V Gorici delili prispevke med socialne ustanove Potrebujejo sodelavca za evropske projekte Sv. Jakob: trgovci se ne dajo Primorski Št. BG6 (2G.9B4) leto LXX. sledi nam na uifcteriu PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 3. JANUARJA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Pod savskimi mostovi bo preteklo še veliko vode Rado Gruden Z aretacijo nekdanjega visokega predstavnika jugoslovanskih in hrvaških tajnih služb Josipa Perkovica je Hrvaška začela izvajati evropsko zakonodajo, ki zadeva evropski pripor-ni nalog. Njegovo aretacijo in izročitev je zahtevala Nemčija, ker naj bi Perkovic leta 1983 sodeloval pri umoru hrvaškega disi-denta Stjepana Durekovica v Münchnu. Sam Perkovic vpletenost v umor zanika, kar pomeni, da bo moralo o njegovi izročitvi odločati sodišče. Sodni mlini že pregovorno meljejo počasi in hrvaška sodišča niso nič hitrejša od ostalih. Zato bo sodni boj dolg, končal pa se bo najbrž šele na ustavnem sodišču. Vprašanje je, če bo pritisk Evropske komisije dovolj močan, da bo Zagreb v celoti spoštoval evropski pravni red. V Bruslju napovedujejo pazljivo spremljanje dogajanja, že zdaj pa so mnogi prepričani, da Petrovica niko-Ii ne bodo izročili Nemčiji. Hrvaška je t.i. Iex Perkovic oktobra Ia-ni sicer res uskIadiIa z evropskim pravnim redom in tako omogo-čiIa, da Iahko drugim državam izroča svoje državljane tudi za zIočine storjene pred Ietom 2002. Toda pri tem je »pozabila« spremeniti doIočiIo, po katerem mora sodišče zavrniti zahtevo za izročitev za kazniva dejanja, ki so zastarala v skladu s hrvaškimi zakoni. To sicer naj ne bi veIjaIo za umore, vendar je že zdaj znano, da bo pod savskimi mostovi v Zagrebu pretekIo še veIiko vode, preden bo odIočeno, aIi bodo Nemčiji Perkovica izročiIi aIi ne. ITALIJA - Tajnik Demokratske stranke Renzi: trije predlogi za nov volilni zakon Berlusconi: Takoj volilni dan - Alfano zadržan ŠPORT - Intervju Ivan Peterlin: »Tudi mi smo krivi« SLOVENIJA - Sklep slovenske vlade Podpora Turkovi kandidaturi za generalnega tajnika ZN LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj podprla kandidaturo Danila Türka za generalnega sekretarja ZN. Možnost kandidature za generalnega sekretarja ZN je Türk nakazal 20. decembra, isti dan mu je osebno podporo pri kandidaturi izrazila premierka Alenka Bratu-šek. O kandidaturi bivšega predsednika so pred sejo vlade spregovorili tudi nekateri ministri. Notranji minister Gregor Virant je menil, da bi morali vsi podpreti kateregakoli Slovenca, ki bi kandidiral za tako pomembno funkcijo. Kmetijski minister Dejan Židan je povedal, da bi bil vesel, če bi Slovenija imela generalnega sekretarja ZN. Zunanji minister Karl Erjavec je medtem pojasnil, da vladi Türkove kandidature ne bi bilo treba podpreti, ker gre za osebno kandidaturo. A njegovo ministrstvo je vladi predlagalo, da to kandidaturo podpre, saj da je v interesu Slovenije. Na Türkovo kandidaturo so se odzvali tudi v opozicijski SDS, za katero je Türk neprimeren kandidat Volitve generalnega sekretarja ZN bodo šele leta 2016. FIRENCE - Novi tajnik Demokratske stranke Matteo Renzi je po novem letu takoj stopil na plan. Vodjem ostalih strank koalicije in opozicije je poslal pismo s tremi predlogi za nov volilni zakon in nekaterimi ukrepi, ki bi jih morala sedanja večina sprejeti (med njimi tudi uzakonitev istospolnih zvez in ukinitev zakona o priseljencih Bossi-Fini). Renzi se ogreva za prevzem volilnega zakona, ki sedaj omogoča izvolitev županov v velikih mestih, predlagal pa je še prevzem španskega volilnega zakona in dodelan nekdanji volilni zakon mattarellum. Silvio Berlusconi je pozdravil Renzijevo potezo, zahteval pa je takojšnje politične volitve, ki naj bi jih izvedli na dan evropskih volitev. Na 2. strani GORICA - Spet grozili družbi Equitalia Naboj v poštni pošiljki Policisti oddelka Digos na njem že iščejo prstne odtise, da bi ugotovili identiteto pošiljatelja TRST - Profesor Ivan Peterlin (na sliki) je od aprila lani novi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Nasledil je Jureta Ku-fersina, s katerim smo dolga leta imeli že tradicionalni novoletni pogovor. Seveda s to tradicijo nadaljujemo. Predsednik ZSŠDI se je v intervjuju za naš dnevnik dotaknil težav z jezikom, s Stadionom 1. maja ter spregovoril o novih načrtih združenja. Na 17. strani Ko pomagaš, se počutiš bolje GORICA - Goriški sedež ustanove Equitalia je ponovno tarča groženj. Na urad v Ulici XXIV Maggio je prispela poštna pošiljka, v kateri so našli naboj iz časa prve svetovne vojne. Grozilno pošiljko so na goriškem sedežu izterjevalne družbe prejeli včeraj zjutraj. Kuverto je odprl eden izmed uslužbencev in v njej našel naboj. V Ulico XXIV Maggio so kmalu zatem prišli goriški policisti oddelka Digos, ki so pregledali zavoj in vsebino. »Gre za naboj iz časa prve svetovne vojne, ki ne bi mogel nikogar ogroziti, saj so ga izpraznili. Ostal je le kovinski tulec,« so za Primorski dnevnik pojasnili na goriški kvesturi. Kot kaže, je bila pošiljka anonimna, v kuverti pa naj ne bi bilo pisanih sporočil. Policisti so seveda tako kuverto kot naboj zasegli, na njiju bodo poiskali morebitne prstne odtise in druge indice, ki bi jim lahko pomagali pri ugotavljanju identitete pošiljatelja. Na 12. strani šepet ulice Montecchi Cattaruzza za ohranitev izpostave na Proseku Na 4. strani Našli dekle, ki se je tri tedne skrivalo v Trstu Na 5. strani NOVO LETO - Praznovanja na prostem v Trstu, Gorici, Novi Gorici in Tržiču Silvestrovanja in novoletni podvigi -/i t?" i .. r 1 T íi TRST, GORICA - Na Velikem trgu v Trstu je novo leto pričakalo okrog 15 tisoč ljudi, kar je za zadnja leta rekordno število. Praznovanje je minilo v veselem ozračju, čeprav so nekateri (kot vsako leto) pregloboko pogledali v kozarec. Tržaško novo leto se je začelo s tradicionalnim pohodom za mir po mestnih ulicah, v Barkovljah pa niso zatajili novoletni skakalci v vodo. S silvestrovanji na prostem so se od novega leta poslovili tudi v Gorici, Novi Gorici in Tržiču. Na prvi dan novega leta pa se je šest članov kajakaškega kluba Šilec že dvaindvajsetič po vrsti podalo na novoletni spust po Soči. Na 5. in 13. strani 9771124666007 2 Petek, 3. januarja 2014 ITALIJA POLITIKA - Tajnik Demokratske stranke pospešil politično dogajanje Renzi: trije predlogi za nov volilni zakon FIRENCE - Dan po novem letu je tajnik Demokratske stranke uradno predstavil svoje predloge za novo italijansko politično sezono. Tajnikom strank večine in opozicije je v pismu predstavil tri možne nove volilne zakone, da bi končno presegli sedanji »svinjski« zakon. Obenem je iznesel nekaj predlogov za okrepitev pakta strank sedanje večine. Med temi je ukinitev zakona o priseljencih Bossi-Fini in uzakonitev isto-spolnih zvez (kar pa je že izzvalo negativno oceno vodje Nove desne sredine Angelina Alfana). Med tremi predlogi za nov volilni zakon se Renzi najbolj ogreva za zakon, ki je sedaj v veljavi za izvolitev županov velikih občin. Če nihče od kandidatov v prvem krogu ne preseže 50 odstotkov glasov, odloča o izvolitvi drugi krog, kdor zmaga osvoji 60 odstotkov mest, ostalih 40 odstotkov si porazdelijo druge stranke (ki presežejo vstopni prag 5 odstotkov). Drugi predlog zadeva prejšnji zakon, znan z imenom mattarellum, ki pa naj bi ga dodelali, da bi zagotovili upravljanje v celi zakonodajni dobi. Tretji predlog povzema španski volilni sistem: ozemlje naj bi porazdelili v 118 okrožij, v vsakem naj bi izvolili najmanj štiri ali največ pet poslancev, večinska koalicija naj bi dobila nagrado v višini 15 odstotkov, volilni prag naj bi znašal 5 odstotkov. Z javno objavo treh predlogov, med katerimi naj bi izbrali nov volilni zakon, je hotel Renzi pospešiti razpravo o zadevi, o kateri se je zadnja leta mnogo govorilo, a nič storilo. Novi tajnik Demokratske stranke je sedaj prepričan, da bi lahko nov volilni zakon izglasovali v pičlem mesecu. Odmevi so bili različni. Vodja Forze Italia Silvio Berlusconi je pozdravil Renzijevo pobudo, a je takoj dodal, da jo bo podprl, če bo Demokratska stranka privolila v tako imenovani volilni dan. V bistvu: maja naj bi evropskim volitvam pridružili še politične. Tajnik Nove desne sredine Angelino Alfano je bil sila zadržan. Od treh predlogov mu najbolj prija volilni sistem za izvolitev županov. »Ta zakon je zelo jasen, doslej je bil učinkovit,« je bila njegova ocena. Za predstavnike Gibanja petih zvezd naj bi bili Renzijevi predlogi le »medijska potegavščina«. »Najprej naj vrne, kar je vzel,« je po spletu zahteval njegov »ideolog« Paolo Becchi. Vodja poslancev Grillovega gibanja Federico d'Inca pa je svojim - vedno preko spleta - zažugal, naj »ne klonijo pred Renzije-vimi izzivanji o medijih«, kar so nasprotniki Gibanja petih zvezd takoj ožigosali kot »spletni diktat«, v pričakovanju, da se o zadevi izreče sam Beppe Grillo. Renzijevo potezo pa je podprla Občanska izbira. Njen politični glasnik Benedetto Della Vedova je izjavil, da je stranka pripravljena na poglobljeno razpravo, obenem pa je ponovil zahtevo po jasni koalicijski pogodbi, v kateri naj bi črno na belem določili vladni program. Matteo Renzi napoveduje skorajšnje politične novosti ansa PODJETJA - Od 20. januarja dalje Fiat edini lastnik Chryslerja Posel vreden 2,66 milijarde evrov - Sindikati zadovoljni - Poskočila vrednost Fiatovih delnic RIM - Novoletna poslanica predsednika Napolitana O državljanih in njihovih težavah, od politike pa je zahteval reforme RIM - Novoletna poslanica italijanskega predsednika Giorgia Napolitana na združenih postajah RAI pa tudi na Canale 5 in La7 je bila tokrat drugačna kot prejšnja leta, saj je Napolitano v ospredje postavil svoj odnos z državljani in s pomočjo nekaterih pisem, ki jih je vsakodnevno prejemal od njih, izpostavil tudi probleme, s katerimi se ljudje vsak dan srečujejo. Poleg tega pa so številke o gledanosti in po-slušanosti njegove poslanice dale jasen odgovor na polemike v predprazničnih dneh in predvsem na nekatere pozive iz vrst opozicije k bojkotu. Številke so zelo jasne, saj je samo na kanalih RAI Napolitanovo poslanico spremljalo 7,5 milijona ljudi, kar je skoraj 780 tisoč več kot zadnji dan leta 2012, skupaj pa je njegov govor spremljalo skoraj 10 milijonov ljudi. Ko je Napolitano govoril o pismih državljanov, je omenil težave z delom, ki ga predvsem mladi zelo težko najdejo, tisti, ki ga izgubijo, pa imajo malo upanja, da ga spet dobijo. Omenil je tiste, ki so se dogovorili za odhod v pokoj, pa zdaj niso ne zaposleni, ne upokojeni (t.i. »esodati«). Spregovoril je tudi o odpovedovanju, ki mora zajeti vse. Doslej so ce- no krize plačevali predvsem državljani, »čas je, da kaj žrtvujejo tudi politiki,« je poudaril. Politične sile pa je ponovno pozval, naj sprejmejo reforme, ki so jih obljubljale ob njegovi ponovni izvolitvi za predsednika. Vse skupaj je pozval, naj združijo moči, da letos končno le pride do zagona gospodarstva in torej do reševanja tistih težav, ki najbolj tarejo državljane. Zelo jasno je tudi obsodil vse tiste, ki svoje delovanje usmerjajo v razbitje države. Tistim, ki so ga iz vrst opozicije obtoževali, da si lasti oblast, ki mu ne pripada, pa je odgovoril, da so te obtožbe iz trte zvite in da bo na svojem položaju ostal samo toliko časa, dokler bo to potrebno in dokler mu bodo moči to dopuščale. Pa tudi glede tega je bil zelo jasen: to gotovo ne bo trajalo predolgo. Ocene njegove novoletne poslanice so bile različne. Premier Enrico Letta in predstavniki strank njegove koalicije so jo ocenili pozitivno. Podobno je razmišljal tudi tajnik Demokratske stranke Matteo Renzi, za predstavnika Forza Italia Renata Brunetto je šlo za retoriko, Beppe Grillo pa je v imenu Gibanje 5 zvezd ponovno zahteval Napolitanov odstop. Pri Lampedusi rešili 233 migrantov / LAMPEDUSA - Italijanska mornarica je včeraj 80 milj pred otokom Lampedusa rešila 233 mi-grantov, ki so bili natrpani na de- RIM - Italijanski avtomobilski proizvajalec Fiat je s pokojninskim skladom VEBA ameriškega sindikata United Auto Workers (UAW) dosegel dogovor, v skladu s katerim bo v ameriškem proizvajalcu Chrysler prevzel celotni lastniški delež. Posel pa naj bi do konca izpeljali do 20. januarja. Ko bo dogovor, ki ga je Fiat oznanil v sredo zvečer, v celoti izpeljan, bo nastal nov globalni avtomobilski velikan. Fiat bo za 41-odstotni delež, ki mu še manjka v Chryslerju, skladu VEBA skupaj odštel 2,66 milijarde evrov, od tega v gotovini 1,3 milijarde evrov. Glavni izvršni direktor Fiata Sergio Marchionne, ki vodi tudi Chrysler, je prepričan, da se bo ta transakcija zapisala v zgodovino. »Poenotena lastniška struktura nam bo zdaj omogočila, da v celoti izvršimo našo vizijo ustvariti globalnega proizvajalca avtomobilov, ki bo resnično unikaten,« je sporočil v izjavi. Delnice Fiata, ki je v partnerstvo s Chryslerjem vstopil že leta 2009, ko je v njem pridobil 20-odstotni lastniški delež, so v uvodnem delu včerajšnjega trgovanja na borzi poskočile za 15,8 odstotka na 6,88 evra, nato pa zdrsnile na 6,70 evra. Končni obračun včerajšnjega trgovanja pa je naravnost izreden, saj je Fiatova delnica trgovanje končala kar 16,4 odstotka višje kot pred prazniki. »Stroški in financiranje tega posla so za Fiat bolj ugodni, kot je trg pričakoval. Poslovna in finančna prihodnost Fiata je varna,« je ocenil analitik pri družbi Bernstein Research Max Warburton. Posel so v sredo pozdravili tudi italijanski sindikati in izrazili upanje, da bo začel Fiat zdaj več investirati v Italiji. To vprašanje je bilo namreč jabolko spora, zaradi katerega je Marchionne za veliko sindikalistov postal osovražena figura. Bali so se, da želi delovna mesta preseliti v ZDA. Fiat, ki je bil ustanovljen leta 1899, po vsem svetu zaposluje 197.000 ljudi, od tega 80.000 v Italiji, kjer je največji zasebni delodajalec. V svoji zgodovini je doživel tako vzpone kot tudi padce. Fiat je v minulih letih, ko se je avtomobilski trg v Evropi precej ohladil, dobro služil na račun Chryslerja. set metrov dolgi ribiški ladji. Rešene priseljence so prepeljali na Sicilijo. Priseljenci prihajajo predvsem iz Eritreje, Nigerije, Somalije in Pakistana Proti Italiji se vsako leto zgrinjajo množice migrantov iz Afrike in tudi od drugod. Na italijanski obali je sicer v minulem letu pristalo več kot 30.000 ilegalnih priseljen-cev.Pozimi se naval ilegalnih mi-grantov v Sredozemskem morju ponavadi umiri, zato je bila tokratna reševalna operacija italijanske mornarice neobičajna. Pred tremi meseci je na najbolj obremenjenem otoku Lampedusa prišlo do hude begunske tragedije, ko je v brodolomu umrlo več kot 360 ljudi. Berlusconi s pritožbo na obsodbo v primeru Ruby RIM - Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je včeraj vložil pritožbo na obsodbo zaradi spolnega odnosa z mladoletno prostitutko in zlorabe položaja v primeru Ruby. V pritožbi zahteva oprostitev, saj da ni storil nobenega kaznivega dejanja. Sodišče ga je junija obsodilo na sedem let zapora in dosmrtno prepoved opravljanja javne funkcije. Berlusconi je bil takrat spoznan za krivega spolnih odnosov z mladoletno prostitutko Karimo El Ma-hrugh in zlorabe položaja, da bi ta škandal prikril. V pisni obrazložitvi te odločitve so sodniki v Milanu med drugim zapisali, da je Berlusconi sistematično manipuliral z dokazi, med drugim da je z visokimi denarnimi zneski podkupil mladoletnico, znano tudi po vzdevku Ruby, in druge priče. ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg |_| 28.856,33 +466,30 _ SOD NAFTE (159 litrov) 107,77 $ -2,73 ■ EVRO 1,3658$ -1,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. januarja, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 2. 1. 31. 12. ameriški dolar 1,3658 1,3791 japonski jen 143,82 144,72 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,481 27,247 danska krona 7,4584 7,4953 britanski funt 0,82820 0,83370 madžarski forint 298,63 297,94 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7030 0,7030 poljski zlot 4,1693 4,1543 romunski lev 4,4955 4,4710 švedska krona 8,8832 8,8951 švicarski frank 1,2307 1,2276 norveška kron 8,4025 8,3630 hrvaška kuna 7,6283 7,6265 ruski rubel 45,1984 45,3276 turška lira 2,9843 2,9605 avstralski dolar 1,5423 1,5424 braziljski real 3,2753 3,2576 kanadski dolar 1,4520 1,4671 kitajski juan 8,2642 8,3491 indijska rupija 85,0450 85,3660 južnoafriški rand 14,5405 14,5660 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 3. januarja 2014 3 TRIVENETO - Raziskava o generacijah na raznih koncih Italije Mladi iz severovzhodne Italije »tehnološki« in brez hrbtenice BENETKE - Mladi iz severovzhodnih italijanskih dežel (oziroma iz tako imenovanega Triveneta) so v koraku s sodobno tehnologijo, a so v povprečju šibkega značaja in manj odločni od nekdanjih mladih generacij. To so nekateri zaključki raziskave laboratorija o družbi in ozemlju, ki sta jo izvedli družbi Communitiy Media Research in Questlab. Po podatkih omenjene raziskave naj bi bili mladi iz severovzhodne Italije v 26,6 odstotka primerov »brez hrbtenice«, medtem ko znaša italijansko povprečje 18,6 odstotka. Odrasli prebivalci tega zemljepisnega območja pa se v novem družbenem kontekstu ne znajdejo: 71,8 odstotka je ilustriranih (v Italiji 58,5 odstotka). Raziskovalci so različne generacije primerjali v vsej Italiji, in sicer z anketami, ki so jih novembra 2013 izvedli preko glavnih socialnih omrežij in elektronske pošte. Mladi iz Triveneta v veliki meri uporabljajo napredno tehnologijo, digitalni svet jim je domač. So bolj »tehnološki« od njihovih vrstnikov iz ostalih italijanskih dežel (81,1 proti 76,9 odstotka), bolj inova-tivni (41,3 proti 34,5 odstotka) in »hitri« (36,6 proti 34,6 odstotka). Po drugi strani so mnogo manj samostojni (28,9 proti 47,7 odstotka v italijanskem povprečju), a so tudi manj razvajeni (43,7 proti 53 odstotkov). Njihove frustracije so v skladu z državnim povprečjem (47,9 proti 48,4 odstotka), kakor tudi nizka »kulturna podkovanost« (12,6 proti 13 odstotkov). Odrasli prebivalci severovzhodne Italije so, kot omenjeno, dokaj frustrirani, a so obenem bolj aktivni (48,3 proti 37,2 odstotka v Italiji) in jih skupnost zaznava kot koristne (39,6 proti 29,9 odstotka), še piše v raziskavi. AUGUSTA - Obisk veleposlanika Mirošiča Ladja Triglav na misiji v Italiji do konca meseca AUGUSTA - Veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Iztok Mirošič je zadnji dan v letu 2013 obiskal pripadnike slovenske vojske, ki z večnamensko ladjo Triglav prvič sodelujejo z italijanskimi silami v vojaški meddržavni humanitarni operaciji Mare nostrum (na posnetku). Ladja se nahaja v pomorski bazi v Augusti na vzhodu Sicilije. Veleposlanik Mi-rošič je poročniku bojne ladje Andreju Pečarju ter celotni posadki na misiji, v imenu predsednika Republike Slovenije in predsednice Vlade Republike Slovenije, izrazil podporo in pohvale za njihovo delovanje v prvi tovrstni misiji pri nadziranju meja. Slovenija se je v znak odličnih meddržavnih odnosov in solidarnosti do sosednje države, ki se sooča z migracijskimi izzivi, ter v skrbi za življenja migrantov, letos jeseni odločila pomagati Italiji v vojaški humanitarni operaciji, ki so jo italijanske pomorske sile začele 18. oktobra letos kot odgovor na reševanje problematike beguncev in tragične dogodke na območju okrog otoka Lampedusa. Slovenski kontingent bo v operaciji deloval do PORDENON - V kraju Arzene V novoletnem požaru zgorelo devet tovornjakov Karabinjerji omenjajo možnosti izsiljevanja in maščevanja PORDENON - V kraju Arzene pri Pordenonu je v noči med 31. decembrom in 1. januarjem zgorelo devet tovornjakov za prevoz gramoza. Podjetje Transghiaia je utrpelo za milijon evrov škode, več delavcev pa bo moralo zaradi požara na obvezen dopust ali v dopolnilno blagajno. Očitno je, da je šlo za namerno dejanje, podjetje pa menda ni bilo nikoli deležno groženj ali poskusov izsiljevanja. Pordenonski karabinjerji omenjajo razne možnosti, od izsiljevanja do maščevanja in dejanja neprištevne osebe. Požar je izbruhnil opolnoči, gasilci so ga pogasili ob 3.30. V drvarnici v Čedadu našli truplo ČEDAD - Gasilci so v neki drvarnici v Čedadu odkrili truplo moškega. Intervenirali so po klicu občana, ki jih je obvestil o požaru v drvarnici za neko stanovanjsko stavbo v Ulici For-nali v Čedadu. Med gašenjem so opazili truplo, šlo je za 55-letnega trgovca Vannija Zorze-noneja iz Čedada. Le-ta naj bi po vsej verjetnosti polil drva z bencinom in si tako vzel življenje. Vzroki naj ne bi bili gospodarske narave, moški naj bi bil že dalj časa v psihološki stiski. Prva se je v FJK rodila kosovska deklica PORDENON - V Furlaniji-Julijski krajini se je 1. januarja tri minute po polnoči v polikliniki San Giorgio v Pordenonu rodila Leviona, hčerka dveh priseljencev s Kosova. V skladu s tradicijo bo dobila 100 kg medu, ki ga vsako leto prvorojenemu v deželi podari Gigi Nardini. LA MAGLIA Tg t P ŽENSKA OBLAČILA TRŽIČ, Ulica Roma 58, Tel. 0481.790074 IZJEMNO SEZONSKO ZNIZANJE c pdpi /«ti nn % tiare SHOPPING 4 Petek, 3. januarja 2014 ITALIJA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ZAHODNI KRAS - Rajonski predsednik pisal podžupanji Martinijevi Cattaruzza: Ohraniti izpostavo na Proseku! Morebitno zaprtje občinske izpostave na Proseku še buri politične duhove na Zahodnem Krasu. Napovedani ukrep je sprožil kratek stik v le-vosredinski koaliciji in izzval ogorčen protest rajonskega sveta s pismom županu Robertu Cosoliniju in podžupa-nji Fabiani Martini. Slednja je po elektronski pošti pojasnila rajonskemu predsedniku Robertu Cattaruzzi (Zveza levice), da ni uprava sprejela še nobenega sklepa o zaprtju izpostave in da naj bi zadeva sodila v okvir širšega načrta o prenovi delovanja občinskih izpostav, z namenom, da bi »izboljšali kakovost občinskih služb,« in da bi »okrepili ponudbo« občanom. Cattaruzza je na elektronsko pojasnilo odgovoril z novim, tokrat osebnim pismom podžupanji Martini. V njem je zapisal, da ga je »odločitev o dokončnem zaprtju občinske izpostave na Proseku zagrenila«. Kajti, kazalo je, da je bil sklep že sprejet. Rajonski predsednik je spomnil na trud, ki ga je rajonski svet vložil zadnja leta, da bi preprečil podobne poskuse. Elektronsko sporočilo županje ga je zato »le delno pomirilo«, in sicer le glede dejstva, da naj bi bilo zaprtje časovno preloženo. Ob tem se je obregnil ob izrazoslovje podžupanje. Po njegovem mnenju so »izboljšanje kakovosti občinskih služb« in »okrepitev ponudbe« le izrazi, ki so čestotkrat Roberto Cattaruzza uporabljeni le za »prepričanje poslušalstva, medtem ko je realnost povsem drugačna«. Zaprtje izpostave na Proseku gotovo ne bo pripomogla k »izboljšanju kakovosti občinskih služb«, je prepričan Cattaruzza, ki je še dodal: »Prav tako sem prepričan, da občani s Prose-ka, Kontovela, iz Križa in Naselja S. Nazario - predvsem tisti starejši - ne bodo ocenili zaprtja izpostave kot »okrepitev ponudbe«, ko bodo prisiljeni podati se z avtobusom do druge izpostave. Podžupanja je omenila nekatere alternativne rešitve, ki jih ponuja moderna tehnologija, kot je na primer arhiv arhiv uporaba spleta za pridobitev potrebnih dokumentov. Cattaruzza jo je v pismu opozoril, da starejši občani - tisti čez sedemdeset ali osemdeset - niso usposobljeni za rabo novih tehnoloških sredstev. Zato se bodo morali obračati na druge, kot so že prisiljeni za obravnavo nekaterih drugih zadev (na primer za davčno prijavo). Zaprtje izpostave naj bi torej privedla do dejanske privatizacije služb, kar pa gotovo ne more biti cilj uprave, ki se ima za napredno, je ocenil rajonski predsednik. »Kako je mogoče, da ne morejo obstajati drugačne rešitve, ki bi bile alternativne rezom ali zaprtju?«, se je vprašal Cattaruzza. Rezi in zaprtja so seveda najbolj preprosta opcija, predvsem za tehnike in birokrate, ki se jim ni treba naprezati za iskanje drugih, za ljudi primernejših odgovorov, je ocenil Cattaruzza in namignil: »Kaže, da so v tem času prav tehniki in funkcionarji tisti, ki jim je poverjeno odločanje o bodočnosti mestnega ustroja in družbe, ne pa politični upravitelji, ki so za to poklicani. Na žalost se to često dogaja, ker ne obstaja noben načrt o prihodnosti, temveč samo pravila in ovire, ki jih določajo tržišče in finančna špekulacija. Cattaruzza je sklenil pismo s pogledom v prihodnost. Naslednji korak, ki ga namerava Cosolinijeva uprava narediti, zadeva strukturo in sestavo rajonov. Podžupanja je že napovedala, da bo treba - zaradi znižanja števila prebivalstva - zmanjšati število rajonov in posledično tudi rajonskih svetov. Cat-taruzza je zaželel, da bi pred kakršno koli odločitvijo prišlo do odkrite razprave, v kateri naj bi upoštevali vse aspekte in predvsem različne potrebe mestnih rajonov in tistih na kraškem območju. Pismo zahodnokraškega rajonskega predsednika skratka napoveduje nadaljevanje prizadevanj za ohranitev občinske izpostave na Proseku in (posledično) ohranitev rajona za Zahodni Kras. M.K. SV. JAKOB - Jutrišnje žrebanje loterije kot vrhunec prazničnih pobud Šentjakobski trgovci se ne dajo: krizi kljubujejo predvsem s sodelovanjem Na Trgu sv. Jakoba (v slučaju slabega vremena pa v pokritem prostoru bivše gostilne Pavan v Ul. Frausin 7) bo jutri ob 10.30 ob prisotnosti tržaškega občinskega odbornika za gospodarski razvoj Edija Krausa žrebanje zmagovitih listkov šentjakobske loterije, ki jo je priredilo združenje Sv. Jakob - Naš, vaš rajon. Od 18. novembra do 31. decembra lani so imeli kupci, ki so obiskali trgovine pri Sv. Jakobu, možnost prejeti tudi kakega od 150.000 natisnjenih listkov loterije. Prva nagrada znaša dva tisoč evrov, druga tisoč, tretja petsto evrov, od četrtega do desetega mesta pa sto evrov. Jutrišnje žrebanje loterije bo predstavljalo vrhunec prazničnih pobud združenja Sv. Jakob - Naš, vaš rajon, ki je po besedah predsednika Alessandra Spuntona opravilo veliko delo. Tudi tokrat je na lastne stroške in s pomočjo kakega trgovca, ki ni član združenja (javnih prispevkov namreč ni bilo), poskrbelo za praznično okrasitev in razsvetljavo šentjakobskih ulic, medtem ko je preteklega 6. decembra, na god sv. Miklavža, priredilo zabavo za kakih 150-200 otrok ob prisotnosti občinske odbornice za šolstvo Antonelle Grim. Vse to, da bi poživili življenje in trgovske oz. gospodarske dejavnosti v četrti, kjer so nekateri trgovci (kot marsikje drugje) zaradi krize na tem, da prenehajo z dejavnostjo. Pri tem združenje, ki je nastalo leta 2007 in je nato postalo tudi eden od konzorcijev Centro in via, sodeluje tudi z gospodarskimi realnostmi in sorodnimi ustanovami v drugih četrtih ter je v stiku s krajevnim rajonskim svetom in projektom Združenje Sv. Jakob - Naš, vaš rajon želi poživiti in ovrednotiti Sv. Jakob ter krajevne trgovske in gospodarske dejavnosti foto damjan Habitat microaree, uživa pa tudi podporo združenja trgovcev Confcommercio. Pri tem so naleteli na zanimanje krajanov, ciljajo pa tudi na večjo vidljivost in na obisk ljudi tudi iz drugih predelov. Sv. Jakob je namreč naravno trgovsko središče, pravi Spunton, čeprav nekaterim trgovcem ni uspelo ohraniti svoje tržne niše, nekaj kupcev so »odščipnili« tudi praznični sejmi v mestnem središču, ki so ljudi odvrnili od obiska drugih četrti. Tudi pri Sv. Jakobu, kot sicer drugod v Trstu, so trgovci vajeni določenega načina dela, zato je verjetno potrebno daljše tranzicijsko ob- dobje, da nek drug način dela postane v Trstu tradicija, pomembno pa je, da se trgovec zaveda, da obstaja neko združenje, ki mu lahko nudi oporo, za kar deluje tudi spletna stran www.assosangiacomo.it, poudarja predsednik. Po Spuntonovih besedah je obračun delovanja v letu 2013 pozitiven. Združenje, ki šteje 35 trgovcev, so v tem času nekateri zapustili, nekateri pa so se tudi na novo včlanili. Tudi pri Sv. Jakobu vsi ne zapirajo, saj ravno v Istrski ulici delujeta dve novi realnosti, in sicer trgovina znane verige Prodet, ki prodaja razne proizvode za nego osebe in doma, in trgovina z oblačili za mlade MyStyle. Združenje je tudi posredovalo nekaj predlogov glede ureditve postajališč za natovarjanje in raztovarja-nje blaga, v letu, ki se začenja, pa bo skušalo uresničiti vse načrtovane pobude, med predlogi je tudi projekt za ovrednotenje kolesarske steze. V januarju naj bi potekalo srečanje s predstavniki ostalih konzorcijev Centro in via: potrebno je namreč sodelovanje za ovrednotenje značilnosti posameznih območij, pravi Spunton, čigar združenje torej kljub težavam ne namerava vreči puške v koruzo. (iž) Sindikati proti Adriaferu Sindikati Filt Cgil, Fit Cisl, Ugl Mare in Ciu zahtevajo nujno srečanje z vodstvom družbe Adriafer in tržaške Pristaniške oblasti, saj so zelo negativno ocenili sklep novega vodstva družbe, da ne obnovi delovnega razmerja šestim od desetih začasno zaposlenih delavcev, ki so zagotavljali operativnost železniškega blagovnega prometa v tržaškem pristanišču. Po mnenju sindikatov tako drastično krčenje lahko ustvari velike težave terminalistom, obenem ne zagotavlja varnosti pri delu. Delo novega vodstva Itisa Preteklega 30. decembra je nov upravni svet zavoda Itis sprejel predračun in strateške smernice za leto 2014, na podlagi katerih bo skušal ohraniti in operacionalizirati kakovost oskrbe ter posvetiti pozornost ekonomski vzdržnosti. Zato bodo člani sveta v prihodnjih mesecih spoznavali ustanove, že v januarju pa so napovedana srečanja z osebjem ter s predstavniki sindikatov in oskrbovancev. Novoletni koncert v Sesljanu Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju z Glasbeno matico in s podporo Pokrajine Trst vabi na novoletni koncert dua harfistk Martine Carecci in Paole Gregoric, ki bo jutri ob 18. uri v cerkvi v Naselju sv. Mavra v Sesljanu. Befana v Briški jami V ponedeljek bo tudi letos dobra starka Befana obiskala Briško jamo na povabilo speleološke sekcije Boegan društva Societa Alpina delle Giulie. Ob 15. uri se bo skupaj s Svetimi tremi kralji in Božičkom spustila po vrveh v jamo ter obdarila otroke in odrasle. Steza Stefana Cozzolina Občina Trst bo eno od stez na območju Napoleonske ceste poimenovala po alpinistu Stefanu Cozzolinu, ki se je leta 1972 komaj 24-leten smrtno ponesrečil na gori Torre di Babele v skupini Civetta, v tako kratkem življenju pa je odprl veliko plezalnih poti in se pri tem sistematično odrekel rabi klinov. SVETI JAKOB Stanovalki niso mogli pomagati Včeraj okrog 13. ure so na začetek Istrske ulice pri Svetem Jakobu z vključenimi sirenami pridrvela vozila gasilcev, službe 118 in policije. Mimoidočim, trgovcem ter uslužbencem bližnjih lokalov je bilo jasno samo to, da se je pri hišni številki 1 - tik ob Trgu sv. Jakoba - zgodilo nekaj hudega. Gasilci so morali vdreti skozi vhodna vrata enega od stanovanj: reševalci so si prizadevali, da bi stanovalko ohranili pri življenju, a je bilo vse zaman, je potrdila policija. Ob štiridesetletni Matilde Leonardich so po navedbah tržaške kvesture našli pisno sporočilo. Pokojnica je bila med drugim poznana in priljubljena v Bazovici, kjer je upravljala frizerski salon. Nočna pomoč v stiski Karabinjerji iz Istrske ulice so v torek ob 3. uri prejeli klic 54-let-nega Hrvata, ki je trdil, da si hoče vzeti življenje. Karabinjerji so ga po telefonu in na prizorišču pomirili, nakar ga je služba 118 odpeljala v katinarsko bolnišnico. / SVET Petek, 3. januarja 2014 5 ISTRSKA ULICA - Na večernem avtobusu Po treh tednih našli pogrešanko Mladoletnica sama odšla od doma Dekle so v sredo zvečer našli karabinjerji S pomočjo telefonskih klicev na interventno številko 112 so v sredo zvečer v Trstu izsledili 15-letno Branislavo K., ki so jo svojci pogrešali že tri tedne. Obvestila občanov so se sicer nanašala na zelo različne mestne predele, kjer naj bi opazili dekle. Odločilen je bil nazadnje klic, ki je na prvi dan leta okrog 21.30 sporočil, da je mladoletnica med potniki mestnega avtobusa podjetja Trieste Traspor-ti, na progi C med Škednjem in Rojanom. Operativno komunikacijski center karabinjerjev je nemudoma obvestil patruljo, ki je bila v bližini. Pri šoli Bergamas v Istrski ulici sta karabinjerja ustavila avtobus in na enem od zadnjih se- dežev zagledala pogrešanko, ki si je sicer zaman poskusila zakriti obraz s kapuco. Branislavo sta pospremila na bližnje pokrajinsko poveljstvo, kjer so uvedli postopek za njeno ponovno izročitev družini. Petnajstletnico so pogrešali že tri tedne. 11. decembra je samostojno odšla z doma v Ulici Piccardi, odtlej pa se je za njo izgubila vsakršna sled. Na ka-rabinjerje se je obrnila družina mladoletnice, preiskovalci pa so na podlagi zbranih informacij že od vsega začetka sumili, da dekle ni zapustilo Trsta, da se je po lastni volji oddaljilo od družine in da se je zateklo k znancem. NOVO LETO - Tradicionalni pohod za mir V znamenju miru se jih je zbralo tristo Pohodniki so nosili napise in transparente v slovenščini in italijanščini foto damjan »Trst laboratorij miru proti vojnam«: transparent z dvojezičnim italijansko-slo-venskim napisom je kraljeval na čelu sprevoda, ki se je tudi tokrat v popoldanskih urah novoletnega dne vil po tržaških ulicah. Tudi letos se je namreč novo leto v Trstu začelo v znamenju tradicionalnega pohoda za mir, ki sta ga priredila Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci in Omizje miru, udeležilo pa se ga je okoli tristo ljudi, ki so se tokrat zbrali na Garibaldije-vem trgu, od tam pa prehodili pot, ki jih je po ulicah Carducci, Ghega, Roma in San Spiridione vodila do Trga sv. Antona, kjer se je pohod zaključil. Pobudniki so se tudi letos navezali na 1. januar kot svetovni dan miru, ki ga Ka- toliška cerkev obhaja že 47 let, ter na letošnjo poslanico papeža Frančiška, ki govori o bratstvu, ki je temelj in pot miru, še posebej pa so opozorili na tragično vojno dogajanje v Siriji in na Sarajevo kot kraj, kjer je znani atentat pred sto leti sprožil prvo svetovno vojno. Na to so opozarjali številni napisi v obeh jezikih, ki so jih udeleženci, med katerimi je bilo opaziti tudi tržaško pod-županjo Fabiano Martini, nosili skupaj z drugimi transparenti in številnimi mavričnimi zastavami, prisotne pa so nagovorili tudi predsednik tržaške islamske skupnosti Saleh Igbaria, predsednica združenja Salaam otroci oljke Odinea Zupin, predstavnica združenja odraslih skavtov Masci Ambra Cusin, pričevalec iz Sirije Nader Akad in Sabina Nuhefendič, ki je spregovorila o veliki mirovni pobudi, ki bo v Sarajevu junija letos. V cerkvi Novega sv. Antona pa je zvečer tržaški nadškof msgr. Giampaolo Cre-paldi daroval tradicionalno mašo ob svetovnem dnevu miru, pri kateri se je tudi sam navezal na poslanico papeža Frančiška predvsem v tistem delu, kjer se poudarja pomen ponovnega odkritja bratskega odnosa med ljudmi ter globokega spoštovanja človeške osebe, kar je predpogoj za premagovanje vrste človeških in družbenih dram, kot so zasvojenost od drog, uničevanje okolja, izkoriščanje delavcev, denarne špekulacije, prostitucija, trgovanje z ljudmi, zloraba mladoletnih in suženjstvo. SILVESTROVANJE - Uspeh osrednje tržaške prireditve Na trgu 15.000 ljudi Dolga noč za službo 118 in policijo, v prvi vrsti zaradi alkohola in pokanja petard Poseben pogled na silvestrovanje na Velikem trgu foto damjan Na Velikem trgu v Trstu je v torek sil-vestrovalo okrog 15 tisoč ljudi, po splošnih ocenah jih je bilo precej več kot v prejšnjih letih. Na glavni mestni trg je veliko ljudi verjetno zadnji hip pritegnila mila zima. Glasbeni večer, ki ga je vodila tržaška skupina S.I.P. Band, je opolnoči prekinil dvajsetmi-nutni ognjemet s pomola Audace. Ob prehodu iz starega v novo leto ni bilo hujših težav z varnostjo, ob vsakem silvestrovanju pa povzročata veliko preglavic alkohol in petarde. Služba 118 je prejela dvesto klicev, v bolnišnici na Katinaro in Burlo Garofolo pa je odpeljala devet ljudi, ki so se , i napili do onemoglosti. Šest odraslih oseb so sprejeli v katinarsko bolnišnico, tri mladoletne pa v bolnišnico v Istrski ulici. Pred enim letom je bilo v Trstu 14 podobnih primerov. Dve osebi sta se lažje poškodovali s petardami: ženska ima manjšo opeklino pri očesu, moški pa na dlani. Policija je v najdaljši noči v letu imela opravka tudi s številnimi alarmnimi napravami, ki so se sprožile zaradi pokanja petard, pa še s pretepi pred lokali, nasiljem za domačimi stenami in poškodovanimi avtomobili (v Ul. Fosco-lo) - skupni imenovalec je bilo prekomerno zaužitje alkohola. V eksploziji uničen denar Neprekinjeno blagajno supermarketa Pam v Drevoredu Campi Elisi, v kateri je izkupiček od prodaje, so tatovi v ponedeljek ob 2. uri skušali razstreliti z acetilenom. Ni jim uspelo, saj se zunanja vrata blagajne niso odprla, v eksploziji pa je bilo baje uničenih 36.000 evrov. Osebje je v ponedeljek zjutraj odkrilo posledice in obvestilo policijo, ki vodi preiskavo. Septembra so tatovi nedaleč od Pama - iz neprekinjene blagajne Ipercoopa pred nakupovalnim središčem Torri d'Eu-ropa - po eksploziji odnesli 100.000 evrov. ČEDAZ - Novoletni skok v vodo Čvrsti Mario Cigar ima že naslednico Tudi letos je bilo tradiciji zadoščeno. Na novoletni dan se je ob 11.30 v barko-vljansko morje pri Čedazu pognal 72-letni Tržačan Mario Cigar - že enainpetdesetič zapored, tokrat ob lepem vremenu in zmerni temperaturi. Tržaški župan Roberto Co-solini je ob njegovem lanskem jubilejnem skoku napovedal, da ga bo nagradil. Župana lani ni bilo, letos pa je Cigarja pričakal na bregu s priznanjem - mestnim pečatom. Skakalčev podvig je pozdravilo več radovednežev, ki so se pri Čedazu ustavili med pohajkovanjem med Barkovljami in Mira- Za Cigarjem je v morje stopila tudi gospodična. Predstavil jo je novoletni skakalec: to je njegova hči Ilaria, ki bo - tako je povedal - prevzela štafeto in na prvi dan leta skakala v morje tedaj, ko on tega ne bo mogel več delati (na posnetku so oče, hči in župan, foto Damjan). Tradicija bo torej ostala v družini, čeprav štafetno palico že od sredine 80-ih let naskakuje tudi nekaj deset let mlajši, a precej težji Franco Riz-zi. V morje je skočil pol ure za Cigarjem, ki pa je kljub svojim letom pokazal odlično formo. Temu botruje Cigarjevo zimsko kopanje v morju, ki poživlja telo in duha. 6 Petek, 3. januarja 2014 ITALIJA / ŠOLSTVO - Po obisku Dolinčanov bodo Izolani vrnili obisk junija letos Večstopenjska šola iz Doline navezala stik z OŠ Livade iz Izole Med Večstopenjsko šolo Dolina in OŠ Livade v Izoli so se pred kratkim spletle tesne prijateljske vezi. Dijaki I. a razreda NSŠ S. Gregorčiča so se preteklega 5. decembra udeležili srečanja z izolskimi sovrstniki ob Dnevu šole, ki ga vsako leto na ta dan prirejajo v Livadah. Dolinski učenci so sodelovali pri številnih delavnicah, ki jih vodijo prijazne in domislene učiteljice v okviru Prazničnega decembra OŠ Livade, ki se odvijal v sklopu širšega projekta pod geslom Dvig socialnega in kulturnega kapitala. Vodja projekta je učiteljica Patrici-ja Pečar. Učenci dolinske nižje srednje šole so v Livadah preživeli izjemno prijetno in ustvarjalno dopoldne; pomešani z izolskimi sovrstniki so ustvarjali okraske za praznične dni, barvali in lepili izdelke iz odpadnega materiala, največje doživetje pa je bila peka piškotov, s katerimi so potem pogostili celo šolo. Dogajanje je posnela tudi koprska televizija, v kratkem intervjuju pa sta Nicole in Tristan povedala, da so med drugim pridobili veliko novih prijateljev, kar je bil pravzaprav smisel srečanja. Dolinski dijaki so v dar prinesli tudi rabljeno smučarsko opremo, ki so jo na »Gregorčiču« zbirali v vseh štirih razredih in ki so jo na OŠ Livade prodajali na popoldanskem »bazarju« za simbolično ceno, da bi tako lahko pomagali tistim otrokom od 6. do 15. leta, ki si ne morejo privoščiti dragih smučarskih oblačil, a se vseeno radi poveselijo na snegu. Ravnateljici, učiteljice in učenci uživajo sadove svojega dela ris Ravnateljica OŠ Livade Maja Cetin in ravnateljica Večstopenjske šole Dolina Fiorella Benčič sta srečanje izkoristili za poglobljeno na- črtovanje nadaljnjega sodelovanje in se dogovorili, da bodo izolski dijaki vrnili obisk v Dolini v začetku junija letošnjega leta. (ris) IZLET - Od Salzburga mimo Linza do Steyrja S Krutom ob koncu leta po severni Avstriji Včeraj danes Danes, PETEK, 3. januarja 2014 GENOVEFA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 8.50 in zatone ob 19.33. Jutri, SOBOTA, 4. januarja 2014 ANGELA VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,1 stopinje C, zračni tlak 1017,2 mb pada, vlaga 79-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,2 stopinje C. d] Lekarne Avstrija je dežela, ki se v vsakem letnem času kaže obiskovalcu v vsej svoji raznoliki krajinski in arhitekturni lepoti. Če k temu dodamo še na obzorju zasnežene alpske vrhove, belino sveže zapadlega snega in po-plesavanje snežink med migetajočimi lučkami božičnih okraskov, je slika pravljična. Prav tako je doživela krutova skupina, ki se je tri dni mudila na severnem delu Avstrije. Spotoma so si izletniki ogledali Salzburg, se sprehodili po centru in med številnimi stojnicami adventnih sejmov, šli mimo Mozartovega spomenika do njegove rojstne hiše, nekateri so si zaželeli ogledati tudi Mozartov muzej, kjer hranijo njegovo prvo violino in nekaj drugih osebnih predmetov. Pod večer so nadaljevali pot v smeri Linza in naprej do kraja Katsdorf, kjer jih je čakala večerja in spanje. Naslednji dan je bil na programu ogled Linza, mesta železarske in kemične industrije, ki leži na bregovih Donave in se ponaša s slovitim muzejem sodobne umetnosti Lentos in centrom Ars Elektronica oziroma Muzejem pri- hodnosti. Staro mestno jedro je strnjeno in prijetno za sprehajanje. Na glavnem trgu z visokim kužnim stebrom so postavljene stojnice z izdelki domače obrti, z božičnimi okraski in tipično kulinarično ponudbo. Takoj se razume, da je mesto bogato, da tam ni brezposelnosti, da so tamkajšnji prebivalci sproščeni in do turistov prijazni. Vse to je potrdil tudi simpatičen in duhovit vodič Kazimir, ki je pospremil skupino do najznamenitejših palač in trgov. Popoldne je pot vodila do bližnje benediktinske opatije Kremsmunster, ki hrani številne likovne umetnine in ima bogato knjižnico. Zadnjega dne si je skupina ogledala cerkev Cristkindl z jaslicami ter srednjeveško mestece Steyr na sotočju istoimenske reke in reke Enns. Je to eno najlepših romantičnih mest z zanimivim osrednjim trgom, vzdolž katerega se vrstijo hiše s tipičnimi, lično okrašenimi pročelji. V adventnem času stojijo na trgu stojnice s hrano in toplimi napitki in stojnice, kjer kovači ročno kujejo in obdelujejo manjše predmete za srečo in okras. TEDEN PRED BOŽIČEM - Priznana šolnica Zapustila nas je prof. Janja Auersperg Teden pred božičem je prenehalo biti srce Janje Novak Auersperg, dolgoletne profesorice italijanščine, slovenščine in latinščine na trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa ter znanstvenem in klasičnem liceju Franceta Prešerna. Še tri dni prej je pisala svoji nekdanji dijakinji, prof. Nevi Žigon, dopisovala pa si je s številnimi drugimi prijatelji in znanci, kar je pričalo, da je bila v dopolnjenem 91. letu starosti še vedno zelo aktivna. Janja Novak Auersperg je bila po rodu iz Maribora. Po preselitvi v Ljubljano je imela na gimnaziji celo vrsto znanih profesorjev, med njimi prevajalca in filologa Antona Sovre-ta ter psihologa Antona Trstenjaka. Po italijanski zasedbi se je preselila v Milan, študirala je na filozofski fakulteti, sodelovala pri stavkah proti fašističnemu režimu (zaradi česar so jo tudi zaprli v zapor San Vittore), spoznala je številne znane italijanske osebnosti, kot sta bila pisatelj Elio Vittorini in industrialec Adriano Olivetti. Zadnje leto druge svetovne vojne se je poročila z Emilom Auersper-gom, pripadnikom znane plemiške rodbine turjaških grofov, ki so mu po vojni jugoslovanske oblasti razlastili vse imetje. Mlada družina se je preselila v Krmin, tam se je za zakonca Auersperg začela dolga profesorska pot. Janja je poučevala najprej v Gorici, nato (s šolskim letom 1948/49) sta oba, Janja in Emil, dobila službo na slovenskih šolah v Trstu; Emil je poučeval nemščino, Janja italijanščino, slovenščino in Prof. Janja Novak Auersperg a. požar latinščino. Oba sta bila do leta 1962 brez italijanskega državljanstva, zato nista mogla opraviti habilitacijskih izpitov. Tako je prof. Janja Auersperg dosegla stalež za poučevanje slovenščine in latinščine v šolskem letu 1973/74, prof. Emil Auersperg pa še leto pozneje. Na liceju Prešeren je prof. Janja Auersperg od srede šestdesetih do srede osemdesetih let preteklega stoletja izšolala več generacij tržaških dijakov, zadnja leta do upokojitve ob koncu šolskega leta 1991/92pa je poučevala simultano in konsekutivno prevajanje iz izalijanščine v slovenščino in iz slovenščine v italijanščino na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu. Po upokojitvi sta se zakonca Auersperg preselila v Krmin. Prof Emil je preminil leta 2003. Prof Janja je čila in živahna ohranila stike s prijatelji in osebnostmi, ki jih je srečala med svojo življenjsko potjo. tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino Do sobote, 4. januarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ške-denjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040 421125. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, AMBASCIATORI - 15.20 »Colpi di fortuna«; 17.00, 19.30, 22.00 »American Hustle - L'apparenza inganna«. ARISTON - 16.30, 18.15, 20.00, 21.30 »Il paradiso degli orchi«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.15, 20.00, 21.30 »Il paradiso degli orchi«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30 »Blue Jasmine«; 15.20 »Un fantastico via vai«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Philomena«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I sogni segreti di Walter Mitty«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Un boss in salotto«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.45 »Gremo mi po svoje 2«; 21.30 »Hobit: Smaugova pušča«; 17.15, 20.10 »Hobit: Smaugova pušča 3D«; 21.00 »Jebeš Novce 2«; 15.30 »Jelenček Ni-ko 2«; 16.10, 18.00 »Ledeno kraljestvo«; 16.00 »Oblačno z mesnimi kroglicami 2«; 18.45, 20.45, 22.50 »Sovražnik pred vrati«; 15.15 »Sprehod z dinozavri«; 17.00 »Sprehod z dinozavri 3D«; 17.45, 20.15 »Ugrabljeni«; 16.45, 18.15, 20.00 »Volk iz Wall Street«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.20, 19.20, 21.45 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 20.20 »Indovina chi viene a Natale«; 15.15, 16.45 »Il castello magico«; Dvorana 2: 15.20, 17.00 »Piovono polpette 2«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »The Butler - Un mag-giordomo in Casa Bianca«; 18.15, 20.00 »Moliere in bicicletta«; Dvora- na 3: 15.30, 20.00 »Capitan Har-lock«; 17.45, 22.10 »Capitan Harlock 3D«; Dvorana 4: 15.30, 19.30, 21.20 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«; 18.50, 22.15 »Still life«. SUPER - 18.00, 22.00 »La mafia ucci-de solo d' estate«; 15.30, 19.30, 21.20 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«. THE SPACE CINEMA - 18.10, 21.20 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«; 17.40 »Un fantastico via vai«; 15.20, 15.30, 17.35, 19.50 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 17.45, 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«; 20.05, 22.15 »Colpi di fortuna«; 20.00, 22.10 »Indovina chi viene a Natale«; 16.10 »Piovono polpette 2«; 15.10, 17.30 »Capitan Harlock«; 19.50, 22.10 »Capitan Harlock 3D«; 16.15, 19.00, 21.45 »American Hustle - L'apparenza inganna«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.10 »Un boss in salotto«; 15.40 »Il castello ma-gico«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Un boss in salot-to«; Dvorana 2: 14.40, 19.15, 22.00 »American Hustle - L'apparenza in-ganna«; 17.15 »Philomena«; Dvorana 3: 14.45, 16.50, 19.30, 21.45 »Capitan Harlock 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »I sogni segreti di Walter Mit-ty«; 15.45 »Il castello magico«; Dvorana 5: 17.15, 19.50, 22.15 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«; 15.10 »Frozen - Il regno di ghiaccio«. IH Osmice IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št. 040229586. OSMICO je v Mavhinjah 58/a odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-843544. Toplo vabljeni. ŠEMEC je odprl osmico v Prečniku. Tel. št.: 040-200613. / SVET Petek, 3. januarja 2014 7 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in DEŽELNO ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV USCI FJK vabita na niz koncertov v okviru deželne revije NATIVITAS 3.1.2014, ob 20.30 v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Boljuncu ''NATIVITAS V BREGU'' 5.1.2014, ob 15. uri v stolnici v Miljah ''S PESMIJO VAM ŽELIMO'' 8.1.2014, ob 20.30 v cerkvi Sv. Trojice na Katinari ''BOŽIČNI SIJAJ'' Včeraj pri Štavalinih naša slavljenka Savina 80 slavila jih je! "Še na mnoga zdrava in srečna leta!" To je naša želja. Walter in Katja z družinama Čestitke Ena, dva, tri in že SILVA 50 let slavi! Sklec naprej, sklec nazaj, kdo bi ti jih toliko dal! Kar tako naprej ti želi Neva. Najin tata ROBI rad kuha, žar pripravlja, pico speče, ko se z nama igra, vriskava od sreče. Vse najboljše mu za rojstni dan želiva in skupaj z mami ga objemat že hitiva! Kimy in Rassel. Na dan novega leta smo nazdravili tudi našemu ROBITU. Zdravja, pa prijetnega časa ob družini in ob vsem, kar ga veseli, smo mu zaželeli in se pri njem prav luštno imeli! Vsi, ki ga radi imamo! Loterija 2. januarja 2014 Bari 16 15 40 34 24 Cagliari 11 76 40 7 19 Firence 45 42 40 21 69 Genova 60 49 34 89 5 Milan 66 56 29 89 10 Neapelj 69 54 6 64 24 Palermo 73 25 67 16 46 Rim 11 9 79 64 63 Turin 46 33 60 87 26 Benetke 52 78 27 68 5 Nazionale 80 1 27 67 38 Super Enalotto št. 1 49 55 57 64 70 77 jolly 85 Nagradni sklad brez dobitnika s 6 točkami brez dobitnika s 5+1 točkami 4 dobitnikov s 5 točkami 599 dobitnikov s 4 točkami 22.491 dobitnikov s 3 točkami 23.343.866,59 € --€ --1 € 57.205,44 € 385,83 € 20,44 € Superstar 45 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitnikov s 4 točkami 38.583,00 € 107 dobitnikov s 3 točkami 2.044,00 € 1.873 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.034 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 28.765 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € H Šolske vesti DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 4. januarja. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti v soboto, 4. januarja. RAVNATELJSTVO Pedagoškega in družboslovnega liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta v soboto, 4. januarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis na osnovno šolo: Prežihov Voranc v Dolini 13. januarja ob 16.15; Albin Bubnič v Miljah 13. januarja ob 16.30; Fran Ven-turini v Boljuncu 20. januarja ob 16.15; Mara Samsa - Ivan Trinko-Zamejski pri Domju 22. januarja ob 17.00; dan odprtih vrat pri Domju 13. februarja od 11. do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. razred osnovne šole v ponedeljek, 13. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu, Ul. Caravaggio 4. Predstavitev vzgoj-no-izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: na osnovni šoli O. Župančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v sredo, 15. januarja, ob 17. uri; na osnovni šoli F. Milčinskega na Katinari (Ul. Marchesetti 16) v sredo, 22. januarja, ob 17. uri; na osnovni šoli F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 20. januarja, ob 17. uri. DZZ J. STEFANA prireja v torek, 14. januarja, od 18. do 20. ure »Dan odprtih vrat«. Nudili vam bomo informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole ter predstavili delovanje kemijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v 1. razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari v sredo, 15. januarja, ob 16. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4 in v petek, 17. januarja, ob 16. uri v šolskih prostorih na Katinari, Reška cesta 511. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 20. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; dan odprtih vrat 24. januarja v vrtcu v Lonjerju (Lo-njerska cesta 240) in 27. januarja v vrtcu v Barkovljah (Ul. Vallicula 11). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki od 10. do 11. ure ali od 14. do 15. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec: Ke-kec - Boljunec in Miškolin - Boršt v Boljuncu 21. januarja ob 16.00; Pika Nogavička v Dolini 23. januarja ob 16.00; Palčica v Ricmanjih 27. januarja ob 16.00; Mavrica v Miljah 3. februarja ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo informativni sestanek za vpis na srednjo šolo 23. januarja ob 17. uri na šoli Gregorčič v Dolini. □ Obvestila prti do 6. januarja. Odprti bodo od 7. januarja v novih prostorih, Ul. Ghega 2 - 1. nadstropje. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do 6. januarja. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo Urad za odnose z javnostmi zaprt do vključno 6. januarja. SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane na »Novoletno družabnost«, ki bo v ponedeljek, 6. januarja, ob 16. uri v prostorih Stare Lekarne - Boljunec 74. Vljudno vabljeni! V LJUDSKEM DOMU v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, bo v ponedeljek, 6. januarja, od 18. ure potekala »tombola« solidarnosti za: Emergency, Ne bombe, temveč bomboni, Salaam otroci oljke. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ, v sodelovanju s SKD Vesna, vabi na tradicionalno »Koledovanje« v ponedeljek, 6. januarja, s pričetkom ob 11.30 pred cerkvico sv. Roka v Križu in zaključkom ob 18.00 v baru pri Bojani. Ob glasbeni spremljavi bomo šli od hiše do hiše in skupaj nazdravili na srečno novo leto! ZSKD obvešča, da bo tržaški urad med božičnimi prazniki zaprt do vključno 6. januarja. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in SKD Tabor - Opčine obveščata, da bosta zaprta do torka, 7. januarja. PILATES: vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 obveščata, da Pilatesa med prazniki ne bo. Prva vadba v novem letu bo v torek, 7. januarja, v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini, z običajnim urnikom. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča, da bo prvo srečanje za izdelavo oblek v torek, 7. januarja, od 20. ure. JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo po božičnih in novoletnih praznikih, naslednja vadba joge v sredo, 8. januarja, po običajnem urniku. UPRAVNI ODBOR sklicuje redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice, ki bo v četrtek, 9. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju v prostorih Feiglove knjižnice v Gorici. AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja s pričetkom v soboto, 11. januarja, ki se bodo odvijali v deželi. Informacije na tel.: 347-0473606. AŠD SK BRDINA prireja tečaje alpskega smučanja v Forni di Sopra od 12. januarja dalje. Vpisovanja na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 -Opčine, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Informacije: 340-5814566 (Valentina). Avtobusni prevoz: 3355476663 (Vanja). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se udeležijo tekme »Pokal nova« veljavne za 9. PSP, ki bo v nedeljo, 12. januarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje do petka, 10. januarja, na tel. št.: 3420730513 (Sabina). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo prva vaja v novem letu v torek, 14. januarja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah. 7. ORIENTACIJSKI TEK »Brez Meja«: v nedeljo, 5. januarja, v športnem centru na Padričah. Vabljeni tekmovalci, začetniki in skupine vseh starosti. Info: www.origaja.it, po-sta@origaja.it. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi člane društva v nedeljo, 5. januarja, ob 18. uri v Ul. Ca-nova 15 - Trst, na praznovanje novega leta in 1. obletnice društva. Prosimo za predhodne prijave na cen-ter.harmonija@gmail.com. KMEČKA ZVEZA in Patronat INAC obveščata, da bodo njihovi uradi za- KMEČKA ZVEZA obvešča, da zapade termin za prijavo letošnje proizvodnje vina v sredo, 15. januarja. PROSEŠKA IN KONTOVELSKA DRUŠTVA, pod pokroviteljstvom domače sekcije VZPI ANPI Anton Ukmar - Miro, prirejajo pohod od Proseka do Štorij za počastitev spomina partizana Marjana Štoke. Zbirališče in vpisnine v nedeljo, 19. januarja, ob 8.00 pred spomenikom padlim v NOB na Proseku. Štart bo ob 8.30. Info: 040-229404 (Miloš po 20. uri). Ob 15.30 pa je predvideno polaganje vencev na spomenikih v Štorjah, nakar bo sledila proslava v prostorih tamkajšnjega kulturnega doma, kjer bo prisotne nagovoril partizan in pesnik Ciril Zlobec. SO SPDT prireja ob nedeljah: 19. januarja, 2. in 16. februarja, avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Avtobus se bo ustavil v termah Warmbad, v Villachu in v Gerlitzenu. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na laurave-nier@tiscali.it. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijaniš-ču na Opčinah bo v mesecu februarju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi in želijo tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo bo v sredo, 12. februarja. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. 81 Prireditve NATIVITAS V BREGU koncert v sklopu deželne revije Nativitas v soor-ganizaciji ZSKD in USCI FVG bo danes, 3. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. Nastopata MePZ Fran Venturini -Domjo (dir. Cinzia Sancin) in ŽePS Stu ledi (dir. Katja Lavrenčič). OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju Glasbene matice iz Trsta in s finančno podporo Pokrajine Trst, vabi na novoletni koncert dua harf Martine Carecci in Paole Gre-goric, ki bo v soboto, 4. januarja, ob 18. uri v cerkvi v Naselju sv. Mavra v Sesljanu. S PESMIJO VAM ŽELIMO: koncert v sklopu revije Nativitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga, ZSKD in USCI bo v nedeljo, 5. januarja, ob 15. uri v miljski Stolnici. Nastopa Zbor Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin). ŽUPNIJA SV. ROKA v Nabrežini prireja tradicionalni božični koncert v ponedeljek, 6. januarja, ob 17. uri v cerkvi Sv. Roka. Nastopala bosta MoPZ Fantje izpod Grmade in MeCPZ Devin. Toplo vabljeni. PRU'OKA Z'AN SOUD: po velikem povpraševanju bo ponovitev igre v domačem narečju, v režiji Adrijana Rustje, v ponedeljek, 6. januarja, ob 18.30 v občinskem gledališču v Bo-ljuncu, v organizaciji Občine Dolina in SKD France Prešeren - Boljunec. TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC iz vsega sveta bo na ogled v Župnijski dvorani v Nabrežini do 6. januarja. Urnik: sobota in prazniki, od 16. do 20. ure. Na ogled so tudi jaslice v cerkvi, ki so vsako leto drugačne! BOŽIČNI SIJAJ: koncert v sklopu revije Nativitas v sodelovanju z ZSKD in USCI bo v sredo, 8. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katina-ri. Nastopata pevski zbor Tončka Čok - Lonjer / Katinara (dir. Manuel Purger) in Katizbor (dir. Carlo Tom-masi). SEKCIJA VZPI ANPI Prosek - Konto-vel Anton Ukmar - Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v četrtek, 9. januarja, ob 18.30 v KD na Proseku svečanost v spo- min na mladega proseškega partizana Marjana Stoka, usmrčenega prav na 9. januar izpred 70-i leti v Štorjah pri Sežani. Kulturni program bodo oblikovali proseški vrtec, ki se poimenuje po njemu, učenci proseške osnovne šole Avgusta Čer-nigoja, srednješolski dijaki Frana Levstika, mladinski odsek godbe Prosek ter ŠDD Jaka Stoka. Slavnostna govornica bo predsednica pokrajinskega VZPI Stanka Hrovatin. Prisrčno vabljeni! MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu, prireja koncert »Pozdrav Novemu Letu« v Ljudskem Domu v Križu v petek, 10. januarja, ob 20.30. Toplo vabljeni! SKUPAJ NA OPČINAH... V nedeljo, 12. januarja, ob 18.00 v Taboru Novoletni Koncert: Trobilni Ansambel Glasbene šole Koper - dirigent Boris Benčič. 20. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD bo 2. februarja, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah in 16. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Postojni. Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, nujno išče zaposlitev. Tel. št.: 3293831585. PODARIM potrebnim osebam pohištvo (spalnico in dnevno sobo) v Tržiču. Tel: 333-1218106. Za odvoz morate poskrbeti sami. PODARIM tri psičke mešane pasme. Tel. št.: 392-3027258. POSOJAM NA DOM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250. PRODAM peč za centralno kurjavo, na drva ali na plinsko olje, 39.000 kalorij. Tel.: 040-229250. PRODAM tekaške smuči elan, 180 cm in tekaške čevlje alpina, št. 38. Tel. št.: 335-7794451. PRODAM vinograd in oljčni nasad v Bregu, na sončni legi, 1.600 m. Tel.: 348-2341176 ali 349-2427799. PUNCA STARA 26 LET, rekreacijsko -športno usmerjena, išče delo za varstvo vašega malčka, na vašem domu, v dopoldanskem in popoldanskem času, po potrebi tudi ob večernih urah. Tel.: 340-5972306. Prispevki V spomin na Mariota Guština darujejo Milko in Božica 20,00 evrov ter Igor in Vesna 20,00 evrov za repentabrsko sekcijo VZPI-ANPI. V spomin na preminulo Rožo Samec vd. Pečenik daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za Sekcijo ANPI - VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. Ob priliki rojstnega dne pokojnega moža Bogomira Sirka daruje žena Marica 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 1. obletnici smrti Iolande Zeriali darujeta sestra Rika in nečakinja Magda z družino 50,00 evrov za AŠD Breg. 3.1.2012 3.1.2014 Danica Višnjevec Racman Vedno z nami. Družina 8 Petek, 3. januarja 2014 ITALIJA / GLASBA - S tržaškim harmonikarjem sodelujejo mnogi glasbeniki Marko Manin izdal božično zgoščenko Ravno v teh prazničnih dneh je izšla nova božična zgoščenka tržaškega glasbenika Marka Manina. Povsem nova glasbena kombinacija, v kateri se klasična glasba v izvedbi simfoničnega orkestra spaja skupaj s harmoniko. Manin je povabil k sodelovanju še nekaj glasbenikov, s katerimi sodeluje že nekaj let. Na prvem mestu je slovenska glasbena zvezda, pevec Oto Pestner, nato se zvrstijo pevka Tina Debevec, operni pevec iz Kitajske Hao Wang ter otroški pevski zbor Slomšek iz Bazovice, ki ga vodi Zdenka Kaučič Križ-mančič. K snemanju je pristopila še južnotirolska trobilna skupina Schenner Jagdhornbläser iz Merana. Kot poslastica za ljubitelje narodnozabavne glasbe so tudi nekatere avsenikove božične melodije v izvedbi ansambla Marka Manina, v katerem poleg drugih akademskih glasbenikov igrata še dva bivša člana legendarne zasedbe Ansambla bratov Avsenik; to sta klarinetist prof. Vito Muženič in kitarist Renato Verlič. Glasbeni program sestavljajo Händelove, Schubertove, Gruberjeve melodije, del Bachovega božičnega oratorija ter svetovno znane božične melodije iz avstrijske, nemške, slovenske, francoske in angleške glasbene zakladnice. Na CD-ju je tudi posnetek v živo iz Maninovega božično-novoletnega koncerta iz leta 2011 v Dolini pri Trstu. Napisane do bile tudi nove glasbene priredbe, za katere sta poskrbela maestro Piero Maranzana in Marko Manin. Nekaj glasbenih priredb je tudi iz pod peresa prof. Roka Goloba in bratov Avsenik. Nekatere pesmi, ki so na CD-ju, so televizijski gledalci lahko že poslušali v božični televizijski oddaji RAI Harmonije božične noči, ki sta jo oblikovala deželni sedež RAI za Furlanijo Julijsko krajino in umetniški vodja projekta Marko Manin. REVIJE - V decembrski številki je tudi več spominskih zapisov Revija Kras se z bogato dvojno številko poslavlja od leta 2013 Dvojna številka za slovo od leta 2013. V zajetnejši decembrski številki se revija Kras predstavlja s svojo običajno, Krasu zapisano vsebino. Tokrat je malo prispevkov s tržaškega območja, več pa je spominskih člankov. Od teh so nekateri jubilejni, drugi spominski. V reviji so se tako spomnili življenjskih jubilejev prof. dr. Marijana Slabeta, ki je slavil 81 let, in pa Dušana Rebolja ob njegovi 80-letnici. Uredništvo se je želelo posloviti od prof. dr. Boštjana Anka in prof. dr. Rajka Pav-lovca, ki sta preminila pred nekaj meseci. Spominski članek so namenili tudi Urbanu Golmajerju, ustanovitelju »Elizabe-tišča« v Tomaju. Najprej o prispevkih, ki govorijo o zgodovini ali dogajanju na Tržaškem. V decembrski številki je objavljeno 4. nadaljevanje o vasi Bani in njenih županih; to zanimivo temo razvija Pavel Vidau. Mirjam Muženič je napisala članek o Zamolčanih - vojakih in civilistih. Gre za razstavo o Primorcih in Istranih v 97. cesarskem in kraljevem pehotnem polku med 1. svetovno vojno, na ogled pa je v razstavišču Jožeta Skerka v Trnovci. V dvojni številki 126-127 so razvrščeni članki, ki obravnavajo kraško območje z raznih vidikov. Npr. kot območje za kmetovanje. V zvezi s tem je zanimiv članek, v katerem Metka Zigon McCully predstavlja svojo izkušnjo o samooskrbnem kmetovanju na posestvu Večkoti pri Štanjelu. Poleti 2013 je bil v Ivanjem Gradu že četrti festival sivke na Krasu v potrditev, da sivka postaja vse bolj razpoznavna kulturna rastlina na tem območju. Boris Čok je v članku opisal, kako so med festivalom zgradili novo pastirsko hiško. Nekoč koristen, danes škodljiv: veliki pajesen, ki so ga posadili, ko so se na Krasu še ukvarjali s sviloprejstvom, je danes škodljiv, o tem piše Nejc Jogan. Varnosti oziroma človeškemu zdravju pa je namenjen prispevek Metode Dodič Fikfak o problematiki izpostavljenosti azbestu. Med najprivlačnejše kraške značilnosti nedvomno sodi tipična arhitektura. Eda Belingar predstavlja v tej številki domačijo Petrovih v Tupelčah. Kamen je povezal Malto in Kras: o mednarodni arhitekturni delavnici »The Malta Dry Wall Story 2013« je zapis prispeval Domen Zupančič. Uredništvo revije Kras posveča veliko pozornost zgodovini. Tokrat objavlja prvi del zapisa o bloškem junaku (Matiji) Gregorju Kraškoviču ob 200-letnici prvih slovenskih balonarskih poletov, o tem se je razpisal Stanislav Južnič. Grad, ki ga Valvasor ni upodobil: to je grad Schwarze-negg ali Završnik v Podgradu, o njem je članek napisal Drago Kolenc. Tudi kultura je med stalnicami, ki najdejo primeren prostor v reviji. Iztok Premrov je napisal članek o razstavi Vladimirja Makuca v Štanjelu. V Senožečah so avgusta 2013 organizirali že 15. pastirske igre, ki so osrednji poletni kulturni dogodek v tej vasi, kot je v članku zapisal Andrej Škapin. Kosovelova knjižica v Sežani pa je praznovala dve pomembni obletnici: 65-letnico ustanovitve in 50-letnico poimenovanja. Ob dvojnem jubileju je knjižnica izdala dve knjižnici misli iz zakladnice ustvarjanja Srečka Kosovela, ki ju je uredila Jolka Mi-lič. O vsem tem v reviji piše Magdalena Svetina Terčon. Javorjev list, glasilo OŠ Col, pa je praznovalo 35-letnico, ob tej obletnici je izšla knjiga Kuhano, pečeno -na mizo prineseno, ki jo v članku predstavlja Dušica Kunaver. V zajetnejši knjižni sklop sodita še predstavitev zgodovinskega romana Vasje Klavore Kraljeva gora in dokumentarne knjige Mire Cen-cič Zivljenje na Krasu v preteklosti, ki je izšla v samozaložbi. In na koncu še o priznanju mlademu oblikovalcu: Matej Co-lja iz Coljave pri Komnu je s svojim projektom Vrtna stena - Gardenwall osvojil peto mesto na mednarodnem natečaju International Forum Design Talents Award, nagrajence so razglasili konec maja 2012 v Hamburgu. (bip) Kovačičevi Prišleki v prevodu Darje Betocchi Lojze Kovačič (1928-2004) velja za enega najboljših povojnih slovenskih pripovednikov. Za svoje ustvarjalno delo je med drugim prejel Prešernovo nagrado, Župančičevo nagrado in kresnika, njegovo trilogijo Prišleki pa so slovenski literarni kritiki in bralci pred nekaj leti izbrali za najboljši slovenski roman dvajsetega stoletja. Pred kratkim je pri založbi Zandonai iz Rovereta izšel tudi italijanski prevod prvega dela romana. V romanu, ki je prvič izšel pri Slovenski matici leta 1984, Kovačič pripoveduje o svojem otroštvu in najstništvu, ko se je moral na pragu druge svetovne vojne z družino preseliti iz Švice - kamor je oče, Slovenec, svoj čas emigriral in kjer se je uveljavil kot krznar - v Slovenijo. Tam so Kovačičeve do leta 1948, ko se trilogija izteče, namesto sanjske dežele, o kateri je v Švici rad pripovedoval oče, čakali neusmiljeni sorodniki, beda, emarginacija, preganjanje nove komunistične oblasti. Kovačičevi Prišleki, ki so v nemškem prevodu v Avstriji doživeli izjemen uspeh in se povzpeli na sam vrh lestvic najbolj branih knjig, so sedaj doživeli tudi italijanski prevod izpod peresa tržaške prevajalke Darje Betocchi. Roman nosi v italijanščini naslov I nuovi arrivati - La scuola dell'esilio. Knjigo bosta Slovenski klub in Skupina 85 predstavila v sklopu februarskega niza, ki ga ob dnevu slovenske kulture načrtujeta tudi za italijanske someščane. Roman pa je medtem že na policah italijanskih knjigarn. glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Star F Rovers Alice Tambourine Lover Bluz rok, folk rok Go Down Records, 2013 ; Ocena: ★★★★★★★ I Ker si predstavljam, da vas še vedno pestijo novoletni glavoboli, vam tokrat ponujam bolj umirjen plošček Star Rovers glasbene dvojice Alice Tambourine Lover. Alice Albertazzi in Gianfranco Romanelli nista ravno novinca italijanske underground glasbene scene. Glasbenika, doma iz Bologne, sta že pred leti sodelovala v bolj znanem ro-kenrol - stoner bendu Alix. Skupina je v desetih letih izdala pet plošč, pri zadnji Good One iz leta 2008 pa ji je priskočil na pomoč celo svetovno zanani glasbenik in glasbeni producent Steve Albini. Leta 2011 sta se Alice in Gianfranco odločila, da skupaj ustvarita nov glasbeni projekt, krstila pa sta ga z imenom Alice Tambourine Lover, nanašajoč se na Aliceje-vo ljubezen do ročnih bobenčkov. Sound novonastale glasbene dvojice se približuje staremu ameriškemu bluzu, očiten pa je tudi vpliv folk glasbe, roka in psihedelije iz sedemdesetih. Njun prvenec Naked Songs je izšel leta 2012, izdala pa ga je ena izmed boljših italijanskih neodvisnih glasbenih založb Go Down Records. Po uspešni glasbeni turneji sta Alice in Gianfranco lani posnela svojo novo ploščo Star Rovers, ki je oktobra izšla za že omenjeno Go Down Records. Nov glasbeni izdelek sestavlja devet komadov za malo več kot pol ure prijetnega bluz roka. Alice postavlja med svoje vokalne vzornice ameriško legendo Janis Joplin in angleško pevko P.J. Harvey, to pa je razvidno že v uvodnem komadu Digging This Song. Pesem nas takoj popelje k delti reke Misisipi, odkoder je bluz doma. Bolj nežna je naslednja Dreams Slip Away, ravno tako umirjen je tudi komad Falling Deep Inside, pa čeprav nekoliko bolj folk obarvan od prejšnjega. V psihedelični pesmi Gipsy Mind zaznamo za mikrofonom pevca Connyja Ochsa. Ritem za trenutek pospeši v tipičnem bluz rok komadu Temptation, a se kmalu spet povrne v bolj mirne vode s pesmijo Between the Cup and Lips. Gianfrancova kitara je polna električnih efektov v naslednji Venus, na koncu pa sta na vrsti še pesem The Sweet - Smelling Road in zaključna Rainy Rainy. Star Rovers je idealna plošča za umirjen vstop v novo leto. filmi@primorski.eu GREMO V KINO The Butler Režija: Lee Daniels Igrajo: Forest Whitaker, Oprah Winfrey, Lenny Kravitz, Cuba Gooding Jr, Jane Fonda in Alan Rick-man, Vanessa Redgrave in Mariah Carey ZDA 2013 Ocena: ★★★★ Cecile, »house negro«, kot so omalovaževalno poimenovali temnopolte hišne pomočnike, se po trdem otroštvu na plantaži v Mississipiju najprej zaposli v washington-skem hotelu Excelsior, od koder ga nepredvidljiva usoda kmalu odpelje v smeri Bele hiše, v team predsedniških služabnikov. The Butler, Leeja Danielsa je predvsem to, zgodba, ki pripoveduje osupljivo življenje služabnika Cecila in hkrati obnavlja ameriško povojno zgodovino iz prostranih soban Bele hiše, kjer se za predsedniško mizo zvrstijo vsi, od Eisenhowerja, Kennedyja, Johnsona, Nixona, mimo Reagana do Obame. Njegovo življenjsko vodilo, ki se ga je naučil že zelo mlad od starejšega ma-jordoma, je bilo predvsem to, da mora stati neslišno ob strani belopoltim gospodarjem. "Oni morajo vedeti, da si ob njih, a te ne smejo videti", ga je poučil priletni mentor. V svojem poklicu je Cecile tako izreden, da ga kmalu pokličejo v službo k predsedniku Eisenhoverju, kjer ostane vse do prihoda Ronalda Reagana. Kljub dobri službi pa Cecile vsevprek na plečih svojega dela in svoje družine osebno doživlja številna družbena gibanja in dogodke, ki so zaznamovali 20. stoletje. In to ne brez velikih traum in težav. Njegov starejši sin, vodja gibanja za človekove pravice in član Black Pantherjev, ga namreč obtožuje, da je suženj belopoltih mogotcev. V resnici se Cecile vse življenje vehementno bori za svojo bit, pa čeprav je res v službi pri belopoltih delodajalcih. Lee Daniels, ki je že v dveh prejšnjih filmih dokazal, da zna dobro voditi kamero, predvsem pa gledalčeva čustva, je tako še enkrat poskrbel za zgodbo, ki se uspe dotakniti gledalčevega srca. Ob galeriji izrednih ameriških zvezdnikov, kot so Forest Whitaker, Oprah Winfrey in Cuba Gooding uspe sešiti pripoved zadnjih osemdeset let ameriške zgodovine, pa čeprav zapade včasih v stereotipne karikature. V Ameriki napovedujejo Danielsovemu filmu veliko prihodnost. Celo Baracku Obami je ušla solza na projekciji, ki so jo seveda priredili nalašč zanj in za njegovo družino. (Iga) / MNENJA, RUBRIKE Petek, 3. januarja 2014 9 ŽARIŠČE Ob obletnici nekega goriškega spomenika Erika Jazbar Dogaja se, da te obiskovalec, ki prihaja od drugod, pa naj bo to daleč ali manj daleč, opozori na nianse in na globlji pomen večjih ali manjših zadev, ki so del tvojega vsakdana, okolja, tudi tvoje osebnosti in ki jih sam spre-gledaš, jim ne pripisuješ večje vrednosti ali nanje nisi pozoren. Ko spremljam prijatelje, ki prihajajo od drugod, na daljši ali krajši sprehod po Gorici, mojem rojstnem mestu, in po slovenskih sledovih v njej, so obvezne postaje pred Trubarjevo ploščo na Stolnem trgu, pri obeležju za tolminske puntarje na Travniku, pri mozaiku skupnega trga obeh Goric, pri doprsnem kipu Simona Gregorčiča v Ljudskem vrtu, pred nagrobniki Lojzeta Bratuža in drugih znanih mož in žena na centralnem pokopališču. Popeljem pa jih tudi v za Slovence manj "žetonirani" Spominski park (Parco della Rimembranza), ki je posejan s pomniki, ki govore o vojnih dogodkih 20. stoletja, in to predvsem z italijanskega zornega kota. Gre za območje, ki je bilo v 19. stoletju staro mestno pokopališče. V kapeli Svetega Križa je bilo pokopanih šest goriških nadškofov, ki danes počivajo v stolnici. Ko se je proti koncu 19. stoletja z odprtjem južne železniške postaje in Korza pokopališče preselilo pod Grčno, kjer je kasneje zraslo osrčje Nove Gorice med Rusjanovim spomenikom in gledališčem, so tu leta 1923 uredili Spominski park. Uredili so ga po načrtu Enrica Del Debbia v spomin na goriške italijanske prostovoljce, ki so padli za Italijo med prvo svetovno vojno. Nekdanjo škofovsko kapelo so porušili in leta 1929 postavili neo-klasičen krožni spomenik v obliki SLOVENIJA - Osnutek pripravila PS V koaliciji pripravljajo nov sporazum o sodelovanju LJUBLJANA - Predsedniki slovenskih koalicijskih strank so osnutek novega sporazuma o sodelovanju prejeli zadnji dan starega leta, celotni koaliciji pa bodo osnutek uradno predstavili 14. januarja, je po seji vlade povedal Dejan Židan (SD). Stranke lahko svoja stališča posredujejo do 15. januarja. Po tem, ko bodo stranke posredovale svoja stališča glede osnutka prenovljenega sporazuma o sodelovanju, sledijo koalicijska usklajevanja, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Židan. Sam je optimističen, saj pričakuje, da se bodo uskladili dokaj hitro. Že pred sejo vlade je povedal, da je SD zelo resno pripravila svoje predloge, na nek način pa kot vzgled izpostavlja koalicijsko pogodbo v Nemčiji. Predsednik DeSUS Karl Erjavec z osnutkom koalicijske pogodbe, ki jo je že pripravila PS, za zdaj ni zadovoljen. Kot je pojasnil že pred sejo vlade, zlasti zaradi določb o pokojninah osnutek nove pogodbe ni povsem v skladu s pričakovanji DeSUS. Zato bodo še potrebna usklajevanja, je dejal. Stranka Solidarnost tudi uradno registrirana LJUBLJANA - Stranka Solidarnost je od včeraj tudi uradno registrirana, je za STA potrdil eden od predsedujočih, Uroš Lubej. Sedaj pripravljajo načrt, kako bodo podprli shod proti korupciji, ki bo 17. januarja, shoda pa se nameravajo tudi udeležiti. Lubej je povedal, da bo stranka delovala tako, kot so doslej društva, ki so jo ustanovila, hkrati pa želijo prek političnega prostora uresničevati svoje zahteve, je še povedal. Zato načrtujejo kandidaturo na evropskih in lokalnih volitvah. Delova osebnost leta je Anita Ogulin LJUBLJANA - Bralci Dela so že petnajstič zapored med desetimi predlaganimi nominiranci izbrali osebnost leta. To je postala sekretarka Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin. Po mnenju uredništva si je nominacijo zaslužila s svojo nesebično pomočjo in podporo številnim družinam, za katere je njena dejavnost luč na koncu predora. Kot je po prejemu priznanja v Mestnem muzeju Ljubljana za STA poudarila Ogulinova, priznanje deli s sodelavci, prostovoljci, družino in vsemi, ki vstopajo v življenja ljudi, ki so se znašli v stiski. Anita Ogulin se je v javnomnenjski raziskavi sredi decembra 2013 na reprezentativnem vzorcu naročnikov Dela in s spletnim glasovanjem na delo.si na prvo mesto uvrstila s 23,1 odstotka, drugouvrščena smučarka Tina Maze je prejela 19 odstotkov, 15,1 odstotka glasov pa so glasovalci namenili odstopljenemu predsedniku protikorupcijske komisije Goranu Klemenčiču. templja, ki je bil posvečen omenjenim padlim. Del spomenika stoji še danes, da je bil krožne oblike, pa nam pove slika, ki so jo postavili med kamnite bloke, ki eden na drugem neurejeno ležijo pod samotnim stebrom, ki kraljuje nad parkom in mu daje tudi su-gestivno podobo. Od spomenika so namreč ostale le razvaline. V noči med 11. in 12. avgustom leta 1944 -avgusta letos bo torej poteklo 70 let od omenjenih dogodkov - so ga razstrelili pripadniki Slovenskega narodnega varnostnega zbora, ki so bili primorska inačica slovenskih domobrancev. Razstrelitev gre (verjetno) brati kot odgovor na atentat, ki ga je (verjetno) izvedla italijanska stran v goriškem Verdijevem gledališču nekaj dni prej, točneje 5. avgusta, z namenom, da bi onemogočila slovesno slovensko akademijo v svetišču italijanske Gorice, ki je bila predvidena za nedeljo, 6. avgusta 1944. V atentatu je bilo ranjenih 17 oseb, od teh 4 smrtno. Slovensko akademijo, ki je bila množična, so nato izpeljali na goriškem Travniku, v prostorih današnjega Ki-nemaxa, kjer je bila tudi takrat ki-nodvorana. V drugem povojnem obdobju so v Spominskem parku postavili več obeležij, kipov in plošč. Razstreljeni spomenik pa je ostal nedotaknjen. S svojim samotnim stebrom in raztresenimi kamnitimi bloki pod njim predstavlja nekakšen pomnik vojnih dogodkov. Zakaj krajevne oblasti niso poskrbele za novo obeležje, kot se je to zgodilo za več kotičkov, poslopij in trgov v mestu, mi ni znano. Kot mi tudi ni znano, zakaj je ravno ta spomenik postal nekak simbol vojnega razdejanja. No, da so razstrelitev podpisali Slovenci, vam bo v Gorici malokdo povedal, pa naj gre za slovenskega ali italijanskega sogovornika. To so namreč nezaželeni elementi že tako in tako občutljive in problematične pripovedi. V desetletjih je vedenje o tem dogajanju skorajda usahnilo, saj se tudi zgodovinske študije, ki ga preučujejo, štejejo na prstih ene roke. Pričevalcev pa skorajda ni več. Dorečeno definicijo dogajanja nam v zadnjih mesecih vendarle ponuja železni stolpiček Topografije spominov, eden izmed desetih, ki so jih postavili v sklopu odprtega muzeja na obmejnem prostoru obeh mest. Če se povrnemo k začetku. Na močno sporočilnost tega kotička Gorice me vsakokrat opozarjajo omenjeni obiskovalci oz. zunanji opazovalci, ko jih popeljem v ta park. Med njimi so se v letih znašli mladi in manj mladi, humanisti in tehniki, izobraženi in manj izobraženi, komunisti, nekomunisti in antikomunisti, matični Slovenci, zdomci in zamejci, tako da bi po nekaterih metodologijah moja analiza dišala že po stroki. Pred temi ruševinami običajno postanejo in se vanje zagledajo, kot da bi omenjeni kamniti bloki nosili v sebi več vsebin, ki so le v manjši meri povezane z imanentnim zgodovinskim izročilom. Preteklost ima pri nas pač to privlačno moč, ker je kompleksna, nedorečena in multikulturna, v smislu da si jo vsaka izmed prisotnih kultur razlaga še vedno po svoje, saj se za vsak napisani stavek najdejo potem številne opombe, in ker ostaja - hočeš nočeš - podstat naše sedanjosti. In nas po svoje rešuje brezbarvnosti globa-liziranega povprečja, v katerem štejejo številke in poenostavljene resnice. Savinova nova koordinatorka FI v FJK RIM - Silvio Berlusconi je včeraj imenoval sedem novih deželnih koordinatorjev stranke Forza Italia. Med temi je tudi Sandra Sa-vino, ki vbo vodila stranko v Fur-laniji-Julijski krajini. Kot so sporočili iz državnega vodstva FI bo prva naloga novih koordinatorjev ustanovitev deželnih vodstev stranke, pri čemer naj bi bili ob koordinatorju še trije člani predsedstva. Berlusconi je še napovedal, da bo v prihodnjih dneh imenoval še druge vodilne čalne stranke na deželni in državni ravni, med klaterimi bodo tudi trije podpredsedniki. Obalna straža nadzorovala ribolov TRST - Obalna straža Furlanije Julijske krajine je v obdobju med 2. in 15. ter med 18. in 31. decembrom lani izvedla t.i. operacijo Clear label, v okviru katere je več kot 60 njenih pripadnikov izvedlo 320 kontrol na celotnem deželnem ozemlju, tako na morju kot na kopnem. Kontrolirali so tako ribiško dejavnost in ribolov kot tudi trgovino z ribami in morskimi proizvodi pri trgovcih na debelo, trgovskih centrih in veliki distribuciji ter v restavracijah, ribarnicah in točkah, kjer so ulov prenesli na kopno. Pri tem so sodstvu prijavili pet trgovcev in izrekli trinajst kazni v višini 21.998 evrov, obenem so zasegli 329,95 kilogramov rib. PREJELI SMO Odgovor Rudiju Pavšiču v zvezi z NŠK Odgovarjamo na pisanje pred-sendika SKGZ, ki ste ga objavili v rubriki Odprta tribuna v torek 24.12.2013. Naj uvodoma pojasnimo, da ni bilo z naše strani nobenega namena, da bi »izsilili« predčasni zaključek zborovanja, do katerega je prišlo na pobudo predsednice v trenutku, ko smo želeli pojasniti naše gledanje na nekatere ukrepe in namene Upravnega odbora (UO). Naš sindikat je skušal z UO NŠK vzpostaviti konstruktivni dialog vsaj od novembra 2012, ko je uvedel dopolnilno blagajno za vse takratne zaposlene na Odseku za zgodovino, vendar ni bilo s strani UO za to nobenega posluha, čeprav mu je na edinem srečanju sindikat izrazil razumevanje za denarno stisko (ki pa se vse bolj zdi le pretveza) ustanove zaradi krčenje državnih prispevkov in kasnitve v njihovem izplačevanju. Ko je NŠK obljubljena sredstva dobila, in to v skoraj dvakratnem znesku, pa smo namesto soočanja bili priča nenadnemu zaprtju Odseka za zgodovino ter izničenju njegovega osebja z na vrat na nos odrejenim odpustom našega člana. Predsednica Strainova si je ob priliki junijskega občnega zbora NŠK v Gorici celo dovolila grobo žalitev članov sindikata, ki jih je označila kot kulturi tuje neotesance. Naj predsednika Pavšiča tudi spomnimo, da je naš sindikat spričo odklonilnega odnosa UO še marca letos, torej pred izničenjem Odseka za zgodovino in odpustom našega člana, prosil za srečanje tudi obe krovni organizacij: od ene ni bilo nobenega odziva, od tiste, ki jo sam vodi, pa smo dobili sporočilo, da pozna in ceni dejavnost UO in da zato ne vidi potrebe za srečanje. Torej ni sindikat tisti, ki nasprotuje konstruktivnemu dialogu. Ob tem se je dogodilo, da je v teku letošnjega poletja več kot 200 oseb slovenske in italijanske narodnosti na UO naslovilo prošnjo za sprejem v članstvo NŠK. UO ni celih 6 mesecev smatral potrebno, da obravnava vložene prošnje in prosilcem odgovori. Šele po pozivu dela prosilcev je pred kratkim, le nekaj dni pred napovedanim izrednim občnim zborom, predsednica v imenu UO sporočila, da so bile vse prošnje zavrnjene brez vsake obrazložitve. Razloge za napetost med sindikatom in delom UO gre iskati v teh dejstvih. Zaradi vsega tega je sindikat priredil ob priliki občnega zbora protestno zborovanje z namenom, da članom NŠK predstavi svoja stališča do ukrepov UO. Vse se je odvijalo v sicer emocionalno naelektrenem vzdušju, vendar vsekakor znotraj meja omikanega soočanja, če izvzamemo grožnjo predsednice s tožbo proti našim zastopnikom. Glede prizadetosti pa si dovolimo opozoriti na precej hujšo prizadetost brez napovedi odpuščenega uslužbenca ter ostalih bivših uslužbencev Odseka za zgodovino, ki so od poletja 2012 do odhoda z ustanove doživeli marsikaj. Predsednika SKGZ, ki kaže tako veliko zavzetost za spoštovanje forme, vabimo, da se enako zagreto zavzema tudi za spoštovanje statuta ustanove, katere je med drugim član, ki ga je sedanji UO že večkrat kršil. Tudi na skupščini 19. decembra, saj je predsednica (poleg tega, da je hotela izredni občni zbor izpeljati kljub pomanjkanju predpisanega števila članov oz. izredni zbor »spremeniti« v rednega), izjavila, da prošenj za članstvo niso sprejeli, ker je UO odločil, da ne bo sprejemal novih članov. Gre za ponovno grobo kršitev statuta, ki določa, da je število članov neomejeno. Očitno del UO meni, da je rast članstva nezaželena nezgoda, naš sindikat pa je prepričan, da je večanje števila članov pozitivno dejstvo, ki poudarja njen pomen za skupnost. Za naš sindikat je namreč NŠK dragoceno kulturno bogastvo celotne deželne skupnosti, ki bi bila vredna, zaradi razsežnosti knjižnega fonda in pomembnosti hranjenega arhivskega in drugega gradiva, da se ji zagotovijo mnogo večja sredstva od sedanjih ter pogoje za to, da lahko dostojno opravlja svojo funkcijo v prid celotne skupnosti. Za to pa je neobhodno potrebno, da se oživi Odsek za zgodovino, izpopolni osebje s ponovno zaposlitvijo odpuščenega uslužbenca, odpre vrata novim članom ter prenovi UO, ki naj uveljavi prozorno upravljanje ustanove. Nesprejemljivo je namreč, da se ustanovo javnega značaja, ki živi izključno od javnega denarja, obravnava in upravlja kot zasebna last neke ožje skupine ljudi. Uspehov se vsi veselimo, vendar se nam zdijo v tem primeru precej vprašljivi. Nesprejemljivo je, da se te domnevne uspehe gradi na odpuščanju osebja in zapiranju zgodovinskega odseka ob - ponavljamo - podvojitvi razpoložljivih sredstev, ki se jih namenja izplačevanju novih najemnin in prenavljanju prostorov. Slednje se nam zdi še posebej sporno če bi se pokazalo, da je NŠK z javnimi sredstvi plačala posege, ki bi morali biti v breme lastnika, ne pa najemnika prostorov. Trditve o volji po prenovi delovanja, da bi uporabnikom nudili boljše usluge, so skregane z dejstvom, da je Odsek za zgodovino zaenkrat še vedno nedostopen, v bodoče pa naj bi bil odprt le dvakrat tedensko. UO napoveduje digitalizacijo dela fotografij iz fonda Magajna, za kar bo zunanjemu podjetju odštelo čedno vsoto, spregleduje pa, da ima že v lasti potrebno opremo in programe (in do nedavnega tudi usposobljeno osebje), da je bila digitalizacija tega gradiva že pričeta (a se je kasneje ustavila, ker je takratni ravnatelj zaupal vodenje zadeve zunanji osebi, ki je s svojimi odločitvami onemogočila nadaljevanje pričetega dela) ter da je odpustila uslužbenca in zavrnila sprejem v članstvo druge osebe, ki sta poskrbeli za nakup opreme in izdelavo programa za katalogizacijo fotografij. Priseganje na skrb za dvig kvalitete uslug je v kričečem protislovju z namenom, da se skrb za Odsek za zgodovino zaupa osebi, ki je po izobrazbi knjižničarka in gradiva ne pozna, na vso silo pa se je odpustilo ali odslovilo osebje z visokimi arhi-varskimi kvalifikacijami in ki je gradivo dolga leta zbiralo in urejalo. Tako početje pomeni diskvalifikacijo strokovne usposobljenosti sedanjih in nekdanjih uslužbencev. Perspektiva je jasna: prekeriza-cija in dekvalifikacija osebja z edinim ciljem zagotovitve golega obstoja ustanove, da ne bi usahnil vir ne prav tako nepomembne količine državnih prispevkov, ki naj zagotavljajo mastno plačo »profesionalnemu« vodji in s katerimi upravljati brez vmešavanja »nepovabljenih«. Naš sindikat je pripravljen na konstruktivno soočanje, ne bo pa sprejel perspektive, ki vodi v resnično »folklorizacijo« NŠK. Temeljna sindikalna zveza - Unione Sindacale di Base (USB) Furlanija -Julijska krajina Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 1 0 Petek, 3. januarja 2014 POBUDA SSG Nagrajevanje pedenjrisbic v SSG-ju Letošnja otroška uspešnica Slovenskega stalnega gledališča Pedenjped je v prejšnjih mesecih navdušila otroke slovenskih vrtcev in nekaterih osnovnih šol, ki jih je poredni junak povabil, naj narišejo svoje vtise ob ogledu predstave in jih pošljejo na naslov gledališča. Otroci so se odzvali v lepem številu in so poslali svoje izdelke po pošti ali preko facebooka. Sam Pedenjped-oz. igralec in avtor otroške igre po Grafenauerjevih kultnih pesmicah Primož Forte si je pred kratkim ogledal vse prispele risbice (in se jih je zelo veselil!). Med temi je izbral dva mala slikarja, ki bosta nagrajena z ogledom čarobne plesne predstave za družine Čarovnik iz Oza, enkratnega gostovanja ansambla Kaos balletto iz Firenc v sodelovanju z Artisti Associati-Circuito regionale danza. M! in Pnličnb IVIIJIM rui/diiA tfîftOÏJttt VflTÉt «•"v^jlvjt— "PEtEWjPED / Lorenzo otroški vrtec Mavhinje ti Razstava vseh likovnih izdelkov, s katerimi so mali gledalci sodelovali pri pobudi, bo ravno na dan enkratnega gostovanja, in sicer DANES, 3. januarja ob 19.30 v foyerju gledališča. osnovna šola Finžgar v Barkovljah 1. nagrada šole Mattia Schleiffer otroški 'sé Sabrina otroški vrtec Lonjer i s ,i LJ I m i v .^sy'■■■■■ i ■- Tli LvA ^ 9À /v □ /V ,_ ß Ä otroški vrtec na O i- M o l\ Alex otroš Pika Nog v Sf vu- Lara : A. Čok pcinah David otroški vrtec A. Čok r " i, na Opčinah " 1 \ \ l k^s Mš*) 1 :■/ {■ 1 '•■ N v . ■ - i - - ■ : \ i / SVET Petek, 3. januarja 2014 1 Gabriel i otroški vrtec i i — r" Pika Nogavička Jr v Dolini "J /i ■ i Jffr* / i? & 'i W7 V1 s S M jtf T- - ■ - Neža otroški vrtec E. Kralj v Trebčah Saša otroški vrtec E.Kralj v Trebčah •¿■A EB Deva otroški vrtec v Nabrežini ftfl Vika otroški vrtec A. Čok na Opčinah Valentina otroški vrtec Lonjer .T— i- ilt-: J.C. i 1 2 Petek, 3. januarja 2014 POBUDA SSG APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu Goriški sedež ustanove Equitalia je ponovno tarča groženj. Na urad v Ulici XXIV Maggio je včeraj prispela poštna pošiljka, v kateri so našli naboj iz časa prve svetovne vojne. Po poročanju goriške kvesture je bil naboj prazen in torej ni bil nevaren, njegovo nedvoumno sporočilo pa uslužbencev ustanove, ki je v zadnjih letih zaradi svoje vloge postala prava mora italijanskih davkoplačevalcev, gotovo ne pušča ravnodušnih. Grozilno pošiljko so na goriškem sedežu izterjevalne družbe prejeli včeraj zjutraj. Kuverto je odprl eden izmed uslužbencev in v njej našel naboj. V Ulico XXIV Maggio so kmalu zatem prišli goriški policisti oddelka Digos, ki so pregledali zavoj in vsebino. »Gre za naboj iz časa prve svetovne vojne, ki ne bi mogel nikogar ogroziti, saj so ga izpraznili. Ostal je le kovinski tulec,« je za Primorski dnevnik pojasnila goriška kve-stura. Kot kaže, je bila pošiljka anonimna, v kuverti pa naj ne bi bilo pisanih sporočil. Policisti oddelka Digos, ki vodijo preiskavo, so na sedežu družbe Equitalia ostali celo dopoldne. Policisti so kuverto in naboj zasegli, na njiju bodo poiskali morebitne prstne odtise in druge indice, ki bi jim lahko pomagali pri ugotavljanju identitete pošiljatelja. Goriški sedež družbe Equitalia je bil groženj deležen že v preteklosti. Neznanci so kuverto z nabojem naslovili na urad v Ulici XXIV Maggio že leta 2012. Kuverto so takrat odkrili, še preden je prišla do naslovnika. Uslužbenci centra za razvrščanje pošte v Ulici Buonarroti v Gorici so namreč opazili, da je bila pošiljka sumljivo težka, zato so poklicali poštno policijo. V center za razvrščanje pošte so prišli tudi policisti iz oddelka Digos in pirotehniki, ki so ugotovili, da je bil v pismu 9-milimetrski naboj. Na goriški sedež Agencije za prihodke pa je bila decembra 2011 naslo- Goriški sedež družbe Equitalia bumbaca vljena druga poštna pošiljka, v kateri se je prav tako skrival naboj, ob njem pa še pismo z grožnjami in s peterokrako zvezdo, razpoznavnim znakom nekdanjih Rdečih brigad. V minulih dneh so svoje nasprotovanje ustanovi Equitalia, ki je po njihovem mnenju »neusmiljen izterjevalec, ki pomaga nesposobni državi«, izrazili tudi goriški člani koordinacije 9. december. Protestniki, ki od tega datuma manifestirajo pred goriškim županstvom, so v ponedeljek organizirali shod v Ulici XXIV Maggio. Na drevo pred sedežem izterjevalne ustanove so obesili lutko, ki naj bi bila simbol položaja tistih, ki imajo opravka z družbo Equitalia. Protest, ki so ga nadzirali številni predstavniki sil javnega reda, je minil mirno. Med socialne ustanove razdelili 4500 evrov Goriški občinski odbor je tik pred koncem lanskega leta odobril sklep, s katerim je porazdelil 4500 evrov prispevkov med socialne ustanove, ki imajo izredno pomembno družbeno vlogo. »Nekatere izmed ustanov priskočijo na pomoč ljudem, ko jo najbolj potrebujejo, zato pa je njihovo delo toliko bolj pomembno,« poudarja občinska odbornica Silvana Romano in pojasnjuje, da so Vincen-cijevi konferenci podelili 700 evrov prispevka. Združenje Spiraglio, ki nudi pomoč in prevoz rakastim bolnikom, je prejelo 600 evrov; ravno toliko denarja so podelili društvu »Danzerini di Lucinico«. Ustanovi Fatebenefrtelli, ki upravlja dom za starejše občane San Giusto, je šlo 1000 evrov, združenju »Centro aiuto alla vita« pa 300 evrov. Združenju svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju Fusam so podelili 300 evrov, inštitutu »Nostra Signora« 300 evrov, inštitutu »Ancelle di Gesu Bambino« 300 evrov, Rdečemu križu, ki ima svoj goriški sedež v Ulici Codelli, pa 400 evrov. Skupno je bilo med omenjene ustanove porazdeljenih 4500 evrov. TRŽIČ - Občina Potrebujejo sodelavca za evropske projekte V letošnjem letu se bodo zaključili štirje pomembni evropski projekti, pri katerih sodeluje tudi občina Tržič. Projekti spadajo v program čezmejnega sodelovanja Slove-nija-Italija 2007-2013, namenjeni pa so različnim področjem. Občina Tržič je vodilni partner kulturnega in okoljskega projekta Julius, v okviru katerega ima na voljo okrog 250.000 evrov, za projekt Alisto, ki je namenjen preučevanju letalskih fotografij terena nekdanjega bojišča prve svetovne vojne ter izdelavi simulatorji letenja, ki bodo omogočali virtualne prelete krajev od reke Soče do reke Piave, pa bo prejela približno 280.000 evrov. Okrog 130.000 evrov bo tržiški občini namenjenih v okviru projekta Maac, ki cilja na ustanovitev čezmejnega centra znanosti in tehnologije, povezane s sodobno umetnostjo, skoraj 56.000 evrov pa bo Tržiču dodeljenih za sodelovanje pri projektu Adria A, ki želi izboljšati prometne oz. železniške povezave na čezmejnem območju. Projekti so že v teku, zaključiti pa bi se morali med junijem in oktobrom leta 2014. Za njihovo pospešitev in pravočasno izpeljavo bo trži-ška občinska uprava začasno zaposlila enega sodelavca. Občina je že izpeljala s tem povezan birokratski postopek, izbiro primerne osebe pa je zaupala agenciji za zaposlovanje Manpower. Kandidati morajo imeti izkušnjo na področju upravljanja, komunikacije in vodenja evropskih projektov, znati pa morajo tudi uporabljati sodobno računalniško tehnologijo. Pogodba bo trajala približno osem mesecev, in sicer od 7. januarja do 30. septembra. Skupno je predvidenih 1374 ur dela, honorar sodelavca pa naj bi znašal približno 35.050 GORICA - Prvo rojstvo v novem letu V goriški bolnišnici se je prvi rodil Walid Prvo rojstvo v deželi Fur-laniji-Julijski krajini so med silvestrsko nočjo zabeležili v Pordenonu. Leviona se je rodila kosovskima staršema le tri minute po polnoči v bolnišnici San Giorgio; kot je že tradicija, je njena družina prejela v dar med proizvajalca Gigija Nardinija. Svojega prvorojenca na prvi dan leta ima tudi Gorica. Le slabo poldrugo uro po polnoči, natanko ob 1.21, je starša Chiaibio in Racida Karmou-da osrečilo rojstvo Walida. Na svet je privekal s težo 3,650 kilogramov in se pridružil brat- Mali Walid s svojo družino bumbaca cema v družini maroškega izvora, ki si je uredila bivališče in novo življenje v Gorici. Rojen je bil v porodnišnici splošne bolnišnice, kjer sta povečano družinico dopoldne obiskala in ji voščila vse najboljše v novem letu goriški župan Ettore Romoli in občinska odbornica Silvana Romano. V bolnišnici San Polo v Tržiču, kjer sicer živi glavnina priseljencev na pokrajinskem ozemlju, pa je na prvi dan leta ob 7.26 zagledal luč sveta mali Salvatore. GORICA - Vandali na delu tudi med silvestrsko nočjo Razsajali po pesjaku V Gorici aretirali mladega razpečevalca mamil, v Krminu zgorel osebni avtomobil Vandali so razsajali tudi v silve-strski noči. V torek med 20. in 23. uro, na predvečer novega leta, so neznanci vlomili v občinski pesjak v Ulici Scogli v Gorici, ki ga upravlja društvo Aipa. Vdrli so skozi okna in vrata ter poškodovali tudi zaščitna zastirala zoper komarje. Razmetali so pisarno društva, uničili mobilni telefon, ki so ga našli v njej, in si prilastili dvesto evrov vredni fotografski aparat, ki so ga pri Aipi uporabljali za fotografiranje psov in muc; posnetke so nato objavljali na Facebook strani z namenom, da bi dobili posvojitelje. Povzročeno škodo in krajo je odkrila ena izmed prostovoljk društva, ki je okrog 23. ure prišla v pesjak preverit, kako se živalskim varovancem godi zaradi pokanja silvestrskih petard. Preiskavo vodi goriška policija, ki je na kraju zbrala nekaj dokaznega gradiva. Nadaljujejo se torej vandal-ski pohodi po Goriški; njihova tarča so v decembru že bila nogometna igrišča z bližnjimi objekti v Ločniku, So-vodnjah in Podgori. Med silvestrsko nočjo je v Gorici prišlo tudi do aretacije mladeniča zaradi preprodaje mamil. V mestu - na- Goriški pesjak tančnega kraja in okoliščin na kvesturi niso pojasnili - so okrog druge ure zalotili z drogo 20-letnega razpečeval-ca, Goričana in italijanskega državljana. Zoper njega so vpisali kazensko ovadbo. Ravno tako v silvestrski noči je osebni avtomobil zgorel na Trgu Alpini v Krminu. Goriški gasilci so intervenirali po drugi uri, razloga za požar, ki je uničil vozilo, pa niso znali pojasniti; ni izključeno, da je ogenj zanetila eksplozija petarde ali pirotehničnega sredstva. Osebje hitre službe 118 pa je med isto nočjo priskočilo na pomoč kolesarjema - očetu in sinu -, ki sta med vožnjo po Krminu nerodno padla in se lažje poškodovala. Na zadnji dan leta pa je v javnost pricurljala še vest, da sta mlada moška v minulih dneh prelisičila in okradla starostnika v Mošu pri Gorici. Predstavila sta se mu kot karabinjerja v civilnih oblekah, po navajanju okradenca pa naj bi imela tujski naglas. Eden izmed dveh ga je nagovoril, drugi pa je medtem smuknil v prvo nadstropje, pre-metal stanovalčevo spalno sobo in iz nje odnesel več sto evrov. Preiskavo vodi goriška policija. bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Petek, 3. januarja 2014 13 NOVA GORICA - Pregled sedaj že lanskega leta 2013 Leto odhodov in ljudskih vstaj Pravkar izteklo se leto si bomo v Novi Gorici zapomnili po odhodu Andreja Malniča, Staneta Sever-ja, Primoža Beblerja in Mirka Kristančiča, ki so se vsak na svojem področju zapisali v zgodovino tega območja. Bili smo priča ljudskim vstajam, poglabljanju socialnih stisk, pa tudi zapletom pri projektih, ki bi se že morali začeti udejanjati : najbolj razvpit takšen primer je gotovo Regijski center za ravnanje z odpadki v Stari Gori. Leto 2013 je bilo posvečeno filmarju Silvanu Fur-lanu in pesniku Vladimirju Pavšiču - Mateju Boru. Januarja smo pisali o novogoriškem dogajanju Sobota ob enajstih, obliki odprtega dialoga, ki se je rodila iz protestov proti aktualni politično-gospodarski eliti. Po zgledu iz ostalih slovenskih mest se je v Novi Gorici januarja odvijala tudi prva primorska vstaja. Med novostmi, ki jih je februarja predstavila Goriška knjižnica Franceta Bevka je bil spletni biografski leksikon Primorcev in Primork. Na goriškem Ex-pomegu so znova uspešno sodelovali tudi novogori-ški obrtniki in podjetniki. Marca je na Sabotinu napis Vstaja zamenjal napis Naš Tito. Iz območnega Rdečega križa in Centra za socialno delo pa so poročali o naraščanju povpraševanja po socialni pomoči oziroma o slabšanju socialne slike na Goriškem. Novogo-riški Hit je dobil novo vodstvo: po razrešitvi dotedanjega predsednika uprave Draga Podobnika je bil na čelo te največje slovenske igralniške družbe za šest mesecev imenovan Dimitrij Piciga. Junija je bil potrjen za petletni mandat. Z mesta predsednika EZTS GO (Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje) je odstopil Franco Frattini. Spremembe v vodstvu so se dogajale tudi v Goriški knjižnici Franceta Bevka: dotedanjega vršilca dolžnosti direktorja Borisa Jukica je zamenjala Irena Škvarč. Aprila je prelet severnega tečaja s Pipistrelovim letalom uspešno opravil pilot, alpinist in fotograf Matevž Lenarčič. Na območju Stare Gore so našli posmrtne ostanke pogrešanega Ferdinanda Klanjščka z Oslavja. Konec meseca je bil na no-vogoriški aleji slavnih mož vzdolž Erjavčeve ulice, odkrit doprsni kip pesnici Ljubki Šorli, ki je postala prva ženska, ki ima v Novi Gorici postavljeno obeležje. Novo Gorico je maja obiskala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel. V 83. letu je umrl Mirko Kristančič iz Ceglega v Goriških Brdih, ki je postavil temelje družinski vinogradniški kmetiji Movia. Sedež podjetja Pipistrel v Ajdovščini je obiskala astronavtka s slovenskimi koreninami Sunita Williams. EZTS GO je dobilo novo vodstvo: za predsednika skupščine je bil izvoljen Robert Golob, za direktorico pa Alessandra Sodini. Začela se je obnova Vile Vipolže v Goriških Brdih. Junija je v Goriških Brdih sauvignonasse oz. bivši tokaj dobil novo ime jakot. V 79. letu je umrl Stane Odkritje kipa Ljubke Šorli Leban, dolgoletni igralec no-vogoriškega Slovenskega narodnega gledališča. V Solkanu so gostili svetovno člansko prvenstvo v spustu kajaka in kanuja na divjih vodah. No-vogoriški mestni svet je julija odločil, da bo naziv častne občanke prejela kulturna delavka v goriškem prostoru Lojzka Bratuž. Kmetje so se spopadali s sušo in kot že nekaj let zapored s težavami zaradi namakalnega sistema Vogršček. Avgusta je goriško in novo-goriško javnost pretresla smrt dolgoletnega direktorja Goriškega muzeja Andreja Malni-ča. Nekaj dni pred njegovo smrtjo se je v Solkanu v Soči med reševanjem hčerke utopil Denis Turk, sindikalist in športni novinar. Ljubljanska družba Alea Iac-ta je četrtič in neuspešno skušala prepričati šempetr-sko-vrtojbenske svetnike, da dajo soglasje h koncesiji za njihov igralni salon znotraj načrtovanega projekta Sailaway v Vrtojbi. V Solkanu je bila iz Soče odstranjena 350- kilogramska granata - med posegom je bil evakuiran del Gorice in Solkana. Septembra je na slavnostni seji novogoriškega mestnega sveta Lojzka Bra-tuž prejela naziv častne občanke. Na Okroglici je bilo postavljeno obeležje v počastitev 60. obletnice množičnega zborovanja na Okroglici. V Kromberku in No- fotok.m. vi Gorici so se spomnili 100. obletnice ustanovitve prve slovenske državne gimnazije v Gorici. Vipavsko mlekarno je kupila italijanska družba Ekolat. Gastro-nomska prireditev Okusi ob meji je iz Gorice pljusknila tudi na novogoriško stran, kjer so gostili dalmatinsko vas. Oktobra so v oljarni na Dobrovem stisnili rekordnih 200 ton oljk, vse glasnejša so postala opozorila glede siromašenja Goriške na račun centralizacije. Tudi v Novi Gorici je na prvo obletnico »mariborske vstaje« potekalo ljudsko zborovanje. Novembra je težave povzročala orkanska burja, v Novi Gorici je izbruhnila »afera Klaut«, zaradi katere je bil župan Matej Arčon prijavljen protikorupcijski komisiji, dotedanji vodja njegovega kabineta Simon Klaut pa je bil kazensko ovaden. Goriški muzej je dobil novega direktorja Matjaža Breclja. Umrl je Primož Bebler, dolgoletni umetniški vodja v SNG Nova Gorica in Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Prižgali so zeleno luč za gradnjo kolesarske poti Solkan-Plave. Decembra je novogoriška občina končno dobila lastništvo nad mejnimi objekti v Solkanu, na Ra-futu in Erjavčevi ulici. Kinoatelje je izvedel novo spo-minodajalsko akcijo, tokrat pod naslovom Najdeni portreti. Slovenski in italijanski vinarji so skupaj nastopili na prireditvi Beloranžno, Vipavo, Novo Gorico in Gorico je obiskal slovenski predsednik Borut Pahor, ki je v Trgovskem domu izrekel podporo EZTS GO. Odprli so novogoriški rolkarski park in končno podpisali pogodbo za izgradnjo čistilne naprave za del Mirna, Šempeter, Vrtojbo in Novo Gorico. Katja Munih GORIŠKA - Silvestrovanja na prostem V Gorici ognjemet in prepevanje, v Novi Gorici pomoč družinam v stiski GORICA - Za kajakaše Šilca Hitri spust Za šestkilometrsko novoletno veslanje so potrebovali manj kot pol ure V Gorici je preko šest tisoč ljudi zrlo v nebo nad gradom dobrih 22 minut, kolikor je v silvestrski noči trajal ognjemet. Po njem se je na Travniku razvnelo praznovanje s plesanjem in prepevanjem ob igranju benda Alta-tensione, ki ga je ob dveh na odru nasledil DJ Virus. Glasbe tokrat niso preglasile petarde, saj je bila županova prepoved njihove uporabe vsaj v mestnem središču načeloma upoštevana. Mnogi so prišli v Gorico od drugod, tudi iz Nove Gorice, kjer je istočasno in pred deset tisočimi ljudmi potekalo poulično praznovanje, vendar brez organiziranega ognjemeta. Na tamkajšnji mestni občini so se mu namreč tudi letos odpovedali: 5000 evrov, ki bi jih sicer porabili zanj in za pošiljanje novoletnih voščilnic, so v dogovoru s humanitarnimi organizacijami podarili družinam v finančni stiski. Simbolično predajo čeka so uprizorili na prazničnem odru. Goriško silvestrovanje pa je privabilo ljudi tudi iz Tržiča, Vidma in Pordeno-na, kjer so bili - po njihovem zatrjevanju -ognjemeti skromnejši. Nekaj bolj ali manj nedolžnih petard so sicer posamezniki le sprožili, a pokanje še zdaleč ni bilo primerljivo minulim letom. Tako na policiji in pri karabi-njerjih so povedali, da nobenega prekrškarja niso kaznovali, niso pa niti prejeli obvestil krajanov, ki bi jih divje pokanje zmotilo ali povzročilo škodo. Običajni vandali so se tudi po Gorici znesli nad zabojniki za odpadke, v vsaj desetih primerih pa je zdravstveno osebje interveniralo zaradi prekomernega zaužitja alkohola. Praznujoče ljudi je zlasti vznemirilo, ko so s Travnika zaradi opitosti odpeljali mladoletnike. Publika na trgu je bila namreč predvsem mlada, ki ji je program praznovanja očitno prijal, ognjemet pa je privabil tudi družine z otroki, ki so se rade volje znebili starega, s skrbmi prežetega leta. Travniško rajanje ob zvokih glasbe je trajalo do 3.25, pod velikim šotorom pa so tople jedi stregli do štirih. Med silvestrskim večerom in nato tudi nočjo je bilo živo in živahno kot že dolgo ne v bližnjem Raštelu, gneča ljudi pa se je zadrževala v Zoranovi osmici in pred njo pa še v tamkajšnji »oštariji« s svinjsko ponudbo. V Raštelu bo praznično dogajanje trajalo še do Svetih Treh kraljev. Naj zabeležimo le še »kiks«, ki se je prikradel na travniški oder: z mastnimi črkami je bilo na njem zapisano »Capodanno 2013«. V resnici so ljudje prišli na trg pomest z letom 2013 in izrazit dobrodošlico letu 2014. Praznujoči ljudje na Travniku bumbca GORICA - Med silvestrsko nočjo Lanterne na nebu Ker so iz negorljivega papirja, naj ne bi bile nevarne Namesto pokanja s petardami so praznujoči ljudje našli alternativne, na prvi pogled bolj nedolžne oblike osvetljevanja najdaljše noči v letu. V Gorici so spuščali v nebo, nad prizorišča silvestrskega praznovanja, bele in rdeče papirnate laterne. Kolikor višje so letele, toliko večje je bilo začudenje ljudi, zlasti otrok in odraslih z otroško dušo, ki so jih kakor čudežne predmete spremljali z očmi. V orientalskih kulturah jih v nebo pošiljajo z željami po sreči in zdravju, zadnja leta pa se vse pogosteje pojavljajo tudi pri nas. Goriški gasilci so povedali, da zaradi njih na silvestrovo niso zabeležili škode; težko tudi ocenjujejo, če zaradi plamena predstavljajo nevarnost. Narejene so iz nezgor-ljivega papirja, letijo pa, dokler jih poganja plamen, kakor aerostatični baloni. Ko ogenj ugasne, po 8-10 minutah, naj bi se nenevarno spustile na zemljo. Ponekod po Italiji so jih iz previdnosti vsekakor prepovedali. Ena izmed najljubših alternativ mestnim prizoriščem silvestrskega praznovanja - zlasti za krajevne planince - je na Goriškem 609 metrov visoki Sabotin. Več sto ljudi se je minulo noč zbralo pred nekdanjo jugoslovansko vojašnico, kakim petdesetim pa so postregli v njenih prostorih in v ogrevanem šotoru, kjer so tudi zaplesali. Opolnoči je pokalo in ognji so žareli tudi nad Sabotinom, mnogi pa so prihod novega leta pričakali na njegovem vrhu ali med nočno hojo po grebenu do razvalin cerkvice sv. Valentina, od koder so s pogledom zaobjeli obe osvetljeni Gorici. Lanterna na Travniku foto de Kajakaši na startu Kajakaški klub Šilec iz Gorice je priredil že 22. novoletni kajakaški spust po Soči. Pozivu društva se je odzvala šesterica kaja-kašev, takih, ki bi se ne za nobeno ceno izneverili tradiciji, da novemu letu nazdravijo na drugačen način. Glasna in kar deroča goriška reka je letos ustrezala le najbolj pripravljenim in izurjenim kaja-kašem, marsikoga od manj veščih veslanja pa je odvrnila od namere, da bi se podal v njene mrzle valove. Šesterica zvestih tradiciji se je nekaj pred poldne zbrala na levem bregu Soče pod jezom nedaleč od razstavišča Expome-go. Po pregledu opreme, ki je v teh zimskih razmerah zelo pomembna, in po nekaj cik-cak za-vesljajih za ogretje mišic in preizkusu odzivnosti krhkih čolnov foton.s. je pok petarde naznanil odhod. Šesterico je hitri tok kar odnesel na 6 kilometrov dolgo pot od Štandreža do Sovodenj. Živo pisana kolona plovil je to razdaljo premagala v manj kot pol ure, kar pomeni, da je bil novoletni tok reke res močan in hiter. Po navadi so za to razdaljo novoletni veslači potrebovali kako uro veslanja. Na koncu spusta je šesterico pričakala spremljevalna ekipa, ki je premražene kajakaše pozdravila tudi z manjšim ognjemetom. Pod avtocestnim mostom pri Sovod-njah so udeleženci spusta in spremljevalci nazdravili novemu letu, nato so se posladkali z dobrotami, ki so ostale od najbolj nore noči v letu. Na koncu ni manjkal niti skok v mrzlo reko. »Za ohladitev po naporu,« je zatrdil Bojan Makuc. (vip) 14 Petek, 3. januarja 2014 GORIŠKI PROSTOR SPDG sprejema prijave na smučarski tečaj Slovensko planinsko društvo Gorica prireja od 19. januarja dalje tradicionalne nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, še danes, 3. januarja, med 18. in 20. uro. Marchetto v Gorici V goriškem gledališču Verdi bo jutri ob 20.45 nastopil italijanski ka-baretist Ennio Marchetto s svojo novo predstavo »Carta canta«. S pomočjo papirnatih oblek bodo na odru zaživele razne znane osebnosti - od Madonne in Celentana do Einsteina in Morticie Adams. V soboto, 13. januarja, bo v Verdiju balet »War letters« v izvedbi skupine Ballet Black, zatem bo na vrsti pianist Amadeus Leopold, 22. februarja pa predstava Simoneja Cristicchija »Magazzino 18«. Zianova razstavlja V palači Locatelli v Krminu je le še do nedelje, 5. januarja, na ogled razstava likovnih del, ki jih je naslikala krminska likovnica Barbara Zian. Pretepal pitbulla V Gradežu so karabinjerji zoper štiridesetletnega domačina napisali kazensko ovadbo zaradi mučenja živali. Karabinjerje so klicali na pomoč upravitelji bara iz središča Gradeža, potem ko so opazili, da moški sredi ulice tepe svojega psa pasme pitbull. Karabinjerji so prišli na prizorišče dogodka in ugotovili, da je bil moški dejansko lastnik psa, čeprav je bil le-ta brez mikročipa. Moškega so naposled ovadili goriškemu sodišču zaradi mučenja živali. AJŠEVICA - Prometna nesreča Ceste terjale prvo žrtev v novem letu V Sloveniji so ceste prvo smrtno žrtev v novem letu terjale ravno v bližini Nove Gorice. Prometna nesreča se je zgodila v sredo okoli 17. ure, v njej pa je 40-letni voznik osebnega avtomobila trčil v peško, ki je zaradi hudih poškodb umrla. Kot sporočajo z novogoriške policijske uprave, je voznik vozil v koloni po regionalni cesti iz Nove Gorice proti Ajdovščini. V trenutku, ko je pripeljal v bližino križišča Nova Gorica-Loke-Rožna Dolina-Ajše-vica, je regionalno cesto na neosvetljenem delu, kjer ni prehoda za pešce, prečkala 78-letna peška. Po ugotovitvah novogoriških policistov se peška pred prečkanjem ceste ni prepričala, ali lahko to stori varno. Voznik osebnega avtomobila je v peško trčil s sprednjim delom vozila. Peška je najprej padla na pokrov mo- torja vozila in nato na vozišče. Pri tem je utrpela hude poškodbe in je umrla že na kraju nesreče. Policisti, ki so si ogledali kraj nesreče, so tudi ugotovili, da naj bi se dva voznika, ki sta vozila pred vozilom, ki je trčilo v peško, uspela izogniti trčenju v žensko. Na novogoriški policijski upravi pozivajo očividce sredine prometne nesreče v bližini Ajševice, naj se zglasijo na najbližji policijski postaji ali pa pokličejo na telefonsko številko 113. Poziv policistov je še posebej namenjen voznikoma, ki sta se uspela izogniti trčenju s preško. Na zadnji dan minulega leta ob 17. uri pa sta na cesti pri Vrtojbi trčili osebni vozili. Gasilci so iz avtomobila rešili dve ukleščeni osebi in ju na zdravljenje prepeljali v šempe-trsko bolnišnico. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DNEVNO DEŽURSTVO: ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481-530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. M Gledališče GLEDALIŠKO DRUŠTVO KONTRA-DA KANAL vabi v nedeljo, 12. januarja 2014, ob 17. uri v Kulturni dom v Desklah na gledališko predstavo v beneškem narečju »Hipnoza« v izvedbi Beneškega gledališča iz Čedada; vstopnice uro pred predstavo. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih eno- GORIŠKO TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA bo do 6. januarja 2014 Z A P R T O Tržaško tajništvo: tel. 040-7786300 dejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimoneja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Ko-ležnik; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo 10. januarja 2014 ob 21. uri komedija »Risate sotto le bombe«, nastopajo Le Sorelle Marinetti, Gianni Fantoni, Francesca Nerozzi, Paolo Cauteruccio in Gabrio Gentilini; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), več na www.artistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 8. in 9. januarja 2014, ob 20. uri »Postani obcestna svetilka« (Srečko Kosovel), koncert poezije, premiera; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 -20.15 - 22.10 »Un boss in salotto«. Dvorana 2: 15.00 »Philomena«; 17.00 - 19.30 - 21.45 Capitan Harlock« (digital 3D). Dvorana 3: 15.00 »Frozen il regno di ghiaccio«; 17.15 - 19.50 - 22.10 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.15 - 22.15 »Un boss in salotto«. Dvorana 2: 14.40 - 19.15 - 22.00 »American Hustle - L'Apparenza in-ganna«; 17.15 »Philomena«. Dvorana 3: 14.45 - 16.50 - 19.30 -21.45 Capitan Harlock« (digital 3D). Dvorana 4: 15.45 »Il castello magico«; 17.40 - 20.00 - 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«. Dvorana 5: 15.10 »Frozen il regno di ghiaccio«; 17.15 - 19.50 - 22.15 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 »Planes«. fi Razstave V KAPELI BAZILIKE NA SVETI GORI je na ogled tradicionalna razstava ja- slic, ki jo frančiškanski samostan prireja v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in Turističnim društvom iz Solkana ter z združenjem Krajevna skupnost Pevma, Štmaver, Oslavje; do 12. januarja ob nedeljah in praznikih 9.00-18.00, ob delavnikih od 10.0017.00; med 7. in 11. januarjem 2014 14.00-17.00. V GALERIJI KNJIŽNEGA ANTIKVARIATA LEG ANTIQUA na Verdijevem korzu 67 v Gorici bo do 6. januarja 2014 na ogled dvajset risb futurista Tullia Cralija v različnih tehnikah, ki so v Gorici prvič razstavljene. 19. NATEČAJ »JASLICE PRI NAS DOMA... IN PRI SOSEDIH« v organizaciji kulturnega društva Sabotin iz Štmavra v sodelovanju z združenjem Krajevna skupnost za Pevmo, Štmaver in Oslavje, poteka do 5. januarja 2014. Komisija si bo ogledala in fotografirala jaslice, fotografije bodo na ogled v soboto, 11. januarja 2014, ob 20. uri na sedežu društva Sabotin v Štmavru; vpisovanje in informacije do danes, 3. januarja 2014, po tel. 0481-31649 ali 329-7069672 (Adrijan Feri), tel. 0481539992 ali 348-5844929 (Lara Feri) in 349-6931585 (Serenella Ferrari). RAZSTAVA »NORA GREGOR. LA FI-GURAZIONE DELL'OBLIO« je na ogled v Pokrajinskih muzejih v palači Attems-Petzenstein v Gorici v organizaciji združenja Prologo. Svoja dela razstavljajo Rossano Bertolo, Edi Carrer, Stefano Comelli, Ivan Crico, Ignazio Doliach, Paolo Figar, Paola Gasparotto, Maurizio Gerini, Alessandra Ghirardelli, Francesco Im-bimbo, Silvia Klainscek, Damjan Ko-mel, Roberto Merotto, Claudio Mra-kic, Stefano Ornella, Giovanni Pacor, Alfredo Pecile, Alessio Russo, Nika Ši-mac, Franco Spano, Lara Steffe, Drago Vit Rozman in Debora Vrizzi; do 9. februarja od torka do nedelje 10.0017.00; vstop prost. là Koncerti 5. BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo v petek, 10. januarja 2014, ob 20.30 v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Dobrodelni koncert prirejajo Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, PD Podgora, AŠZ Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost, izkupiček bo namenjen društvu Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno iz Vidma, ki nudi pomoč pri negi onkoloških bolnikov. V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo v petek, 10. januarja 2014, ob 20.45 iz niza »Jazz in Progress« koncert kitarista Emanueleja Graffitija z naslovom »Life Colours«; več na www.ilcar-soincorso.it. S.K.P.D. F.B. SEDEJ in društvo »Goriški pihalni orkester« prirejata božični koncert v nedeljo, 12. januarja, ob 17. uri v dvorani župnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu. Gost večera bo vokalna skupina Kresnice. GLASBENI MLADINSKI ODER 20132014 prireja Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica in bo potekal v dvorani Glasbene šole Nova Gorica: v torek, 14. januarja, ob 18.30 bo nastopil Kvintet Energico; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 15. januarja 2014 ob 20.15 koncert skupine Balladero; 20. januarja 2014 ob 20.15 bo nastopil avstrijski godalni orkester Academia allegro vivo; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si). H Šolske vesti NA AD FORMANDUMU sprejemajo prijave na tečaje s kmetijskega področja, ki so namenjeni vsem, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom in tistim, ki želijo obogatiti svojo ponudbo na domači kmetiji: tečaj »Upravljanje agriturizma« (100 ur) in tečaj »Splošno kmetijstvo« (150 ur). Tečaja bodo izvajali v Gorici in v Čedadu in bosta začela do konca januarja 2014. Od 7. januarja 2014 sprejemajo prijave in nudijo informacije na Ad formandumu, (Korzo Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-81826, go@adformandum.org). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici vabijo na Dan odprtih vrat poklicno tehniškega pola (poklicni zavod za trgovske in turistične dejavnosti I. Cankar, tehniški zavod za upravo, finance in marketing Ž. Zois, industrijski tehniški zavod za informatiko in telekomunikacije J. Vega) in licejskega pola (humanistični in znanstveni licej S. Gregorčič, klasični licej P. Trubar) v šolskem centru v Ul. Puccini v Gorici v sredo, 15. januarja 2014, od 18. do 20. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. & Izleti SPDG se bo v nedeljo, 12. januarja 2014, udeležilo pohoda Škofja Loka-Križna Gora-Čepulje-Mohor-Dražgoše v organizaciji PD Škofja Loka in proslave ob 71. obletnici Dražgoške bitke. Odhod iz Gorice ob poznih nočnih oz. zgodnjih jutranjih urah. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četrtek, 9. januarja 2014, ob 19. uri na društvenem sedežu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej). H Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta po zimskem urniku od ponedeljka do petka 10.00-18.00. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro. V dopoldanskem času je obisk knjižnice namenjen šolam in vrtcem. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 6. januarja 2014. URADI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici bodo zaprti do danes, 3. januarja 2014. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo do 4. januarja 2014 odprta ob delavnikih med 7.45 in 13.30. BAKLADA - nočni pohod 4 km bo potekal v nedeljo, 5. januarja. Odhod ob 17. uri s trga sv. Andreja v Štandrežu. V programu srečanje s skupnostjo iz Vrtojbe in zaključek na Jeremitišču ob sladicah, kuhanem vinu in klobasah. Sodelujejo: župnija Sv. Andreja, šport- -/ S Poslovni oglasi KVALITETNI SMREKOVI PELETI 3,75 eur/vreča +386 68 143831, +386 31 770 410 legnaacasa@gmail.com na in kulturna društva. Za otroke je obvezno spremstvo. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici bo zaprta do 6. januarja 2014. Izposojene filme je treba vrniti v prvem tednu po božičnih počitnicah; od 13. januarja 2014 dalje bodo uporabnikom onemogočili izposojo za toliko dni kolikor znaša zamuda. URADI SSO v Trstu, Gorici in Čedadu bodo zaprti do vključno ponedeljka, 6. januarja 2014. ZSKD obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 6. januarja. REDNI OBČNI ZBOR NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE bo v četrtek, 9. januarja 2014, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v prostorih Feiglove knjižnice v KB centru na Korzu Verdi v Gorici. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo 15. januarja 2014 ob 19. uri potekala brezplačna predstavitev desetih srečanj delavnice »Le-vel10« na temo prehrane in dosego dobrega počutja ter primerne telesne teže z aktivnim načinom življenja. Delavnice bodo potekale vsako sredo ob 19. uri, informacije na info@nasene-kajdam.si ali po tel. 00386-40586686. Prireditve ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara, 11) je vsak prvi četrtek v mesecu od 21. ure dalje odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481888540; vstop prost. KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR prireja danes, 3. januarja 2014, ob 20.20 v turistični kmetiji Al Diaul v Moraru predstavitev opere »Un bal-lo in maschera« (glasba G. Verdija); predstavil jo bo Claudio Dornik. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu prireja koncert »Pozdrav Novemu Letu« v Stolnici Sv. Ambrozija v Tržiču v nedeljo, 5. januarja, ob 20.30. Toplo vabljeni! OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalno »Novoletno srečanje«, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 12. januarja 2014, ob 17.30. Nastopili bodo domači pevci, zbori in plesne skupine program bodo zaokrožili nagovor županje, podelitev prispevkov kulturnim in športnim društvom ter skupna zdravica. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Lucia Zampa vd. Pompeo iz kapele glavnega pokopališča v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.30, Giovanni Rodaro iz kapele glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane in v Videm za upepelitev; 10.00, Maddalena Canzler - Durli iz goriške bolnišnice v cerkev na Sveto-gorski ulici in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.00, Anna Maria Uboldi vd. Vardanega iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 12.00, Ne-rina Broggian iz tržiškega pokopališča v cerkev, sledila bo upepelitev. DANES V FOLJANU: 11.00, Anna Maria Stabile vd. Limena iz tržiške bolnišnice v cerkev Sv. Elizabete in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 11.00, Alfierina Moro vd. Milani iz tržiške bolnišnice v cerkev Sv. Roka in na pokopališče. DANES V FARI: 14.00, Laura Fregone-se - Visintin iz kapele pokopališča v cerkev Blažene Device Vnebovzete in na pokopališče. / SVET Petek, 3. januarja 2014 15 INDIJA - Žrtev nasilnežev je bilo šestnajstletno dekle Protesti po novem krutem posilstvu in umoru KALKUTA - V indijskem mestu Kalkuta so izbruhnili množični protesti zaradi novega krutega posilstva, ki se je končalo z umorom. Neka najstnica je bila kar dvakrat žrtev skupinskega posilstva, na koncu pa so jo napadalci zažgali. Ranam je podlegla na silvestrski večer. Šestnajstletno dekle so prvič skupinsko posilili 26. oktobra, nato pa še enkrat dan zatem, ko se je vračala s policijske postaje, kjer je prijavila prvo posilstvo. Do napadov je prišlo blizu njenega doma v mestu Madhyagram, kakih 25 kilometrov severno od Kalkute. Najstnico so nato 23. decembra zažgali, ko je bila sama doma. Na bolniški postelji je povedala, da za zadnjim napadom stojita dve osebi, ki sta blizu obtoženim za posilstvo. Žrtvin oče je prepričan, da so jo ubili, da bi jo utišali. Policija je prve aretacije opravila v sredo, dva meseca po prvem zločinu. V Kalkuti je zaradi grozljivih zločinov na isti dan protestiralo več sto aktivistov. V Indiji so kruta posilstva v središču pozornosti že od decembra 2012, ko je državo pretreslo posilstvo študentke na avtobusu v New Delhiju. Dekle je utrpelo tako hude poškodbe, da jim je kasneje podleglo. Indijski parlament je po tem in drugih poročilih o okrutnem nasilju nad ženskami zaostril zakonodajo ter uvedel strožje kazni za posiljevalce. V Kalkuti so se ob protestnih zborovanjih mnogi podali na ulice s svečami in se na ta način spomnili nesrečnega dekleta ansa Za avstrijskega smučarja usoden drugi snežni plaz BAD GASTEIN - Smučar v avstrijskih Alpah je včeraj preživel snežni plaz, a je bil zanj kmalu zatem usoden drugi plaz. 29-letni Avstrijec je smučal v globokem snegu blizu kraja Bad Gastein, ko je sprožil snežni plaz. A ta je zasul le njegove noge, tako da se mu je uspelo izkopati iz snega. Medtem ko je iskal svoje smuči, pa je sprožil drugi plaz. Poškodbe so bile za smučarja usodne. V zadnjih dneh preteklega leta so plazovi v Švici ubili sedem ljudi, minuli konec tedna pa so v italijanskih Alpah zahtevali tri smrtne žrtve. Šaronu odpovedujejo vitalni organi TEL AVIV - Nekdanjemu izraelskemu premieru Arielu Šaronu, ki je od leta 2006 v komi, pred dnevi pa se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, odpovedujejo vitalni organi, so včeraj sporočili iz bolnišnice, kjer leži zadnjih osem let. Odpovedujejo mu ledvice in več drugih organov. Po besedah direktorja bolnišnice Zee-va Rotštajna je Šaronovo stanje kritično in poslabšanje zelo resno. Pri tem ni mogel oceniti, koliko časa ima Ša-ron še na voljo, je pa povedal, da je med najbolj vzdržljivimi in močnimi ljudmi. VATIKAN Papež pozval k solidarnosti v svetu VATIKAN - Papež Frančišek je v sredo v prvem blagoslovu romarjev v novem letu na Trgu sv. Petra v Vatikanu pozval v večji solidarnosti v svetu. »Vsi imamo odgovornost delovati, tako da bo svet lahko skupnost bratov, ki se med seboj spoštujejo, sprejemajo medsebojno različnost in skrbijo eden za drugega,« je poudaril papež na svetovni dan miru. Papež je poudaril, da nasilje in krivice ljudi ne bi smele pustiti hladnih in neaktivnih. Leto 2014 bi moralo po njegovih besedah prinesti resnično zavezanost k izgradnji družbe z več pravičnosti in več solidarnosti. Pred blagoslovom na trgu je papež daroval mašo v baziliki sv. Petra, pri kateri je molil za ljudi, ki so v svetu lačni in žejni pravice in SILVESTROVANJA - Velika praznovanja na prostem ponekod skalilo tudi nasilje Množice širom po svetu bučno pozdravile prihod novega leta Na newyorškem Times Squareu (levo) se je zbralo približno milijon ljudi, veliko pa jih je dočakalo novo leto tudi v Rimu, kjer je bila na Circo Massimo velik novoletni koncert (desno) , . * . r/, u 3 ^d'' LONDON - Svet je vstopil v novo leto, ki so ga marsikje pričakali v spremstvu praznovanj na prostem in pisanih ognjemetov, na Filipinih pa je praznovanje zasenčilo nasilje. ansa V New Yorku je tudi tokrat zadnje sekunde starega leta zaznamoval spust znamenite krogle na Times Squareu, kjer se je kljub nizkim temperarturam zbralo okoli milijon ljudi. Nekateri so v želji za čim bolj- 1 ZAGREB - Po aretaciji na podlagi evropskega pripornega naloga Perkovic v bolnišnici Nemčija zahteva njegovo izročitev zaradi domnevnega sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca leta 1983 ZAGREB - Nekdanjega visokega uradnika jugoslovanske in hrvaške obveščevalne službe Josipa Perkovica so po prijetju na podlagi evropskega pripornega naloga v sredo zvečer prepeljali v bolnišnico za zapornike v Zagrebu, je včeraj potrdil njegov odvetnik Anto Nobilo. Pojasnil je, da ima Perkovic kronične zdravstvene težave in da se je Perkovicu zdravstveno stanje poslabšalo v sredo zvečer, potem ko je sodnik za nekdanjega obveščevalca odredil preiskovalni pripor. Kljub temu pa po besedah Nobila Perkovicevega zdravstvenega stanja ne bodo uporabili kot argument za preprečevanje izročitve Nemčiji. Hrvaški mediji so konec lanskega leta poročali, da je Perkovic v nekaj dneh zaradi težav s srcem in ledvicami dvakrat pristal v bolnišnici. Nobilo naj bi včeraj tudi vložil pritožbo na odločitev o priporu za Perkovi-ca, ker sodišče ni navedlo razloga, zaradi Nekdanjega visokega uradnika jugoslovanske in hrvaške obveščevalne službe Josipa Perkoviča so aretirali na novega leta dan arhiv katerega so se odločili pripreti nekdanjega obveščevalca do izročitve Nemčiji. Perkovica so prijeli, potem ko so na Hrvaškem s 1. januarjem uveljavili evropski priporni nalog brez časovne omejitve, ki je lani povzročila večmesečni spor med Zagrebom in Brusljem. Nemčija zahteva izročitev Perkovica zaradi suma, da je sodeloval pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Burekovica na Bavarskem leta 1983. Perkovic je večkrat zanikal svojo vpletenost, med drugim pa je omenjal odgovornost takratnega vrha jugoslovanske policije na čelu s Stanetom Dolancem. še mesto že od torkovega jutra taborili na trgu. Mehanizem za spust pisane krogle je tokrat sprožila vrhovna sodnica Sonia So-tomayor, ki je iz New Yorka. Na velikanskem zaslonu so zbrani množici srečno novo leto zaželeli trije astronavti z Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Na zahodni polobli so med drugim novo leto v Riu de Janeiru na znani plaži Copacabana praznovali z ogromnim ognjemetom. Zbralo se je okoli 2,3 milijona ljudi. Evropa je proslavljala že pred tem. V Londonu je novo leto naznanilo zvonjenje Big Bena, ki so ga pozdravile množice več deset tisoč ljudi, zbranih ob reki Temzi. Njihovo pozornost je nato pritegnil poseben ognjemet, ki je poleg vida zaposlil tudi druge čute, saj je med drugim vseboval užitne konfete z okusom banane. V Berlinu je več sto tisoč ljudi praznovalo ob Brandenburških vratih, prav tako več sto tisoč se jih je pridružilo praznovanju na pariških Elizejskih poljanah. Iz Francije, Nizozemske, Nemčije ter Avstrije pa so poročali o po eni smrtni žrtvi pirotehnike. V Italiji sta po nesrečah, povezanih s pirotehniko, dve osebi ostali brez rok - v enem primeru je šlo za komaj sedemletnega dečka. Na Nizozemskem so poleg tega iz-gredniki v silvestrski noči v več krajih napadali gasilce in jih ovirali pri gašenju požarov. Ko so prišli na pomoč gasilcem policisti, so se tudi nanje spravili s steklenicami in petardami. Številne izgrednike so aretirali. V Dubaju so z novoletnim ognjemetom podrli Guinnessov rekord. V zrak so 9 v šestih minutah izstrelili več kot 500.000 raket. Predstava je stala okoli šest milijonov dolarjev. Manj prazničen je bil vstop v novo leto na Filipinih, kjer je slavje zasenčilo nasilje. V bombnem napadu dve uri pred polnočjo je bilo na nemirnem južnem otoku Basilan ubitih šest ljudi. V ločeni eksploziji granate je bilo ranjenih še pet ljudi. Poleg tega je v državi umrl trimesečni dojenček, ki ga je zadela krogla, izstreljena v okviru praznovanj. V Indoneziji so oblasti v prestolnici province Aceh prebivalce posvarile pred praznovanjem novega leta, češ da je to greh. Islamska policija je med drugim zasegla več tisoč petard. Praznovanja v Rusiji pa so spremljali ostri varnostni ukrepi, potem ko sta pred dnevi bombna napada v Volgogra-du terjala več kot 30 življenj. Najbolj slovesno je bilo na Rdečem trgu v Moskvi, kjer se je - kot vsako leto - zbrala velika množica ljudi. V novo leto so že v torek ob 11. uri po srednjeevropskem času kot prvi vstopili prebivalci Kiribatov in Samoe v Pacifiku. Med večjimi praznovanji sta sledili tisto na Novi Zelandiji ter v Avstraliji. V Syd-neyju so opolnoči znova pripravili znameniti ognjemet nad mostom in slavno operno hišo, ki je trajal kakih 12 minut. Ogledal si ga je poldrugi milijon ljudi. Na Japonskem so se od starega leta poslovili z zvonjenjem v budističnim templjih. Vanje so se zgrinjale velike množice ljudi, ki so tam izrekali svoje novoletne želje. 1 6 Petek, 3. januarja 2014 POBUDA SSG APrimorski r dnevnik Schumacher: zdravstveno stanje stabilno GRENOBLE - Privrženci nekdanjega svetovnega prvaka v formuli 1, Nemca Michaela Schumacherja, so tudi na dan njegovega 45. rojstnega dneva (danes op. ur.) še v skrbeh za Nemčevo življenje. Iz bolnišnice v Grenoblu ni bilo novih informacij o najboljšem dirkaču v zgodovini formule 1, nazadnje so njegovo zdravstveno stanje včeraj opisali kot stabilno, a še vedno kritično.Schumacherja sicer zdravijo zaradi poškodb glave, ki jih je dobil v smučarski nesreči. Dvakrat so ga že operirali, Nemec pa je še vedno v umetni komi. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Avstrijsko slavje, do točk štirje Slovenci GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Avstrijec Thomas Diethart (na sliki ANSA) je zmagovalec druge postaje novoletne skakalne turneje. Na preizkušnji v Gar-misch-Partenkirchnu je premagal rojaka Thomasa Morgensterna, tretji je bil Švicar Simon Ammann. Do točk so prišli štirje Slovenci. Najboljši je bil Peter Prevc na 18. mestu, Robert Kranjec je bil 21., Jernej Damjan 22., Jaka Hvala pa 29.Tradicionalna prva postaja smučarskih skakalcev v novem letu je največ uspeha prinesla Avstriji, kamor se bo tekmovanje zdaj preselilo s preostalima dvema tekmama v Innsbrucku (jutri) in Bischofshofnu. ODBOJKA - Začetek kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu Prezahtevno? NIŠ - Slovensko moško odbojkarsko reprezentanco od danes do nedelje čaka boj za uvrstitev na septembrsko svetovno prvenstvo na Poljskem. V Ni-šu se bo na kvalifikacijskem turnirju merila z reprezentancami Portugalske, Srbije in Makedonije, na prvenstvo se bo uvrstila najboljša ekipa. Drugouvrš-čena bo sicer še imela nekaj upanja, a bo morala imeti več točk oziroma boljši količnik osvojenih in izgubljenih nizov od drugouvrščenih reprezentanc iz preostalih štirih kvalifikacijskih skupin. Čeprav slovenski reprezentanti poudarjajo, da je njihov edini cilj uvrstitev na prvenstvo, pa se hkrati zavedajo, da jih čaka izredno težka naloga, za uresničitev želje bodo morali premagati dve reprezentanci, ki imata večji ugled oziroma sta na papirju močnejši. Reprezentanca Srbije je tradicionalni dobitnik kolajn z največjih tekmovanj, na zadnjem svetovnem in evropskem prvenstvu je bila bronasta, tudi Portugalska je močna, saj nastopa v svetovni ligi, kar pomeni, da ima čez leto mnogo več težjih tekem kot Slovenija. Težava slovenske vrste je tudi dejstvo, da bo nastopila v okrnjeni postavi. V Nišu zagotovo ne bo poškodovanega Alena Pajenka, bolnega Jana Po-keršnika (selektor je doma pustil tudi rezervista Jerneja Potočnika ter Uroša Pavloviča). »Vsekakor se bodo odsotnosti poznale, a verjamem, da je naša klop dovolj široka in kakovostna, da manjkajoče nadomesti. Smo optimisti, naredili bomo vse, da presenetimo in se uvrstimo na svetovno prvenstvo. Se pa strinjam s trditvijo, da je bilo skoraj lažje osvojiti kolajno na lanskem evropskem prvenstvu, kot pa se bo uvrstiti na svetovno prvenstvo,« meni organizator igre Gregor Ropret, ki naj bi vsaj na prvi tekmi proti Portugalski dobil prednost pred svojim konkurentom na igralnem mestu, Dejanom Vinčicem. Ena glavnih nalog selektorja Luke Slabeta pred začetkom turnirja je bila, Slovenski reprezentant Tine Urnaut sprejema žogo ansa da fantom prepreči razmišljanje o prvih favoritih turnirja Srbih, vso pozornost je preusmeril na prvo tekmo s Portugalci. »Razmišljanje o Srbih je še prepovedano, osredotočamo se le na prvo tekmo. Mi moramo Portugalce stisniti, kakor vemo in znamo, jih premagati, če želimo, da bo tekma s Srbijo tisti pravi derbi, ki bo odločal o potniku na svetovno prvenstvo. Vsekakor pa je že Portugalska izredno zahtevna naloga, saj imama kakovostne igralce, ki so že dolgo skupaj. Igrajo svetovno ligo, v kateri so med drugim premagali tudi Srbijo v Srbiji. Imajo kakovostnega podajalca, igralca Toursa, Nuna Miguela Pinheira, ki smo ga lahko dobro spoznali z ACH Vol-leyjem v ligi prvakov, njihov korektor Valdir Sequeira, ki igra pri Posojilnici Dob, je odličen, Alex Ferreira pa celo eden najboljših sprejemalcev italijanske lige,« ima visoko mnenje o portugalskih igralcih Slabe. Tekma s Portugalsko bo danes ob 15.00. NOGOMET - A-liga Edy Reja uradno še ni trener Lazia RIM - Edy Reja, čeprav je že vodil nekaj treningov, še ni trener Lazia. Uradno ostaja na klopi rimskega prvoligaša še naprej Sarajevčan Vladimir Petkovic, ki ga je včeraj branil tudi predsednik združenja trenerjev Renzo Ulivieri (»Petkovic ni kršil pravilnika.«). Nadaljuje se torej »dvoboj« med predsednikom Lotitom in srbskim trenerjem. Prvi čaka, da bo trener sam odstopil. Drugi pa pričakuje odslovitev s strani kluba, ki ga bo moral v tem primeru plačevati vse do konca sezone. Pri Laziu tvegajo, da bodo ponedeljkovo domačo tekmo proti Interju igrali brez trenerja. ALPSKO SMUČANJE - Po prvem delu Tina Maze še noče biti odpisana LJUBLJANA - Za alpskimi smučarji je prvi del sezone svetovnega pokala, ki se ni odvil povsem po željah in pričakovanjih najuspešnejše tekmovalke minule zime Tine Maze (na sliki ANSA). Črnjanka bo po vseh merilih rekordno minulo sezono, v kateri je vodila od začetka do konca, zelo težko ponovila. Kljub trenutno povprečnim uvrstitvam je še vedno daleč najboljša Slovenka. Mazejeva je na 15 tekmah skupno osvojila442 točk, kar jo uvršča na peto mesto razpredelnice v skupnem seštevku svetovnega pokala alpskih smučark. Za vodilno Nemko Mario Hofl-Riesch, ki ima 611 točk, zaostaja natanko 169 točk. V tej sezoni nadaljuje z izčrpavajočim urnikom tekem, ko še ni izpustila niti ene tekme, odstopila pa je le enkrat, na superveleslalomu v St. Mo-ritzu, komaj drugič letos po januarskem odstopu na slalomu v Zagrebu. V tej sezoni je trikrat stopila na zmagovalni oder, dvakrat je bila druga, enkrat tretja, najslabši izid pa je bilo 18. mesto na uvodnem veleslalomu na ledeniku Rettenbach nad Soldnom. Ob tem je bila še dvakrat šesta ter vpisala še šest uvrstitev v prvo petnajsterico. Za piko na i za zdaj manjka zmaga oziroma zmage, ki so bile značilnost minule rekordne sezone slovenske šampionke. V boju za veliki kristalni globus tako ni še prav nič izgubljenega, kljub dosedanjim povprečnim dosežkom. Do konca sezone svetovnega pokala, ki se bo končal sredi marca v Lenzerheide-ju, je še dovolj tekem, 20, na katerih bo Mazejeva še lahko precej popravila svoj točkovni izkupiček ter končno uvrstitev. V minuli zimi si je Mazejeva od začetka sezone do konca koledarskega leta priborila več kot 1000 točk, nato pa še več kot enkrat toliko do konca sezone, ki jo je sklenila z absolutnim rekordom 2414 točk. Izkupiček 442 točk v prvem delu te sezone je v primerjavi s temi rekordi sila skromen, vendar pa še PO IZBORU EKIPE Najboljši je Kampl LJUBLJANA - Slovenski reprezentant in vezist salzburškega Red Bulla Kevin Kampl je najboljši slovenski nogometaš leta 2013 po izboru športnega dnevnika Ekipa. Najboljši mladi nogometaš leta je vratar Benfice Jan Oblak, najboljši trener pa selektor slovenske članske vrste Srečko Katanec. V izboru, v katerem so ob novinarjih Ekipe sodelovali novinarji drugih slovenskih medijev, je Kampl v glasovanju zbral 135 točk, sledili pa so Milivoje Novakovic s 83, Samir Handanovic s 76, Valter Birsa z 68 in Roman Bezjak z 59 točkami. Pred tem so nagrado za najboljšega pobrali Samir Handanovic (2012, 2011, 2009), Valter Birsa (2010) in Milivoje Novako-vic (2008). V konkurenci mladih nogometašev je Oblak, zmagovalec tudi v letu 2012, dobil 111 točk, sledili pa so Andraž Šporar (108), Maks Barišic (77), Elvis Bratanovic (76) in Benjamin Verbič (52). Katanec pa je v izboru za najboljšega trenerja leta dobil 128 točk, Matjaž Kek 107, Darko Milanič 79. ALPSKO SMUČANJE Letos tudi brez Wengna in Adelbodna ZÜRICH - Vremenske razmere v Evropi, natančneje pomanjkanje snega, še naprej krojijo razpored alpskega smučanja svetovnega pokala. Po odpovedih tekem v Münchnu in Zagrebu, sta brez tekme ostali še dve tradicionalni prizorišči. Teh ne bo v Adelbodnu 11. in 12. januarja ter Wengnu med 17. in 19. januarjem. To je včeraj po snežni kontroli sporočila Fis. V Adelbodnu sta bila na sporedu veleslalom in slalom za moške, Wengen kot tradicionalno prizorišče hitrih disciplin pa bi moralo gostiti smuk, superkombinacijo in slalom. ROKOMET - Kvalifikacije za moško SP 2015: Luksemburg - Slovenija 16:36, Italija -Slovaška 26:34 KOŠARKA - Evroliga, drugi del, 1. krog: Panathinaikos - EA7 Milano 73:57 vedno Mazejeva beleži enega boljših uvodnih delov sezon v karieri. Do konca sezone je na ženskem sporedu še pet smukov, pet slalomov, trije superveleslalomi, trije veleslalomi in dve superkombinaciji. Od 7. do 22. februarja pa bodo v ruskem Sočiju zimske olimpijske igre. EVROPSKA ŠPORTNICA 2013 Isinbajeva pred Tino VALLETTA - Britanski atlet Mo Farah in ruska atletinja Jelena Isinbae-va sta bila izbrana za najboljša športnika Evrope za leto 2013 v 31. izboru evropskega dela Mednarodnega združenja športnih novinarjev (Aips). Isinba-jeva je dobila 56 glasov, druga pa je bila slovenska alpska smučarka Tina Maze (49). Isinbajeva je priznanje, poimenovano po pokojnem legendarnem slovenskem novinarju Evgenu Bergantu, po letih 2005 in 2008 osvojil tretjič, Fa-rah pa je pokal Franka Taylorja prejel prvič. Isinbayeva je dobila 56 glasov, Tina Maze 49, na naslednjih mestih pa sta ruska plavalka Julija Efimova (41) in plavalka iz Litve Ruta Meilutyte (36). NOGOMET - Državni pokal, finale Kras - Chions DanesvČervinjanu predstavitev finala, od 12.00 v živo tudi po našem spletu Državni amaterski nogometni pokal je bil v v zadnjih letih tako rekoč drugorazrednega pomena. Finale letošnje izvedbe (v elitni ligi), uradno Trofeja Diego Meroi, pa je postal medijski dogodek, saj ga bodo danes ob 12. uri celo predstavili na novinarski konferenci v občinskih prostorih v Čer-vinjanu. Repenski klub bodo zastopali odbornik Maurizio Vi-dali, kapetan Radenko Kneževič in branilec Predrag Arča-ba, ki stanuje prav v Červinjanu. Kras - varovanci trenerja Branka Zupana so trenirali včeraj, bodo danes in tudi jutri zjutraj - bo v nedeljo ob 14.30 na igrišču Pierino Dissabo v Červinjanu igral proti Chion-su, ki ga je letos v prvenstvu že premagal. V Repnu so rde-če-beli slavili s 3:0. Kras bo v nedeljo, samo ob tej priložnosti, igral s posebnimi dresi, ki jih je daroval beloruski pokrovitelj. (jng) Današnjo novinarsko konferenco boste lahko v živo od 11.55 spremljali preko našega spleta www.primorski.eu PREJELI SMO Nabiralna akcija DTZ Stefan za Stadion 1. maja Predsednik Športnega združenja Bor Igor Kocijančič nam je v imenu sve-toivanskega kluba poslal zahvalo, ki jo objavljamo v celoti: »ŠŠportno Združenje Bor se zahvaljuje učnemu in mučnemu osebju ter dijakinjam in dijakom DTZ Jožef Stefan, ki so skupaj z nekaterimi bivšimi sošolci in prijatelji počastili spomin na prof Davorja Pečenka tudi tako, da so izvedli nabiralno akcijo za podporo Stadionu 1. maja in v ta namen predali ŠZ Bor kar 681,50 € Davor Pečenko je bil vrsto let Borov odbojkar, na mladinski in članski ravni. Glavni odbor ŠZ Bor se javno zahvaljuje kolektivu DTZ Jožef Stefan za izkazano solidarnost.« / ŠPORT Petek, 3. januarja 2014 1 "J NOVOLETNI INTERVJU S PREDSEDNIKOM ZSŠDI IVANOM PETERLINOM »Živimo v nekem novem ozračju, ki je po svoje narkotizirano« Ivan Peterlin je od aprila lani novi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Nasledil je Jureta Kufersina, s katerim je dolga leta obveljala tradicija novoletnega pogovora. Seveda z njo nadaljujemo. V tem prvem delu Vašega mandata na čelu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ste obiskali marsikatero društvo in si ogledali marsikatero prireditev. Kaj ste spoznali na teh srečanjih, česar še niste vedeli prej? Prav imate! Te prve mesece mandata lahko mirno označim kot mesece »spoznavnega značaja« v smislu, da sem si kot osnovno vodilo postavil načelo, da se s teritorijem in vso našo športno stvarnostjo skušam soočiti intenzivno, neposredno, vsebinsko globoko. Lahko vam priznam, da sem nad vsem, kar sem do danes videl in občutil na celi vrsti srečanj pri društvih na Tržaškem in Goriškem, resnično navdušen! Da je naša športna realnost srčna in živa sem seveda zaznaval že prej, a da je do take mere prepletena z življenjskostjo in da je sposobna tako visoke športne in duhovne ustvarjalnosti, tega res niti od daleč nisem slutil. Zato moram priznati, da sem nad našim športnim svetom resnično navdušen. V odmevni raziskavi Sare Bre-zigar z Inštituta za narodnostna vprašanja je med drugim obravnavano vprašanje rabe slovenščine. V raziskavi je rečeno, da se zanimanje za slovenščino v naši deželi veča, jezikovno znanje in uporaba slovenščine med zamejci pa peša. Med krivce raziskava uvršča tudi športna društva. Kaj menite o tem? Mnenja sem, da ima raziskovalka popolnoma prav in prav je, da je s prstom javno pokazala na krivce in na ustvarjalce stanja, ki je s tega pogleda malodane klavrno. In prav ima, ko trdi, da smo za tako stanje krivi tudi športniki, zbrani v slovenskih športnih društvih. Je že res, da so v nas samih verjetno opešali tisti mehanizmi notranje vneme, ki so nas v povojnih letih silili k razmišljanju o iskanju vseh mogočih strategij, kako naj se ohranimo, kako naj se utrdimo, kako naj se borimo za dostojanstveno enakopravnost slovenskega jezika. In ker mogoče ne živimo več pod nekim neprikritim nacionalističnim pritiskom, ker nam rabe slovenskega jezika na športnih igriščih v bistvu nihče več očitno ne oporeka, živimo pač v nekem novem ozračju, ki je po svoje nar-kotizirano in ki nas je uspavalo do take mere, da smo se skoraj zavestno odpovedali nekim obrambnim mehanizmom in sprejemamo to, da včasih kar krepko teptamo svoja narodnostna načela glede jezika kot nekaj normalnega, ker je pač to današnji čas. V te vidike se bomo morali zazreti odločneje, brez vsake filozofsko - politične navlake in se ponovno spopasti s problemom, ki ga je treba rešiti. Raziskava preko intervjujev s posamezniki kritično gleda tudi na razvojne perspektive Slovencev v Italiji, češ da pri nas vlada statika. Športniki se sicer radi ponašajo s svojo dinamičnostjo. Je šport glede tega res pred drugimi? Mislim, pa naj to ne izpade neskromno, da naš šport, kar se inova-tivne dinamike tiče, v našem slovenskem zamejskem prostoru pravzaprav nima konkurence. Šport že kot obči svetovni pojem statike ne pozna: kdor stopica na mestu, v bistvu umira, kdor stoji, je v bistvu že mrtev. In tega za vso našo slovensko športno stvarnost res ne morem trditi! Tako kot se morajo gospodarski forumi dnevno prilagajati vsiljenim trendom, tako je tudi s svetovnim športom in kajpak tudi z našim. Daleč za nami so časi, ko so bile naše sklede polne že same od sebe, ko so se naše vrste množile že kar po nekem avtomatizmu, ker se pač mlad človek rad predaja športu, in ker je bilo tudi »prav in logično«, da so v naših družinah med vzgojne koncepte pri svojih otrocih vsi vnašali pošolsko dejavnost v kulturi, glasbi, učenju jezikov, zahajanju h skavtom ali tabornikom in seveda k športu. Danes ni več tako. Bistvena je tudi ponudba: ali je dobra, ali pa svojega otroka dam drugam! Otroka ne peljemo več v na- Z odbornikom Torrentijem se je naš izvršni odbor že sestal in z veliko pozornostjo in zanimanjem prisluhnil njegovim predlogom in vizijam bodočega porazdeljevanja sredstev za razvoj naše manjšinske stvarnosti. Naj povem, da se mi zdijo Torrentije-va gledišča stvarna in izvedljiva brez kakih večjih pretresov. Naš izvršni odbor jih je tudi miselno osvojil. Vendar smo obenem tudi mnenja, in na razgovorih smo to tudi poudarili, da se moramo vsi soočiti tudi z drugimi vidiki in načeli, ki bi morali usmerjati naš vsakdan. Tu mislim na načelo o tem, da se moramo skušati odlepiti od nekih zakoreninjenih standardov, ko so bili vsi nagrajeni že zaradi tega, ker so imeli status neke strateške važnosti. Naš odbor zagovarja nekoliko drugačna gledišča. Na prvo mesto postavljamo delavnost in dinamiko, za- pomeni, da šport pridobiva v manjšini na teži? Da, prav imate! Če sem nad nečim zadovoljen in navdušen, je prav to, da je tudi v naš šport zasijal žarek. Moje zadovoljstvo pa ne izhaja samo iz dejstva, da se je tudi naša športna sfera prebila do dodatnih deželnih in naši manjšini namenjenih sredstev, ampak predvsem zato, ker nam je uspelo, da smo končno obravnavali probleme našega športa povsem paritetno v okviru drugih dejavnosti naše manjšine, ko sta se z nami za isto mizo usedla oba predsednika naših krovnih organizacij S KG Z in S SO in ko smo tudi z našima slovenskima deželnima svetnikoma in drugimi komponentami našega političnega sveta iskali sintezo s skupnim stremljenjem in jo končno tudi našli. Prav v tem vidim velik korak za vse naš slovenski Lrikfl JN (i** M_ ZSŠDI je pod vodstvom predsednika Ivana Peterlina za cel dan gostilo letos tudi ministrico Tino Komel arhiv še društvo samo zato, ker je slovensko. Ta vsebinska komponenta, bistvena za prejšnji čas, je svoj magnetni čar izgubila. Naša društva pa so se dokaj hitro sprijaznila z novimi družbenimi trendi, znala so poiskati sodobnejše prijeme, dvignila so kvaliteto ponudbe, ustvarila nove odseke in nasploh dvignila svojo strokovno ponudbo. Karakteristika zadnjih let pa je ustvarjanje projektov, ki težijo k skupnemu iskanju rasti društev, ki se ukvarjajo z isto panogo. In tudi v tem lahko vidimo velik korak naprej. Zato v našem športu suhih vej v bistvu ni in ni stopicanja na mestu. Povsod lahko zasledimo dobre in dinamične programe. Vedno v zvezi z organiziranostjo je aktualen tudi predlog deželnega odbornika Torrentija o drugačni porazdelitvi sredstev za manjšino. Del teh bi šlo odslej za financiranje projektov. Katero je stališče ZSŠDI? govarjamo kakovost dela, ki naj jasno kaže na vzpon določenega sektorja. Da ne bo nesporazumov: vsi smo bistveni, tudi morebitne - na oko - suhe veje. Tudi te so važne, ker brez njih, ko so bile pred leti še zelo življenjske, danes niti nas ne bi bilo. A vendarle: usmerimo pogled tudi naprej! Podprimo v korenitejši meri področja, ki nam zagotavljajo rast in vzpon. Prepričano podpirajmo dinamiko in svežino. Skušajmo strokovneje ustvarjati naš jutri. Ob tem pa samo to: mar ni žalostno, da nam mora pripadnik večinskega naroda ponujati recepte večje dinamičnosti? To se mi zdi za vse nas, ko danes pritrdilno kimamo odborniku Torrentiju, res slabo spričevalo in po svoje tudi paradoksalno. V deželni posvetovalni komisiji je pretekli teden prodrl sklep o dodelitvi dodatnih sredstev za šport. Pomoč bo prejelo tudi ŠZ Bor za upravljanje stadiona 1. maja. Ali to šport: da zmore izpostaviti svoje probleme javno in da se zmore posvetovati z vsemi političnimi komponentami in predstavniki civilne družbe, tistimi torej, ki dnevno gradijo naš vsakdanji prostor. Globoko sem prepričan, da je to edina pot, ki lahko pelje k uspehu, pot, na kateri vsakdo odigrava svojo vlogo, kjer ni solo akcij, ni prehitevanj, ampak vsebinska in načelna disciplina. S tem pa obstoj stadiona 1. maja ni zagotovljen tudi za prihodnja leta. Kako doseči sistemsko ureditev financiranja, da se ne bi prihodnje poletje ponovila krizna slika iz prejšnjega? To je zelo težko vprašanje in težko bi našel ustrezen odgovor, ki bi lahko kogarkoli zadovoljil. Mnenja sem vsekakor, da je stadion 1. maja naše veliko bogastvo, da je ta prostor pravzaprav zibelka našega povojnega organiziranega športa v Trstu, da je to prostor, ki bi moral postati - ob dobro zastavljenih vsebinskih programih - srčni utrip naših mladih. Vodstvo ZSŠDI si tega srčno želi in tudi sam sem prepričan, da bomo s formulo skupnih stremljenj in naporov zmogli tudi v kratkem predstaviti v našem prostoru tak vsebinski načrt, ki bo privlačen, ki bo zadoščal športnim in duhovnim potrebam naših mladih, predvsem pa bo moral biti, realno gledano, uresničljiv. Nobenih megalomanij, torej, ampak stvarno razmišljanje o novem stadionu 1.maja. Kaj namerava ZSŠDI še uresničiti v prihodnjem letu? ZSŠDI ima v svoji programski zasnovi veliko načrtov, ki jih mora izpeljati. Ne bom se spuščal v podrobnosti, ker bi bila stvar predolga, raje se bom omejil na dve pomembni vsebinski potezi, ki sta pred nami: tu mislim predvsem na izpeljavo dvojnega tipa seminarja za odbornike naših društev. Prvi bo enodnevni za že rutini-rane in uveljavljene odbornike, drugi pa dvodnevni za povsem nove mlade moči. Sistematično hočemo namreč kadrovsko okrepiti vso našo športno stvarnost z realnim pogledom naprej, da ne bomo kar naenkrat obtičali na mrtvem tiru brez strokovno usposobljenih ljudi, ki bodo morali skrbeti za nadaljnji razvoj našega športa. Drugi projekt, ki se mi zdi vreden izrecne omembe, pa je nova raziskava, s katero bomo skušali spoznati našo športno realnost. Analizirali bomo našo številčnost, narodnostni sestav naših društev, iskali bomo podatke o naših trenerjih in njihovi strokovnosti, prešteli bomo naše odbornike. Šli pa bomo tudi na naše šole, kjer se bomo skušali prebiti do dodatnih informacij, kako, kje, zakaj in kakšno športno aktivnost iščejo naši mladi. Iščemo namreč neko temeljitejšo podlago za strokovnejše načrtovanje dela, kar lahko naredimo le na podlagi številk in raziskanih neoporečnih dejstev in ne na podlagi samo nekih mnenj ali osebnih izkušenj. Kandidature za mesto predsednika ste se na začetku skoraj otepali. Ste zdaj potolaženi, se izbire kesate? Da, prav imate! Kandidaturi za predsedniško mesto sem se prvotno malce upiral, ker sem točno vedel, da biti predsednik ZSŠDI ni ravno enostavna stvar, ker sem vedel, da taka zadolžitev zahteva celega človeka in ves njegov razpoložljivi čas. No, danes, po nekajmesečnem predsednikovanju lahko iskreno rečem, da mi ni prav nič žal, da sem se pognal v to avanturo, saj me ta dnevno zelo bogati, predvsem duhovno! V isti sapi pa moram tudi reči, da sem navdušen nad odborom, ki danes z mano vodi ZSŠDI, navdušen pa sem tudi nad osebjem, ki sedi v uradih v Trstu in Gorici: verjemite, da so mi njihova strokovna pripravljenost in njihova predanost delu v res velikansko pomoč. Brez vseh teh komponent bi bilo delo prav gotovo veliko težje in ne bi bilo tako navdušujoče, kot v resnici je. Naj mi bo dovoljeno, da zaželim ob koncu tega našega razgovora veliko sreče in športnih zadoščenj vsem našim športnim društvom, njihovim predsednikom, odbornikom in vsem športnikom. Želim, da bi še naprej vsi skupaj odigravali pomembno vlogo v mozaiku naših vsestranskih dejavnosti. Aleksander Koren Petek, 3. januarja 2014 Ko pomagaš, se počutiš bolje Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna IA Lepo je, ko se posvetiš stvarem s srcem. Biti v oporo komu, ki te potrebuje v svojem vsakdanjem življenju, v službi in v prostem času, na športnem področju ... Ko človek pomaga komu, ki potrebuje pomoč, se počuti boljše. Ni lepšega občutka od tistega, ko veš, da si invalidu v pomoč, da si mu koristen in mu s svojimi dejanji olajšaš težave, ki jih sreča v svojem vsakdanu. Take misli in občutke ima tudi Andrea Cigliani, kije službeno z njimi v vsakdanjem stiku in jih spremlja tja, kamor je potrebno. V prostem času igra košarko pri Bregu. Šu-movci smo mu postavili nekaj vprašanj, da bi boljše prikazali »drugačno« realnost tistih, ki se morajo v življenju spopadati z nekoliko več težavami kot ostali. Poizvedovali smo tudi, kaj zanj pomeni delo z ljudmi s posebnimi potrebami ter ga vprašali še nekaj malega o košarki. Pomembno je, da človek ta poklic opravlja s srcem, da je dobre volje in zna razvedriti tistega, ki ga potrebuje. Zelo pomembna je sloga in si drug drugemu pomagati. Tako je tudi pri športu: bistveno je, da sodelujejo vsi igralci med sabo in če se znajdejo v škripcih, da so si v pomoč. Pozitivno je tudi to, da še danes obstajajo ljudje, ki imajo pri srcu »šibke kategorije«, t.i. »nevidne ljudi«, ki skušajo kljub svojim težavam živeti lastno življenje, hoditi v službo, se izobraževati in se družiti s prijatelji. To so ljudje, ki nimajo predsodkov o osebah s posebnimi potrebami in jih smatrajo za enakopravne, sebi enake. Ime in priimek: Andrea Cigliani Kraj in datum rojstva: Trst, 4. 4.1988 Življenjski moto: Niti najdaljša noč ni večna Kdaj si začel delati z ljudmi s posebnimi potrebami? Zakaj si izbral ta poklic? Z ljudmi s posebnimi potrebami sem začel delati konec septembra 2012. Pravzaprav nisem sam izbral tega poklica, a so mi ga ponudili čisto slučajno in sem hitro sprejel. Kaj ti je najbolj všeč pri tvojem poklicu? V mojem poklicu mi je všeč v prvi vrsti to, da sem lahko koristen. Rad se pogovarjam z ljudmi, ki jih vozim naokrog. To me sprošča. Kaj ti pomeni pomagati invalidom? Nič posebnega, kajti z invalidi se obnašam kot, da so »normalni« in kot da nimajo težav. Ne delam razlik, samo da nekdo včasih potrebuje več pomoči. Opiši nam tvoj vsakdan... Moj delovni dan me drži zasedenega cel dan s kombijem. Ko imam pavzo, grem v telovadnico, kjer dvigujem uteži, medtem ko zvečer imam trening košarke. V prostem času se ukvarjaš z igranjem košarke. Kdaj si začel igrati pri Bregu? Kaj ti je najbolj všeč pri tem športu? Pri Bregu sem začel igrati prejšnjo športno sezono, torej to je moje drugo leto. Pri košarki mi je najbolj všeč hitrost, s katero se je treba odločiti, kaj je temeljnega pomena za akcijo. Če bi moral oceniti tvojo službo in košarko, kako bi ju ocenil? Obe bi ocenil z devetico. Nazadnje, tvoje želje za novo leto 2014? Za leto 2014 bi želel, da bi minile bolečine v kolenu, ki me mučijo že lep čas in ki se počasi izboljšujejo, tako da bi uspel dati na igrišču 100%. Minil je december: mesec praznikov, mesec počitnic, mesec oddiha. Mesec ki je zadnji v letu, a ne po pomenu. Decembrski duh je božični že prve dneve, ob Sv. Miklavžu, nato pa se božični čar razkrije 24. in 25. decembra. Priprava na ta dva dneva je izredno zahtevna za vse: verne in neverne. Luči, okraski, drevesce in jaslice blestijo po domovih ... V manjših kraških vaseh celo tekmujejo, kdo bo naredil lepše drevesce, katera hiša na ulici bo imela najbolj bleščeča okna in najnovejše okraske. To je današnji božič. Kon-zumistični praznik? Da in ne. Plakati po večjih mestih opozarjajo na izvrstne popuste, na posebne darilne pakete in izredne priložnosti. Po časopisih in na televiziji nas še naprej opozarjajo naj pohitimo k nakupu daril za naše drage in znance ... ura teče in menija za božično kosilo še ni ...groza! Obup! Stop. Trenutek tišine. Vdihnemo - izdihnemo. Božič je praznik, božič je veselje, to je priložnost, da se spet srečamo z našimi sorodniki, prijatelji in znanci. To ni tekmovanje v višini božičnega drevesca, v izu-metničenosti jaslic, v dragocenosti daril ali v kvaliteti hrane. To je enkratno srečanje z našim jazom, ko ob koncu leta 2013 potegnemo vodoravno črto in naredimo obračun preminulega leta; seštevamo dobre, pozitivne spomine in trenutke in odštevamo žalostne občutke, trenutke jeze in se sprašujemo: kaj je od tega ostalo? Če je ostanek zadovoljiv, je seveda to potrdilo našega veselja, če pa je ostanek negativen je morda to spodbuda, upanje v boljše leto. Božič je trenutek združitve, občutenja človeške topline, ki pa ne sme biti samo »božična« ampak »celoletna«. Ko sta solidarnost in dobrodušnost tako cenjeni lastnosti je pomembno, da se zavedamo, da je dobrota neprecenljive vrednosti in da je lahko večkrat brezplačno, vsakodnevno »darilo« katerega ne najdemo pod drevescem ali v jaslicah, ampak v življenju samem. Da je božič z malo ali Božič z veliko začetnico je potem odvisno od posameznika, ne pa samo od pravopisa. Ni povsem vseeno, kako ga praznujemo pač. To je lahko priložnost, da poklepetamo s sorodniki, da se najemo, da se iz navade pokažemo v domači cerkvi, da za darila zapravimo celo plačo. Ali pa da se preprosto veselimo. Tako za božič kot za novo leto. 31. december je bila spet priložnost, da se je ponovila kopija božiča pa čeprav sta si ta dva praznika čisto različna. To je bil konec leta, ko smo ob šampanjcu, v družbi, odštevali minute in nato sekun-de...3,2,1...SREČNO 2014!! Da, srečno in veselo v novo leto... a kaj bo od tega ostalo? Lepi trenutki ali samo kopija kopije lanskega in predlanskega novega leta? Morda da ali morda ne. Božični prazniki in novo leto hkrati niso samo pouka prosti dnevi ali počitnice, ampak so tudi priložnost, da preživimo nekaj več časa z našimi dragimi ter da si vzamemo končno čas tudi zase. Da, ker tega je namreč vse manj. Večkrat se nam zdi namreč, da je čas zase pravzaprav »izguba časa« in vendar to sploh ni res! Čas za branje najljubše knjige, čas za priljubljeni film, čas za delo na vrtu ali peko piškotov, čas za osebno premišlje-vanje...tudi to je lahko čas zase. Treba si ga je vzeti! To je naša vsakdanja domača naloga! To se na srečo najpogosteje zgodi prav za novo leto, ko se po domovih zberemo s prijatelji in smo končno sproščeni in polni upanj in pričakovanj za prihajajoče leto. Moralo pa bi se zgoditi večkrat! V današnjem svetu, ki enostavno drvi naprej in naprej brez premora, je čas zase bistven za preživetje. Ne sme pa seveda osmišljati našega življenja. Klasična »srednja mera« nekako. Najti ravnovesje v življenju je seveda naporna avantura, ki pa daje neizmerno veselje na koncu. Tako tudi leto 2013, ki nas je zapustilo je predstavljalo konec nekega ciklusa, ki pa se kot popoln krog vrti brez konca ne kraja. To je princip neskončnosti in hkrati princip življenja. Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Zvezdica, zvezdica povej • •• Ob začetku novega leta nam vsi mediji ponujajo letni horoskop, kjer izvemo za vsako znamenje vse potankosti glede sreče in nesreče na vseh področjih življenja. Vsi vemo, da horoskop ni in ne mora biti 100% pravilen (ali pa niti 1% pravilen), vendar razlaga, zakaj tako ni, bi odvzela še to malo čarovnije, ki je horoskop danes premore. Zato vas bomo Šumovci danes raje prepričali, da je konec koncev vredno posvetiti minuto in pol branju horoskopa. Horoskop je po definiciji astrološka karta, ki ponazarja pozicijo Sonca, Lune, planetov in drugih astrološko pomembnih entitet ob uri in dnevu rojstva otroka. V svojem bistvu naj bi bil divinatoričen, v kolikor definira značaj in nagnjenosti osebe tekom življenja. Že samo iz tega lahko razumemo, da podatek, katero je »naše« zodiakalno znamenje pove zelo malo. Znak namreč določa samo pozicija Sonca v zodiaku (ali živalskem krogu) ob našem rojstvu, torej nahajanje v enem izmed dvanajstih oz. trinajstih (ophiucus ali kačenosec je »izpuščeno zodiakalno znamenje«) odsekov našega obzorja, ki jih označuje prav toliko ozvezdij. Ker pa nismo vsi pripravljeni plačati profesionalnega astrologa, da nam nariše in razloži naš pravi horoskop, nam preostane le majhno veselje vsakodnevnih oz. celoletnih horoskopov, ki se nanašajo na mesečne oz. dnevne pozicije nebesnih teles glede na zodiak. Ti so vredni branja že samo zaradi tega, ker jih večkrat pišejo astrologi, ki so po izobrazbi tudi psihologi. Dober ho roskop namreč ni nikdar destruktiven, temveč konstruktiven, čeprav naznanja nevše čnosti. Za osebo, ki je dobro razpoložena, dnevni horoskop, ki Šepeta se - vsebuje slabe novice, je navadno nepomemben in ne spremeni bistveno dneva. Za nekoga, ki doživlja težke trenutke, pa je nasvet, kako se soočati s težavami, ki navadno v horoskopu sledi oznanitvi slabe novice, lahko velikega pomena, saj je navsezadnje nasvet psihologa! Istočasno pa oznanilo dobrega dne lahko spodbuda k iskanju majhnih sreč, na katere večkrat pozabimo ali jih sploh ne opazimo. / RADIO IN TV SPORED Petek, 3. januarja 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Iz naših arhivov: Božič med prijatelji 21.40 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 6.40 Risanke 8.35 Nad.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Film: The Good Witch's Destiny - Il destino di Cassie 17.45 20.30, 23.05 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: NCIS 21.00 Serija: LOL 21.10 Film: Ratatouill (anim.) 23.25 Film: Il mistero dei fenicotteri rosa Rai Tre Canale 5 6.55 Nan.: Friends 7.20 Nad.: The Middle 8.25 Film: Winx Club - Magica avventura (anim.) 10.10 Film: I maghi di Waverly -The Movie 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nad.: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nad.: Naru-to Shippuden 15.30 Film: Mi sono perso il Natale 17.15 Nan.: How I met your mother 17.35 Igra: Top One 18.30 Dnevnik 19.00 Nad.: Arrow 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 60 anni di Tv - Il compleanno della RAI 22.45 Tv7 21.10 Film: Van Helsing (fant.) 23.45 Film: Underworld - Evolution (fant.) La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Film: La sfida 9.25 Film: Il coraggio di parlare 10.15 Mi manda Rai Tre 11.15 Serija: New York, New York 12.00 Dnevnik 12.25 Pane quotidiano 12.50 Rai Educational 13.35 Per ridere insieme con Stanlio e Ol-lio 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 23.25 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Simpatiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: Scandal 23.40 Correva l'anno u Rete 4 6.10 Mediashopping 6.25 Ieri e oggi in Tv 7.20 Film: Dimmi la verita 9.45 Nan.: Ca-rabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.35 Film: Base artica Zebra 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Dok.: Life - Uomo e natura 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Nad.: Suor Therese 11.30 Nad.: Agente speciale Sue Thomas 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.35 Film: Jane Doe 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Speriamo che sia femmina 23.30 Tg La7 Night Desk ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Un amore di strega 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Certa-mente, forse 15.45 Film: Equivoci d'amore 18.00 Film: La vigilia per farli conoscere 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'ir-ruenza 21.10 Nad.: Il conte di Montecristo 23.50 Nad.: Il peccato e la vergogna NOVOLETNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV Vodoravno: L. M., tuš, S. C., koala, Oates, ego, Oakie, Arnoldstein, A. R., Afrika, MII, tenis, I. D., indic, E. K., psar, moka, piano, air, glavar, ens, S. M., oaza, Map, Iga, ikri-ca, aktiva, Isarco, Aca, otolit, E. R., Kartagina, Attar, Piero, Asta, Ind, Ota, Kaka, Lin, din, O. J., risanka, Aral, onesnaževalka, B. P., Nace, Irka, Kjoto, Teresa, Al, Sloga Tabor, Olona, oreh, kinin, last, O. Č., limita, Salk, akant, inka, tiran; na slikah, zgoraj, od leve: Loris Mania, Tea Ugrin, Sofia Carciotti; spodaj: Sloga Tabor. 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.40 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Luog-hi magici 8.05 Dok.: Il portolano 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Qui studio a voi sta-dio 16.30 Dnevnik 17.0019.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Sciarada 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.55 Dobro jutro 10.35 15.50, 18.35 Risanke, otroške nan. in odd. 12.05 Dušan Mo-ravec - Fragmenti, pon. 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Svet v letu 2013 14.20 Dok. feljton: Dobri stari časi 15.10 Mostovi - Hidak 15.55 Odd.: Moja soba 16.20 Kaj govoriš? 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Koncert skupine Čompe 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Na lepše 23.25 Polnočni klub Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.10 Otroški infokanal 9.10 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.45 Dobro jutro 13.55 Nordijsko smučanje: svetovni pokal, novoletna skakalna turneja - kvalifikacije, prenos 15.10 Odbojka - kvalifikacije za SP, Slovenija -Portugalska, prenos 17.15 Biatlon - SP, sprint (m), pon. 17.55 Biatlon - SP, sprint (ž), prenos 19.20 Alpe-Donava-Jadran 20.00 Dok. serija: S Trevorjem McDonal-dom odkrivamo Antile 20.45 Nan.: Sodobna družina 21.05 Nad.: Ura 22.00 Film: Max Manus (t Slovenija 3 6.00 19.55, 22.00, 23.20 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.35 Aktualno 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.30 Poročila 8.10 10.45, 21.30, 22.50 Žarišče 9.40 Slovenska kronika 11.10 16.10, 20.40 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 17.45 19.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.15 23.05 Tedenski pregled 20.30 Slovenija in Evropa 21.50 23.25 Kronika 22.35 Aktualno 23.35 Odmevi Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Dok.: City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Film: Il sole nel cuore 17.00 School is cool 17.15 Ora musica 17.30 Mediteran 18.00 Firbcologi 18.20 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 K2 20.30 Le parole piu belle 21.00 Champagne per tutti! 22.15 Odbojka, kvalifikacije za SP 23.10 Arhivski posnetki ^ Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 18.30 Naš čas 20.00 Pogovor pod murvo 21.20 V imenu prihodnosti 23.00 Glasbeni večer, TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.10 13.40 Serija: Svingerji 7.45 17.10 Nad.: Vihar 8.35 16.05 Nad.: Prepovedana ljubezen 9.25 10.30, 11.45 Tv prodaja 9.40 10.45 Nad.: Ko listje pada 12.00 18.05 Nad.: Divja v srcu 12.50 Serija: Tv dober dan 14.20 Serija: Ljubezen ali denar 15.15 Serija: Igra laži 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Film: Ujemi in spusti (rom., i., J. Garner) 22.30 Film: Beneška kurtizana 23.05 Eurojackpot Kanal A 6.50 Risane serije 8.0016.35 Nan.: Moja super sestra 8.25 19.00 Serija: Veliki pokovci 8.50 Nad.: Budva na morski peni 10.50 17.05 Nan.: Chuck 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.00 Serija: Alarm za Kobro 11 13.55 Serija: Živali na delu 14.25 19.30 Nan.: Dva moža in pol 14.55 Film: Milijon z neba 16.30 18.00, 19.55 Svet, Novice 20.05 Film: Verižna reakcija 22.00 Film: Linija poveljevanja 23.45 Film: Tja vrsta 4 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Iliada - 25. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas- Petek, 3. januarja La 7, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Speriamo che sia femmina Italija 1985 Režija: Mario Monicelli Igrajo: Liv Ullmann, Catherine Deneuve, Philippe Noiret Monicellijev zelo ženski film je nadvse uspela galerija čudovitih ženskih likov, ki uspejo kljub vsemu kljubovati tudi nesrečnim življenjskim okoliščinam. Hkrati jo delo pomembnega italijanskega avtorja tudi cinični portret moških figur. Zgodba se odvija na toskan-skem podeželju, v bližini Grosseta, kjer številno družino vodi predvsem ženska roka. Ob uporabi ironičnih a tudi tragičnih odtenkov se odvija vsakdan številne meščanske družine, ki nadvse dobro pooseblja italijansko družbo na začetku osemdesetih let. sifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suo-nati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.5512.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 3. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Oslabljena fronta se pomika proti Balkanu. V petek se bo v višinah začasno okrepil anticiklon, kar bo pripomoglo k stabilnosti atmosfere a obenem se bo v nižjih plasteh zadrževala vlaga. Med soboto in nedeljo nas bo dosegla izrazita vremenska fronta. V hribih bo spremenljivo vreme, več jasnega vremena bo v visokogorju. V ravninskem pasu bo pretežno oblačno. Ob morju in na vzhodnem pasu bo oblačno z meglicami. Danes bo v severovzhodnih krajih delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Drugod bo pretežno oblačno, predvsem na Notranjskem in ponekod na Primorskem bo občasno še rahlo deževalo. Ponekod bo pihal ju-gozahodnik. Dopoldne bo po vsej deželi oblačno vreme. Pojavljale se bodo zmerne padavine in rahlo sneženje sprva do dna Alpskih dolin. Od popoldneva bo v nižinskem pasu in v hribih obilno deževalo. Meja sneženja se bo postopoma v Alpah dvignila nad 1400m, v Predalpah pa nad 1700m nad morjem. Ob morju bo padavin manj. Jutri bo v zahodni in osrednji Sloveniji znova pričelo deževati, na vzhodu bo večinoma suho. Meja sneženja se bo dvignila nad1500m. Popusti v Manufakturi MODA ZA VSO DRUŽINO - konfekcija, spodnje perilo, hišni tekstil SEZONSKI POPUSTI iTlanufaktura|5o kjer je dober nakup pravilo | let manufaktura@manufaktura.si, www.manufaktura.si ANTARKTIKA - Od božiča je ladja ujeta v debelem ledu Z ruske ladje Akademik Šokalskij rešili vse potnike Rešene potnike so prepeljali na avstralski ledolomilec Auroirra Australis; na ruskem ledolomilcu (spodaj desno) Akademik Šokalskij je ostala samo še posadka ansa SYDNEY - Kitajski helikopter je včeraj na varno uspešno prepeljal vseh 52 potnikov ruske ladje Akademik Šokalskij, ki je od božiča ujeta v debelem ledu pri Antarktiki. Vsi potniki se sedaj nahajajo na krovu avstralskega ledolomilca Aurora Australis, je sporočila avstralska agencija za pomorsko varnost. Ruska ladja z raziskovalci, turisti in novinarji na krovu je 24. decembra obtičala okoli 2800 kilometrov južno od Hobarta v Tasmaniji. Potem ko se do nje ni uspelo prebiti francoskemu, kitajskemu in avstralskemu ledolomilcu, je kot edina možnost ostalo helikoptersko reševanjea. Potniki so sicer morali na prevoz počakati, saj je reševanje onemogočalo slabo vreme. Novo leto so tako dočakali na ladji. Včeraj je reševanje vendarle steklo, so pa reševalci nekoliko spremenili prvotni načrt in potnike namesto na kitajski ledolomilec Xue Long, ki je prispeval helikopter, prepeljali na ledeno ploskev v bližini Aurore. Od tam jih je čoln prepeljal na ladjo. Celotna akcija je trajala približno štiri ure. Vodja odprave Chris Turney je po uspešni evakuaciji izrazil olajšanje, da je čakanja končno konec. Prek spletnega družbenega omrežja Twitter je sporočil, da so vsi potniki zdravi, obenem pa se je zahvalil Kitajcem in Avstralcem za njihovo prizadevno delo. Preden bodo potniki dosegli kopno, bo sicer najverjetneje trajalo še nekaj tednov, saj se bo Au-stralis med drugim moral ustaviti v bazi Casey na Antarktiki, kjer bo dotočil gorivo. Na krovu ruske ladje je medtem ostala 22-član-ska posadka. Ta upa na spremembo smeri vetra, ki bi ladji omogočila, da se iz ledu reši sama. Če to ne bo mogoče, naj bi bila rešitev močan ameriški le-dolomilec Polar Star, ki bi moral z ledom opraviti brez večjih težav.