Št. 55 V Gorici, v torek dne 1.7. maja 1910. Tečaj JUL Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. url popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošlljana : vse leto . . 15 K % „ . . 10 „ ,7., » . . 5 „ Po^^i^n^št|^tkestanejp»:J,(>ywv.« V Gorici se prodaja*,; Soča1' v vseh tobakarnah. ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v tetu „Voz»i red železnic, parnikoT in poštnih zvez". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Talafon tt. 83. „Gor, Tžakarna" A. Gabrščck (od^ov. J. Fabčič) tiska in zal. „Kyratorij slovenske zasejne gimnazije v Gorici". Kako nesramno laže »Gorica«. Pozvali smo »Gorico«, naj navede imena onih gospodov, ki tvorijo kuratorij slovenske zasebne gimnazije v Gorici, da bo videla javnost, koliko klerikalcev in koliko nuprednjakov je v kuratoriju, ker je trdila »Gorica» v svoji 37. številki dnč K), t. ni. to-le: »Neresnična je tudi trditev, da se je prezrla narodno-napredna stranka. V ožjem kuratoriju zasebne slovenske gimnazije so le slovenski rodoljubi, »klerikalci« poleg »naprednjakov.....« »Gorica« se našemu pozivu ni odzvala, ker ve, kako nesramno je lagala v svoji .57. številki v članku »Novodobni liero-strat«. Ker torej »Gorica« noče priobčiti imen članov »kuratoriju«, jih priobčuje-mo pa mi: Le poslušajte! V kuratoriju so: profesor Berbuč. predsednik, profesor dr. Kos, vpokojeni poštni ravnatelj Fran Leban, profesor Ipavec, profesor Mastnak, poslanec Fon, poslanec dr. Gregorčič, odvetnik dr. Pav-letič, profesor dr. H. Zorn, profesor Zupančič in semeniški profesor dr. Žigon. Berbuč. Kos, Leban, Gregorčič, Pav-letič, Žigon so že naši stari prijatelji; od razkola sem jih dobro poznamo; Pavletič je klerikalec, odkar živi. Vsi so zagrizeni klerikalci, obče znani naši javnosti. Koliko naklepov proti naši stranki so že skovali ti gospodje! Dr. Zorn je katehet, klerikalec, bolj skrit, pa tudi zagrizen. Prof. Ipavec je bil imet narodni radikalec. pa se je prelevil v zagrizenega klerikalca, ki agitira za Gregorčiča ustno in pismeno, kadar treba; Fon je klerikalni poslanec. Glede teli dveh velja rek: da je poturica hujši od Turka. Ostaneta torej le še dva gospoda: profesorja Mastnak in Zupančič. Oba sta ugledna profesorja, spoštovana, ki se pa v politiko čisto nič ne vmešavata. Zato ju ne moremo prišteti ne eni ne drugi ! stranki; v kuratoriju sta kot zastopnika podružnice profesorskega društva; menda je bil slednji izbran, ne da bi ga bili sploh vprašali. Torej »Gorica«, kje so tisti napred-njaki, ki sedijo v kuratoriju poleg klerikalcev?! Odgovori! I »Gorica« ne odgovori, ker je tu raz- J krinkami za grdo lažnjivko. Našo javnost j hoče za norca imeti, slepari, da sedijo v ' kuratoriju poleg klerikalcev uaprednjaki — dočim je resnica ta, da v kuratoriju ni nobenega naprediifaka. j O svetišču govori, visoko dviga klerikalno početje kot važno slovensko delo, ali to »Gorice« nič ne ovira, da ne bi pri tem nesramno lagala in sleparila javnosti. Tako pač je »Gorica« dosledna v svoji laži. Vprašamo le še to: Kdo je tisti, ki se more ogrevati za klerikalno početje, katero spremlja »Gorica« že v prvem začetku s tako grdimi lažmi?! Iz govora državnega poslanca dr. 0. Rvbara v poslanski zbornici 10. t. m. Državni poslanec dr. O. Rvbar je imel v seji 10. t. ni. velik govor, s katerim so se navili obširneje razni važni listi v Avstriji. Iz tega govora navajamo to-le: Jednakopravnost zahtevamo! Posebno čudno zveni ta trditev (da namreč Slovenci stavljajo pretirane zahteve) od strani Nemcev, ki niso bili le v minolosti protežirani v vsakem pogledu, ki se namreč tudi v najnovejšem času —čini so le izrazili kako malo željieo — že smejo nadejati takojšnje izpolnitve. Česa zahtevamo mi Slovani? Mi zahtevamo jednakopravnost v uradu, mi zahtevamo, da se tudi z našimi soplemenjaki na različnih 1 oblastih občuje v njihovem materinem je- ziku — to je zahteva, ki je povsem sama ob, sebi umevna in s katero se v Švici tudi res postopa, kakor je samo otvfeln u-mevno — mi bi bili zadovoljni, ako bi tudi v Avstriji tako postopali z nami kakor se s Švicarji v njihovi domovini. (Odobravanje) ; — dalje zahtevamo, naj naša mladina dobiva pouk v materinem jeziku. — (Pohvala). To je ravno tisti objekt boja, ki provzroča v Avstriji pravzaprav naj-veče spore; kajti, čim mi zahtevamo kako šolo, so Nemci — a na jugu, žal, tudi -Italijani — hitro po koncu od vseh strani proti temu in se branijo z vsemi sredstvi, z rokami in z nogami, proti tej zahtevi. Nemcem seveda ne treba, da bi v svojih dednih deželah zahtevali šol, kajti preskrbljeni so s šolami v preobilju. Ali Nemci začenjajo dan danes zahtevati šol tam, kjer prav za prav niti ni nastanjenih Nemcev ali nemških otrok; danes zahtevajo šol že na jugu, kjer sploh ni nobenega stalno nastanjenega nemškega prebivalstva, kjer je k večemu oficirjev in uradnikov, ki po večem delu zopet niso nemške narodnosti, ki jih pa zistem vladni v Avstriji označa za Nemce in jih naravnost sili, da pošiljajo svoje otroke v nemške šole. Kjer je najti le par takih vladnih Nemcev— tako bi jih jaz imenoval (Odobravanje) — in kjer se je kateri bodi njihovih predstojnikov oglasil za nemško ljudsko šolo, hitro je vlada tu in jim dovoljuje"šole celo tam, kjer — kakor n. pr. v Primorju, v Trstu — domače slovansko prebivalstvo vzlic svojemu velikemu številu, vzlic vsem prošnjam in pritožbam ne more priti niti do ene ljudske šole. Prav v zadnjem času je bilo na jugu v čisto slovanskih krajih, kjer je le par priseljenih Nemcev in takih, — kakor ~,em jih prej imenoval — vladnih Nemcev, ustanovljenih nemških šol, in sicer — kar je najznačilneje — ne'morda na račun naučnega, marveč, gospoda moja, na račun železniškega ministerstva. (Vese-lost). Železniško ministerstvo nastopa torej pri nas tudi kakor germanizatorično ministerstvo. Gospoda moja! Takoj moram izjaviti, da nimam absolutno nič proti temu, ako se za nemške otroke snujejo nemške šole. Gotovo ne! Ali gospoda moja, ako se Nemcem daja šol tam, kjer je prebivalstvo čisto slovansko, a to čisto slovansko prebivalstvo nima nikake šole: potem je to največa krivica, ki si jo sploh moremo misliti. (Pohvala). Potreba narodne avtonomije. Zato manjka tudi zanimanje. Drugače je pa.pri narodih, ki mejijo drug na druzegu; tu se kaže zopet preveliko, preveč zanima.rja. V tem slučaju smatrajo namreč meječi sosedni narodi dovoljenje kake kulturne institucije ali šole kakor napad na njihovo posestno stanje, kakor ojačenje sosednega naroda in se branijo z vsemi možnimi sredstvi proti temu. Mi znamo, da so nujveči boji v parlamentu navstajali iz takih šolskih vprašanj. Spominjam pri tem samo na Celje, sedaj na italijansko vseuč"'liščno vprašanje, na vprašanje češkega vseučilišča, na razne gimnazije itd. Sili se nas, da moramo tukaj skupno sedeti in litijska se narode drugega proti drugemu; kajti, gospoda moja, ako tudi se to navidezno ne godi namenoma, je zapravo vendar v intencijah vlade, da se narodom ne dopušča, da bi prišli do pomirjenja, da se more tem načinom laglje vladati po načelu: Divide et impera! Sili se nas torej, da se pečamo tu z vprašanji, ki nas ali absolutno nič ne zanimajo, ali v katera bi se mi v resnici ne smeli mešati; kajti o tem, ali naj kak narod dobi šolo, bi moral po. naravni logiki odločati le "dotični narod sam. Nemci n. pr, bi vendar ne imeli odločati, ali naj mi trebamo kake gimnazije v Kranju, Gorici ali Trstu; to vendar Nemce absolutno nič ne briga. (Posl. Sommer: To jih briga, ker morajo poskrbeti za sredstva!) To je ravno! Saj je to tudi Čisto resnično. Ali to ravno je pogreška v naši ustavi; temu bi se-odpo-moglo z uresničenjem načela narodne avtonomije. Ko bomo enkrat to imelij ne boste nič plačevali vi za nas in mi ne za Kapitan Hatteras | ali j Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Inles Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). Če je v skupni sobi nekoliko prenehal ogenj, koj so se stene in tla prevlekla z ledom; ni ga bilo železnega žreblja ali kovinske ploče, na kateri bi se ne naredila koj debela plast ledu. Človeška sapa se je na zraku hipoma zgoščala in padla kot sneg na tla. Le nekaj stopinj od peči je toplota izgubljala popolnoma svojo moč in ljudje so se kar prerivali okrog peči. Vendar jim je doktor nasvetoval, naj se skušajo utrditi in sprijazniti s tukajšnjim mrazom, s katerim bodo še mnogo imeli opraviti in jih je opominjal tudi z zgledom; toda v svoji lenobi in nemarnosti se je večina le tiščala peči, niso se hoteli umakniti in so rajši dremali pri škodljivi toploti. Po doktorjevem ni bilo nevarno, iz tople sobe priti na velik mraz, kajti nagel prehod ima slabe posledice le tedaj, če se človek poti; doktor jim je navajal izglede v dokaz svoje trditve, toda njegove besede so bile bob ob steno. Hatteras pa ni nič kaj kazal da bi nanj kaj vplivala temperatura. Molče je hodil semintje, ne hitreje ne bolj počasi. Se li mar njegovega telesa ni prijel mraz? Ali je imel on v tako obilni meri naravne toplote, ki jo je iskal pri svojih mornarjih, ko jih je jemal v .službo? Ali pa je bil morda tako zakopan v svojo misel, ki se je ni dal izbiti iz glave, da se je odtegnil vsem vnanjim uplivom? Niso li njegovi ljudje strmeli, ko so videli, da se niti za najhujši mraz nič ne zmeni? Po cele ure je zapuščal ladjo in se vračal, ne da bi se mu poznale sledi kakega mraza. »To je posebne vrste človek,« je dejal doktor John-nsonu še jaz se mu čudim, on' ima v sebi vedno goreče ognjišče! Tako krepke in žilave narave še nisem videl v svojem življenju.« »Dejstvo je,« pravi Johnson, » da odhaja, prihaja in se sprehaja po čistem zraku, ne da bi se bolj gorko oble-( kel kakor junija meseca.« »Oh, kaj obleka!« odvrne doktor, »čemu pa naj bi se oblačil, kdor ne proizvaja gorkote sam iz sebe? Ali bo mar kdo tako telebast, da bo kos led« zavijal v volneno cunjo, da se ogreje? Hatteras vsega tega ne potrebuje, in jaz se ne bom nič čudil, če nekega lepega dne postane ves vroč na zunaj, kakor belo-žareč pgelj.« Johnson, ki je imel ukaz, da uredi vsako jutro dostop do kurišča, je zapazil, da je led že več nego deset črevljev debel. Skoro vsako jutro je doktor lahko opazoval veličastno severno zoro; od štirih zjutraj do osmih zvečer se je nebo polagoma zarilo na obzorju; počasi je nastajal ru-menkasto-bled izbočen rob, čigar skrajni točki sta se naslanjali na ledeno polje. Polagoma se je bliščeči pas pomikal više in više, na njem pa so nastajale temne proge. Nato pa so začeli prodirati žarki neke svetle tvarine izza planjave in so se vedno bolj daljšali ter postajali sedaj bolj, sedaj manj žareči. Ko je svetlobni pojav prišel do viška, je bil večkrat sestavljen iz več lokov, ki so se kopali v rdečih, rumenih ali zelenih svetlobnih valovih. Bil je čaroben, hepopisljiv prizor. Kmalu so se ti razni loki spojili v eno točko in tvorili severno krono v vsem ne« beškem razkošju. Konečno so se loki sami spojili, blišČeča zora je obledela, močni žarki so se razlili v bledo in skoro nedoločno odsvitanje in čudni pojav je hipno oslabel, skoro ugasnil in neopaženo izginil za otemnelimi južnimi oblaki. Mi si niti misliti ne moremo, kako čaroben bi bil prizor prav blizu tečaja, ali vsaj kakih osem stopinj proč. Severna zora zmernejših pasov se še oddaleč ne da s to primerjati. Zdi se, kakor da bi bila hotela božja previdnost prihraniti ta čudesa samo tem podnebjem. Ob luninem svitu se je večkrat prikazalo tudi po več stranskih mesecev, ki so njeno svetlobo pomnoževali, in pogosto so se tvorili tudi enostavni lunini kolobarji ter obkrožali zvezde, ki so se krasno blesketale sredi svetlega kroga. Dne 26. novembra je nastal močan morski pritok in voda je z vso silo bruhala skozi ono jamo za kopanje. Debela ledena skorja je kar razpokala vsled morskega gibanja in votlo bobnenje je naznanjalo podmorski boj; k sreči je ladja tako trdo čepela v svoji kotlini, da ni dajala nikakega duška na straneh, samo njene verige so delale ropot z rožljanjem, ki jih je pa Hatteras hitro dal pritrditi. Naslednjega dne je, bil mraz še hujši; nebo je bilo prepreženo s tenkimi oblaki in veter je vzdigoval v zrak nakopičeni sneg, tako da je bilo težko razločiti, ali prihaja snežni metež od neba ali od tal. Nepopisno se je vse mešalo. Moštvo se je pečalo z raznimi opravili, zlasti s pripravljanjem tolšče in olja morskih psov, ki je zmrznilo v ledene klade in jih je bilo treba s sekiro obdelati; razse-kali so jih na koščke, kakor marmor trde, s katerim so vas,Icer danes plačujete vi ravno tako za naše šole, kakor mi za vaše; a razmeroma plačujemo mi mnogo več za vaše šole ravno zato, ker šol — nimamo. (Tako je!) Nemci ne plačujejo niti krajcarja za noben slovenski visi gimnazij, ker slovenskega višega gimnazija nimamo; vi ne plačujete niti krajcarja za nobeno slovensko realko, ker nobene nimamo, izvzemši one v Idriji, ki je šele v zadnjem letu podržavljena; vi ne plačujete za nikako slovensko vseučilišče, ker nimamo nikakega, in se torej to, kar vi nam očitate, obrača ravno proti vam; ne da vi plačujete za nas, temveč plačujemo razmeroma mnogo več mi za vas, nego vi za nas. (Posl. dr. Sommer: Tudi mi smo za avtonomijo!) Dobro torej! Če smo torej prišli do tega spoznanja, treba napraviti tudi korak naprej in reči: Ni dovolj, da tu spremenimo poslovni red, kajti, tako dolgo, dokler bodo tukaj, kakor so danes, narodi zastopani — da-si ne na podlagi ustave — tako dolgo bo prihajalo do narodnih nasprot-stev, tako dolgo se tudi, kakor je to omenil ekscelenca Gessmann, ne bo delovalo za državni interes, ampak bomo tako dolgo šiljeni delovati za interes svojega naroda. Dokler torej stvar tako stoji, tudi poslovni red — naj bo še tako strog in ojster — ne pomore nič, ker se bodo vedno pojavljala vprašanja, ob katerih bodo na-sprotstva narodov zadevljala eno ob drugo. Tudi ne zadošča, da nastopi premem-ba zistema, kakor to zahteva posl. dr. Kramar, temveč mora enostavno priti do revizije ustave- Sedanjo ustavo treba spremeniti v tem smislu, da se Cislajtanija ha novo zgradi na federalistični podlagi in sicer na podlagi principa porabe narodne avtonomije. Potem bo možno, da se sporazumemo tu v centralnem parlamentu, potem bo možno, da borno izhajali tudi brez strogega poslovnika, kakoršnega se sedaj zahteva od nas. Tudi potem se bodo pojavljala nasprotstva politiške, verske in gospodarske naravi, ali ne bo več bojev, ka-koršnji se danes vojujejo tukaj, bojev naroda proti narodu in žalibog tudi bojev z a e k z i s t e n c o. Gospoda moja! Ni preveč rečeno, ako trdim, da so to boji za ekzistenco, ker narod, n. pr. slovenski, ki je glede šolstva tako zanemarjen, se bori enostavno za svojo ekzistenco, ko stavlja tu zahteve po šolstvu. Nemci se hvalijo s svojo veliko kulturo, literaturo itd. Ali pustite le svoje nemško prebivalstvo brez ljudskih šol in videli boste, koliko vam bo koristila nemška kultura iz nemške države! Poglejte samo na* Ogrsko, kaj se dogaja tam! Najmočnejši stebri ogrske državne ideje so Nemci, ravno zato, ker se jih vzgojuje v madjarskih šolah. Tu ne pomaga ntkaka nemška kultura, nikaka nemška zgodovina in literatura. Zaključujem torej ta del svojih izvajanj z zahtevo po reviziji ustave. Priznavam, da stvar ni tako priprosta in da se moje zahteve ne more tako hitro spolhiti. Ali, če je res v inrenciji vlade in večih strank, da se okrepi centralni parlament in da se ga privede" do plodonosnegit delovanja, potem ne moremo tega cilja doseči drugače nego tako, da ne ostajamo pri poslovniku, ampak pristopimo k reviziji ustave. DOPISI. Iz komenskega okraja. Kostanjevica. (Odgovor Pr. L. z dne 12. V. 1910. štev. 19.) — Kar človeka boli, to si rad zdravi, bodisi s kakoršnimikoli leki; magari s BPr: L.% ki mu pa gotovo ne ozdravi vseh skelečih ran, če se ga še v toliki meri poslužuje. „Pr. L." ima mnogo bolnikov, pa še več bi jih moral imeti, ker pisati bi moral: Bilo je pred dbglednim časom, ko so tu pri nas nastopale takr. »Marijine hčerke", ki so se zabavale imenitno jg počutile rajsko, kar dokazujejo živi dokazi, ki že ob rojstvu poznajo črko-e-. Da se pri nas, v naših n&prednih družinah ne dogaja kaj takega, imate, dragi popotnik, vedno v pogled, samo odkritosrčen in resnicoljuben bodite! Zato pa bodite ponosna, draga naša kostanjeviška dekleta! — Kar se tiče nedeljskega nastopa naših kostanje-viških deklet, vedite, da so se lepo, dostojno in plemenito obnašale, kar je nam in celi vasi v veliko čast in hvalo! ¦— Pač vam radi verjamemo, dragi sobni in fantastično domišljavi popotnik, da vas jezi, da se je v nedeljo vse tako lepo, mirno in dostojno izvršilo; zato je res škoda, da ni bilo fotografa, da bi nam mogel fotografirati vaš žalosten, potrt in škodoželjen obraz. Denili bi ga v okvir!! — Našim kostanjeviškim dekletom pa kličemo še enkrat — ponosne bodite na svoje lepo in dostojno obnašanje in le tako naprej, ker veselilo nas bo, da bomo mogli o vas vedno tako lepo in dobro pisati!! —• A zdaj z Bogom, dragi popotnik, pa srečno potujte in ne zabite nam poslati s svojega potovanja kaj popot-niških drobtinic. ¦¦ i tega znesek K 200 — za kamen v obrambnem skladu. — To poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje in prodno se je prešlo na glasovanje o razdelitvi čistega dobička, za kar se je sklenilo,.da se razdeli I okroglo število K 7200—, obrnila sta se j gg. H. Čok in Dr. E. Rekar do navzočih g. Hrvatov s prošnjo, da bi se letos pri. razdelitvi ozirali na velike potrebe slovenske Ciril-Metodove družbe, da bi se ozirali na dejstvo, da je treba graditi pri Šv. Jakobu novo šolsko poslopje, ki bo stalo ogromne tisočake. Te prošnje pri g. Hrvatih niso bile zaman in g. Dr. Rismondo in Dr. U. Stanger sta predlagala urvaškim članom odbora, da prepusti oni od svoje polovice, ki jim pripade t. j. od zneska K 3600'— znesek K 1600*-- slovenski Ciril - Metodovi družbi, in da se oni za letos vsled tega zadovolje s K 2000-;. — Slovenski člani odseka so bili vzradoščeni nad tem bratskim činom g. Hrvatov in predsednik je naznanil konečno razdelitev, ki slove: S l o -venska C}r.M-Metodova družba dobi K 520b — za šolo pri Sv. Jakobu, hrvaška Ciril-Metodova družba K 2000— za hrvaško šolo v Trstu, ženska Ciril-Met« dava podružnica v Trstu K 300. 2a obrambni sklad se plača en kamen v zneskuK 200; ostanek se določi za rezervni fond za prihodnji ples. Tržašk- slovanska mladina pa si je nadela nalogo doseči Črez par let čisti dobiček K 10000-— «in to se mora doseči v Trstu. Za družbo sv. C. in M. — Pri četrtem izletu G. S. M. v Piave-Deskle je nabrala gospica Milka Domenisova na gostoljubnem domu g. Ivančiča v Desklah K 8.50. Obenem se je licitirala zapestnica za K 3.06 v ravno isti namen. Vsa čast narodni gospodični. Družba sv. Cirila in Metoda. Ciril-Metodov ples v Trstu. V sredo II. t. m. se je zbrala k zadnji seji tržaška slovenska in hrvaška mladina, da sliši gmotni vspeh letošnjega plesa. Ko je otvo-ril predsednik g. H. Čok ta zaključni sestanek, je dal besedo blagajniku g. V. Ternovcu ki je navadi, da je bilo vseh dohodkov K 9655-27, vseh troškov pa 2118-20. Poleg tega pa obstoja še rezervni fond iz lanskega leta v znesku K 210-20 — Čisti dobiček letošnjega plesa znaša K 7537-07 (sedemtisoč petsto sedem in trideset kron). Od tega dobička pripade glasom sklepa prve skupne seje znesek K 300*— ženski Ciril - Metodovi podružnici v Trstu, znesek K 723707 se ima razdeliti med slovensko in hrvaško Ciril - Metodovo družbo, poleg tega pa je razpolagati še z rezervnim zakladom in on predlaga, da se plača iz Domače vesti. Goričanje v Pulju. — Naše »Pevsko in glasbeno društvo« je priredilo na Bin-koštno nedeljo koncert v Puiju. — Nad 50 Goričanov in Goričank je odpotovalo s prvim jutranjim vlakom v Trst, kjer so se vkrcali na parobrod »V i s«, Vožnja po morju je bila krasna. Na parobrodu je vladalo prav živahno in veselo življenje. — Ob 2. popoldne smo došli v Pulj, kjer so nas sprejeli zastopniki slovenske kolonije, Hrvatov in Čehov. — Ob 5. popoldne je pričel koncert, na vrtu Narodnega Doma. Udeležnikov je bilo kakih 700, v prvi vrsti seveda Slovencev, potem Čehov in ne- : kaj zastopnikov puljskih Hrvatov. Prav dobro je bilo zastopano častništvo vojske in mornarice. Admiral je dal ta naš koncert v dnevno povelje, katero Je priobčil tudi »Polaer Tagblatt«. V moralnem in umetniškem oziru je uspel koncert v polni meri. Oba zbora, ;možki in mešani, sta pela dovršeno; čutilo in videlo se je, da pojo navdušeno, pod uplivom slavnostnega razpoloženja, iz duše. Tudi naš kvartet (Črnko, Radikon, Levpušček, Jakše) je ponosnq.nastopal.in dovršeno pel. Občinstvo je vse točke sprejelo z viharno oduševljenostjo; ploskanja in živio-klicev je bilo obilo. (Morda priobčimo v tem oziru še poročilo, iz peresa veŠčakaV — Ker je svirala vmes tudi c. kr. mornarska godba, je trajal ves program do 8l/a, na kar je godba še dalje svirala na vrtu. Goričanje in zastopniki puljskih Slovencev so se zbrali po koncertu v hotelu Imperial,- kjer je bil šele o polnoči vredno zaključen naš slavnostni večer v Pulili. — Nameravali smo ostati v prostorih Narodnega Doma, ali tam so bili že med koncertom zasedli prostore puljski Hrvatje; svirali so jim neki slavonski tamburaši. Drugi dan smo si najprej ogledali ar-senal, muzej, dve večji vojni ladji, potem mesto, po obedu ob 2. pop. pa smo se odpeljali na posebnem tenderju, kateri nam je dala na razpolago c. kr. mornarica, na otok B>r i o n i. Tam smo obhodili večji del .otoka in »i ogledali še danes krasne .'ostalme bivše rimljanske naselbine. Po-zneje nam je na kratko predaval o njih bivši začasni ravnatelj goriške realke g. prof. G n i e r s. Ob odi: ; lu z otoka so zapeli naši pevci »Mo«'].; Adrijansko«; ta vedno krasna in pomembna pesem je ta dan morda prvič donela po zalivu in obali tistega krasnega kosa— prodane slovanske zemlje. Z vlakom ob 6.40 smo odpotovali v Trst in dospeli v Gorico s polnočnim vlakom — vsi veseli in zadovoljni s prekrasno uspelim izletom v Pulju. Vsakdo si je zaželel, da bi Čim. prej doživel zopet par tako veselih dnij! O vprašanju . slovenske zasebne nižje gimnazije razmišlja nekdo iz Gorice v Edinosti«. Piscu onega članka se vidi, da stoji pod utisi člankov v »Gorici« in »Soči«, graja na levo in desno, daje prav zdaj temu, zdaj onemu, daje nasvete ter hoče popraviti, kar so zagrešili klerikalci že v prvem početku in zahteva od poslancev, da če se že ima otvoriti zasebna gimnazija, naj poskrbijo zagotovilo, da se slov. gimnazija po(državi istočasno z laško zasebno realno gimnazijo. — Član-kar si pomaga na razne načine pa pravi, da vlada ne otvori slov. paralelk na državni gimnaziji tudi potem ne, ko bodo imeli Lahi svojo zasebno gimnazijo...... podržavljeno, je hotel reči člankar, pa mu je ostalo to v peresu. — Malce odgovora: Lahi hočejo otvoriti svojo realno gimnazijo s prihodnjim šolskim letom. Ali bodo zahtevali podržavljenje takoj? Ko bo popolna spodnja gimnazija ali celo višja? Odkod pa ve člankar, da bi vlada ne hotela otvoriti slovenskih paralelk na drž. gimnaziji? Za te paralelke se je pač treba takoj pobrigati, ne pa da bi iskali poslanci zagotovilo, da se slov. gimnazija podržavi istočasno z laško. Če bi slovenska delegacija na Dunaju to reč vzela takoj resno v roke ter stopila v pogovore z naučnim rni-nisterstvom, bi morda spravila Lahe do tega. da bi opustili svojo misel o zasebni gimnaziji, ter se postavili na stališče, da napolnili deset sodov. Kakor se vidi, je postala skoro vsaka posoda nepotrebna, ker bi se bila pa itak razpočila, kedar bi se zmrzli kosi zopet raztopili. Dne 28. nov. je padla temperatura do — 36°; oglja je bilo pa še samo za dva dni; vsak je v strahu pričakoval trenutka, ko goriva zmanjka. Hatteras je ukazal zaradi varčnosti pogasiti peč v kajuti in odslej so morali Shandon, doktor in on deliti z moštvom skupno sobo. Hatteras je torej stopil v ožjo dotiko s svojimi ljudmi, ki so ga bebasto in divje pogledovali. Poslušal je njihove obdolžit ve, očitanja in grajanja, da, celo grožnje, a on jih ni mogel kaznovati. Sploh se je pa delal, da je gluh napram vsem opazkam in tudi ni zahteval zase bližnjega prostora pri ognju. Tičal je v kotu s prekrižantma rokama, ne da bi zinil besedico. Kljub doktorjevim opominom se Pen in njegovi prijatelji niso hoteli navajati prav nič na mraz; po cele dneve so presedeli ob peči, z rokami si podpiraje glavo, ali pa so ležali pod svojo odejo. Zato pa se niso mogli vstavljati pogubnemu upiivu podnebja" in strašni skorbut se je prikazal na ladji. Doktor je bil že dalje časa sem razdeljeval vsako jutro citronski sok in apnene krogljice; toda četudi je ta odredba navadno uspešna, je sedaj vendar le neznatno delovala proti bolezni, ki je v svojem razvoju kmalu pokazala svoje najstrašnejše nasledke. Kako žalostno mora biti, gledati nesrečneže, ki jim živci- in mišice od bolečin utripljejo! Noge so jim otekle in spuščale so se iz njih široke, temnovišnjeve lise. Kr-vaveče čeljustno meso in otekle ustnice so dajale duška le še nerazločnim glasovom; skvarjena in mrzla kri ni dovajala več življenja zunanjim delom telesa. | Clifton je' bil prvi, ki ga .je napadia ta kruta bolezen, j Kmalu tudi Gripper, Brunton in Strorig niso mogli zapustiti svojih visečih postelj. Niti oni, katerim je bolezen še prizanašala, se niso mogli umakniti groznemu prizoni bolesti, kaju razun skupne .šobe ga ni bilo zavetišča pred mrazom; morali so ostali v njej. Soba se je kmalu spremenila v bolnišnico, kajti v malo dnevih jih je dobilo izmed osemnajst mornarjev trinajst skorbut. Pen se je kazal nekako nedostopnega; njegova žilava narava ga je rešila. Shandon je tudi občutil prve pojave bolezni, toda dalje ni šlo, kajti ravnal se je po doktorjevih nasvetih in to ga je ohranjalo še precej zdravega. Doktor je z največjo udanostjo skrbel za svoje bolnike in njegovo srce se je krčilo pri pogledu neizrečenih bolestij, ki jih ni mogel olajšati.. Vendar jih je skušal vsaj lazvedriti in ohraniti nekoliko veselja v srcih moštva ob enoličnih dnevih bolesti s svojimi besedami, tolaženjem, modroslovskim razmotrivanjem in smešnicami. Čital jim je naglas, in ker je imel čudovito dober spomin, mu ni nikoli zmanjkalo mikavnega pripovedovanja; ljudje so ga v stisnjenem krogu okrog peči z vso vnemo poslušali. Toda zdihovanje bolnikov, jokanje in obupno jadi-kovanje ga je mnogokra prekinilo sredi njegovega pripovedovanja in postal je zopet pazljiv in požrtvovalen zdravnik. Sicer je pa njegovo zdravje bilo dosti trdno, tako da ni ič hujšal; njegova debelost'mu je nadomeščala najboljšo obleko in kakor je sam rekal, je bil oblečen morski pes ali som, ki vsled svoje debele plasti tolšče lahko prenaša vso ostrost severnega podnebja. Hatteras ni trpel niti fizično niti nravno, 'vsaj nazunaj ne. Kazal se je, kakor bi ga trpljenje moštva nič ne ganilo. Na-jbrže samo na zunaj in dajal duška svojim notra- . njim občutkom in če bi ga bil kdo natančno opazoval, bi bil pač marsikdaj prišel do tega, da tudi pod tem železnim oklepom bije človeško srce. Doktor ga je opazoval in premotrival, a ni mogel spoznati, kam naj bi ga prištel vsled njegovega izred-.nega ustroja in skoro da nadnaravne moči. Temperatura se je še vedno nižala in sprehajališče na krovu je ostalo prazno, samo eskimski psi so hodili po njem semintje in otožno tulili. Vsak dan je moral biti mož za čuvaja pred pečjo, ki je pazil, da je bil ogenj vedno živ,- kajti- ugasniti ni smel nikoli, kakor hitro se je namreč to zgodilo, se je že mraz prikradel v sobo, na stenah se je naredila ledena skorja in vlažni hlapovi so se hipoma zgostili in padli kot sneg na tla neugodnih stanovanj ladje. Med temi neizrečenimi mukami se približa 8. december; tega dne gre doktor po svoji navadi gledat na toplomer, ki je b!I zunaj pritrjen. Našel je živo srebro v bučki popolnoma zmrznjeno. »Štirideset stopinj pod ničlo!« reče prestrašeno. In tega dne so vrgli v peč zadnji košček oglja, ki je še bil na ladji. (Dalje pride.) namesto toliko, zasebnih troškov je paniet- j neje: aahtevatt takoj laško "gitnnazfjo na državne stroške, ker končno vendar zahtevajo zavod na državne stroške, kakor tudi naši klerikalci hočejo, da naj bi se slovenska zasebna gimnazija ko-nečno podržavila., Delo dunajske delegacije za slov. gimnazijo — to je glavno! ne "pa* tavati o&oii^^dvlnldfrlfa- zasebno gimnazijo, za katero tudi nimamo denar-, ja. — Na članek se še povrnemo.*'.' Pri deželnem zavodu za zavarovanje -goveje živine mof«!©. res~Jepb poznati slovenske priimke. Z Vipavskega nam poročajo, da pišejo namesto Roječ — Rosic, namesto Peršič pa Prešič! — Naj pogledata malce tje slovenska deželna odbornika! Ali pišejo morda celo zanalašč PrešiČ namesto Peršič?!? »Lega Nazionale« bo imela svoj XII. redni kongres v Gorici dne 29. t. m. Delajo velikanske priprave, da bo Gorica kolikor le mogoče tisti dan laška! Stavljalni stroj »Linotype«. — Marsikdo si je že ogledal naš stavljalni stroj, nekaj gospodov pa je izrazilo željo, da bi se obrazložilo obširneje ustroj in delovanje stroja. Tej želji vstreči je pripravljeno vodstvo tiskarne v nedeljo, dne 22. t. in. ob 9Va »ri ziutraj. Kdor se zanima za stroj »Linotvpe«, naj ne zamudi te prilike. Vojaška godba bo svirala v mestnem vrtu jutri zvečer od'67a do 71/> Vspo-red: Lehar: »Nechledil«, koračnica iz operete »Dunajske žene«. Granichstaedten: valjček iz operete »Deček ali deklica«; Verdi: ouvertura k operi »Nabuhodono-sor«; Oounod: baletna godba iz opere »Kraljica iz Sabe«; Fall: potpourri iz operete »Veseli kmet«. V kaznilnici v Gradišču ob Soči se nahaja neki 32 letni Aleksander Wagner iz Gor. Avstrije. Tam je večkrat pljunil na križ ter žalil cesarja. Radi tega se je imela vršiti pred tukajšnjo okrožno sodnijo kazenska razprava proti njemu pa je bila preložena, ker ga dajo preiskati po zdravnikih, če je Wagner pri zdravi pameti ali ne. — Utonila je, ko je prala, v Tržiču 18-letna Marija Mininel. Videl je to neki 18-letni Niko Žigante pa ni imel poguma, priskočiti jej na pomoč. značaju in ritmu, so prišle do polne yejja-, ve. Veselje je poslušati tako pete narodne pesmi. — Kot zadnja pevska točka pri koncertu je bila L. Pahor-ja koračnica »Veseli bratci«, spremljana z orkestrom in dirigirana od g. skladatelja. Dosegla je tak vspeh, da se je dvorana tresla ploskanja. G. skladatelja je občinstvo aklamiralo. -Pesem se jejaarala ponoviti..-- Tudi vojaška godba je svirala izborno. — Opomnimo, da je. vodil petje brez orkestra g. Vižintin, z orkestrom pa g. L. Pahor, po-, staje nač. v Borovnici, ki je iz posebne naklonjenosti sodeioval. — Vreme je bilo prav neugodno. Društva, ki so si izposodila od „Zveze narodnih društev" po več iger in ki istih ne rabijo več, so naprošena, da vrnejo v najkrajšem času izposojene igre,-da zamore Z. N. D. ustreči drugim društvom posebno z igrami, od katerih imamo le po en izvod. §ol Dekletce« ... Ta moderna skladba je težka. Opazilo se je, da se je pevski zbor dobro vežbal a tenoristi so na par mestih z glasovi padli. — Dvorakov ženski zbor Tolažba« s spremlj. orkestra je vspel izvrstno. Med glavnimi točkami koncerta je biT dr. Schwaba koncertni valček »Dobro jutro« z orkestrom. Pridobila si je namah simpatije občinstva, ki je zahtevalo in doseglo ponovitev. Naše narodne pesmi,so neprekosljive lepote, ako se pojejo, kakor zahtevajo. Vse tri pesmi, tako različne po Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Za povzdigo živinoreje. Dne 11. t. m. se je vršilo v poljedelskem ministerstvu posvetovanje glede uporabe in razdelitve letnega prispevka ' 6 miljonov podpore za povzdigo živinoreje za leto 1910; za Goriško-Gradiščan-sko znaša K 39.826.33. ¦ Posvetovanje je bilo namenjeno za Primorsko. Zastopan je bil deželni kulturni svet istrski, deželni odbor goriški, goriško kmetijsko društvo v Gorici po predsedniku in tajniku ter tržaška kmetijska družba. Posvetovanje je vodil sekcijski načelnik poljedelskega ministerstva ter so prisostvovali razni poročevalci tega ministerstva in zastopnik notranjega ministerstva. Razpravljalo se je o vladnem načrtu, po katerem so vabljeni činitelji izdelali podrobneje delo. Konečno rešitev predlogov si je pridržalo poljedelsko miuisterstvo, toda gotovo je vže danes, da se za Goriško na predlog dež. odbora in Goriškega kmetij, društva napravi v naših hribih postaja, kjer se bodo vzrejala za pleme sposobna teleta in prodajala občinam, ko do-rastejo, za plemenske bike. Ravno tako je določeno z izdatnimi podporami zboljšati nekatere planine in pašnike skupno s prizadetimi posestniki. Za zboljšanje mlekarstva je določenih 3000 K. Veči znesek se je določil za okrepitev zavarovalnic za govejo živino in za pridobitne zadruge in organizacije. Podrobna izvršitev te akcije ostane prepuščena deželnemu odboru in Gor. kmet. društvu. Peki v Gradišču ob Soči in magistrat. — »LvEco« poroča, da je magistrat v Gradišču poklical vse peke v občinsko pisarno, kjer so jim razložili, da naj znižajo cene kruhu, drugače odpre magistrat ob-, činsko pekarijo. Če bi se brigal goriški magistrat kaj bolj za reveže, bi vplival na peke v Gorici, da bi znižali ceno kruhu, ki je od sile previsoka. Črešnje so prišle na trg v Gorici pretekli teden; vsega vkup okoli 20 kvinta-lov; kg po K 1.25. — Prvega krompirja je bilo okoli l1/* kvintala, po 44 v kg, — Špargljev se je prodalo nad 150 kvinta-lov, srednja cena K 1.15. kg. Kmečka posojilnica in hranilnica v Opatjemselu vabi svoje člane k II. rednemu občnemu zboru dne 29. maja 1910 ob 3. popoldne v 2adružne prostore z dnevnim redom: — 1. Overovljenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načel-stva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1909. 5. Volitev nadzorstva (za dobo 1 leta). 6. Slučajnosti. Načelstvo. Morilca so že dobili. Imenuje se Gustav Allram, 21 letni mesar iz ugledne dunajske rodbine. Umoril jo je samo radi »briljantov«, za katere je pa skupil vse skupaj 1 60 K. Velik škandal v Parizu. — Voditeljica nekega samostana, oziroma zavoda v Ormessonu na Francoskem, sestra Candide, je sedaj v kazenski preiskavi. Zlatar Dag-naux jo je "naznanil, da mu ni hotela vrniti lišpas v vrednost 930.000 frankov. Dosedanja preiskava je dognala, da je bilo gospodarstvo sestre Candide na zelo slabih nogah in da si je hotela pobožna prednica pomagati iz zagate s poneverbo in sleparijo. Smrt zrakoplovca. —. Zrakoplovec Michelin je zadel v Lyonu na Francoskem s svojim zrakoplovom ob visoko drevo, ki se je. prelomilo in ki je padlo na zrakoplovca. Ta je bil seveda takoj mrtev. Ruski pop morilec. — V -vasi Mozir gubernije Mir.sk na Ruskem so zaprli popa, ker je osumljen, da je umoril lastnega sluga radi 200 rubljev njegovih prihrankov, truplo je skril pop v skednju sosedne krčme, kar sta opazila dva kmeta, ki so se ravno napravila, da bi šla krast k popu. Popova žena je skrila obleko sln-žabnikovo. Roman milijonarja. — V Kentncky v Ameriki se je poročil 75 letni milijonar Ejliott z 68 let^.) nevesto Adelino Ledbet-ter. Tudi ona je prinesla nekaj milijončkov s seboj. Koj po poroki sta se v skupnem testamentu postavila za dediča drug drugega. Oba sta bila 15 let zaročena. Radi »razširjanja« koleka 20. IX. 1908. je bilo klicanih pred sodnijo v Celju 8 obtožencev. Trije obtoženci, dijaki, in 14 letna obtožeuka so bili oproščeni, češ, ker ne smejo citati časnikov, v dveh slučajih so razpravo preložili, neki jurist in neka gospodična pa sta obsojena vsak na 10 K globe. Mali oglasi. NaJmanjSa pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obselnejst se raCuha za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejse inseriranje za trgovce in obrtnike. , . •. K<»llko je majijSih trgovcev in obrtnikov v.Gorlol, katerih na deSeli (in celo v meBtu) nlh«e ne posiin, ker nikjer ne Inserlrajo. Skoda nI majhna. Lep pisalni pult M&*2?G»2r& savno, se proda po nizki ceni. — Naslov pove upravništvo. Ugodna prilika za nakupi ^kyov,s& vsied povodnji, mi je poverila v razprodajo več tisoč kosov krasnih flanelastih odej, najnovejših uzorcev jn jepe Darve, Odeje so robljene s svilo. Madeži od vode so prav neznatni. Odeje so po^ rabne za vsako gospoditistvo. Dolžina 180 cm. Razpošiljam po povzetju 3 kose lepih zarobljenih odej za 10 K, 4 kose, brez obrobe za H K prav fine in lepe 4 kose 12; Šivane odeje z vato, krasno blago, 2 kosa 14 K. Barve so: svetlo-1'deče, in višnjevo. R. Bekora, imitelj hotela v Solnice, Češko. Na prodaj je v LjubijanT" prT siN Kriftflfll ti,f Dunajske ceste, 10 minut od IMI0IUIU; glavne poŠte in 5 minut od južnega kolodvora oddaljeno posestvo v obsegu okroglo 40.000 m*, pripravno za stavbisča, oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišča, tovarne, delavnice i. t. d. Posestvo ODBtoji iz dveh velikih parcel; na eni se nahaja pritlična, popolnoma dobro ohranjena hiža s hlevom in vezanem kozolcem. Parceli sta razdeljeni na 30 , stavbjSč in se prodasta celi aH pa v oddelkih, i Posredovalci izključeni. Več se izve v gostilni • »Mikiiževf" v Kolodvorski ulici št, a v Ljubljani. Pismena vprašanja naj se pošiljajo na naslov: Ivan Mikuž, deželni računski revidenfc v Ljubljani. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte h obrambnemu skladu družbe sut C. in. ITIJ BfltMIllifrlil lz boljše hiše želi korespondirati uuepumbllfl 2 gospodom plemenitih nazorov, Naslov -. „Danicn" poštnp ležeče Šmarje p. Jelšah. 'Tlrrn Kil a so je «rna duhovska suknja s št-UgUUim roitmi rokavim črnin iameto/lm ovratnikom - od Teiovadneja trga v Gorici do vasi Bas 8 v Furlaniji. saknja meri m 150. Kdor jo Je našel, naj jo prinese g. cvang. župniku Schraldta v Via Ginnastica it. S., kjer dobi nagnado. Kmečko-delauska gospodarska zadruga v Oohravijah na Goriškem ima v kleteh zadružnih kmetov v Do- bravljah, Skriljah, Kamnjah, Brjah, Šmarjah in drugih vaseh. veliko množino izkoraega vipavskega vina. Priporoča se cenj. gostilničarjem in drugim konsumentom. Dobiva se od 56 lit. naprej po jako zmernih cenah. ^abvala. je bil pri Moj pokojni soprog g. Franc Lazar, ki je umrl dne 19. marca t. I. banki »Slairiji :t« zavarovan za slučaj* doživetja in smrti za znesek 3000 K na polico, ki je bila v veljavi od meseca marca 1906. in je bilo vplačanih samo 467 K 76 v. Izplačala mi je banka „Slavija" po svojem generalnem zastopu v Ljubljani takoj po predložitvi police in dokazilih smrti ves zavarovani znesek. Zahvaljujem se pa tudi potovalnemu uradniku banke „S!avijeu gosp. Josipu Pitamic-u, ki je z velikim trudom pregovoril mojega moža, da se je zavaroval. Za to kulantno postopanje čutim se obvezana izreči banki »Slaviji" kot slovanskemu zavodu javno zahvalo ter jo vsakomur najtoplejše priporočati. V SEDLU, dne 12. maja 1910. Hmallla vdova Lazar. Razne vesti. HeidelberŠko vseučilišče na Nemškem je podedovalo po v Londonu umrlem ' kemiku Mondu 1 milijon mark za pospe- j sevanje znanstvenih raziskovanj na fizika-ličnem in kemičnem polju. | Umor. — Na Dunaju so našli 29 letno prostitutko Leopoldino Piller v njeni sob« zadavljeno. Ukraden ji je bil ves denar, uhani, broša in prstani pravzaprav brez vrednosti, ker so bili kameni ponarejeni. Zastonj! in poštnine prosto so dobe uzorci raznih najnovejših voln, belih in barvanih balistov, panama, cefirjev za bluze in srajco, perkalov in tudi razna platna,. lenčiee (pajčolan) za birmunce itd. pri domaČi modni In mannfakinrni furdkl = lUHHČIČ & KURIHČIČ == Gosposka nHca St. tfc Ker se bliža čas birme, opozarjamo cenj. botre in boterce, da ne zamude prilike in naj si najprej ogledajo domačo trgovino, katera je preskrljcna - v vsakem ozira, z vsem modnim in svežim blagom. Zagotovljena je solidna in domača postrežba in najnižje cene. Zaloga vseh potrebščin za šivilje in krojače. Podpirajte to edino in prvo • dojajbaee podjetje te stroke. Novost! «««*¦¦« Novost! ,9 Ravnokar sta Izšli v založbi „Goviške Tiskarn«" A. Gabvšček: Kraljica Dagmar" Zgodovinski roman. - Spisal,: VACLAV BENEŠ-TRŽBIZSKV. - »Slovanska knjižnica« snopič 173—180. — Cena zsl nenaročnike K 3*20. P štnina 20 vin. Guu de fllaupassant: riouele. Prevel; Pastiiškin. — „Salonska knjižnien" št. XII. — Cena K 3* Poštnina 20 vin. Naroča 56 v »Goriški Tiskarni" /\. Gabršček v Gorici. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A. Gabršček - Gorica. Napoleon stopal od zmage do slave, bil mož je v resnici prebrisane glave; gotovo — (« tem zgodovina molči) — »O/fO" je on nosil, vsaj meni se zdi. Ženitvena ponudba. 30-Ieten urar z dobrimi spričevali, ki je posloval dosedaj kot preddelavec, išče v svrho ženitve mlado gospodično, ali vdovo brez otrok, ki bi imela približno 6000—8000 kron dote. Doto se porabi za nakup Uobro-idoče urarske trgovine v Gorici. Ponudbe je pošiljati post. rest. Gorica-3 pod šifro: „|!i>»r". — Za diskretnost se jamči. J. Medved, Gorica TeMišče, Josipa Verdi it. 32. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica i?- 7, t.nadstr.) — Talafon It. 78. RaCnn poStne hranilnice Štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 4*/f %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedj po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vs»*o«r*- Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem lota 1909. s 6 %. Stanja 31. dec. 1909.: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku 85 374 kron. — Hranilne vloge: 1,654.661-17. Posojila: 1,643638-. — Rese-vni zaklad: 91.740*59 — Vrednost hiš: 354 416 72. Denar prihrani kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel fJPri Zlatem Jelenu1- V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube ;n sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — DomaČa in tuja vina. — Pizenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Dr. Ruggero Kiirner, kirurgični zdraunik, biuši asistent na c. kr. kliniki geneologije in ostetrike u Gradcu. Specialist za ženske Mezd Ordinira od 10.-11. predpok'ne in od 3. - 4. popoldne. Tekališče Frana J?sipa štev. 6. (blizu lekarne Kttrner). Ustanovljena iviMlka 1800. J. Drufovka - Gorica Gosposka ulica 3. Tovarniška zalojja usnja ter |io- trefoščin za čevljarje. Usnje /u sedlarje in knjigoveze i. t. «1. j J^a^tna $frojarna v Čsrnieah. Odlikovana tovarna nadplatov. Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hi? i) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za mfe stan, priprostega in naj- iiaejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Cene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa podobe na šipe in patno, ogledala žima in platno. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčevali tujcem. Slovenske gospflie! Foslcnšajte milo iz te flomače tovarne! Melet le izvrsten. Cene ittp' Naša špecijaiiteta je- Caprasole - Koza s solncem Poskusite in sodite! Svoji k svojim t