tem vprašaju naš stalni celjski sodelavec s predsednikom MLO tov. Rikom Jermanom. Štirje predlogi o ustanovitvi občin na sedanjem področju MLO Okoli združitve mesta z okoli-skioi okrajem in o nastanku bo-do<$e celjske mestne občine se je v. razpravah pojavilo več stališč, itako naj bi razdelili sedanje področje mesta. Prvo stališče se zavzema za to, da bi mestno področje razdelili na več občin in da bi pri tem obrobni kmečki prebeli sestavljali dve samostojni občini. Drugo mnenje se je glasilo, da naj bi se iz okoliških krajev ustanovila celjska okoliška občina, središče mesta pa naj bi pripadalo mestni občini. Tretja varianta pravi, da bi središče mesta sestavljajo mestno občino, nekateri obrobni predeli pa naj bi se priključili najbližjim sosednim občinam. Po četrti varianti bi bodoča mestna občina Celje obsegala ves teritorij, ki ga je imela pred priključitvijo občin Store, Škofja vas ter Šmartno v Rožni dolini k mestu, le s to izjemo, da bi tisti del Bežigrada, ki ga predvideva zazidavno področje mestnega urbanističnega načrta odtegnili Štoram in ga priključili mestu. Za takšno rešitev mestnega področja govori zlasti dejstvo, da ne kaže s preozkimi mejami zadušiti možnost nadaljnjega razvoja mesta Celja in pri tem tudi njegove pravilne urbanistične Izgradnje. Po četrti varijanti bi k mestu pripadal tudi Sp. Medlog, ki je bodoči mestni občini potreben zaradi oskrbe s pitno vodo. Severovzhodni del Lise s tamošnjim! gozdovi in mestnim parkom, edini večji kompleks zelenila m bodočem mestnem področju, je nujno potreben za rekreacijo. Polule, razvijajoče se naselje delavcev In nameščencev spada po svoji naravni legi k mestu. Severni del kat. občine Zagrad s Starim gradom in pobočjem hriba Osenca je naravni podaljšek Miklavškega hriba in ima tu mesto interes, da se že iz zdravstvenih razlogov obnovijo uničeni gozdovi. Zavod-na je mestno naselje delavcev in nameščencev. Območje Creta je nujno potrebno za bližnji ražvoi Industrije. Del Bežigrada, ki bi ga bilo potrpimo šele priključiti, je mestu nujno potrebna rezerva za perspektivni razvoj industrije. Tu bo predvidoma treba izgraditi bodočo klavnico in še druge komunalne naprave. Okoliš Zg. Hudinje se razvija v delavsko naselje ter postaja vaško našel ie podrejenega značaja. To veli a tudi za Sp. Dobrovo !r. Sp. Ostrožno. Sicer pa so tu rezerve mesta za individualno stanovanjsko izgradnjo. Pri tel razmejitvi na nastar» vprašanje, kam. s preostalimi deli mestnega teritorija po meji iz 195?. leta? Naselji Zg. Dobrovo in T okrove c. severno od bodoče transi tn e ceste Liubliana — Tvtaribor bi lahko priključili Škofji vasi. Zgornji del Ostrožnega, Lopato in Zg. Medlog pa k Petrovčam. Ker pa prebivalci teh vasi že davno težijo k mestu Je dvomljivo, da bi na tako rešitev pristali. Se težje je z južnim delom. Tremer-je bi lahko znova priključili občini Laško, seveda če bodo vaščani s tem sporazumni. Košnice, Zagrada, Pečovnika ter del Lise pa ni mogoče priključiti nikamor. Priključitev teh vasi deloma k Štoram, oziroma Petrovčam bi bila nesmiselna, ker bi moralo prebivalstvo teh krajev hoditi skozi tel je do sedežev svojih občin. — Za samostojno občinsko upravo pa je tako severni, kakor tudi južni predel zaradi gospodarske pasivnosti nezmožen. Zato kaže, da bodo bodoči mestni občini pripadali tudi vsi ti kraji. Združitev mesta in okolice je koristna Za združitev mesta z okrajem govori več razlogov. Da bi okraj lažje in bolj enotno usmerjal razvoj iz nekega središča je nujno, da se takšno središče vključi v to zaledje. Taksna vključitev pa je po mišljenju večine Celjanov najbolj koristna za mesto samo, ker se bo mesto z gospodarsko močjo okraja in njega samega hitrejše in uspešneje razvijalo. Zato bo v primeru združitve enotni gospodarski načrt lažje zbral večja sredstva, da se naj-pre.ie uredijo za celoten okraj najnujše ustanove, da se izboljšajo prometne zveze, središča z zaledjem itd. Vse to bo koristilo razvoju mesta, ki bo zaradi tega počasi izgubljajo značaj malega podeželskega mesta ln se vse bolj uveljavljalo kot prosvetni, zdravstveni. zlasti pa kot kulturni in gosnodarski center precejšnjega področja Slovenije. Pri tem namreč ne smemo prezreti perspektivnega razvoja bodočega celjskega okraja, ki bo zajemal tudi vso Zg. Savinjsko ter Šaleško dolino s Šoštanjem in Velenjem. Na jugu pa bo bržkone njegova meja Sava. Za združitev govorijo tudi vsi tlstf momenti, ki so se doslej zaradi administrativne ločitve ne-nrlmerno razvijali tako za okraj, kot mesto. Položaj mes*a po združitvi ki Kljub vsem tem razlogom, govorijo v prid združitve in o katerih bodo morali izreči svojo besedo še ljudski odborniki in meščani na bližnjih zborih volivcev. pa je zaenkrat še nejasno’ vprašanje - pristojnosti bodoče mestne občine. Odnos okrajev do občin ie pri nas še vedno administrativen, torej takšen, ki v vsakdanjem življenju negira samostojnost občin, kot edinih organov oblasti na določenem področju. S proračunom so občinam ozko odmerjeni funkcionalni izdatki in interesi občin niso stimulirani z njihovimi prizadevanji ICcikšnih kmetijskih predavanj si ljudje želijo? Kmetrrslce zadruge imajo ▼ svojem programu za pospeševanje kmetijstva tudi kmetijska predavanja. Za predavatelje navadno prosijo naše vodilne strokovnjake iz Ljubljane, ki tem prošnjam težko ugodijo, ne glede na stroške, ki so s tem v zvezi. Ker je čas za predavanje pičlo odmerjen, je navadno tudi uspeh slabši. Ljudje si žele. da bi bila tema predavanj na podlagi vprašanj in odgovorov. Tako bi bila v kratkem času lahko obravnavana v«a tista vprašanja, za katera so ljudje tako potrebni pojasnil, na primer: navori rla o uporabi posameznih vr«t umetnih gnojil, navodili za spoznavanje zemeljske strukture, o sadikah in semenih, o razdaljah in času setve in sajenja, navodila za pravilno oskrbovauje in hranjenje pridelkov in predelavi teh v domačem gospodarstvu. Dalje bi radi dobili navodila, kako ugotoviti, kdaj je žival Konferenca učiteljev in profesorjev v Kopru Koper, 12. febr. ^eraj je bila v Kopru konferenca slovenskih učiteljev in profesorjev koperskega okraja- O problemi n šolske reforme je govoril tov. Kimovec, ki je nakazal nekaj smernic za nadaljne delo na tem področju. Analiziral jc predvsem vprašanje družbenega upravljanja šol i-D metode poučevanja v sini-s»hu so*’’ahsci čiiega razvoja. Po njego\em poročilu so profesorji in učitelji analizirali uspeh prvega polletja. Konferenci so prisostvovali tudi tov. Jože Borštnar, sekretar okrajnega kofiit-eja tov. Julij 3eitram. zbolela in če je mogoče bolezen zdraviti z domačimi zdravili ali klicati veterinarja in podobno. v Poleg predavanj bi bilo potrebno, da bi kmetijske zadruge priredile po vaseh tečaje za domačo izdelavo raznega kmetijskega orodja in posode, pletenje košar in košev, izdelavo grabelj, pravilno nasajanje motik, sekir in drugega orodja. če bi splošne kmetijske zadruge malo popustile v svoji trgovski dejavnosti ia svoje delo preusmerile na te stvari, bi z lahkoto zadostile svojemu namenu. v. Natečaj »Vojnega dela« Beograd, 12. febr. Uredništvo lista »Vojno delo« je razpisalo natečaj za članke o podvigih iz osvobodilnih vo-jn in vstaj naših narodov. Izbrana dela bodo tiskana v eni ali dveh knjigah. Vsi tiskani članki bodo honorirani, 25 najboljših pa bo prejelo nagrade od 5 do 20 tisoč dinarjev. V pogojih natečaja je poudar-jen«, da se lahko obdelajo podvigi posameznikov in kolektivov, v katerih je posebno izražen patriotizem, vdanost, politična zavest, zavest o dolžnostih, pogum, dostojanstvo, tovarištvo in podobne lastnosti našega človeka - borca. Dogodke in osebnosti je trefca opisati verno z ozirom na kraje, čas in druge pogoje. za dvig proizvodnje. Zlasti se takšna odvisnost občine od okraja kaže, kadar občina potrebuje določena sredstva za kakršnekoli nujne investicije. Takšna nesamostojnost Je v neki meri In pri nekaterih občinah posledica njihovega premajhnega zanimanja, deloma pa tudi centralizma okraja, ki ne daje občini nalog, na katerih bi se samostojno razvijala. Razumljivo Je, da bi položaj celjske mestne občine ne bil takšen v sklopu okraja, saj sta že med samimi volivci v veliki meri vzgojena dolžnost in pravica samostojnega upravljanja svojega mesta. Sicer pa tudi zakon predvideva širšo pristojnost mestnim občinam s posebnimi pravicami. Vendar se vsa ta zakonita določila spreminjajo v mrtvo točko, če ni v naprej določeno, s kakšnimi sredstvi bo ta mestna občina razpolagala, oziroma, kakšen delež od ustvarjenih dohodkov bo pripadal njej. Te probleme bi naj rešil okrajni družbeni plan. Ce ne bi bil odnos na dohodkih mesta in okraja odrejen procentualno, bi bilo morda prav, da bi bilo mesto obdavčeno na svojih dohodkih v odgovarjajočem odstotku, na sličen način, kakor Je do. ločen republiški davek. Pri (sestavljanju skupnega druž- plačal nobenega prjspevka s priključitvijo pa prispevek, ki znaša po odbitku 15%, ki ga plača mesto samo, preje omenjenih 110 milijonov dinarjev. Vendar to ni problem, ki bi se sporazumno z republiškim izvršnim svetom ne dal obojestransko zadovoljivo rešiti, čeprav je res, da bi bila ob nerešenem problemu združitev motena. Z izredne seje upravnega odbora Glavne zadružne zveze Slovenije Pred dnevi je imel upravni odbor Glavne zadružne zveze Slovenije izredno sejo, ki so zadruge tudi v bodoče vse čin sodelovali pogoje za razširitev delavno- zadrugah, sti pospeševalnih in drugih članstvo zadruge naj bi se ne sprejemali samo kmetovalci, kot je rečeno v uredbi, pač pa naj bi se vključili vanje tudi učitelji, sadjarji, upokojenci in vsi tisti, ki žive na vasi in /bi lahko na kakršen koli na- V kmetijskih ji prisostvovali tudi predsed- odsekov. Na izredni seji upravnega odbora je bilo precej razprave tudi o tem, kateri zadružni obrati naj bi imeli delavske samoupravljanje, kar je Prav bi bilo, da bi imelo mesto okrajnih zadružnih zvez. iste naloge, kot jih ima doslej, s Večji del razprave se je na-tem, da bi v drugi stopnji nasto- našal na novo uredbo o kme-pal okraj in ne ved republika. ... . ., , , -t a t prav tako bi bilo nujno popra- bjskih zadrugah. Ugotovljeno viti tisto določilo zakona o mest- je bilo, da je bila večina plinih občinah s posebnimi pravi- pomb na osnutek uredbe, ki čarni, ki govori, da je v nekate- , L rib primerih druga instanca re- Je ^a^a Glavna Zadružna publika, v drugi stopnji naj bi zveza, upoštevanih. Tako bil vedno pristojen le okraj, ker uredba zdaj med drugim dobi sicer okraj le z delno pristoj- «v , nostjo druge stopnje ne predstav- da dobiček pod-________________________. ____ Mal popolnega organa oblasti, kar jeti j, obrti in samostojnih krajih kot n. pr. Kamnik, No- bi bilo še povod izdvajanju me- obratov kmetijskim zadrugam vo itd kier so treovi- sta iz okraja, kar pa smo kot i vo mesw> *ia», Kjer so trgovi kvarno ugotavljali že ved let in P°tem, ko SO ta podjetja pla- ~~ —^+,-,„1^. kar je tudi razlog sedanjemu čala davek na dobiček. Upo- vkljudevanju mestnih odborov v števajoč dejstvo, da znaša za ° Da bi se delo na bodočih mest- ^hiček Ä“ “ k U^edbL Tako naf bi nih občinah ter na okrajih pra- aaveK na aomceK bu °° Podjetja, obrti in samostojni obrati bodo po novi uredbi plačevali prispevke za vzdrževanje zadrug; med te naj bi se šteli tudi izdatki za strokovne tačaje, predavanja in za splošno izobraževalno naš list v glavnem obravna- (jgi0 v kmetijskih zadrugah, val v torkovi številki; novo je le to, da naj bi se uvedlo samostojno upravljanje v zadružnih trgovinah v večjih ne izgubile kmetijski značaj. Sprejeto je bilo več pripomb, ki naj bi jih vsebovalo po- bil upravnik oeirema poslo- vilno razvijalo, je potrebno na zadrugam ostalo preostalih vodja zadruge zaposlen ho- Vcolr mjšin rlnclhdnn omnirnXUl A(\ CÄ. IT 1 K: fi,_ . u . vsak način dosledno onemogočiti 40 % dobička. V uredbi je tu-vsako vmešavanje okraja v nalo- dJ rečeno, da se zadrugam ÄÄÄÄ ifhko dajejo olajšave pri ob- petence obdme. zato bi bilo nuj- davčenju, ki bodo verjetno v vf’m^sto^voTstalutl^kLb ° v* vseh f1™1 amortizaciji (podobno podrobnostih določal njegovo pri- KOt le *0 urejeno pn kmetlj-stojnost in njegov odnos do okra- skih posestvih) osnovnih sred-ja. Tak statut Da bi bil nujen Poleg teda pa bodo nai- 'Jdi za okraj. Čeprav bo v tem , V , f° , J času težko sestaviti statut, ki bi hrz kmetijske zadruge in sa-lahko veljal več let, to ne bi smel mostojni obrati oproščeni dav-biti razlog, da bi se celjska mest- ^ na dobiček, ki izvira iz ko težavo tudi dejstvo, da bi po odredbi republiškega izvršnega sveta moralo plačati mesto le 15% davka od svojih dohodkov, ker le-ti prekoračujejo 10.000 din na enega prebivalca, dočim bi pri združitvi moral plačati okraj 20% davkov od celotnih dohodkov, ker združeni dohodki predstavljajo v povprečju več kakor 5.500 din na enega prebivalca. Zato nastaja vprašanje, kdo bo nosil breme okoli 110 milijonov dinarjev repub. davka na dohodke združenega okraja in mesta. Stališče Celja je, da Je dolžno plačati svoj 15% prispevek. Razumljivo pa je tudi stališče okraja, ki bi brez priključitve ne noramo in plačan po obsegu dela v zadrugi. Prav nihče pa ne more prisiliti zadruge, da bi nastavljala ljudi, ki niso nujno potrebni. Tudi v Upravni odbor je bil mnenja, naj ostanejo v prihodnje pri vseEi kmetijskih zadrugah zbori zadružnikov, kajti praksa je dokazala, da se zadružniki radi udeležujejo zborov in zato ni razlogov, da bi jih ukinjali in uvajali nove organe. Ce pa bi se kasneje v zadrugah, ki imajo veliko članov, pokazalo, da zbori ne morejo opravljati svojega posla, bodo te zadruge izvolile zadružne svete. Tudi nadzorni odbori nj delajo tako, kot so doslej. na občina osnovala brez jasnega položaja v pogledu pristojnosti. Glede na čas združitve pa je seveda odvisno od volitev. Zdi se pa. da bi bila brez izvoljenih organov okrajnega ljudskega odbora takšna združitev nemogoča. M. Božič trgovine in predelave kmetij-skih proizvodov in ie uslug v kmetijstvu, če bodo zadruge uporabile ta dobiček za napredek kmetijstva. Iz vsega je razvidno, da bodo imele Ustanovi se zavod za varilno tehniko Z občnega zbora Društva za varilno tehniko LR Slovenije Zapiski o komuni na področju Siska Komuna na področju Siska je med najnaprednejšimi in naj bogatejšimi na Hrvatskem. Predstavniki delovnih kolektivov, ki so v mestnem zboru oziroma v zboru proizvajalcev imajo presenetljivo veliko razumevanje za potrebe mestnega ljudskega odbora Sisak. Pred kratkim so na eni izmed sej mestnega ljudskega odbora Sisak osnovali sklad za komunalno izgradnjo. Brž, ko je referent predlagal ustanovitev sklada, so velika in maia podjetja v Sisku vpisala prvih 150 milijonov dinarjev. Zdaj se je ta sklad povečal na 200 milijonov dinarjev. Za mesto, ki nima več kot 30.000 prebivalcev je to velik uspeh. nili okoli 1 milijarde dinarjev. Kakšen izreden smisel imajo Strokovnjaki so ostali za en- delovni kolektivi Siska za ure-krat samo pri računih o pred- ditev nečesa novega, nam naj-nosti koksarne v Sisku. Toda bolj zgovorno dokazuje pri-z vso resnostjo se bodo lotili mer pivovarne. V Sisku je bila izdelave načrtov in drugih nekdaj tudi pivovarna, ki so pripravljalnih del, ki so pogoj j0 razpustili že pred leti. Toda za kredite. zdaj so sklenili, da bi jo znova Letos bodo v Sisku dogradili uredili. Takoj so bili priprav-še eno tovarno, in sicer za ljeni pomagati kolektivi žele-proizvodnjo furfurola, ki je žarne, rafinerije in ostalih to-neobhodno potreben industriji varn. Nekje bodo izdelali par-plastičnih mas. Deset kilogra- & mov koruznih storžev da 1 kg f furfurola. Takšen je osnovni podatek o proizvodnji te tovarne, ki bo proizvajala letno okoli 300 ton te važne surovine in s tem krila potrebe v državi. Gradijo tovarno elementar- Vse tisto, kar se bo letos nega joda. Tudi ta naj bi bila zgodilo v Sisku, kar bodo gradili, bi bilo težko opisati v zajetni brošuri. Popolnoma bodo letos dogradili tovarno jekle- gotova že letos. Proizvajala bo vsak dan 10 kg joda, ki ga uvažamo. Razen velikih del, potrebnih za razširitev rafine- Dvodne^ni ofcčni zbor Društva za varilno tehniko LRS, združen s strokovnim posvetovanjem o važnih gospodarskih in strokovnih problemih kovinske industrije, je dokazal, da je delo Društva za varilno tehniko LRS v nekaj letih rodilo veliko pomembnih rezultatov na splošno gospodarskem, posebej pa še na varilskem področju. Občnega zbora se je udeleževalo preko 100 zastopnikov kovinske industrije in obrti ter predstavnikov gospodarskih in prosvetnih forumov. Razprava je bila zelo živahna. Društvo je v preteklem letu glede na prejšnje leto podvojilo svoj program, kar so n^podlagi številk in dejstev dokazom® poročila odbornikov. V letu 1953 je šlo skozi raznovrstne večtedenske tečaje v društvenih varilskih šolah v Ljubljani in Mariboru 450 tečajnikov. Društvo je izgradilo in opremilo po najsodobnejših vzorcih varilsko šolo sredi Maribora. Občni zbor je odobril program, da^ se z vzpostavitvijo podobne šole tudd v Ljubljani obe združita pod imenom Zavod za varilno tehniko, ki bo poleg vzgoje poskrbel še za uvajanje novih tehnoloških postopkov, varilsko kliniko, kontrolo varilcev, nadzorovanje naprav za varjenje ter se bo ukvarjal tudi po navodilih oblastnih gospodarskih organov s strokovnim in gospodarskim planiranjem naprav in pripomočkov za varjenje, ki bi jih lahko prevzela in izdelovala domača industrija. Z zavodom bo narejen nov važen korak naprej v ,tej tehniki, v kateri je naša država delno zaradi vojne, delno pa zaradi naglega industrijskega razvoja v kovinski industriji prisiljena podvzeti- energične ukrepe, če hoče, da bo kovinska industrija delala racionalno in po sodobnih postopkih. V tej smeri ' je nadvse koristno delo društva. Pomemben činitelj v širjenju znanja v varilski tehniki- je revija >Varilna tehnika«, ki jo društvo zamenjuje za "9 inozemskih in 11 domačih strokovnih revij, ki so na razpolago strokovnjakom in podjetjem v društveni knjižnici. Ze samo materialna vrednost revij je velika, če se ve, koliko dragocenih deviz je s tem prihranjenih, če pa se pri tem upošteva, da imajo domači strokovnjaki preko tujih revij vse strokovne informacije o napredku in delu drugod po svetu, se šele prav oceni vrednost izdajanja strokovne revije. Kljub-temu tudi revijo »Varilna tehnika« zadevajo pereči problemi našega tiskarstva. Občni zbor je dal pobu- j za sklicanje posveta uredniških odborov vseh strokovnih revij, ki bodo prerešetali problem izdajanja strokovnih revij in predlagali ustrezne ukrepe. S kakšno problematiko pri varjenih konstrukcijah se ukvarja naša kovinska industrija in kako pomembne uspehe pri tem dosega, sta prikazala predavatelja strokovnjaka iz tovarne Metalne, Maribor. Posebni poudarek pa je občna zbor dal proizvodnji, predelavi in varjenju aluminija glede na dejstvo, da kljub precejšnji proizvodnji, ki se bo z izgradnjo tovarne v Kidričevem še znatno * povečala, znaša poraba na vsakega prebivalca 0.2 kg, če se navede za primer, da v sosednji Avstriji znaša 2 kg. Prav s tehniko varjenja aluminija bo lahko uspešno povečana predelava in poraba, s tem pa znatno zvišan življenjski standard. Za predsednika DVT je bil že tretje leto zapored izvoljen univ. prof. Dobromil Uran. P. 5. Nad io milijard za investicije na Hrv kem Zagreb, 12. fetor. Komune na Hrvatskem so vložile nad 500 prošenj za kredite za investicije za skupno nad 10 milijard. Polovico teh prošenj se nanaša na kmetijstvo, 2 milijardi pa za melioracijska dela. MB G čem je razpravljal zbor volivcev v Logatcu *•> t* Spomenik narodnim herojem in borcem Siska nih brezšivnih cevi, pa tudi rije in gradnjo novih obratov, ni kotel, v drugih obratih podoba velikega metalurškega od koder bomo dobivali ele- ostalo opremo, posamezni stro-kombinata bo že zelo popolna, mentarno žveplo, dalje petrol Toda kolektiv železarne s tem koks, nujno potreben za elek-še ni zadovoljen. Resno raz- trode v industriji aluminija, verjetno že letos izdelovali tu. miši j a o gradnji koksarne... so si naložili prebivalci Siska di pivo. Sisak ima še več svet-To ni pravzaprav, nič novega, še nova bremena. Letos bodo liji perspektiv. Na osnovi naj-Ze dlje časa razpravljajo o začeli graditi tudi tovarno ve- novejših raziskovanj zatrju-tem, da bi gradili koksarno- zanih plošč ob reki Kolpi, ki jejo strokovnjaki, da leži to Samo zaradi tega, ker bi od- bo prav tako še povečala do- mesto pravzaprav v osrčju bo-padel prevoz koksa bi prihra- hodke. gatega naftinega polja. M. B. V torek je bil v Dol. Logatcu zbor volivcev, ki se ga je udeležil poleg velikega števila volivcev tudi tukajšnji ljudski poslanec tovariš Stane Kavčič. Glavni namen zbora je bil poročati volivcem o delu občinskega ljudskega odbora v minulem obdobju, hkrati pa seznaniti volivce z načrti, ki jit zajema triletni komunalni plan-Takoj v začetku razprave je , . ... , . , bilo razvidno, da je bil v zad- ?e‘n® res.tev v tem, ce bi za-njem času v občini dosežen cek 5^l3va:. j;11 0E^a^ prebivalci precejšen gospodarski napre- gra f kaIlahko doblJ° P°' - trebne kredite. V zvezi s prepustitvijo za- nalne potrebe precejšnja sredstva. V razpravi je bilo med drugim poudarjajo tudi pereče stanovanjsko vprašanje, saj se ie s porastom industrije v zadnjih letih močno dvignilo tudi število prebivalstva v Logatcu. Tovariš poslanec je s tem v zvezi naglasil, da občina sama nikakor ne bo mogla rešiti stanovanjskega vprašanja z lastnimi sredstvi, pač pa bi bila kovnjaki pa bodo pomagali pri vali zdravstveni, socialni in ureditvi tako, da bodo v Sisku kulturni svet. Z ozirom na komunalni na- družne žage v upravljanje črt so volivci na zboru sklepali kombinatu lesne industrije, je o črpanju gozdnega sklada, in- bil tovariš poslanec mnenja, da vesticijskih sredstev in o ob- naj bi se reševanje tega prepu-davčenju zemljišč za letos. Ne- stilo delavskima svetoma obeh katera podjetja so sklenila pri- podjetij, k; bosta sama najbolje spevati občini za njene komu- vedla kako in kaj. MF. Kosta Stepanovič: iseograjske zimske dogode in nezgode V Beograda je zapadlo toliko snega, da bi mogla beograjska občina, če bi se javili zanj kupci, kaj hitro nabaviti avtobuse ln tramvaje in zgradili novo električno centralo. Toda na žalost, kupci za sneg se niso Javili ln tako je ostal tam, kjer je zapadel. Po hodnikih je že tako shojen, razpotegnjen kot testo za gibanice in poledenel kot na drsališču, tako da hodiš kot po steklu. Avtomobili reševalne postaje brez vsakega poziva neprenehoma križarijo po ulicah in čim kakemu pešcu spodrsne in telebne po tleh, že priskočijo bolničarji in ga odpeljejo kdo ve kam, kajti traumatološka klinika je že davno prenapolnjena. Zaman je hodila milica od trgovine do trgovine in prosila in opominjala, naj očistijo hodnike snega in ledu. — Pa, ni to moja trgovina, tovariš, se je Izgovarjal skoraj sleherni poslovodja ln nekam tužno razprostiral roke. — Ko sem še jaz imel svojo trgovino, ho, mene pač nikomur ni bilo treba prositi in opominjati! Tja do polovice ceste je bilo vse očiščeno ln posuto z žagovlno. Toda stopi no do direkcije našega podjetja, pa se z njimi pomeni! Jaz prodajam tu le paračlnske blagove ln ni noja stvar kidati sneg. (Kozerija) In tako pričakujejo sedaj Beograjčani, ki morajo hoditi vsakodnevno po svojem poslu, milosti od neba: morda bo pa le posijalo ljubo sončece in zapihal topel južni veter, da si Beograjčanom ne bo treba več lomiti rok in nog na poledici. Toda vse do zadnjih dni so ljudje po Beogradu padali in cepali, kakor na Koreji. Marsikateri jo jc skupil za vse svoje življenje, nekateri pa so celo ob življenje. Gre človek zjutraj živ in zdrav z doma, pa tl izgine, kot bi se vdrl v zemljo. V časopisih si naletel na take-le oglase: Moj sin-edinček. nižji uradnik, jc neznano kam Izginil. Zadnjič so ga videli pred štirimi dnevi pred gledališčem, ko je v repu čakal na avtobus za Banovo brdo. Na sebi je imel sivo obleko, zakrpane nizke čevlje in veliko rumeno zaplato na desnem rokavu zimske suknje. Prosim vse dobre ljudi, ki jim je o njem kaj znanega, da sporoče to njegovi nesrečni materi Leposavi, Banova ulica št. 8, Banovo brdo. In tako dalje. Ali: Moja resnična žena ]e odšla pred šestimi dnevi z doma, da bi kupila na Terazljah petrolej za svetilko. Odtlej se ni več vrnila domov. Na nogah Je Imela mojo copate, na glavi rumeno ruto, v roki pa cekar. Komur je kaj znano o njeni usodi, naj o tem obvesti najbližjo postajo Ljudske milice ali mene, njenega moža Jevrema, Stari Smederevski dje-ram, Ulica Dimitrije Davidoviča št. 17. Na tramvajskih postajališčih, kjer čakajo ljudje pozno v noč, da se prikaže tista grmada žele-zovja, ki mu pravijo v Beogradu tramvaj, lahko v teh dneh slišiš marsikaj. — Tri sto zelenih, ljudje, vse mogoče se lahko dogodi v tej beograjski babilonski temi, so zatrjevali ter bulili v temo, ki je sedaj v Beogradu kaj pogosta. — Napočil je čas, da ne grem iz hi-Se, predno ne napišem oporoke ter se poljubim in poslovim od vse družine. — Slišal sem, da kradejo celo ljudi, tajinstveno pripoveduje drugi. — Banditi izkoriščajo temo, napadejo človeka, mu s papirjem zamašijo usta, ga vtaknejo v vrečo in hajd z njim čez mejo! In naenkrat se tak nesrečnik znajde v Indokini, v tujski legiji. — Včeraj sem vložil prošnjo, da ml dovolijo nošenje orožja, Je zagotavljal blagajnik nekega podjetja. — Mene, pohabljenca in težko bolnega, gotovo ne bo nihče ukradel, a kaj, če ml vzamejo denar! Zato bom nabasal revolver, pa.,. Mlekarja sem prosil, naj mi posodi svojo laterno. Kajti, i poglejte, niti prsta pred nosom ne vidim! Ko je izginjalo vedno več ljudi, je začelo skrbeti tudi kriminalistično upravo. Toda niso minili niti trije tedni, ko je šiila stvar razčiščena. Nekatere izmed izginulih so našli žive in zdrave. Zatekli so se k svojim sorodnikom in znancem v središču mesta, da tu dočakajo toplejše dni. Svojcem so z dopisnico sporočili, da ne morejo domov zaradi poledice, ki pa je tudi poštarjem onemogočala pot na periferijo. Vse ostale so našli po bolnišnicah; ta ima v mavcu roko, oni nogo, nekateri pa kar oboje. Najhuje je doletelo nekega študenta. Po lastni krivdi si je zlomil vrat. Hotel je skočiti na trolejbus! Ko se je razvedelo, da so po-grešance našli, je vsem Beograjčanom odleglo. Hvala bogu, so si oddahnili, da le nihče ne krade ljudi in jih ne izvaža v Indoki-no. Ce je že treba umreti, lahko umreš tildi sredi Terazij in ti -ni treba hoditi na daljno pot- o In-dokino! In tako so zdaj, kljub huHi poledici, ulice v središču mesta podnevi ln zvečer prepolne ljudi. Mirno se sprehajajo in nekateri si celo požvižgavajo. Pa če se tudi kateri položi na tla. kakor je dolg in širok, se zaradi tega nihče več ne vznemirja. Kaiti, če hočemo biti pošteni, kateri vrag pa ga je pripeljal prav sem na poledenele Terazije? Zakaj pa ni ostal doma in se grel ob topli peči, seveda, če je bil tako pameten, da si je še pravočasno nabavi! drva In premog?! Kajti zdaj si ne moreš nabaviti v Beogradu ne drv, ne premoga, pa tudi če je sam direktor podjetja »Ogrev« tvoj pravi stric! Pa vendar se tu pa tam še najde kak naivnež, ki tudi po petnajst dni preži pred kako prodajalno kuriva in mu otroci prinašajo kosilo in večerjo ter zaskrbljeno gleda, «tako mrzli krivec čisti beograjske ulice ali pa, kako nov sneg pada na staro zalogo. Naposled pa, ko se že vsega naveliča, odide bodisi domov, da tam v nezakurjenem stanovanju šklepeče z zobmi — če jih še ima —, ali pa se kar sam brez zdravniškega nakazila napoti v bolnišnico, da si tam zdravi pljučnico. Mestni ljudski odbor tarejo hude skrbi. Sest sej je že Imel in razpravljal o tem, kdo je kriv, da je ostal Beograd sredi najhujše zime brez drv in premoga. Krivca doslej še niso našli, kaže pa, da ga bodo odkrili še ta mesec na dvanajsti ali trinajsti seji. In tako bo še pred pomladjo vse na svojem mestu« Premoga ln drv sicer ne bo pred Junijem, vedelo pa se bo vsaj to, kdo je temu kriv. Kajti prejšnja leta se niti to ni vedelo! Da Beograd sedaj nima dovolj ne tramvajev, ne trolejbusov, ne avtobusov, se zdaj, hvala bogu, že ve, kdo je kriv: Beograjčani sami! Te dni se vod! po časopisju živahno razpravljanje. Mestno prometno podjetje pravi, da Beograjčaiij nimajo pravice Jeziti se zaradi tefea, ker morajoasedaj po mrazu in poledici pnučlti. Krivi so sami, ker plačujejo *a vožnjo s tramvajem samo po 10 dinarjev, z avtobusom pa 15 din. To je, pravijo, bagatela, kajti kalkulacija kaže, da bi morala stati vožnja s tramvajem točno 37 din, z avtobusom pa 44 din. In zaradi te stalne izgube podjetje doslej ni moglo kupiti niti enega samega tramvajskega voza, niti trolejbusa in zato še dandanes vozijo isti tramvaji, ki so jih kupili1 pred 25 leti. In še dostavljajo: Ce se vi, Beograjčani, ne iztreznite, boste ob letu pojiti in pozimi bodili peš! V ta prepir, ki je razburil tudi mestni sindikalni svet in 30 ter še nekaj tisoč beograjskih študentov, — ki so se razvadili in zahtevajo še nadalje nekakšne ugodnosti na tramvaju in avtobusih, namesto da bi hodili peš, dokler so mladi in zdravi, — se je vmešal sedaj še nek knjigovodja. Izračunal je, da bi lahko stala vožnja s tramvajem samo 35 din. To bi bilo tudi veliko bolj praktično zaradi menjavanja denarja in sploh drobiža. Za vožnjo z avtobusom ta možakar ni napravil kalkulacije, ker se tega prevoznega sredstva ne poslužuje več, odkar je nekoč odletel iz avtobusa in ležal šest mesecev v bolnišnici. Hkrati pa je ta odlični računar predlagal, naj bi ljudska milica mobilizirala beograjske ko-čijaže, ki naj bi s spediterskimi vozovi razvažali ljudi, dokler ne vzame vrag zime. Ta predlog je naletel na živahno odobravanje, ker je neki Beograjčan izračunal in objavil v »Politiki«, da prideš prej z brzo-vlakom od Beograda do Slavonskega broda kot na z avtobusom od savskega mostu do Zemuna. Drugi ljudje pa spet pravilo: — Nam je pač vseeno, ali zmrzujemo v tramvaju ali špediter-ikem vozu. Spedlterski voz Je vsaj hitrejši od tramvaja, pa tudi bolj varno je: naj je električni tok ali ga ni, s špediterskim vozom lahko vedno potuješ. In če omaga konj, lahko zaprežeš drugega.- Ce pa se pri tramvaju pokvari motor, ni nobene rešitve in moraš peš, povrh pa te labko celo prisilijo, da rineš tramvaj do remize. Beograjčani pa smo r^lob pohlevni in bi se temu kaj hitro privadili. Saj glejte, mnogi so govorili, da ne bo šlo brez električne luči, a vidite: vsi smo živi in zdravi! Zares še ni bilo nikjer zabeleženo, da bi bil kdo umrl zaradi tega, ker je beograjska električna centrala razdelila mesto na tri cone in da po dvakrat na teden od štirih do osmih zvečer prekine tok. Ljudje so bili pravočasno opozorjeni, kakšna čorba se jim kuba in vsak pameten človek je pohitel in napolnil petrolejko in mu sedaj ni dosti mar, če ni elektrike. Prižgeš petrolejko, pa ob njeni prijetni mehki svetlobi čitaš in se kulturno dvigaš in čas ti hitro mine. Niti tisti tuji pianist se ni dal motiti, ko je med koncertom v Kolarčevi dvorani zmanjkalo elektrike. Vedel je, kam je prišel in ko je zavladala v dvorani tema, je potegnil iz fraka za dober funt sveč, jih lepo razvrstil po klavirju in nadaljeval koncert kot ob belem dnevu. Ta njegova iznajdljivost je očarala občinstvo še bolj, kot njegovo odlično izvajanje Bachovih in Mozartovih dfcl. Ti pride ta človek iz daljnega sveta v Beograd, pa se ti je znašel, kot da se je v njem rodil. In tako se širi slava Beograda tudi preko naših meja. Matere -za vas in vaše otroke Tako se bo deklica naučila reda Novi centralni ginekološki T Ljubljani V tišino nestrpnega pričakovanja se vsuje zdrav jok komaj rojenega bitja. Od bolečin napet obraz mlade matere se zopet umiri in nanj leže spokojen smehljaj radosti in zadovoljstva. Porod je končan — novega državljana FLRJ registrirajo v matično knjigo. Koliko skrbi, straha in nedoločene bojazni na račun tega, pravkar rojenega bitja! Nešteto vprašanj si zastavljajo še pred porodom bodoče mamice, rešujejo jih povsod, doma in v trgovini, v kinu in zdravniški ordinaciji. Nekatere zanima prav vse, od spočetja do poznega razvoja, so pa tudi take, ki vse prepuščajo slučaju in se važnosti svojega stanja sploh ne zavedajo. Kolikokrat je znatiželj-nost neutešena, problemi ostanejo odprti in nerešeni — materi in bodočemu otroku v škodo. Kolikokrat pa matere od raznih tetk in dobrih znank dobijo nasvete, toda netočne ali celo krive. Vse te, verjetno do- bronamerne nasvete mlada mati v svoji neizkušenosti navadno sprejema in tudi uporablja brez kritičnosti in presoje. Uspeh — to je zdrava mati in zdrav otrok pa ni odvisen od tega, da nosečnica použije hrane za dva, da se čezmerno zredi, da bo dovolj zaloge za otroka, da čim več leži in se nič ne giblje, da použije ob porodu obvezno kurjo juho, da ima pripravljene s čipkami okrašene plenice in z raznimi zavesami in zavesicami dekorirano košaro, da čimdelj in čim večkrat dnevno podoji novorojenčka, da je ta čim debelejši in rdečeličen, ne glede na to, ali pri 8 mesecih že sedi ali ne. To ni vse, to je mnogo premalo. Naše babice niso imele nikogar Iz roda v rod, od matere na hčer se prenašajo pravi in zgrešeni, dobri in škodljivi nasveti. Toda, ali ni morda tudi na tem tako življenjskem področju dejavnosti nastopil čas, ki bo s svojo ureditvijo nudil več in boljše, ki bo odprl mladim .materam oči, jih podprl v njihovih nagonskih stremljenjih. Istočasno jim bo zagotovil zdrav organizem in po tej poti otroka, vsestransko odpornega in zdravega. Prepričan sem, da so matere vseh časov v nestrpnih trenutkih čakanja vse po vrsti čutile potrebo, da se posvetujejo s človekom, ki ibi jim znal odgovoriti na nešteta vprašanja. Toda, ali so naše prednamke imele te možnosti: Mirno lahko odgovorimo: ne! Niso še daleč časi, ko je bilo materi posvečeno nič ali prav malo skrbi. In kako je danes? Danes, ko je porodniška znanost takore-koč dosegla vrhunec, ko pri uspešnem vodstvu poroda tehnično ni več kaj bistvenega spreminjati, ko ni več vpraša- nje, kako brez nevarnosti dovršiti cesarski prerez, rešiti prečno lego ali dokončati klešč-ni porod, se postavlja pred porodničarja, zlasti pa pred socialnega ginekologa drugačno vprašanje — kako zaščititi mater in v njenem telesu nastajajoči živi plod, da bi po srečnem porodu ostala ne samo živa, temveč tudi zdrava oba, brez posledic ln v najboljši formi. To vprašanje rešuje pred in poporodna zaščita. To je zelo mlada veja porodništva. Prvi resni, širši začetki segajo blizu pred drugo svetovno vojno. V Sloveniji seveda o taki zaščiti pred vojno ne more biti govora. Osvoboditev pa je razsvetlila tudi to, do tedaj tako temno ulico. Vsaka nosečnica Štirikrat pregledana Prvi zametki posvetovalnic, ki so bile mačehovsko odrinjene v majhne prostore, segajo v leto 1945—46. Razvijale so se z majhnimi materialnimi sredstvi, a z veliko požrtvovalnostjo redkih strokovnih delavcev. Toda 8 let je preteklo in Slovenija ima že 54 posvetovalnic za nosečnice, ki so kljub pomanjkljivostim silno mnogo doprinesle k ohranitvi zdravja naših mater in njihovega naraščaja. Le poglejmo, kako je raslo-zaupanje v te skromne ustano-ve( Leta 1946 je bilo pregledanih v Ljubljani le 1070, leta 1953 pa že nad 10.000 nosečnic. Torej je bila leta 1946 le vsaka tretja nosečnica v Ljubljani pregledana, leta 1953 pa vsaka povprečno 4 krat! Požrtvovalni strokovnjaki ljubljanskih posvetovalnic lahko s ponosom in zadovoljstvom gledajo na uspešno prehojeno pot. Kar poglejraQefekt; samo majhen drobec. Morda najnevarnejša vseh pred in odporod-nih komplikacij, ki prenekateri-krat konča katastrofalno, je porodna božjast (eklampsia). V zadnjih štirih letih ni nobena porodnica v ljubljanski porodnišnici obolela ali celo podlegla tej zavratni bolezni, če je pravočasno prišla v posvetovalnico. In to je uspeh, ki smo nanj res lahko ponosni, zlasti če vemo, da je ta komplikacija pri nas precej pogosta. Popolna zaščita matere in otroka Toda ne bi pravilno razumeli naloge, če bi nas uspavali doseženi uspehi in bi zaustavili korak na pol poti, ko vidimo, da je pred nami še velik osvojljiv cilj — popolna pred in poporodna zaščita matere m otroka. Za te velike naloge pa so posvetovalnice za nosečnice le premajhno torišče in prešibka osnova. Saj one zajemajo le nosečnice, otročnic — torej mater po porodu — se doslej sistematično sploh še nismo mogli spomniti. Kako zelo pa je naša mati potrebna zaščite tudi po porodu in to neposredno po njem in v prvem letu, nam zgovorno kažejo podatki. Računamo lahko, da je cca 30 odstotkov vseh slovenskih žena po porodu zdravstveno oškodovanih da bolehajo za najrazličnejšimi nevšečnostmi kot posledicami poroda kar bi dalo 9000 slovenskih žena letno. Številka, ki se ob njej lahko zgrozimo tn ki da resno misliti! Da bi zaorali ledino vsaj v glavnem mestu republike, je MLO v povezavi z ginekološko — porodniško kliniko v Ljubljani stopil tudi po tej strmi poti korak naprej. Organiziral je centralni ginekološki dispanzer v Ljubljani, ki bo višja stopnja v razvoju posvetovalnic in ki bo vključeval v svoji funkciji predporodno in poporodno zaščito matere in otroka. Matere! Dispanzer, ki bo začel poslovati v teh dneh, je namenjen vam in vašim bodočim otrokom. Lahko bi rekli, da j4 bil rojen kot pretežak otrok, v znoju in bolečinah, zato naj vam bo še bolj dragocen. Nosečnice! Nudil vam bo vso najvišjo strokovno pomoč od spočetja do poroda, bogatil vas bo z nasvet: ki se bodo na vas in vašem otroku stokrat obrestovale. Vodil vas bo mirno, uspešno in varno do svetlega cilja — do normalnega poroda. Otročnice! Dajal vam bo vsestransko preventivno in kurativno oporo, z njegovo pomočjo se boste izognile vsem pretečim poporodnim posledicam. Hodite redno v novoustanovljeni dispanzer in njegove podaljšane roke — posvetovalnice vsaj 6 krat pred porodom in v prvem letu po porodu vsaj 3 krat. Izkoristite priložnost, ki vam jo nudi socialna ureditev naše države, izkoristite možnosti, ki so jih vaše prednice bridko pogrešale. Ne bo vam žal izgubljenih ur, mi pa bomo imeli zavest, da smo se približali najvišjemu smotru: — zdrava mati — zdrav otrok. Dr. Bogdan Tekaučič Na vprašanje tor. S. M., H nas je E rosila nasveta, kako naj svojo šest-■tno hčerko nauči reda, smo prejeli več odgovorov, od katerih nekatere tudi objavljamo. Anica Robič iz Žalca takole piše: »Imam tri in pol leta starega fantka, ki je bil prav tak kot ta deklica. Razmetal je vse igračke po kuhinji, če sem mu pa rekla, naj pospravi. je bilo — čjoj. Z lepo pomagalo nič, še manj zgrda. Toda to ni trajalo dolgo. Nekaj dni mu nisem rekla besedice. Ko je odšel spat, sem -pospravila igračke sama. Ko se je zbudil, je postal pozoren, ker so bile igračke pospravljene. Cez nekaj dni sem ga začela nagovarjati, naj mi pomaga pospravljati igračke, saj vidi, kako je grdo, če je vse razkopano in kako lepo bo, kadar bo pospravljeno. Prav tako je z mano pospravljal sobo. Vedno pa sem poudarjala razliko med pospravljenim in nepospravljenim. Tako se je fantek brez velikega truda naučil reda, in sedaj z njim nimam več težav. Moje mnenje je,, da je treba v otroku najprej vzbuditi smisel za lepoto. To mu pa najlažje vcepiš ne z govorjenjem in pridigami, temveč z . zgledom, t Tovariš P. B. Drenik iz Ljubljane svetuje, naj bi tov. S. M. vpisala hčerko v najbližje telovadno društvo. »Prepričan sem, da bosta -red in disciplina pri telovadbi na deklico kmalu dobro vplivala. Najbolje je, da tudi mati sama prisostvuje pri telovadbi in jo tja tudi pospremi.« Profesor Gustav šilih med drugim piše, da je treba že od majhnega otroka dosledno, brez popuščanja zahtevati, da po igranju sam pospravi igrače na določeno mesto, četudi se izgovarja, da je utrujen, Po- Moje perilo je lepo belo Naša naročnica iz Maribora nam je poslala zanimiv recept za -pranje perila, ki gospodinjam lo težko delo Mamo olajša. Ker smo recept pre- Ko si odprla ribjo konzervo jo popolnoma izprazni, sicer m ostanejo ribe škodljive in celo strupehe. * Ce preproge pogosto iztepamo, se iz njih dviga neprijeten pran. Da to {ireprečimo, potresimo preprogo sojo in šele nato iztepajmo. STakoj«. 1968-1 TEHNIČNI INDUSTRIJSKI ČASOPIS išče za področje Ljubljane in LR Slovenije agilnega zastopnika za nabiranje oglasov. Interesenti naj se o*cbno predstavijo tov. S. Po-dbrežniJČu, Ljubljana, Kolodvorska 12, ali pošljejo ponudbe Centru za zaščito od korozije, Beograd, Miloša Velikog, broj 7-111. — . telefon. 26-689. 1996-1 ZASTOPNIKA za prodajo pletenin išče za provizijo Strojno pletilj-stvo, Šentrid pri Stični. 1998-1 POSLOVODJO za vodstvo restavracijskega obrata v mestu okolice Ljubljane iščemo. Pogoj: kvalifikacija gostinskega delavca, znanje vsaj enega tujega jezika, večletna praksa, moški do 50 let, vse ostalo po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z opisom do=edanje prakse poslati v ogl. odd. pod »Sposoben gostinc«. 1S64-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO za čez dan sprejmem. Ponudbe v ogL odd. pod »Pridna«. 1607-1 Dotnpela Je naša draga sestra, teta in svakinja TEREZIJA ROGELJ, roj. VRHOVEC Pogreb bo v nedeljo, 14. t. m. ob 15. uri iz Petrove mrl. veže na 2alah. — 2alujoči brat z družino in ostalo sorodstvo. Umrla nam je naša ljubljena mama METKA LEVEC, roj. G OSTRIC Pogreb bo 13. t. m. ob 15. uri iz Andrejeve mrliške vežice na 2alah. — Žalujoči: Franjo mož, hčerki Jana in Marjeta z družinama in ostalo sorodstvo. 2upnijski urad Polzela sporoča, da je umrl biserotnašnik gospod FRANC HIRSE Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 15. febr. ob 11.30 dopoldne na Polzeli. Umrla je FRANČIŠKA TlC iz Rodice 14 Pogreb bo danes ob 16. uri. — 2alujoči sin Mihael in ostalo sorodstvo. ZAHVALE Vsem organizacijam, JLA, godbi, prijateljem in znancem, kateri so spremili na zadnji poti našo drago mater MARIJO KLEMENČIČ in brata KARLA darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi za tolažilne besede se v imenu vseh sorodnikov najlepše zahvaljujemo. — Klemenčičevi. Ob bridki izgubi naše ljube mame FRANČIŠKE CENCELJ se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so Jo spremili na h j eni Zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Podpečanu in dr. Mrmolji za zdravljenje bolezni, govornikoma, g. župniku Prahu" in tov. Trbovcu za poslovilne besede. Vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so sočustvovali z nami. — Žalujoči ostali. Vsem, M so soremill na njegovi zadnji poti našega ljubljenega brata JANKA PISOTA župnika v Vrhpolju pri Vipavi se lepo zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo tov. zdravnici za njen trud v bolezni, č. dekanu za ganljive poslovilne besede, č. duhovščini, godcem in pevcem ter vsem, ki so poklonili vence in izrazili sožalje. — Žalujoči bratje: Alojz, Franc in Rudolf ter sestra Zorka in ostalo sorodstvo, e«.•.«•.•••••»Mi..«. • PRI NAKUPU SREČKE | : 51. kola Jugoslovanske i : loterije zahtevajte od i * prodajalca anketno polo i f o novem planu dobitkov i ? in mu jo izpolnjeno i i vrnite do 23. febr. 1954 i 20 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV sprejme 1. marca Mestno strojno podjetje, Ljubljana, Dolenjska 76. 1600-1 SLUŽBENO MESTO PRAVNEGA REFERENTA razpisuje Okrajna zadružna zveza Novo mesto. Plača po dogovoru. Ponudbi za službeno mesto je priložiti življenjepis in prakso o dosedanjem službovanju. 19S7-1 NOV RADIO »SAVICA« prodam zaradi selitve. Gumilar, kleče 16, p. Ježica. 19S0-4 PRODAM: novo umivalno školjko in daljnogled. Naslov v ogL oddelku. VIŠINSKO SONCE, nerabljeno, ša-motno peč, smuči in krzneno jopo prodam. Naslov v ogL odd. 1958-4 RADIO »ENGELEN« s posebnim zvočnikom za predelavo prodam. Naslov v ogl." odd. 1897-4 TURBINSKI OLJNATI REGULATOR znamke »Schneiter — Škofja Loka« v popolnoma dobrem stanju prodam. Naslov v ogl. odd. 1887-4 CRNA MOŠKA SUKNJA naprodaj. Marinšek, Ljubljana, HranilniŠka 6. žični, z gramofonom in radioa; ratom, vgrajen v omarici, kil projektor Enieman II z ojačev cem in zvočniki ter ostalm kij priborom naprodaj po ugodni ce Naslov v ogl. odd. i£2 k^pIO »SAVI CA «-original proda Tržaška 24, vrata 6. 198 KUPIMO: eno ali dvoetažno pai pekarsko peč, stružnico z Nordx glavo do 2.50 m «tružne dolži: traktorski plug za rigolanje in s* brazdnega za plitvo oranje. 1 nudbe s podrobnim opisom poi na podružnico SP Maribor pod »( tovraa«. J95 HLADILNIK (Frižider) na elektrh pogon kupi KZ Prekopa, Senjem BENCINSKI MOTOR cca 2-3 KS 1 pim°: Ponudbe na: Tovarna stek izdelkov. Slov. Bistrica. 199 KOLO ZA DEKLICO 10 do 14 kupim. Naslov SP Celje. 198 STAVB IŠČE 8 ha z dograjeno h do plošče ob glavni 'esu Celje 5 lec ugodno prodam. Naslov SP ( 7 lje. i55i PROSIM TOVARIŠA, ki se je vo dne 9. februarja popoldne ob iz Kranja 'kjer je iskal služb proti ^ Ljubljani, v temnomo< obleki, zelenem puloverju, temu Us, da takoj vrne kovček, katere ie vzel t vlaku na postaji v Lju ljani, ker je poznan, da se izog posledicam, na naslov v kov« ali pa na naslov: Adolf Hibnajt Ljubljana, Predovičeva 12, Mosi POBOCEVmO I 19M i higiensko-teJmične zaščite dela na Tolminskem Težke tegobe v narodnem dohodku zaradi bolezni in nesreč pri delu — Še vedno je premalo sodelovanja v boju za boljše higisnsko-tehnične pogoje pri delu • Tolminski okraj je industrijsko nerazvit- Italija ni ustanovila nobenega večjega podjetja, ker ni skrbela za gospodarski razvoj teh krajev. Tako je za njimi ostalo le nekaj obrtnih delavnic in zastarele naprave v idrijskem rudniku. Po vojni je bilo sicer ustanovljenih več manjših pod-jerij, ki zaposlujejo že precešnje število delavcev in mnogo prispevajo h gospodarski stabilizaciji okraja. Mitozo teh podjetij je bilo ustanovljenih sicer s primitivnimi osnovnimi sredstvi in v zgradbah, ki svojemu namenu ne ustrezajo, so pa bile ponekod zgrajene nove lepe in svetle delavnice, kot na primer v Tovarni igel v Kobaridu, delavnice avtopre-vozniškega podjetja v Tolminu, tovarna pohištva »Krn« v Plavžah, čevljarska delavnica v Mostu na Soči in druge. Zastareli, nehigienski in V Sežani so ustanovili društvo ekonomistov Te dni so v Sežani ustanovili Društvo ekonomistov in gospodarstvenikov. Na ustanovnem občnem zboru se je priglasilo 43 članov, ki se v svoji praksi bavi-jo z reševanjem gospodarskih vprašanj. Novo društvo bo s predavanji ter znanstvenim in praktičnim delom bogatilo strokovno znanje svojih članov. Poleg tega bo kot izvenslužbeni posvetovalni organ pomagalo lokalnim gospodarskim oblastem in ustanovam reševati problem tega najbolj pasivnega in zaostalega okraja v slovenski republiki. Društvo bo včlanjeno v republiški Zvezi ekonomistov v Ljubljani, sicer pa bo delovalo popolnoma samostojno. 2. J. nezdravi delovni prostori povzročajo mnoga nepotrebna obolenja, s tem pa veliko gospodarsko škodo. Delavski sveči in sindikalne podružnice se premalo trudijo za boljšo higiensko-tehnično zaščito dela, kakor na primer v čevljarskem podjetju >Jelen« v Tolminu. Delovni prostori glavne delavnice so še vedno v zgradbi nekdanje živinske staje ki je premajhna, vlažna, z do skrajnosti slabo ventilacijo in razsvetljavo. Posledica tega je veliko število revmatičnih obolenj, proti tuberkulozni dispanzer pa ve tudi povedati, da se je odstotek zasenčenih pljuč pri de- V nedeljo Je bila v prostorih gasilskega doma v Cerknem letna skupščina prostovoljnega gasilske- ga društva, na kateri sta upravni in nadzorni odbor podala obračun svojega dela za lansko leto. lavcih pratv v tem podjetju r zadnjih letih močno povišal. V zadnjem času je bdi sprejet sklep, da bodo delavnico marca iz zdravstvenih razlogov zaprli, v kolikor podjetje ne bo našlo drugih prostorov. Podjetje ima že zgrajeno novo moderno delavnico v surovem stanju, ki je pa ne more dokončati, ker mu primanjkuje nekaj milijonov investicij. Lani je bilo skupno 302 nezgod. Izgubljenih je bilo 46.274 delovnilf dni, hranarin pa je bilo izplačanih za 1,397.000 dinarjev. Obolenj je bilo 3282, s temi v zvezi pa izgubljenih 46.274 delovnih dni in izplačanih hra-narin za 14,105.000 dinarjev. Ce k temu prištejemo še izgubo, ki nastane zaradi motenj in zastoja v proizvodnji ter izdatke za zdravljenje, potem se izguba pri narodnem dohodku še poveča na 47,928.000 dinarjev, kar je vsekakor težko breme za že tako gospodarsko šibak inpa-siven tolminski okraj. »i« Prostovoljno gasilsko društvo v Cerknem je bilo ustanovljeno leta 1912 in ima za seboj že svojo tradicijo. Med vojno je okupator popolnoma uniči docn in vso opremo, tako da je od vsega ostalo samo še kup razvalin. Takoj prva leta po osvoboditvi so se člani zavzeli za gradnjo novega doma, ki je bil dograjen leta 1948. Lani so si nato nabavili še novo opremo in dobili tudi nov gasilski avto. Na nedeljski skupščini so gasilci izvolili nov odbor, po volitvah pa je zastopnik okrajne gasilske zveze razdelil značke za dolgoletno službovanje v gasilstvu osmim članom. Ob koncu je skupščina sprejela tudi delovni načrt za letos. Načrt med drugim predvideva gradnjo treh rezevoarjev v Planini, Labi-njah in Orehku. Prav tako je skupščina sklenila nuditi čim več pomoči mlademu gasilskemu društvu v Novakih, ki si močno prizadeva za uspešen razvoj. P. F. Kratke vesti iz Celja Jutri bo v Slov. Bistrici Letni obmerni gasilcev v Cerknem velik praznik V Slov. Bistrici je bilo že dolga leta zelo pereče vprašanje reševalne službe, saj so bili odvisni od mariborske, katera pa zaradi obsežnega terena ni zmogla vsega. Zato je občinski odbor Rdečega križa sklenil začeti akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov, s katerimi bi ustanovili lastno reševalno postajo in kupili rešilni avto. Uspeh ni izostal. Jutri bodo slovesno izročili svojemu namenu reševalni avto, dočim so reševalno postajo odprli že novembra. Reševalno službo so uredili tako, da so sklenili pogodbo z dvema avtotaksijema, 'ki sta proti primerni odškodnini prevažala bolnike v mariborsko bolnišnico. Za težje primere pa so klicali mariborsko reševalno postajo. Izkušnje so pokazale, da en reševalni avto ne bo zadostil potrebam, zato nameravajo letos nabaviti še enega. Sredstva zanj imajo že zbrana. Kmetje so poklonili v ta namen 380 kubikov lesa, s prostovoljnimi prispevki in raznimi prireditvami pa so zbrali nad 1,600.000 dinarjev. Rdeči križ je v Slovenski Bistrici razvijal svojo dejavnost tudi na drugih področjih. V enajstih hribovskih vaseh imajo postaje prve pomoči, ki so opremljene z vsem potrebnim sanitetnim materialom in se jih ljudje v veliki meri poslužujejo. Rdeči križ v Slov. Bistrici ima v programu tudi gradnjo termo-kopalisča in je dobil na razpolago v ta namen že -najlepšo parcelo v trgu. V tem kopališču bodo urejene kopalnice s kadmi in prhami. J. J. Kmečka mladina dobro izkorišča zimski čas V stari šoli na Grabah pri Središču ob Dravi je bilo v nedeljo, 31. januarja zelo ži\ahno. V veliki učilnici, kjer si je kulturno-U-netniško društvo »Jože Filipiča Iz Obreža uredilo skromen društveni prostor, je bila ta dan razstava vseh izdelkov kmečko-go-spodinjskega tečaja, ki ga je pri- tudi do gospodinjske izobrazbe, je letošnjo zimo pripravilo gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 23 deklet in žena od blizu in daleč. Tečajnice pa so si same kupile drva, od domov pa so prinesle vse potrebno, kar so potrebovale na tečaju. Ob zaključku sedemtedenskega tečaja, na katerem so se spoznale z vsemi osnovnimi vprašanji kmečke gospodinje, žene in ma- pravilo za žene in dekleta kul-tumo-umetniško društvo. To društvo, ki je staro komaj dve leti, nima svojega doma, kjer bi razvilo vso svojo dejavnost, ima pa železno voljo članov — večinoma kmečkega prebivalstva, ki deluje v petih odsekih. Društvo ima že lasten tamburaški zbor, ki pomaga ostalim odsekom pri izvajanju dramskih, folklornih in drugih prireditev. Da bi pomagalo kmečki mladini tere ,so priredile družabni večer s kulturnim programom in veliko razstavo. Ta je bila vzorno pripravljena in je smotrno prikazala skrb in težnjo kmečke gospodinje po zdravi domači prehrani, po snažni in pametni ureditvi domačije, skrbi za ves hišni inventar, kakor tudi za obleko in obutev. Obiskalo jo je mnogo ljudi iz našega trga in okoliških vasi. To je bila prva tovrstna razstava v našem kraju. I. G. V nedeljo prireja smučarska sekcija TVD Partizana iz Vojnika pri Celju tradicionalno smučarsko tekmovanje v tekih in skokih. Dopoldne ob 8.30 bodo na sporedu teki, ob 14. pa skoki na 40-metrski skakalnici. Na tekmovanju bodo nastopili tudi smučarji ljubljanske Enotnosti in Krima. * Prvi del tekmovanja v treh namiznoteniških ligah Celja se približuje koncu. V I. ligi vodi moštvo Tovarne emajlirane posode pred novinarji. Za tretje mesto pa se borijo moštva Ljudskega magazina, Narodne banke, Celjske tiskarne in Graditelja. V II. ligi je na vrhu tablice moštvo OLO Celje-okolica, tesno za njim pa igraLci III. četrti. V ženski ligi sta si prvo mesto že zagotovili zastopnici IV. četrti Rebeu-škova in Meškova, o drugem mestu pa bo odločil dvoboj Novo Celje : Tovarna emajlirane posode. • AD Kladivar Je sklenil pogodbo z bivšim trenerjem Partizana in državne atletske reprezentance Kumarjem za vodstvo treningov domačih tekmovalcev. Kumar, ki bo sicer vodil atlete varaždinske Slobode, bo dva dni v tednu treniral tudi Celjane. M. B. Kladivar bo igral še enkrat s Slobodo. Komisija, ki vodi tekmovanje v hrvatsko-slovenski nogometni ligi je pritožbo NK Kladivar j a zoper tekmo z varaždinsko Slobodo upoštevala ter določila, da se igra ponovna tekma 14. marca v Varaždinu. * Celjan Piki v mladinski državni reprezentanci? Mladinska komisija pri Nogometni zvezi Jugoslavije je te dni obvestila vodstvo Kladivar j a, da je v ožjo skupino kandidatov za sestavo mladinske državne reprezentance, ki bo nastopila na turnirju FIFE v Zah. Nemčiji, določen tudi Ivan Piki. Zadnja izbira mladih nogometašev bo proti koncu tekočega meseca. V Ptuju so proslavili Prešernov praznik Ob 105. obletnici smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna se je oddolžil tudi Ptuj njegovemu velikemu spominu s proslavo, ki je bila v mestnem gledališču. Program proslave je bil izredno pester in bogat, zlasti pa na dokajšnji umetniški višini. Zal pa so Ptujčani spet dokazali, da premalo cenijo prireditve te vrste, saj dvorana niti ni bila zadostno zasedena. Nerodno je bilo tudi, da je bil isti večer tudi sdtetanek Socialistične zveze na tretjem terenu, kajti Ptuj ni tako velik, da bi ljudje lahko odhajali na različne prireditve, ne da bi se to poznalo pri številu udeležencev. Svoj proslavo Je priredila tudi gimnazija, program pa so izvajali dijaki. Na proslavi so prebrali tudi najboljše slovenske naloge, ki so bile ob tej priliki nagrajene. -um.- MARIBORSKE NOVICE DVI NOVI KMETIJSKI POSESTVI bodo po sklopu mestnega, ljudskega odbora ustanovljeni r naslednjih mesecih, in sicer posestvo v Kamnici, ki razpolaga s 66,891.000 dinarji osnovnih sredstev, in posestvo v Zrkovcih s 6,077.000 dinarji osnovnih sredstev. Za upravnika posestva v Kamnici je imenovan tov. Janez Flu-her iz Kamnice, za upravnika v Zrkovcih pa tov. Jože Lorbek iz Dogoš. m OB 70-LETNTCI DR.‘ MIRKA ČERNIČA bo v Mariboru azša posebna števika Zdravstvenega vestnika, posvečena jubileju tega zaslužnega zdravnika. V ta namen je MLO na svoji zadnji seji odobril 80.000 dinarjev iz proračuna Sveta ‘za zdravstvo. * TE DNI JE PRAZNOVAL 50-LET-NICO življenja in 30-leinico umetniškega udejstvovanja mariborski slikar, karikaturist in koncertni mojster Remigij Bratož. K jubileju iskreno česti tamo I MARIBORSKA ZALOŽBA »OBZORJA« je izdala svoj drugi zvezek v zbirki »Ljudske igre«, in sicer Budakov »Metež«. Delo je prevedel in uredil prof. Branko Rudolf, ki je napisal tudi pripombe k vsebini igre in k posameznim vlogam. Drama bo nedvomno toplo sprejeta na naših ljudskih odrih, katerim primanjkuje del iz okolja, ki jim je blizu. * V počastitev Prešernovega spomina je bila v torek ustanovljena deveta Ljudska univerza v Mariboru na Pobrežju. Prvo predavanje je imel prof. učiteljišča tovariš Feguš. Predavanja se je udeležilo okoli 120 ljudi, kanr je za začetek kar lepo število. * Po sklepu Mestnega ljudskega odbora bo knjižnica »Jože Hermanko« v Mariboru prešla v pristojnost Sveta za kulturo im prosveto kot proračunska ustanova MLO. Mestni ljudski odbor je na zadnji seji tudi sistemiziral tri plačana uslužbenska mesta v knjižnici. Mandatno-imumitetna komisija pri MLO je na zadnji seji predlagala, da se razreši odbomiških dolžnosti dr. Mirko Broliih, odbornik v 15. volilni enoti, ker po zakonu dr. Bro-lih kot sodnik ne more opravljati funkcije ljudskega odbornika. Zato bodo nadomestne volitve v 15. volilni enoti 21. marca. • Oba zbora Mestnega ljudskega od- I bora sta na zadnji seji potrdila ime- | no vanje dr. Walterja Pipana za sod- f alka Okrožnega sodišča v Mariboru. * [ Glede na odpoved, ki jo j« podal I na svoje službeno mesto direktor Ma- I riborske tekstilne tovarne Mirko Go- j bec je Mestni ljudski odbor na zadnji seji imenoval komisijo, ki bo dala javni razpis za mesto direktorja, j Podjetje »Hi dromon taža« v Mari-1 boru je zaprosilo Gospodarski svet, j da bi mu dovolil razšdiritii dejavnost J na izdelavo in montažo splošnih industrijskih naprav. Oba zbora MLO sta prošnjo odobrila. * I/>vci in ljubitelji čistokrvnih psov bodo nedvomno pozdravih sklep, ki sta _ ga oba zbora MLO sprejela na svoji zadnji seji. Na predlog podružnice kinološkega društva v Mariboru so znižali takse na čistokrvne lovske in športne pse od sedanjih 3.000 na 500 dinarjev. Sklep je bil sprejet glede na to, da dajejo kinološka društva za vzrejo Čistokrvnih psov precejšnja sredstva in jih ne kaže obremenjevati s previsokimi taksami. Mnenje večine odbornikov pa je bilo. da se bolj obdavčijo psi mešanci, ki jih je v mestu preveč. * Ze šestkrat so na sejah Gospodarskega sveta razpravljala o malomarnem poslovanju gostinskega obrata »Pohorski dvor« v Mariboru. Delavski svet podjetja kljub večkratnim opozorilom ni hotel izmenjati uprave, čeprav očitno ni izpolnjevala svojih dolžnosti. Zadeva je prišla pred oba zbora MLO. Na zadnji seji sta skle-paIa*^o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se malomarnemu gospodarjenju končno pride do konca. Med mnenji o prisilni upravi ali likvidaciji podjetja je zmagalo slednje. Oba zbora sta sprejela sklep, da se podjetje likvidira, lokal pa se odstopi športnemu društvu »Železničar« s tem, da bo še vnaprej služil dosedan.jemtT’namenu. • Dežurna lekarna »Studenci«, Gorkega 18. Slovensko nar. gledališče ob 19.30: Massenet: »Weither«, Red C. Umetnostna galerija. Razstava upodabljajočih umetnikov Slovenije je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9 do 16. Razstavno vodstvo za skupinske obiske zagotovljeno. Prijave na telefon št. 25-45. radio MARIBOR Od 5.30 do 7.25 Prenos sporeda Radia Ljubljana, od 7.25 do 8.30 jutranji spored Radia Maribor. Od 12.00 do 15.30 prenos sporeda Radia Ljubljana. Ob 15.30 plošče po vaših željah, ob 16.30 pregled domačih dogodkov, ob 16.45 zabavna glasba, vmes objave, ob 17.00 prenos sporeda Radia Ljubljana, ob 22.30 plesna glasba do 23. ure. KINO MARIBOR PARTIZAN: ameriški film »Sa- motna zvezda«. UDARNIK: ameriški film »Steklena menažerija«. POBREŽJE: ameriški film »Napolni čašo«. STUDENCI: avstrijsiki film »Dvorni svetnik Geiger«. Mestni kino PTUJ nemški film »Srce lažno bije«. Mestni kino MURSKA SOBOTA ameriški film »Krvna osveta«. NAŠI ALPSKI SMUČARJI VENDARLE NA ŠVEDSKEM? Kako vedrijo in oblačijo naša smučarska vodstva Nad našimi smučarskimi tekmovalci so se zbrali temni oblaki. Zdaj, ko je sezona na višku in bi morali doma in tudi po svetu pokazati sadove svojega dela, jih je v kratkem* presledku presenetilo dvoje neljubih dogodkov, ki mečeta na vodstvo naše smučarske zveze medlo luč. Ze pred dnevi smo se tudi mi spraševali, ali je sklep o sestavi naše državne reprezentance za Švedsko dokončen, kajti iz nje so izločili vse naše alpske smučarje in zdaj je o to zburkano vzdušje udarilo še drugo in tretje. Tako se grmadijo znaki, ki dajejo sklepati, da naše smučarsko vodstvo ni več kos svojim nalogam ali pa jih ni voljno izpolnjevati tako, kakor bi to smučarji zaslužili in kakor bi bilo v interesu našega športnega ugleda. Berite dva prispevka o tem in ustvarite si sodbo samil KAJ SE DOGAJA ZA KULISAMI SZS? Smučarska zveza Slovenije me je določila, da spremljam slovenske tekmovalce na državno prvenstvo v alpskih disciplinah na Jahorini. Med tekmovanjem je bil v navzočnosti podpredsednika Smučarske zveze Jugoslavije Jožeta Šviglja, delegata zveze Novakoviča, vodij posameznih društev ter trenerjev Franca čopa, Cirila Pračka in Slavka Lukanca sklicam sestanek tekmovalcev, na katerem je bilo sklenjeno tole: »Tekmovalci zbrani na državnem prvenstvu se nikakor ne moremo strinjati z enostranskim sklepom, da se alpski smučarji ne bi udeležili svetovnega prvenstva, zavedajoč se, da imamo po dosedanjih izkušnjah sodeč, znatno več objektivnih pogojev častno zastopati svojo državo kakor naši tekači. Vendar pa ne želimo, da gredo alpinci na Švedsko na račun tekačev, katerim so tako kot nam potrebne težke tekme zaradi izboljšanja kvalitete. Soglasno obsojamo skrajno pristransko gledanje na alpsko smučanje predsednika olimpijske komisije A. Gnidovca, predsednika Smučarske zveze Slovenije dr. Danila Dougana in sekretarja SZJ Kon-stantinoviča, ki so na svojo roko, brez vednosti ostalih članov olimpijske komisije sklenili, da mi ne sodelujemo na Švedskem. Naš znani reprezentant in letošnji državni prvak v smuku in veleslalomu Janez Stefe je pristavil še to, da ne sprejme ponudbe Konstantinoviča, da bi sam sodeloval na svetovnem prvenstvu, temveč vztraja na prvotnem stališču, da se prvenstva udeleže štirje alpski vozači. Svojo izjavo je podprl s tem, da se on mirneje spusti z ostalimi tekmeci in da so našim mlajšim smučarjem notrehna taka tekmovanja, če hočemo, da bodo napredoval! in z uspehom zamenjali svoje starejše tovariše!« Z vsemi temi*navedenimi izja- Brez denarja in po svetu Dne 2. februarja t. 1. je SZJ poslala našemu smučarskemu trenerju Cjrilu Pračku uradni dopis, v katerem mu sporoča, da je določen za vodjo mladinske reprezentance Jugoslavije, ki se naj bi udeležila tekmovanja v alpskih disciplinah v Franciji (Courchevel - Chamhery) v dneh od 12. do 14. t. m. V tem dopisu je bilo sporočeno Pračku, da je zveza v Beogradu izdala Narodni banki v Ljubljani nalog za izplačilo 49.000 francoskih frankov. Ta denar naj hi Praček (kakor je zapisano v uradnem dopisu) dvignil na podlagi potnega lista. Denar je bil namenjen za dnevnice tekmovalcem in vodji. Ciril Praček je z veseljem vzel v roke svinčnik in računal, kako bi razdelil ta denar, skratka napravil je že okvirni proračun za izdatke v Franciji. Njegovi računi pa so bili računi brez krčmarja. Dan pred odhodom v Francijo je Praček prispel z Jesenic v Ljubljano po denar, ki ga ni biloj. Zakaj ne?! Smučarska zveza Ju- REPUBLIŠKE ZIMSKE ŠOLSKE IGRE V nedeljo. 21. t. m., bodo na smučiščih pri Kranju in St, Joštu republiške zimske šolske igre. Okoli 300 mladincev in mladink se bo pomerila v tekih, veleslalomu in v skokih za naslove najboljših smučarjev v naših šolah. Pri SP K. LRS smo zvedeli .da bomo poleg absolutnih moštvenih zmagovalcev v vseh smučarskih disciplinah in individualnih prvakov, kakor je bilo predvideno po razpisu, dobili na republiških tekmah tudi moštvene prvake za moške in ženske ekipe, saj bo vsaka cona lahko poslala poleg določenih tekmovalcev še conska prvaka v moških in ženskih disciplinah na stroške prireditelja, medtem ko bodo lahko drugo in tretje-plasiirani moški in ženski ekipi poslali na lastne stroške. Zmagovalna moštva bodo prejela lepa spominska darila, medtem ko bodo zmagovalci dobili opremo za smučanje. Skoraj neopazno gredo mimo javnosti letošnja največja smučarska tekmovanja naše mladine in vendar so pomembna za napredek šolske telesne vzgoje in smučarskega športa. Res je, v njih ni nobene kričave senzacionalnosti, saj gre pri njih »samo« za množično udeležbo in zdravo udejstvovanje mladine. E. S. vami se je popolnoma strinjal podpredsednik SZJ Jože Švigelj, ki je izjavil, da ga Je presenetila objava v časopisih. Obljubil je tudi, da bo težnje alpskih tekmovalcev kar moč podprl, z gornjim sklepom so se strinjali tekmovalci in smučarski delavci iz ostalih republik, kakor tudi politični funkcionarji, ki so bili tačas na Jahorini. V ilustracijo tega problema navajam še tole: Referenti za posamezne smučarski discipline pri SZS, ki se niso strinjali z objavljenim sklepom, so vztrajali na tem, da se naša javnost uradno obvesti, da je bil to le samovoljen sklep nekaterih članov Smučarske zveze. Predsednik SZS dr. Danilo Dou-gan in tov. Ante Gnidovec sta ostale prepričevala, da je odveč vsaka javna polemika in da se naj spor rešuje raje v Beogradu! Čudili smo se tem oportunističnim težnjam in smo skušali pozneje v telefonskem razgovoru s tov. Konstantinovičem popraviti te napake. Skrajno pa nas je presenetilo njegovo pojasnilo, ko je izjavil, da je prišlo do tega samovoljnega in krivičnega sklepa na podlagi posvetovanja in s pristankom dr. Danila Dougana in A. Gnidovca, ki sta bila zaradi tega, razumljivo, proti vsakemu javnemu protestu. Sodim toTej, da tak način poslovanja škoduje našemu smučarskemu športu in je treba Čim-prej prenehati s sedanjo prakso. Prav tako menim, da moramo pri teh in podobnih stvareh upoštevati tudi javno mnenje, ki je v tem primeru popolnoma upravičeno, ne pa iti mimo vsega kot se ^je to n. pr. zgodilo s trenerjem skakalcev Karlom Klančnikom, ki je odšel na Švedsko, pa čeprav so bili proti temu sami skakalci, ki so namesto njega predlagali trenerja za tekače. Maks Završnik. brez opreme goslavije Je namreč odobrila predlog SZS, da se mladinskega prvenstva v Franciji udeleže tudi naši mladinci pod vodstvom Cirila Pračka. Glede denarja pa je bilo rečeno, da ga bo zveza v Beogradu nakazala NB v Ljubljani. Tov. Lovšin pri SZS je vprašal NB, če je že prejela iz Beograda denar, vendar je dobil negativen odgovor. Tov. Lovšin je MTVmUErt Kegljaški reprezentanci Hrvatske in Slovenije se bosta jutri pomerili v Mariboru na štiri s tez nem kegljišču Konstruktorja. Hkrati bo v Ljubljani nastop istoimenskih reprezentanc v ženski konkurenci. Ta tekma z začetkom ob 9 bo na kegljišču Ilirije v Zg. Šiški. Dijaki gimnazije v Šentvidu pri Stični so na množičnem tekmovanju merili svoje sposobnosti v veleslalomu, teku in skokih. V prvi disciplini je bil najboljši Anton Peček, v teku Janez Štrus, v skokin pa Alojz Kapelic. TVD Partizan (Ihan) priredi jutri meddruštvene smučarske tekme v tekih za člane, mladince in mladinke. Start in cilj bosta pred domom v Ihanu z začetkom ob 10. Prijave eno uro pred startom. Zveza prijateljev mladine iz Ljubljane obvešča vse pionirje in starše, da bo iutri ob 9 na Brdu pri Ljubljani mestno pionirsko medodredno tekmovanje v smučanju in sankanju. Zbirališče bo ob 8 pri zadnji postaji elcktjrične cestne železnice na Viču. V primera slabega vremena bodo tekme prihodnjo nedeljo. Vabljeni! Jutri bo na Jesenicah mednarodna hokejska tekma med domačim moštvom in hokejisti iz Mülls tata iz Avstrije. Začetek ob 15.30 uri. Gorenjska smučarska podzveza prireja v dneh od 25. do 28. t. m. turno tekmovanje v skokih v Bohinju, na Bledu, Hrušici in v Planici. Prijave sprejema GSP, Jesenice. Namiznoteniški igralci iz Celja pripravljajo za bedel j o 14. februarja prvenstvo Celja za posameznike in moške dvojice. Po prijavah kaže, da bo na turnirju sodelovalo okoli 50 igralcev. 2al so prireditelji prezrli izvesti še enak turnir za mladince in ženske! PLAVALNI KLUB ILIRIJA prireja drevi ob 20.30 družabni večer v kletnih prostorih bivše Emone. Vstopnice dobite pri »Putniku« (do 17. ure), pozneje pa pri blagajni prireditvenih prostorov. — Vabljeni! nato še večkrat vprašal banko* le-ta pa mu je vselej odgovorila* da ji o tem ni ničesar znanega* Dan pred odhodom mladincev v Francijo pa so na Smučarski zvezi zavrteli telefon, poklicali tov. Konstantinoviča v Beogradu, pri čemer se je razvil takle pogovor: »Kaj je z denarjem? v Ljubljani banka ne ve o tem ničesar!« Konstantinovič: »Ze dva dni tekam po Beogradu, da bi dobil denar, pa ga nikjer ne iztaknem! Izposodite si vi nekje 120 dolarjev!« Tov. Lovšin je presenečen« odgovoril, da v Ljubljani nimajo nikjer takega tekočega računa, pa tudi dolarjev se ne more izposoditi. Tov. Konstantinnovič pa je brez sramu gladko nadaljeval: »Smučarska zveza Slovenije naj pošlje C. Pračku priporočilno pismo, na podlagi katerega naj bi si ta denar izposodil v Franciji!« Na SZS so spričo tega ostali brez besed... Vprašamo se, kako Je mogel tov. Konstantinovič obvestiti Pračka, naj dvigne denar v NB v Ljubljani, ko SZJ banki sploh ni izdala takega naloga?! Ali pa: na kakšen način zahteva SZJ od SZS, naj napiše Pračku pismo, s katerim naj bi nekje v deželi Franciji prosil za denar?! Ali tak način poslovanja, ki že kaže znake norčevanja do podrejenih zvez, opravičuje tov. Konstantinoviča, da še naprej vodi tajniške posle na najvišjem športnem forumu? Ob koncu še nekaj! Ko so pretekli četrtek zjutraj naši mladinci vendarle (brez obljubljene pomoči SZJ), in navzlic vsem zaprekam odpotovali v Francijo, smo pred odhodom imeli priložnost videti jih, kako revno so bili opremljeni. Ne samo to. bili so tudi neenotno oblečeni, imeli skrajno slabe smuči, leskove palice, s katerimi bodo »reprezentirali« jugoslovanski šport! Ali ni tudi dolžnost SZJ, če jih že pošilja v tujino, da oskrbi državni reprezentanci dostojno opremo? Ni torej, dovolj samo to, da Imamo doma težave z nekaterimi smučarskimi funkcionarji, ki ne kažejo pravega razumevanja do najnujnejših vprašanj, marveč naj zdaj tudi v inozemstvu razmišljajo o nezdravih razmerah v našem smučarskem športu. Tine Bratina. * Gornjim izvajanjem obeh aktivnih smučarskih delavcev in članov SZS ni treba nobenega komentarja! Razplet dogodkov po povratku naših smučarjev z mednarodnega tedna v Avstriji je vsekakor kazal, da se za kulisami naše smučarske zveze dogajajo čudne stvari. V tem nas je dokončno potrdila okoliščina, da smo na našo prošnjo. naj SZS v zvezi s sklepom SZJ glede Faluna in Aareja izda kokršno koli oficialno obvestilo, prejeli pojasnilo, da stvar ni toliko pereča in se bo tako uredila o Beogradu. Dogodek, ki se nam zdi za >de!o< našega vrhovnega smučarskega mesta še posebno značilen, izvira časovno tudi iz avstrijskega gostovanja naših sfilučarjev. V Badgasteinu se je takrat pojavil neki smučarski funkcionar (menda iz Hrvatske), ki se je predstavljal kot *oodia puta ženske reprezentacije« in brezskrbno pohajkoval, ker — kakor je znano — naše smučarke takrat sploh niso tekmovale Kdo je temu >vodji< priskrbel potno dovoljenje in devize, ni znano, prav gotovo pa bi bili slednji po-trebnejši za marsikaj drugega, kakor za cele trope spremljevalcev, ki so že skoraj pravilo prix vsaki športni odpravi v tujino. Poglavje zase je prav tako pošiljanje naših mladinskih reprezentantov na tekme v tujino v pogojih in z opremo, kakršno opisuje naš informator. Tukaj je vsaka beseda - odveč, tem bolj, če se spomnimo na nekatere druge vrste športnikov, ki odhajajo in se vračajo s tujine po tednih in tednih — opevani in hvaljeni, kakor nekdanji maratonski tekači. Pri teh vprašanje sredstev in vprašanje opreme ni bilo nikoli pereče, morda kvečjemu samo obratno, kakor se to godi našim smučarjem. Ni naša naloga, da bi šli glede vsega tega v podrobnosti, toda eno moramo ugotoviti: tak način poslovanja športnega vodstva ubija voljo v vsakem aktivnem športniku in ruši ugled ter avtoriteto športnemu forumu, ki naj ga vzgaja in privede v življenje kol zdravega, poštenega in plemenitega človeka. VRE n E VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE LRS Vremenska napoved: Oblačno vreme, še padavine, ki pa bodo prehodno popustile. Temperatura brez bistvene spremembe. Snežne razmere 12. febr. ob 7. uri: Planica 13 cm novega snega na 44 etn podlage, Jezersko 8 cm novega na 25 cm podlage, Slovenj Gradec 7 cm novega na 17 cm podlage, Celje 10 cm novega na 20 cm podlage, Novo mesto 15 an novega na 26 cm podlage, Maribor 4 cm novega na 25 cm podlage, Murska Sobota 21 cm starega snega. Lokve pri Gorici 20 cm novega na 30 cm podlage. Th ;eme ni odgovoril na vprašanje. Vstal je. »Trenutek,« je dejal in odšel v predsobo. Mertens je sedel pri svoji mizi in listal po nekih akiih. Delal se je zelo zaposlenega. »Mertens,« je dejal Thieme, »telefonirajte gospe Mastockovi m jo vprašajte, ali bi ji bil naš obisk po volji. Recite, da bi ji rad postavil nekaj vprašanj.« Mertens je segel po slušalki. »Inšpektor Thieme lovi strahove,« se je pošalil. XXIII. Noč je bila mrzla. Bil je tisti ostri predzimski mraz, ki oropa človeka vse toplote in ki prodre tudi skozi dežni plašč. Aleksander Mastook pa ni imel niti dežnega plašča! Stal je še vedno pred Bielovimi vrati v tanki obleki, ki je nekoč pripadala mrliču. Stal je neodločen in kakor omamljen, ne vedoč pravzaprav, kam naj se obrne. Zobje so mu pričeli šklepetati, vendar Mastock tega ni opazil. Čez nekaj časa se je obrnil in težkib korakov odšel v smer, kjer je stala njegova hiša. Se vedno ni čutil mraza. Čutil ni drugega kot čudno bobnenje v svoji glavi. Zdelo se mu je, da to bobnenje polni ves svet — zemljo in temni prostor nad njim. V njegovih očeh pa je prežala zahrbtna bolečina, ki ga je zbadala v skoraj rednih presledkih. Aleksander Mastock se je txpoiekal po cestah in čakal na bolečino, ostro kot nož. Zdaj! Zdaj b0 prišla! Ustavil se je in zaprl oči. Ali ne bo več prišla? In že je bila tu v vsej svoji moči. Koj nato pa je spet izginila. Mastock je stal pred svojo hišo. Ni' vedel, kako dolgo je hodil, da je prišel sem. To ga tudi ni zanimalo. Zdelo se mu je, da vse potoka hitro, a vendar traja dolgo. Kmalu zatem je ležal na Jochenovd postelji. Stokaje se je pokril. Zobje so mu šklepetali. Potreboval bi vsaj tri odeje Ko se je prebudil, mu je bil glavobol že minil. Spodaj v hiši je zaslišal korake. Nato je spregovoril globok, nekoliko nejasen glas. Mastock je planil kvišku. Ali je sanjal? Ali ni tega glasu že nekje slišal? V Bielovem stanovanju? Pogledal je okoli sebe. Ležal je v Jochenovi postelji. Torej ni sanjal. Toda ?aman se je skušal spomniti, kako je prišel semkaj. Le čisto nejasno se je spominjal hoje skozi noč... Vzravnal se je. Spodaj so glasovi postajali tišji. Nekje so zaloputnila vrata; potem ni več slišal ničesar več. Premišljeval je. Očitno so odšli v dnevno sobo. Mastock se je dvignil in se splazil v podstrešno izbo. Slišati mora o čem se spodaj pogovar ja jo... V pol ure je Mastock doživel zmagoslavje, ki si ga Je bil v samotnih urah v podstrešni izbi že tolikokrat naslikal. Dosegel je svoj namen. Anina ljubezen do Giiniherja se je spremenila v sovraštvo. Toda ni se mogel prav veseliti. Preveč ga je grizla zamotanost stvari, v katere je bil zapleten. Imel je le še močno željo, da bi se od vsega tega oimprej ločil in začel novo življenje, čisto in jasno, takšno, kakršno je živel, preden se je bil zavozljal z usodo neznanega samomorilca. XXIV. Šele ob svojem drugem obisku je inšpektor Thieme opazil, kako je gospa Ana Mast očkova lepa. Ana je nosila črn, tesno se prilegajoč kostum s črno bluzo, ki je imela bel ovratnik. Inšpektor Theme ni mnogo razumel o ženski lepoti; toda celo on je opazil, da je plava barva njenih las naravna, kajti sicer bi lasje ne mogli biti tako bleščeči. Nekoliko se je nasmehnil Ani, ko jo je pozdravil. Ana mu je hotela smehljaj vrniti, toda zresnila se je, brž ko je opazila Giiniherja. Njene poteze so postale hladne. Inšpektorju ni dala roke, da je ne bi bilo- treba dati tildi Günther ju. »Ne bom vas dolgo zadrževal, gospa Mastockova,« je začel Thieme. »Samo nekaj vprašanj imam. Ali bi mi hoteli nanje odgovoriti?« Pritrdilno je sklonila glavo. »Vaš gospod svak,« je dejal Thieme in z glavo pokazal na Güntherja, »je bil pri meni, da bi izpopolnil svojo prejšnjo izjavo. Gre za —.« Odkašljal se je. »Gre za skrivnostne dogodke, ki so potekali v vaši hiši pred taitvhno —.« Anin obraz je ostal miren. »Kakšni dogodki?« je vprašala* - >No — mislim žvižganje — napev —.c i