— 296 —
iNAlTOKI 11®»
<s>
(Dalje.)
Pobožni Štefan upre bistro v carja oči, ki nadalje tako besedi: „Spomnite se, častiti oče! veselega dne, ko sini po srečnej „zmagi nad Vladimirom, bulgarskim knezom i ^starešinam velike gosti napravil; zakaj tudi „vas sim bil povabil; ali mi odrekoste. Ko nas „vesele goste noč obide, i se mi, slušaje povelja blage noči razidemo, se vležem dobre „volje, ali trezne glave, v mehko posteljo. „Kmalo me oklene okrepljivo spanje. Ali tedaj „mi je Bog čudne sanje poslal. Zdelo se mi „je, kakor bi bil delal v velikem nogradu, „kamor me je bil neki mogočen gospod posta-„vil. Ali nograd je bilo žalost viditi. Vihar „i toča sta bila ravno memo šla, ter strašan „sled za seboj pustila. Le malo tert je brez „škode stalo, i med razbitim listjem so se še „kaplje, kakor kervave srage lesketale. Ali „na nebesu so se v novo zbirali hudourni oblaki „i solnce je hudo peklo. Jaz sim se oziral po „senci; pa v mojem nogradu ni bilo dreveso „viditi. Pač je stalo tik meje, ker sim bila „drevo v tuji zemlji, zelen bor tancega verha : „ali sam sim mu bil goste veje oklestil, gnan „sirovoj strastjo. Na mojej desni je rastla „mlada terta. Visoko je verh pognala, i žlahtno „perje, kterega se celo nečutna toča ni der-„znula raniti, se ponosno širi. Semkaj sevse-„dem, skrivaje se pekočim žarkom. Al tedaj „so nad menoj neslišano čudo zgodi. Neznana „moč je šla od onga bora : moja terta se stresa „kakor od vrokov prijeta, do naj globokejšega „korena, peresa šume, ko pomoči proseč, tanki „verh se negne i vene. Ali bor požene o tem „nove mladike, se širi, košati, verh se višje „ponaša; i terta, od nevidne sile vlečena — „sezdaj me merzla groza preleta — mu hiti na-„prot, razteza verhove, ter se ga terdo oklene, „ko nevesta ženina. Tadaj se napravi iz spremenili vej gosta senca; in od one i te strani „se zbirajo junaki, ter široke dajo—ali mene
„primeta strah in osup. Pa kako se mi razbije jeza po jetrah, ko pod merzkim drevesom „tudi bulgarske moje kneze ugledam! Od tal „poskočim, ostrih besed — ali tedaj se zbudim. Take prikazni sim imel. Sedaj mi raz-„ložite, častiti oče! ako veste pomembo tacih „čudež: proti li carstvu poguba imeni tuj go-„spod; ali zadene toča druge nesreče bulgar-„sko zemljo? Ali je moj hrabri jetnik znabiti „tisti zeleni bor, ki bo svoje neukrotne veje „čez moje carstvo razpel, mi s peklensko „močjo hčer ugrabil, ter mene i moje kneze „pod gosto senco svojega jarme vzel? Ali tega »tako mi moje hrabre desne! se dosti ne bo-„jim. Znabiti je tudi vse pusta šala možga-„nov! ali če to znamnjeni brez pomembe, pojejte, častiti oče! Kako bim božjo jezo, ki „mižuga, od svojeglave i carstva odvernul?" šfefan pazno posluša; v gubah čela so mu globoko misli brati. Zdaj, ko car neha govoriti, poprime besedo, i glas povzdignuv na resno govori: ,,Hvala velikemu Bogu, ki nam potem potu svojo milest pošlje ! »Pač mogočen gospod te je, slavni car! v nograd bulgarski „postavil, on ki je car vsih carjev, oče vsih ,,narodov! Ali slabo si dosedaj njega voljo „spoznoval: iz vojskinih oblakov si točo vsi-„pal, si sam viharje budil, ki so terte tvojega „nograda poterli! Koliko kervavih srag je že „černa zemlja popila, i koliko jih bo še izteklo „ranam tvojih junakov, ako strasti svojih persi „zemljožernega nateka, ne ukrotiš! Petrislav, „vedi, se vnovo bliža, ko hudournik, Timok-,,reki! Ali nebesa za nas skerbe. Zeleni bor, „ki v globoki temnici brez jedi i svobode^re-»divnih vej, vsahuje, bo po sklepu božjem „rešno drevo, trem narodom hramba proti „plohi i soparu, o kterega se bo nežna tertica, „tvoja Košara, po zakonu ovila. Pod zjedi-„njenim krovom nju ljubezni boš potem, ti, o „car! bodo Bulgari, Serbi i Hrovatje od dol-„zih bojnih trudov počili. S tim sim jaz svoje delo „opravil; ti glej, da opraviš svojo! Al svarim „te, božjim sklepom se ne vstavljaj ! Blagodari
„te večni Bog!" To rekoč se Štefan vzdigne, da bi šel; ali car, oplašen i ganjen stopi prednj, poprašuje, ugovarja, naposled prosi, kakor bi v rokah meniha bilo, sanji drugo pomembo dati: tako težko se je zdelo Sainuilu, kar je storiti imel. Svojemu najgoršemu sovražniku v roke seči, lepim deželam, kteri sije za odkup Vladimira obetal, odreči; i verh vsega še hčer, ki jo je ko življenje ljubil, tacemu zetu dati, mu je veliko preveč bilo. Ali ko obraz starega meniha vedno resnej postaja; glas pa, ko poroka, kazen božjo napoveda, se uplaši; i ko zraven tudi nerazumljivo nagnenje svoje hčere razmisli, kterega se ne upa več zadušiti, se nazadnje, čeravno zelo nerad-uda.
Po gradu se urno raznese novi sklep. Po božjih znamenjih, se je djalo, ganjen, bo car boj končal, Vladimira izpustil; govorilo seje od svatbe, celo od novega carja, i več druzega. Glas tudi lepo Košaro doleti. Žalost, da ji toliko ljubljeni oče ni želje izpolnil, da blagi mladeneč, za kterim jo je nevidna oblast vlekla, še naprej v temi umira, ji je celo dušo napolnila, ter ji razjeda telo. Že jo skušnjava nahaja, ne bi le z družim ključem ječo odpreti skusila, ktere prošnja ni mogla." Strašen boj vstaja med detinsko poslušnostjo i nepo-kornim sercem; ali zdaj ji zašije mir, odko-dar se ga ni nadjala. Bogodana priteče k nji da je prošnja, kliče, vslišana, Vladimir temnice otet, njo nevesto pozdravlja - vse v enem dušku. Deklica ostermi. Čudo in osup, žar i bledota, veselje i sramežljivost sepreminjajo migom, ko valovje slapu. Potem skoči Bogo-dani naproti, jo stiska na persi, sprašuje, dvomi, spodbija, i vendar verjame. Ali, da bi bil tadaj kdo vidil, kako teka, kako tre-peče, kako ognjeno želi perva biti, ki bi dra-zemu jetniku svobodni dan oznanila. Sama se ravna, Bogodano nagovarja, ali pred ječo stoje čuvaji, temnih obrazov, terdihserc, kakor zidovi, kterih so stregli.
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik:
Drayotin Mclcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Vradni list št. 00.
St. 6800.
Oznanilo.
(162.) C 1
Natoralno oskerbljenje c. k. vojakov tu sem prišlih za poslednje oskerbniško leto o pravem času zagotoviti, je visoko ministerstvo vojaštva po dospelem ukazu lombardo-beneškega deželnega vojaškega poveljništva št. 4158 od 29. augusta z razpisom A. 3782 od 9. t. m. ukazalo, da bode v zagotovljenje kruha, ovsa, sena, slame za posllje, sveče, in olje prejemna dražba za čas od 1 novembra do konca mesca julija ali tudi do konca oktobra pr. 1.
Tudi za vožnjino kruha v Toplice med časom kopanja prihodnjega leta bo dražba.
V primeri bo potreba vsak dan 130 obrokov kruha, 350 obrokov slame za postlje, 8 funtov lojevih sveč in 572 funtov olja.
Kavcije se vstanove pri kruhu 7, pri svečah in olju 5 percentov. Bolj natanjke pogodbe se zamorejo v tukajšni c. k. vojaški oskerbniški pisarnici pregledati.
Najemna obravnava bo 25. septembra 1.1. v vradni pisarnici lukajšnega c. k. okrajnega poglavarstva, in kdo se meni česar vdeležili, se tu sem ob imenovanem času povabi.
Novomesto 9. septembra 1851.
Za c. k. okrajnega poglavarja: pervi c. k. okrajni komisar
od Rocder s. r.
še, da je vsak, kdor kaj prevzeme, zavezan 300 gold. zagotovila vložiti pri komisij, kteri bodo za kavcijo ostali.
Drugi pogoji se zamorejo že zdaj vsak dan pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Ljubljani med vradnimi urami, kakor tudi pri županu na Verhniki pregledati. Tudi v Ljubljani kakor na Verhniki se pismene ponudbe prejemajo, ki pa vender morajo do 10. ure zjutraj na dan dražbe komisii izročene bili, in sicer takole napisane:
Podpisani se zaveže priprego dajati za vo-jažko ljubljansko (verhniško) ostajo medvladnim Ieiom'1852 kakor najemnik proti pover-nitvi .... kr. za konja in miljo in razun tega se zaveže dražbine pogoje v vsih zadevah na tanjko deržati.
Taki ponudbi se ima odločeni vadium pr. 300 gold. ali v gotovini ali pa listek, da se je vadium pri kaki javni denarnici vložil, priložiti. C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 3. septembra 1851.
Kdor je tedej voljen kaj tega prevzeti, se tedej povabi k dražbi na 24. t. m. v tukajšno vradno pisarnico, ker zamore bolj natanjkepo-goje, ki seže zdaj zamorejo v vojaški pisarnici zvediti, pregledati.
C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 4. septembra 1851.
Glančnifj s. r.
St. 7342.
Oznanilo
(160.) C 2
St. 7365.
Oznanilo
(161.) C 2
V zagotovljenje priprege na poti najema med vladnim letom 1852 v vojaški postaji v Ljubljani bo javna dražba pri tukajšnem c. k. okrajnem poglavarstvu 9. oktobra 1851 med deveto in dvanajsto uro dopoldne, potem v zagotovljenje priprege na poti najema med vladnim letom 1852 v vojaški postaji na Verhniki pa 11. oktobra 1851 med deveto in dvanajsto uro dopoldne pri županu na Verhniki.
Kdor meni kaj prevzeti, se povabi na odločeni dan k obravnavi v Ljubljano in na Verh-piko na odločeni kraj, in pristavi se samo to
24. septembra 1851 med 10 in 12 uro dopoldne bo v vradni pisarnici ljubljanskega okrajnega poglavarstva dražba v zagotovlje-nja naturalij in služnih potreb za c. k. vojake v Ljubljani za čaš od 1. novembra 1851 do posledn jega julija 1852 ali tudi do poslednjega oktobra.
Potreba je sledečih reči: 1250 krušnih-119 ovsenih-14 mervenih obrokov a 8 s 81 „	„ a 10 8
143 slamnatih „ a 3 S 120 vaganov oglja 100 liber lojenih'sveč za zimo 100 „ olja in tahtov za lampe 120 vaganov oglja med poletjem 35 liber lojenih sveč , 50 „ olja in tahtov za lampe m) na četert leta 3500 slame za postlje 12 liber za obrok.
Št. 2700.
Oznanilo.
(15 9.) 2
Po naznanilu c. k. višjega vodstva za občenje od 29. pr. m. št. 9599/P boste od mesca septembra t. 1. vsak mesec dve naravne vožnji po parobrodih austrijanskega Llojda v Aleksandrio, namreč: 10. vsacega mesca v zvezi v Bombaj-čerto, in 27. vsacega mesca v zvezi v Kalkuto-čerto.
Obe vožnji se boste Korfu dotaknule.
Čas vernitve se ravna po dospelih bri-lanskih brodili iz Indije in Sueca. Bombaj-brod dospe navadno 17 — 18, in Kalkuta-brod 7 — 8. v mescu v Suecu.
Parobrode iz jutrovih deželj spremljajo zdravniški čuvaji in v kontumacii se bodo deržali tako, da zamorejo potniki prispevši koj na suho zemljo stopiti, ako imajo dobre zdravniške spričbe.
To se s tem pristavkom sploh naznani, da se, ker se obe vožnji za prepeljavanje dopisav rabijo, dopisave, ki se imajo poimenovanih parobrodih dalej poslati, vsakterikrat ob takem času pošlejo, da o pravej dobi v Terst dospe; in zavolj tega je potreba, da naj dalj tisti dan, predenj parobrod odjadra, v Terst dospe, to je 9. in 26. vsacega mesca.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 9. septembra 1851.
Hoffmann s. r.