Št. 305 (14.701) leto XLIX.____________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1300 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SRED. IN ABB. POST. GR. 1/70 NEDEUA, 14. NOVEMBRA 1993 UVODNIK Stopimo na zadnji vlak Dušan Kalc Spomnimo se manifesta o zadnjem vlaku za vropo. Podpisala ga je skupina prosvetljenih rzačanov slovenske in italiianskp namHnncl-i —mučili sirasn, ki znajo gledan stvarno m razumno, ki vidijo nekoliko dlje od svojega nosu. To kulturniško - podjetniško gibanje je Mospocelo župansko kandidaturo Hlyja, ki nekako sintetizira vizijo Trsta, ne veC potuhnjenega za obzidje svoje lastne uspavalne neCimr-OSU, masfievalno a oouiuzaoovoijevalne iredente ter revanSistiC-• ^.onun.temvec razgledujočega se po bližnji ni uši okolici v iskanju najboljših šans za preporod ter nov vsestranski razcvet v miru in sožitju. Ta zadnji vlak sedaj Se Čaka. Cez teden dni nomo vsi skupaj na voliščih odločali, ah stopimo nanj, ali pa ostanemo na mračnem, mirujočem peronu jalovih iluzij, vzajemne mržnje m s okanja za preteklostjo in nad preteklostjo, e omo iz volilnih žar potegnili vozovnico za vsa)’ Ce drugega ne, razprsih iz-vnH i“a 311 Jakca tisto zatohlo vzdušje, ki o bolj smrdi po ricinusovem olju. Kar ni TW°i,, ?a k° odgovor te zgodovinske volilne p izkušnje taksen, da nam bo Se naprej usoje- nnt^S j v** P° Praznem peronu, bo svinčeni rn,V nnovnega in materialnega obubožanja mesta v zahvu do kraja prekril vsa upanja. To stnmo struno, ni bila sposobna poživiti. ,, :?v®nci v Trstu smo lahko Se dodatno za-SKrbijeni, kajti Ce nam je povzročila toliko sko-de Žfi --'i-----------1 • Qpta na neposrednem volilnem konsenzu in je pila sad dmomljivih in dvoumnih političnih 1gric, kaj bo Sele sposobna nam v škodo proizvesti druga, direktno izvoljena Staffierijeva o last, podkrepljena s prav tako direktno faSi-snCno podporo. ^ J® tma v preteklosti, kot znano, naSa kronic na mba. Vse to se da doseči in je treba doseči ne tako bomo tudi Slovenci res pripomogli, di Trst ne zamudi zadnjega vlaka. RIM / PO ZADNJEM NAPADU NA VIŠJI SODNI SVET Sodstvo začelo preiskavo o Bossijevih grožnjah Bossi trdi, da je preiskava o dejavnosti Leonija politični manever RIM - Namestnik državnega tožilca v Vare-seju Agostino Abate, ki je v prejšnjih dneh naslovil jamstveno obvestilo parlamentarcu Severne Lige Giuseppeju Leoniju in ga osumil kršitve zakona o javnem finansiranju strank, ima od vCeraj policijsko spremstvo. Tako je na zahtevo podpredsednika Višjega sodnega sveta Giovannija Gallo-nija določil notranji minister Nicola Mancino, potem ko je vodja Severne lige Umberto Bossi v zadnjih dneh večkrat grobo grozil sodniku. Po zborovanju v Le-gnanu, je »senator« tudi v petek ponovil grožnje sodniku, CeS da je za jamstvenim obvestilom »politični manever«. In strankarstva je Bossi obtožil tudi Višji sodni svet. Včeraj je Bossijeve obtožbe povzel predsednik ligine senatorske skupine Francesco Spe-roni, ki pa je skušal nekoliko omiliti tajnikove izbruhe, CeS »Bossi ni fizično grozil sodniku, pac pa ga je enostavno opozoril, da kdor zgreši bo tudi plačal«. Zato je Speroni ocenil kot »smešne« varnostne ukrepe, ki jih je odredil Mancino. Z grožnjami je Umberto Bossi očitno prekoračil mejo. Sef rimskega tožilstva Vittorio Mele je med včerajšnjim zborovanjem Vsedržavnega združenja sodnikov povedal, da je tožilstvo začelo preiskavo o grožnjah voditelja »lum-bardov« in sicer o tistem Vojmk Tavčar stavku, ki je pred dobrim s tajnikom Achillejem mesecem vzbudil ogorCe- Occhettom in voditelji no reakcijo, ko je Bossi sicer obsoja Bossija, obe-opozoril sodstvo, naj se nem pa se boji, da je ne dotika Lige, ker bi v ofenziva KD samo pret-tem primeru »življenje veza za odgoditev datu-sodnikov ne bilo vredno ma volitev. »Bossijeve veC kot 300 lir, ki je cena besede so hude, odražajo naboja za pištolo«. Mele nestrpnost do drugače je pojasnil, da je že prosil mislecih in v tem me pravosodno ministrstvo spominjajo na pet-za dovoljenje za sodno strankarsko večino,« je preiskavo. Tak postopek dejal glavni urednik gla-je predviden v primerih, sila DSL 1’Unita Walter ko ni potrebno do- Veltroni, Occhetto pa je voljenje parlamenta. v Turinu pozival predv- Voditelja Severne lige sem k temu, da se porazi se je vCeraj v Moncalie- Ligo v Genovi, Benetkah riju spet lotil tajnik KD in Turinu in se jo osami Mino Martinazzoli, ki je ter spremeni v »milanski tokrat izbral predvsem in delno lombardijski orožje ironije in Bossija pojav«. S tega vidika ima definiral kot »Paneronija Turin »velike zasluge, zgodovine«. Paneroni, je ker je poleti zaustavil Li-pojasnil tajnik KD, je bil go«, kmet iz okolice Brescie, ki je skliceval zborovanja, da bi prepričeval ljudi, da se zemlja ne vrti okoli sonca. Kot dokaz je vrtel vrC vode: ker je tekočina pljusknila iz vrča, je bilo zanj jasno, da bi tudi morje pluskni-lo z Zemlje, ko bi se vrtela okoli sonca. »Paneroni je bil legist v fiziki, Bossi pa je očitno Paneroni zgodovine,« je dejal Martinazzoli in pri tem ponovil tezo, da »ko se skuša obrniti kolo zgodovine nazaj z rasističnimi prijemi, je nevarno, da spregovori orožje, kot se dogaja na Balkanu nedaleč od italijanske meje«. Martinazzoli in z njim vsa KD je v ostri ofenzivi proti Ligi in pri tem se poslužuje vseh tonov »verbalnega orožja«. Tudi v tem se KD ostro loCuje od taktike DSL, ki Umberto Bossi (arhivski posnetek) NajveCja nevarnost pa je v tem trenutku ofenziva neocentristov in proti njim je Occhetto usmeril glavni del ofenzive. Di Pietro predmet preiskave florentinskih sodnikov? MILAN - »ZaCele so se velike orožne vaje.« Tako je Sef milanskega tožilstva Francesco Saverio Borrelli ocenil novice, da naj bi florentinsko tožilstvo začelo ugotavljati morebitne odgovornosti nekaterih milanskih sodnikov, med katerimi tudi Antonia Di Pietra v okviru preiskave o milanskem parkirišču, kjer je mafija skrivala orožje. Novico so objavili nekateri milanski Časopisi. Po teh naj bi skesanec, ki sodeluje^ milanskim tožilstvom, povedal, da naj bi mu florentinski tožilec Pierluigi Vigna zastavil nekaj vprašanj o vlogi milanskih sodnikov, vendar ta vprašanja in njegovi odgovori naj ne bi sli v zapisnik zasliševanja. Vigna in njegov namestnik Giuseppe Nicolosi sta odločno demantirala novice in jih pripisala poskusu destabilizacije dejavnosti sodstva. Težko je razumeti, kaj se za vsem tem skriva. Dejstvo je vsekakor, da sta Borrelli in Vigna o zadevi govorila pred nekaj dnevi po telefonu in da je Borrelli naslovil florentinskemu kolegu uradno pismo z zahtevo po pojasnilih, vCeraj pa jasno in glasno potrdil popolno zaupanje v vse svoje sodelavce. K jasnosti ni prispeval milanski generalni pravdnik Giulio Catelani, ki je potrdil, da se zanima za vso zadevo, hi ko so mu novinarji pokazali demanti Vigne, je Catelani pripomnil, da »demanti zadeva samo Di Pietra. Kaj pa o drugih?«. JRST / ZUNANJI MINISTER ANDREATTA Opustiti bolezenski objem preteklosti TRST - Italijanski zunanji minister eniamino Andreatta je vCeraj sodeloval a okrogli mizi tržaške Trgovinske zbor-ice o »italijanski politiki za obmejna nioeja v korist Trsta in njegovega razsoja v novi Evropi« (na sliki - foto KRO-• Poleg gostitelja, predsednika zbor-Jce Tombesija, so nastopili podpred-SeQiuk Confindustrie Orlando, tržaški županski kandidat Illy, evroparlamenta-rec Rossetti in upravitelj grupe Tripcovi-ch Della Zonca. Andreatta je v svojem dolgem sklepnem posegu izpostavil nujnost, da Trst končno zamenja vodilni razred, ki je doslej mestu onemogočil, da bi preseglo bolezensko nostalgicnost in rešilo probleme svojega odnosa z zaledjem. VeC na 2. strani NESREČA / DVA OTROKA MRTVA IN DEVET RANJENIH Eksplozija v jaslih Počil je plin, ki je napolnil hodnik v kletnih prostorih NEAPELJ - V kraju Cicciano v okolici Neaplja je vCeraj dopoldne eksplodiral plin in opu-stosil otroške jasli. Pod razvalinami sta izgubili življenje dve deklici, Claudia de Luca in Valentina Piresa, obe stari 3 leta. Ranjenih je bilo še sedem drugih otrok, od katerih trije hudo, ter dva odrasla, in sicer prodajalka iz bližnje trgovine ter hišni upravitelj poslopja, v katerem se nahajajo otroške jasli. Do tragedije je prišlo ob 11.40. Nekaj minut prej je avtocisterna napolnila s propanom 5.000-litrski hranilnik, ki se nahaja v kletnih prostorih poslopja, v katerem so zasebne otroške jasli »Peter Pan«. Po podatkih, ki so jih posredovali gasilci, naj bi eksplodiral plin, ki je OOnapolnil podzemski hodnik pod otroškimi jaslim!. Sam hranilnik je ostal nedotaknjen, sicer bi bila tragedija Se neprimerno hujša. Nekateri Razdejanje pred otroškim vrtcem po eksploziji (Telefoto AP) stanovalci prizadetega ki stoji na drugi strani ne bolnice, poslopja so tik pred ek- ulice. Za dve punčki ni Karabinjerji so vCeraj splozijo zaznali moCan bilo veC pomoči. Nanju zaslišali 5 oseb, med te- smrad pio plinu, ki se je se je zrušil debel zid in mi Soforja avtocisterne, dvigal iz zračnikov in sta bili pri priči mrtvi, ki je pripeljal plin. Izred- vodnih odtokov. Ostale ranjence pa so so- ni občinski komisar Cic- V razdejane jasli so pr- razmerno hitro privlekli ciana Alberto lacono pa vi priskočili na pomoč iz ruševin ter jih nato je nemudoma proglasil delavci tovarne testenin, odpeljali z rešilci v bliž- dan žalovanja. NAPRAVE ZA OGREVANJE IN KLIMATIZACJO SERVIS ZA PECI; TATA FERROU HBIKLIM NICOSIAlel. 040 369135 Hitra pomoč: 0337 / 539231 Kulturni dom v Trstu M DANIŠ V PRIMORSKEM DNEVNIKU Volitve v Nabrežini: 1 intervju z Depangherjem Glorglo Depangher je županski kandidat liste "Skupaj za Devin-Nabrezlno". Danes nam predstavlja svoj program. stran 3........ Zamrznjene izmenične evidenčne tablice Tržaški občinski komisar Francesco Larosa je včeraj za nedoločen čas zamrznil uvedbo izmeničnih evidenčnih tablic v Trstu, ki jo je bil odredil pred nekaj dnevi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v mestu. Popustiti je moral pred valom protestov, ki se je dvignil od vsepovsod. Dvojezične table pri nas in v Evropi Kako je z evropskimi standardi o dvojezičnih tablah v krajih, kjer živijo manjšine? Teh standardov enostavno ni in vsaka država se obnaša po svoje, pa tudi v posameznih državah so razlike med manjšino in manjšino. stran 10 Tržaški oktet na jugu in severu Argentine Na svoji nedavni turneji po Argentini je Tržaški oktet zapel tudi slovenskim zdomcem, ki živijo v Patagoniji ali v Mendozi, ki Je na drugi strani dolge države. Povsod so jih navdušeno sprejeli. ......... stran 15........ La CombustibilesRL 34100 TRST - DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252 • diesel goriva • petrolej za ogrevanje • motorna olja • kovinski rezervoarji • les za kurjavo • razne vrste premoga • briketi • artikli za kampiranje • žar(barbecue) • peči SHell Pooblaščeni prodajalec ta tržaško pokrajino Lubrificanti Izkušenost najboljšega na svetu PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE 2 Nedelja, 14. novembra 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST / OKROGLA MIZA O VLOGI MESTA V OBMEJNI POLITIKI DR2AVE TRST / SPOROČILO ODBORA POGOVOR Z UREDNIKOM ACETOM MERMOLJO Andreatta: Trstu nujen nov vodilni razred Med udeženci razprave na Trgovinski zbornici tudi llly Uoyd Triestino: deželna uprava našla kupca Odbornik Polidori povedal le, da je »uradni kupec« grupa Pretoki - nova kulturna revija Izhajati bo začela v prihodnjih dneh Vlasta Bernard TRST - Prepričana podpora mednarodni vlogi Trsta in njegovi integraciji Cez mejo, zmeren optimizem glede bruseljske rešitve problema finančnega centra oSshore in relansi-ranje Srednjeevropske iniciative. V te tri točke bi lahko strnili včerajšnji nastop italijanskega zunanjega ministra Beniamina Andreatte v Trstu, kjer se je .na Trgovinski zbornici udeležil okrogle mize pod geslom »Italijanska politika za obmejna območja v korist Trsta in njegovega razvoja v novi Evropi«. Pred zunanjim ministrom so nastopili predsednik tržaške zbornice Giorgio Tombesi (ki je orisal najpomembnejše povojne ukrepe tim. mejne politike italijanske države), podtajnik pri zakladnem ministrstvu Sergio Coloni (ki je med drugim opozoril, da ostajajo osimski sporazumi o gospodarskem sodelovanju s Slovenijo in Hrvaško še naprej veljavni, da pa jih je treba dopolniti z natančnejšimi indikacijami), eden od podpredsednikov Confindustrie, Orlando, tržaški županski kandidat Riccardo Illy (ki je nastopil v vlogi pooblaščenega upravitelja družinskega podjetja), pooblaščeni upravitelj pomorske družbe Tripcovi-ch Agostirio Della Zonca in evropski poslanec Giorgio Rossetti (ki je med drugim poudaril, da je Furlanija-Julijska krajina s Trstom operativni terminal EGS za odnose s Slovenijo in ostalo srednje-vzhodno Evropo). »Trst je še vedno mesto, ki na dramatičen naCin doživlja odnose med nacionalno in drugimi mednarodnimi skupnostmi,« je v uvodu svojega dolgega posega ugotovil minister Andreatta, »zato je še naprej razpet med svojo zgodovino žaljenj na eni in željo po izkoriščanju priložnosti, ki se mu ponujajo onstran meje, na drugi strani. Spominov in nostalgije se ni mogel rešiti predvsem po zaslugi svojega vodilnega razreda, ki ga je vodila želja po ohranjanju problema in mu je bila govorica njegovega reševanja tuja, kar se je spremenilo v pravo bolezen. Na dlani je torej, da mesto potrebuje leadership, ki bo znala potisniti nostalgijo v pozabo in ki bo uveljavila Slataperjevo resnico, da v žilah vsakega Tržačana teCe mešana kri.« Včerajšnje srečanje je Andreatti vsekakor potrdilo, da se tržaški vodilni razred vendarle spreminja in da bodo bližnje volitve odločilne v tej smeri. Vse njegovo izvajanje je bilo NOVICE Čedalje ostrejše polemike okrog afere Sisde RIM - Polemika o aferi obveščevalne službe Sisde se nadaljuje. Potem ko je rimsko tožilstvo izročilo gradivo sodišču za ministre s predlogom, naj poglobi položaj bivših ministrov Antonia Gave in Vincenza Scottija ter naj arhivira postopek glede sedanjega ministra Nicola Mancina, je vCeraj vrnil mandat izrednega komisarja salemske občine Antonio Lattarulo, šef kabineta z ministrom Gavo. Lat-tarulo je poudaril svojo nedolžnost, dodal pa, da se mu zdi oportuno vrniti mandat. Prav tako je poudaril svojo nedolžnost prefekt Raffaele Lauro, bivši šef kabineta ministra Mancina, ki danes vodi odsek za obmejna območja. Z ofenzivo pa nadaljuje bivši premier Bettino Craxi, ki je vCeraj ostro kritiziral dejstvo, da so bili aretirani funkcionarji obveščevalne službe osumljeni atentata na ustavo. Ta obtožba, je izjavil Craxi, se zdi kot nalaC za prikrivanje resnice, medtem ko bi bil interese vseh, da se afera razišče. Ministrica za zdravstvo odgovarja Vatikanu RIM - »Minister za zdravstvo ne sme dajati informacij o katoliški doktrini, paC pa je dolžan informirati skupnost.« Tako je poudarila ministrica za zdravstvo Maria Pia Garavaglia v odgovor na kritike Vatikana v zvezi z brošuro »Dobro počutje ženske«, ki jo je izdalo ministrstvo za zdravtvo in v katerem je govor tudi o kontracepciji in kotracepcijski tableti. Zaradi brošure in zaradi domnevnih izjav o koristnosti tablete je vatikansko glasilo pred nekaj dnevi odpovedalo intervju z ministrico o hemode-rivatih. Maria Pia Garavaglia, ki je sodelovala na seminarju o pastorali med zdravstvenim osebjem, je odločno poudarila, da se prav kot katoličanka zaveda jasne razlike, med tem, kar je v prisotjnosti države in tem, kar je v prisotjnosti Cerkve. SSŠ o preklicu natečaja TRST - Drugi odstavek 5. člena zakonskega odloka št. 155 z dne 22. maja 1993, na katerega se minister v svojem preklicu sklicuje, podaljšuje lestvice za vstop v stalež še za šolsko leto 1993/94. Lestvice za vstop v stalež na slovenskih osnovnih šolah pa so izčrpane že veC kot eno leto. Poleg tega 15. člen zakona 417/1989, ki je specifičen za manjšinske šole, pravi, da v primeru, da so lestvice izčrpane in so razpoložljiva mesta za vstop v stalež, se nateCaj razpiše nemudoma (»immediatamente«). Ce torej ne bo druge rešitve, bo Sindikat slovenske šole z oškodovanimi Članicami podvzel pravno pot. Predstavitev prevoda programov za otroške vrtce TRST - Deželni šolski urad nas je obvestil, da so v ponedeljek, 8. novembra, na Opčinah predstavili slovenski prevod programov za državne otroške vrtce. Na predstavitvi so med drugimi spregovorili deželni šolski skrbnik Čorbi, nadzornica za slovenske osnovne šole Križmanova in prevajalka Sonja Hrovatin. Skoda, da nismo za predstavitev izvedeli prej, sicer bi o njej obširneje poroCah. ii ■ S iii ■ S 'i IB Italijanski zunanji minister Beniamina Andreatta zato zasnovano prav na tej predpostavki, na nujnosti kakovostnega preobrata v tržaški pohtiki in novega odnosa do zaledja. Tudi Rim si je torej dokoCno na jasnem o vlogi, ki naj bi jo mesto z vso deželo imelo v interesu države: v ta okvir sodi tudi njegova konkretna namera, da bo prihodnje srečanje šefov vlad Srednjeevropske iniciative prav v Trstu. Italija bo namreč prihodnje leto prevzela predsedovanje in ob tej priložnosti namerava dati Iniciativi novega zagona. Minister se je nato podrobneje zadržal ob še vedno zamrznjenem tržaškem finančnem centru offshore, za katerega se še ne ve, kaj bo odločil Bruselj. Italija ima namreč v okviru dvanajsterice toliko težav, da bi center pod njihovo težo kaj lahko ostal neuresničena želja in prav temu se namerava minister ob bližnjem sestanku s komisarjem van Mirtom izogniti, zato je odsvetoval vsako vmešavanje Dežele v ta problem. O tem se je Andreatta ob robu tržaškega obiska pogovarjal tudi s predsednikom deželne vlade Fon-taninijem, s katerim sta kot kaže vendarle našla skupni jezik. Veliko pozornosti je Andreatta posvetil tudi italijanski manjšini v Istri, ki naj bi prispevala k demokratični rasti sosednjih držav in k njunemu (nujnemu) vključevanju v EGS, pri odnosih s Slovenijo, ki se jih je večkrat dotaknil, pa je vztrajal pri potrebi po prilagoditvi lastninskih predpisov evropskim normam, kar med drugim velja tudi za Avstrijo: »Ne pričakujem, da bi Slovenija odprla vrata velikim nepremičninskim agencijam, paC pa sem tamkjašnjim kolegom predlagal, naj dajo zgled dobre volje in omogočijo, da bi lahko bivši lastniki odkupili malo nepremičninsko posest,« je zaključil italijanski zunanji minister. TRST - Dežela je našla kupca za tržaško pomorsko podjetje Lloyd triestino: z neprikritim tonom zadovoljstva je vest na običajni tiskovni konferenci, ki jo deželni odbor FJK prireja malodane po vsaki seji, novinarjem sporočil deželni odbornik za prevoze Polidori. Odogovor na vsako določnejše vprašanje o tem', kdo je kupec, bo »no coment«, je še pristavil odbornik, ki pa je le povedal, da gre za grupo, v zadnji fazi pa bi lahko postala naveza kupcev. Vsekakor pa se bodo nadaljevala že dogovorjena srečanja in stalna dogovarjana s podjetjem Finmare in odgovornim za zaposlovanje pri italijanski vladi Borghinijem: vsem rimskim prizadetim je že bil poslan faks z obvestilom o »uradnem kupcu«. V splošnem so se številni predstavniki deželnega odbora, ki so se s predsednikom Fontani-nijem udeležili srečanja z novinarji (tudi teh je bilo neobičajno veliko), zelo pohvalno izrazili o delu odbora in seveda tudi lastnem, kajti »povedati je le treba, kdo je kaj naredil«. Fontanini je bil zadovoljen, da se bo končno le srečal z italijanskim zunanjim ministrom An-dreatto, za kar je moral večkrat zaprositi; odbor- nik za industrijo Sedran se je pohvalil, da bo rešil videmski obrat Solari; odbornik za finance Ar-duini je povedal, da bo z osnovanjem nove pogodbe glede deželne zakladnice Dežela precej prište-dila, odbornik za zdravstvo Fasola je »napovedal vojno« italijanski vladi in odbornica za kulturo Guerra je poročala o nekaterih imenovanjih in finančnih posegih. V zvezi z deželno zakladnico je treba še omeniti, da je v skupini bančnih zavodov, ki bodo odslej opravljali ta servis tudi goriška Kmečka banka, medtem ko bo vodilno vlogo opravljala tržaška hranilnica CRT. Na področju zdravstva pa italijanska vlada »spotoma« spreminja odločitve, kar še posebej prizadeva najbolj dejavne dežele, med temi pa je tudi FJK: ogorčenje odbornika Fa-sole se je prvenstveno nanašalo na gradnjo zdravstvenih objektov, glede katerih so že odobrili naCrte, ki pa po novem ne bodo veC deležni sredstev ali vsaj dela leteli. Zato se bo deželni odbor FJK »poslužil vseh poti, tudi sodnih«. In končno še kultura: Maria Masau Dan, direktorica tržaškega muzeja Revol-tella, bo vodila še Deželni center za katalogizacijo in obnavljanje umetnin v Vili Manin, (bip) RIM / VCERAJ NOVA TISKOVNA KONFERENCA PREISKOVALCEV Umor Falconeja naročila mafija so pa še droge odgovornosti Sodnik Tinebra: Preiskava bo pojasnila vse dvome Sodnik iz Caltanissette Giovanni Tinebra (AP) RIM - Sodnika Giovan-nija Falconeja in njegovo spremstvo je umorila mafija po naročilu njenega voditelja Totoja Riine. Toda za zločinom, ki je dramatično odjeknil v vsem svetu, najbrž ni samo Cosa nostra, paC pa še marsikaj drugega. To je mogoCe sklepati iz besed šefa državnega tožilstva iz Caltanissette Giovannija Tinebre, ki je imel vCeraj skupaj s palermskim kolegom Gian-carlom Casellijem, notranjim ministrom Nicolo Mancinom, pravosodnim ministrom Giovannijem Consom in predstavniki protimafijskih oddelkov novinarsko konferenco na sedežu notranjega ministrstva v palači Vimi-nala. In prav to, kdo je za mafijo, po Čigavem naročilu je »hobotnica« umorila sodnika Falconeja, je bilo glavno vprašanje, ki so ga z raznih zornih kotov zastavili novinarji. Tinebra je poudaril, da preiskovalci raziskujejo vse možnosti in da se ne bodo ustavili, dokler ne bo pojasnjen vsak dvom. Novinarjem je očital, da so dali preveč poudarka domnevnemu političnemu zakulisju zločina, medtem ko to plat tožilstvo še raziskuje. Priznal pa je vsekakor, da sodstvo skuša ugotoviti, ali »so med tistimi, ki so hoteli Falconejevo smrt, tudi ljudje, ki ne sodijo v mafijske kroge«. Kar je za Tinebro preiskovalna hipoteza, pa je za poslanca Giuseppeja Ayalo, bivšega sodnika, ki je sodeloval s Falco-nejem v protimafijskem poolu, gotovost. »Prepričan sem, da za pokolom pri Capaciju ni samo mafija, saj je bil Falcone umorjen v Času, ko smo s težavo volili novega predsednika republike, ko se je novo šele nakazovalo in staro bilo komaj poraženo na volitvah«. Posredna potrditev o političnem zakulisju pa je bil tudi apel sodnikov novinarjem, naj jasno zapišejo, da so bili uspehi v boju proti mafiji doseženi z novo zakonodajo, ki omogoča uporabo skesancev in ki predvideva za mafijce strogo izolacijo v zaporih. Opaziti je namreč nevarne manevre prav proti tej zakonodaji v trenutku, ko je obrodila prve sadove. (VT) TRST - V Času, ko se krčijo možnosti in krog kulturnega delovanja, ko se sploh življenjske razmere naše manjšine vedno bolj utesnjujejo in ko se nam ponuja vedno manj razlogov za optimizem, nas je razveselila spodbudna in optimistična vest. V prihodnjih dneh bo namreC izšla nova kulturna revija, kakršno smo si vsa ta leta želeli. Njen naslov je Pretoki, njen urednik pa je Ace Mermolja, ki smo ga zaprosili, da nam na kratko oriše njene namene, vsebino in naCrte. »Novica o novi reviji vzbuja radovednost, saj poslušamo predvsem sporočila o krčenju kulturnih dejavnosti. Kako je sploh prišlo do Pretokov? Misel na revijo tli med delom slovenskih "zamejskih”, beseda je antipatična, intelektualcev že leta. Sedaj smo se nekateri odločili, da poiskusi-mo; tudi zato, da ne bi zboleli od same depresije.« Je to edini razlog? »Revija ne more biti zdravilo za živce. Zanjo je nastalo nekaj konkretnih pogojev. Člani goriške Kulturne zadruge Maja so rekli, zakaj ne bi pričeli z izdajanjem revije? Nikjer ne piše, da mora biti finančno deficitarna, bila pa bi konkreten prispevek kulturi. Podobna razmišljanja so se prepletala v Komisiji za kulturo pri SKGZ, v goriškem odboru organizacije in med prijatelji.« So se ustvarili torej finančni pogoji za revijo? Zdi se, da so bili prav negativni finančni trendi razlog, da doslej ni prišlo do takšnega poskusa. »Ni prav tako. Revija je tveganje, je podjetje, za katerega se bo treba boriti, saj je danes vedno manj stvari zajamčenih. Bistveno je, kaj hočeš z revijo doseči, kaj hoCeš povedati, komu jo namenjaš in seveda, kdo je zanjo zainteresiran. Njeno življenje bo odvisno od rezultatov.« Kateri so torej globlji razlogi za revijo. Kako je prišlo do imena Pretoki? »Najprej naj povem, da bo revija namenjena esejistiki, raziskavam, literaturi, umetniški in družbeni kritiki, itd.« Vendar, kakšna bo vsebina? »Pretoki so programski naslov. Naš domači svet, Slovenijo, Evropo prepredajo močna protislovja. Po eni strani zapažamo voljo po integraciji, ki naj bi spoštovala posamezne narodne in drugačne identitete. Po drugi strani vidimo (in tudi živimo) močne etnocentrizme, skrajne regionalizme, ideološke spopade, voljo po dominaciji močnejšega nad šibkejšim. Veliko novega je v našem življenju, hkrati pa se v to novo vriva veliko starega; stvari in stališča, ki smo mislili, da so mrtva. Intelektualci ne morejo spreminjati sveta z besedo. So pa dolžni, da razmišljajo, išCejo neke odgovore v sedanjosti in preteklosti; tako lahko postane beseda pomembna. Na tak naCin lahko prispevajo k temu, da se tudi različne misli pretakajo, soočajo in po malem rušijo zidove. Beseda pretoki kaže v pozitivno smer...« Bo torej revija aktualistična? »Vsakemu svoje: novinar spremlja trenutni potek dogodkov. Književnik, zgodovinar, filozof, psihoanalitik, urbanist, sociolog in drugi pa ne morejo znotraj svoje stroke ignorirati življenja, ki je v njih in izven njih. Tudi razmišljanje o preteklosti odraža potrebe današnjosti in hkrati to današnjost osvetljuje.« Ne gre torej za klasično leposlovno revijo. »Literatura in umetnost bosta imeli v reviji pomembno mesto. Zdi pa se mi pomembno, da hodijo po mejnih prostorih, to je tam, kjer se življenje lomi in spaja, zbližuje in oddaljuje, ljudje z različnimi osebnimi in strokovnimi izkušnjami. Morda je bolj zanimivo in tudi bolj učinkovito, da kompleksne pojave opazuješ iz veC zornih kotov.« NaCrt je ambiciozen. Nastal je v manjšini, verjetno se bo sreCal s številnimi problemi, začenši s sodelavci. »Stava je stava, ambicioznost pa je zanimivejša od pritlehnih načrtov. Manjšina je lahko dober prostor. Sami Slovenci v Italiji imamo relevanten kulturni "potencial”. Poznamo italijanske razumnike, ki si želijo sodelovanja (bolj kot si vCapih predstavljamo), imamo naravne Vezi s Slovenijo. Na avstrijskem Koroškem je odmanjkalo Mladje, ne pa pisci in oni imajo stike z nemškim svetom. Tu blizu je zanimiv istrski "laboratorij”' kjer se zrcali veliko tega, kar razdvaja in tudi združuje svet. Ce nam uspe sestaviti ta mozaik...« Kako ga boš sestavljal? »Sam gotovo ne. Ze prva številka, to je številka nic (izraz je tehničen), je sad srečanj in razprav. To bo konkreten izziv, revija mora seveda imeti kompetenten uredniški odbor, skupino dobrih in zanesljivih (v delovnem smislu) sodelavcev, ustvariti se mora razmišljujoCa družba. Jasno pa je, da potrebuje tudi domače vaško društvo nekoga, ki stvari animira in konkretno izpelje.« Nam lahko kaj veC poveš o prvi številki? »Prva številka je listek za vlak. Revija mora biti revija sodelavcev. Odbor, sodelavci, bralci jo bodo obogatili s kritikami, predvsem pa s predlogi, novimi idejami. Potovanje morajo uresničiti urednik, odbor, sodelavci, bralci, a tudi novi sponzorji in meceni, ki jih projekt zanima. Prva številka je nastala v "ožjem” krogu; vanj pišejo Košuta (Miran), Fonda, M. Ver-ginella, Vocci, Sodomaco, Kravos, Obit, Cuk, GombaC, Kolšek in jaz. Vabljenih je bilo veC avtorjev, ki so obljubili prispevke za naslednje številke. Seveda se mora krog širiti. To je veliko lažje, ko je nekaj "zunaj”. Bistvena je kvaliteta. Vabimo vse pisce, ki jih takšno dejanje zanima.« Kaj pa bralci? »Revija bo izhajala najprej v slovenščini. Sanjarimo o večjezičnih dvojčkih. Življenje revije bo seveda v odločilni meri odvisno od bralcev. Zato gredo ambicije Pretokov v kvaliteto in berljivost« _ V KULTURNEM DOMU / NASTOP SKUPINE MOJCE HORVAT SREČANJE "JULIJSKE ALPE" Temperamentnost in eleganca mladih plesalcev Niz plesov iz slovitih musicalov, solističe točke in moderni ter standardni plesi v paru Sinočnji nastop mladih plesalk in plesalcev iz skupine Mojce Horvat v Kulturnem domu (foto S. Ferrari) je občinstvo ponesel naravnost v središče Broadwaya, saj je bil v skupinskih točkah tudi pregled popularnih ameriških musicalov, od otvoritvene točke iz starega Guys and Dolls do letošnje uspešnice Will Ro-ger’s Follies s postankom na mambu iz Pyjama Game. Seveda ni manjkal elegantni step, s katerim je pri nas povezano ime Freda Astaira, ki nam ga je skupina prikazala v povsem novi točki iz Gershvvinovega Crazy For You. Iz tega musicala so iz- brali kar dva plesa, torej jim je res pri srcu, kar pa ni nic Čudnega, saj so s skupinsko točko, v kateri nastopa 24 plesalcev, zmagali na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu v Maastrichtu. Vmes so se zvrstili še solistični in parni plesi, s katerimi so nastopajoči osvojili marsikatero prvo mesto na raznih prvenstvih. Včerajšnja predstava je navdušila žal ne preštevilno občinstvo. Kot je povedala ustanoviteljica in voditeljica skupine Mojca Horvat, bodo podobno plesno šolo skušali ustvariti tudi v Trstu. (bov) Pomembna vloga Kugyja na stičišču treh dežel TRST - V kongresni dvorani velesejemskega razstavišča je planinsko društvo XXX. Ottobre vCeraj proslavilo 75. obletnico ustanovitve. Zbralo se je veliko gostov, tudi iz Slovenije, med katerimi je bil tudi Častni predsednik PZS Miha Potočnik, starosta slovenskih alpinistov. Goste je pozdravila godba na pihala “Refolo“. Svoj jubilej je društvo proslavilo z zasedanjem o Julijskih Alpah, na katerem so se srečali predstavniki planinskih organizacij treh dežel, glavno “besedo” pa je na njem imel sloviti alpinist in pisatelj treh naro- dov Julius Kugy, katerem11 je bilo srečanje posvečeno. Za govorniškim odrom s° se zvrstili razni predstavniki iz treh dežel, ki s0 predvsem poudarili važnost Kugyjevega poslanstva: bil je Človek, ki ni PoZ’ nal meja, narodnostne mržnje so mu bile tuje, prijatelj je bil z vsemi m nikoli se ni oziral na to, kateri narodnostni skuj pnosti je kdo pripadal. Bn je paC “kralj Julijskih Alp“, kot ga je oznad Miha Potočnik, katerem1-1 se je planinsko društvo XXX. Ottobre poklonilo z lepo pobudo, ki je požela veliko odobravanja. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Nedelja, 14. novembra 1993 .PROMET / TRŽAŠKI OBČINSKI KOMISAR LAROSA SE JE VDAL PROTESTU Izmenične tablice za zdaj zamiznjene Izmeničnih evidenčnih tablic za zdaj ne bo. Tržaški občinski komisar rrancesco Larosa je namreč včeraj za nedoločen Cas zamrznil odredbo, s katero je bil v sredo, 10 t m- določil, da bi novi režim omejitev uvedli z jutrijšnjim dnem. Zamrznitev svoje odredbe komisar utemeljuje 2 vrsto razlogov. Najprej poudarja, da so tržaški °jCarT zav°ljo same odredbe razumeli, da je problem onesnaženosti zraka v Trstu resen in da se ga je treba lotiti z novimi omejitvami. Nato komisar omenja zaskrbljenost, ki so jo v teh dneh izrazili delavci in gospodarstveniki najrazličnejših sektorjev nad napovedanimi novimi omejitvami. K temu Larosa dodaja potrebo, da bi uvedbo izmeničnih evidenčnih tablic Se preverili, bodisi kar zadeva področje, na katerem naj bi novi režim omejitev veljal, kot tudi kar zadeva urnike in pa še kategorije prebivalcev, ki naj bi ga bili oproščeni. V ta namen Larosa napoveduje nova posvetovanja s predstavniki raznih slojev in kategorij prebivalcev. Komisar zamrznitev svoje odredbe nadalje utemeljuje z izboljšanjem stanja onesnaženosti v Trstu. Po včerajšnjih meritvah Krajevne zdravstvene enote je namreč količina Prvi sneg na Krasu ma otLT'0®,,80 ie b-itos pojavil razmero- pobelil strehe in gmajno, kot je videti na traj je marsik^6^ zveCer *n vCera) ziu" sliki Davorina KrižmanCiCa. Pihala je tu- Cmi^a ■ ■ Jerasu naletavalo, v Pa Je sneg, sicer le za kratek Cas, [-Bazovica / shod sredi vasiH Danes proslava ob 20-letnici spomenika di razmeroma močna burja, temperatura pa je padla na zimsko raven. Danes ob 14.30 bo v Bazovici proslava, v počastitev 20-letnice postavitve spomenika sredi vasi padlim vaščanom in padlim v osvobodilnem boju. Proslava, menijo elani odbora za postavitev spomenika, ne sme izzveneti samo kot nekaj retoričnega, kot samo spomin na preteklost, temveč kot priložnost, da se pred tem lepim obeležjem zberejo vsi, ki so ]im pri srcu mir, svoboda, demokracija, pa tudi vrednote prijateljstva in “bnega sožitja. Proslava se bo začela s sprevodom in polaganjem vencev, nato pa bodo pred spomenikom nastopih domači osnovnošolci in dijaki 1. raz-reda nižje srednje šole, Tržaški partizanski pevski zbor Tomažič z vrsto partizanskih pesmi, od znane ”Le vkup uboga gmajna” do zaključne ”Na juriš”, uradna govornika pa bosta Bogo Gorjan, elan Zveze borcev Slovenije, ter parlamentarec Mario Bettoh, podpredsednik pokrajinskega združenja ANPI iz Pordenona. Na proslavi bo sodelovala tudi godba na pihala V. Parma iz Trebe. Organizatorji proslave želijo, da bi bila udeležba Cim številnejša, da bi v teh težkih trenutkih, ki jih preživljata italijanska država in njena demokracija, prišel prav iz Bazovice poziv k utrjevanju naCel demokracije, svobode in mirnega sožitja, (ni) DOLINA ČRNA KRONIKA Na Opčinah so neznanci vlomili v 25 avtomobilov V petek zveCer okrog 20. ure so neznanci na Opčinah vlomili v približno 25 parkiranih avtomobilov ter iz njih pobrali radijske sprejemnike m druge dragocenosti. Avtomobili so bili parkirani v ulicah Hermada, della Vena, dei Salici in Doberdo, zlikovci pa so 2a svoj podvig izbrali dokaj ugoden Cas, saj je tedaj divjala prava nevihta. Preiskave vodi openska policija. Po mnenju preiskovalcev so zlikovci Po vsej verjetnosti narko-rnani, vendar ni mogoče izključiti tudi drugih možnosti. Tatinska odjemalca V trgovini elekronike Murrisoft v Ul. Torrebian-ca 26 sta se v petek okrog 18. ure pojavila dva navidezna odjemalca, po vsej verjetnosti tuja državljana. Zanimama sta se za računalnik, potem pa odšla, češ da nista našla primernega artikla. V prodajalni so šele potem opazili, da sta odnesla računalnik za 4 milijone lir. Kradla je hlače Na policiji so včeraj prijavili 32-letno Vero Dubrovino iz Trsta, ker je skušala ukrasti par hlač (vrednost 70 tisoč lir) v veleblagovnici COIN. Cvetu Marcu v zadnji spomin Nepričakovano nas je te dni zapustil Cveto Marc, Borštan po rodu, a DolinCan po življenjski izbiri in okoliščinah, kul-tumo-prosvetni delavec s posebnimi zaslugami na glasbenem področju. Kot rečeno, se je Cveto Marc rodil v Borštu, julija 1915. leta. 2e v otroških letih je kazal veliko zanimanje za glasbo: takratni kapelnik vaške godbe ga je tako zaCel učiti trobento, pri domačem orglarju Hreščaku pa se je zaCel zbliževati z glasbeno teorijo. Šolanje je nadaljeval v Trstu, pri prof. Cahu, pri katerem se je uCil klavir in harmonijo. Med tem Časom je zaCel voditi cerkveni pevski zbor z GroCane in Vrhpolja, večkrat je že orglal tudi v Ricmanjih. Svojo veliko ljubezen do zborovskega petja ie dokazal še v vojnih letin, ko se je z drugimi slovenskimi fanti znašel v posebnem bataljonu v L’Aquili in tam ustanovil pevski zbor. Nekaj Časa med vojno je orglal v Dolini in vodil tako tudi cerkveni pevski zbor. Ko se je iz partizanov vrnil domov, je postal še elan dolinske godbe. Od leta ’49 do ’55 je vodil dolinski zbor Valentin Vodnik, ki se je pravkar izoblikoval v moški zasedbi. Cveto Marc je bil pred 25 leti tudi soustanovitelj in prvi zborovodja moškega pevskega zbora Fran Venturini pri Domju. Pozneje je veC let vodil mešani zbor Jadran iz Milj, istočasno je posvečal svojo pozornost mackoljansbemu cerkvenemu pevskemu zboru. Ko se je pred nekaj leti ustanavljal zbor upokojencev dolinske občine, je bil Cveto Marc postavljen za zborovodjo. To vlogo pa je opravljal še do prejšnje sezone. Damiana Ota ogljikovega dvokisa in svinca daleC pod varnostno mejo. Naposled Larosa omenja tudi željo, da bi prebivalstvu prizadel Cim manj nevšečnosti. Mimo vsega tega pa je jasno, da je do zamrznitve odredbe prišlo zaradi velikega in skorajda eno-dušnega vala protestov, ki se je dvignil ob napovedi uvedbe izmeničnih evidenčnih tablic. Od srede pa do vCeraj so se kritično oglasili predstavniki političnih strank, sindikatov, trgovcev, obrtnikov, industrijcev, in to v najrazličnejših tonih, od vljudnostnih do skrajno napadalnih. Obrnili so se neposredno na samega Laroso in na njegove sodelavce kot tudi posredno prek sredstev javnega obveščanja. Tako so npr. zeleni zaceli zbirati podpise pod peticijo proti uvedbi režima izmeničnih evidenčnih tablic, Ceš da je povsem neučinkovit in škodljiv za prebivalce. V isti peticiji je reCeno, naj bi tržaška občinska uprava raje trajno zaprla ožje tržaško mestno središče (npr. od Senenega trga do nabrežja, kot je svoj Cas predlagla KZE), oblikovala resen program za okrepitev javnih prevozov in znova uvedla tramvaje. VCeraj je na volilnem srečanju Zavezništva za Trst sistem izmeničnih tabbe ostro kritiziral tudi turinski izvedenec Angelo Tartaglia, ki je poudaril, da se je ta sistem že slabo obnesel v drugih mestih po Italiji, v katerih so ga uvedli. Larosovo odredbo so skrajno negativno ocenili tudi kandidat DSL za tržaški občinski svet Gianni Scorzoni Menegazzi, ki bo o tem priredil tiskovno konferenco jutri ob 14. uri v avtobusni Čakalnici pred Tovarno velikih motorjev v Boljuncu. Sindikati CI-SAL, CISAS in CONF-SAL pa bodo jutri opoldne priredili protestni shod proti Larosovi odredbi na Trgu Zedinjene Italije. Koliko je Larosova odredba nepopularna, lahko pove tudi dejstvo, da so proti njej zaceli objavljati pozive tudi navadni državljani. Tako smo vCeraj prejeli nekaj takšnih pozivov. V enemu izmed teh skupina podpisnikov tržaškemu občinskemu komisarju napoveduje celo vojno. Upamo, da le do tega ne bo prišlo. VOLITVE / DEVIN-NABREŽINA "Skupaj za sožitje in razvoj občine" Županski kandidat Giorgio Depangher o programu, civilni družbi in vlogi strank Giorgio Depangher je županski kandidat liste "Skupaj za Devin-Na-brežino“, ki prihodnjo nedeljo konkretno starta na volilno zmago. Lista je nastala na pobudo civilne družbe (društev, krožkov in neodvisnih javnih delavcev), ob njenem nastanku pa so jo podprle SKP, DSL, Slovenska skupnost, zeleni in tudi nekateri italijanski in slovenski socialisti. Profesor Depangher, to kar je bilo še pred meseci utopija, je danes stvarnost, saj so našli skupen jezik stranke in ljudje, ki so bili do vCeraj na različnih političnih stališčih. Kako je prišlo do tega? V to nas je seveda silila nova volilna zakonodaja. Združitev pa je pospešila tudi skupna ugotovitev, da pravične odnose med Italijani in Slovenci v naši občini zaščiti lahko le narodnostno mešana uprava, ki odraža vse tukaj živeCe komponente. Naša lista se predstavlja s programom, ki jamči, da bo novi odbor res zastopal interese in pričakovanja vseh občanov. Volilcem se torej predstavljate kot narodnostno mešana lista, ki odklanja vsakršno konfrontacijo na etnični ravni? Naša, kličimo jo pisana sestava je razvidna tudi iz same kandidatne liste za občinski svet. Prepričan sem, da učinkovito zastopamo tako slovensko kot italijansko prebivalstvo, občane istrskega porekla in tudi ljudi, ki so se pozneje naselili v našo občino. Med volilno kampanjo sedaj nekam vsi govorijo o bratstvu in prijateljstvu, v resnici pa so nekatere liste nastale prav na etnični ravni. Lahko brez težav rečem, da smo mi edini, ki smo vprašanje sožitja in sodelovanja med našim prebivalstvom postavili na vrh upravnega programa. Vi niste prav nova osebnost na političnem in upravnem prizorišču, nekateri Vas tudi obtožujejo, da se v bistvu "ostanek starega". Kako odgovarjate na te očitke? Gotovo imam za sabo bogato upravno in politično izkušnjo. Pri oblikovanju kandidatne liste smo najprej stremeli po novostih (pri veliki večini kandidatov gre za povsem nove obraze), novin- iiias i • & OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PUN, VODO - TRST razpisuje javno selekcijo za naslove in preizkišnje za sprejem v službo ENEGA TEHNIČNEGA URADNIKA NA TEHNIČNEM ODDELKU ZA ELEKTRIKO z vpisom v kategorijo « BI » kolektivne delovne pogodbe za uslužbence občinski podjetji za elektriko. Med drugim so zahtevani Se naslednji pogoji: - da je kandidat dopolnil 18. leto starosti in da ni starejši od 35. leta na dan 14. november 1993. Za uslužbence A.C.E.G.A., občine Trst in drugih občinskih podjetij ni starosmih omejitev; - kandidat mora imeti diplomo “Industrijski elektrotehnični izvedenec (Perilo industriale elettrotecnico)” ali “Tehnik električne in elektronske industrije (Tecnico delle industrie elettriche ed elettroniche)” državnega industrijsko - tehničnega šolskega zavoda ali katere druge enako priznane šole. Interesenti bodo lahko dvignili razpis - na katerem so vsa dodatna pojasnila in zahtevani pogoji - v podjetju: v oddelku za osebje, sektor za izbiro uslužbencev, TRST, ULICA BELLINI 1/B, C. nad., soba št. 48/A (telefon 7793 484), od 7.30 do 13. ure vsak delavnik. Rok za predložitev prošenj zapade nepreklicno dne 13. decembra 1993 ob 13. uri. GLAVNI DIREKTOR (prof. inž. Gaetano Romanb) Trst, 14. novembra 1993 Prof. Giorgio Depangher (foto KROMA) ce, Ce jih lahko tako imenujem, pa spremljalo tudi nekateri izkušeni ljudje, ki bodo še kako dragoceni pri vodenju Občine. Novost in izkušenost sta torej bistveni značilnosti naše liste. Kakšno vlogo so imele stranke pri nastajanju in kasnejšemu oblikovanju te liste? Živimo v delikatnem prehodnem obdobju, v katerem tudi stranke iščejo svojo novo vlogo v družbi. V našem primem lahko rečem, da so stranke naredile korak naprej, saj so sprejele sugestije in poznejše sodelovanje s krožki, društvi in organizacijami, ki delujejo na teritoriju ter tudi z osebnostmi, ki se doslej niso nikoli ukvarjale s politiko. To je pomemben dosežek, ki v pozitivnem označuje našo listo. Preidemo k programu. Ob sožitju ste na prvo mesto postavili sanacijo občinskih blagajn. Kako boste to izpeljali? Najprej moramo pravzaprav toCno ugotoviti višino tega primanjkljaja, o katerem krožijo raznovrstne in, upam si trditi, tudi netočne vesti. Občina bo morala gotovo ubrati pot prodaje dela imetja in nepremičnin, ki so za upravo nerentabilne. Istočasno pa bo morala smotrneje in pazljiveje upravljati svoj proračun. Kaj nameratave s Se-sljanskim zalivom? Cimprej bo treba ustvariti pogoje, da bo zaliv, morda že prihodnje poletje, spet dostopen jav- nosti. Za to so potrebni nekateri takojšnji posegi, kot so ureditev stranišč, kopalnic in parkirišč. V daljši Časovni perspektivi pa bo treba stremeti po razvojnem naCrtu, ki bo po eni strani spoštoval dosedanje ministrske sklepe, po drugi pa globalnost vseh posegov, ki so nujni. Mi vsekakor odločno nasprotujemo kakršnim koli ”mega projektom" v Sesljanskem zalivu. Kaj pa zaščita teritorija in predvsem načrtovani Kraški park? Glede parka se bo občinska uprava, Ce bo seveda zmagala naša lista, zoperstavila vsakršnemu posegu in vsakršnemu naCrtu, ki bi bil vsiljen prebivalstvu in ki bi bil v nasprotju z našo stvarnostjo in z njenimi potrebami. Pred vsakim posegom morajo pristojni prisluhniti kraškemu prebivalstvu in spoštovati njegove tradicije ter gospodarske panoge, začenši s kmetijstvom. Le v tem okviru in le pod temi bistvenimi pogoji bo mogoče začrtati manjša zaščitena območja. Na koncu še vprašanje o usodi (sporne) obrtne cone. Obrtna cona je sedaj še v rokah sodstva in zato Čakamo, da se sodniki o tem izjasnijo. Ce bo Občina poklicana, da se o tem spet izreCe, pa bomo zadevo prediskutirali in skušali najti na vsa odprta vprašanja ustrezne odgovore. Pogovor zapisal San-dor Tence ilMlMAl OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PUN, VODO - TRST razpisuje javno selekcijo s preizkiSnjo za sprejem v službo ENEGA ELEKTRIČARJA, POMOČNIKA SKUPINE, NA TEHNIČNEM ODDELKU ZA ELEKTRIKO z vpisom v kategorijo « C1 » kolektivne delovne pogodbe za uslužbence občinski podjetij za elektriko. Med drugim so zahtevani še naslednji pogoji: - daje kandidat dopolnil 18. leto starosti in da ni starejši od 35. leta na dan 14. november 1993. Za uslužbence A.C.E.G.A., občine Trst in drugih občinskih podjetij ni starostnih omejitev; - kandidat mora imeti diplomo nižje srednje šole ali enake stopnje. Interesenti bodo lahko dvignili razpis - na katerem so vsa dodama pojasnila in zahtevani pogoji - v podjetju: v oddelku za osebje, sektor za izbiro uslužbencev, TRST, ULICA BELLINI 1/B, H. nad., soba št. 48/A (telefon 7793 484), od 7.30 do 13. ure vsak delavnik. Rok za predložitev prošenj zapade nepreklicno dne 13. decembra 1993 ob 13. uri. GLAVNI DIREKTOR (prof. inž. Gaetano Romano) Trst, 14. novembra 1993 VOLITVE Volitve le v nedeljo V Trstu, Nabrežini in v Miljah bodo vobšCa odprta le v nedeljo, 21. novembra med 7. in 22. uro. Na vobšCe pridemo z vohlnim potrdilom in z veljavnim osebnim dokumentom. Kdor ni dobil na dom volilnega potrdila, se mora od Četrtka dalje zglasiti na vohlnem uradu posamezne občine, kjer mu ga bodo izročiti. To velja tudi za votilce, ki so izgubiti potrdilo in morajo zato zahtevati duplikat. V Trstu tudi rajonske volitve Tržaški votilci bodo 21. novembra na votišCu dobiti dve glasovnici: eno za Občino, drago za obnovitev rajonskega sveta. Za rajonski sosvet prekrižamo simbol stranke in lahko oddamo eno preferenco. Kandidat Spetič odgovarjal novinarjem Tržaški županski kandidat SKP Stojan Spetič je predsinoCnjim na strankinem sedežu odgovarjal na vprašanja skupine slovenskih novinarjev. Na srečanju je med dragim izrazil obžalovanje, da na volitvah ni prišlo do skupnega nastopa vseh levičarskih in naprednih sil. Sam se ne bo prerinil do balotaže, Ce bo ta kandidatma prispevala k premeščanju predsodkov do Slovencev bo to zanj že lep moralni in poltiCni uspeh. Zakonodaja dopušča ločeno glasovanje (npr. glas za Illyja in hkrati za SKP), a kot izjemo in ne kot pravilo. Glede balotaže je Spetič izrazil upanje, da bo Illy, Ce so bo vanjo prerinil, izbral soočanje z levico. Glavni cilj SKP je poraz nacionalistične desnice. Za Slovence se vsekakor zgodovina ne konCa s temi volitvami. Manjšina nujno potrebuje enotnost in se mora enotno pripraviti na bližnje zelo zahtevne naloge, med katere je Spetič omenil zaščitni zakon, sredstva za kulturne ustanove in bližnje politične volitve. Demokratsko zavezništvo podpira Riccarda lllyja Na Pomorski postaji bo danes ob 11.30 zborovanje Demokratskega zavezništva v podporo niyjevi kandidaturi. Srečanja z občinstvom se bosta med drugim udeležila župana Torina in Catanie Valentino Castellani in Enzo Bianco. Illyja podpira tudi ACLI. Jutri ob 18.30 bo v dvorani ENAIP (Istrska ul. 57) govoril njen predsednik Giovanni Bianchi. Jutri v Devinu pobuda Skupaj za Nabrežino Na sedežu pevskih zborov v Devinu se bo jutri zveCer ob 20.30 predstavila domačinom tista "Skupaj za Devin-Nabrežino,“. Beseda bo tekla o kandidaturah in o volilnih programih. Na Proseku srečanje SSk V SošCevi hiši na Proseku bo jutri ob 20.30 volilno zborovanje SSk, ki na tržaških volitvah nastopa pod simbolom Zavezništva za Trst, na vzhodnem in na zahodnem Krasu pa s svojim tradicionalnim znakom lipove vejice. Govoriti bodo pisatelj Boris Pahor ter kandidata Andrej Berdon in Peter Močnik. Ugasnile starega TV. Prižgite novega pri uv Ves stari TV ali videorekorder velja do 500.000 lir, če kupite novega PHIUPS do 31. decembra. zimske i novosti >° Ul. CesareBattisti 14 TRST Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429 POOBLAŠČENA DELAVNICA anna Giovanni Malalan & c. s.n.c. • servis v garanciji • pregledi s kuponi • programirani servisni pregledi TRST - Ulica Cologna 57/2 - Tel. 569592 Primorski dnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 ^ Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 ilovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 LIT za leto 1993 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73 •573 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG 4 Nedelja, 14. novembra 1993 f- 1 1 1 ^ TRŽAŠKA POKRAJINA OBVESTILO O DEPOZITU NAČRT POKRAJINE ZA ODVZEM ODPADKOV Povzetek o odlagališčih II. kategorije tipa A Komisar tržaške pokrajine obvešča, v smislu deželnega zakona St. 30/87, člen 23 bis, da je v pokrajinskem tajništvu in v uradih VII. sektorja deponiran načrt pokrajine za odvzem odpadkov, povzetek o odlagališčih II. kategorije, 20 dni zaporedoma od 15. 11. 1993 do vključno 4. 12. 1993. Naslednje 20 dni, od 5. 12. 1993 do vključno 24. 12. 1993 » Občine, Gorske skupnosti, Krajevne zdravstvene enote in Združenja za zaščito okolja « lahko predložijo pripombe. ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sklicuje 13. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 25. novembra 1993, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. S. Francesco 20/11 Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo ravnatelja, 3. Obračun in predračun, 4. Razprava, 5. Poročilo nadzornega odbora, 6. Razno, SLOVENSKA SKUPNOST prireja v sredo, 17. tm, z začetkom ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici srečanje s poslancem Union Valdotaine LUCIANOM CAVERIJEM na temo: Institucionalne reforme in manjšine Srečanje bo vodil deželni tajnik Ivo Jevnikar, 'govorila bosta tudi kandidata SSk na listi Zavezništva za Trst (AT) Peter Močnik in Andrej Berdon. Vabljeni! SLOVENSKO STALNO OLEDALISCE Otvoritvena predstava sezone 1993-94 Alojz Rebula Operacija Timava Krstna uprizoritev, režija Mario Uršič danes, 14. t.m., ob 16.00 IZVEN ABONMAJA /V SLOVENSKO /V d PLANINSKO DRUŠTVO vabi dane in prijatelje MHa TRST na predavanje ERIKE KOŠUTA BAJKAL - SLADKOVODNO MORJE Predavateljica bo svoj prikaz Vzhodne Sibirije obogatila z barvnimi diapozitivi. Predavanje bo v Četrtek, 18. novembra, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom točno ob 20.30. Zdravnik dr. Roberto Lasperanza se ganjen iskreno zahvaljuje vsem svojim dolinskim pacientom za dolgoletno izraženo zaupanje, na katere ga veže prisrčen spomin. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bodo v kratkem začeli še sledeči tečaji: 1. ruščina za poslovno uporabo (70 ur) 2. splošno kmetijstvo (150) ur 3. Gledališka šola (150) ur 4. strojepis z videotipkanjem (120) ur 5. razni tečaji informatike Razpoložljivih je še nekaj mest: vpis v tečaje je možen do 18. novembra. Vse informacije dobite na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Revolteila 37 (tel. 394515) vsak delavnik med 9. in 13. uro. vabi danes, 14. t.m. od 17. ure dalje v srenjsko hišo v Boršt na MARTINOVANJE Sodeluje MePZ Slavec - Slovenec in ansambel Martinčki iz Predenega Pokušnja novega vina vaških vinogradnikov KAM PO BENCIN Danes bode na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Trg Caduti per la Liberta (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (drž. cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 OpCine (cesta 202 -križišče) Ul. Giulia 2 Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/7 ERG PETROL! Ul. Piccardi 46 AH Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert Akademskega pevskega zbora TONE TOMŠIČ pod vodstvom Stojana Kureta v soboto, 20. novembra 1993, ob 20.30, v gledališču MIRT .A MPZ V1ESNA vabi v nedeljo, 21. tm., ob 17.30 KONCERT VINSKIH PESMI v agroturizmu Bibc v Križu. VeCer bosta popestrili Vanka in Tonca. Po prireditvi bo družabnost z večerjo. Zaradi omejenega števila prostorov je vstop z vabili, ki so na razpolago pri Bibcu, v trgovini Majda in na tel. št. 220130. yre>JC©Jiwoiv prireja v sredo, 17. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20 predvajanje diapozitivov o potovanju po Južni Ameriki z naslovom V AMDSim DIlilAH Predvajal bo Gigi Abram, znani planinec in ljubitelj gora. Vljudno vabljeni! /j 1 V torek, 16. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah AOMILIE OCCNETT© SREČANJE S SLOVENCI Vabljeni! V organizaciji sekcije PDS Trebče Danes, 14. t.m., bo z začetkom ob 17.30 v župni cerkvi v Nabrežini predstava BOŽJI VITEZ NA SLOVENSKI ZEMLJI v izvedbi igralske skupine Beseda iz Trsta. Režija Aleksij Pregare. Vabljeni! VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 14. novembra 1993 NIKOLAJ Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 9.33 - Luna vzide ob 7.39 in zatone ob 17.01. Jutri, PONEDELJEK, 15. novembra 1993 LEOPOLD VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,6 stopinje, zračni tlak 1022,4 mb narašča, veter severovzhodnik 6 km na uro, vlaga 63-od-stotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lorenzo Rovere, Valentina Viani in Brian Zorn. UMRLI SO: 54-letni Giorgio Furlan, 70-letni Giuseppe Machne, 88-letna Lucia Baiz, 88-letna Augu-sta Tomaž, 92-letna Norma Micheucich, 76-letna Lidia Gonjač, 93-letna Palmira Pelarin, 67-letni Ottavio Verzegnassi, 91-letni Virgi-lio Rebula, 86-letna Bruna Ermacora, 87-letna Ersilia Maghet. nejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zo-rutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368). Od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. novembra 1993 Normalen umik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel 367967), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304). OPCINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Rojan - Ul. L. Stock 9, Ul. Rossetti 33. OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO LEKARNE Nedelja, 14. novembra 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Korzo Italia 14, Ul. Zo-rutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije), Zgonik. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnuj- ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Misterioso omicidio a Manhattan«,r.-i. Woody Allen. EXCELSIOR - 15.15, 17.30, 19.50, 22.15 »Sol le-vante« i. Sean Connery. EKCELSIOR AZZURRA -16.30, 19.15, 22.00 »II so-cio«, r. Sidney Pollack, i. Tom Cruise. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’uo-mo senza volto«, i. Mel Gibson. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Per amore solo per amore« i. Diego Abatantuono, Stefa-nia Sandrelli. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.05,18.30 »Tom e Jerry-il film«, risanka, 20.00, 22.15 »II segreto del bosco vecchio«. r. E. Olmi, i. P. Villaggio.. NAZIONALE 4-15.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amore con interessi« i. M. J. Fox. GRATTACIELO - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cliffhanger - 1’ultima sfi-da«, i. Sylvester Stallone. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.00 »Nata ieri« i. Melanie Griffith, Don Johnson. EDEN - 15.30 - 22.00 »I tre caldi nidi... del passe-ro«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Jurassic Park«, i. Jeff Goldblum. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »II passo sospeso del-la cicogna«, r. Theo Angelo-poulos, i. Marcello Ma-stroianni, Jeanne Moreau. RADIO - 15.30 - 21.30 »Vibrazione anale«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE SKD TABOR - OpCine -Prosvetni dom. Do 15. t.m. razstavlja akademska slikarka Roža PiSCanec. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja: danes, 14. t. m., ob 10.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT. Nastopata R. Katsumata - mezzosopran in A. Vodopivec - klavir. Na sporedu: Čajkovski, Rhma-ninov, Škerjanc, Ikuma, Osterc in Stolz. FOTOKROZEK TRST 80 vabi na predvajanje nagrajenih in sprejetih diapozitivov na 2. EX TEMPORE IDRIJA 1993, ki se je vršil avgusta letos. Udeležilo se ga je 69 fotoamaterjev iz Slovenije in dežele Furlanije - Julijske krajine. Člani fotoskupine Idrija nam bodo pokazali te zanimive posnetke v petek, 19. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr. l2 OBVESTILA SK BRDINA organizira SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v Domu Brdina na Opčinah. Sejem bo danes, 14. novembra od 17. do 21. ure. Na sejmu dobite informacije za zimovanje. Istočasno obveščamo elane, da bodo na razpolago izkaznice FISI. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja srečanje z županskim kan-ditatom za tržaško občino Stojanom Spetičem in nosilcem liste Jacopom Ve-nierjem: jutri, 15. t. m., ob 18.30 v Ljudskem domu v Podlonjerju ter ob 20.30 v domu TPPZ v Bazovici, v SLOVENSKO STALNO (SLEDALISCE Helmut Peschina BoS že videla monodrama Igra Mira Sardoč, režija Jože Babič PREMIERA v petek, 19. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A Ponovitve v soboto, 20. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B v nedeljo, 21. t.m., ob 16.00 ABONMA RED C v sredo, 24. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D v četrtek, 25. t.m., ob 20.30 ABONMA RED E DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi jutri, ob 20.30 na predavanje dr. Boruta Koruna, avtorja knjige Kačainjagvar. Predavatelj bo z diapozitivi prikazal svoj obisk v Severni in Srednji Ameriki. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja Jutri, 15. novembra ob 18.30 v Ljudskem Domu v Podlonjerju Jutri, 15. novembra ob 20.30 v domu TPPZ v Bazovici V Torek, 16. novembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu V Sredo, 17. novembra, ob 20.30 v Kulturnem Domu na Proseku Srečanje z županskim kandidatom za tržaško občino STOJANOM SPETIČEM in nosilcem liste Jacopom VENIERJEM torek, 16. t. m., ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu ter v sredo, 17. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Pro-seku. SK BRDINA organizira zimovanje in silvestrovanje v Mariboru. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul.131 na Opčinah vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Zabaval Vas bo ansambel Happy day. SLOVENSKA SKUPNOST vabi na javni razpravi o bližnjih občinskih volitvah po uvedbi večinskega volilnega sistema z naslovom VOLITVE IN NOV VOLILNI SISTEM. Srečanji bosta danes, 14. t. m., ob 10. uri v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu ter ob 11. uri v Marijinem domu pri sv. Ivanu. Prisotni bodo kandidati za občinske ter rajonske volitve. SKD VIGRED obveSCa starSe, ki bi radi vpisali otroke od 5 do 16 let za plesno skupino, da je v ponedeljek, 15. t. m., ob 18. uri v društveni prostorih v Sem-polaju sestanek-sreCanje z vaditeljem Ivanom Komarjem. 60- LETNIKI iz zgoniske občine se bomo zbrali na skupnem sestanku v Četrtek, 18. t. m., ob 20. uri v Društveni gostilni v Gabrovcu. Informacije na tel. St. 229239 (Drago) ali 327359 (Vera). KD KRAŠKI DOM vabi v petek, 19. t. m. na srečanje z Marto KoSuto. Pogovorili se bomo o moški nosi ter otroških oblačilih. Srečanje bo ob 20.30 v BubniCevem domu v Repnu. OTROŠKI PEVSKI ZBORČEK VIGRED obveSCa vse stare in nove pevce (toplo vabljeni), da bo prva pevska vaja v ponedeljek, 22. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih v Sempolju. SOLA ZA SLOVENŠČINO PRI USTANOVI ENTE ITALIANO PER LA CO-NOSCENZA DELLA LIN-GUA E CULTURA SLOVE-NA obvešča, da so v teku vpisovanja v tečaje slovenščine in dodatne kulturne dejavnosti. TeCaji so se zaceli novembra in so večerni, letni in intenziv-ni/StirimeseCni (60 ur). Predvideni so tudi izpopolnjevalni tečajih raznih stopenj, srečanja, konverzacije ter dejavnosti za spoznavanje slovenskiega sveta v zamejstvu in Sloveniji. Letni strošek znaša 350.000 lir. Informacije v tajništvu - Ul. Valdirivo 30, Trst, tel. št. (040) 761470 od 17.30 do 19.30. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za odrasle bo v sob M.GregoriC-StepanCiC, Ul. Fianona 1 vsako sredo ob 19.30. Letni strošek znaša 150.000 lir. Potrebne informacije dobite na tel. št. 773411 ali 812214. TEČAJ TELOVADBE za odrasle bo v soli K. Širok , UL Donadoni 28 vsako sredo ob 19.uri. Letni strošek znaša 150.000 lir. Potrebne informacije dobite na tel. št. 773411 ali 391529. E3 ČESTITKE Naša teta Suzi je Sandro-tu DENISA povila. Tudi midva se z njimi veseliva Anja in Erik. H SPISKE VEŠfi SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča, da je ministrstvo za javno Šolstvo razpisalo natečaj (na podlagi izpitov in uradnih listin) za mesta upravnega koordinatorja na državnih šolah. Rok za predložitev prošenj zapade 25. t. m. Razpis natečaja in informacije dobite na sedežu Sindikata Majla je s svojim prihodom osrečila bratca Go-ra-na, starše Marjetico in Igorja, nonote ter pranonota Venčka in Marijo Na sv. Martina dan je privekal na svet naš mali Denis SreCni mamici Suzi in očku Sandra Čestitamo, malemu Denisu pa želimo veliko sreCe v življenju tri botrice lisicice V Praprotu praznuje danes 80. rojstni dan Angelo Pieri Vse najboljše mu želijo Štefanija, Ruggero, Breda, Tamara s Stefanom in Gabrijela Dne 10. t. m. je na univerzi v Firencah uspešno dokončala specializacijo iz hematologije dr. Eva Zaghi Iz srca ji Čestitajo svojci, ki ji želijo Se veliko uspehov slovenske Sole v Trsu, ul. Carducci 8, tel. St. 370301. IZLETI KRIŠKA SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL prireja v sredo, 8. decembra izlet v vilo Trepalade (Quar-to Altino). Cena izleta 55.000 lir. Vpisuje Mario Turel, tel. St. 220266 ali 220710. MALI OGLASI OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. OSMICO je odprl Rafael Kosmač, Boršt 132. ToCi belo in Cmo vino. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. BERTO TONKIC, Tržaška 25 - Doberdob, toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. ALDO LAKOVIČ je v Doberdobu (pri cerkvi) odprl agriturizem. Odprti so ob petkih, sobotah in nedeljah. PRODAM dovoljenje in tovornjak -prekucnik fiat 619, tri osi, letnik ’81. Tel. na št. (040) 220147. FARMA KRALJIC, Prebe-neg 99, tel. St. 231846 obveSCa, da se je začela prodaja gob. PRODAM fotografski aparat nikon F 801 S, nikoli uporabljen, po izredno ugodni ceni el. St. 0481/ 31346 v večernih urah. IŠČEMO zanesljivo in pošteno družinsko pomočnico veSCo ravnanja z dojenčkom. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro “Dojenček". UVOZNO/IZVOZNO podjetje iSCe mladega uradnika s končano vojaško obveznostjo, znanjem jezikov ter večletno prakso na teh-niCno/komercialnem področju. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Kreativen”. UVOZNO/IZVOZNO podjetje v Gorici iSCe skladiščnika z izkušnjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1, pod geslo “Takojšnja zaposlitev." RIBOGOJNICA AGROIT-TICA GLINŠČICA iz Boljun-ca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do BARI 55 87 40 4 67 CAGLIARI 36 66 5 72 73 FIRENCE 84 18 45 72 7 GENOVA 72 50 20 56 79 MILANO 87 44 60 31 72 NEAPELJ 28 88 65 38 27 PALERMO 21 74 60 73 46 RIM 21 11 20 41 56 TURIN 20 74 90 21 75 BENETKE 2 )8 ENALOHO 9 60 25 X X 2 2 2 1 1)1 1 KVOTE 12 54.042.000,-lir 11 2.4)0.000,-lir 10 204.000,-lir 2 1 društvu - Ul. Cer-reto 12 bo nastopila danes, 14. t.m. amaterska gledališka skupina KD I. Gruden iz Nabrežine z igro ARZEN IN STARE ČIPKE Režija Maja Lapornik. Začetek ob 17. uri Vabljeni! KD PRIMORSKO - Mačkolje priredi VECER SLOVENSKE LJUDSKE PESMI v izvedbi vokalnega kvarteta “7+” s predstavitvijo kasete PRIJAT’ LI danes, 14. t.m., ob 17.30 v srenjski hiši v Mačkoljah. Toplo vabljeni! 12.30. Tel. St. 228297. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. St. 772155. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Pepke Furlan por. Kobec se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Katinara, 14. 11. 1993 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Cvetota Marca se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem, duhovnikom, godbi na pihala Breg, cerkvenim pevcem iz Doline in Mackolj, pevskemu zboru Valentin Vodnik in vsem, ki so na kakršenkoli naCin počastili njegov spomin^ Zena Marija in svojci Dolina, Boršt, 14. 11. 1993 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Carle Carli PRAGE) se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Trebče, 14.11.1993 ZAHVALA Svojci pokojnega Giovannija Malalana se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali OpCine, 14. 11. 1993 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Svojci Ljube Canziani por. Zahar se iz srca zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njen spomin. Zabrežec, 14. 11. 1993 Iznenada je utihnilo plemenito srce drage žene, mame, sestre in none Lidije Gonjač por. Furlanič Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo mož Mario, sinova Gianni in Mario, nevesti Sonja in Renata, vnuki Dejan, Iztok, Adri z možem Enricom, Roberto s Carmen, sestra Rosa iz Kanade in ostalo sorodstvo. Žalovanju se pridružujeta Anka Barei in Concetta Codiglia. Trst, London, Manžan, Koper, 14. novembra 1993. Ob smrti drage mame izrekajo Gianniju in družini občuteno sožalje družine Abram, Cuk, Gruden, Jurkič, Koren, Kufersin in Šušteršič Ob izgubi drage mame izreka Gianniju in vsem njegovim občuteno sožalje odbojkarsko društvo Bor Ob izgubi drage mame sočustvujejo s prof. Gian-nijem Furlaničem vsi na liceju Prešeren ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Danila Maverja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala KD Lonjer-Katinara. Žena in sinova Lonjer, 14. 11. 1993 17.11.1991 17.11.1993 Ob drugi obletnici smrti drage Marije Opara vd. Debenjak se je z žalostjo spominjajo hči Nada in svojci Bazovica, 14. 11. 1993 15.11.1983 15.11.1993 Stefan Kongres DSLza volilne koaicije na levi z izvolitvijo 35-clanskega (polovico manj kot doslej) federalnega sveta se je včeraj v Starancanu sklenil pokrajinski kongres DSL, Novi organ bo že prihodnji teden izvolil tajnika in še tri elane tajništva. Slovensko komponento zastopata v novem vodstvu Ivan Bratina in Marko Jarc, kot senator v njem tudi Darko Bratina, Mano Lavrenčič pa je v odboru garantov. Kongres se je začel Predsinoci s poročilom tajnika Salomo-m)a, ki je ponudil svoj odstop. V to je sini neuspeh na pokrajinskih volitvah a tudi trenja med go-nskim in tržiškim delom stranke. Trziski tajnik Gherghetta je na kongresu skusal vsiliti resolucijo, s ka- !fru ^ tr2iski del pri-dohil večjo težo, a je mi odločno poražen. Za tajništvo je na vi-iku kompromisna rešitev. Glede politične usmeritve je kon-dal negitivno mnenje o Ligi( se zav_ zel za napredne koali- mje na občinskih volitvah, za poudarek socialnim vprašanjem m za Čimprejšnje poklicne volitve v dfik GORICA / PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI KD $e bo prelevila v Ljudsko stranko Z zanimanjem a obenem zelo previdno gledajo na tržaški poskus odpiranja na levo Marko Marinčič Goriška KD je včeraj z javno skupščino elanov in simpatizerjev začela pot, ki naj bi ji omogočila prelevitev v Ljudsko stranko. Za skupščino je vladalo precejšnje pričakovanje, saj je mimo novega imena (simbol bo ostal stari SCit s križem), s katerim se želijo otresti vsega zlega, kar človeku priklice na misel staro ime, zanimivo vedeti, kakšna bo vsebinska sprememba. To vprašanje je v Gorici še toliko bolj zanimivo, ker bodo spomladi predčasne občinske volitve in je KD pred pomembno izbiro: ali naj ostane priklenjena na desnosredinske pozicije skupaj s Črepinjami sredinskih strančic, ali pa naj se podobno kot v Trstu nekoliko odpre na levo, Četudi najbrž za ceno razkola desne frakcije. Po obisku komisarke stranke v Trstu Tine An-selmi prejšnji teden bi bila morala to drugo varianto na včerajšnji skupščini podpreti sama Rosi Bindi, ki pa je bila zaradi bolezni v družini odsotna. Vsekakor je pokrajinski tajnik Mi-chele Luise dal razumeti, da je debata med go-riškimi krščanskimi demokrati ubrala prav to Michele Luise smer, Četudi še zelo oprezno. Luise je jasno povedal, da se večji del elanov in somišljenikov v Gorici zavzema za prenovo. V naslednjih tednih naj bi s sodelovanjem predstavnikov katoliških organizacij v civilni družbi torej pospešili razpravo, ki naj privede do oblikovanja nove Ljudske stranke še pred uradno razglasitvijo na vsedržavni ravni. Pri tem se sicer naslanjajo na tajnika Marti-nazzolija in njegovih pet zapovedi (zanimivo je, da se vse začenjajo z “Ne kradi” in sicer: denarja, glasov, oblasti, upanja in zaupanja ljudi), očitajo pa mu počasnost v prenovi.»Zdi se kot da tečemo maraton«, je dejal Luise,»vendar zavedati se moramo, da moramo teci s hitrostjo šprinterja, sicer nas bodo družbene spremembe prehitele«. Luise se je dotaknil tudi vprašanja občinskih volitev in možnih zavezništev. Jasno je povedal, da se bo stranka skušala na volitvah predstaviti v okviru neke koalicije, ki bi bila alternativna Severni ligi. S kom in kako pa bo še treba videti. Zaenkrat je Luise le izključil sodelovanje s silami, ki so po njegovi oceni ekstremistične: to so MSI, Severna liga in SKP. Z vsemi drugimi je možen dialog, Čeprav se konkretneje glede teh možnosti ni hotel opredeliti. Do volitev je namreč še daleč, predvsem pa vsi Čakajo, kako se bo obnesel poskus v Trstu. Ce bi tam zmagal Illy in z njim odprtejši del KD nad desničarskimi komponentami, ki so šle v nacionalistični blok, bi to najbrž dalo dovolj moči sicer najbrž že večinskemu delu stranke, ki se tudi v Gorici ogreva za podobno varianto. V tem primeru bi torej nova Ljudska stranka utegnila iskati dialog s transverzalnim zavezništvom in pristati na široko (in pestro) koalicijo, ki bi se najbrž edina z možnostjo uspeha zoperstavila Ligi. RONKE / OTVORITEV BO 27. NOVEMBRA n Doberdobska posojilnica odpira prvo podružnico Marko Waltritsch V Ronkah bo doberdobska Kmecko-obrtna hranilnica v soboto, 27. novembra, odprla svojo podružnico, prvo svojo podružnico. To bo zares velik uspeh, seveda tudi izziv za malo doberdob-sko kreditno podjetje, ki si je v zadnjih letih pridobilo veliko klientov iz Laškega, torej izven svojega kraja, Doberdoba, kjer so jo prizadevni domačini ustanovili v letu 1908. V Doberdobu je komaj poldrug tisoC prebivalcev. Posojilnica ima dvesto elanov. Se ko je posojilnica poslovala v starih pritličnih prostorih je vsak dan prihajalo v poslovalnico veliko ljudi iz Laškega. Naredili so izlet na Kras, pred posojilnico dobili parkirni prostor, bili so dobro postreženi, zadovoljni so odhajali iz posojilnice, radi so se vračali. Se bolj se je promet povečal po otvoritvi novega sedeža pred približno letom dni. Bralcem lahko nudimo nekaj zgovornih podatkov. Od 1. januarja letos se je v prvih devetih mesecih leta promet povečal nad državnim in deželnim povprečjem v podobnih denarnih zavodih. Hranilne vloge so se v doberdobski po- sojilnici povečale za 6, 47 odstotkov, medtem ko je bil porast v deželnem povprečju v posojilnicah 3,11. Posojila so se povečala za 4, 61 odstotkov, deželno povprečje je tu 4, 13. Razmerje med hranilnimi vlogami in posojili je doseglo 57 odstotkov, kar je vsekakor pozitivno. Število domačinov, ki se poslužujejo tudi uslug posojilnice, se ne spreminja. Zaradi tega je že kar nujno, da ta zavod posluje s klienti od drugod. Predsednik posojilnice Andrej Gergo-let in direktor dr. Maks Gergolet povesta, da prav zaradi tega odpirajo podružnico v Ronkah. Prostor so našli na Drevoredu D‘Annun-zio št. 96, tik poleg cerkve sv. Lovrenca. Sedež torej odpirajo sicer v Ronkah, a na meji s Tržičem, na glavni cesti, ki povezuje ta dva kraja. Otvoritev bo v soboto, 27. novembra, ob 15. uri. Kraševci so že od nekdaj silili v nižino, v Laško. Najprej so to bili kmetje, ki so si skoro vsi tam kupili košCek rodovitne zemlje. Potem so jim sledili delavci v tržiški ladjedelnici ter drugih tovarnah. Bili so bliže delovnemu mestu. Takrat ni bilo dobrih cest in avtobusnih povezav za delavce. Po 1. svetovni vojni so se še zlasti v Ronkah naselili številni Kraševci, ki so si tam z denarjem vojne škode zgradili novo hišo. Naseljevanje se je nadaljevalo po 2. svetovni vojni. Med temi novonaseljenci so bili tudi mnogi elani dober-dobske posojilnice, ki so tudi kasneje ostali njeni zvesti klienti. Posojilnica je pravzaprav domovala v Ronkah med 2. vojno, potem ko je v septembru 1943 zgorel njen sedež v stavbi do-berdobskega županstva. Brez dvoma se bodo slovenski ljudje v Laškem sedaj še bolj oprijeli zavoda, ki jih spominja na njihov izvirni kraj. Prav tako ni dvoma, da bodo upravitelji doberdobske posojilnice z novo podružnico pridobili še več novih klientov, hkrati pa obdržali dosedanje, ki jih tako v Tržiču kot v Ronkah va-bijo številne nove banke, ki tam odpirajo svoje podružnice. Že sedaj lahko povemo, da bodo v novi podružnici zaposlene tri osebe. Vseh uslužbencev ima sedaj doberdobska posojilnica devet. jOLSTVO / V OKVIRU PROJEKTA PETRA II Dijaki zavoda Cankar že sodelujejo z Evropo Petjih odhaja zbirat izkušnje v Nemčijo Poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Gankar v Gorici stopa v torak s časom in novimi Potrebami. Tako bi lahko opisali dejavnost, za katero skrbi skupina profesorjev, ki sodelujejo pri projektu Evropske gospodarske skupnosti Petra EL Gre za to, da se je lansko e o skupina profesorjev tega zavoda odločila vložiti prošnjo, potem ko prebrali nateCaj v dnevniku Sole 24 ore, da ^ , hnansira nove pedagoške in didaktične pobude na področju šolske integracije. »Zavedamo se, da se mora naša šola povezah s podjetniki in z vsemi, ki bodo potem naše šolarje vzeli v službo. Se pravi, da šola postane tako bolj elastična in pripravi dijaka na stvarno delo v podjetju in ga ne uči stvari, ki jih potem ne bo rabil pri delu«, pravi prof. Violeta Rosanda. V skupini sodelujejo še profesorji angleščine Erika Lipicer, nemščine Maura Marini, knjigovodstva Jožko Prinčič, matematike Martina Grahonja in informatike Renza Pelesson in ravnatelj šole Vladimir Sturm. Prof. Rosanda je usk-lajevalka načrta na zavodu Cankar in pripoveduje, kako so profesorji že obiskali več šol v Nemčiji, Španiji, Belgiji, Danskem m na Nizozemskem, ki sodelujejo pri istem projektu. Sedaj so povezani z nemškim zveznim inštitutom za poklicno izobraževanje iz Berlina, s podobno šolo iz Vandee v Španiji in s šolo SNEEK na Nizozemskem ter šolo SKTVE iz Danske. S sku- pnimi močmi skušajo vnesti v šolske programe tiste novosti, da iz dijaka, ki pozna samo teorijo, napravijo mojstra svojega poklica, ki se znajde takoj v podjetju in pozna vse zahteve in spretnosti današnjega podjetniškega upravljanja. EGS jim je dodelila okrog 100 milijonov lir za ta projekt in z denarjem naj bi skupina profesorjev izdelala didaktični vzorec za 100 učnih ur na temo zunanje trgovine. »Danes gresta pri nas šola in podjetništvo še vedno preveč narazen in prav tu bomo skušali premagati ovire, saj hočemo, da naši dijaki res v šoti pridobijo tisto znanje, ki ga od njih zahteva potem delo v zunanji trgovini v da- našnjem Času«, pravi prof. Rosanda. »Sodelovanje s podjetji in seveda model evropskega operaterja v zunanji trgovini, to je naš cilj. Vsi, ki sodelujemo pri projektu, smo nekako na mejah EGS. Mi smo zanimivi tudi zato, ker smo na meji z vzhodnim svetom«, pravi prof. Prinčič. V ta namen bo tudi odšla skupina petih dijakov v Nemčijo pod vodstvom prof. Marinije-ve, kjer bodo 15 dni delali v podjetjih in se tako poleg jezika učili tudi podjetniškega dela. Istočasno pa zavod Cankar prireja anketo, s katero bodo od 80-100 slovenskih izvozno-uvoz-nih podjetij dobili podatke, kakšen profil trgovskega operaterja rabijo. DOBERDOB / KONCERT Jubilejni večer zbora Hrast Župnijska cerkev nabito polna Predsinoči je bil v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu svečani koncert zbora Hrast ob 25. letnici obstoja katoliškega kulturnega društva Hrast. Pod vodstvom mladega dirigenta Hila-rija Lavrenčiča je doberdobski zbor zapel pred nabito polno cerkvijo najprej prvi del pesmi, ki so bile posvečene dobi romantike in slovenski umetni pesmi. Številno občinstvo je z veliko pozornostjo spremljalo odlično zborovsko petje in se v prvem delu predvsem ogrelo za Brucnerje-vo Ave Maria in znano pesem Oče naš hlapca Jerneja, ki ga je uglasbil Karol Pahor po literarni predlogi Ivana Cankarja. Poleg tega so odlični pev- STAVKA / PROTI ZDRUŽEVANJU RAZREDOV Dijaki proti odloku Jervolino Stavkala je tudi večina dijakov na slovenskih višjih srednjih šolah Včeraj so dijaki višjih srednjih šol v Gorici stavkali in priredili sprevod do šolskega skrbništva. Protestirali so proti ministrci za šolstvo Jer-volinovi, ki je s spornim odlokom dejansko odvzela delovno mesto mnogim profesorjem in ukinila ogromno razredov. Stavkali so tudi slovenski dijaki. Udeležba je sicer bila po pozameznih zavodih različna: od klasičnega liceja, kjer so stavkali vsi, do uCiteljhišča in slovenske sekcije ITI, kjer je stavkala večina, do zavoda Cankar, kjer je stavkalo 37 od 115 dijakov. Dijaki pred šolskim skrbništvom (foto Studio Reportage) ci zbora Hrast zapeli še Mendelssohnovo, Rach-maninovo, Kodalijevo, pa še po dve Srebotnajkovi in Jericijevi pesmi. Drugi del koncerta je bil posvečen slovenski ljudski pesmi v priredbah slovenskih avtorjev. Občinstvo je zbor Hrast naravnost osvojil z Vremšako-vo priredbo Ziljske ohce-ti (suita). Ob koncu koncerta seveda ni bilo konca ploskanju in tako so pevci zapeli s pomočjo nekdanjih pevcev zbora Hrast pesem Doberdob. Pred oblastmi, kulturnimi in politični delavci iz zamejstva, bil je prisoten tudi vicekonzul Tomaž Pavšič, je ob koncu izvrstnega petja sledilo zahvaljenvanje predstavnikov raznih organizacij zboru in dirigentu Hila-riju Lavrenčiču. Vseh je bilo toliko, da jih ne bomo omenjali; naj navedemo le poseg predsednice SSO Marije Ferletic, ki je skorajda obljubila prenovo dvorane društva Hrast ob doberdobskem župnišču m ta naj bi se, je hudomušno dodala, dovršila vsaj do takrat, ko se bo poročil dirigent Hilarij Lavrenčič. Zbor Hrast je ob 25. letnici izdal tudi prijetno knjižico o svojem nastopanju in svojem delu. V Četrtek, 25. novembra, bo v okviru praznovanja obletnice še en koncert v župnijski cerkvi: Hubert Bergant bo igral na prenovljene orgle, Roberto Caterini pa na trobento. 1. decembra pa bodo v spomin na Franko Ferletic predstavili njejne dramske tekste za otroke v knjigi Igrarija Čarovnija. KINO GORICA VITTORIA 15.30-17.45-20.00-22.00 »Cliff-hanger«. S. Stallone. CORSO 15.00-17.15-19.40-22.00 »Sol levante«. TR23C COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00 »Molto rumore per nulla«. g_______________jZLETj LOGLAB. V nedeljo, 21. t.m., so tečajniki in prijatelji vabljeni na ekskurzijo v Vipavsko dolino in martinovanje. Prijave: knjiž. D. Feigel, tel. 531733. H OBVESTILA SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Gorica prireja v torek, 16. t.m., 23. redni občni zbor. Skupščina bo v osnovni šoli O. Zupančič v ulici Brolo s pričetkom ob 12.10. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa, da bo 19. t.m. ob 19.30 večerja z družabnostjo v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah. Vabljeno vse šolsko osebje (tudi nekdanji šolniki in uslužbenci). Prijave sprejemajo odborniki sindikata najkasneje do občnega zbora. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA Cecilijanka ’93 35. revija goriških pevskih zborov bo posvečena skladateljici Bredi Šček ob lOO. obletnici rojstva. Sodelujejo tudi zbori iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške Gorica - Katoliški dom Sobota, 20. novembra, ob 20.30 Nedelja, 21. novembra, ob 16. uri SKPD “F. B. SEDEJ” vabi na spevoigro SVOJEGLAVČEK v izvedbi dramske skupine ODER ’90 Sledilo bo nagrajevanje Športnega tedna in Martinovanje za vse prisotne. Danes, 14. novembra, ob 16.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. NOVICE Nočna racija policije v znanem baru v Tržiču Policija je vCeraj ponoči v Tržiču opravila pravcato racijo v znanem središčnem baru De Pelle-grin v Ul. Duca d’Aosta. Številni agenti so v lokal vdrli ob 0.45, ko je v njem bilo še okrog 200 odjemalcev. Policisti so zadržali vse navzoče tja do 3. ure in jih zaceli pregledovati, še posebno pozommost pa so namenili lastniku 42-letnemu Danieleju De Pellegrinu in osebju. Vse kaže, da so iskali drogo, ki pa je niso našli ne med osebnimi pregledi vseh navzočih, ne skrite v lokalu in De Pellegrinovem stanovanju. Vse kar so našli je skromna zračna puška, kar pa je bilo vsekakor dovolj, da so De Pellegrina aretirali in ga pospremili v zapor, kjer bo ostal vsaj do jutri, ko naj bi ga zaslišal sodnik. Zahvalna in družabna srečanja V slovenskih vaseh na Goriškem je navada, da so na nedeljo po sv. Martinu zahvalne maše z blagoslovi pridelkov, po maši pa družabna srečanja, kjer ne manjka dobra kapljica in prigrizek. Po maši ob 10.30 bo danes v Standrežu blagoslov pridelkov in traktorjev; v Doberdobu imajo danes celodnevno CešCenje, ker praznujejo vaškega zavetnika sv. Martina in bo ob 15. uri zahvalna maša, daroval jo bo novomašnik David Toljat, kaplan iz Idrije, po maši bo blagoslov vozil in pridelkov. V Sovodnjah pa bo po maši ob 10. uri blagoslov pridelkov in družabno srečanje. Vandalstvo v Ločniku Neznani vandali so včeraj ponoči razbili veliko okno bara Pieffe v Ločniku. Znesli so se tako, da so vanjo odvrgli težko jeklenko piva. Na sliki lastnik pred razbito šipo. (Foto Studio Reportage) ZSKD GORICA KD SOVODNJE vabita na gledališko predstavo NA ODPRTEM MORJU v izvedbi gledališke skupine TEATER III iz Ptuja Kulturni dom Sovodnje, 19, novembra 1993, pb 20.30 [_] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO, C. Italia 10, tel. 531576 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497 VCERAJ-DANES V tednu od 7. do 13. novembra smo iz go-riškega matičnega urada prejeli naslednje podatke: RODILI SO SE: Ni- cholas Valentinuzzi, Tullio Urban ter Giulia Valcovich. UMRLI SO: 91-letna upokojenka Maria Ma-rangon vdova Gonella, 44-letni mehanik Adriano Prinčič, 80-letni upokojenec Giuseppe Olivieri, 73-letni upokojenec Lauro Zorze-non, 22-letni bolničarski pomočnik Luca Bogar, 85-letna upokojenka Maria Baingia Rubattu vdova Satta, 82-letna upokojenka Angela Basili-sco, 69-letna gospodinja Carolina Korošic vd. Bajc, 84-letna gospodinja Veronica Deber-nardi vd. Bordon, 84-let-ni upokojenec Giovanni Bernardis, 80-letni upokojenec Francesco Ker-sevan, 80-letna Norma Bressan vd. Cattarin, 68-letni trgovec Renato To-so, 61-letna gospodinja Pasqua Chionchio, 91-letna gospodinja Maria Segat vdova Tonon, 32-letni Andrijan Vuga, 79-letni upokojenec Attilio Cocetta, 65-letna gospodinja Anna La Rocca poročena Recchia, 62-letna upokojenka Bruna Zog-gia poročena Negro, 45-letna upokojenka Lavre-ta Malic por. Covi ter 80-letni kmet Ermenegildo Pulec. OKLICI: učitelj Dario Leban in učiteljica Katarina Tabai, finančni stražnik Fabrizio Bettoni in uradnica Nicoletta Le-ghissa. Dne 9. t. m. je v Trstu, na fakulteti za pedago-gijo, z najvisjo oceno in pohvalo, diplomirala Damjana Devetak Ob odličnem uspehu ji čestitajo starSi, Manuel in Valentina POGREBI Jutri v Gorici ob 11. uri Anna La Rocca poročena Recchia iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 12.45 Ermenegildo Pulec iz bolnišnice Janeza od Boga v Krmin, ob 12.45 Li-via Olivo iz bolnišnice Janeza od Boga v Medejo, ob 13.15 Lavreta Malic poročena Covi iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Sovodnjah ter ob 13.15 Adrijan Vuga iz splošne bolnišnice v Novo Gorico. KŠD Vipava izreka občuteno sožalje odbornikoma MirCetu in Adrianu ter svojcem ob smrti drage hčere, oziroma sestre Lorete. Dragemu Egonu in družini izrekajo ob boleči izgubi ljube mame iskreno sožalje vsi sošolci, profesorji, ravnateljica in neučno osebje nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice. Ob izgubi mame izrekajo Egonu in Maurotu občuteno sožalje odborniki in igralci SZ Dom RUSIJA / 40 DNI PO TRAGIČNIH DOGODKIH V Moskvi so molili za ubite med nemiri Organizatorji shoda, Jelcinovi nasprotniki, so izrabili priložnost zo predvolilno propagando zveza Rusije, trdijo, da spisek Se zdaleč ni popoln. »Počivajte v miru, tovariši, maščevali vas bomo,« je dejal mlajši udeleženec komemoracije, starejša ženska pa mu je oporekala, Ceš ali še ni bilo dovolj krvi. Pobudniki shoda, med katerimi sta bila tudi poslanca razpuščenega konservativnega parlamenta AskjuCit in Astafijev, so izkoristih priložnost predvsem za razdeljevanje propagandnega gradiva in zbiranje podpisov v podporo svojim kandidatom na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki jih je Jelcin napovedal za 12. december. Nedelja je namreč skrajni rok za prijavo pri osrednji volilni komisiji, za kandidaturo pa je potrebna podpora vsaj enega odstotka volilnega telesa v okrožju. Menda je doslej izpolnilo vse prijavne pogoje le 46 kandidatov za 178-clanski zgornji dom ter 61 tistih, ki se bodo potegovali za enega izmed 225 sedežev spodnjega doma, zato naj bi rok podaljšah do torka. Po besedah Jelcinovega sodelavca Sergeja Pilatova imajo največ možnosti za uspeh tri liberalne stranke pod vodstvom predsednikovih ljudi Jegora Gajda-rja, Sergeja Sakraja in Gri-gorija Javlinskega, na drugi strani pa Ruska komunistična partija in konservativna Kmečka zveza. (Reuter) EVROPA / VSE POTI VODIJO V“PEKING Kancler Kohl na Kitajskem Gospodarstveniki pričakujejo posle Nemčijo skrbi letni trgovinski primanjkljaj s Kitajsko, ki znaša 4 milijarde mark. »Želimo si, da bi bila trgovina bolj uravnotežena,« je izjavil neki uradnik. Med mnogimi, ki želijo promovirati svoj sektor, so tudi Hemrich von Pierer, šef elektroinženirskega giganta Siemens AG, šef Daimler-Benza Edvard Reuter, minister za gospodarstvo Giinther Rexrodt in minister za pošto in telekomunikacije Wolfgang Botsch. Med področji, na katera se osredotoča nemško gospodarstvo, so telekomunikacije in inženiring, kjer Siemens upa, da bo v Guangzhou gradil podzemno železnico, M bo živahna kitajska vstop v azijskce pacifiško regijo. Potovanje kanclerja Kohla pa ni ušlo kritiki, predvsem zaradi kitajskega nespoštovanja Človekovih pravic. Amnesty International je Kohla opremil s seznamom osemnajstih kitajskih disidentov, ki so v zapora vse od upora na trgu Nebeškega mira. »Število zlorab človekov pravic na Kitajskem je naravnost šokantno,« pravi Vol-kmar Deile, generalni sekretar nemške podružnice te organizacije. »Tisoče političnih zapornikov je v zaporih in prevzgojnih centrih. MuCenje in trpinčenje sta pogosta.« Bonn se te kritike zaveda. »Pekingu bomo jasno povedali, da nam pozitivna sporočila, kot so opravičila in zmanjševanje kazni, veliko pomenijo,« je izjavil neM vladni uradnik. Kitajsko veleposlaništvo v Bonnu pa je odklonilo vsakršno razpravljanje o reakciji Pekinga na ta seznam. Izjavili so le, da se je Peking pripravljen pogovarjati. Tiskovni predstavnik je dejal, da se bodo usmerili na tesnejše nemško-ldtajsko sodelovanje v Združenih narodih, kjer Kitajska podpira nemška prizadevanja za stalni sedež v Varnostnem svetu. Kohl, ki je Kitajsko obiskal že leta 1984 in 1987, se bo danes pogovarjal s premierom Li Pengom. Nato bo odpotoval v Sanghai in Guangzhou, 20. novembra pa bo odpotoval v Hong Kong, Na poti domov se bo 22. novembra ustavil še v Moskvi. (Reuter) _______ZDA / REFERENDUM V PORTORIKU____________. Hrepenenje nekdanjih kolonij O samostojnosti državice moro odločati tudi ameriški kongres, ki ne slovi po radikalnosti Prizadevanja za samostojnost so postala v zadnjih letih zaščitni znak evropskega vzhoda, zdaj pa lahko tudi na upravnem ozemlju ZDA slišimo besede: »Na vsem svetu obstaja samo še ena kolonija z veC kot milijonom prebivalcev, osvobodimo se!« Portoriko, ki so si ga Američani skupaj s Filipini in Guamom prisvojili pred slabim stoletjem, bo v nedeljo na referendumu razmislil o svojih povezavah z ZDA. Voditelj Stranke za neodvisnost Portorika senator Ru-ben Berrios Martinez poziva sodržavljane, naj prenehajo klecati pred Washingtonom in spremenijo Portoriko v ponosno samostojno republiko. Toda virus odcepitve najverjetneje še ni dosegel pacifiškega otoka. Morebitno odločitev Portoričanov za samostojnost bi moral blagosloviti tudi ameriški kongres, ki ne slovi po naklonjenosti radikalnim dejanjem, pa tudi raziskave javnega mnenja pred nedeljskim referendumom kažejo, da si samo pet odstotkov Portoričanov želi članstva v OZN in diplomatskih odnosov z Združenimi državami. Referendum bo zato predvsem odločil o tem, ali bo Portoriko postal enainpetdeseta država ZDA, ah pa bo obdržal sedanji naCin povezovanja v obliki common-wealtha, združenja narodov po britanskem zgledu povezovanja nekdanjih kolonij. Commomvealth dovoljuje Portoričanom samostojne nastope na olimpijskih igrah in MOSKVA - V soboto, štirideset dni po moskovskih nemirih, so v bližini ruske Bele hiše opravili slovesno mašo v spomin na umrle v krvavem političnem obračunu. Najmanj dva bsoC ljudi se je zbralo s svečami v rokah in tako počastilo dan, ko po pravoslavnem verovanju duše preminulih zapustijo zemljo in pridejo pred boga. »Naj milostni gospod odpre vrata nebeškega kraljestva za vse žrtve spopadov med brati,« je mrmral duhovnik, oblečen v belo in zlato. Natančno število ubitih med oktobrskim uporom Jelcinovih nasprotnikov je še vedno neznanka, uradni viri pa omenjajo številke od 140 do 170. Na slovesnosti so prebrali imena 146 umrlih, Čeprav organizatorji, nacionalistični Krščanski demokrati in Vseljudska Cvetje za žrtve upora proti Jelcinu (Telefoto: AP) BONN - Nemški zvezni kancler Helmut Kohl je danes dopotoval na uradni obisk na Kitajsko. Spremlja ga 40 najboljših nemških menedžerjevv, ki se zanesejo na kitajsko obljubo, da se bo Kohl vrnil domov s kovčkom, polnim trgovinskih pogodb. Kohl je tretji zahodni državnik po britanskem premiera Johnu Majorju in španskem ministrskem predsedniku Felipeju Gonzalesu, ki jč obiskal Peking, odkar so kitajske oblasti na trgu Nebeškega miru leta 1989 krvavo zatrle demokratično gibanje. Bonn je sestavil nov azijski koncept, načrt, ki bo nemških podjetjem pomagal zasesti del tržišCa v cvetočih azijskih gospodarstvih. Zato pričakujejo, da bo Kohl nadzoroval podpisovanje številnih pomembnih pogodb. »Obisk podcenjuje našo odločenost, da pomagamo nemškim podjetjem najti priložnosti na Kitajskem,« je dejal neki vladni uradnik. V trenutku, ko je tradicionalna tržišča zajela recesija, so se ministri usmerili v prepričevanje industrije, naj izkoristi strmoglavo gospodarsko rast na Kitajskem, ki je letos znašala kar 13, 5 odstotka, lani pa 12, 8 odstotka. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je celo nasprotoval vedno močnejšemu protajvanskemu lobiju v Nemčiji in je prepovedal prodajo bojnih ladij - vse v strahu, da bi prizadel Peking. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wu Jianmin se je za izločitev Tajvana, kamor so zbežali nacionalisti, ko so jih komunisti premagali v kitajski državljanski vojni leta 1949, Bonnu zahvalil in Nemčiji zagotovil obilno nagrado v obliki pogodb. »Glede na obojestranske priprave je videti, da se bo kader Kohl vrnil s polnimi kovdd,« je izjavil kitajski premier Li Peng v intervjuju za nemško televizijo. Nemčija se uvršča na Četrto mesto kitajskih trgovinskih partnerjev, celotna trgovinska menjava pa je v letu 1992 znašala 17 milijard nemških mark. V prvi polovici letošnjega leta je nemški izvoz na Kitajsko dosegel 81 odstotkov lanskega. Vendar jim prinaša finančne ugodnosti, ki jih druge države ZDA nimajo. Ne plačujejo davka na dohodek, olajšav; pa so deležne tudi tiste ameriške dražbe, ki odpirajo tovarne v najrevnejšem delu ZDA. Zato pa imajo Portoričani manj političnih pravic; volijo lahko samo ameriškega predsednika, ne pa tudi drugih zveznih politikov. Ce se bodo Portoričani v nedeljo odločili za enakopravno priključitev ZDA, bodo obdržali številne finančne ugodnosti. Ker je narodni dohodek na prebivalca za polovico nižji od drugih držav ZDA, bodo davki še naprej veliko manjši, ameriški kongres pa bo moral poskrbeti za radodarno finančno pomoC in olajšave v zdravstvu, šolstvu in socialnih zadevah. Edina stvar, ki bi jo morali Portoričani žrtvovati za enakopravno priključitev ZDA, bi bila njihova dvojezičnost, toda s svojimi voljenimi in ne veC imenovanimi predstavniki v kongresu bi se lahko najbrž dogovorili tudi o drugem uradnem jeziku - španščini. Kljub temu pa Portoriko najverjetneje še ne bo postal nova ameriška država, Čeprav bi se tako odločili volil-ci. Zadnjo besedo ima namreč ameriški kongres, ki se na smrt boji novih stroškov z nerazvitimi. Priključitvi Portorika pa bi najbrž nasprotovala tudi republikanska stranka, ki v revni otoški državi zanesljivo ne bi našla političnih zaveznikov. Nedeljski referendum v Portoriku zato ne bo pretresel političnega življenja ZDA. Edina nevarna etnična bomba tiktaka med Črnskimi in belimi prebivalci. Razkol med Američani različne barve polti, ki je videti vsak dan globlji, pa ne grozi z odcepitvami, ampak z nasiljem na vsem ozemlju Združenih držav. Barbara Kramžar NOVICE NEMČIJA / SPOMENIK 2RTVAM VOJNE IN DIKTATURE Faruk Legali je postal predsednik Pakistana ISLAMABAD - V soboto so v Pakistanu potekale predsedniške volitve. Elektorsko telo, sestavljeno iz 217-clanske nacionalne skupščine, 87-clanskega senata in poslanci štirih regionalnih skupščin, je izbiralo med dvema kandidatoma za najvišji položaj v tej islamski državi, dosedanjim predsednikom VVasimom Sajjadom in zunanjim ministrom Farukom Legarijem. Kot je bilo pričakovati, je zunanji minister Legari, kandidat vladne koalicije, ki jo vodi Pakistanska ljudska stranka premierke Benazir Buto postal predsednik Pakistana. Legari je dobil 274 glasov, njegov nasprotnik Sajjad, kandidat opozicije oziroma Muslimanske lige, ki jo vodi nekdanji premier Navaz Sarif, pa 168 glasov. (Reuter, Telefoto: AP) Abhazije! želijo mirovne sile ZN MOSKVA - Ruska tiskovna agencija Interfax je sporočila, da bo Črnomorsko ladjevje najverjetneje do nedelje končalo vojaško misijo na obalah Gruzije. Ukrajina in Rusija sta v zaCetku novembra v gruzijsko pristanišče Poti z devetimi ladjami poslali okoli tisoC vojakov mornariške pehote, ki so varovali prometne poti, po katerih je v notranjost Gruzije in njene sosede prihajala pomoč in ki so bile ogrožene zaradi bojev med vladnimi enotami in uporniki. Ker je Gruzija svoji separatistični pokrajini Abhaziji ponovno zagrozila z vojaškim posredovanjem in je vzdolž mejne reke Inguri namestila že štiri tisoC svojih vojakov, so abhazijske oblasti v soboto ruskega predsednika Jelcina zaprosile, naj stori vse, kar je v njegovi pristojnosti, da jih obvaruje pred Gruzijci. Abhazijci so se obrnili tudi na generalnega sekretarja ZN Butrosa Galija in ga poprosili, naj v Abhazijo pošlje mirovne sile. (STA, Reuter) , w Šl:l| ■ ~ ■ ■ : ^ Simbol sprave vnaša nova nasprotja Najglasneje protestira židovsko skupnost BERLIN - Danes bodo v Berlinu odkrili prvi nacionalni spomenik žrtvam vojne in nemške diktature. Temu nasprotuje del židovske skupnosti, ki se zgraža nad enačenjem Zidov, umorjenih v koncentracijskih taboriščih, in njihovih rabljev. »Za nas je nezaslišano, da bi hkrati Častili tiste, ki jih je nacistični stroj smrti iztrebil samo zato, ker so bili Židi, in tiste, ki so padli med drago svetovno vojno,« je dejal Jerzy Kanal, vodja židovske skupnosti v Berlinu, ki je zavrnil povabilo na odkritje spomenika. Na zahtevo zveznega kanclerja Helmuta Kohla, ki bo vodil ceremonijo v prestolnici, bo osrednji napis, vgraviran v kamen v notranjosti spominskega obeležja, dejansko zelo splošen; »Žrtvam vojne in tiranije«. Vlada želi iz neoklasicistiCne zgradbe, ki so jo takrat krstih za Neue Wache (Nova straža), zdaj narediti simbol narodne sprave in z enakim zanosom počastiti vse Nemce, ki so življenje izgubih v drugi svetovni vojni, tako žrtve nacističnega barbarstva kot komunističnega totalitarizma v Nemški demokratični republiki. Vodja nemške židovske skupnosti Ignatz Bu-bis je temu nasprotoval in po pogajanjih z vlado se je le-ta zadnji trenutek odločila, da bo ob vhod spominskega obeležja postavila spominsko plaketo posebej za židovske žrtve. Na to ploščo so vgravirali frazo »milijonom umorjenih Zidov in Ciganov, vsem, ki so bili usmrčeni zaradi svojega porekla, homoseksualnosti ali bolezni«. Ta kompromis je zadovoljil gospoda Bubisa, ne pa voditelja berlinske židovske skupnosti, ki je vabilo k inavguraciji odklonil. »Na tak- šnem spomeniku ne moremo v eni sami frazi izenačiti usode milijonov Zidov in Ciganov,« je dejal Kanal. Cigani vladi in organizatorjem očitajo, da so jih popolnoma ignorirali. Vodja Osrednjega sveta za Nemčijo Romani Rose je vabilo k ceremoniji diskretno zavrnil. Nemške oblasti so obljubile, da bodo v Berlinu dale postaviti spomenik, posvečen le Židom in Ciganom, ki so umrli v nacističnih taboriščih, vendar ta projekt zaenkrat ni še prav nic napredoval. Ta teden se je kakšnih dvajset pripadnikov mihtan-tne levice v znamenje protesta vklenilo na vrata spominskega obeležja. »Nemški rablji niso žrtve,« se je glasilo njihovo geslo, preden jih je odstranila policija. Na predvečer nemške združitve leta 1990 si je kan- TUNIS, VVASHLNGTON - Vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je v soboto na sestanku izvršnega komiteja organizacije in njene frakcije Fatah v Tunisu obsodil uboj nekega Izraelca na Zahodnem bregu in Palestince pozval, naj prenehajo z nasiljem. Seja izvršnega komiteja je bila namenjena predvsem pripravam na šesti krog palestinsko-izraelskih pogajanj o avtonomiji, ki se bo zaCel v ponedeljek v Kairu. V VVashingtonu so z Arafatovim pozivom zelo zadovoljni. Predsednik Clinton je ob tem dejal, da cler Kohl zaželel, da bi enotna država končno postavila osrednji spomenik, ki bi počastil njene žrtve. Oblasti so si izbrale Neue Wache, starodavni kraj, kjer je do leta 1918 svoje delo opravljala cesarska straža. V Tretjem rajhu so Neue Wa-che, ki stoji na vzhodu prestolnice, že spremenili v spominsko obeležje, ki je to ostal tudi v komunistični Vzhodni Nemčiji, kjer so ga posvetih »žrtvam fašizma in mihtarizma«. Nemški zgodovinar Rein-hard Kosseleck je spominski zgradbi nasprotoval in, da bi pomiril duhove, je predlagal, naj ne vgravirajo nobenega napisa. »S svojim epitafom skuša kancler Kohl skovati kult mrtvih, ki jih posplošuje in izenačuje,« pravi. Yadne Le Forestier, AFP je obsodba uboja korak naprej v mirovnih prizadevanjih. Tako potezo je od Arafata pričakoval tudi izraelski premier Rabin, ki se mudi na obisku v Združenih državah, kjer se je pogovarjal o Clintonovi odločitvi o prodaji ameriških vojnih letal in še nedavno prepovedane računalniške tehnologije Izraelu, ki naj bi »spodbudila nadaljnje sodelovanje v bližnjevzhodnem mirovnem procesu«. Prva se je odzvala Sirija in Združene države obsodila, da ogrožajo mir in netijo novo vojno ter že zahtevala preklic prodaje. (Reuter) BLIŽNJI VZHOD / ARAFAT OBSOJA Clinton bo Izraelu prodal visoko vojaško tehnologijo Ko sem svoja prijatelja po daljši odsotnosti našel v bistroju Le Monde izza Vjesnika, sta bila videti kot duhova, ki so ju vtaknili v prestrašeni človeški podobi. Rem je dejal, da ves ta čas ni vedel, da življenje ni gledališka predstava, marveč navaden kabaret. Rom je skomignil z rameni in rekel, kako se nama niti ne sanja, da so svet pred našimi očmi spremenili v perfidno hišo strahov. - To o kabaretu je smešno. Do včeraj smo imeli znamenitega Jazavca, od jutri pa najbrž namesto te izmišljene srbske živali Krleževega Kerempuha. Ljudje pozabljajo, da ne gre za etiketo, marveč za vsebino, za bolj kakovostno vsebino. - Sem ti že rekel in bom ponovil: kabaret potrebujemo, ker je to šola diplomacije. In Hrvati smo slabi diplomah. Nimamo ne tradicije ne kadrov. V kabaretu pa je treba plešah tako, kot drugi igrajo, in igrati tako, da si videti Čimbolj neumen, pokazati moraš gledalcem jezik, kot da si pri zdravniku, zadnjico pa, kot da so gledalci moderni guys. Obenem pa moraš govorih neumnosh in ob aplavzih celo verjeti, da si pameten. Skratka: kabaret bi bil lahko šola za diplomate. Hrvati ne potrebujejo Jazavcev, marveč domaCe Kerempuhe... V Jazavcu bi igralec rekel: komunizem je preteklost, a Srbi se svoji preteklosti težko odpovedujejo. V Ke-rempuhu pa bo igralec citiral Srbe: Kdor bo preživel to zimo, ta bo najebal! Poslušal sem Rema in Roma in ju nisem razu- MODRI TRAMVAJ Pogovor o tem, zakaj se pišejo ljubezenske zgodbe Branko Šomen vne družine v katoliški dom... Strah nas je postalo lastne sence, inflacijskega denarja, vrst pred trgovinami, različnih vojska in verskih vojn... - Dobro, - sem ju prekinil - in kje vidita vidva rešitev? Da kabaretni igralci postanejo diplomati? Saj smo jih imeli, pa se niso obnesli: Boris Dvornik je zelo hitro zapushl poslanske klopi, Bata ZivojinoviC v parlamentu Cisti v prostem Času svojo filmsko trofejo - partizansko pištolo, v prostem Času pa igra v neumnih jugopornicih, Polde BibiC pa se je zredil Foto: Romeo Ibriševič mel. - Čeprav je položaj Čedalje slabši, se ne moremo ustavih na pol poh. - Nihče pa ne misli na strah. Nihče ne piše o strahu - je prevzel besedno nit književnik Rom. - Rušijo se mostovi med ljudmi in narodi, med enim delom mesta in drugim delom mahale... A vidva sploh razmišljata o tem, zakaj so porušili mostarski most graditelja Hajrudina, star skoraj pet sto let?! Zaradi takšnih podrtih mostov prihaja strah z enega brega reke na drugi, iz ene cerkve v drugo, iz pravosla- ob prebiranju novih in zajetnih slovenskih zakonov... - Kje vidiva rešitev?! V pisanju, - je v imenu obeh odgovoril Rem. Zazijal sem kot prazen žep hrvaškega upokojenca. - Kaj?! Kaj pišeta? - Ljubezenske zgodbe. - Za erotične časopise? - Ne bodi opolzek. Midva piševa ljubezenske zgodbe, vendar ne o domovinski vojni, marveC iz domovinske vojne. Ljubezenska zgodba vsebuje intimno iskrenost, resnično otožnost in neugasnjeno upanje, to pa nam je zdaj vsem skupaj najpotrebnejše... - In zakaj sta potem tako prekleto in iskreno žalostna? - Zato, ker nama te ljubezenske zgodbe ne gredo od rok. In nikdar se ne smej. Sam kakšno napiši, pa boš videl, v kakšnem ustvarjalnem peklu se boš znašel. Kdo na tem svetu pa je še iskren, pošten in Časten?! Ne vem zakaj, a nepre5 mišljeno sem bleknil: - Iskreni, pošteni in Častni so na svetu samo prostozidarji. Zazijala sta vame, kot da sem rekel kaj bogokletnega, zažgal zastavo ali izvlekel iz žepa naCrt za atomsko bombo. - Kdo!? Masoni!? Točno! - je zmagoslavno ugotovil Rom. Rem pa je dodal: - Bodi tako prijazen in nama pokaži vsaj enega v tej državi! In sta se zasmejala in, ko smo kot trije Kerempu-hi zapuščali bife Le Monde, so nas zunaj pričakali modri tramvaj, zagrebški mrak in evropski strah. PEKING / ČRNO LETO ZA KITAJSKO LETALSTVO VELIKA BRITANIJA / CHARLES OBHAJA 45 LET NOVICE Kitajsko potniško letalo slmioglavilo: mrtvi in ranjeni Letos je kitajsko letalstvo doživelo že osem nesreč in sedem ugrabitev - Najhujša nesreča pred letom dni Prestolonaslednik študira za kralja Nadel si je novo, resnobno podobo LONDON - Nesrečen je bil že kot otrok, kot pubertetnik pol kompleksov, kot odrasel pa neprilagojen, z redkimi redkimi interesi poleg pola in povrhu Se ponesrečen zakonec. S takim slovesom praznuje danes angleški princ Charles 45. rojstni dan in vse kaže, da se je naposled, in še s kraljevsko zavzetostjo povrhu, res lotil študija. »Dosegel je polno zrelost in ni res, da bi se nameraval odpovedati prestolu,« zagotavlja princev biograf Ross Benson. »VValeški princ je umirjen mož, ki v tem trenutku čuti vso težo svojih odgovornosti. Pomagati želi svoji državi, zato se je odločil, da bo dolžnosti postavil pred vse ostalo. To dokazuje t/5ING ' Kitaiska letalska družba ima zadnje Čase res smolo. Potem ko 80 nekaj njenih letal vceSroclina Tajvan’je ceraj DC 9, na las podoben tistemu, ki ga vidi-nta sli1ki> strmoglavil medtem ko je letel na Ppffem .poletu med v n0m *n Unmkvijem drn^a)mi Xiniiang- Po- letaNkiTiOVlna kitaiskih letalskih nesreč se je le- sndtTtila Še za em dogodek: letos jih je bilo to- rej skupno že 8, sedem letal pa so preusmerili. Pred včerajšnjo se je zadnja nesreča pripetila 26. oktobra, ko je DC 9 zdrnil s steze, pri Čemer sta bili dve osebi ubiti.. Julija sta se zgodili dve nesreči: v prvi je bilo 59 mrtvih, ko letalo tipa bac 146 ni uspelo vzleteti in je končalo v jezeru ob koncu steze, v drugem pa na sreCo ni bilo žrtev. Najhujša nesreča pa se je pripetila pred skoraj letom dni: boeing 737 kitajske družbe je treščil v goro v Guilinu, pri Čemer je umrlo 141 ljudi. Prvi vodnik z »diskretnimi« naslovi za travestite LONDON - V teh dneh je v britanski prestolnici prišel na svetlo vodnik za travestite. Gre za prvo tovrstno publikacijo. Napisala sta ga inženir, ki se podpisuje kot Vicky, in. finančni analist s psevdonimom Caroline. Kaže, da je krog potencialnih bralcev, na katere se vodnik obraCa, dokaj velik. Po nekaterih raziskavah v Veliki Britaniji naj bi približno 10 od sto moških imelo travestitske tendence. V vodniku bodo našli vrsto »diskretnih« naslovov, v katerih jim bodo lahko dali duška brez strahu, da jih bo zasačila žena, dekle ali drugi sorodniki in znanci. Gre za trgovine oblačil, frizerske salone, pa tudi za trgovine s protezami ženskih prsi, lasulj ipd. Poleg tega so navedeni tudi hoteli, lepotni inštituti, zabavišča. Poleg naslovov in drugih informacij v vodniku najdemo tudi nekaj nasvetov. Med slednjimi npr. tudi tega, naj bodo travestiti gotovi samih sebe. Avtorja vodnika namreč ugotavljata, da imajo največ težav tisti travestiti, ki se samih sebe sramujejo. že njegovo, v zadnjem Času popolnoma spremenjeno zadržanje, saj se zaveda, da potrebuje njegova podoba temeljito pološCenje.« Po škandalih, ki le za las niso usodno zajeli kraljevske družine, po objavi Charlesovih intimnih telefonskih pogovorov s prijateljico Camillo, nad katerimi se je mor-bozno izživljala vsa dežela, in po ločitvi z ženo Diano, se je prestolonaslednik odločil, da radikalno spremeni svoje življenje: opustil je vrtnarstvo, konjske dirke in sestanke s prijatelji, na katerih so govorili o politiki, medtem ko so nekateri njegovi najnovejši posegi na zunanjepolitične teme zbudili precej zanimanja. PalaCa si je seveda oddahnila, utrujena kraljica Elizabeta pa po dolgih 40 letih vladanja končno upa, da bo lahko kmalu abdicirala v sinovo korist. Stvar sicer še ni na dnevnem redu, toda Charles, kot reCeno, že študira za kralja. Bo Charles kmalu sedel na prestol? Snežni plaz nad Cervinio CERVIN1A - Nekaj pred poldnevom se je na hribih, ki obkrožajo Cervinio, sprožil snežni plaz, ki pa verjetno ni terjal človeških žrtev. V bližini Cime Bianchi laghi je sicer zajel področje, kjer je speljana proga, ki povezuje dve napravi za vzpon, vendar je proga zelo malo obiskana. Kaže, da je plaz sprožilo nekaj smučarjev, katerih sledi so našli na nekem bližnjem področju. Vsekakor je osebje civilne zaščite in finančne straže s pomočjo izurjenih psov iz previdnosti začelo pregledovati celotno področje, vendar po splošnem prepričanju pod snegom ni nikogar. Med shupenimi kačami hočeta ostati 120 dni JOHANNESBURG - Dva Južnoafričana hoCeta potolci svetovni rekord v družbi strupenjač, ki je trenutno 113 dni. Tako je včeraj sporočila južnoafriška državna radijska postaja Sabe. Tvegano »prijateljstvo« s 40 strupenjačami, med katerimi so tudi mamba in kobra, bosta skušala navezati policijski podnarednik Jean-Pierre Wittstock ter Alan Joffe. Prvi bo sreCo poskusil v Durbanu, drugi pa v okrog 150 km oddaljenem Margateju. Oba nameravata vztrajati 120 dni. V Franciji zaplenili 74 kg čistega kokaina PARIZ - V Rouenu na severu Francije so cariniki zaplenili 74 kg izredno Čistega kokaina, vrednega okrog 20 milijard lir. Mamilo je bilo na tovorni ladji Intrepido, ki pluje pod brazilsko zastavo. Po štirih dneh zasliševanj so sodnim oblastem prijavili dva elana posadke. Sumijo, da so mamilo natovorili v Braziliji, raztovoriti pa bi ga bili morali v Antvver-pnu. Cariniki so v akcijo stopili v noči od ponedeljka na torek, potem ko so na nekaterih dokumentih opažih, da so na isti ladnji pred dvema letoma v Lizboni našli 59 kg kokaina. Proti tetoviranju odslej z laserjem PARIZ - Kdor je doslej na telesu imel tetoviranje, se ga je rešil le z izredno težavo in šele po dolgem Času, odslej pa bo šlo hitreje. Uporabljali bodo namreč laser. Tako je na srečanju dermatologov v Nici povedala Catherine Grognard, dermatologinja s specializacijo prav v tetoviranju. Poudarila je, da so laserske tehnike zelo učinkovite. Doslej so se dermatologi mucih z vprašanjem, kako odstraniti tetoviranja, ne da bi za njimi odstala kakšna sled. Poskušali so s tehniko drgnjenja kože kot z vsajanjem vrhnje kože, kar pa je bilo boleCe in zamudno. Zdravnica je navedla primer moškega, ki je za odstranitev 40x40 cm velikega križa potreboval 6 mesecev. Z laserjem teh težav ne bo veC. Edino izjemo predstavlja rdeča barva, ki je zelo upoma. POP SCENA / ZVEZDNIK ODVRGEL KRINKO Jackson zapustil ZDA in se zatekel v Švico Priznal je zasvojenost z zdravili proti bolečinam LOS ANGELES - Mi-c ael Jackson je odvrgel Puško v koš. Po mesecih nasprotujočih si vesti o njegovi bolezni, po to-rikih odložitvah nastopov, po večkratni prekinitvi svetovne turneje za predstavitev novega albuma Dangerous, je ameriški pop zvezdnik le Priznal, da je bolan. Razkril je, da je že povsem zasužnjen z moCni-rni zdravili za blažitev telesnih bolečin in da je psihološko izčrpan zara-i obtožb o spolnem na-S1lju, ki jih mu je naslovu nek štirinajstletnik. Iz teh razlogov, da bi se rešil zastrupljenosti in našel porušeno ravnove-Jackson zapustil Kalifornijo in odpotoval v švicarsko letovišče Gstaad. »Čutim se ponižanega, zagrenjenega, prizadetega v dnu srca,« pravi Michael na posnetku, ki ga Je razpecal njegov menedžer Lee Solters. »Teža neresničnih obtožb, ki se je pridružila velikemu naporu, ki ga zahtevajo moji nastopi, nn je povzročila tako velik stres, da sem ostal brez telesnih in psiholoških sil. Tako,« dodaja, »so male količine zdravil postale vse večje in me Privedle v odvisnost.« Jackson torej z lastnim glasom pojasnjuje svojo dramo in ne štedi s podrobnostmi, morda zato, da bi onemogočil morebitne špekulacije. Te so vsekakor že v obtoku, saj so govori, da je njegov odhod v bistvu beg pred procesom zaradi spolnega nadlegovanja, ki se bo začel naslednji Četrtek. Zvezdniku je medtem Michael Jackson je naposled razodel svoje težave (AR) priskočila na pomoč njegova stara prijateljica Elizabeth Taylor. V nekaj minutah in s skopimi besedami ga je javno pozvala, naj zapusti Združene države, kjer da ni veC mogoče dihati. Prav ona mu je sugerirala odhod v Gstaad, kjer ima igralka vilo. Sredstva proti bolečinam - pojasnjuje Jackson na magnetofonskem traku - sem zaCel uporabljati po nesreči, ki se mi je pripetila med snemanjem reklame za Pe-psi Colo. Pred nekaj meseci se je bil namreč popevkar podvrgel plastič- ni operaciji za rekonstrukcijo kože na lobanji, ki mu je bila ob tisti priložnosti požgana. Od takrat naj bi zaCel jemati tabletke proti bolečinam, ostale pripetije (beri obtožbe o spolnem nasilju) pa so dodale svoje. Doze so postajale vse večje in tako je bil pevec prisiljen odpovedati ali prestaviti svoje nastope v Singapurju, v Afriki in nazadnje na Japonskem. Sedaj je torej dokončno odpovedal. Zapustil je Ameriko, njegovi odvetniki pa ostajajo, in to s kupom dela. ___ZDA / KARDINAL BERNARDIN OBTOŽEN SPOLNEGA NADLEGOVANJA _ Senca nad kardinalom Tožitelj je okuženec z aidsom in bivši bogoslovec Stephen Cook, njegove obtožbe pa je kardinal Bernardin včeraj odločno zavrnil NEW YORK - V ZDA, pa tudi drugod po svetu, je močno odjeknila vest, da je neki mladi okuženec z aidsom obtožil kardinala Josepha Bernardina (slika levo) iz Chicaga, da ga je v mladih letih splolno nadlegoval. Kardinal, ki je med najv-plivnejšemi katoliškimi cerkvenimi dostojanstveniki v ZDA, je obtožbe takoj zavrnil, seveda pa je zadeva dvignila veliko prahu in govoric. Kardinalov tožitelj je bivši bogoslovec po imenu Stephpn Cook (slika desno). Bernardin naj bi ga spolno nadlegoval, ko je bil še v semenišču. Kot reCeno, pa je obtoženec vse to demantiral. V ta namen je vCeraj priredil tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da je pozorno prebral obtožnico in da je »povsem lažna«. »Nikoli nisem zlorabil nikogar in nikjer,« je dejal ter pozval vernike, naj se ga spomnijo v molitvah. Poudariti velja, da prav kardinal Bernardin že dalj Časa vodi kampanjo proti pedofiliji med duhovniki. V ta namen je med drugim dal odpreti posebno telefonsko številko za tiste, ki bi hoteli prijaviti takšne primere. Poleg tega je dal utanoviti posebno komisijo, ki pregleduje prijave. Prav ta komisija bo tudi obravnavala njegov primer. Kardinal je na svoji včerajšnji tiskovni konferenci med drugim povedal, da je v zadnjem letu bil že dvakrat zatožen pri sodnih oblasteh. Neka ženska ga je obtožila, da je elan satanske sekte, neki moški pa da se je udeležil raznih orgij. Očitno vse to ne more biti zgolj slučajno, ampak se velenjuje v pravo gonjo, je dejal kardinal. Na srečanju s Časnikarji je Bernardin tudi omenil, da je že prejel na tisoCe izrazov solidarnosti svojih vernikov. Iz Vatikana sta ga po telefonu poklicla kardinala Gantin in Regali ter mu tudi izrazila solidarnost. O zadevi je poročal Radio Vatikan in dejal, da je kardinal Bernardin znan kot »uravnovešen mož in kot človek molitve« ter pristavil, da »z veC strani opozarjajo, kako so v ZDA duhovniki večkrat tarCa takšnih obtožb od izsiljevalcev, ki bi si hoteli zagotoviti denar na cenen naCin«. Kaj zakriva beseda manager LONDON - Beseda manager izdaja mashilistiCni duh, zato bi jo bilo treba spremeniti in za uslužbence javnih uprav npr. uporabljati izraz officer. To je teza laburistov, ki upravljajo mesto Plymounth in ki so predlog za Črtanje oznake manager predstavili v občinskem svetu, kjer so se vnele polemike s konservativci, ki so v opoziciji. Izkazalo se je sicer, da ne eni ne drugi ne poznajo izvora besede manager, ki nima nikakršne zveze z angleškim »man« (moški), saj izhaja iz latinske »manus« (roka). AMERIKA / KDO BO JEDEL BAMBI HAMBURGERJE? Jelenje meso zadnja muha LOS ANGELES - Kdor je kot otrok jokal, ko je gledal risanko »Bambi«, ne bo zlahka premagal psihološkega odpora do jelenjega mesa. V Ameriki pa zadnje čase vseeno narašča število rejcev teh živali, saj kaže, da bodo ljudje v 90. letih vzljubili jelenje meso. Jelenje meso bi namreč moglo ustrezati milijonom ameriških porabnikov, ki so se že zdavnaj pričeli zavedati, da je običajna prehrana, ki vsebuje veliko živalskih mašCob, škodljiva. Za kogar pazi na lastno prehrano, a se noče odpovedati mesu, je jelenje meso najboljša izbira, saj je rdeče in okusno, obenem pa vsebuje manj maščob kot piščančje meso brez kožice. Zaradi tega ga celo ameriško združenje za srene bolnike in družba Weight Watchers svetujeta. Doslej so jelenje meso pripravljali samo v najboljših restavracijah, danes pa je že mogoCe najti zamrznjene jelenje zrezke ali klobase na pultih v samopostrežbah. Danes večji del jelenjega mesa v ZDA uvažajo iz Nove Zelandije, ki že desetletja redi jelene, vendar število rejcev narašča tudi v Ameriki. Leta 1978 so ustanovili združenje severnoameriških jelenjih rejcev, ki ima danes 400 elanov. Jelenjemu mesu nasprotujejo govejerejci oziroma svinjerej-ci. V zadnjih letih je namreč poraba tega mesa znatno padla zaradi ameriških prehrambenih pomislekov. Kljub vsemu v povprečju vsak American še vedno je približno 30 kil govejega in 20 svinjskega mesa letno. Rejci goveda poudarjajo, da jelenje meso za vsaj 10 let ne bo moglo zadovoljiti potreb porabnikov, ker je živali v vsej državi samo 38.000. Zares velika ovira pa je pravzaprav cena, saj jelenje meso stane dva krat veC od govedine. Poleg tega se ljudje tudi boje bolezni, še zlasti tuberkoloze. V glavnem ostaja najvecja zapreka psihološki odpor. »Večina ljudi ne gleda na krave kot na ljubke živali, ki bi lahko živele na domačem vrtu,« je s kančkom škodoželja pripomnil predstavnik ameriških govejerejcev. Tildi naravovarstvene skupine nasprotujejo reji divjih živali in menijo, da je kruto prisiliti te živali živeti na farmi. Ovir je torej mnogo, vendar so ameriški rejci jelenov prepričani, da je tržišče obetavno in da bo nekega dne McDonaldi prodajal »hamburger Bambi«. Vprašanje je, koliko otrok oziroma odraslih bo te hamburgerje jedlo. SANACIJA NAJVEČJIH IZGUBARJEV NAS BO PRAGO STALA SREČANJE EKONOMISTOV Izgube nekaterih podjetij so mlinski kamen za zdravo gospodarstvo Železarne so jama brez dna - Nujna podražitev elektrike, saj je ELES pred bankrotom Veseli Martin Zares škoda, da državljani {in volilci) v petek popoldne niso mogli spremljati razprave v državnem zboru o težavah in potrebnih ukrepih v slovenskem gospodarstvu, ker se je tudi televizija kmalu naveličala pleteničenja poslancev. Morda je Se bolje, da niso, saj bi jim v jezi zavrela kri, tako pa smo vzdihovali samo novinarji. Navadno sprenevedanje je namreč razpravljati o tem po vseh političnih kompromisih in strankarskih saltah v minulih dneh oziroma po tem, ko je bil proračunski memorandum z dodatnimi denarji za obrambo že sprejet. Nekateri poslanci so celo obžalovali, da zadevo obravnavajo po Štiridnevnem napornem delu, ko za to ni vec prave volje in ko se ne morejo vec »sončiti« pred televizijskimi kamerami. Častna izjema je bil poslanec, ki je samokritično ugotovil, da gre za »dolgovezno filozofiranje in emocionalno jadikovanje, ki vsebinsko ni prav nic doprineslo«. Drugi so predlagali preložitev obravnave, ker ni »pošteno«, da o tako resni temi govorijo Sele na koncu zasedanja. Nekateri so v imenu strank razpredali po pol ure, da so potem še njihovi poslanci ponovili že povedano, prepričevali so drug drugega, v kateri regiji je slabše, omenjali, od kod so doma ministri, in žugali s socialno bombo, ki da jo bo v Mariboru zdaj zdaj razneslo. Našli so se taki, ki so ministra Tajnikarja zaradi zgledno pripravljenega gradiva »vzeli za svojega« in obžalovali, ker se mora revež v vladi sam boriti, pri Čemer navadno potegne krajši konec, ker so druge stvari pomembnejše od gospodarstva. Mnogih -med njimi je bilo tudi nekaj poslancev z mariborskega konca - pa v dvorani sploh ni bilo; menda so že proslavljali veselega Martina, da so se celo natakarji že muzali. Po štirih urah so stvar seveda pripeljali do konca s sprejetjem treh drobno tipkanih strani sklepov in stališč, da jim ne bi bilo treba - bog ne daj - hoditi v službo še v soboto. Andreja Rednak LJUBLJANA - Kljub rožnatim številkam o položaju v slovenskem gospodarstvu v zadnjih mesecih, ki jih je pred dnevi nanizal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, bo država - beri davkoplačevalci - v prihodnjih letih in desetletjih plačevala Se ogromne vsote za pretekle izgube, sanacijo in presežne delavce. Značilen je podatek, da smo v nekaj zadnjih letih prek državnih vrednostnih papirjev, državnih jamstev, posojil in odlogov plačila davkov in prispevkov samo za Slovenske železarne odšteli okoli 450 milijonov mark, ki jih bodo plačevale Se naslednje generacije. Kljub temu so imele železarne ob letošnjem polletju že za 72 milijonov mark izgube, saj nimajo trga, cene proizvodov so nizke, tehnologije pa ne obvladajo, je v parlamentu v petek dejal minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar, ko je pojasnjeval nadt sanacije slovenskega gospodarstva v letu 1994. Prihodnje leto bo zaradi zapiranja nedonosnih obratov v železarnah ostalo brez dela še okoli 2.500 delavcev, zanje pa bo treba zagotoviti 1, 5 milijarde tolarjev. Država bo poleg tega izdala poroštva za 225 milijonov mark posojil, najetih v letih 1994 in 1995, subvencionirala obresti in plačala obnovitev infrastrukture. Vprašanje je, kako bo prepričala banke, da bodo financirale naložbe v zdrave dele železarn. Znano je namreč, da so se banke s svojo sanacijo že dodobra rešile, na gospodarstvo pa ta izredno drag podvig (obresti za izdane obveznice, ki bodo šle iz proračuna, se bodo v letu 1994 podvojile na skoraj 12 milijard tolarjev) ni bistveno vplival. V prvi polovici letošnjega leta si je slovensko gospodarstvo nakopalo za skoraj 97 milijard tolarjev ali skoraj 1, 3 milijarde mark izgub! NajveCji delež, to je skoraj 85 odstotkov, odpade na 300 najvecjih izgubarjev v Sloveniji, ki zaposlujejo Četrtino vseh delavcev v gospodarstvu (-glej graf), skoncentrirani pa so v osrednji in mariborski regiji. NajveCji izgubar je javno podjetje Elektrogospodarstvo Slovenije, ki nosi kar veC kot tretjino vseh izgub gospodarstva. Poslanci državnega zbora so vladi oCitah, da je tako dolgo zadrževala cene elektrike, kar je elektrogospodarstvo pripeljalo na rob bankrota. Prihodnje leto naj bi elektrogospodarstvo reorganizirali (to bo že 25 reorganizacija po drugi vojni!), ga delno privatizirali, delno pa še vedno financirali iz proračuna. Vsega tega ne bo mogoče zagotoviti, Ce se cene za drobne odjemalce ne bodo krepko povečale. Se letos za deset odstotkov, prihodnje leto pa še za 20. Kaj bo to pomenilo za inflacijo, lahko le ugibamo. V lasti sklada za razvoj je zdaj še 73 podjetij, v lasti Kreditne banke Maribor oziroma posredno agencije za sanacijo bank pa še mariborska Elektrokovina. Letos je sklad za razvoj ustvaril okoli 12 tisoč presežnih delavcev, prihodnje leto naj bi prodal okoli 40 podjetij, v drugih pa naj bi ostalo brez dela še okoli pet tisoC ljudi. Sklad bo izdal tudi za 120 milijonov mark obveznic; tudi pri tem gre za povečanje javnega dolga, ki ga bomo plačevali davkoplačevalci. Andreja Rednak IZG U B E mS UOVE N $ K E M [GmPJODAR $mu gospodarstva 300 NAJVECJIH IZGUBARJEV IZVOZ ZAPOSLENI Vir: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti IZGUBA CELOTEN PRIHODEK Dogovor o prosti trgovini s Češko Slovenskemu gospodarstvu se bo že prihodnje leto odprl večmilijonski trg BLED - Drugi dan 22. strokovno-izobraževalne-ga seminarja ekonomistov, ki ga je na Bledu pripravilo ljubljansko društvo ekonomistov, se je zaCel z nastopom državne sekretarke ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Vojke Ravbar. Državna sekretarka je govorila o pogojih zunanjetrgovinskega poslovanja in o mednarodni menjavi ob prehodu v leto 1994. Dejala je, da so se včeraj v Budimpešti predstavniki Slovenije (-med katerimi je bila tudi sama), Češke in Slovaške dokončno dogovorili glede sporazuma o območju proste trgovine. Poudarila je, da bodo prihodnji mesec v Ljubljani predsedniki vlad omenjenih držav podpisali oba sporazuma (s Češko in Slovaško), uresničevati pa jih bodo zaceli v prihodnjem letu. Ravbarjeva je povedala, da so včerajšnji dan izkoristili tudi za pogovore o podobnem sporazumu med Slovenijo in Madžarsko in ob tej priložnosti toliko napredovali, da je mogoče pričakovati podpis sporazuma konec tega leta ali v začetku prihodnjega. Dejala je, da podobni pogovori potekajo tudi s Poljsko, vendar zaradi državnih volitev žal malce zamujajo. Toda to bo mogoče kmalu nadomestiti, tako da bo omenjeno območje proste trgovine obsegalo trg s 50 milijoni ljudi. Vojka Ravbar je še povedala, da med Slovenijo in državami Efte potekajo pogovori o medsebojnem trgovanju na podlagi asimetrije, kar pomeni, da se bodo te države hitreje odpirale kot Slovenija. Dogovori potekajo v podkomiteju. Ko je govorila o Evro- Vojka Ravbar pi, je ugotovila, da bo naša celina kmalu ena sama mreža območij proste trgovine. Zelo pomembno je, je poudarila, da smo v to mrežo vsestransko zajeti, kajti zamude ne bo mogoCe nadomestiti. To je posebno pomembno zaradi dejstva, da smo majhna država. Zato je nujno, da Slovenija ohrani svoje mesto na evropskem trgu in ga Se bolj okrepi. V ta namen bosta GZS ter ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj organizirala celo vrsto poslovnih konferenc, ki bodo velika priložnost za naša podjetja. Ob koncu je Ravbarjeva govorila še o zakonodaji, ki ureja ali bo urejala omenjeno področje. Dejala je, da je glavni namen vseh zakonov, posebno carinskega in zakona o carinskih tarifah, da so prilagojeni tovrstni evropski zakonodaji in z njo Čimbolj primerljivi. Ravbarjeva je govorila tudi o pogovorih z Gattom in Evropsko unijo, ki po njeni oceni potekajo v obojestransko zadovoljstvo. Seminar se je nadaljeval z nastopom direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Edvarda Ovna, ki je udeležencem spregovoril o vlogi državnih skladov v procesu prestrukturiranja slovenskega finančnega sistema. Izvršni direktor Regionalnega centra za privatizacijo pri CEEPN, ki ima sedež v Ljubljani, dr. Marko Simoneti, pa je spregovoril o vlogi privatizacijskih skladov v Sloveniji. Zelo zanimiv je bil tudi nastop gosta iz Češke dr. Dušana Triška, ki je orisal kuponsko privatizacijo pri njih in s tem vzbudil dokaj veliko zanimanja, saj gre za konkretne izkušnje, ki so dobrodošle tudi v Sloveniji. (STA) LJUBLJANA - Na povabilo našega veleposlanika v Bruslju dr. Borisa Cizlja so te dni na obisku v Sloveniji veleposlaniki oziroma častni konzuli iz Japonske, Nikaragve, Nemčije, Koreje, Mehike in Irske ter novinarji iz Belgije, Luksemburga in Nizozemske, Da bi nekoliko bolje spoznali našo deželo in njene kulturne znamenitosti, so gostje v petek obiskali Bled, včeraj pa Pleterje in sloviti kartuzijski samostan, Podrobneje so si ogledali tudi Ljubljano in World Trade Center, v mestni hiši pa jih je sprejel ljubljanski župan. (B. 2., foto: Jože Suhadolnik) GLEDALIŠČE / ČUFARJEVI DNEVI Praznik slovenskih amaterskih igralcev Vse predstave so bile dobro obiskane - Brez rdečih številk JESENICE - Sinod so s slovesno podelitvijo plaket in diplom sklenili letošnje Čufarjeve dneve. Petdnevni praznik slovenskih amaterskih igralcev je letos potekal že šestič. Prav gotovo se je bolje s smehom otresati sveta, kakor zalivati ga s solzami. To je pravzaprav edini način, da se lahko svet in življenje sploh nadaljujeta, se glasi Tagorejeva misel, ki je bila izrečena na sinočnji sklepni prireditvi in je praktično označevala letošnjo rdečo nit Čufarjevih dni - komedijo. Obiskovalci so si lahko ogledali se- dem iger, namenjenih predvsem odraslim gledalcem, in šest lutkovnih predstav, med katerimi so eno v večernih urah namenih tudi odraslemu občinstvu. Kot nam je povedala Alenka Bole-Vrabec, direktorica gledališča Tone Čufar, so bile vse predstave dobro zasedene, publika pa jih je spremljala z naklonjenostjo in zadovoljstvom. Po njeni oceni so tudi letošnji Čufarjevi dnevi ob povezavi igralskega sporočila skupaj z avtorjevim dosegli svoj namen. Kot pa kaže, bo kulturna akcija uspela tudi v finančnem pogledu, kar v praksi pomeni, da ne bo rdečih številk. Čufarjevi dnevi se finansirajo izključno znotraj jeseniške občine, saj se prireditvi ne uspe prebiti v republiški kulturni proračun. Znotraj programa so na Jesenicah še posebno zadovoljni z obiskom gledališčnikov iz avstrijske Koroške, ponovno pa se je tudi pokazalo, da ima najsevernejša gorenjska občina zanesljivo in stalno gledališko občinstvo. Čufarjevim dnevom podobno prireditev so letos pripravili tudi v Slovenski Bistrici in na Jesenicah izražajo željo, naj tovrstna kulturna akcija redno zaživi tudi na tem koncu Slovenije. Čufarjeve dneve ’93 so sinoči sklenih domači jeseniški gledališčniki z Vajami v slogu Raymonda Queneauja, predstavo iz lanske sezone, prvo letošnjo premiero pa bodo na Jesenicah uprizorili Cez mesec dni. Vine Bešter Umri je novinar Jože Petek MARIBOR - V petek je v 74. letu starosti v Mariboru umrl novinar Jože Petek. Petek, Id se je rodil 8. aprila 1920 v Filovicih v Prekmurju, je svojo novinar; sko pot zaCel pri mariborskem Vestniku. Kasneje je svoje delo kot urednik opravljal pri Obmurskem tedniku v Murski Soboti, bil pa je dopisnik Ljudske pravice v Mariboru. Nazadnje je delal v mariborskem dopisništvu Dela, kjer se je uveljavil kot specializirani novinar in komentator za kmetijstvo. Poleg povesti Kruh in ljubezen, ki je izšla leta 1981 pri Kmečkem glasu, je napisal tudi vec satir in humoresk iz kmečkega življenja.V zadnjih letih je pripravljal gradivo za izdajo knjige o ljudskih običajih v Prekmurju, vendar pa dela zaradi smrti ni dokončal. (STAJ Včeraj se je na vadbišču Poček pri Postojni s slovesnim tehničnim zborom končal zaključni del praktične vaje Premik 93, v kateri je sodeloval 74. oklepni mehanizirani bataljon, ki ga je obrambni minister Janez Janša zaradi dobre usposobljenosti septembra letos odlikoval z redom slovenske vojske z zvezdo. (Foto: S. Plavevski) Voljč se je vrnil s Slovaške LJUBLJANA - Okrepitev sodelovanja med slovaškimi in slovenskimi zdravstvenimi zavodi je bila poglavitna vsebina pogovorov med obiskom ministra za zdravstvo dr. Božidarja VoljCa na Slovaškem. Minister Volje, ki se je v petek vrnil iz Bratislave, je s svojim slovaškim kolegom Vilie-mom Sobonno podpisal bilateralni sporazum o izmenjavi strokovnjakov in zdravstvenih informacij, ta pa omogoča tudi podpis konvencije o zdravstvenem varstvu med državama, (B. Ž.) MGl / ODSTRANITEV DIREKTORJA Sklepa sveta Mestnega gledališča ljubljanskega ni bilo mogoče izvršiti LJUBLJANA - Po sklepih sveta Mestnega gledališča ljubljanskega (-MGL) o začetku disciplinskega postopka ter začasni odstranitvi Janeza Pretnarja, direktorja MGL, se je v petek sestala posebna komisija. Poskrbela naj bi za predajo poslov med Pretnarjem in Zvonetom Šedlbauerjem, ki bi moral nastopiti kot vršilec dolžnosti direktorja. Pretnar, ki so ga osumili hujših kršitev delovnih obveznosti, se je predaji poslov izognil, saj ga ob uri, ko se je sestala komisija, ni bilo na delo- vnem mestu. Tako so elani komisije Tone Kuntner, Marko Simčič, Igor Lampret in Zvone Šedlbauer podpisali zapisnik, v katerem so ugotovili, da sklepa sveta ni bilo mogoCe uresničiti. Poleg pisma ministrstva za kulturo, v katerem minister Sergij Pelhan opozarja, da sklep sveta MGL o začasni odstranitvi direktorja ni zakonit, so v MGL prejeli tudi pismo mestnega sekretariata za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport. V njem jih predstavnica ustanovitelja, sekretarka za kulturo Branka Lovrečič obvešča, da je ustanovitelj na predlog sveta MGL na podlagi dveh členov zakona o zavodih že uvedel ustrezen zakonit postopek za razrešitev direktorja. V imenu MGL je na pismi odgovorila predsednica sveta Marjana Jaklič, ki je v odgovoru med drugim razložila, na temelju katerih členov ustreznih zakonov sta uvedba disciplinskega postopka in ukrep o začasni odstranitvi direktorja v pristojnosti sveta. (STA) ČASNIKI / O ČEM PIŠEJO DRUGI Šahovska partija Dnevnik V Dnevnikovem komentarju Marjan LaciC piše, da podrobnejša analiza dogajanj na 13. seji državnega zbora kaže, da je v prvi vrsti res šlo za zapleteno politično igro dveh nasprotnikov - koalicije in opozicije, v kateri so posamezni poslanci odigrali nekaj odločilnih epizodnih vlog. Sicer pa je bilo dogajanje v slovenskem parlamentu še najbolj podobno šahovski partiji, kjer je koalicija imela bele figure in je bila v otvoritvi prva dva dneva zasedanja bistveno boljša od naspro-tne strani. Tretji dan razprave o proračunskem memorandumu pa je opoziciji z žrtveno taktiko uspelo prevzeti pobudo. Marjan Bauer v Slovenskih novicah piše, da smo Slovenci večinoma sestavljeni oziroma skupaj dani iz vinogradniških plemen, zato ni Čudno, da je martinovo ali ljubkovalno Martinj e naš naj-Ijubši praznik, Martin je svetnik, ki smo mu sezidali kar 121 cerkva, zlasti Štajerci in Dolenjci pa razmišljajo, da bi zaslužil še kakšno. V bogati slovenski zakladnici narodnega blaga je Marti-nek s svojo gosjo eden najlepših likov ne samo zaradi imenitnih pojedin in novega vi- na, ampak tudi zaradi nekakšne blagosti, ki se drži tega svetnika. DELO V Delu Danilo Slivnik piše, da zdaj že lahko reCemo, da se v Sloveniji ukvarjata s politiko dva tipa ljudi: tisti, ki razumejo, s Cim ne upravljajo, in oni, ki poskušajo upravljati z nečim. Cesar ne razumejo. Ah povedano naravnost: proračunski memorandum je koalicija sicer nekako sprejela, a je v njem toliko nesmislov, da je veliko vprašanje, ali sploh ima kakšno vrednost. Potek nekajdnevnega glasovanja pa je dokazal, da je strankarsko vedenje že nekaj Časa podrejeno ekskluzivni opciji »planiranega in neplaniranega« in da največkrat niti strankarski šefi ne vedo, kako se bodo iztekli posamezni dogovori... Ali kot je nekdo vzkliknil v Četrtek zveCer: »Ljudje, če gre vse proti vam, ste na napačnem (voznem) pasu...« Za »svojevrstno« senzacijo je poskrbel tudi Herman Rigelnik, ko je spreje-mh Vaclava Havla. Dejal naj bi namreC: »Gospod predsednik, vi ste edini med vzhodnoevropskimi državniki, ki lahko vzravnani vstopate v demokratični svet,« in s tem spravil v zelo Čudno luC predsednika Milana KuCa-zakljuCuje Danilo Izbrala je: Mija Gačnik na... Slivnik. V TEDNU DNI OKOLI SVETA Ce so zadovoljne vse stranke, se mora bati davkoplačevalec V Neretvo se je zrušil most, ki je bil simbol Mostarja in je (simbolno in fizično) pomenil zadnjo vez med muslimanskim in hrvaškim delom mesta. Vsi drugi mostovi so bili porušeni ž.e prej, ko so po Mostarju tolkli še srbski topo-V1- Zdaj, ko mostov ni vec, mesto, ki so mu da-n ime mostovi, nima vec imena. Ime ima samo vse, kar se dogaja v Hercegovini in v Bosni -vojna. Noče je biti konec, čeprav se je že začela zima, ki bo vzela na tisoče življenj. Mostovi pade carji pa ostajajc Ker se tudi pozin yati in Muslimani ’ jo med seboj, se Srb zmejno moe Slob Miloševiča. Agitat hodijo p0 srbskih: m vaseh, pomaga dem pozabljati i manjkanje in b: Miloševiču za vs; mer pomagajo tud: dni zavezniki. Z; majhna popuscai risanju novih zer dov Bosne mu pc odpravo sankcij, k je nakopal z ra; njem in unicenje sansko-hercegovs zave, ki j0 taisti ze ki še vedno uradi znavajo. Naj bo Predsednik še tak: n1 m r.azvitemu s\ najbolj praVi ee ( na prestolu in pre Je se večji kaos. Se veliko bolj Miloševiča je pre del Evrope zagret sbega predsednike na. Nihče mu ne z Cf. Posije na ulice ah Ce mimogrede Pta lastne obljube tenta potencialno ne nasprotnike. Da ne bi kdo podvomil, na katerega konja stavijo, so mogotci velike dvanajsterice Jelcina povabili v Bruselj, kjer mu bodo samo tri dni pred volitvami ponudili v podpis »izjavo o namerah«, papir, ki bo kasneje pomenil partnerstvo - za carja Agencije so poročale svetu, da v Ljubljano prihajajo visoki mednarodni funkcionarji, ministri in predsedniki. Češki predsednik Havel, ki ni prišel samo spraševat, kaj menimo o balkanskih vojnah, nam je prinesel tudi malo samozavesti, občutka, da nam je nekdo bli- zpustil parlament in sklical predčasne volitve, so še vedno osrednja tema na italijanskem političnem prizorišču. Volitve bi bile »tehnično« možne že konec februarja, v teku pa so številni manevri, da bi jih z različnimi pretvezami vsaj za nekaj Ca- Poslanci so neverjetno hitro pritiskali na tipke Državni zbor je proračunski memorandum sprejel s kar 83 - z besedo: triinosemdesetimi - dopolnili, kar govori bodisi v prid tezi, da imamo v Sloveniji razvito demokracijo, bodisi v prid tezi, da je bil dokument slabo pripravljen, ali pa v prid tezi, da je vladna koalicija tako prestreljena, da na parlamentarnem bojišCu ne sposobna pokazati, da ima večino. Kakorkoli že, je jasno dvoje: prvič, da se utegne to zasedanje slovenskega parlamenta znajti v Guinessovi knjigi rekordov, in drugič, da bi morali biti slovensld posolanci pravi atleti, Ce bi morali pri glasovanju dvigovati roke. Hvalabogu imajo zdaj zato gumbe. Borisa politično podporo in denar, za zahodno Evropo pa malo kasneje velikanski trg ruskih prostranstev. Čeprav daleC od pomembnega svetovnega dogajanja in v zmedi lastnih prepirov, je tokrat na strani tujih Časnikov pokukala tudi Slovenija. zu in da vsaj za koga sodimo še kam drugam kot na obrobje od vojne porušenega Balkana. Manjšina dobi nekaj več denarja Ugibanja, kdaj bo predsednik republike ra- sa odložili. Za slovensko manjšino se je minuli teden začel slabo: bila je še pod muCnim vtisom zatemnitve signala TV Slovenije in TV Koper/Ca-podistria, ko je prišla vest, da so odpovedali natečaje, ki so učiteljem odpirali možnost vstopa v stalež. Konec tedna pa končno spodbudna vest. S popravkom k finančnemu zakonu je bil zvišan prispevek za dejavnosti manjšinskih organizacij, ki bo tako po vsej verjetnosti ostal na enaki ravni kot lani. Sicer pa mora sklep ratificirati še poslanska zbornica. Gospodarsko sodelovanje med sosedi pa je bilo osrednja tema dveh srečanj, ki sta bili v petek v Vidmu oziroma v Tfstu. Videmski posvet, ki ga je organizirala Ita-lijansko-slovenska trgovinska zbornica iz Rima, je nosil zgovoren in jasen naslov »Investirati v Sloveniji«, glede na potek razprave in na podlagi pohvalnih izrazov o hitrem razvoju slovenskega gospodarstva je mogoCe trditi, da vlada za vlaganje v Sloveniji veliko zanimanje. Srečanje, ki se ga je udeležilo toliko ljudi, da je bila konferenčna dvorana videmske Trgovinske zbornice pretesna, je zaključil slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Na tržaškem posvetu, ki ga je organiziral odbor 21 trgovinskih zbornic alpskega loka CIPDA v sodelovanju s tržaško Trgovinsko zbornico, pa je bil poudarek na Čezmejnem sodelovanju na tem območju predvsem med malimi in srednjimi podjetji v industriji, trgovini in kmetijstvu. Najprej pa so se razpravljalni vprašali, v kolikšni meri so v gospodarstvu Evropske skupnosti presežene notranje meje. Gospodarska politika vlade že pod vprašajem Poleg že povsem vsakdanjih dogodkov, foto tedna ali kaj so v svoj objektiv ujeli fotoreporterji Drnovšek in Podobnik ali kdo pojde nocoj prvi domov iz^euradn^^rov^^Cr^' jetSloV®nski Pr®mi®r z dvignjenim prstom žugal enemu od najbolj nadležnih predstavnikov opozicije, so po navedbah kot so stavke - minuli teden so zaradi neizplačanih plaC za nazaj stavkali delavci Metalninih družb TIO in TIS, delavci štorske železarne pa so v znamenje protesta pešačili v Celje - je bilo osrednje dogajanje v parlamentu, kjer so poslanci razpravljali in odvisnosti, v specifičnem prehodnem obdobju, ta pa ima v vsaki državi svoje značilnosti. Zato se poenostavljeno imenujejo postkomunistične države. Tudi sam sem do nedavna uporabljal ta izraz. Vendar moram priznati, da Volilci opazujejo politike spod čela Državni zbor je v preteklem tednu sprejel proračunski memorandum s 83 dopolnili. Bolj kot to pa je vredno omeniti, da bo za obrambo namenjenih za 3,5 milijarde tolarjev manj denarja, kot si ga je »z vsemi silami« prizadeval dobiti obrambni minister Janez Janša. Odvzeti denar naj bi namenili ministrstvu za gospodarske dejavnosti' in delno tudi ministrstvu za znanost.V preteklem tednu se je jasno izkazalo, da politične stranke le Se s težavo usklajujejo stališča do prihodnjega razvoja države. Sklenjenih dogovorov ne spoštujejo niti posamezne stranke, kaj šele koalicijski partnerji. Pa vendar so s proračunskim koalicijskim kompromisom vsi vpleteni kar preveč zadovoljni. Kar je razlog veC, da so lahko davkoplačevalci še toliko holj zaskrbljeni. Čeprav je obrambni resor ostal brez treh milijard tolarjev, si je namreč s tem kupil zakon o zbiranju obrambnega tolarja, ki bo ministrstvu za obrambo zagotavljal denar za naložbe, s katerim bo lahko še pred sprejetjem proračuna za prihodnje leto uresničilo vse programe, ki jih je zasnovalo. Prvi komentarji letošnje javnomnenjske raziskave kažejo, da je na prelomu lanskega leta v letošnje Drnovškovi vladi moCno upadel ugled. Ljudje ji po besedah predstojnika centra za javnomnenjske raziskave Nika Toša ne zaupajo kaj dosti, Čeprav po njegovih besedah to ni vezano na konkretna imena in priimke posameznih ministrov in samega predsednika vlade. sprejemali proračunski memorandum za prihodnje leto. Ta je v glavnem že začrtal, koliko denarja davkoplačevalčev se ho prihodnje leto porabilo za različne namene. Kljub kasnejšemu zmanjšanju zneska za obrambo ostaja ta resor med najveeji-mi postavkami v memorandumu, poleg sredstev za socialne transferje in plače za proračunske porabnike. Kljub načelnemu podpiranju osnovnih usmeritev in obsega prihodnjega proračuna ter zavzemanju za Cimnižjo javno porabo pa so poslanci dostikrat pritiskali na tipke v nasprotju z glasno izrečenimi naCeli. Izglasovali so tudi nasprotujoča si dopolnila, na primer tisto, ki bo povečalo javno porabo, saj so upokojencem velikodušno podelili še poračune, radodarni pa so bili tudi do kmetov (odkupna cena mleka) in občin. Vse glasnejša so mnenja, da vlada iz te zmešnjave skoraj ne more sestaviti konsistentnega proračuna za prihodnje leto. Mnogo bolj pa so zaskrbljive ocene, da je zaradi sprejetih dopolnil k memorandumu pod vprašajem tudi osnovna politika vlade za leto 1994, to pa je povečanje konkurenčnosti gospodarstva in zmanjšanje narodnogospodarskih stroškov. V bistvu sta to nujna pogoja za tako težko pričakovani preobrat in rast v gospodarstvu. Je upanje torej že zaman? Havel o postkomunizmu Samo po sebi se razume, da so vse države, ki so bile desetletja pod komunistično nadoblastjo, pa so se osvobodile in gradijo demokratičen politični sistem, ki ustvarjajo tržno gospodarstvo in ki so se iztrgale iz mednarodne ga v zadnjem Času ne uporabljam vec tako pogosto, ker sem v njem nenadoma zaznal nekakšno nevarnost. Saj smo se vendar osvobajali zato, da bi bil samostojni, sami svoj. Ne vem, zakaj bi nas morali neprenehoma tlačiti v nekakšno postkomu-nisteno vrečo, Ce pa nam je šlo za to, da bi nas sprejemali vsakega zase in individualno. Kot da bi zrušili Varšavski pakt zato, da bi nas za vedno obravnavali kot nekakšne pos-tkomunstiCne države, da bi bili v nekakšnem kolektivnem zavoju. Zato priznavam, da se temu izrazu, ki je imel svojo logiko in ki sem ga tudi sam uporabljal, vedno bolj izogibam, je dejal Češki predsednik Vaclav Havel v intervjuju, ki ga je imel za Republiko. Skupaj s predsednikom KuCanom pa je Havel ob koncu obiska podpisal izjavo, v kateri sta pozvala politike vsega sveta in zlasti Evrope, naj ne molčijo ob izničenju temeljnih človeških, civilizacijskih in državljanskih vrednot, ki se nekaznovano dogaja v BiH. Po mnenju obeh predsednikov, ki priznavata dobro voljo vsem, ki so si prizadevali rešiti ta konflikt, bi bilo treba na novo opredeliti naCe-la in načine obravnave v zvezi s pogajanji o prihodnosti BiH. Vsi dosedanji naCrti so namreč sprejemali naCeJo etnično Ciste države, to pa je navzkriž z idejo Evropske unije in s temeljnimi vrednotami, zapisanimi v dokumentih KVSE. Zamisel o civilni družbi, na kateri temeljita unija in prihodnja Evropa, najbolj* grobo teptajo prav v soseščini držav, ki se združujejo v Evropsko unijo. Mir in človeško dostojanstvo sta nedeljiva, sta zapisala predsednika. OD NEDELJE Temne slutn e ob političnih rafalih na predsednika Božo Kovač Recimo, da predsednik slovenske države in obrambni minister vladata nekje v Južni Ameriki. Obrambni minister objavi vsem državljanom, da obstajajo »indici«, ki vpletajo predsednika države in vrhovnega poveljnika vojske v veliko afero, v prekupčevanje z orožjem. Vaja dela mojstra. Zato si državljani lahko razložijo to sporočilo samo kot razločen glas trobente, ki oznanja prevrat. Na svojem položaju bi ostal kvečjemu eden od njiju, seveda močnejši in politično spretnejši. A nazaj v Slovenijo. Obrambni minister je kar naravnost namignil na možno vpletenost predsednika v orožarsko afero. Resnih odzivov ni bilo, kot da se je javnost že naveličala političnega hrupa. Se predsednik in vrhovni poveljnik ni Sel v neposredni protinapad. PaC pa je na otvoritvi Slovenskega knjižnega sejma iz odmaknjenosti oCeta naroda govoril o odgovornosti politikov za javno besedo. »Ali strastne, zastrupljene besede, polne sovraštva, ki jih je mogoče izreci o vsakomer, ne napovedujejo tega, da bo dovoljeno tudi storiti vsakomur vse, vsakogar obsoditi in kaznovati, ne da bi mu bila sploh dokazana krivda«, je dejal zbrani kulturni in politični eliti. Stavek si je vsekakor mogoCe razlagati tudi kot odgovor na nekatere izjave obrambnega ministra tedniku Mladina in pred tem Se drugim javnim glasilom. Slovenija oCividno ni v JuZni Ameriki. Oba protagonista sta ostala na svojih položajih. Vlada molči, kot da se je zadeva ne tiče. Stranke se vedejo, kot da jim je vseeno. Morda je njihovim prvakom celo všeC, da se v vrhu države »koljejo«. Ro veC prostora za druge. Država pa živi dalje svoje življenje. Poslanci delijo denarje, predsedniki in ministri drugih držav se vozijo po strogo zastraženih mestnih ulicah, delavci stavkajo in demonstrirajo, v krcih se rojeva novi upravljavski sloj. Ministrovo politično in moralno obstreljevanje predsednika države in vrhovnega poveljnika vojske, naj bo to početje Se tako sporno, po svoje kaže tudi dobre plati slovenske države. Kar bi kje drugje do temeljev zamajalo politično zgradbo, Ce Ze ne cele države, se vsaj za zdaj dotika slovenske družbe in države zgolj na besedni ravni. Kdor ne začenja Šteti zgodovine pred tremi leti in ne označuje Časa pred tem zgolj kot tisočletno hrepenenje zatiranih, bi ob tem nemara pomislil, da je Slovenija navsezadnje Sla skozi stoletja in desetletja po kolikor toliko normalni poti: od plemena skozi Čitalnice in tabore, banovino in republiko vse do samostojne nacionalne države, od menjave »krava za orožje«, skozi mitnice, liberalni kapitalizem, distribucijsko, plansko tržno ureditev vse do tako rekoC evropejskega gospodarstva; od plemenskih shodov, odločanja pod vaško lipo, podeželskih strank, enoumja, liberalizma do že kar urejene večstrankarske parlamentarne ureditve. Tako bi lahko s sidri, spuščenimi globoko v Cas, pojasnil njeno trdnost, ki je nevarno ostri politični rafali na Sefa države in poveljnika vojske vsaj na pogled v ničemer ne zamajejo. Prislovično zmerni Slovenci, ki najbolj cenijo varnost svojega vrta in zaposlitve, bi se taksni presoji najbrž kar radi pridružili. Morda bi celo sočustvovali z obstreljevanim predsednikom in mu izrazili svojo naklonjenost na naslednjih predsedniških volitvah. Toda na Slovenskem obstaja tudi drugi svet. Sestavlja ga ne le grenko Čustvo ali celo sovraštvo tistih, katerih prednike je pobil ali gmotno uničil enoplastno misleci in neobvladani nekdanji zmagovalec. V tem svetu so tudi mladi ljudje, ki jih razmere in nezmožnost politike potiskajo v življenje brez prihodnosti. Socialne podpore jih ponižujejo. Zato bodo prej ali slej dvignili svoj glas in po najkrajši poti terjali svojo pravico. Tedaj pa bo dovoljeno »tudi storiti vsakomur vse, vsakogar obsoditi in kaznovati, ne da bi mu bila sploh dokazana krivda«. Kajti gnevni ne hodijo po zapovedanih poteh, ko zavihrajo bojne zastave. Tedaj obvelja resnica hrupne mod. Se neprizadeti začenjajo verjeti, da je prav, kar se samo vidi kot tako. Navsezadnje so tudi ob povojnih političnih procesih nekateri razumni ljudje počasi zaceli verjeti, da prihaja iz zvočnikov pred ljubljanskim sodiščem sama resnica. Tako zares obstajajo »indici«, tudi nekaj gospodarskih in političnih pogojev, da bi se slovenska družba lahko razklala na umirjene in militantne. Ostri politični streli na predsednika države in vrhovnega poveljnika bi v določenih okoliščinah že lahko sodili mednje. Zaradi moCnega negativnega Čustvenega naboja sicer ustvarjajo videz osebnega političnega spopada oziroma napada, vendar jih je koristno pogledati tudi v političnem, gospodarskem in socialnem okviru. Tedaj pa ne glede na namene ene ali druge strani začenjajo vzbujati temne slutnje, Se posebej ker vlada in parlament morda sploh nimata veC mod, da bi spravila ne samo omenjene politične razlike v ustavno zapovedane okvire. NEDELJSKE TEME Nedelja, 14. novembra 1993 _______VSE DEKLARACIJE DOSLEDNO GOVORIJO O ZAŠČITI MANJŠIN, V PRAKSI PA KAJ LAHKO UGOTOVIMO, DA ■■■_ Pri dvojezičnih napisih še zdaleč ni mogoče govoriti o kakem »evropskem standardu « ALGHERO - V Času, ko v zahodni Evropi postaja maastrichtski sporazum resničnost, je izraz »evropski standard« prešel takorekoC v vsakdanjo rabo. Ko je bilo v ospredju evropske pozornosti vprašanje mednarodnega priznanja Slovenije in Hrvaške, se je izraz »evropski standard« nanašal izrecno na problematiko jezikovnih in narodnih manjšin. Na osnovi stališč do vprašanja manjšin je Evropska skupnost odločala, katere države so izpolnile pogoje za mednarodno priznanje in katere ne. Znotraj Evropske skupnosti pa nikoli ni bilo jasno, kaj so v resnici evropski standardi zaščite jezikovnih manjšin. V Algheru na Sardiniji je bil pred nekaj dnevi zanimiv posvet o majhnem izrezu problematike manjšin, to je o dvojezični toponoma-stiki in o dvojezičnih napisih. Iz tega posveta je jasno izšlo dejstvo, da znotraj Evropske skupnosti še zdaleč ni mo-goCe govoriti o poenotenem standardu in seveda tudi ne o enaki ravni pravic za vse manjšine, ki živijo znotraj dvanajsterice. Od skrajnosti do skrajnosti teCe pot po jugu Evropske skupnosti: od Grčije, kjer manjšine niso priznane in torej o dvojezičnih napisih sploh ni mogoče govoriti, pa do Španije, ki je na tem področju naredila največ in zdaj v Kata- Bojan Brezigar loniji že opušča dvojezičnost ter prehaja k enojezični, samo katalonski toponomastiki. Ge pogledamo, kaj se dogaja v posameznih državah, ter odpišemo Grčijo, ki zanika prisotnost manjšin, in Portugalsko, v kateri jezikovnih manjšin ni, lahko z oceno začnemo pri tistih državah, ki so na tem področju naredile največ. Tu je v prvi vrsti Španija, ki je po padcu Francove diktature s posebnimi statuti priznala avtonomijo Baskom, Kataloncem in Galicijcem. Deželni parlamenti so v kratkem Času izglasovali tudi zakonodajo o toponomastiki, ki je postala v nekaj mesecih dvojezična. V baskovskih deželah so za baskovski del napisa zaceli uporabljati posebne Črke, kakršne so uporabljali pri nekaterih starih rokopisih v tem jeziku, tako da na vseh smerokazih in drugih tablah baskovski del napisa izstopa. Katalonci pa z zadnjo zakonodajo že opuščajo špansko različico krajevnih imen ter priznavajo samo katalonsko različico. Treba je navesti, da sta si v Kataloniji obe različici precej podobni, v baskovskih deželah pa gre za povsem drugačna imena (na primer: San Seba-stian zveni v baskovskem jeziku Donostia). Na Irskem velja dosledna dvojezičnost pri vseh javnih napisih, s tem da je irska različica v ležečem tisku. Irci so kljub temu, da imajo lasten jezik, ohranili tudi angleško različico napisov, ki je običajno na drugem mestu. Prav taka doslednost pri dvojezičnih napisih je v Walesu. Valežani so to dosegli že pred dolgimi leti in v tem Času so dosledno zamenjali vse smerokaze in druge javne napise. To ni uspelo Škotom, ki so dvojezične napise iztržili le v obrobnih predelih, ne pa v glavnih mestih. Znotraj Velike Britanije torej ni poenotenega režima dvojezičnih napisov. Na Danskem živi nemška manjšina, ki sodi po splošni oceni med najbolj zaščitene manjšine v Evropi. V zaščitnih določilih o šolah, kulturnih ustanovah, tisku in drugih manjšinskih dejavnostih pa ni govora o dvojezičnih napisih, ki jih v severnem Schle-swigu preprosto ni. Nemci, ki tam živijo, vedo povedati, da bi bilo vztrajanje pri zahtevi po dvojezičnih napisih na meji, ki je bila zgodovinsko tako kočljiva, netaktno. Sicer pa v duhu zlate recipročnosti velja isto za njihove južne sosede, Dance v NemCiji, ki prav tako nimajo nobenih dvojezičnih napisov. Sicer pa je zanimivo, da Nemčija zdaj na osnovi trenutne prisotnosti manjšine v posameznih krajih odstranjuje dvojezične napise na ozemlju v nekdanji Vzhodni NemCiji, na katerem živijo Lužiški Srbi. Po drugi strani pa Francozi, ki veljajo za najveCje centraliste v Evropi in ki so se vedno najbolj trmasto upirali vsakršnemu priznanju manjšin, zdaj v Bretoniji dopuščajo dvojezične napise, Čeprav jih uradno nameščajo krajevne, ne pa osrednje oblasti. Na Nizozemskem postopoma nameščajo dvojezične napise na celotnem ozemlju, na katerem živi frizijska manjšina, v Belgiji pa je vprašanje dvojezičnih tabel nekaj posebnega, kajti Bruselj je dvojezično mesto*, kjer ni mogoče govoriti o manjšini in večini, ampak samo o dveh enakopravnih skupinah. Od starega do novega Janschwalde Janšojce Kreis Guben VVokrejs Gubin Bezirk /'.ottbus Wobwor' hosebu; Janschwalde Kreis Guben Zollgrenzbezirk Lužiški Srbi so edina manjšina na ozemlju nekdanje Vzhodne Nemčije. Veljali so za zaščiteno manjšino; imeli so svoje šole in kulturne ustanove ter dvojezične napise na celotnem ozemlju, bili pa so podvrženi močnemu gospodarskemu pritisku, ki je bil ponekod raznarodovalen. Zaradi izkoriščanja rudnikov lignita so bi- le namreč porušene številne vasi, prebivalstvo pa preseljeno v mesta, kjer je asimilacija zelo velika. Z združitvijo obeh NemCij se je stanje zaCelo spreminjati. Rudnike sicer zapirajo in zato vasi ne bodo veC rušili, vendar izginjajo dvojezične table. Tako ni težko naleteti na vas, kjer je stara tabla še dvojezična, nova pa nic več. KAKO NA APENINSKEM POLOTOKU TOLMAČIJO EVROPSKE STANDARDE V Italiji tudi na tem področju vlada najpopolnejša zmeda Alghero je prijetno turistično mesto v severozahodni Sardiniji. V nasprotju s preostalim otokom živijo tu Katalonci. Medtem ko je v V VValesu so prav vsi napisi dvojezični, tudi tisti, ki kažejo pot v javna stranišča ________SLOVENIJA____ Dvojezične table za obe manjšini drugih sardinskih mestih kljub sardinšCini pogovorni jezik italijanski, je tu pogovorni jezik krajevna različica kata-lonšCine. Svojega jezika se prebivalci ne sramujejo, zato ni naključje, da so se tod že pred leti pojavili dvojezični napisi. Postavili so jih mladi Katalonci, ki so sneli italijanske turistične napise, jih ponoči prebarvali in spremenili v dvojezične turistične table. Domačini so novost sprejeli pozitivno in kaj kmalu je začela turistična ustanova sama nameščati dvojezične napise. Občina jih je nato vključila v svoj statut in s pomočjo krajevnega kluba Rotary so na ulicah dodali nove table s katalonskimi imeni. Oh- ranili so izvirno topono-mastiko in niso prevajali italijanskih imen, tako da se na primer ulica Carlo Alberto v kata-lonšCini imenuje Carrer de la Marina. Zdaj pa so sprožili postopek, da bi mestu Alghero vrnili prvotno katalonsko obliko L’Alguer. Vse to se je dogajalo in se dogaja v brk državni administraciji, ki ne predvideva dvojezičnih napisov, razen v krajih, kjer živijo uradno priznane manjšine. To pa so dežela dolina Aoste, Južna Tirolska in nekaj občin Furlanije-Julijske krajine. V Aosti so Francozi dosegli vrnitev izvirne francoske oblike imen vseh krajev, tako da je toponomastika enojezična, z' izjemo KOPER/MURSKA SOBOTA - V delu Slovenije, ki leži ob Jadranskem morju, prebiva avtohtona italijanska manjšina. V skladu z ustavnimi določili imajo lokalne skupnosti na tem področju (občine Koper, Izola, Piran) v svojih odlokih opredeljena določila o uresničevanju dvojezičnosti. Glede javnih napisov, ki so namenjeni informiranju občanov, je v teh odlokih določeno, da morajo biti dvojezični. To pomeni, da morajo imeti vsebinsko identično besedilo v obeh jezikih - slovenskem in ita-lijanskem - izpisano s Črkami enake velikosti. To velja tudi za razna obvestila, opozorila, dopolnilne table pri prometnih znakih, ter v vsa ostala zunanja obvestila in napise. Tudi plakati morajo biti dvojezični. Formalno je to torej urejeno, vendar predstavniki manjšine pogosto opozarjajo na nedosledno uresničevanje določil teh odlokov. »Taki odloki, ki jih v praksi ne spoštujejo, nam prav nic ne pomagajo«, pravi tajnik piranske Skupnosti Italijanov Stefano Luša. V občini Murska Sobota je 11 narodnostno mešanih naselij, v občini Lendava pa 29. Javni napisi na narodnostno mešanem območju so v obeh jezikih. Pri formuliranju ozimora prevodu novih napisov pomagata tudi prevajalski službi obeh IS in skupščin občin. Prav tako so v slovenskem in madžarskem jeziku napisana imena nasehj. Vse v zvezi z dvojezičnostjo je opredeljeno v statutu obeh občin. Podrobnejše določbe v zvezi z dvojezičnostjo bi moral vsebovati poslovmik o delu občinske skupščine, ki pa ga v Murski Soboti nimajo. Boris Vuk Boris Hegeduš AVSTRIJA Zakon obstaja, table pa še ne CELOVEC - Od avstrijskih narodnostnih skupnostih imajo samo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati zagotovljeno pravico do dvojezičnih topografskih napisov. Podlaga za to sta avstrijska državna pogodba iz leta 1955, ki je sestavni del avstrijske ustave, ter zakon o narodnih skupinah, ki je bil sprejet leta 1976 v avstrijskem parlamentu. ADP je glede napisov zelo nejasen, ker govori o tem, da je treba postaviti dvojezične topografske napise samo tam, kjer živi »znaten del« manjšine, Zakon o narodnostnih skupinah pa je izrazito restriktiven, ker doloCa 25-od-stotno mejo. Za dvojezične napise Kako je bilo v avstroogrski monarhiji nemško obliko. Osnovno načelo pa je bilo, da morajo biti sporočila taka, da jih bodo ljudje razumeli. To velja tudi za napise v delovnih obratih. Napisna tabla, ki jo vidimo na posnetku levo, je shranjena v rudarskem oddelku tehniškega muzeja na Dunaju. Eintritt verbo Zakazany wcfiod Pogosto se sprašujemo, kako je bilo nekoC, in potem delamo primerjave. Celotno ozemlje, na katerem živijo Slovenci, je bilo dolga leta sestavni del avstro-ogrske monarhije. Ta je bila, kar zadeva dvojezične napise, še kar dosledna, Čeprav je imena krajev le spreminjala v na Koroškem je zvezna vlada na podlagi zakona o narodnih skupnosti izdala odredbo, ki predvideva postavitev dvojezičnih topografskih napisov v 92 krajih na dvojezičnem ozemlju, izhodišče pa je popis iz leta 1971. Postavitev dvojezičnih topografskih napisov so po odredbi dolžni izvesti: zvezna cestna uprava, deželna cestna uprava in občine, v katerih naj bi stali napisi. Na Koroškem danes -17 let po izdaji odredbe - stojijo dvojezični krajevni napisi šele v 52 od 91 krajev, na Gradiščanskem, kjer je bila taka odredba sprejeta šele pred dobrim letom dni, pa je šele ena občina postavila dvojezično krajevno tablo. Ivan Lukan glavnega mesta, ki se v italijanščini imenuje Aosta, v francoščini pa Aoste. Take enojeziCnosti niso dosegli Južni Tirolci, kjer je še vedno obvezen dvojezičen naziv vseh krajev, Čeprav gre v nekaterih primerih za slabe in celo smešne prevode, ki izhajajo iz Časa fašističnega režima. Poleg tega pa v Južni Tirolski protestirajo Ladin-ci, ki jim Nemci in Italijani vsiljujejo svoje prevode krajevnih imen, Ladinci pa seveda vztrajajo pri izvirnih ladinskih imenih. V Furlaniji-Julijski krajini je slovenska manjšina uradno dosegla dvojezične napise v štirih občinah na Tržaškem na podlagi londonskega memoranduma in v treh občinah na Goriškem na podlagi občinskih statutov, ki jih je prav pred kratkim potrdilo upravno sodišče. Vse drugo je prepuščeno naključju; pokrajini Trst in Gorica sta namestili nekaj dvojezičnih napisov na periferiji, svojcas je to naredila tudi občina Trst, sledila ji je občina Gorica, v mestni središči pa slovenščina ni bila pripušCena. V vaseh na Tržaškem so table postavili sami domačini. V zadnjih letih sta se opogumila tudi dva Zupana v Beneški Sloveniji, kjer je politično stanje seveda bolj zapleteno; tudi tam so se pojavili prvi dvojezični napisi, ki pa jim je del krajevnega prebivalstva nasprotoval. Na manj nasprotovanj so naleteli furlanski župani, ki so v zadnjih letih z dvojezičnimi tablami opremili že štirideset občin. Tu ustrezne zakonodaje ni bilo, vendar je dežela finansirala raziskave na področju topo-nomastike, uradno pa so bili dovoljeni turistični napisi, torej rumene, in ne bele table. V zadnjih letih so številni župani tudi to določilo prekršili in na lastno odgovornost namestili uradne, torej bele table s furlanskim nazivom krajev. Sicer pa pri tem niso bili osamljeni. Enako so naredile številne druge manjšine v Italiji, nekatere z bolj ali manj izrazitim pristankom krajevnih oblasti, druge pa v bistvu »na Črno«. Dvojezične table tako lahko najdemo od Severa do Juga, od okcitanskih dolin, kjer je župan občine Castelmagno kljub prepovedi dežele namestil dvojezične table, do Ca-labrie, kjer so v občini Bova Marina namestili dvojezične napise na ulicah in pri grškem delu napisa uporabili seveda grški Črkopis. Enako so naredili Albanci v bližnji Civiti in v drugih krajih, izostale pa niso niti najmanjše manjšine, tako da imajo dvojezične napise celo v majhni severni Luserni-Vse to se dogaja mimo zakonodaje. Zanimivo je, da že tri zakonodajna obdobja v italijanskem parlamentu Čaka na odobritev osnutek zakona o zaščiti manjšinskih jezikov in kultur, ki dopušča krajevnim upravam, da namestijo dvojezične napise v krajih, v katerih živijo manjšine' Verjetno tudi v sedanjem zakonodajnem obdobju tega zakona ne bodo odobrili. Manjšine pa so se na to zakonsko praznino že privadile in si pac pomagajo same. V splošnem kaosu, ki vlada v Italiji v zadnjem času, je to verjetno edina hitra in učinkovita rešitev. Na zakon pa bodo morali še počakati. B.Br. Ko table ne zadoščajo Lasem je majhna gorska vas na Tridentinskem-Tu živijo Cimbri, Nemci, ki so prav zaradi večstoletne odmaknjenosti od sveta ohranili arhaično obliko nemščine. Lasem je zato mj za jezikoslovce, ki obiskujejo tudi druge jezikovne »otočke« v Italip, kjer seje razvoj jezika ustavil: nemške Wal-serje v Dolini Aoste, Hrvate vMolizah, Grke v Kalabriji in v Apuliji, Slovence v Reziji. ............... avil so stare italijanske table zamenjali z novimi in nihče jim ne oporeka. Lasem in lusemski Cimbri imajo drugačne težave - njihov jezik govori le Se tisoč ljudi; 375 jih ima uradno bivališče v vasi, vendar jih tam stanuje samo 250. Kar 160 jih je starejših od 60 let, otrok, ki Se niso dopolnili Štirinajstega leta, pa je samo 25. Jezik in kultura sta tu ogrožena bolj zaradi demografskega padca kot zaradi avtoritarnega ravnanja oblasti. NEDELJSKE TEME Nedelja, 14. novembra 1993 KRONIKA /11 SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM ZALOŽNIŠTVO / VAROVANJE AVTORSKIH PRAVIC Popusti proti znižani kupni moči Gospodarsko krizo je čutiti tudi na prodajnem delu knjižnega sejma Svet v znamenju pomembne črke © Med sejmom je založnikom njihovo združenje pri GZS organiziralo tudi seminar o avtorskih pravicah, ki ga je vodila strokovnjakinja iz tujine LJUBLJANA - Med venskim knjižnim i m°m je v spodnjem ] stom sejemskega pros v Cankarjevem dom obliki stojnic odprta t trenutno najvecja slo\ ska knjigama, ki ober Domna tllHl -rr lo m ponudbo pos znih založb. Vsi pro ci so se odločili za s ske popuste, ki v po Clll SPcrairt ^ J -i r\ . str dosegajo tudi odstotkov, kar je p dnevih sejma pr okoli sto novih kli članov, nekateri j nujajo še posebne nosti za študente i l v m ura prodajalcev mer letošnji obisk sejr tem tudi prodaja rjetneje zaradi ne gospodarskih po veija tudi za klas dajo v knjigama kot minula le^ množični obis: Šolska mladina nakupe odloča koma. založniki p da bosta obisk narasla ob koj obenem pa m ----[juh predvsem za stavitev programov za prihodnost. Tako se na primer samozaložnica Renata Bovhan ne jezi-nad nizko prodajo svojih slikarsko - pesniških knjižic in kaset, saj je srečala mnogo bivših sodelavcev in prejela »v obdelavo« vrsto novih pesmic. Na stojnici Nove revije so presenečeni nad dobro prodajo pravkar izdanih Interpretacij z besedili, posvečenimi Vitomilu Zupanu, pri celjski Mohorjevi družbi pa gre za-med knjiga Moč pozitivnega mišljenja. Po prvih dneh »prodajnega dela« knjižnega sejma tako lahko ugotovimo, da ob sicer zmanjšani prodaji obiskovalce najbolj zanimajo novitete in knjige, ki so v nekaterih knjigarnah že pošle, popusti, razen najbolj mamljivih, pa zaenkrat ne praznijo polic. Filip Komar LJUBLJANA - Seminar je bil v sredo, udeležili pa so se ga predstavniki malone vseh slovenskih založb, nekaterih fakultet in ministrstev. Vodila ga je Lynette Owen, direktorica oddelka za avtorske pravice multinacionalne založbe Longman Grup UK Ltd. in se dotaknila vrste vprašanj, s katerimi se srečujejo založniki. Po uvodni definiciji pojmov (copyright je oblika inte- lektualne lastnine, ki za razliko od patenta, zaščitnih znakov in oblikovalskih pravic zadeva »izdelke duha«) in kratkem zgodovinskem pregledu je Ovvnova predstavila obe najpomembnejši mednarodni pogodbi, bernsko (sprejeto že leta 1886) in nekoliko ohla-pnejšo univerzalno (1952). Bernska konvencija namreč vsebuje dve določili, ki ju vrsta držav ni mogla (ali hotela) izpolniti: da država, ki se poteguje za članstvo, v domači ureditvi avtorskih pravic ne sme zahtevati nikakršne formalne registracije ali omejitev na omenjenem področju (zaradi česar konvencije niso podpisale ZDA, kjer je morala vsaka knjiga za pridobitev pravic dobiti dovoljenje Kongresa), druga določba pa zahteva, da mora zaščita avtorskih pravic trajati najmanj 50 let od leta nosilce ve (avtorjeve) smrti - to pa je onemogočilo članstvo bivše Sovjetske zveze, ki je »posmrtno« mejo postavila na 25 let. Pomembno določilo obeh konvencij je tudi, da imajo knjige katerekoli podpisnice pri »prehodu meje« avtomatično vse pravice, ki za avtorstvo veljajo v ciljni državi, zato je v interesu članic, da bi obe konvenciji dejansko imeli svetovni značaj, saj nečlanstvo pomeni tudi brezmejne možnosti piratskega razpolaganja s tujo lastnino. Obe pogodbi sta bili 1971 prilagojeni revnejšim državam, ki imajo odtlej možnost olajšav predvsem pri učnih in vzgojnih programih. Naslednja sklopa predavanja gospe Owen sta bila posvečena obema platema mednarodnega knjigotrštva - prodaji in nakupu avtorskih pravic. Natančno in praktično (s konkretnim pregledom različnih modelov pogodb) je bila predstavljena vrsta možnosti sodelovanja - od temeljnih določil pogodbe do inačic finančnih transakcij, poti do nosilca avtorske pravice in po drugi strani do tuje založbe. Okvirno so pred velikimi političnimi spremembami obstajali trije »sistemi« - anglosaksonski, romanski in socialistični - ki pa v zadnjih letih težijo k poenotenju, saj številke in odstotke (povprečna cena, ki jo založba plačuje nosilcu pravic, se giblje med 5 in 7 odstotki končne cene licenčne knjige, pri reprintih, ki pa jih slovensko založništvo zaradi majhnega trga skorajda ne pozna, pa znaša plačilo med 10 in 15 odstotki), ki jih je iz lastnih britanskih izkušenj navajala predavateljica, poznajo tudi domači »kupci« avtorskih pravic. NOS GOR? / REKLAMNA POTEZA Potujoče reklame Morda bi z več barve dosegle namen Reklamna poteza Cankarjeve založbe, ki sicer ne pomeni posebne novosti ne v slovenskem ne v svetovnem merilu, bi lahko pomenila vsaj popestritev sejemske ponudbe, vendar je narejena s precej bomo domišljijo. Potujoči zaboji, ki v manjšem številu krožijo po ljubljanskih ulicah in skušajo mimoidoče opomniti na nov knjižni center C, bi morda pritegnili pozornost, če bi imeli na sebi vsaj žive barve, še bolj pa z zanimivejšo in manj neokretno obliko, taki, kot so, pa nas, če jih že opazimo, žal predvsem ovirajo na poti po ulici. (V. V., foto: S. 2.) Sklepni del seminarja je bil namenjen zaščiti avtorskih pravic glede na nove tehnologije, temi, ki je sodelujočim postregla z vrsto informacij o področjih, ki jih slovenska (od jugoslovanske prevzeta) ureditev še ne predvideva. Ovvnova je pojasnila, kako so v Veliki Britaniji z ustanovitvijo Copyright Licensing Agency omejili piratstvo pri fotokopiranju besedil: po predhodnih meritvah tako vsaka otoška šola plačuje agenciji 3.2 penija za kopijo (fakultete 7.5, dogovori z industrijo in državnimi službami pa so v teku, uklonila pa se je tudi »najtrša« ovira, British Library, ki je do 1990 brezplačno distribuirala po svetu 4 milijone člankov letno), ker je v desetih letih nosilcem pravic prineslo 10 milijonov funtov, britanska in druge evropske ureditve pa se pospešeno prilagajajo tudi novim načinom uporabe informacij -elektronskemu kopiranju, računalniškemu razširjanju programov, baz podatkov in besedil, multimedijskem založništvu, CD - ROM, GDI in ostalih elektronskih novitet - ki »klasično« ureditev postavljajo pred zapletene naloge: tako »odkrivanja« uporabnikov kakor načinov zaščite duhovne lastnine. Tone Vrhovnik KOMENTAR Zloraba lepote Lela B. Njatin Sejmi so gospodarska dejavnost, pa čeprav na njih ponujajo svete podobice. Slovenski knjižni sejem ni prav nič drugega, kljub temu da Slovenci svojo samobitnost izvajamo iz književnosti. Tako naj bi vsak Slovenec za ohranjanje blagra lastnega rodu »zaplodil sina, zasadil lipo in napisal knjigo«. Ce naj bo sin tisti, ki spet zaplodi sina, in lipa tista, ki da papir za knjigo, je le knjiga tista, ki da sebe samo, se torej sešteva in predstavlja premoženje naroda. Posebna veljava zapisanega je očitna tudi iz podatka, da v Sloveniji prodamo dve knjigi na prebivalca letno, kar je največ v svetu. Toda vse preveč radi si zatiskamo oči pred dejstvom, da je večina teh prodanih knjig priročnikov in učbenikov. Slovenci res bolj kot kdorkoli cenimo pisano besedo, a predvsem tisto, ki je uporabna. Ustvarjanje novega, lepega in nekoristnega še vedno ni izenačeno, kaj šele precenjeno glede na druga dela - ustvarjalci (predvsem pisane besede) si za spodobno plačilo, lastninsko pravico nad svojimi izdelki, urejene tržne razmere, priznano delovno dobo, socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje šele prizadevajo. Se nedolgo tega jih je država nagrajevala s trepljanjem po rami in polnimi bokali, pa le v primerih, ko je bilo njihovo ustvarjanje uporabno: bodisi kot podpora vladajoče ideologije bodisi kot videz svobode v družbi. Zato ne obstane očitek, da beseda, kadar je javna, ne sme biti uporabna, kar pravzaprav pove Matija Ogrin v Slovencu, ko otvoritveni govor na Slovenskem knjižnem sejmu prepozna kot zlorabo »lepega dogodka« za »strankarski spopad«. Kljub temu da si prizadevajo za svoj poklicni ugled in status in prav zato, saj jih bo le v tem primem po ramenu trepljalo ljudstvo in ne država, bokal pa si bodo lahko plačali sami, se slovenski pisatelji prvi ne želijo odreči ali izogniti uporabnosti svoje besede. Ostajajo zvesti privilegiju, katerega tradicija izhaja vsaj iz Citalni-ških večerov, iz katerih je nastalo Društvo slovenskih pisateljev, da poleg natisnjene besede tudi spre-govarjajo in so še kar naprej družbeno koristni - a v novih Časih bolj kot prej to počenjo za svoj račun. Tako »mojstri lepe besede« le-te ne uporabljajo prav nič drugače od politikov in je druženje obojih videti nadvse naravno. Na sejmu je bilo namreč tudi slišati, da Slovenci »s knjigo stojimo in pademo«. To pa ne velja za tisto knjigo, ki je zgolj »lepa«. IZŠLO JE... / NOVE KNJIGE NA KNJIŽNEM SEJMU Miha Remec: Astralni svetilniki, novele, zbirka Blodnjak, mehka vezava, 187 strani, Kiki Keram, Ljubljana, 1993, 3.405 tolarjev Z antologijo 19 znanstvenofantastičnih novel, nastalih v zanjih 15 letih, se Remec predstavlja (v tem času je izdal tudi 8 romanov) kot najpomembnejši in edini "specializirani" SF avtor na Slovenskem. Potovanja v druge prostore in čase se v novelah izkazujejo za pretanjeno izbrano okolje za "normalna" čustva in dejanja, utopično in antiutopično potencirana do zadnjih meja. Ob tem avtor ostaja do razvoja dokaj pesimistično razpoložen, saj se iskanja junakov skoraj praviloma iztečejo v smrt in pogubo. Tovrstno opozarjanje pred dehumanizacijo pa ne postane enolično kopito, saj je vsaka novela posebej samosvoj in svež vpogled v možnosti (in izmišljije) človeške izku-gnje, literarni domislek s Presenetljivo izdelano žanrsko scenerijo in izrazoslovjem, ki nikoli ne delujeta izumetničeno in prisiljeno. Dopuščata tako predstavnost kakor Prostor bralčevi odmi-Sljiji, da se razvije v paralelne, prihodnje in utopične svetove. Iskrivo in izjemno informativno spremno študijo o Rem-čevem znanstvenofantastičnem opusu je prispeval Janez Majnič. (T. V.) MIHA REMEC ASTRALNI SVETILNIKI Tine Logar: Slovenska narečja, založba Mladinska knjiga, zbirka Cicero, Ljubljana 1993, 147 strani, 6.195 tolarjev V zbirki Cicero, ki je sicer namenjena tujejezičnim izdajam, so poleg knjige o slovenskih narečjih izšle tudi štiri avdio kasete in zemljevid z označenimi narečnimi skupinami. V knjigi je zbranih približno devetdeset transkribiranih tekstov v različnih narečjih, še vedno pa niso zajeta vsa narečja, ki jih pozna slovenski jezik. Zapisani in na trak posneti teksti so zanimivi tudi z vsebinskega vidika, saj govorijo o starih ljudskih običajih, vaških posebnežih in humoristih, zajete so mnoge pravljice in pripovedke. Narečja se v jeziku razvijajo spontano, nezavedno, vendar dialektologi v njih odkrivajo mnoge zakonitosti. Slovenski jezik, ki sicer po številu ljudi, ki ga govore, sodi med najmanjše, je v narečnem pogledu nedvomno med najbolj razčlenjenimi. Deli se na 40 narečij in izrazitejših ovorov, ki so porazdeljeni na sedem narečnih skupin. Komplet knjige in kaset bo lahko v pomoč učiteljem, učencem, še posebno pa slavistom doma in po svetu. Delo dr. Tineta Logarja, ki so mu na pomoč priskočili tudi študenti slavistike pa bo zanimivo za vse, ki govorijo slovenski jezik. (V. V.) Manfredo Tafuri Zbornik: Zenska v grški drami, izbor tekstov in uvodna študija Svetlana Slapšak, založil SOU, zbirka Krt, Ljubljana 1993, 204 strani Zbornik prinaša reprezentativen prerez del treh avtoric, Frome Zeitlin, Su-zanne Said in Nicole Loraux, ki poskušajo vsaka na svoj način- bodisi skozi preučevanje konkretne drame, na primer Aristofano-vih Praznovalk tezmoforij in Zborovalk ali Ajshilove Oresteje, bodisi skozi analizo variacije specifičnega problema v starogrškem literarnem opusu - osvetliti podobo ženske v grškem svetu. Položaj ženske v antični družbi je imel v klasični grški dramatiki svoje zrcalo, raziskave dramskih tekstov pa s sociološkega vidika lahko pokažejo tudi razvitost grške civilizacije, njenih navad in običajev. Pričujoče delo skuša z izborom prispevkov najvplivnejših predstavnikov antičnih ženskih študij zapolniti vrzel v slovenskem knjižnem in duhovnem prostoru. Kot piše v uvodni študiji Svetlana Slapšak, so ženske antične študije ”sad političnega in ideološkega vpliva feminizma na humanizem, natančneje sad akademske ustalitve feminizma., ki se je zgodila prav tedaj, ko je feminizem kot politično gibanje konec sedemdesetih let začel propadati." Sicer pa na začetku lahko, kot v vseh Krtovih edicijah, preberete: Knjiga je orožje, vzemi jo v roke! cv.v.) ; • m Z J ■rejlEjgpBBg - -Jjgg France Rozman: Evangeljska harmonija, trda vezava z zaščitnim ovitkom, 356 strani, DZS, Ljubljana, 1993 2e leta 170 je Tatian prvi skušal združiti poročila štirih evangelistov v enotno biografijo Jezusovega življenja. »Četverni evangelij v enem« je na v Slovenski književnosti prvi leta 1888 izdelal Ivan Skuhala, najznamenitejše delo te vrste, Življenje je-zusa Kristusa po besedah štirih evangelijev, pa je med 1903 in 1912 napisal Janez Evangelist Krek. Po letu 1943 pomembno delo, zasnovano na najnovejšem prevodu Svetega pisma, znova prihaja na naše knjižne police. Najnovejšo izdajo Evangeljske Harmonije je dr. France Rozman zasnoval večplastno: samo besedilo je obarvano tako, da že po barvi vemo, kateri štirih evangelistov pripoveduje, besedilu pa so prvikrat na Slovenskem dodana tudi ustreznamesta iz nenavdihnjene, zunaj-svetopisemske in apokrifne književnosti. Izčrpna študija je namenjena pregledu novejših znanstvenih študij o nastanku in zgodovinski verodostojnosti evangelijev ter razliki med svetimi in človeškimi besedili, ki spremljajo Jezusovo pot od rojstva do vstajenja. Dr. Rozman je besedilu dodal tudi vrsto fotografij, ki jih je na popotovanjih po sveti deželi večinoma posnel sam. (T. V.) Milan Jesih: Soneti (drugi), pesniška zbirka, mehka vezava z zaščitnim ovitkom, 110 strani, Založba Wieser, Salzburg - Celovec, 1993, 1871 tolarjev Ne gre za ponatis, čeprav »ponovitev« likovne podobe naslovnice Jesihove zbirke nepazljivemu lahko odvrne nepazljivega bralca: besedica drugi tako po kvaliteti avtorjevega pesniškega izraza, iskrivosti in presenetljivega občutka za uporabo sonetne forme prinaša nadaljevanje in razvoj pesniškega dela, ki je bilo že »v prvi izdaji« leta 1989 nagrajeno z Jenkovo nagrado. Briljantna uporaba jezika in celo vesolje tem, povezanih navzven predvsem z ljubeznijo, navznoter pa tako z Bogom kakor z najvišjimi človeškimi stvarmi, se srečuje s »tosvetnim« in vsakdanjim na neverjetno neproblematičen način, obenem pa se sonet za sonetom, detajl za detajlom srečujeta in razhajata zdaj prešerno veselje in zdaj pesimistično in nostalgično občutje sveta in sebe. Kot pravi avtor: »Lahko se dolge me / zazrt v globino ničesa ne zganem, / sedeč brez teže, sence in konture, / in hkrati jaham v zor na vzhodu planem. / Ne pravim, da resnično je oboje: / nobeno ni resnično. Pomnim. To je.« (F. K.) Hans Baumann: Dete se nam je rodilo; Božična zgodba po Luku in Mateju; slikanica; ilustrirala Christiane Lesch, prevedla Davorina Cebohin, trda vezava, 28 strani, EPTA, Ljubljana, 1992, 1.696 tolarjev “Že davno tega, preden je bil Herod kralj Judov, so preroki naznanili svojemu narodu, da se bo takrat, ko bo stiska najhujša, pojavil Odrešenik. Izšel naj bi iz Davidovega rodu, rojen iz device - tako je pisalo v knjigi preroka Izaije. In ljudje so upanja polni čakali Božjega Sinu, da bi jih popeljal na pot miru. Ko je ta čas napočil, je poslal Bog angela Gabrijela v Nazaret k devici Mariji, ki je bila zaročena z Jožefom iz Davidove biše. Angel se ji je približal in jo ogovoril:" Pozdravljena bodi, Marija! Bog, naš Gospod, je s teboj. Izbral te je izmed vseh žena." Marija se je prestrašila. Toda angel ji je rekel:" Ne boj se! Bog ti je naklonil milost in rodila boš sina, ki naj mu bo ime Jezus." Slikanic, ki bi pripovedovale znamenite biblijske zgodbe, ni veliko. Lahkoten način pripovedništva, prirejen najmlajšim bralcem, navdušuje tudi s pomočjo čudovitih barvnih ilustracij. Mladi bralci bodo lahko tako tudi s slikanico spoznali delček biblijske zgodovine. (T. F.) Martin Waddel: Ne moreš zaspati, Mali Me-do; slikanica; ilustrirala Barbara Firth; prevedel Janko Dolinšek, trda vezava, 34 strani, EPTA, Ljubljana, 1993, 1.661 tolarjev Martin VVaddel je napisal že okrog osemdeset pravljičnih knjig, njegov Mali Medo, pa je postal svetovna uspešnica. Slikanica je bila nagrajena z nagradama “Smartis Frize Grand Prix 1988“ in “Kate Greenway Medal 1988". Kot večino majnih otrok je tudi Malega Meda silno strah teme in ko pride čas za spanje, ne more zaspati niti ob svetlobi Svetilke vseh svetilk. K sreči pa se je veliki Medo, ki vedno najde najboljši način, domislil prave rešitve in tolažbe. Prinesel mu je Limo, veliko, svetlo in rumeno, ter svetlikajoče se zvezdice. Prisrčna pravljica o Malem in Velikem Medu je postala svetovna uspešnica prav zaradi izvrstnega načina pripove-ovanja in možnosti, da se tudi ne-medvedi vživijo vanjo. Mladim bralcem zanimiva in napeta pravljična knjiga s čudovitimi ilustracijami pa je poučna tudi za straše. Veliko otrok je strah teme in skupaj s slikanico bodo morda starši našli način, da jih potolažijo, tako kot je Veliki Medo v pravljici potolažil majhnega medvedka. (T.F.) Ingrid in Dieter Schubert: Gusar Berto; slikanica; prevedel Janko Dolinšek, trda vezava, 26 strani, EPTA, Ljubljana, 1993,1.707 tolarjev Ingrid in Dieter Schubert sta priznana med uspešnimi mladinskimi pisatelji na Nizozemskem in sta poleg nizozemskih priznanj dobila že vrsto svetovnih odlikovanj. Pravljica o gusarju Bertu, ki pravzaprav ni bil več gusar, kajti bil je že v gusarskem pokoju, je fantovska, robata zgodba, pa vendar brez nasilja. Berto tudi ladje ni imel več in živel je v hiši ob jezeru, ki si jo je sam postavil. Bil je pravi godrnjač. Družbe sploh ni maral, in je vsakogar, ki je prišel v bližino njegove hiše, takoj pregnal. Pa sploh ni bil tako hudoben, le sam je bil rad. Vse do nekega dne, ko je s strehe njegove hiše pomagal zlesti majhnemu dečku. In tako se začnejo njune skupne pustolovščine. Lukrc postane Bertov zaupnik in sproži v starem samotarju zakladinico velikih morskih zgodb in prijateljstvo. Ob zanimivi in poučni zgodbici se bodo mladi bralci nasmejali njunim dogodivščinam, nerodnemu gusarju Bertu in navihanemu majhnemu dečku. S pomočjo čudovitih ilustracij pa je nastala resnično lepa in globoka pravljica. {T. F.) Marcus Pfister: Mavrična ribica; slikanica; prevedel Janko Dolinšek, trda vezava, 26 strani, EPTA, Ljubljana, 1993,1.970 tolarjev Mavrična ribica je s svojimi bleščečimi luskami naj lepša ribica v vsem širnem morju. Toda ponosna je in ošabna, zato nobena riba noče biti njena prijateljica - vse dokler se svojega bogastva ne nauči deliti z drugimi. V Bologni je Mavrična ribica dobila letos najvišjo nagrado otroške žirije - “Critici in Erba". Najmlajši bralci bodo Mavrično ribico prav gotovo vzljubili, obenem pa bodo spoznali, da so prijatelji še kako pomembni. Poleg vznemirljive zgodbice in lepih ilustracij slikanica tudi poučuje, da si lahko srečen le, če znaš svoje bogastvo deliti z drugimi. Kmalu pa bosta pri isti založbi izšli še dve slikanici za najmlajše bralce. Prva bo pripovedovala o mavričnih krokarjih, ki so postali črni in takšni ostali do današnjih dni. S počitnic pa se je nepričakovano vrnil mavrični krokar, na katerega so pozabili... V naslednji slikanici pa bodo mladi bralci spoznali osamljenega bobra, ki je spoznal svoj odmev in postal njegov najboljši prijatelj. (T.F.) NEDELJSKE TEME Nedelja, 14. novembra 1993 FIZIKA / ZGODBA O MERJENJU ČASA OD SONČNIH DO ATOMSKIH UR Točne atomske ure Koko bodo ljudje še izrodili preciznost kronometrov prihodnosti, bomo šele spoznoli, zo morsikogo po je kvorčno uro gotovo dovolj, če ne že preveč notončno Malokdo se dandanes pritožuje nad točnostjo svoje cenene kvarCne ure, ki si jo je obesil na steno, ali jo nosi na zapestju. Malokdo pa se tudi zaveda, da se je merjenje Časa razvijalo izredno poCasi in da je postalo natančno - v kolikor sploh lahko govorimo o natančnosti - šele v zadnjih desetletjih. Ce zanemarimo peščene in vodne ure, ki so precej igračke kot Casome-ri, je v vsej svoji prejšnji zgodovini človeštvo merilo Cas le na dva načina: z opazovanjem kota med zemljo in nebesnimi telesi ter z nihalom. Iz merjenja kotov med ravnino opazovalca na vrteči se zemlji in med nebesnimi telesi so se razvile astronomske veščine starih kultur, od egipčanske pa do azteške. Iztržki zvezdogle-dništva za vsakodnevno življenje pa so bili le koledar, navigacija po zvezdah in -sončne ure, ki še dandanes krase pročelje marsikatere stare stavbe. Kazale so Cas na preprost način, njihove pomanjkljivosti pa so bile veC kot očitne. Prvo revolucijo v merjenju Časa je zapoCel Galileo Galileim in to ne s svojim verolomnim naukom, da zemlja ni središče vesolja. Ta ga je spravil le pred sodišče Svete Inkvizacije in v izgnanstvo. Zelo verjetno je bilo za prelom v merjenju Časa krivo dolgočasje med službo božjo, kateri je ob izteku 16. stoletja kot študent medicine v Piši moral prisostvovati. Ko je v katedrali dvigal svoj pogled proti nebesom, je opazil, da lestenca na stropu nihajo. Trajanje posameznih nihajev je bilo nespremenljivo in ni bilo odvisno od zamaha (amplitude) lestenca, ampak od njegove dolžine. To načelo »izkronicnosti« pa je moralo Čakati neizkoriščeno še 50 let, dokler ni Holandec Christiaan Huygens iznašel »zapreke«, mehanizma, ki je obenem poganja nihalo in zadržuje uteži nivite na vreteno. Ostanek dela so v naslednjih treh stoletjih opravili nada-rjenji urarji; urarsko obrt so preobrazih v umetnost, .ki jo še danes občudujemo. Ko se nihalo zamenjali z nahajoCim kolescem, uteži pa z vzmetjo, je Casomer tudi »shodil« in postal neizogibno okrasje naših dedov in babic. Kakovost vsakega Caso-merja ocenjujemo z njegovo stabilnostjo, reproduci-bilnostjo in natančnostjo. Tako ocenjena kakovost ure našega deda je povsem zadostovala za odhod na nedeljsko mašo, v Času vesoljskih plovil in preverjanja teorije relativnosti, pa ne ustreza veC. Prvi večji korak v pravi smeri urarske znanosti je napravil holandski inženjir W. H. Shortt, ki je leta 1920 uvedel pojem referenčnega nihanja. Njegovo »vodilno« nihalo se je gugalo samo- stojno, v brezzračnem proštom, neodvisno od mehanike in zavarovano proti to-polotnim raztezanjem. Po električni poti je krmililo »vodeno« nihalo, ki je poganjalo urni mehanizem. Tovrstna ura si je hitro utrla pot kot laboratorijski standard, ker se je zmotila le za nekaj sekund na leto (1:10 milijonov). 2e istega leta je v Bell Lasboratories misel o neodvisnem referenčnem ni- hanju preskočila iz mehanike v elektroniko. J. W. Horton in W. A. Morrison sta zgradila uro, v kateri je nihal kvarCni kristal. Elektronika pa je bila tedaj še nerodna in kvarCni kronometer je prišel do laboratorijev šele 20 let kasneje, na široko pa je moral Čakati še pol stoletja. KvarCna ura je grajena pa piezoefektu, to je na posebnosti nekaterih kristalov, da pritisk nanje daje Modra meglica Eta Carina, ki lahko eksplodira v prihodnjih 10.000 letih kot ogromna supernova (A.A.T.B.) na njihovih krajeh električno napetost in narobe. To mehansko-elektricno nihanje je daleC najmočnejše v področju resonance kristala, to slednje pa je odvisno od njegove narave in oblike. Sele sodobna tehnologija mikroobdelave, mikrovezij in mikromeha-nike je omogočila množično izdelavo ur, v katerih nihajo nekaj milimetrov dolgi kvarCni kristali, obdelani v obliko glasbenih vilic ali pa kar preprostih plošCic (Waferjev), navadno z njihovo naravno frekvenco 32, 768 Hz. Nihanje vzdržuje izmenični tok električnega vezja, kateremu uravnava pravšnjo frekvenco povratna zanka iz nihajočega kristala samega. Pretvarjanje tako uravnane električne frekvence v pomik digitalne ali analogne ure z minimalno porabo energije je bilo le še rutinsko tehnično opravilo. Njihova točnost je 1-milijardi in množično proizvedene so v zamahu osvojile ves svet. Povsem ustrezajo večini Človeških potreb, premalo točne so le za vse bolj zahtevno znanost. Einstein je na primer predvideval, da težnost izkrivlja tako prostor kot Cas. Vsled manjše težnosti naj bi Cas v višinah tekel hitreje, kot v nižinah. Razlike so silno majhne: na vrhu Everesta teCe Cas za 30 milijonti del sekunde na leto hitreje, kot ob morski gla- dini. Tako kažejo raCuni, vendar kje je ura, ki bo to preverila? In vendar so jo našli. Iz sveta nihal in nihajočih kristalov so se urarji preselili v svet nihajočih atomov, kjer vladajo stabilni zakoni kvantne mehanike in na katere okolje skorajda ne vpliva. Ena od teh zakonitosti uCi, da lahko zaseda atom le nekatere povsem določene diskretne energetske ravni. Z elektromagnetno energijo natančno izbrane frekvence ga je mogoče dvigniti na višjo raven, ko pa bo zdrknil nazaj, bo isto energijo sistemu vrnil, spet v obliki elektromagnetnega valovanja enake frekvence. Max Planck in Nielsen Bohr sta odnose teh frekvenc in energij natančno izračunala, tako da jih je mogoCe predvideti. (Bobrova) frekvenca te »resonančne« razlike med višjimi in nižjim energetskim nivojem atoma je izredno stabilna, tako da se sistem nekako kar ponuja kot nadomestek Shorttovega vodilnega nihala, neodvisnega od okolja. Tako je bil rojen koncept »atomske ure«, ki je bila - vsaj na papirju -popolnoma točna. Pri dejanskih izvedbah atomskih ur se je izkazalo, da preskoki energije atomov iz ene na drugo raven le niso popolnoma Cisti, Čeprav to ni v nasprotju s kvantno mehaniko. Atom ima namreč tudi sebi lastne magnetni in vrtilni mo- Obsedenost od stiske s Časom (llustr.: Nancy Toiford) ment in oba sta usmerjena kamorkoh. Oba rahlo spreminjata frekvenco energije vrnjene ob povratku na nižjo raven, tako da spektor-skopske Črte, Ce jih opazujemo, niso povsem Ciste, ampak za malenkost razmazane, kar moti natančno merjenje. Temu se pridružuje še Dopplerjev efekt, navidezni frekvenčni premik, zaradi katerega se na primer niža ton sirene avtomobila, ko oddivja mimo nas. Tudi atomi se med merjenjem gibljejo in kazijo Čistost oddanih elektromagnetnih frekvenc. Virov napak je še veC in eden od njih so na primer šumi ob medsebojnem trku atomov v takih urah. Predaleč bi nas zaneslo, Ce bi skušali opisati kopico sofisticiranih tehnoloških rešitev, s katerimi sodobni superurarji obidejo večino teh težav. Skoraj vsaka je ingeniozen poskus, kako odstraniti (filtrirati) iz snopa utripajočih atomov tiste, ki nihajo z nečistimi frekvencami. To dosežejo z najrazličnejšimi tehničnimi triki od umerjenih magnetnih polj pa do laserskih »vodnjakov«. Povejmo le, da moderne (cezijeve) atomske ure dosezajo točnost, ki je večja od 1:100 trilijonov. Le Cernu služi natančnost, zaradi katere so morali ponovno opredeliti dolžino metra, trajanje sekunde in napetost volta. Radioastronomija je bila gotovo prva, ki je te ure pograbila. Ločljivost radioteleskopov se na primer mili-jonkrat izboljša, Ce zvezdo opazujeta dva, ki sta med seboj oddaljena 10.000 kilometrov. Seveda pa je pri takih merjenih odločilen natančen Cas, v katerem se nekaj zgodi. Odgovor je atomska ura. Z njo si tudi pomagajo pri merjenjih oddaljenosti nebesnih teles in plovil ter hitrosti njihovega gibanja. Z njo so že na več načinov preverili relati- vnostno teorijo in na primer izmerili, za koliko se upočasni svetloba med tem ko prehiteva sonce. Merjenje razdalj na osnovi (natančnega) Časa vračanja elektromagnetnega signala ah odmeva je postala tudi osnova modeme navigacije, predvsem pa globalnega sistema za pozidoniranje (-GPS), ki ga je razvila ameriška vojska za svoje potrebe. 24. umetnih satelitov, od katerih so vsaj štirje vidni od kjerkoli na zemljski obli, oddaja nenehno sinhronizirane signale, ki jih sprejema razmeroma preprost prenosni sprejemnik, ki izračuna svojo geografsko lego z natančnostjo manj od desetih metrov. Kako bodo še izrabih tako natančne kronometre v bodočnosti, bomo še izvedeli, za naše vsakodnevne potrebe pa je kvar-Cna ura prav gotovo dovolj, Ce ne celo preveč natančna. Na dopustu še te ne potrebujemo. (M. E.) Akumulatorji ah vztrajniki? V Cbdbrdu od začetka novembra vozijo električni avtobusi. Štiri vozila, ki jih poganjajo svinčeni akumulatorji, lahko sprejmejo 18 potnikov in dosežejo hitrost 64 kilometrov na uro. Kupila jih je lokalna družba za proizvodnjo in razpečevanje elektrike Southern Electric; vsak avtobus je stal 125.000 funtov. Kritiki nove vrste javnega prevoza pa trdijo, da tehnologija vozil ni najprimernejša. Oxfordski mestni svet bo obratovanje električnih avtobusov, ki so jih izdelali v družbi International Automotive Design (IAD), letno podprl s kar 100.000 funti. Po mnenju Rogerja VVilliamsa, Id v mestni vladi skrbi za promet, izboljšanje razmer v centru mesta nima cene. Zaradi izpušnih plinov tamkajšnja koncentracija dušikovih oksidov neprestano presega meje, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. VVilliams namerava zagotoviti ekološko Cisto povezavo železniške in avtobusne postaje, mestnega središča ter znanstvenega parka Univerze v Cbdbrdu; avtobusi naj bi vozili na 10 minut. Čeprav so dobre namene povsod toplo sprejeli, pa je Nicholas Kurti, strokovnjak za energetiko s Fakultete za strojništvo, prepričan v neustreznost tehnologije novih avtobusov. »S tem ni javni prevoz v Cbdbrdu prav nic napredoval,« meni Kurti. »Razdalja, ki jo avtobusi lahko prevozijo z enim polnjenjem, komajda zadošča za le štiri kilometrsko progo. Popolnoma nemogoče pa je, da bi vozili do predelov, ki so nekoliko bolj oddaljeni od mestnega središča.« Akumulatoi*ji, ki lahko shranijo 64 kilovat-ur električne energije, bodo delovali na robu zmogljivosti: podnevi jih bodo vsako uro na postaji polnili po 15 minut in s tem obnavljali enajstumo noCno polnitev. Po mnenju Nic-holasa Kurtija bi bilo mnogo smotrneje, ko bi za shranjevanje energije za potrebe mestnega prometa uporabili vztrajnike. »Gostota vskladišCene energije pri vztrajniku je sicer precej manjša kot pri akumulatorju, vendar je ‘polnjenje* veliko hitrejše. Traja lahko le nekaj minut, akumulatorji pa se polnijo veC ur.« Eden izmed primerov takega načina pogona v mestnem prometu je mini tramvaj z imenom People Mover, ki so ga izdelali v družbi J. P. M. Parry & Associatesin je že v uporabi. Vsako vozilo je vredno 60.000 funtov, pravi idejni oce tramvaja John Parry; gradnja kilometra proge stane okoli 100.000 funtov. Vztrajnik tramvaja People Mover tehta 250 kilogramov in meri 1 meter, vgrajen pa je pod prostor za potnike. Do delovnih 3.600 obratov v minuti ga je z 72-voltnimi enosmernimi izvori napetosti, nameščenimi na postajališčih, mogoCe pospešiti v pičli poldrugi minuti. Vztrajnik lahko shrani 1 kilovat-uro energije, kar zadošča za prevoz petindvajsetih potnikov 4 kilometre daleč znajvečjo hitrostjo 56 kilometrov na uro. Kolesa tramvaja so z vztrajnikom sklopljena z brezstopenj-skim prenosom, Id tudi omogoča, da se ob zaviranju energija vraCa v vztrajnik. Res pa je, da se oxfordski kolesarji najbrž ne bodo preveč razveselili tramvajskih timic na ulicah, tako da bo bržkone treba tehnologijo vztrajnika prilagoditi pogonu avtobusov. Pany meni, da bi razvoj tovrstnega vozila stal okoli 100.000 funtov, cena posameznega avtobusa pa naj bi znašala kakih 70.000 funtov. Maso vztrajnika bo treba potrojiti, pravi Parry, saj se v gumijastih plaščih koles avtobusa izgubi precej več energije kot v jeklenih kolesih na tramvaju. Po Parryjevem mnenju so avtobusi z vztrajniki preveč revolucionarna novost za Oxford. »Strokovni krogi so za to tehnologijo slišali šele zatem, ko so svetovalne službe že skoraj opravile svoje delo,« pravi Parry. John Parker, ki je pri Southern Electric zadolžen za skrb za okolje, se bolj zanese na preskušene metode. »Tole z vztrajniki je mogoCe res prava stvar, vendar nimamo dovolj izkušenj, da bi to tehnologijo postavili na cesto. Za akumulatorje pa zagotovo vemo, da bodo delovali.« Parry pravi, da o njegovem tramvaju razmišlja vrsta mest: Leicester, Teesside, Tamworth, Birmingham, London......»To je zelo prepričljivo in zelo dobro vozilo,« meni Ray Hughes, vodja razvoja v enem od londonskih podjetij za javni prevoz. »-Sam sem popolnoma prepričan, da bodo vozila People Mover nekoC del mestnega prometa v Londonu.« Predstavnik družbe Southern Electric pa je dejal, da so jim strokovnjaki International Automotive Design priporočili svinčene akumulatorje predvsem zaradi zanesljivosti. »Nismo želeli sodelovati v nekakšnem eksperimentu.« Oliver Tickell (G. V.) SKRIVNOSTI NARAVE (4) / TEORIJA O SOUCINKOVANJU Kristali - urejene, toda mrtve strukture Življenje temelji na drugačnih principih Zadnjic smo videli, da je z naraščajočo temperaturo povezano tako imenovano termično gibanje in z njim nered. To pa nas lahko napelje na misel, da bi lahko ustvarili urejeno stanje termodinamičnega sistema, Ce bi mu odvzeli toplotno energijo in s tem zmanjšali termično gibanje. Prav to se zgodi, Ce ohladimo na primer vodo do zmrzišča, pri Čemer nastane kristal ledu. S prostim oCesom se ne da uzreti vseh pravilnosti in simetrij kristalne strukture, paC pa jo je mogoCe otipati s pomočjo Roentgen-skih žarkov ali elektronskih valov. Tako dobimo predse enakomerno prostorsko mrežo visoke urejenosti s togo razporejenimi molekulami (atomi) v njenih vozliščih. V sami vodi se lahko molekule vode poljubno gibljejo ena mimo druge, kar omogoča, da je voda sploh tekoča. Če pa vodo segrejemo do vrelišča, zaCne izparevati. V pari (plinu) so molekule vode kot divje teniške žogice, ki pri svojem preletavanju neprestano trkajo med seboj ali v steno posode, pri Čemer spreminjajo smeri svojih poti. To predstavlja stanje popolnega nereda. V fiziki imenujemo trdno (v našem primeru kristalno), tekoCe in plinasto stanje tri agregatna stanja ali splošno faze, prehode med njimi (npr. taljenje, izparevanje...) pa fazne prehode. Očitno se pri faznih prehodih spremeni stanje reda v snovi. Z različnimi stanji reda je v naravi povezanih več makroskopskih lastnosti (gostota, stisljivost, prepustnost svetlobe...). Hermann Haken Fazni prehodi pa ne potekajo le med različnimi agregatnimi stanji. Tako poznamo tudi nenadno spremembo električne prevodnosti nekaterih snovi pri dovolj nizki temperaturi, ko preidemo iz prevodnega v superprevodno stanje. Ce želimo vsaj v grobem razumeti super-prevodnost, se moramo spomniti, kako električni vodniki sploh prevajajo. Vemo, da pri prevajanju Nebeško mesto na Zemlji (Foto: Barry Lewis) po kovinah sodelujejo najmanjši nabiti delci-elektro-ni in da kovine v glavnem tvorijo kristale. V kovini se gibljejo elektroni kot plin, pri Čemer trkajo ob posamezne mrežne atome in s tem izgubljajo energijo, ki se porabi za termična nihanja atomov. Na ta naCin se neprestano izgublja del električne energije v obliki toplote. Ta efekt je povezan z upornostjo in je zaželen na primer pri električnem likalniku, ne pa tudi pri daljnovodih... Ze leta 1911 pa je holandski fizik Kammer-lingh Onnes odkril, da določene kovine, na primer živo srebro, pri dovolj nizki temperaturi (4, 2K oziroma -268, 8 stopinj C) povsem izgubijo električno upornost. Ta pojav je imenoval superprevo-dnost. Pri tem je presenetljivo, da električna upornost ne pada ves Cas zvezno s padajočo temperaturo, temveč naenkrat povsem izgine. Da v superpre-vodniku ni nobenega upora, so dokazali s sklenjenimi superprevodnimi žicami, po katerih so pustili teci tok veC let skupaj brez zunanjega vira napetosti. Na koncu poskusa so ugo-tovili, da teCe po žici prav tak tok kot začetku. Sele ko so žico spet segreli, je tok prenehal teci. Preseneča tudi to, da je moralo človeštvo po tem odkritju počakati več kot štirideset let na teoretično razlago tega pojava. Danes vemo, da se skriva za superpre-vodnostjo posebno mikroskopsko urejeno stanje, v katerem se elektroni med seboj povežejo v pare zaradi periodičnosti kristalne mreže in se tako sklopljeni gibljejo po kristalu. Na ta način lahko povsem kljubujejo uporu kristalne mreže. To lahko ponazorimo s kolono vojakov, ki se med seboj Čvrsto držijo za roke in masirajo po goščavi. Tako posamezen vojak veC ne spreminja smeri svojega gibanja zaradi neugodnega terena. Ker je vzdrževanje snovi pri tako nizkih temperaturah tehnološko precej zahtevno, uporabljajo zaenkrat superprevodnike v glavnem pri gradnji močnih magnetov. Vse bolj pa prodirajo tudi na druga področja, predvsem z odkrivanjem novih snovi, Id imajo bistveno višjo temperaturo Prerez skozi superpospeševalni trkalnik (SSC) faznega prehoda. Danes poznamo že superprevodnike, ki postanejo superprevodni že preko 40K. Drug primer, ki kaže ne-nandno spremembo neke fizikalne lastnosti, je trajni železni magnet. Tu gre za železove kristale, ki so pri sobni temperaturi namagneteni, ob segrevanju pa pri temperaturi 1047K svoj magnetizem nenadno povsem izgubijo. Fiziki so ugotovili, da so za magnetizem železa odgovorni elementarni magnetki, ki so kar atomi železa oziroma njegovi elektroni. Ti elementarni magnetki se v nasprotju s klasičnimi predstavami uredijo tako, da vsi kažejo v isto smer, oziroma da se enaki poli med seboj privlačijo, kar končno povzroči makroskopsko magnetizacijo snovi. Ta pojav je prvič uspelo razložiti s pomočjo kvantne mehanike Wer-nerju Heisenbergu. Nad temperaturo prehoda se magnetno polje poruši, kar v mikroskopski sliki pomeni, da kažejo osnovni magnetki v vse mogoCe smeri. Vzrok za ti dve različni fazi (magnetna - ne-magnetna) leži v nekakšnem tekmovanju med dvema nasprotujočima si silama. Ena vrsta sil torej razvršča magnetke med seboj paralelno, druga vrsta pa temelji na termičnem gibanju in je »razdiralna«. Lahko si predsta- vljamo običajno tehtnico z dvema posodicama na vsaki strani prečke, na katero »postavimo« vsako izmed obeh sil. Cim torej ena stran prevlada, se tehtnica prevesi v tisto smer. To pa se v našem primeru zgodi ravno pri temperaturi faznega prehoda ah tako imenovani kritični temperaturi. Pri dogajanjih, ki jih bomo pozneje obravnavali v okviru sinergetike ne le na področju fizike, temveč tudi na področju sociologije, psihologije..., se bodo pojmi v zvezi s faznimi prehodi izkazali za zelo pomembne. Pri zgornjih primerih smo imeli opravka s snovmi, ki so vzpostavile urejeno stanje šele pri znižanju temperature. Zi-vljenska dogajanja seveda tudi izzvenijo pri nizanju temperature, kajti nizke temperature povzročijo celo popolno mirovanje, ki v večini primerov pomeni smrt. Očitno morajo Zi-vljenska dogajanja temeljiti na drugačnih principih, ki omogočajo urejene strukture, a nimajo nic opraviti z nastajanjem kristalov, superprevodnostjo ali feromagnetizmom. Kot kaže ne bo mogla fizika prav nic prispevati k razlagi nastanka življenja, kar naj bi bil eden izmed namenov tega dela. Toda ne razsojajmo prezgodaj in počakajmo do naslednjega prispevka. (F. M.) Nedelja, 14. novembra 1993 NEDELJSKE TEME 12 ZALOŽNIŠTVO / POGOVOR Z JAROM MIHELAČEM Ena založba pobrala vse slovenske nagrade za ustvarjanje Nojzoložnik 93 Jaro Mihelač je prepričan, da ima enega boljših programov, toda to nikakor ni program za nagrade Mihelač se je v eh letih svojega obstoja lz majhne založbe razvila ^ podjetje, ki uspešno Konkurira velikim založnikom. Knjige, ki jih je ^dala, so letos prejele vse pomembnejše nagrade za nteramo ustvarjanje, zato smo urednika založbe Jara Mihelača povprašali za mnenje. Ce merimo uspešnost Po številu nagrad, ste go-najuspešnejši založnik letošnjega leta. Knjige, ki jih je izdala vaša založba, so pobrale vse letošnje slovenske književne nagrade. Kako se vam je to posrečilo? Mislim, da se to lahko enemu založniku zgodi le enkrat. To se, kolikor vem, m zgodilo še nikoli nobenemu založniku o io veni ji in mislim, da V se . j imunim Miloš Mikeln Nagrada Kresnik tudi nikoli vec n dilo, da bi avto založnika pobral , au letos dol trnje nagrade: P nagrado Drago ji gmdo Prešernovi Zorko Simčič, Kresnik za najl man leta Miloš nagrado Marjan; za esejistiko Dra Jenkovo nagrado jo Kajetan Kovic do U. SKS iviaijaz župane dramskih teks Pravzaprav vs< nagrade za usl na to, da smo mi, smo zelo pi stajajo potem kovanje, za i nnicno izvei naprej, venda sateljske« nag Število nag Pomeni tud uspešnosti. Pr da imamo er Programov, to 4*1 nagi to bomo im dober progi sljivo ne bor nagrad, Cepr da kakšno \ To je bilo na tako vzamemo žancevo n; stiko: Ce si sticho zbir bili nagrai nobene kr vili, prvič za vsako Cati doloi Nagrada za prvenec Vanda Straka kar se mi je zdelo precej nenavadno. (To je, Ce parafraziram, približno tako, kot Ce bi Ministrstvo za kulturo za knjigo, ki kandidira za Prešernovo nagrado, od predlagatelja zahtevalo, naj plaCa toliko in toliko denarja.) Po mojem mnenju bi morala komisija na samem sejmu izbrati najlepšo knjigo. Prepričan sem, da letos najlepša knjiga ni dobila nagrade, ker sploh ni bila prijavljena. In to bi bila vaša knjiga? Ne, ni nujno, da bi bila naša, so tudi druge lepe knjige, ampak jih založniki iz omenjenih razlogov niso prijavili. Mislim, da bo ta nagrada, ki so jo letos prvič podelili, šla mimo. Naš program je zastavljen tako, da lahko vsaka naša knjiga kandidira za nagrado, ni pa seveda nujno, da jo tudi dobi, saj imajo tudi drugi dobre knjige. Radi bi imeli svoje avtorje Kako pridobite same eminentne avtorje? V začetku, ko smo založbo ustanovili, je bilo zelo težko priti do avtorjev, bili so nekako nezaupljivi do majhne založbe, po kakšnem letu našega delovanja pa so avtorji odkrili, da smo resna založba, usmerjena na literaturo, pri Čemer gojimo zvrst, ki jo drugi pomalem opuščajo, in potem so zaceli sami prihajati. Seveda pa jih tudi animiramo, z nekaterimi se dogovarjamo vnaprej, še preden delo napišejo. Trenutno imamo dogovorjeni dve deli, ki ju bosta avtorja šele napisala. Radi bi prišli do tega, da bi imeli svoje avtorje in zanje bi potem tudi po propagandni plati naredili največ, kar je v svetu normalno. Nagrada M. Rožanca To verjetno pomeni, da bi imeli izbrani avtorji posebne pogoje? To ne pomeni nujno, da bi ti avtorji imeli višje honorarje, ampak da bi jim tudi v Času, ko njihova ustvarjalnost ni na vrhu, omogočili, da preživijo. Ne sicer tako, da bi dobivali pri nas plačo, paC pa neko akontacijo honorarja skozi vse leto. Pogodbe sicer še nismo sklenili, ustno pa smo se že dogovori-li s tremi avtorji, s Kajetanom Kovičem, Milanom Deklevom, Dragom Jančarjem; ti avtorji lahko objavljajo tudi v tujini, proti temu nimamo nic, ampak v Sloveniji naj bi objavljali le pri nas. Avtorji so imeli doslej dosti veC želez v ognju, imeli so tekste pri vec založbah, saj je nekako veljalo, da v primeru, Ce je avtor v enem letu napisal dve deli, mu je založba eno objavila, drugega pa ne. Pri nas je drugače. Ce na primer Jančar napiše v enem letu tri dela, mu bomo objavili vsa tri. Pri drugih založbah je pac veljala takšna politika, ker jo je usmerjalo tudi Ministrstvo za kulturo, financiralo je recimo samo eno de- lo enega avtorja. Tako recimo lani Drago JanCar za Pogled angela ni dobil subvencije pri neki založbi, ki mu je potem tudi ni hotela objaviti, zato jo je prinesel k nam. Ste vi potem dobili subvencijo? Pozneje sem jo, po naključju je pri neki reno-minaciji sredstev prišla v poštev druga prioriteta. Toda, tudi Ce ne bi dobili subvencije, bi mu to delo objavili. Jaz sem takoj pripravljen objaviti Kovačiča, Kovica, Pavčka, Jančarja, Deklevo in še nekaj takih... Nagrade so vam verjetno precej dvignile ugled. Da, seveda, toda zdaj ga bo težko ohraniti, ker je te- Jenkova nagrada žko dobiti nagrade. Vendar so naši avtorji zdaj že tri leta zapored dobivah Prešernove nagrade: na naš predlog jo je dobil pred tremi leti Marjan Rožanc, takoj za njim Boris Pahor in letos Drago JanCar. Molj ni konkurenca knjigarnam Pred krakim ste ustanovili svoj knjižni klub. Lahko kaj veC poveste o tej potezi? Mi smo ena od založb, ki nima svojih knjigarn, zato imamo težave s prodajo. Tako recimo v nekaterih knjigarnah naše knjige ne pridejo v izložbo, vseh knjig nimajo v zalogi in podobno. Naj za primer povem, da smo deset dni po Jenkovi nagradi Kajetanu Koviču naredili pregled po slovenskih knjigarnah in v 104 knjigarnah so imeli le 89 knjig Sibirski ciklus, torej niti ene na knjigarno. Ce vemo, da so jih velike knjigarne imele po vec, 7-8, je imela knjigo torej le Četrtina slovenskih knjigarn. Mi smo jih obvestili o nagradi in pričakovali bi lahko, da bo knjiga, ki dobi nagrado, v izložbi, kar je po svetu normalno. Pri nas ni bilo te knjige nikjer v izložbi, kar seveda ni prav. Imamo tudi težave pri obračunu, vse prodajamo v komisijo, ki neredno obračunava, kar pomeni, da po vec mesecev Čakamo na denar. Ko smo vse to preračunali, smo ugotovili, da nas taka nekvalitetna prodaja stane skoraj 50 odstotkov cene knjige. Zato smo se odločili za zelo tvegano potezo - ustanovitev svojega kluba, kjer kupcem ponudimo knjige po nižjih cenah; v katalogu Molj so knjige znižane za 25-80 odstotkov. Obdržali bomo seveda tudi prodajo po knjigarnah, Molj ni konkurenca knjigarnam. V katalogu so v glavnem knjige, ki jih knjigarne niti nočejo, ker so malo starejše... V katalogu je 80 odstotkov naših knjig, 20 odstotkov pa od založb, ki jih mi distribuiramo. Nekaj jih je od ZTT in od drugih založb. Katalog gre na 600.000 naslovov, na vsa slovenska gospodinjstva in doseže tudi tiste kraje, ki jih knjigama ne pokrije. Klub ima trenutno en sam klubski prostor, in sicer v našem distribucijskem centru na Koseskega 25 v Trnovem. Ze ob drugem katalogu, ki bo izšel februarja, pa se dogovarjamo s kakšnimi 100 knjigarnami v večjih slovenskih krajih, kjer bodo klubski centri. Knjigarne so zelo zainteresirane, vendar bi morali biti plačilni pogoji knjigam drugačni kot doslej. Član kluba postane vsak, ki po katalogu naroči knjige za znesek najmanj 2000 tolarjev, elani pa nimajo nobenih obveznosti, vse knjige, ki jih želijo, pa bodo dobili s 25-odstotnim popustom. V vsakem katalogu se bo zamenjaja vsaj polovica naslovov. Po trenutni reakciji kupcev po slabem tednu dni, odkar je ustanovljen klub, imamo že 1400 elanov, naročila pa prihajajo še vedno v enakem številu. Tudi tukaj na sejmu računamo, da bomo dobili precej elanov, ki bodo knjigo dobili neposredno. Ljudje naročajo tudi tiste knjige, za katere nam knjigarne zatrjujejo, da ze leto dni ne gredo v promet... Ljudje knjige radi kupujejo, vendar mora biti knjiga ponujena po pravi ceni. Za pokritje tega projekta, v katerega smo vložili 8 milijonov tolarjev, potrebujemo 1800 elanov, kar bo očitno doseženo, zato bomo šli v drugi katalog z enako naklado - 600.000. Katalog bo izhajal vsake tri mesece. Tu na sejmu k nam prihajajo manjši založniki, ki želijo biti v Molju, zato se z njimi dogovarjamo. Kako lahko zadržite nizke cene? Imamo zelo nizko režijo, 53 knjig smo lani nare- ■MDSAGO JANČARM POGLED ANGELA Prešernova nagrada dih z osmimi zaposlenimi, letos jih bomo isto število z devetimi. Tridelen program založbe Devin Ustanovili ste novo založbo v Trstu, ki je nekako nasledila ZTT? ZTT je že pred dvema letoma, ko se je pri nas spremenil sistem, zašlo v institucionalno krizo. Spremenil se je sistem financiranja naših manjšin in v zvezi s tem tudi vseh zamejskih institucij. V Italiji so se odločili za razbitje velike organizacije ZTT, ki je združevala vrsto dejavnosti (Časopisno, knjižno-založniško, trgovsko, knji-gamiško...). Ustanovili so različna podjetja, podjetje ZTT bo praktično nehalo obstajati. Skupna je še infrastruktura: računalniki, prostori, kar lahko nova podjetja uporabljajo po tržnih načelih. Ena zadnjih dejavnosti, ki je še ostala, je bila knjižno založniška. Odločili so se, da tega pri njih ne bo veC, odpustili so tri zaposlene in iskali nov način poslovanja. Obrnili so se name in že pred poletjem so stekli pogovori o ustanovitvi nove založbe. Predpisi v Italiji so precej drugačni, zato sem potreboval nekaj Časa, sedaj smo prišli do končne oblike in ustanovih mešano družbo. Eden od vlagateljev je ZTT, drugi sem pa jaz. Določili smo upravni odbor, v katerem smo trije: direktor ZTT Adriano Sosič, direktor kulturnega doma v Gorici Igor Komel in jaz, ki sem hkrati tudi direktor založbe. Založba se imenuje Devin, njen program pa je tridelen in je že zelo precizen. Prvi del je tisti, ki naj bi kontinuirano nadaljeval delo nekdanje založbe ZTT, torej program zamejskih Slovencev. Letno naj bi v tem programu izšlo 8 dOlO naslovov, dobili smo tudi zagotovila ministrstev, da bodo delo podprla. V tem delu bo tudi nekaj knjig (2 do 3) v italijanščini. Drugi del programa je t. i. komercialni program, vendar na visoki ravni. Namenjen bo slovenskemu trgu, podjetju pa naj bi prinašal denar, saj ne bo imela nobene podpore vec, delovala bo tržno, na ekonomski podlagi. Računamo na nekaj otroške literature, tega v založbi Mihelač ni in programa obeh založb (Devin in Mihelač) bosta nekako komplementarna, saj bo založba Mihelač tudi edini pooblaščeni distributer v Sloveniji za založbo Devin. Tako naj bi iz dveh založb ustvarili neki širši program. Tretji del programa pa je še posebno zanimiv; gre za poskus izmenjave z italijanskim kulturnim prostorom, kjer se dogovarjamo s 'tremi založbami (ki jih zdaj še ne bi imenoval, ker še ni konkretnih dogovorov), s katerimi se pogovarjamo o re-ciprociteti. Italijanski založnik, ki ima za seboj distribucijsko mrežo in ve, kako in kaj se na italijanskem trgu prodaja, bo izdal slovenskega avtorja v italijanščini, mi pa bi izdali italijanskega avtorja v slovenščini. Menim, da bo ta projekt moralo podpreti tudi ministrstvo za kulturo, ki ima to celo v svojem programu, a se tega doslej še nihče ni lotil. Tako bomo poskušali naše avtorje plasirati v italijanski prostor, ker so tam zelo slabo navzoči. Nekateri naši avtorji so znani v srednjeevropskem prostoru, v Italiji pa ne. Kakšen je vaš delež v novi založbi? Gre za dva deleža, ki ju je treba ločiti. Prvi je lastniški, drugi pa upravljalski. Jaz imam 45 odstotkov kapitala v tem podjetju, ZTT pa 55 odstotkov, pri upra-vljalskem deležu pa je obratno. Kako ste to dosegli? To je bil eden mojih pogojev, da imam lahko vpliv na program in ekonomsko politiko. Drugi pogoj je bil, da jaz vodim podjetje kot direktor. Trenutno bomo iz ZTT zaposlih le komercialistko, ki bo opravljala obsežnejše delo, za drugo pa bomo v prvi fazi iskali honorarne sodelavce, tako da ZoiKo Simčič ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE Nagrada Preš. sklada Urednik založbe Mihelač: »Nagrade mi pomenijo več kot dobiček« (Foto: Jože Suhadolnik) bomo te urednike, ki so bili doslej pri ZTT, začasno zaposlili honorarno, socialni status bo začasno rešen, ko pa se bo založba razvila, bomo zaposlovali tudi nove. Princip postopnega večanja števila zaposlenih se je obnesel pri založbi Mihelač in ne vidim razloga, da se ne bi tudi pri založbi Devin. Nagrade pomenijo več kot dobiček Ce spremenimo kraj, bi vas povprašala še po reviji Knjiga, ki jo je vaša založba izdajala zadnji dve leti, zdaj pa jo je prevzela druga založba. Ja, to je založba Mladika, ki se je edina prijavila na razpis pri GZS kot potencialni založnik in mislim, da bo korektno in dobro vodila projekt naprej. Mi smo revijo prevze- li v Času, ko jo je združenje hotelo ukiniti, takrat smo se dogovorili, da 50 odstotkov' subvencionira Ministrstvo za kulturo, kar je bilo odobreno, drugih 50 odstotkov pa založba Mihelač trži. Pogodba je bila sklenjena z Združenjem založnikov. Prvo leto še nismo uspeh toliko tržiti, drugo leto pa že, zato pa so se na združenju pojavile kritike, da reklame niso ustrezne, da se založba Mihelač preveč izpostavlja, zato so želeli spremembo člena pogodbe, ki zadeva trženje. Na to seveda nisem mogel pristati in sem Združenju predlagal, da preneham s to revijo. Revija ima novo podobo in vsebino, ima odlično podlago, ki jo novi urednik lahko vodi naprej. Interes za revijo narašča. Mi ne bomo namesto revije uvedli nic novega, paC pa nameravamo veC Časa in energije vložiti v revijo Literatura, ki izhaja pod našim okriljem. Na sejmu je letos veliko novih založb. Kakšno prihodnost jim napovedujete? Je kar nekaj perspektivnih založb, ki bodo gotovo zelo uspešne. Prostora je še dovolj, veliko pa je takih, ki jih na naslednjem sejmu ne bo vec, veliko je taldh, ki jih ne bi bilo treba, pa vseeno so, mnogo pa jih manjka, ker jih še ni. Nam recimo velike založbe rade pušCajo leposlovje, ker jim je to v breme. Pojavlja pa se problem, ki tare vse majhne založnike. Na nekaterih področjih bi morah združiti moči. V Nemčiji je na primer 22 bavarskih založnikov združenih ustanovilo podjetje Verla-gedienst, torej nekakšne založniške storitve, ki vse opravljajo zanje. Skupna propaganda, knjigarne, fakturiranje, distribucijo... To bi bilo v našem majhnem prostoru še posebej koristno. Kako zmorete delo, ki se ga velike založbe branijo, ker jim je v nekakšno breme? Filozofija je druga. Velika založba ne more imeti filozofije majhnega zaslužka, ker mora preživeti veliko ljudi, obnavljati tehnologijo..., delati mora za velik zaslužek, in vse, kar ji tega ne prinaša, ji je odveC. Naša filozofija pa niso procentualno veliki dobički. Ce na koncu leta končamo z dvema odstotkoma dobička, smo srečni. V tem je tudi naša prednost, zato smo lahko fleksibilni pri cenah, pri programu. Toda meni letošnje nagrade pomenijo veC kot dobiček. ZALOŽNIŠTVO/ GIULIJO EINAUDI OBISKAL 11. SKS Slovenija razstavlja knjige, ne pomisli pa na razstavo topov Dvodnevna zanimiva, naporna, delovna kulturna pot velike osebnosti italijanskega demokratičnega Torina, ki ga je gostilo Društvo založnikov Založnik Einaudi (Foto: B. Plavevski) LJUBLJANA - Italijanski založnik Giulio Einaudi je dva dni prebil v Sloveniji. Tukaj je bil prvič, zanimala pa ga je predvsem nova neodvisna država. Ugotavlja, da je izvedel mnogo vec, kot je pričakoval, da je Slovenija resnično zanimiva, saj prireja razstave knjig, niti pomisli pa ne na razstavo topov. Zanima ga država, v kateri letno prodajo dve knjigi na prebivalca, v Italiji pa samo pol. Predvsem pa ga zanimajo izredno visoke naklade kvalitetnih knjig, ki dosegajo, prevedene v ponderirano vrednost glede na število italijanskega prebivalstva, vrtoglavo število, pa tudi naklada, izražena v absolutnih številkah, ne bi bila zanemarljiva niti na mnogo večjem italijanskem trgu.Zbližal nas je skupni prijatelj, sedanji ravnatelj prvega programa Časnikarskega dela RAI, slovenski novinar Mitja Volčič, ki je Einau-dija seznanil z osnovnimi značilnostmi neodvisne Slovenije. Vezi pa so v resnici mnogo globlje in dolgotrajnejše. Luigi Einaudi je zaCel kot založnik natanko pred šestdesetimi leti v Torinu in njegova založniška, predvsem pa človeška in strokovna naravnanost se kaže v protifašistični usmerjenosti. Ne morda zunanji, ki jo označuje hrupen protest, temveč v globlji, ki vidi v fašizmu površnost, splo-šnost, neznanje in zabitost. Einaudi je bistveno bolj poglobljen, to pa je •tudi temeljna značilnost slovenske kulture in z njo slovenskega založništva. V teh dveh dneh se je izjemno plodno pogovarjal s slovenskimi založniki, tako da so prve vezi že zaCele prehajati v konkretne založniške projekte o prodaji kvalitetne italijanske literature v Sloveniji. Italijanskih knjig zdaj v resnici ni nikjer v prodaji, Čeprav zanje obstaja zanimanje. Predvsem pa gre za sodelovanje v obeh smereh. Ob prevedenem delu italijanske literature žal še vedno obstajajo opazne bele lise, saj so nekateri pomembni italijanski pisci v Sloveniji povsem neznani. Prav zapolnitev te vrzeli pa je poglavitna naloga in poslanstvo založbe Einaudi. V teh dveh dneh pa je prišlo še do pomembnejših pobud: začelo naj bi se predstavljanje slovenskih avtorjev na italijanskem knjižnem trgu, in to ne veC v obrobnih, manj znanih založbah, temveč prek ene ene od najveCjih italijanskih založb, ki ima na voljo dobro razpredeno mrežo lastnih knjigarn po celotnem ozemlju sosednjega polotoka. Založnik v teh dneh praznuje dvojno obletnico, šestdeset let založniškega dela in 82. rojstni dan. Toda po ljubljanskih ulicah, obdanih v Čudno zimsko oblačnost z neprijetnim mrzlim pršenjem, je korakal Čilo, veselo in prožno kot krepak mladenič. Tak je bil tudi pozno v noc z založniki in kulturniki v Pen klubu ali na Akademiji znanosti in umetnosti v dolgem pogovoru s Cirilom Zlobcem, kjer ga je zanimalo vse: slovenski politični položaj, miren prehod v nov družbeni sistem, predvsem pa seveda Zlobčeve pesmi, njegovi prevodi, možnosti za založniško sodelovanje. V osrednjo slovensko knjigarno na Slovenski ulici je odkorakal sam, vse pregledal in prebrskal, preden se je zaCel pogovarjati s pozorno direktorico. Zanimala ga je stara Ljubljana, antikvariati, kjer so po njegovem mnenju cene krepko zasoljene, predvsem pa ga seveda zanimajo knjige in njihovi ustvarjalci. V soboto je bil v Trstu, kjer so ob sodelovanju zavzetega mladega tržaškega založnika odprli novo specializirano knjigarno in kjer se je sestal s širokim, demokratičnim delom tržaške kulture in javnega življenja. Se prej pa je takoj po vrnitvi iz Ljubljane obiskal Gorico in tamkajšnje kulturno in vsestransko dejavne slovenske manjšince. Res zanimiva, naporna, delovna kulturna pot velike osebnosti italijanskega demokratičnega Torina. Bogo Samsa NEDELJSKE TEME Nedelja, 14. novembra 1993 SLOVENSKE DELITVE / MEJA RAZMEJEVANJA Če bi bili do kraja dosledni... ...bi bila meja z Italijo pri Postojni Ali bo Slovenija vrnila Italiji vse po drugi svetovni vojni pridobljeno ozemlje? Ali bo začrtala mejo pri Postojni, nekje vmes med Postojno in Rakekom? Vprašanje zveni nesmiselno, je pa samo logična in dosledna izpeljanka večkrat izrečenih stališč slovenskega zunanjega ministra, stališč, ki jih lahko obnovimo nekako takole: Slovensko-italijanske polemike o posledicah vojne, o fojbah in o slovenskih vaseh, požganih v Časih, ko so divjale po Krasu nacistične in fašistične tolpe, so rezultat dveh totahtarizmov italijanskega fašističnega in slovenskega komunističnega. Zato: priznati in odstraniti je treba posledice in vse bo spet v redu. Teza o dveh totalitarizmih ni samo zgodovinsko povsem netočna, je tudi izredno nevarna in škodljiva in ima že sedaj zelo resne posledice za slovensko manjšino in za Slovenijo. Predvsem so slovensko Primorsko zasedle leta 1918 italijanske kraljeve Čete. Fašizma še ni bilo nikjer, pa so že požgali slovenski narodni dom v Trstu; pričelo se je grobo raznarodovanje. Slovenski odpor datira že iz teh Časov, zaostril se je v fašističnem sojenju bazoviškim junakom. Neposredno pred vojno so fašisti z ricinusovim oljem zverinsko ubili slovenskega pevovodjo Bratuša samo zato, ker je hotel poslušati slovensko pesem. Odpor se je v osvobodilnem boju razrasel v vsenarodno vstajo, pri čemer so imeli veliko vlogo tudi na Primorskem slovenski komunisti. Iz leta 1941 je proces proti Tomažiču in tovarišem. Ta boj je privedel do nove legitimne oblasti in ta oblast je bila sestavni del zmagovite antifašistične koalicije, ki je leta 1947 na mirovnih pogajanjih začrtala nove dokončne meje. Ce je vse to samo rezultat boljševiške zarote, Ce je treba vse to ožigosati kot kola-boracionizem s Stalinom, je treba seveda odstraniti posledice, te pa so najbolj očitne v novi poprej slovensko-jugoslovanski in sedaj slovensko-italijanski meji. Taka stališča se povsem ujemajo s stališči skrajne italijanske fašistične desnice in tiste desnice, ki se povezuje z Miloševičem in oklicala tezo: Slovenci in Hrvatje so razbili Jugoslavijo, s tem pa so prenehali veljati sporazumi in pogodbe z njo. Italijanska desnica tako priznava Miloševičev režim, v zameno pa zahteva srbsko pomoč pri vračanju Zadra, Istre in seveda tudi slovenske obale, tudi z vojno. Kadar se izgubi državniška, politična in zgodovinska modrost, se po vseh poteh pride do podobnih rezultatov. Peterletova teza je nevarna tudi v odnosih z italijanskim javnim mnenjem in predvsem italijansko politično strukturo. V Italiji je na oblasti antifašizem, ustava se sklicuje na odporniško gibanje, vse vodilne stranke izhajajo iz antifašizma. Tudi sedaj. Pred nekaj meseci je parlament z glasovi vseh strank, tudi lombardske Lige, izglasoval zakon o praznovanju petdesete obletnice padca fašizma, kjer so jasno in ostro ločili med odporniškim gibanjem in onimi, ki so prisegli nacističnemu okupatorju. Na antifašističnem bregu so vsi: demokristjani, komunisti, prenovitelji, republikanci, liberalci in pristaši lige, na drugem pa fašisti, v Trstu Lista za Trst in še nekatere obrobne skupine. Kje želi biti Peterle, kam se objektivno postavlja? Na vsak način je njegovo pogajalsko izhodišče izredno slabo. Posledice pa so negativne tudi v odnosu na slovensko manjšino. Skušajo jo razdeliti, manjšina pa se trmasto upira. Zato na primer tako nerazumne poti slovenskega predstavnika zunanjega ministrstva Venclja v Slovensko Benečijo, kjer naj bi pod okriljem samo ene strani obiskal samo katoliške organizacije. Sledi seveda popoln polom, saj ga v takem svojstvu za sogovornika ne žele niti beneški »kaplani Martini Čedermaci«: vsi se istovetijo z odporniškim gibanjem, zagovarjajo enotnost Slovencev videmske pokrajine, so izredno razumni in odprti, so resni duhovniki, toda nikakor ne zadrti Cmi klerikalci. Slovenska fevdalna logika, da se barva ministra dosledno upošteva pri ministrovih obveznostih in se pozablja na celovitost države, je za slovenske zamejce resnično pogubna. Tako je na primer pri finansiranju. Obseg se je drastično zmanjšal, ne upoštevajo se resnične in objektivne potrebe, zato pa se skuša manjšino razdrobiti na »naše« in »one druge«, na bele in rdeče. Pozablja pa se, da je velika večina ustanov v resnici skupna, vseslovenska, manjšinsko obrambna potreba. Glasbena matica je šola, v kateri se vzgaja na stotine' slovenskih otrok v slovenskem jeziku in v slovenskem duhu. Ni pa važno, kakšne strankarske barve so njihovi starši, Ce sploh so kakšne. Isto velja za slovensko šolo v Benečiji, za Slori, športne in druge organiza-dje.Slovenija za te potrebe prispeva samo dva promila proračuna, pa še to bi rada delila po strankarskih merilih. Isto je s Pontekom in televizijskimi kanali, ki so v Italiji tržno blago. Nima jih RAI, niti slovenska RTV, kupila pa jih je slovenska zamejska družba v tesnem sodelovanju z italijansko manjšino in slovensko osrednjo televizijsko ustanovo. Sklicevanje na spremenjene razmere pomeni: da ne bo veC slovenskih TV oddaj za zamejce, ker RAI tega problema ne more rešiti, Ljubljana pa tudi ne, ker je treba pretvornike postaviti na italijnskem ozemlju. Za tehnično platjo problema se skrivajo politični razlogi in odločitve, končna škoda pa je velika za vse zamejce, ki ne vidijo veC slovenskega programa. Slovenski zamejski zgodovinar in pogosto bleščeč komentator Jože Pirjevec je pred dnevi v glosi objavljeni v Primorskem in Republiki napisal: »Mar res nimamo več perspektiv?« Trditev je utemeljil, Ceš da je današnja Slovenija zagledana vase, v svoje potrošniške skomine, strankarske razprtije in spletke ter se zdi marsikateremu tržaškemu Slovencu nerazumljiva, neprivlačna. To ni veC obljubljena dežela, temveč prozaična stvarnost. Bojimo se, da je resnica mnogo hujša, bolj nevarna in za Slovence v Rafiji, na Koroškem, na Madžarskem še mnogo bolj pogubna. Proglašanje rezultatov druge svetovne vojne za rezultate boljševiške zarote, osvobodilni boj za boljševizem stalinističnega tipa, vse sodelavce prejšnjega samoupravnega sistema za kolaboracioniste z boljševiškim stalinizmom slovenskega kova, pomeni razdeliti domovino na dva dela. Ni važno, kakšno je razmerje sil med njjima, Čeprav smo prepričani, da je privržencev takih tez in teorij v resnici bolj malo, samo zelo hrupni so. Toda to je teza, ki naj uvede tako hude razlike, da bo potrebna nova revolucija, ki naj ukine pravno državo, uvede revolucionarno pravo, slovensko manjšino v tujini pa naj razdeli na pristaše take ločitve, ki jih Slovenija priznava in vse ostale, ki so seveda sovražniki. Primorski Slovenci smo nekaj podobnega doživeli leta 1948, ko nas je razdelil takrat resnično stalinistični kominformi-zem. Posledice so bile strahotne, pogubne, Čutimo jih se sedaj. Je na obzorju takšna ponovna delitev? Upajmo, da ni mogoča. Zamejski Slovenci jo zavračajo. Bogo Samsa POLITIČNA REPORTAŽA / TRILLER REŠUJE ZDAJ SE KOVINARJE Sindikalni konzorcij? Zamisel sicer ni nova, nova je za Slovenijo - Že v tridesetih letih so se sindikati reševali pred krizo z delavskimi in sindikalnimi investicijskimi skladi, ponekod celo uspešno Predstavniki Sindikata kovinarske in elektroindustrije Slovenije so povabili v Četrtek v Radovljico medijsko razbobna-nega poslovneža Igorja Trillerja, da jim predstavi načrt za oblikovanje sindikalnega konzorcija podjetij in delavske strategije v razmerah slovenskega neokapitalizma. To sem hotel videti od blizu. povzročitelje mrcvarjenja ljudi v Bosni in Hercegovini. Da pod soncem ni junaka, ki bi lahko predri-blal zgodovino. Tudi dachauski procesi v Sloveniji niso šli v pozabo, kaj šele 500.000 mrtvih na območjih nekdanje Jugoslavije. Da trgovina ne pozna meja. Da Slovenijo preplavlja cenena korejska roba brez povratne trgovine. Da država pljuva na delavske O delavski strategiji je pisal Avstrijec Gerthard Horst. V Franciji je imel s Časopisnimi uvodniki in eseji (L’ Express in Nouvel Observateur) na to temo zelo širok krog bralcev. V Jugoslaviji so njegovo knjigo o delavski strategiji v poznih Sestedestih letih najslovesneje predstavili uredniki Miladin Ko-rad, Milan Kučan, Latinka Perovič, Najdan PaSiC... Z opombo Rudija Supka, da gre za realistično osvajanje ljudskih in delavskih pozicij oblasti z ustanavljanjem velikih centrov gospodarskega in družbenega upravljanja. Kdo bi si mislil, da se bomo v Sloveniji po dvajsetih letih srečali s Horst ovimi dilemami: kurni-ki in televizija, gospodarska neopremljenost in avtomobilske ceste itd. Dvorana sindikalnega doma v Radovljici je nabito polna. Sliši se zavijanje policijskih siren. Češki predsednik Havel je na Bledu. S to državo veže Slovenijo na tisoče spominov, sta dejali predsedniški ekscelenci. Albert Vodovnik, predsednik Sindikata kovinarske in elektroindustrije, predstavi Igorja Trillerja: to je tisti sanator podjetij, ki meCe delavce na cesto. Zdaj si je prišel k nam roke umivat. Smeh. Navsezadnje ni tako hudo: Triller je saniral sedem podjetij in ohranil zdrava tehnološka jedra ter 7000 delovnih mest. Med njimi celo razvpiti Elan, ki je prišel nato v roke Hrvatom. Bi se pa slovenske banke pravočasno skupaj vzele. Vendar se niso, ker velja v Sloveniji pravilo: Slovenec že mori Slovenca, brata (Krst pri Savici, France Prešeren). Triller nagovori prisotne s tovarišicami in tovariši. Reče jim, da so jim psevdokapitalisti slekli hlaCe. Da so pokradeni, reče. Da so stiskali pas za tovarne, ki jih lahko sedaj spet kupijo. Da držaVa nima pojma, kaj bi počela s tovarnami, ki gredo na boben. Da politični parve-niji zmerjajo z jugonostal-giki vse, ki realistično razmišljajo o koncu vojne na območjih nekdanje Jugoslavije. Da naj si nihče ne dela iluzij, da nekoC ne bo sodnih procesov za plače, kot da je to edini strošek, ki ga je treba zmanjšati. Da so vse te točke vezivne. Da so v Sloveniji vse smeri odprte. Da pozna Slovenija samo dva razvojna programa: cestni in telekomunikacijski križ. Cestnega zato, da se bodo cesarji vozili gor in dol. Telekomunikacijskega pa zato, da si bodo švercarji telefonirali. Da mora najti Slovenija nove programe, nove sile, nove gospodarje. Da je prefar-bana boljševiška paradigma vse sfižila... Poleg mene je sedel FranCek KavCiC, novinar Delavske enotnosti. Pero mu je zdrsnilo skoraj iz rok, ko je poslušal Trillerja. Nemi so strigli z ušesi sindikalisti. Vodovnik je nalil olje na ogenj: Zdaj Čvekajo, da smo bili na enakem kot romunski delavci. Se na slabšem, reče Triller. Tako prefarbanih boljševikov nima nihče. Bom pa krščanski demokrat, je dejal v odmoru Vodovnik. Ce ne farbajo ljudi. Pogovarjal sem se z italijanskimi sindikati. O soupravljanju sanjajo. Slovenija tak zakon ima. NajveCji reveži so ruski delavci. Italijani že tulijo nanje zaradi Jelcina. Ker pelje Cez rob. Ruskim sindikalistom je šlo na jok. Same take poslušajo. Sindikalistka je rekla: Je to Trillerjev marketinški pristop za delavce? Kaj se je pravzaprav zgodilo v četrtek v Radovljici? Poglejmo predpostavke. 1. Slovenija ima na razpolago tri scenarije. Liberalen teži po bolečem prehodu v nov sistem k novemu ravnotežju. Drugi potencira dirigirane in protekcionistične ukrepe. Tretji rešuje Slovenijo pred razsulom z uvedbo nacionalnih instnunentov intervencije. 2. Po prvem scenariju bi bila Slovenija preplavljena s silo atlantskega in evropskega tržišča ob podpori bank ter velikega kapitala. Drugi je predkapitalistični. Računa z družinskimi podjetji, tradicionalno trgovino, malim in srednjim kmetom itd. Za tretjega je značilna domača tehnokracija pod tujim neokapitalistiCnim patronatom in socialna demokracija. 3. Posledica prvega scenarija bo popolna uniformiranost in ukinitev vseh sektorskih in regionalnih posebnosti Slovenije. Nastalo bi neusmiljeno socialno zatiranje domačega delavstva. Drugi scenarij je mikavnejši, ker vzbuja iluzijo o vrnitvi na nacionalno vodenje gospodarstva in načina življenja. Toda s tem protekcionističnim scenarijem bi bile zavrte investicije. Tretja pot vodi k popolni izgubi suverenosti, ker domaCa tehnokracija nikoli ne bo mogla kompenzirati patronat-skih zahtev. 4. Kateri od teh scenarijev daje največ možnosti delavski pobudi? Slovenska partitokracija je napravila preveč napak. Zato je naCela esenco slovenske nacije. Ostane še delavska pobuda. Rešilni pas? Kaj je delavska pobuda? Za Igorja Trillerja je lahko to samo uspešna poslovna ponudba, ki jo prodaja sindikatom. Vendar jo je nekdo moral sprožiti. Načrt je preprost in v marsičem pojasnjuje Trillerjev vehementni uvod v Radovljici. Razvojni sklad Slovenije se šibi pod težo podjetij. Kam z njimi? Kdo jih bo kupil? Kdo bo reševal zdrava tehnološka jedra? V Sloveniji vedri in oblaCi 2000 svetovalcev za ta vprašanja. Prihajajo tudi iz tujine. Njihov skoraj edini recept: delavce na cesto. Kdaj bo skočila cesta na državo? Triller je natančen. Po-slovodnež je delojemalec s pooblastili. Ni lastnik. Podjetja sklada lahko odkupi sindikalni investicijski sklad. Ce to ni mogoče, naj zainteresirane politične stranke sprejmejo takšno parlamentarno odločitev. Zakaj ne bi organizirani delavci prosto- voljno vlagali certifikatov v svoj sklad? Odkupljena podjetja postanejo lastnina sindikalnega konzorcija, ki ga usmerja podjetniška ekipa (novi gospodarji) s pomočjo inkubatori-ja za logistična, kadrovska, pravna, promocijska in druga vprašanja (nove sile). Konzorcij zagotavlja stavkajočim materialno bazo (konzume) in produkcijo. Podjetja v konzorciju poslujejo tržno in na podlagi soupravljanja. Možne so simulacije različnih modelnih rešitev za vodenje in soupravljanje podjetij. Ta delujoči scenarij ima dobre rezultate v različnih evropskih državah (Nemčija, Švedska, Finska...). Sledila je modema razprava, ker je bil cilj definiran: O vezivnih točkah med kapitalom - lastnikom - podjetnikom - delavcem - tržiščem - tehnologijo - soupravljanjem -solidarnostjo. Spomnil sem se uglednega ameriškega ekonomista Kenetha Zappa. Dejal je, da smo nesrečna država, ker noCemo potegniti kapitala iz bogate upravljavske tradicije delavskih pobud. Kupujte slovenske proizvode, da bomo imeli produktivna delovna mesta, je sklenil živahno razpravo Igor Triller. Zdaj imajo slovenski »prešemoslovci« v politiki in medijih dve možnosti : a. da nemudoma sfi-žijo plodno ofenzivo za delavsko pobudo in preventivno zatolčejo Trillerja kot bleferja; h. da se s tem scenarijem seznanijo in ga podprejo. Meni se zdi verjeten. Najprej zato, ker je zunanji minister Nemčije ta teden povedal, da je njegova država vložila v revitalizacijo vzhodnoevropskega gospodarstva že 187 milijard mark. Tu nekje je meja. Slovenija nima kaj računati na vbo-gajme. Drugič pa zato, ker je bil v ponedeljek in torek v Parizu seminar ekspertov Evropske skupnosti za lastninjenje. Zaradi kaosa se držijo za glavo. Rusija bo sicer velikansko tržišče. Vendar nima pojma, kako naj izvede lastninjenje. Torej dva razloga veC za slovensko samoinicia-tivo. Na potezi je legitimna in organizirana delavska pobuda. Ve kdo kaj aplikativno pametnejšega? Na primer za slovenske kovinarje? Milan Meden Slaba plat sindikalnih konzorcijev pa je seveda v tem, da jim kapital po pravilu prepušča le bolehna podjetja... KAMENOGLAVd Torej, pazi na ovce) pastir pa na psa.,, bi temu rekel totalitarizem !!f , • St s ^ Ue.ne! To je demokra-• Trditev sem prt -pravljen argumentirati z vsem! demokratičnimi sredstvi i/f Tore, !!?f Trebil? TRŽAŠKI OKTET / DRUGI DEL ZAPISA TURNEJE PO ARGENTINI S pesmijo med zdomci v Patagoniji in v Mendozi Povsod so oktetovce in njihove nastope sprejeli z navdušenjem Osemnajstega oktobr je Tržaški oktet z buenc saireškega letališča Jorg Newbery ob obali Ma del Plata, s katerega vzit tajo in pristajajo letala notranjem prometu, pole tel proti Patagoniji. P dveh urah smo z DC 9-8 argentinske družbe Ar stral že pristajali z Berile chah na obali velikega It deniškega jezera Nahue Huapi, potem ko sm preleteli nekaj vec kc 1600 km nad značilno aj gentinsko pampo. Se višine smo uzrli velicas m jezerski park in z njim v širokem loku anc ske vrhove, ki so s bleščali v zadnjem spon ladanskem snegu. Na idiličnem letališči bo. j Podobnemu kakšu pristavi, so Tržaški okte pričakali bariloški gosti telji Slovenskega andske ga planinskega društv oziroma našega doma Predsednikoma Dinkor Bertoncljem in inž. Au drejem Duhom na Ceh Jože Koren vili v raznih panogah, še najbolj kot planinci in vrhunski hribolazci. Po njihovi zaslugi se bo ime Slovenije in Slovenci trajno ohranilo na kordiljer-skih višavah, pa tudi v smučarskem svetu. Sedanji predsednik Slovenskega andskega planinskega društva, Dinko Bertoncelj, ni samo prvi slovenski »himalajec«, ki je že leta 1954 z argentinsko odpravo preplezal Dhau-lagiri, pac pa je dve leti prej v navezi preplezal silno težko preprezljivi vrh v pogorju Catedral, ki se zdaj uradno imenuje Cerro Campanile Eslove-no-Slovenski zvonik. Poleg tega je Bertoncelj dejanski začetnik profesionalnega smučanja v Argentini in še danes vodja argentinske smučarske šole za profesionalce kot nameščenec ministrstva za telesno vz- tonskimi vplivi novih naseljencev. Ogledali smo si tudi izredno zanimiv etnološki in naravoslovni muzej z bogato zbirko zgodovinskih repertov. Z našimi gostitelji smo se dan po koncertu, a žal v slabem vremenu, ki nam je zameglilo kor-diljerske vrhove, podali v ta prelestni planinski svet z mogočnim okrog 3500 m visokim ledeniškim Tronadorjem v ozadju. Obiskali smo vznožje pogorja Catedral z najveejim južnoameriškim smučarskim središčem. Zrli smo navpične stene Cez 2000 m visokega Lopeza in Ca-pille (2100 m) na kateri so slovenski planinci postavili 7 m visoki železni križ, zdaj imenovan Slovenski križ, se s sedežnico v nalivu dvignili na razgledno goro Campana-rio ter se potem na povratku mimo nemškega sandra prav zaradi mešanega občinstva temu primerno prilagodila. Čeprav se je pevcem že začenjala poznati velika sprememba v temperaturi (komaj 3 stopinje) so fantje zapeli izredno lepo in navdušili občinstvo, ki je še in še zahtevalo podatke in Oktet jim je seveda rade volje ustregel. Se po koncertu so se mnogi zanimali za Okte-tovo delovanje, nekateri celo za partiture. VeCer drugeCa dne v Barilochah smo preživeli v prijetni razigrani družbi v Našem domu ob »asa-du« (na močnem žaru pečeno na poseben način rezano meso argentin-skiuh krav) in domačem jabolčnem zavitku pa seveda ob petju. Ko smo se v jutru naslednjega dne na letališču poslavljali od naših gostitejev in so fantje še eno zapeli v slovo in poželi še zadnji aplavz prisotnih potnikov, nam je bilo res Zel da odhajamo, pa Čeprav potešani v občutkih, da je slovenska pesem ogrela srca in orosila oCi rojakom v daljnji Patagoniji MED MENDOSK3MI SLOVENCI Po dvodnevnem povratku v Buenos Aires za spremljanje maše in koncert v Slovenski vasi, je Tržaški oktet v dopoldanskih urah 22. oktobra odletel v 100 km oddaljeno Mendozo, središče istoimenske province pod osrednjimi Kordiljerami. Tu je bil naslednjega dne na programu koncert v Slovenskem domu. Na mendoškem letališču, podobnemu tistemu v Barilochah, so nas pozdravili predstavniki Društva Slovencev s predsednikom inž. Jožetom Smonom na Čelu, mladim že v Argen- fhistaVC' na 9lavnem tr9u v Barilocheju, spodaj pa poslovilni večer na domu Jožeta Šenka P ITaS V enem SOlO. Snoznali sm n tllHl in STMrprcVnaa nncolia fini Trii ort i Tn Nastanili so nas v enem najlepših hotelov na glav-ni ulici »Sol Bariloche«, zvečer pa je že bil na programu koncert v kongre-s9,1, dvorani hotela »Edehveis«. Ime očitno pnea o njegovih nemških lastnikih. V Barilochah, kozmopolitskem turističnem mestu v katerem živijo ljudje kar dvanajstih različnih narodnosti, prebiva okrog 180 slovenskih priseljencev, katerih začetniki so se tu naselili v letih 1948-49. V sedežu Nas dom gojijo svoje narodnostno življenje, v njem imajo sobotno slovensko osnovno šolo, katero zahaja 27 otrok. V tujem svetu so se uvelja- gojo. Spoznali smo tudi zanimivega človeka, planinca in planinskega pisatelja Vojka Arka, medvojnega diplomanta fakultete za politične vede v Padovi in encilope-diCno izobraženega Človeka, dobrega poznavalca patagonske in bariloške preteklosti se od takrat, kot je argentinski general Roča od tu izganjal indijanska plemena arankancev in drugih. Z njim smo se sprehodili po Barilochah, mestu, ki se je od vojaške postojanke v prvi polovici 19. stoletja in od 8000 ljudi takoj po vojni, razvilo v turistični center s skoraj 100.000 prebivalci z narazlicnej simi arhtek- in švicarskega naselja ustavili še na prijaznem domu slovenske Eiletzo-ve družine. Se prej smo v območju jezerskih zalivov obiskali, za kavico, gostišče za milijonarje Llao-Llao nad bregovi jezera Moreno. Beseda, ki se v kastiljanšCini izgovarja Zao-Zao, pomeni gobasti izrastek na drevesu rodu nothofogus, ki so ga Indijanci tudi uživali. Predolgo sem se zadržal pri opisovanju te zemeljske lepote, zato naj se vnrem k Oktetovemu koncertu v dvorani hotela »Edelweiss«. Oktet je v slovenščini pozdravil in predstavil inž. Duh, nato pa v španščini napovedoval spored, ki ga je Alek- tini rojenim arhitekte Za razliko od Buenos resa in Bariloch smo j nocevali pri izredno stoljubnih družinah, je še bolj prispevali vživljanju v njihc okolje. Mesto z ožjo okol ima danes blizu 750.( prebivalcev in je do sedno pogreznjeno v dovitno oazo polj in vi gradov, ki jih namaka dovje po kanalih razpe nih kordiljerskih rek, namakajo tudi mestno lenje, ki sicer ne bi mo uspevati. Reka Mendi pa je tudi glavni vir pi vode za vse obsežno moeje mesta. Prvi slovenski ] seljenci, pretežno Bel ranjci in Primorci, so prišli v te kraje že okrog leta 1900, večina današnjih okrog 600 Slovencev z otroki tretjega rodu vred, pa se je tu naselila v letih 1948/49. Od okoli 130 družin je že nekaj desetin mešanih zakonov. Mnogi so si ustvarili solidna podjetja, med mlajšimi iz drugega rodu pa so mnogi dosegli akademske poklice in se uveljavljajo v zasebnih in javnih službah. V Slovenskem domu sredi mesta, ki so ga po potresu leta 1985 (Men-doza sodi namreč v potresno območje) na novo zgradili, imajo dvorano z odrom, šolske učilnice, knjižnico, kuhinjo in zu-nanj športno igrišče. Ob sobotah imajo šolske tečaje slovenščine za osnovnošolske otroke in za starejše, imajo pevski zbor, Slovenski oder, mladinske odseke, udejstvujejo se v športu, predvsem v zimskih, so skratka narodnostno aktivni, obenem pa tudi integrirani v argentinsko okolje. Seveda bo tudi njihov problem zaCel postopno postajati asimilacija, kateri se skušajo zoperstavljati tudi z vključevanjem drugorod-nih zakoncev v slovensko življenje. Temu pravijo »posloveniti mešani zakon«. MENDOZA IN OKOLICA Prosti Cas prvega popoldneva so nam gostitelji organizirali ogled in pokušnjo vin v eni od kakih 250 velikih kleti. Med orjaškimi sodi z zmogljivostjo tudi veC kot 600 hi, je seveda bilo obvezno, da so fantje zapeli kar vse »vinske«, ki jih znajo z gromko Majolko vred, pa še kakšno drugo in neverjetno, kako so se njihovi glasovi ulivali v mehke harmonije pod kletnimi oboki. Z navdušenjem so jim prisluhnil še drugi slučajni obiskovalci in med njimi dirigent mendoškega zbora in sam izvrsten tenorski solist in interpret Čustvenih južnoameriških pesmi, kot smo se lahko prepričali. Prijateljstvo je bilo hitro sklenjeno in naslednjega večera smo ga videli tudi na oktoetovem koncertu. Seveda moram vsaj omeniti še eno zanimivost, ki so nam jo s ponosom pokazali: trg z imenom »Plazoleta Republika de Eslovenia«. Arhitekturno ga je na predlog mendoških Slovencev uredila mestna občina, opremili pa so ga Slovenci sami z narodno simboliko: s klopmi z vrezanimi srčki, gorenjskim kozolcem, z znamenjem - piljem, slovensko lipo ob avtohtonem »aguaribayu« in višeCimi gorenjskimi nageljni. Napis na plošči s slovenskim državnim grbom nosi podpis mendoškega župana dr. Victorja Faya-da. Si lahko predstavljamo kaj podobnega v Trstu? Popeljali so nas še na nekdanjo slovensko, danes argentinsko romarsko pot na gričku s starim in novim mogočnim svetiščem v gradnji za 2000 ljudi. V starem svetišču je Oktet preizkusil njegovo akustičnost in v resnici so njegove liturgične pesmi zazvenele tako, kot jih še nisem slišal. Se skok na GriC slave (Cerro della Gloria), pa mimo ogromnega naravnega amfiteatra v globoki doli- Tržaški oktet med nastopom v društvu starih primorskih priseljencev Triglav v Buenos Airesu ni, kjer se vsako leto zaključujejo prireditve ob koncu trgatve. Naslednjega dne smo se podali še dlje v okolico prav v osrčje andksega predgorja po cesti, ki loCi rodovitni del na levi od bolj puščavskega na desni in vzdolž široke pešCene struge reke Men-doze globoko v dolini. Kljub dežju in megli smo vendarle lahko spoznavali to svojevrstno pokrajino, ki se je iz hribovske goličave in Črpališči nafte na višinah na povratni vožnji v dolini mestec San Juan in Tupungate vse bolj spreminjala v razsežne vinogradniške nasdade in rodovitna polja. Naši spremljevalci z vodjem arh. Božom Bajukom na Čelu, so nam bili ves Cas vzorni tolmači in verjetno bi se razen v vinogradu zadržali še kje, Ce se ne bi mudilo nazaj v Mendozo na priprave za veCemi koncert. KONCERT V NAŠEM DOMU Na s cvetjem okrašenem odru in pred nabito polno prostorno dvorano je po uvodni Pobratimiji Tržaški oktet nagovoril predsednik društva inž. arh. Jože Smon v slovenščini in še v španščini. Tako je dejal med drugim: »Važna vrednota za našo vsestransko rast je izmenjava kulturnega delovanja med Slovenci, ki živimo izven matične države. Zato bo nocojšnje srečanje zamejske in zdomske Slovenije obogatilo nas, vas same in naše argentinske prijatelje. Bratje vemo, da je vaš obisk povezan z velikim trudom in žrtvijo, zato se vam zahvlajujemo v imenu vseh nas, ki smo tukaj zbrani, da ste utegnili priti med nas, tako, da se na naocojšnjo noC počutimo vsi kot ena sama slovenska družina. In ko se vrnete nazaj, ponesite pozdrave iz "zemlje sonca in dobrega vina” vsej primorski Sloveniji. Pa recite ji, da tukaj pod Andi živijo Slovenci, ki enako Čutijo, se veselijo, ljubijo, trpijo, delajo in molijo kot vi.« Ne vem, morda so tudi te prijetne misli mladega simpatičnega in modernega rojaka izpod Andov prispevale, da so se Okte-tovi fantje razpeli v še večjem zanosu kot sicer in da je dvorana živela s pesmijo v redko občutenem sozvočju. Težko bi zdaj ugotavljal, katere pesmi so bolj ugajale, pa vendar, kot povsod, slovenske domoljubne Slovenec sem, Domovini pa Triglav, moj dom in ob njih še Signore delle cime, španski La nina blan-ca in Ay, Linda amiga, da bi sklepni Mirkovo kolo in Vive Tamor ljudi kar dvignili na noge. In potem za nameček še La-dijevo žabje regljanje, pa prešerna Marija Cristina in še Venite rožce z Alek-sandrinim solom. Ko smo se po koncertu še dolgo zadržavali v avli mendoškega slovenskega doma, je ena od starejših gospa s solzami pa s smehom obenem v oCeh dejala:»Ce bi mi ti fantje vsak dan peli, še umreti ne bi mogla.« Ob slovesu na letališču se je zdelo, kot da bi se poznali od nekdaj, pa sta vendarle bila vsega samo dva topla in v vseh ozirih nepozabna dnreva za nas, za. slovensko kolonijo pod srednjo Kordiljere in tudi za njene argentinske prijatelje v tej »deželi sonca in dobrega vina«. SPET V BUENOS AIRESU Ob povratku v Buenos Aires (in še prej se nam je vsaj za trenutek iznad oblakov pokazala konica Aconcague v vsej svoji snežni mogočnosti), je predsednik društva starih primorskih priseljencev »Triglav« Rudolf Živec, kot je obljubil, prinesel nekaj gradiva o najnovejših spremembah pri njih, kjer smo bolj kot drugje občutili primorsko dušo in obenem usodo iz- v Capo Argentino, o obisku v gostišču hrvaškega lastnika Lepaka v občini San Isidro, ki se bo v kratkem pobratila z ljubljansko občino, kot nam je zaupal prof. Vivod, o gostišču »Mama vieha« (Pri stari mami), kjer nam je argentinski lastnik ob Oktetovi pesmi zavrtel še Avsenikove viže. ZADNJE POSLAVLJANJE V zavetišču za ostarele Rozmanovega doma v San Justu, smo bili med našim bivanjem deležni preprostega, a požrtvovalnega gostoljubja in Tržaški oktet se je osebju doma in njegovim stanovalcem hotel oddolžiti s krajšim koncertom samo zanje. Prostore obednice so za to priložnost ženske posebej lepo uredile. Prišli so tudi vsi elani upravnega odbora in njegov predstavnik je v pravcatem Citalniškem zanosu v govoru, ki je bil prej pesem kot proza, označil oktetovce za »slavčke z je bilo tudi nekaj uradnosti, ko sta Vivod in Rezelj v podajanju vsebinskega obračuna z zadovoljstvom izrekala Oktetu priznanje za umetniško pesem in za njeno pojočo sporočilnost iz stare domovine in zamejstva, z naše strani pa smo ob zahvali za vzorno go-stoljublje in za odlično organizacijsko izplejavo celotne turneje, izrekali tudi priznanje njihovim prizadevanjem za ohranjanje živega slovenstva daleC od domačih krajev. Zadnje slovo je bilo na letališču, kamor so na zadnji stisk rok prišli skoraj vsi, ki so imeli z nami skrbi in trud. Beseda »nasvidenje« je bila pogosto izrečena. Kdo ve - navsezadnje je svet, kljub velikim razdaljam, majhen. Tudi za Slovence. Ko se nam je z višav pod nami še zadnjic ponujal pogled na Buenos Aires in široko »morje« Srebrne reke in ko je isti MD 11 »Giuseppe Verdi«, ki nas je pripeljal, rezal zrak nad V Mendozi - kakor jasno piše na tabli - je tudi Trg Republike Slovenije seljeništva, kateri na Jadrana«. Celo drobcena Atlantikom, se nam je kar upravnica gospa Ljerka, daljši Cas najbrž ni mogoče uiti. V zadnjem Času so se bolj povezali z Zedinjeno Slovenijo in v njihov odbor so vstopili tudi njeni predstavniki. Kljub temu določene razlike med njimi še o-stajajo, še najveCja pa je morda v tem, da so staro-naseljenci iz »Triglava« že precej asimilirani in da so slovenščine vešCi le starejši ljudje, pa Čeprav jo mešajo s španščino oziroma kastiljanšCino. Toda zvesto primorsko srce še bije v njihovih prsih in v zavesti, kar je prišlo zgovorno do izraza tudi ob oktetovem obisku pri njih. K »Triglavu« se bom ob priložnosti Se povrnil, sicer pa bi se dalo še marsikaj napisati, pa za vse ni prostora: npr. o srečanju z zanimivim bohemskem slovenskim kiparjem in slikarjem Marjanom Grumom v pristaniškem predelu Boca, o Oktetovem pevskem pa tudi drugačnih podvigih pri simpatičnih »gauCih« ljubiteljica pevske kulture in redna abonentka Co-lonove operne sezone, se je raznežila v svoji dobri strogosti, ko je soglašala z drugimi, da so fantje Tržaškega okteta za dobrih deset dni vnesli v njihov enolični vsakdan, življenje in radost. Brez skupinske fotografije tudi ni šlo, v poklon pa jim je Oktet izročil svoji dve plošči, da ju bodo zavrteli, ko se jim bo zahotelo lepega slovenskega petja. Ce je bilo predpredzadnje slovo, je bilo predzadnje na domu pri simpatični družini izseljenca Jožeta Šenka. Prsli so tudi voditelja Zedinjene Slovenije, požrtvovalna organizatorja in koordinatorja oktetove turneje prof. Tine Vivod in Lojze Rezelj, še nekateri družinski prijatelji pa še naša požrtvovalna prevoznika Pavle Novakov in njegov simpatični sin Franci. V sproščeni družbi pozno v noč in med prepevanjem sam od sebe začel odvijati film odsevov na komaj preživete dni vAigentini. Devetdeset let je minilo od prvega in skoraj že 50 let od drugega emigracijskega vala slovenskih ljudi vAigentino. Različni so bili vzgibi, ki so ta vala povzročili in sodbe o njih tudi so še danes lahko razkčne. Vse je stvar zgodovinskega spomina. Toda ena je nesporna resnica: navezanost na rodno zemljo, kljub spoštovanju nove argentinske domovine, ostaja za ene in druge konstanta, ki jih povezuje, ohranja in spodbuja. Ce je gostovanje Tržaškega okteta k temu prispevalo vsaj malo, a odkrito mislim, da je tudi kaj vec, potem je bil glavni, morda celo edini cilj njegove turneje, dosežen. Vehk del zasluge za to pripada še posebej Oktetovemu velikodušnemu sponzorju, tržaškemu podjetju »Co-rium« in njegovi upraviteljici Marinki Sinkovec-Modic, ki je potovanje omogočilo. SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 08.45 09.35 10.00 11.00 11.25 12.00 12.30 13.00 13.35 15.05 16.00 17.00 17.10 19.00 19.15 19.30 20.10 20.30 21.30 22.00 22.20 23.05 2iv žav, ponovitev Hov!, ponovitev 3/8 dela angleške nanizanke Sezamova ulica, 9/13 del otroške nanizanke Ave v Toursu Obzorja duha Ljudje in zemlja Divji svet živali, ponovitev 25., zadnjega dela angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 1230 : Poročila ; Visoko na drevesu, francoski film, VPS 1335 lElitne bojne enote, pon. 4/8 dela ameriške dok. serije, iVPS 1505 ;Edvard VII, 7/13 del angleške nadaljevanke, VPS 1600 TV dnevnik 1 Po domaCe, VPS 1710 Risanka Slovenski loto, VPS 1915 TV dnevnik 2 Zrcalo tedna Nedeljskih 60, VPS 2030 S Petrom Ustinovom okoli sveta, 1/6 del angleške dokumentarne serije, VPS 2130 j TV dnevnik 3, VPS 2200 Sova Mojster in Margareta, 6/8 del poljske nadaljevanke, VPS 2220 Severna obzorja, 28/29 del am. nanizanke, VPS 2305 ^ RAI 1 6.00 7.40 8.25 9.55 10.55 11.55 12.15 13.30 Caccia al tesoro Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La banda dello zecchino Velike razstave Masa (iz Rima) Parola e vita Zelena linija Dnevnik 1 14.00 Toto-TV Radiocorriere Variete: Domenica in, vmes (15.20) Športni odd. Cambio di cam-po, (16.20) Solo per i finali, 18.00 dnevnik Šport: 90. minuta JKj Variete: Domenica in 5 Vreme in dnevnik Športne vesti TV film: Macaroni (dram., It.-Fr. ’91, i. G. Moschin, C. Fersen) Športna nedelja Dnevnik 1 ^ Šport: Maraton (iz New Yorka), 23.55 konjske dirke" TO Dnevnik in vreme [■Kil NoCni film fr* SLOVENIJA 2 RAI 2 lij | Poglej in zadeni j 1 Škorpijonov obroC, 1/4 del avstralske nadaljevanke ijj ji KrižkraZ IHrI Športna nedelja IMarketinSki dnevi, reportaža iz Portoroža Pariz: Kvalifikacije za SP v odbojki (M): Slovenija - Ceska, prenos [Dnevnik 2 ! Slovenski magazin Psiho, ameriški cb film, 1960 IRežija: Alfred Hitchcock Športni pregled 17.55 19.30 20.05 20.35 22.20 M KANALA 08.00 08.15 08.25 08.45 09.20 11.30 12.00 12.15 18.00 18.30 19.05 20.00 20.30 21.00 21.30 23.10 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha RIS, risanke in spoti Male živali BMX, ponovitev 2. dela Viking Erik, ponovitev filma Dance Session, ponovitev 6. oddaje Nedeljski nagovor patra Benedlkta Lavriha Helena Baltiško morje, dokumentarna oddaja Ponovno srečanje v Theresienstadtu, dokumentarna oddaja Tropska vročica II, ponovitev 7. dela Marlboro Musič Show Tropska vročica D: Zavrti 9 za umor, 10. del ameriške nanizanke V Key Mariahu je posebna telefonska številka, ki jo me-SCani pogosto uporabljajo. Gre namreč za seks po telefonu, a cena za telefonske užitke kar naenkrat poskoči. Nekaj strank plača z življenjem. Kino, kino, kino, oddaja o filmu Rumeni lasje in zlata trdnjava, am. avanturistični film CMT e koper 18.00 Sportel, oddaja o zamejskem Športu in Športnikih KOROŠKA 13.00 Dober dan, Koroška, oddaja za koroške Slovence 7.50 8.15 9.50 11.00 12.05 13.00 14.00 15.40 18.00 18.45 19.35 20.00 20.45 22.30 23.30 23.50 0.20 Otroška oddaja Film: Accadde al pe-nitenziario (kom., '55) Film: H massacro di Fort Apache (vestem) Dnevnik Nam: L’arca del dottor Bayer Dnevnik 2, rubrika Trentatre in vreme Film: Brenda Starr, 1’avventura in prima pagina (fant, ZDA ’89) Film: Luna di miele stregata (kom., ZDA ’86, i. Gene Wilder) Komični filmi S. Lau-rela in O. Hardvja Nam: Law & Order Vreme in dnevnik Domenica Sprint Nad.: Beautiful Nam: La donna della tua vita [Dnevnik in vreme ; Protestantizem Dok.: E. Gadda RAI 3 9.00 10.45 12.00 14.00 14.25 16.30 18.50 19.20 19.30 20.0' 20.30 22.30 22.50 0.10 0.25 Film: Principe corona-to cercasi per ricca ereditiera Koncert v spomin na žrtve nacifašizma Film: Nozze in Galilea (dram., Belg. ’88) Dnevniki Film: II magnate greco (dram., i. A. Quinn) Aktualno: Italiani bra-va gentre Vreme in dnevnik Domenica gol Dnevnik, deželni šport Aktualno: La zattera Variete: Cera due volte (vodi P. Baudo) Dnevnik in vreme Variete: Cielito lindo Pregled tiska Film v originalu TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 13.35 Komični trenutki visoko na drevesu VISOKO NA DREVESU, francoski barvni film H Louis de Funes je naj-| večkrat nastopil v fil-■* mih francoskega režiserja Gerarda Ouaryja, prav gotovo pa so mu prav tovrstni komedijski filmi prinesli tolikšno slavo. Tokrat se predstavlja v filmu dokaj anonimnega francoskega režiseja Sergea Korperja, ki si je zaželel dodobra preizkusiti moC komikove mimike, saj skorajda ves film de Funes Čaka na rešitev v nezavidljivem položaju -na drevesu, visoko nad prepadom. De Funes je v tej zgodbi francoski poslovnež, ki skuša zakupiti mrežo evropskih avtocest. Poda se na pomembno srečanje s partnerjem in tudi po televiziji spremljajo ta pomemben dogodek. Na obalni ce- sti se mu najprej pridruži sitni štopar, nato mlada igralka, ki si želi ljubezen- skih pustolovščin, a ima zelo ljubosumnega moža. Poslovnež ni prav nič nma-vdušen nad druščino, nikakor pa ne pričakuje, da bo z njo preživel dolge in napete ure. V prometnem zapletu namreč njegov avto zleti s ceste, drvi v morje in se -za silo ustavi na precej trhlem drevesu. Trojica je ujeta v položaj, iz katerega se sama ne more izmotati. Njihovo življenje je na nitki, a ne obupajo. Poskušajo se znajti v žeji in lakoti, vročini in nevihti, veselijo se še tako majhne domislice, ki jim vliva upanje za preživetje. Vse to je seveda pretveza za kup komičnih pripetljajev in nenehno jezo kot skoraj sadistične užitke malega komika. RETE 4 Si Koper Film, 9.00 nanizanka, 9.30 dnevnik Nedeljski koncert Aktualno: Affari di cuore, 11.40 Berele-gante, 11.55 vesti Aktualno: Ceravamo tanto amati Nad.: Sentieri TG 4,14.00 Sentieri Film: La collina della felicita (dram., ’51) Aktualno: Perdonami, 17.00 nad. Cuore sel-vaggio, 17.30 dnevnik Funari magazine, 19.00 dnevnik, 19.30 Lui lei 1’altro Film: Revenge (dram., ’89, i. K. Costner) Colpevole o innocen-te, 23.30 dnevnik, 23.55 koncert CANALE 5 Na prvi strani mii Nabožna oddaja Dok.: 5 kontinentov Aktualno: Reportage , lana Dok.: Arca di Nož Risanke: Simpsonovi Glasbena oddaja: Su- perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona domenica, vmes 18.10 man. Časa Vianello Dnevnik TG 5 Variete: Gommapiuma Nan.: PapU prende moglie Variete: Occhio allo specchio Aktualno: Ciak, 23.00 Nonsolomoda, 23.30 Italija sprašuje Dnevnik TG 5 Sgarbi settimanali ITAUA 1 Otroški variete A tutto volume Šport: VVhitbread, 11.30 Grand Prbc Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva Film: Al bar dello šport (kom., It. ’83) Nam: II ragazzo dal kimono d’oro Šport: Hokej na ledu (pokal prvakov, polf.), 18.30 odbojka lige Al Odprti studio Variete: Benny Hill Nam: Highlander (i. Adrian Paul) TV film: II falco del deserte (ZDA ’92, i. J.H. Nevvton) Studio šport Šport: Veliki golf # TELE 4 Lastne oddaje Film Dogodki in odmevi Horoskop Mannbc Charlie Bubbles, angleški film, 1968 Čarobna svetilka, otroški spored Daktari Moje misli so milni mehurčki, nastop ple-sno-akrobat. skupine Flip, TVD Partizan in otroške gledališke skupine KUD Karol Pahor iz Pirana, 2. del Achtung Baby, kulturna oddaja Sportel: Oddaja o zamejskem športu in športnikih TV dnevnik Mannix Dragnet, ameriška tv nanizanka Dvojni McGuffin, am. pustolovski film, 1979 Igrajo: Ernest Borgni-ne, George Kennedy TV dnevnik Slovenski Magazin Mannbc EHSP Avstrija 1 Cas v sliki Katoliška maša Sončnice, ital.-francoski film,1970 Igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroianni; režija Vittorio de Sica Telezoo Voda, ogenj, zrak in zemlja, 11. del Hobotnica, kviz Lucky Luke, 1/10 del ital. serije Daisy Town Cas v sliki X-Large, reportaža Blagoslovljena dvojica, serija Levja jama, 28. del: Tigrova tolpa Bližnji posnetek Zgodbe iz dunajskega gozda, avstrijska tv igra, 1961 Edward Grieg: Klavirski koncert v a-molu Poročila EMSFAvstrija 2 Čebelica Maja Vera Cruz, ameriški vestem Konjska predstava Dober dan, Koroška, oddaja za koroške Slovence Športno popoldne Pri Huxtablovih; Medved Hugo Avstrija danes Lov na RdeCi oktober, ameriški film, 1989 Hej, sestra!, serija Dolgoprsti Harry, ameriški film, 1973 Igrajo: James Coburn, Walter Pidgeon Cas v sliki Človek moje velikosti, francoska komedija Hrvaška 1 TV koledar Poročila Ljubezen se posmehuje Andyju Hardyju, ameriški cb film Igrajo: Mickey Rooney, Lewis Stone, Sara Haden in drugi. Poročila Nedeljski živžav Malavizija Plodovi zemlje Petrine pletilje Mir in dobrota Duševni klic Poročila Velike avanture: Don Kihot Opera box Poročila Pozabljeno življenje, ameriški film, 1989 Igrajo: Donna Mills, Greg Evigan, Andrew Robinson, Roy Dotrice in drugi; režija Brad-ford May Družinski zabavnik Zajčje zgodbe TV fortuna Dnevnik 1 Zadar '93 Odletel bom, 1/16 del ameriške nadaljevanke Slika na sliko Poročila v angleščini Hrvaška 2 TV koledar Športna nedelja Tenis: ATP turnir iz Antwerpna < Košarka NBA Tenis - ATP magazin Sisek: Hrvaški pokal v vaterpolu: Jadran Ko-teks - Mladost Autohr-vatska, prenos Rijeka: Kvalifikacije za EP v rokometu (2): Hrvaška-Spanija Rijeka: Rokomet, 2. polčas Dnevnik 1 Crno-belo v barvah: VivaLas Vegas, ameriški film,1964 Madžarska Vaška TV Za otroke, risanke Biblijsko sporočilo Mladinski magazin Halo nedelja, magazin Glasbeni butik Opoldanski zvon Spomin na primaše Enter, svet informatike Verski program za evangeličane Disneyjevo popoldne Kolo sreCe, kviz Teden Dnevnik Telešport Tuja roka, 2. del ameriškega tv filma Umetniki naivci iz Er-delja Minifestival '93 Zsolt Durko: Tri angleške pesmi ■ TV SLOVENIJA 1 S PETROM USTINOVIM, OKOLI SVETA RETE 4________________ REVENGE, ameriški barvni film,1989 20.30 Prostranstva Rusije, ljudstva Kitajske, egipčanski zgodovinski spomeniki, lepote Nove Zelandije, čarobnosti Kenije in blišč Kanade - vse to lahko doživimo ob gledanju šestih oddaj, ki jih je pripravil Peter Ustinov s svojim značilnim in neponovljivim smislom za humor in duhovitost. V vsaki epizodi je predstavljen del sveta - kultura, geografija, zgodovina in predvsem ljudje. Eden izmed ciljev oddaje je prikaz podobnosti med ljudmi z različnih koncev sveta in poskus rušenja etničnih in kutturnih zaprek, ki nas pogosto razdvajajo. Peter Ustinov »ambasador« UNICEFa je zanan po številnih zaprekah, ki jih je v svojem življenju uspešno premagoval. Coohran, bivši ameriški pilot v Vietnamu, je gost prijatelja Tiburona, sicer mehiškega mafijca. Tibu-ronova žena si želi ljubezni in Coohran jo po krajšem obotavljanju usliši. Njen mož se neusmiljeno maščuje. Režiser Tony Scott, sicer avtor akcijskega filma Top Gun, je posnel sentimentalno melodramo, v kateri prikaže čustva v nasprotju z nesmiselnim nasiljem. Igrajo: Kevin Costner, Anthony Quinn, Medeleine Stowe... • TV SLOVENIJA 2 20.05 RTL 14.30 H SLOVENSKI MAGAZIN kontaktna oddaja LITTLE SPIES, ameriški barvni film, 1986 V magazinski oddaji, namenjeni tujim gledalcem po svetu, vam bomo predvajali nekaj kratkih reportaž in zapisov o Sloveniji in Slovencih: - o balonarskem festivalu na Ptuju - o ornitoioški postaji na ljubljanskem Barju - o slovenski posebnosti - pritrkavanju - o prvih polžjih farmah pri nas Amir Muratovič, ki je oddajo tudi režiral in posnel napovedi v ljubljanski Modemi galeriji ob razstavi televizijskih scenografij Jožeta Spacala, je pripravil še zapis o oblikovalcu Matjažu Vipotniku in ta-koimenovani »Begunski televiziji«. Oddajo v nemščini povezuje Urška Valenčič, redaktorica pa je Irena Brejc. _____________ Otroci želijo rešiti kužka, ki so ga ugrabili hudobneži. Pomaga jim junak iz druge svetovne vojne. Igralec Mickey Rooney je prvič igral pri dveh letih, svojo prvo filmsko vlogo pa je dobil, ko je dopolnil šest let. Pravi zvezdnik je postal z MGM-jevo serijo petnajstih celovečercev o An-diju Hardyju, v katerih igra naslovno vlogo. Bil je tako eden najpopularnejših ameriških igralcev. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 964; MHz,16.00 SV 918 KHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 1-2.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika, vreme; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Vsaka vas ima svoj glas; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan: 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci Čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci Čestitajo; 17,30 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Zborovsko petje; 19.45 Lahko noc, otroci; 20.00 V nedeljo zveCer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 NoCni pr. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Nedeljski val; 8.40 Prireditve; 10.35 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Naša pesem 1993; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.35 Cerkvena glasba; 20.15 Božanska komedija; 22,05 Literarni portret; 22.30 Vokalnoinstrumental-na glasba; 23.55 Utrinek. željah; 14.30-15.00 Lestvica LP; 15.00-18.00 Nedeljsko popoldne; 18.00 Ciklus posvečen Pirandellu; 19.40 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 NoCni program. R. Glas Ljubljane 9.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Otroški program; 10.45 Vreme; 10.30 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 13.55 Pasji radio; 14.00 Lestvica za MTV; 15.00 Vodeni program; 17.25 Vreme; 18.15 Hol-lywood; 19.00 American Top 40; 22.15 Jazz; 1.00 Glasba preko satelita. Radio Kranj 8.00 Dobro jutro; 9.20 Ansambel Simona Legnarja; 10.00 Dežela kranjska - Trboje; 11.00 Po domaCe na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Med praznovalci; 17.20 Točke, metri, sekunde; 18.20 Kino kviz. Radio Maribor 9,00, 10.00, 13.00, poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11,25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 NoCni program, Radio Študent 11.00 Vžig; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 Paul Vayne in rimska erotična elegija; 17.00 Retrovizor: Zidovska vrnitev v diasporo; 18.00 Coca Cola is The mušic li-vei; 19.00 Pearl Jam; 20.00 Nove pisarije; 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert Sun Ra 8r His Arkestra; 24.00 Radio-satelit. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3-100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar 8.30 Osmrtnice; 8.45 Poti do zdravja; 9.00 Od otroštva do mladosti; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Po domaCe; 10.10 Primorski kraji in ljudje; 10.30 Poročila; 10.45 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30-19.00 Ob robu igrišča: Slov. nogometno prvenstvo v živo; 15.30 Dogodki in odmevi -prenos RS; 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik, prenos RS Radio Koper (italijanski program) 8.30.10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.50 Horoskop; 8.10 Razstave in prireditve; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Kulturna oddaja; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Martin Krpan z Vrha (r. M. SosiC); 10.30 Slovenska lahka glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Narodnozabavna glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš Cas; 12.00 Obzornik; 12.45 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Božanska komedija: Pekel (r. S. Vere, 6. del, pon.); 14.45 Glasba za vse okuse; 15.00 Krajevne stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev; 18.00 Martinovanje; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (žpk. Jurij Buch); 18.10 - 18.30 Dogodki in odmevi. r IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 08.00 Awake on the Wild Side; 10.30 Poročila. 11.00 The Big Picture; 14,30 The Real VVorld; 15.00 Video, pon.; 18.30 Poročila, 19.00 US Top 20; 21.00 120 Mi-nutes; 23.00 Beavis & Butthead; 23.30 Headbangers Bali; 02.00 Video; 03.00 NoCni video SKVONE 07.00 Hour of Power; 08.00 Fun Factory; 12.00 DJ Kat Show; 13.00 Rokoborba; 15.00 Crazy Like a Fox; 16.00 Vesoljska ladja Galaktika; 17.00 UK Top 40; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Deep Space Nine; 21.00 Sands of Time, 1/2 del ameriške mini serije; 23.00 Hill Street Blues; 00.00 En-tertainment this Week PRO 7 05.05 Serije; 08.15 Tiger iz Utaha; 10.25 Sled vodi v Soho; 12.30 Ponovitve; 14.00 Potovanje okoli sveta; 15.00 Kenny Rogers kot kockar; 16.50 Help!; 18.30 Mattlock; 20.00 Poročila; 20.15 Gola pištola; 22.15 Jaz in on; 23.45 Special Sguad PREMIERE 08.00 Moja božična želja; 11,05 Only You; 12.30 Dame Edna's Show; 13.00 Četrta dimenzija; 17.00 Nevestin oče; 19.00 Kino '93; 20.15 Doktor-Navaden bolnik,' 22.20 Pollas; 22.35 Gospa, ki se je sprehajala v morju; 00.10 The Big Man EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Golf; 10.00 Motociklizem; 11.00 Boks; 13.30 Hokej; 15.00 Tenis, prenos \friala ATP tumiija iz Antwerpna; 17.00 Maraton, prenos iz New Yoik; 19.00 Golf; 21.00 Plavanje, vrhunci iz Gatesheada; 22.00 Motociklizem SATI 05.05 Nogomet; 06.15 Otroški spored; 08.45 Vesoljska ladja Orion; 11.00 Politični magazin; 13.15 Black-Čmi Blisk; 13.50 Združena v maščevanju; 15.20 Grof Monte Christo; 17.25 Baywatch-Kopališki mojstri iz Malibuja; 18.20 Kolo sreCe; 19.05 Poročila; 20.15 Things Change-Vec sreCe kakor pameti; 22.05 Pogovor v stolpu; 23.30 Štiriindvajset ur. reporterji poročajo RIL 06.00 Otroški spored; 08.55 Risanke; 10.00 Wonder Woman; 11.00 Vrnitev v preteklost; 13.00 Bo storil ali ne bo?; 13.35 Moj oCe je z drugega planeta; 14.30 Disneyjeva filmska parada: Dogodivščine petih malih vohunov; 16.55 Odpadnik; 18.45 Poročila; 20.15 Prečastiti deduje paradiž; 22.05 TV Spiegel; 22.50 Prime Time-Pozna izdaja; 23.10 Eden, 11. del am . erotične serije SKY MOVIES PLUS 15.00 The Diamond Trap; 17.00 Girls Just Wanna Have Fun; 18.50 Four Eyes; 20.30 Kposure; 21.00 House 4; 23,00 Mobsters MOVIE CHANNEL 13.00 It Should Happen To You; 15.00 Green Card; 17.00 Dead On The Money; 19.00 Problem Child; 21.00 Memoirs Of An Invi-sible Man; 23.20 VVhite Palače; 00.45 Sunset Beaf I GLEDALIŠČA SLOVENIJA Ljubljana drama SNG, tel.: 061/ 221-511 V ponedeljek, 15. novembra, ob 19.30 I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za abonma študentski tretjk Predstava bo ob isti uri še v torek, 16. novembra, za abonma dijaški 9 veCemi in v sredo, 17. novembra, za abonma dijaški 10 večerni. V Cetrtek, 18. novembra, ob 19.30 G. Strniša: SAMOROG, za izven in konto. Predvidoma zadnjikrat. ^ Pitek- 19- novembra, ob 19.30 D. Jovanovič: vL n, >ONA, za abonma petek (lože, cercle, balkon). Predstava bo še v soboto, 20. novembra, L iuS9, ur*’ ?a abonma sobota (lože, cercle, aikon). Prosimo, da ne zamujate predstave, ker po začetku vstop v dvorano ni vec mogoč! mala drama V ponedeljek, 15. novembra, ob 20. uri A. Nico-laj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven m Konto. Monodramski nastop Polone Vetrih. v torek, 16. novembra, ob 20. uri M. Jesih: LJUBI-, za izven in konto. Predstava bo še v sredo, 17. septembra, ob isti uri, za izven in konto. J, .C7atJ'tfk, tS. novembra, ob 20. uri W. Allen: AIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven in konto. OPERA, tel: 331-950 V sredo, 17. novembra, ob 19. uri Verdi: NABUC-\r n* lzven konto. Razprodano! MPTnoro 20' novembra. ob 19. uri Strauss ml.: „ 1 UHJR’1 za izven in konto. Razprodano! iek’ 22‘ novembra, ob 20. uri BRUNO SEBASTIAN, koncert, za izven in konto. MESTNO GLEDALIŠČE, tel.: 061/210-852 7 4P^ne 'ek’ 15, novembra, ob 19.30 I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za abonma mladinski V torek, 15. novembra, ob 20. uri M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za abonma sobota. Predstava bo še v sredo, 17. novembra, ob 19.30, za abonma sreda. KUD FRANCE PREŠEREN tel.: 061/ 332-288 V torek, 16. novembra, ob 20. uri drama Petra Turrinija: CACCIA ALLE PANTEGANE v izvedbi Gledališča cez cesto. V petek, 19. novembra, ob 21. uri Gledališče Ane Monro: VARIETE. V soboto, 20. novembra, ob 21. uri Gledališče Ane Monro: ZVEZA RDEČELASCEV. V nedeljo, 21., in 28. novembra, ob 20. uri monodrama ZIJAHA SOKOLOVICA: Glumač... je glumač... je glumač. CEUE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE, tel.: 063/ 25-332 V torek, 16. novembra, ob 17. uri L. Pirandello: KOT ME TI HOCES, za abonma Gimnazija Celje. V sredo, 17. novembra, ob 12. uri L. Pirandello: KOT ME TI HOCES, za abonma Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, tel.: 064/ 222-681, 222-701 V ponedeljek, 15. novembra, ob 19. uri Igor Torkar: REVIZOR 93, satirična komedija, za abonma dijaški. Predstava bo še v torek, 16. novembra, ob 19.30, za abonma modri, izven in konto in v sredo, 17. novembra, ob 19.30, za abonma rumeni, izven in konto. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V Četrtek, 19. novembra, ob 19.30 Aishil: ORESTEJA, premiera, za red premierski in izven. furlanija-juluska krajina trst KULTURNI DOM p0.n?Yi banes, 14. t.m., ob 16. uri (izvei racij^Ti krStno Postavo Alojza Rebule »Ope Ponovitev jutri, 15. t.m., ob 10.30 za Sole in ol 16. un za abonma Red H. petek, 19. t. m., ob 20.30 za abonma red A pre srt,,ra n}ono ob 20-30 (red ’ ?n an r°’ a m' ^red C); v sredo, 24. t. m., ol 20.30 (red D) in v četrtek, 25. t. m. (red E). VERDI - DVORANA TRIPCOVICH feethoven™^0n*Cna sezona ' Kudvvig Van krmrort1« l'1?'’ ob 18- uri (Red B) bo na sporedi kkvifiif' V11 silnfonija St. 8 v F dum op^ 93 z Verdi Vod0idH0lyii.2V,edb3 ?rkeatra .?leda,USC * *~^Uja vstopi 19-12,16-21) ~ gledališče rossetti ».Tp.SSEif’"1 *',v ““ toto« Ure da^e Predva)anie videofilma »He Dd 17. do 21. t. m. gostovanje gledališke sk eatro Biondo iz Palerma s Shakespearove 0 »Goriolano«. Režija Roberto Guicciardl glavni vlogi Giulio Brogi. Predstava v abonmaju: odrezek št. 2A (modro-alternativno). Za abonente popust. Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih 8.30-10.00, 16.00-19.30) in v Pasaži Protti (ob delavnikih 9.00-12.30, 15.30-19.00, ob praznikih in nedeljah 9.00-12.30). V torek, 30. novembra, ob 21. uri celovečerni koncert neapeljskega kantavtorja Pina Danieleja. Predprodaja vstopnic in rezervacije v gledališču Rossetti in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CONTRADA Danes, 14. t. m., ob 16.30 predstava Carpinterija in Faragune »Pronto, mama?..« v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Ma-cedonio, glasba Livio Cecchelin. Jutri počitek. GORICA KATOLIŠKI DOM Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma, Gorica, Ul. Brass 20, tel. 33288. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE Jutri, 15. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro delPArchivolto s predstavo Stefana Bennija »II bar sotto il mare«. Režija Giorgio Gal-lione. Ponovitev v torek, 16. t. m., ob 20.30. CEoroska SILOViC Mestno gledališče rkffnvfi' 'j?1'’ ob 14,30 >>b)er Mann von La Man-Wasserman). Ponovitev v torek, 16., Ce-msk 18, petek, 19. t. m., ob 19.30. V soboto, 20. t. m., ob 19.30 - Franz Lehar »Die lu-stige VVrftve« (Vesela vdova). Af.m: »Ke Familie« (družina) od 9. do 18. ure; tn ra.,dr- Meri)8 Makarovič - Jana Dolenc »Noša ačilna kultura pri Zilji«, kraj: Messehalle 5. Slovenski pastoralni center sv. Cirila in Metoda (10. - Oktoberstr) Jutri, 15. t. m., ob 18.30»Knjižne presoje«. Sodelujejo dr. Denis Poniž, Anja Muck in dr. Feliks Bister. Vodi Vinko Ošlak. TINJE Dom Prosvete V sredo, 17. t. m., ob 19.30 predavanje in predstavitev študije »Vloga slovenske gimnazije v procesu modernizacije slovenske narodne skupnosti na Koroškem«. Predavatelj mag. jernej Zupančič. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUILJANA Cankarjev dom SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM: je P°“jjeliek’15, novembra, ob 9.30,11. in 1 u rvi i k De™ov nekega jezika za °sr Torkar: Deseti ^Č ? i ’ J uiuml: Zimo oq r rmentona [tzj .j ‘ Dan' reviia Fokus (E3); ob 16. uri Z M„3atadfa "J- Kavnjak: Spoznavanje višjega Muršte Fdozofiju glasbe (E2); ob 17. uri Renata E npKnmT 12, novembra, ob 19. uri KUNDALB P? P ^ SVET DUHA, predavanje Cei SkottaTi1110’ Katarina VeUk0nia “ ^ V Četrtek, 18. novembra, ob 11. uri proslava ob 3C ZANAJMLAJŠE I SLOVENIJA UUSIJANA lutkovno gledališče LJUBLJANA, tel.: 061/314-962 eliki oder: danes, 14. novembra, ob 16. in 17.30 predstava ŽOGICA MAROGICA. novembra, ob 17. uri S. Makarovič: GAL med LUTKAMI, za izven. nn?^’18- novembra, ob 19.30 S. Makarovič: SA-PRAMISKA. Kulturnica: v sredo, 17. novembra, ob 19.30 Jan Wilkowski: TRDOGLAVCEK. kulturni dom spanski borci, tel.: 061/1404-183 FESTIVAL OTROŠKIH PREDSTAV tnici zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije (SD). KLUB CD V Četrtek, 18. novembra, ob 20. uri Veleposlanik se predstavi. Z veleposlanikom Republike Madžarske dr. Istvanom Baloghom se bo pogovarjal Boris Bergant (vstop z vabili). MREŽA ZA METELKOVO: Danes, 14. novembra, ob 20. uri koncert Chris Cutler, Schelly Hirsch, John Rose (Gala dvorana, 800 SIT); ob 22. mi 1001 noC: Ljerka Belak (Hanger). Za pomoč se zahvaljujejo Vinku Petek Poni d.o.o., napeljava strojnih instalacij iz Komende! PORTOROŽ AVDITORIJ Danes, 14. novembra, ob 18. in 20.30 ameriški film FIRMA, režiser: Sidney Pollack, igrajo: Tom Cruise, Gene Hackman... SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL V ponedeljek, 15. novembra, ob 14. uri L. Jagodic - B. Tadel.: KLINIKA TIVOLI, gostovanje MGL, za srednješolski abonma; ob 20. uri, za izven (650 SIT). ŽALEC V ponedeljek, 15. novembra, ob 19. uri v dvorani Doma B. slovenskega tabora nastop Andresa Valdesa in Jane Kovač, pantomima (300,200 SIT). ZA NAGRADO ZLATA PALIČICA: V soboto, 20. novembra, ob 16. uri Bogomir Veras: ZELENA KAPICA, SLG. PIONIRSKA KNJIŽNICA, Komenskega 8 V torek, 16. novembra, ob 17. uri pravljica: GREGEC KOBILICA. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE, tel.: 062/26-748 Danes, 14, novembra, ob 11. in 15. uri Z. KribC: JAJCE, za izven. V nedeljo, 21. novembra, ob 11. uri S. Makarovič: TAKE ŽIVALSKE v LGM, za izven. V torek, 16. novembra, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma glasbeni večer ob 30-letnici delovanja LADA LESKOVARJA Nekoga moraš imeti rad Lado Leskovar se je rodil 23. marca 1942 v ljubljani. Po nižji gimnaziji je nadaljeval šolanje na Srednji pomorski šoli v Piranu, kjer je leta i 961 diplomiral. Z glasbo se je srečal že v zgodnji mladosti, saj je bil njegov oče kapelnik vojaške godbe. Sprva je prepeval narodne in otroške pesmi, sodeloval v otroških dramskih skupinah, igral kitaro in pel v šolskem ansamblu v Piranu. S filmom se je prvič srečal leta 1951, ko je nastopil v Kekcu. Ob koncih tedna je prihajal z avtoštopom v IJublja-no in prepeval na mladinskih plesih. Po končani vojaščini je ob študiju postal profesionalni pevec v hotelu Bellevue v Ljubljani. Leta 1963je Lado Leskovar za Radio Slovenija posnel prvo skladbo (Bil sem mlajši kakor ti), 'izdal prvo ploščo in dobil prvo nagrado na festivalu Slovenska popevka 63 (Malokdaj se srečava). Potem so vse do danes, ko je urednik novinar v razvedrilnem programu Radia Slovenija, sledile turneje, snemanja plošč, festivali, televizijske oddaje, filmi... Sodelujejo: Vanessa Redgrave, Boris Cavazza, Marjana Deržaj, Elda Viler, Alenka Pinterič, Gaby Novak, Arsen Dedič, Iztok Mlakar, Tone Partljič, Bojan Adamič, Zabavni orkester pod vodstvom Mojmira Sepeta. Program bo povezoval Vili Vodopivec (GD, 1200, 1000,80030). GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 14. novembra, ob 11, mi PAVEL CERNY, orgle. Program: J. S. Bach. F. B. Mendelssohn, J. Brahms, M. Reger (GD, 400 SIT). V ponedeljek, 15. novembra, ob 20. uri RAY ANDERSONA ALLIGATORV BAND (LD, 1000,800 SIT). V četrtek, 18. novembra, ob 17. in 18.30 koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA ZA GML, dirigent Andraž Hauptman, solistka Nataša Majer ter vokalna skupina AVE (GD, 300, za študente in dijake 150 SIT). V soboto, 20. novembra, ob 19.30 operni gala koncert FRANCISCO ARAIZA, tenor z orkestrom slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Letonje (GD, 1500, 1000,600 SIT). V torek, 23. novembra, ob 20.30 koncert PHILIP GLASS, solo klavir (GD, 1500 SIT, na dan koncerta 1700 SIT). MREŽA ZA METELKOVO Danes, 14. novembra, bo ob 20, uri v Gala dvorani koncert tria, ko ga sestavljajo SHELLEY HIRSCH, JON ROSE in CHRIS CUTLER. FESTIVALNA DVORANA V sredo, 17. novembra, bo ob 20. uri koncert JOHNA HAMMONDA. »Leta 1966 sem zbral bend, v katerem je Jim Hendriz igral kitaro. Dva tedna smo nastopah v klubu Cafe An Go Go v New Yorku in vsak večer je bilo nabito polno. Jimi je igral preko ojačevalca, a brez efektov, ravno tako ni rabil zidu Marshallov. Tam ga je odkril Chas Chandler, ki mu je dal denar za snemanje v An-gbji. Po letu dni se je vrnil in me obiskal. V tem Času sem imel band, s katerim sem igral v,klubu Gaslight. Jimi je imel prost teden in tako se nam je pridružil skupaj z Ericom Claptonom. To so bdi neverjetni večeri,« pravi Hammond. MGLC V sredo, 17. novembra, ob 18. uri koncert mezzosopranistke SANELE REDZEPAGIC. K4 V petek, 19. novembra, ob 22. uri HIGH TECH AT-TACK PT 1, koncert električnih skupin Beithtron, Random Logic ter Godgarden (študentje 250 SIT, ostab 400 SIT), V torek, 25. novembra, ob 22. uri HIGH TECH AT-TACK PT 2, koncert električnih skupin Celi Block, Annalies in Naomi (študentje 250 SIT, ostali 400 SIT). CEUE V torek, 16. novembra, bo ob 19.30 v Narodnem domu Griegov veCer ob 150-letnici skladateljevega rojstva. Nastopajo: IRENA BAAR - sopran, TOMAŽ LORENZ - violina, ANDREJ PETRAČ - violončelo, ALENKA SCEK- LORENZ - klavir. Edvard Hagerup Grieg (1843-1907) se je rodd v Ber-gnu na Norveškem in velja za prvega norveškega nacionalnega skladatelja profesionalne glasbe. Imel ni nobenega pomembnejšega predhodnika ali vzornika in Sele srečanje z mladim norveškim glasbenikom Nordraakom v Kobenhavnu po končanem študiju v Leipzigu, vpliv pravlicarja Andersena in srečno sožitje s svojo ženo Nino Hagerup, so ga pripeljali na pot, ki mu je odprla vsa vrata v njegovi domovini, kasneje pa tudi do mednarodnega priznanja. Grieg se je zelo kmalu aktivno vkljuCd v glasbeno življenje svoje dežele. V prestolnici Kristijaniji je deloval kot dirigent, pianist, pedagog in seveda kot aktivni skladatelj. VELENJE V soboto, 20. novembra, bo koncert violončelista GREGORJA MARINKA in pianista KLEMENA GOL-NERJA. Program: Škerjanc, Barber, Lipovšek, Čajkovski in Debussy. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA FESTIVAL TRIO - Danes, 14. t.m., ob 11. uri bo na-stopd Trio Ludvvig.. Na programu Šostakovič, Schubert in Mendelssohn. Vstopnica 10.000 Ib. Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-18 (bb ponedeljkih zaprta) ali uro pred pričetkom pri blagajni Avditorija Muzeja Revoltella. GLEDALIŠČE ROSSETTI Tržaško koncertno društvo Jutri, 15. t.m., ob 20.30 bo na sporedu koncert Tabee Zimmermann in Harmuta Hoella. KINODVORANA ALCIONE Danes, 14. t.m., ob 10.30 bo na sporedu »Sogni di stagione* - klavirski recital gojencev prof. Isabelle Lo Porto iz Verone .Vstopnice so na prodaj pri UTAT. OPČINE SKD Tabor - Openska glasbena srečanja: Danes, 14. t.m., ob 10.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert. Nastopata R. Katsumata - mezzosopran in A, Vodopivec - klavb. Na sporedu Čajkovski, Rahmaninov, Škerjanc, Ikuma, Osterc, Stolz. MIUE GLEDALIŠČE VERDI Sezona Jazz koncertov -1993-94: V petek, 19. t. m. bo nastopil Gnido Manusardi Trio. Vstopnice so na prodaj v tajništvu gledahšCa od ponedeljka do sobote od 10, do 13. ure. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V sredo, 17. t. m., ob 20.30 koncert Viktorie Mullove (violina) in Bruna Canina (klavb). Na programu Bach in Prokofiev. RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 14. decembra na ogled razstava fotografij v knjižni opremi PODOBE GLAGOLOV avtorja JURIJA KOCBEKA. V galeriji Cankarjevega doma je do 21. novembra na ogled razstava 1. SLOVENSKEGA BIENALA ILUSTRACIJE. NARODNI MUZEJ SLOVENIJE Razstava ANGELI ATLANTICI avtorice LI-DIE ASTA je na ogled do 19. novembra. Predstavljena dela so izraz slikarkine vizije angelov in uravnoteženosti duha v svetu, v katerem človek predstavlja nevarnost samemu sebi in naravi. MODERNA GALERIJA Razstava slik, plastik in risb slovitega danskega umetnika PERA KIRKEBVJA. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava 31. SLOVENSKE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ je na ogled do 23. novembra. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava risb in slik ZORANA DIDKA je na ogled do 18. novembra. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov ANDREJA KOSIČA je na ogled do 23. novembra. GALERIJA FILIPOV DVOREC Cankarjevo nabrežje 1 Razstava slikarskih del HERMANA GVARDJANČIČA je na ogled do 26. novembra. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik akademske slikarke JASNE SAMARIN je na ogled do 17. novembra. GALERIJA LABIRINT, Trg revolucije 2 Razstava keramik in slik Znaki zemlje mladega likovnika RADA JAGODICA je na ogled do 18. novembra. KULTURNO-UMETNISKO DRUŠTVO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA IN MEDICINSKE FAKULTETE DR. LOJZ KRAIGHER Razstava asemblažev FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ je na ogled do 4. decembra. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 Razstava del natečaja Programska in arhitektonska ureditev pritličja stavbe na Kersnikovi 4. GORNJA RADGONA V prostorih nove knjižnice pri ljudski univerzi je do 26. novembra na ogled likovna razstava LOJZETA LOGARJA. KAMNIK V kavarni Veronika je na ogled likovna razstava CIRILA HOČEVARJA. KOČEVJE Razstava del kiparjev in slikarjev iz likovne delavnice (Ex tempore in forma viva) je na ogled do 21. novembra. GALERIJA PUNGERT Razstava likovnih del Ob vodi MAJE DRAKSLER je na ogled do 22. novembra. CEUE Razstava MODO MODO je na ogled do 27. novembra: v Galeriji Sodobne umetnosti razstavlja LI-DIA BERNIK, v Špitalski kapeli ALAN HRANITELJ (na sliki VNEBOVZETJE), v Lapidariju Pokrajinskega muzeja pa EMA KUGLER. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 Razstava likovnih del FRANZA BERGERJA, GIORGIA CELIBERTIA, ROBERTA PRIMICA, HUGA WULZA in FRANCA ŽELEZNIKA bo na ogled do 28. novembra. V mali dvorani je do 28. novembra na ogled razstava ob 95-letnici LEONA ŠTUKLJA. HRAN V galeriji Meduza 2 je do 25. novembra na ogled razstava slik slikarja JANEZA MATELIČA. POSTOJNA Razstava UMETNIŠKI PONAREDKI, impresionizem in postimpresionizem, je na ogled do 14. novembra. ŠEMPETER PRI GORICI V galeriji Bažato je do 12. decembra na ogled razstava slik STEFANA PLANINCA. Petek, 26.11. ob 20h Sobota, 27.11. ob 20h Rezervacije: 218 886 Blagajna muzeja FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Mitnica Na ogled je razstava grafičnih del Zore Koren Skopic GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. GALERIJA CARTESIUS Se jutri, 15. t.m., bo na ogled razstava slikarja Lojzeta Spacala. Urnik: ob delavnikih od 11.00-12.30 ter od 16.30-19.30, ob praznikih od 11.00-13.00. OBČINSKA GALERIJA Do 26. t. m. razstavlja slikar Aldo Famh. Urnik ogleda: ob delavnikih 10.30-12.30,17.30- 19.30, ob praznikih 10.30-12.30. GRAD SV. JUSTA - BASTTONE FIORTTO Do 18. t. m. razstavlja akvarele slikarka Silva Fonda. Urnik ogleda: ob delavnikih 10.30- 12.30, 15-17, ob praznikih 10.30-13.00. GALERIJA NAD LA BASSANESE Do 16. novembra je na ogled Riccarda Dali-sija. Na ogled je ob delavnikih od 17. do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviSčarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vode- ni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. OPČINE PROSVETNI DOM - SKD TABOR Na ogled je razstava akademske slikarke Rože Piščanec. GORICA GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Se jutri, 15. t.m., je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. VIDEM GALERIJA DEL VENTAGLIO Na ogled je razstava skulptur lombardskega umetnika Valeria Gaetija. ŽPETER BENEŠKA GALERIJA Do 27. t. m. razstavlja svoje kamnite obrtniške izdelke Pavel Hrovatin. Urnik ogleda od 17. do 19. ure. KOROŠKA CELOVEC Mohorjeva Knjigama Koroške motive razstavljajo člani likovne sekcije »Vir« - kulturno umetniškega društva Radovljica. Od 19. t. m. do 10. decembra bo na ogled razstava akrilov in olj Jožice Serafin. TINJE V galeriji Tinje razstavlja svoja dela Irene Gutt-Gregoric. Od 29. t. m. do 18. decembra bodo razstavljali elani likovne sekcije Vir kulturno- umetniškega društva Radovljica. BOROVLJE Galerija Rieser (Klagenfurter str.) Na ogled je razstava 50 koroških umetnikov. BILČOVS V Posojilnici v Bilcovsu razstavlja Stane Starič. ZSSPI / V LJUDSKEM DOMU V TREBČAH 23. OBČNI ZBOR NASE KROVNE ŠPORTNE ORGANIZACIJE Dmžba in politika ne moreta več prezreti pomena in obsega našega športa Aleksander Koren Je konCno tudi med našimi politiki in družbenimi delavci dozorela zavest, da je Šport v zadnjih letih pri nas dosegel taksno stopnjo razvoja, da se z njim ukvarja toliko ljudi, posebno mladih, da ga preprosto ni vec mogoCe prezreti? Taksen vtis zbuja prisotnost na petkovem 23. deželnem občnem zboru Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji obeh krovnih organizacij zamejcev in skoraj vseh predstavnikov političnih strank, v katerih se prepoznava večina naših ljudi. Seveda se pri tem takoj postavlja drugo vprašanje. Je to zgolj posledica burnih časov, ki jih zaradi sprememb v Sloveniji, a tudi v Italiji, doživlja dnevna politika, ki se za svoje preživetje vse bolj zateka v objem takoime-novane civilne družbe, katere Športniki so prav gotovo pomemben del, ali pa je to rezultat prizadevanj vodstva združenja, ki je na osnovi programskih smernic, sprejetih na prejšnji skupščini začel akcijo Širšega pridobivanja podpore? Športniki so po naravi izredno konkretni ljudje. Pohvale in spodbude zelo cenijo, Se bolj pa cenijo dejanja, teh pa, kot je v svojem poročilu poudaril predsednik Kufersin, Se vedno ni dovolj. »Nočemo, da bi politiki tudi v bodoče pozabljali na nas, kot se je to zgodilo v primeru Zakona za obmejna področja, ki predvideva pomoč samo za kulturne institucije, a je popolnoma prezrl našo dejavnost.« In Se:«Pričakujemo, da bo športna dejavnost polnopravno vključena v vse osnutke in predloge, ki bodo iz naše skupnosti izšli na naslov pristojnih lokalnih in centralnih oblasti.« Iz Ku-fersinovega poročila je skratka izšla zahteva, ki ji daje ton specifična teža športnega gibanja in pa njegova nesporna nadstrankarskost, da bi šport dobil v naSi skupnosti tisto mesto, ki mu pritiče. Prejemnik poziva pa niso le zamejske organizacije, temveč tudi Slovenija. Predsednikovo poročilo je poleg tega obsegalo tudi vse problematike, ki pa resnici na ljubo niso nove. Ce še vsako leto ponavljajo v poročilih, pač pomeni, da Se niso rešene. V ospredju je, kajpak, finančno vprašanje in Predsednik Kufersin med branjem svojega poročila (Foto Ferrari/KROMA) višina dodeljenih sredstev, ki niti približno ne zadošča potrebam in, kot je med podajanjem razrešnice staremu odboru opozoril predsednik nadzornega odbora Egon Krasu, pomanjkanje sredstev ogroža obstoj celotnega gibanja. Profesionalnih strokovnih kadrov, katerim je treba priskrbeti socialno varnost, je še vedno daleč premalo, stanje glede objektov pa je posebno kritično v tržaški občini, to je v samem mestnem središču, kjer je potrebno zgraditi »dostojen, enostaven, a funkcionalen objekt« in na Vzhodnem Krasu, Lonjerju in Kontovelu. Ker pa živimo v obdobju recesije, je potrebno, da športniki tudi sami zategnejo pasove, posebno v tistih sredinah, kjer tega še niso vajeni delati. Recept za izhod iz krize je tudi v združevanju sil. Skrb za te in še za druge problematike bo moral prevzeti novozi-voljeni odbor, ki naj bi bil »strjnena in kompaktna odborniška enota, ki mora športno problematiko, ki postaja iz dneva v dan vsestransko akutnejša, reševati, ne glede na to, če so odločitve tudi težke in politične izbire za marsikoga nepopularne«, kot je zapisano v dokumentu, ki so ga sprejeli na skupščinah predsednikov društev. Torej, nič več »megaodbori«, prazne škatle, ampak skupina devetih ljudi (deželni predsednik, predsednika obeh pokrajinskih odborov, deželni tajnik, deželni blagajnik, dva odbornika in dva odbor-nika-funkcionarja), ki bo lahko sprejete sklepe tu- di takoj uresničevala. Občni zbor, ki je bil v obnovljeni dvorani Ljudskega doma v Trebčah za SKD Primorec je pozdravila Anica Malalan), se je pričel s sprejetjem dveh novih članic Združenja, šti-riinštiridesete in petinš-titridesete, to sta karatej-sko društvo Shotokan Ryu iz Sovodenj ob Soči in Kajakaškega društva Silec iz Gorice. Po poročilih predsednika Ku-fersina, predsednika PO za Trst Livija Valenčiča in PO za Gorico Marka Lutmana so pozdrave občnemu zboru (v večini primerov ne zgolj s priložnostnimi besedami) prinesli predsednik SKGZ Klavdij Palčič, podpredsednik SSO Marij Maver, podsekretar pri ministrstvu za šolstvo in šport v Sloveniji Marko Trškan, član mednarodnega odbora pri Športni zvezi Slovenije in olimpijskem komiteju Slovenije Ilija Blanuša, svetovalec vlade za manjšinska vprašanja pri zunanjem ministrstvu Rudi Merljak, deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, Franco Bloccari za CONI in Tamara Blažina za DSL. Kot je značilno za do-male vse skupščine ZSSDI je bila razprava pičla, tako da so bile vo- litve novega odbora kmalu na vrsti. Volilna komisija je ugotovila, da je na skupščini prisotnih 36 od 45 včlanjenih društev oziroma 93 od 141 delegatov. Glasovalo je 88 upravičencev, skoraj nihče pa se ni po-služil možnosti, da bi z dopolnili oziroma črtanjem imen spremenil predstavljeno kandidatno listo, ki je bila s potrjenim predsednikom Kufersinom praktično plebiscitarno izvoljena. Predsednik Kufersin se je zahvalil skupščini za potrjeno zaupanje, na koncu pa povabil društva, da se v čim večjem številu udeležijo posve- Novi odbor ZSŠDI IZVRŠNI ODBOR Predsednik: Jure Kufersin Odbamiki: Nada Devetak, Marko Lutman, Radivoj Pečar, Ivan Peterlin, Vili Prinčič, Ksenja Slavec, Mario Šušteršič, Livio Valenčič NADZORNI ODBOR Člani: Miran Dolhar, Egon Kraus, Aldo Rupel Suplenta: Damijan Klanjšček in Viktor Stopar RAZSODIŠČE Člani: Ivan Brass, Marino Kušuta, Davorin Pelicon. Suplenta: Edi Filipčič in Pavel Vidoni. ta o športni medicini, ki bo v petek, 3. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah v organizaciji ZSSDI in Slovenskega zdarvniškega društva Trst ob 10. obletnici delovanja Športno medicinske ambulante. Dvorana v Trebčah je bila nabito polna (Foto Ferrari/KROMA) domači šport Danes Nedelja, 14. novembra 1993 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Flumignano; 14.30 v Trivignanu: Trivignano - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bressi: Bressa - Zarja; 14.30 v Risani: Risa-nese - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bertoilu: Bertiolo - Kras; 14.30 v Trebčah: Primorec - Junior; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Campanelle; 14.30 v Poggiu: Poggio - Gaja 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, igrišče Campanelle: San Giacomo -Breg; 14.30 v Beglianu: Begliano - Dolina; 14.30 v Fojdi: Faedis - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Olimpia NAJMLAJSI 10.30 v Trstu, 1. maj: Bor Farco - San Sergio A ZAČETNIKI 11.45 v Miljah, Zaccaria: Fortitudo - Zarja Adriaimpex A KOŠARKA MOSKADUGA 17.00 v Trstu, Suvich: Bor Radenska - Sgt NAMIZNI TENIS MOŠKA BI LIGA 10.00 v Marostici: Marostica - Kras Activa MOŠKA D2 LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Tripcovich ZENSKA PROMOCIJSKA LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras D - Kras A in Kras B - Chia- dino Jutri Ponedeljek, 15. novembra 1993 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 18.30 v Briščikih, dom Ervatti: Jadran TKB - POM DEŽELNI MLADINCI 18.30 v Trstu, Čampi Elisi: Inter 1904 - Breg; 20.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor Radenska; 20.30 v Briščikih, dom Ervatti: Cicibona -Barcolana Obvestila SK BRDINA organizira SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v Domu Brdina na Opčinah. Sejem bo danes, 14. novembra od 17. do 21. ure. Na sejmu dobite informacije za zimovanje. Istočasno obveščamo člane, da bodo na razpolago izkaznice FISI. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane in prijatelje na predavanje Erike Košute BAJKAL - SLADKOVODNO MORJE. Predavateljica bo svoj prikaz Vzhodne Sibirije obogatila z barvnimi diapozitivi. Predavanje bo v četrtek, 18. t. m. v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška 20 z začetkom točno ob 20.30. Triestina na težkem gostovanju vCanari Labardispet na igrišču Triestino čaka danes v Carrari izredno pomembno srečanje. Morala bo namreč poskušati nadoknaditi točke, ki jih je izgubila prejšnjo nedeljo doma s Fiorenzuolo. Triestina in Carrare-se imata oba po 12 točk in sta v sredini lestvice. V tržaški odpravi sta tudi kapetan Romano, ki je sicer rahlo poškodovan, in pa Labardi, ki se po hudi poškodbi spet vrača na igrišče. VČERAJŠNJI IZID: Spezia - Como 0:0; DANAŠNJI SPORED: Bologna -Prato, Carpi - Pro Šesto, Carrarese -Triestina, Chievo -Mantova, Empoli -Alessandria, Fioren-zuola - Massese, Lef-fe - Palzzolo, Pistoie-se - Spal; VRSTNI RED: Spal 19, Fio-renzuola 18, Como 16, Pro Šesto 15, Mantova 14, Massese 13, Triestina, Carrarese, Bologna, Alessandria 12, Chievo, Spezia 11, Empol 10, Carpi, Leffe, Prato 9, Palaz-zolo 7, Pistoiese 5. B liga DANAŠNJI SPORED: Acireale - Co-senza, Ancona - F. Andria, Bari - Brescia, Lucchese - Padova, Modena - Fio-rentina, Monza - Verona, Palermo - Ve-nezia, Pescara -Ascoli, Vicenza - Piša, Ravenna - Cese-na (včeraj). NOGOMET / DANES V RAZNIH AMATERSKIH LIGAH Vodilna Zarja v Bressi \/ 7. amaterski ligi v gosteh tudi Vesna - V promocijski ligi Primorje doma proti vodilnemu Flumginanu, Juventina v Trivignanu - Naše ekipe pred zahtevno nalogo tudi v 2. in 3. AL PROMOCIJSKA LIGA Primorje - Flumignano Flumignano je lani zbral le točko več od Primorja, letos pa se je okrepil s prihodom Vedette (Manza-nese), Pittisa (Union), Dan-ne in Del Giudiceja (Var-mo) ter Ellera (Risanese). Nov je tudi trener Masutti, ki je zamenjal Serettija. Flumignano doslej še ni doživel poraza. Zelo uspešen je predvsem na domačih tleh (tri zaporedne zmage), medtem ko je v gosteh doslej igral vedno neodločeno (Fiumicello, Cormonese, Ruda, Juventina). Čeprav je Flumignano sam na vrhu, so pri Primorju optimisti. Prosečani so prav prejšnje kolo končno prebili led in prišli do prve prvenstvene zmage. Zato navjači upajo, da bo ekipa sedaj prekinila tudi serijo negativnih nastopov na domačih tleh (trije porazi) in danes izbojevala vsaj prvo točko na proseškem pravokotniku. Kar se tiče postave, je trener Tul dokaj previden, ker bo mnogo odvisno tudi od stanja igrišča. Trivignano - Juventina Juventina, k} je v prejšnjem kolu na domačem igrišču iztržila točko proti Rudi, bo danes gostovala pri nevarnem Trivignanu, ki je pravi specia-list za neoločene izide. V 6 kolih jih je zbral kar 4. Da- našnji Juventinin nasprotnik ima ob Rudi tudi najboljšo obrambo, prejel je vsega le dva zadetka. Resnici na ljubo, se moštvo Tri-vignana doslej ni najbolje izkazalo v napadu, saj je dalo le dva gola. Ce hoče obdržati stik z vrhom, mora danes šta-dreška ekipa osvojiti vsaj točko, predvsem ker tudi vodilni Flumginano in drugouvrščeni Maranese bosta igrala v gosteh. Glede zadeve Juventini-nega igralca Brumattija, ki naj bi kljub izključitvi v lanskem mladinskem pr-venstv igral letos v čla-snkem moštvu, deželna nogometna zveza doslej še ni objavila nobenega sporočila. 1. AMATERSKA UGA Bressa-Zarja Bazovci se podajajo na Videmsko, in sicer v Bres-so, kjer bodo igrali proti istoimenski ekipi, ki je lani izpadla iz promocijske lige - skupina A (14. mesto, 18 točk). Domačini so letos začeli še kar obetavno. V prvih petih tekmah so zbrali pet točk, v zadnjih dveh nastopih (Torreanese, Bear-zi) pa so poraženi zapustili igrišče in razočarali tudi s prikazano igro. To pa nikakor ne pomeni, da bo Zarja, ki je doslej prepustila eno samo točko (Donatellu), imela danes lahko nalogo. Domačini si gotovo ne smejo dovoliti tretjega zaporecmega poraza, ker bi to lahko spravilo ekipo v krizo. Bazovci pa imajo tokrat probleme s postavo, ker Štrukelj, Tognetti in Gregorič ta teden niso trenirali, vendar bodo danes verjetno kljub vsemu nastopili. Gotovo pa bosta odsotna Disdarevic (izključen) in Ispiro (poškodovan). Risanese - Vesna Tudi Križani igrajo v videmski pokrajini in sicer v Risanu. Domačini so le senca tiste ekipe, ki se je lani potegovala za napredovanje. S prihodom novega trenerja Cristina je vodstvo kluba zaupalo mladim silam, vendar so bili dosedanji rezultati res katastrofalni. Po neodločenem rezultatu v prvi tekmi z Donatellom je Risanese doživel kar šest zaporednih porazov, zadnjega pred tednom dni v Bazovici, kjer Risanese ni pokazal dosti. Križani so zato v tem srečanju nesporni favoriti, čerpav ima trener Fonda nekaj problemov s postavo. Poleg poškodovanega No-nisa, tokrat ne bo igral niti Sigur (doslej je dal že 6 golov), ker je kaznovan zaradi četrtega opomina. Njegovo mesto bo verjetno prevzel Kostnapfel. Sicer tudi domačini ne bodo v najboljši zasedbi, ker sta Desinano in D’Oria diskvalificirana. 2. AMATERSKA UGA Bertiolo - Kras Po dobrem lanskem prvenstvu (5. mesto, 37 točk) so mnogi prištevali Bertiolo med kandidate za napredovanje. Doslej pa je ta ekipa dobesedno odpovedala v gosteh (3 tekme, 1 točka). Doma (4 tekme) ji je šlo nekoliko boljše (6 točk), ni pa nepremagana, ker je pred 14 dnevi doma sicer s tesnim 1:0 klonila Lavaria-neseju. Po dveh zaporednih Žreb loterije sv. Martina na Proseku Izid žreba loterije sv. Martina v organizaciji FC Primorje je bil naslednji: 1. nagrada, srečka B0602 (enotedensko potovanje za 2 osebi na Krf) 2. nagrada, srečka C0612 (videoregistrator philips z daljinskim upravljanjem) 3. nagrada, srečka L0875 (pralni stroj ignis, 5 kg) 4. nagrada, srečka C0843 (namizni hladilnik phonola) 5. nagrada, srečka G0785 (mikrovalovna pečica ignis) 6. nagrada, srečka G0746 (električni rezalnik ala) 7. nagrada, srečka H0545 flektrična odeja imetec) 8. nagrada, srečka H0551 (radijska budilka philips) 9. nagrada, srečka B0304 (mešalec philips) 10. nagrada, srečka H0372 (brivnik philips) Gregorič ta teden ni treniral (Foto KROMA) zmagah pa se je morala v tabom Krasa precej dvignila in zato vlada pred današnjo tekmo optimizem, čeprav se vsi zavedajo, da domačini jurišajo na zmago. Prav zaradi tega bi se pri Krasu danes sprijaznili tudi z eno samo točko. Primorec - Junior Aurisi-na Nabrežinci, ki so lani solidno zaključili prvenstvo (6. mesto, 33 točk), so letos v začetku nekoliko zaostali. Po zadnjih dveh zmagah pa so precej popravili položaj na lestvici, v Trebčah paj bi jim odgovarjal tudi neodločeni izid. Trebencem je doma odnesel točko Kras, pred štirinajstimi dnevi pa celo obe Mersano in zato nogometaši Primorca ne bi radi spet razočarali svojih navijačev, kljub temu, da ima trener Colavecchia probleme s postavo zaradi številnih poškodb. Poggio - Gaja Ekipa iz Zdravščine si je lani za las zagotovila obstanek v ligi. Tudi letos, če- prav je zgubila le dve tekmi (Domio, S. Lorenzo), ni blestela (4 neodločeni rezultati, 1 zmaga). Edini uspeh je namreč dosegla s Fossalo-nom, ki pa je zaključila letošnje prvenstvo že po porazu z Gajo v tretjem kolu. Od tedaj dalje, Fossalon ni več nastopil in ga je nogometna zveza po četrti odpovedi izključila iz prvenstva in ga kaznovala tudi s 5 milijoni lir globe. V Zdravščini se danes predvideva napet dvoboj, ker položaj ekip na lestvici ni preveč rožnat. Domačini seveda računajo na celotni izkupiček, Gaja pa mora po štirih zaporednih porazih prekiniti negativno serijo, saj bi v nasprotnem primeru lahko postal položaj na lestvici res dramatičen za padriško-gropajsko enajsterico. Sovodnje - Campanelle Čeprav bodo danes So-vodenjci verjetno nastopili v okrnjeni postavi (manjkali naj bi Fajt, Visintin in Zotti), bodo odločno igrali za zmago, da bi se približali vodilni Caprivi, ki bo danes gostovala na zelo neugodnem igrišču pri Domju, kjer bi lahko tudi prvič izgubila v tem prvenstvu. Ekipo Campanelle pa gotovo ne gre podcenjevati, saj je to še kar solidna postava, pri ateri pa precej »šepa« obramba (v 6 kolih je prejela kar 10 zadetkov). 3. AMATERSKA UGA S. Giacomo - Breg Proti novincu lige Brežani ne bi smeli imeti večjih problemov, vendar v nogometu velja pravilo, da je treba točke osvajati na igrišču ne pa na papirju. Zato morajo "plavi” igrati v običajnem slogu, ker bi jih vsako podcenjevanje nasprotnika lahko tudi drago stalo. Begliano - Dolina Domačini, ki so doslej izgubili le z Vermeglianom v prvi tekmi, so prepričani, da bodo z lahkoto odpravili Dolinčane. Stanje pri Dolini pa se je v tem tednu vendarle razjasnilo. Po odstopu trenerja Albertija, je vodstvo ekipe v torek prevzel Mario Tron in prav ta zamenjava daje Dolinčanom upanje za današnjo tekmo. (Bruno Rupel) GORIŠKA SKUPINA Faedis-Mladost Po nedeljski zanesljivi domači zmagi proti Stelli Azzurri bodo Doberdobci daens gostovali v Faedisu, kjer jih čaka dokaj solidna ekipa, ki je zlasti nevarna na domačih deh, čeprav se doslej predvsem v obrambi ni najbolje izkazala, saj je prejela kar 13 zadetkov. Doberdobci bodo igrali z okrnjeno postavo. Manjkala naj bi Bidut in Colja, pa tudi Kobal zaradi posledic poškodbe ni treniral ves teden. Kljub temu pa vzdušje v doberdobski ekipi je dobro in Mladost si obeta s tega gostovanja najmanj točko. ŠPORT Nedelja, 14. novembra 1993 Jadran sedmič slavil Sinoči je v San Danieleju premagal ekipo Digasa Imsa Kmečka b. brez težav Mladinci Porta Ravenne niso bili dorasli tekmec Digas San Daniele - Jadran TKB 65:73 (39:50) DIGAS: Sgoifo, Napoli 8 (2:4), Molinaro, Nobile 15 (9:10), M. Chivilo 12 (2:3), Gifoni 3 (1:2), Di Leo 2, Sguassero 15 (1:5), D. Chi-'dlo 2, Celotti 8 (4:6), trener Za-non. JADRAN TKB: Arena 5, Ober-dan 10 (3:4), Cuk 4, Pregare 14 2:2), I. Milic, Starc 11 (6:7), Rebula 10 (2:2), M. Milič, Rauber 21 (2.2), Hmeljak, trener Vatovec. SODNIKA: Dalle Peste in Zam-mer iz Dossoja. PON: I. Milic (25). TRI TOČKE: M. Chivilo 2; Pregare 2, Arena 1, Oberdan 1, Rauber 1, Starc 1. svojo sedmo zaporedno zn seveda ohranili primat na les tretjeligaskega prvenstva. Vate vi fantje so si v glavnem prii novi točki z zelo dobro igro vem polčasu, ko so bili učinkoviti v napadu (dosegli: očk), v obrambi pa so bili pa: in dobro zapirali prostor ošem. V tem delu so prav V5 dovoljili. V drugem polčasu pa poi rueaorm ^^„i• • • o v puscaviii consko ob ~ .proti kateri so naši koš imeli izredne težave. 2e d( da so v 16 minutah tega de: bornih 15 točk, kaže, kr našim trda predla. Kazalo je domači koš kot začaran. I o arkarjem namreč v nap; šlo m ni slo. V končnih m: P - e strnili vrste, dose qn Pomenibnih košev, go Imsa Kmečka banka - Porto Ra-venna 3:0 (15:4,15:13,15:6) IMSA KMEČKA BANKA: Feri 14+6, Gianluca Poppulini 4+15, Marchesini 0+0, Stabile 5+8, Lutman 4+5, Buzzinelli 4+6, Florenin 0+0, PrinCiC 0+0. Giancaho Poppulini 0+0, Uršič, Paoletti, Rigonat. Trajanje setov: 16, 29, 18 minut. Točke skupno: 45:23. Servis (toCke/napake): Imsa KmeCka banka 9/9, Porto 1/13. Napake: Imsa KB 12, Porto 14. Uspešni bloki: 5:5. Gledalci: 150. Proti mladinski ekipi prvoligaša iz Ravenne so goriški odbojkarji zmagali brez težav in ostajajo tako po dveh kolih še nepremagani na vrhu lestvice. Ostali rezultat: Rum Baker Trst -Chioggia 1:3. Zenska B2 liga: Camst Videm -Oma 3:0 (3; 6; 4). V derbiju moške C2 lige Soča boljša od Olympie 01ympia CDR - SoCa Sobema 0:3 (10:15, 7:15, 2:15) V goriškem derbiju so igralci SoCe So-beme pred približno 150 gledalci v telovadnici Katoliškega doma v Gorici gladko premagali 01ympio CDR, kar predstavlja glede na ambicije in napovedi pred prvenstvom kar lepo presenečenje. OSTALI REZULTATI MOŠKI Rozzol - Bor Omse 3:1 Koimpex - Flebus 3:2 (15:11, 15:10, 13:15, 11:15, 15:12) ZENSKE B-Meters - Breg 3:0 (15:5, 15:5, 15:13) Sokol Indules - Sagrado 1:3 (11:15, 11:15, 15:7, 9:15) ________ODBOJKA / SINOČI V ZENSKI C1 LIGI_ Koimpex bolje serviral Arco borovkam nedorasel Proti Cus Padova so slogašice po nepotrebnem predale 3. set Aleksander Koren Koimpex - Cus Padova 3:1 (15:8, 15:3, 10:15, 15:4) KOIMPEK: Skerk (0+1), Sosič (2+2), Ukmar (8+13), Fabrizi (3+6), Starc, I. Vidali, T. Vidali (9+1), Gregori (2+6), Salon (1+0), Mijot (0+0), Garbini, Pertot (11+5). Skupno točke: 55:30. Servisi (toCke/napake): Koimpex 16/18, Cus 8/16. Napake: Koimpex 13, Cus PD 19. Uspešni bloki: Koimpex 2, Cus PD 3. Zmaga deklet Koim-pexa proti padovskemu Cusu je bolj prepričljiva, kot kaže rezultat, saj so tretji set izgubile precej po nepotrebnem. Gostje iz Veneta so pokazale dobro kombinatoriko v napadu in živahnost v polju, vendar pa njihovo igro označuje tudi precej slabosti. Kljub temu lahko zapišemo, da zasluge slogašic presegajo pomanjkljivosti padov-ske ekipe, ki bo verjetno na domačih tleh za marsikoga precej trši oreh, kot bi se dalo sklepi po tem, kar je pokazala vCe-raj na Opčinah. Na začetku tekma sta obe ekipi forsirali servis in pri tem naredile ogromno napak. Pri rezultatu 3:4 za Cus je vsaka od obeh ekip že zgrešila po šest servisov. Neverjetno! Toda prav z ostrimi servisi so slogašice v nadaljevanju strle odpor nasprotnic. Cus pa odtlej res ni veC delal napak pri serviranju, a v bistvu zato, ker je serviral počasi. Tako je Koimpex po izenačenem začetku brez težav vknjižil prvi set, še lažje pa tudi drugega. Poraz v tretjem setu je bil bržkone epizoda, potrdil pa je, da je lahko Cus Padova nevaren, Ce mu paC dovoliš, da igra, tako kot hoče. Tako so gostje povedle kar s 5:13, Koimpex je reagiral, nanizal pet zaporednih točk, a na koncu mu je za preobrat zmanjkalo moCi. K sreCi so Ukmarjeva in tovarišice že v začetku Četrtega seta razblinile vse skrbi, ki so se začele pojavljati v Slogi-nem taboru (spomin na poraz v San Donaju po vodstvu z 2:0 je bil še svež...), in povsem nadigrale nasprotnice. »Igralke Cusa so na nedovoljen način plasirale žoge v naše polje, sodnik pa tega ni upošteval, tako da smo morali z ožjim kritjem bloka spremeniti naš sistem obrambe. Sicer pa so bila dekleta malce preveč napeta. V tretjem setu smo si težave ustvarili sami, ko smo preveč in neuspešno forsirali hitro igro. Od posameznic bi pohvalil Tamaro Vidali (h Koim-pexu je bivša borovka skupaj s sestro Ireno prestopila med jesenskim rokom, op.ur.), posebno za igro v ključnih trenutkih. Moram pa priznati, da bi v San Donaju gladko izgubili, Ce bi igrali tako kot danes«, je po tekmi povedal trener Koimpexa Franko Drasic. »V zadnjem hipu se gostovanja ni udeležila igralka, ki za nas veliko pomeni, tako da je ta nepričakovana odsotnost precej porušila naše naCrte. Pozna se, da so vse naše igralke, razen ene, še lani nastopale v nižjih ligah in jim primanjkuje izkušenosti. RaCunam, da bomo boljši v drugem delu sezone, naš cilj pa vsekakor ostaja obstanek« pa se je glasila izjava trenerja Cus Padove Mirka Pecceni-nija. Bor Tombolini - Arco Trento 3:0 (15:11, 15:2, 15:9) BOR TOMBOLINI: Načinov! (3+4), Ažman (10+3), Benevol (7+5), Gregori (3+0), Vodopivec (6+4), Pitacco (6+5), Fle-go (1+1), Cok (2+0), Guštini (0+0), Grbec, Fia-mann, Gruden. Skupno točke: 45:22. Servisi (tocke/napake): Bor 11/13, Arco 7/12. Napake: Bor 11, Arco 8. Borovke so brez težav premostile oviro iz Trenta. Novinec Arco je mlada ekipa s požrtvovalno obrambo, a igralke so nizke rasti in v napadu niso nevarne. Premoč plavih ob mreži je bila očitna, saj sta dobro delovala tako napad kakor protinapad, precej uporabnih žog so imeli tudi centri, ki na nekaterih prejšnjih nastopih niso bili v zadostni meri vključeni v sheme še-sterke. Plave v obrambi niso igrale najbolje, naredile so precej napak in tudi servis ni bil dovolj napadalen, vendar pa nasprotnik jim vseeno ni mogel do živega. Nekoliko v stiski so se borovke znašle samo v prvem setu, ko so po vodstvu s 5:2 popustile in nasprotnice so s serijo dobrih servisov povedle s 5:11, a v nadaljevanju so se plave zbrale in Arco ni dosegel veC niti ene točke. Drugi set je potekal enosmerno v korist borovk (z dvema serijama servisov Ažmanove in Pitaccove), tretji pa je bil izenačen samo na začetku, nato pa so borovke sorazmerno zlahka prišle do petnajste točke in zasluženih prvih dveh prvenstvenih točk. Ostala izida: Mogliano - Tarcento 0:3, Battisti -Kennedy Videm 3:0. Kmečka banka praznih rok doma Nepotreben poraz v C2 ligi KmeCka banka - Ri-storante del Doge 1:3 (15:13, 14:16, 8:15, 13:15) KMECKA BANKA: Brisco 4+1, Zotti 7+16, B. Lovisutti 8+6, Bressan 10+4, Vižintin 4+10, Pelerin 0+2, K. Lovisutti 4+1, TomsiC, Braini, Zavadlav, Černič, Mik-luš. Točke na servisu: KmeCka banka 18; Zgrešeni servisi: KmeCka banka 21; Uspešni bloki: K. banka 5. Odbojkarice Kmečke banke so vCe-raj v Sovodnjah zapravile priložnost, da bi s 3:0 premagale Ri-storante del Doge, namesto tega pa so celo poražene zapustile igrišCe. Kot pravi trener Jerončič, sta bila za končni razplet odločilna prva dva seta, kjer so bile domačinke stalno v prepričljivem vodstvu, nato pa so prvi set komaj dobile, drugega pa po vodstvu s 14:10 izgubile. To je tehtnico prevesilo na stran gostij, ki so zlahka dobile tretji set. Zadnji set se je začel v znamenju gostujoče ekipe, domačinke pa so še uspele povesti z 12:10, nato pa so pobudo spet prepustile gostjam, ki so to spretno izkoristile in zma-gale. KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA NOGOMET / MLADINSKA PRVENSTVA Cicibonaši zmagali predvsem z zelo dobro igro v prvem delu Za Brežane spet usodne zadnje minute srečanja Cicibona M 1904 84:67 (5! Pertot 1:4 za za 3 točke, 2; ti), Giacomn (6:10, 1:3, ( (3:5, -, i:i) (8:13, -, -j, (1:4> ■» -), Ser Ll), Tomšič 1;1), Furlan £ Križmancic e trener Kovači SKUPNO: za 3T 2:7, SON: 20. 3T: totl. Cicibonaši so včeraj Povsem zasluženo premagali Inter 1904 predvsem z odlično igro v prvem polčasu. V tem delu so namreč zelo dobro igrali tako v obrambi kot v napadu in učinkoviti so bili tudi v protinapadu. 2e v 8. min. so naši košarkarji vodili z 21:10, nakar so si z del-nimn izidom 12:0 priigrali prednost 22 točk (43:21). Naj omenimo, da je v tem delu Cupin dose-gel kar 8 zaporednih košev. V drugem polčasu so naši košarkarji malo popustili, saj so bili malce utrujeni od prvega polčasa, ko so zares igrali z visokim »tempom«. Gostje so to izkoristili in zaostanek zmanjšali na 10 točk v 30. min. Tedaj pa je Borut Pertot uspešno metal za tri točke, gostitelji so se spet »oddaljili« za 13 toCk in tekme je bilo praktično konec. Od posameznikov bi tokrat omenili dobro igro Tomšiča in Cupina, svoj prvi koš je dal Battilana, krstni nastop v promocijskem prvenstvu pa je opravil Križmancic, ki je dal 6 točk in se zelo boril v obrambi. Goriziana Petrolifera -Breg 85:81 (34:41) BREG: Kovačič 8, Pavlica 9 (5:7), Corbatti 8 (4:8), Sarini 2 (2:2), Kneipp 37 (9:17), Schiu-laz 4 (2:2), Malalan 0:2, Salvi 13 (1:2), Spacal. PM: 23:42. PON: Corbatti (38), Schiulaz (40). Bregovi košarkarji so v svojem drugem zaporednem gostovanju spet zamudili priložnost za zmago in izgubili proti povprečni postavi La Petrolifera, potem ko so si bili v prvem polčasu priigrali tudi zadovoljivo prednost v zadnjih minutah. Za Brežane je bila to neke vrste ponovitev prejšnje tekme v Ronkah in to daje misli- ti, kar je nepojmljivo, da so igralci z dovolj dolgim stažem igranja v Članskem prvenstvu lahko tako naivni in površni pri izvajanju osnovnih tehnično taktičnih dogovorov. Kljub temu da sta bila sodnika dovolj naklonjena Bregovi vrsti, so si Brežani z zelo slabim začetkom drugega polčasa zapravili vso prednost, ki so jo bili nakopičili tik pred iztekom in dali možnost gostom, da so jih dohiteli in prehiteli. V poslednjih trenutkih tekme, toCneje ko je bila do konca še borna poldruga minuta, so Brežani spet uredili svoje vrste in spet stvarno grozili nasprotnika, vendar so prav v zadnji akciji 26 sekund pred koncem, ko so imeli žogo za izenačenje ali pa Danes začetek Trofeje Jadran SZ Jadran bo danes priredilo že tradicionalni turnir v miniba-sketu za Trofejo Jadran, ki se ga bo letos udeležilo osem slovenskih ekip z obeh strani meje. Letošnji udeleženci so: Bor, Divača, Dom Gorica, Kontovel, Polet, Portorož, Sežana in Sokol. Igralo se bo vsak mesec po eno kolo. Start pa bo danes v telovadnici doma Ervatti pri BrišCikih z naslednjim sporedom: 14.30: Bor - Sokol 15.30: DivaCa - Sežana 16.30: Dom - Portorož 17.30: Kontovel - Polet za morebitno zmago, zagrešili osebno napako v napadu in tako spet dovolili, da jih je nasprotnik premagal. V Bregovih vrstah so igrali vsi nekako medlo z izjemo Bruna Kneippa, ki je bil edini zanesljiv igralec v napadu, medtem ko je v obrambi odpovedalo vse moštvo. Ze spet ima dobro mero odgovornosti za Bregov poraz tudi skromen odstotek realizacije prostih metov. Naj še kot zanimivost navedemo, da je v vrstah Goričanov nastopal Sergio Biaggi, dolgoletni prvoligaš v vrstah Goriziane, ki pa se ni kaj prida izkazal in dosegel le 10 toCk. (Cancia) OSTALA IZIDA CUS Trst - Kontovel 81:89 (34:48) Agip - Sokol Warm 55:68 (30:33) Res ugodna sobota za naše ekipe Začetniki Zarje Škrat zatresli mrežo Spodbuden nastop cicibanov Brega, ki so osvojili svojo prvo letošnjo točko DEŽELNI MLADINa Juventina - Fortitudo 2:1 (1:1) STRELEC za Juventino: Gambino (2) JUVENTINA: Pavio, Romano, Franco, Trampuž (Di Blaž), Kobal, Marcuzzi, Gal-lo, P. Gergolet, Brumatti, D. Gergolet, Gambino (Ambro-si) Tekma je bila dopadljiva, Juventina pa je igrala izredno požrtvovalno, povezano, stalno je pritiskala. Izenačenih je bilo le prvih deset minut, nakar so Standrežci prevzeti pobudo in jo kljub težkemu terenu obdržati do konca. Lahko bi zmagati z večjo razliko, in Ce jim to ni uspelo, se morajo gostje zahvaliti predvsem svojemu vratarju, ki je klonil le dvakrat: pri prvem zadetku (okrog 25. minute) se je znašel nekoliko predaleč od mreže in žoga je bila previsoka, da bi se je lahko dotaknil; pri drugem pa se je Gambino, ki je bil s hrbtom obrnjen proti mreži, sunkovito obrnil in z natančnim udarcem zagotovil Standrežcem uspeh. Zadetek je Fortitudo dosegel, potem ko je eden od igralcev Juventine šibko podal žogo nazaj proti svojim vratom, kar je eden od nasprotnikov izkoristil. Dve minuti pred koncemm je bil zaradi ugovarjanja izključen Pavio. IM Juventini velja pohvaliti vso ekipo, še posebej pa Davida Gergoleta, Marcuz-zija, Kobala in pa Di Blaža, ki je spet nastopil po poškodbi, ki jo je staknil že na prvi prvenstveni tekmi. POKRAJINSKI MLADINCI Don Bosco Montebello -Zarja Adriaimpax 0:2 (0:1) ZARJA ADRIAIMPEK: Pelhan, Versiglio, Grgič, Meri, Cocevari, Possega, Fa- dini, Morassut, JurinCiC, Verginella, Verše. STRELCA: JurinCiC in Verše. Zarja Adriaimpex je dosegla že Četrto zaporedno zmago, tokrat na raCun skromnega Don Bosca, in tako obdržala tudi stik z vodilnimi na lestvici. Naši nogometaši so biti skozi vso tekmo boljši, povedli pa so takoj na začetku s prostim strelom JurinCiCa. Vse je kazalo, da si bodo uspeh zlahka zagotoviti, toda domačini so se dobro upirati. Tudi v nadaljevanju si je Zarja ustvarila vrsto zrelih priložnosti za gol, a najprej prečka in zatem dobra posega domačega vratarja so preprečili že gotov zadetek. Sele ko so domačini ostali z igralcem manj zaradi izključitve, je Verše podvojil in tedaj je bilo jasno, da je tekme konec, (d.gr.) Primorje - Edile Adriatica 2:1 (0:1) STRELCA za Primorje: Savi in BembiC PRIMORJE: Valente, Ferfoglia, Natalicchio, Gher-bassi, Nadlišek, BembiC, Švara, Husu (v 50’ Guštin), Savi, Zangari (v 80’ Ostrouška), Emili (v 75’ Luxa) Primorje je bilo nedvomno boljši nasprotnik, a brez pravih napadalcev (manjkal je še izključeni Pahor) je s težavo prišlo do gola. Čeprav je v prvem polčasu imelo veter v hrbet in stalno napadalo (priložnost je na primer imel Natalicchio, vendar je eden od nasprotnikov rešil skoraj na gol Črti), so v protinapadu povedli gostje, ki so drugače igrati zelo zaprto. V 2. polčasu je bila igra bolj hitra, v napadu so biti zdaj eni zdaj drugi, sodnik pa do Primorja ni bil kaj pri- da objektiven. Po 20 minutah je za izenačenje poskrbel Savi, ki se je otresel treh nasprotnikov, vratar žoge ni zadržal in igralec jo je udaril v mrežo. Ni preteklo niti 10 minut, ko je BembiC preigral dva »Čuvaja« in s 16 metrov streljal naravnost v zgornji kot vrat. Po tem golu so bilo gostje sicer nevarni s prostimi, vendar se porazu niso mogli izogniti. (Mati) NAJMLAJSI Sovodnje - Pieris 2:0 (2:0) STRELCA: M. Devetak in Florenin SOVODNJE: D. Devetak, Figelj, Moro, Zanier, Pavšič, Jelen, Cotič (Piras), Bagon (Nikolič), M. Devetak, Ferle-tic (Pema), Florenin Kljub razmočenemu terenu so se Sovodnje izkazale proti močnemu Pierisu, ki je že v 1. polčasu zaposlil domaCo obrambo. Čeprav so zatem Sovodnje že vodile z 2:0, so nasprotniki neprestano napadali, toda solidni D. Devetak jim je preprečil pot do gola: med drugim je ubranil 11-metrovko. Pohvalo pa si zasluži vsa ekipa. (Aljoša Pavšič) ZAČETNIKI Zarja Adriaimpex B - San Giovanni B 8:0 (4:0) STRELCI za Zarjo Adriaimpex: Tomizza (2), Giraldi (2), Zomada, Pavletič, Ivo Križmancic, Grgič. ZARJA ADRIAIMPEK B: Furlan, Pilat, Gregori, Grgič, Pavletič, Zornada, Švara, Tomizza (Lonzar), Strajn (Milic), Giraldi, Ivo Križmancic (Vitomir Križmancic). Druga ekipa Zarje Adriampex se je proti sve-toivanski enajsterici dobesedno razigrala, saj je tekmo začela in končala pred kazenskim prostorom gostov, a njen vratar Furlan sploh ni bil zaposlen. Taka je bila stika na igrišCu in že po prvem polčasu je bilo tekme dejansko konec: šibkost nasprotnika so hoteti izkoristiti prav vsi, ki so se podati v napad, in vsak je hotel proti do gola. Dosegli so jih osem, a zapraviti so si prav toliko drugih zrelih priložnosti, tako da je bil nasprotni vratar stalno zaposlen. Omenimo, da je bila to vsekakor najvišja letošnja zmaga naše združene ekipe, (d.gr.) CICIBANI Roianese - Primorje 4:3 (1:1) STRELCI za Primorje: Puzzer, avtogol, Kante. PRIMORJE: Rebula, Stoka, Kante, Antonini, Milic, Puzzer, Pipan. Cicibani Primorja so prvič izgubiti, in to povsem nezasluženo, saj je bil sodnik naravnost sramotno pristranski. Naši nogometaši so biti namreč boljši od gostite-teljev, Čeprav se na majhnem igrišCu na Miramar-skem drevoredu nikakor niso znašli. Proti takemu sojenju (omenimo, da sodnik na začetku tekme ni opravil preverjanja dokumentov igralcev in ekipi nista niti pozdraviti) pa so biti nemočni. Za vloženi trud in požrtvovalnost je treba pohvaliti vse igralce Primorja. Povejmo še, da je Matej Rebula opravil krstni nastop in se je tudi precej dobro izkazal. Breg - Triestina B 2:2 (2:1) STRELCA za Breg: Strajn in Paoluzzi BREG: Gregori, Ota, loz-za, Strajn, Balde, Paoluzzi, Ražem, Scoccaro, Damin. KonCno so mladi Brežani prebiti led in osvojiti prvo letošnjo prvenstveno toCko. Plavi so povedli že po dveh minutah s Strajnom neposredno s prostega strela. Zal so gostje kmalu izenačili, a tri minute kasneje je Paoluzzi spet zatresel mrežo. Srečanje je bilo nato zelo borbeno in izenačeno. Gostje so vzpostavili ravnotežje v uvodnih minutah 2. polčasa, do konca tekme pa se rezultat ni spremenil. Pohvalo zaslužijo prav vsi mladi Brežani, ki so igrati požrtvovalno in zasluženo osvojiti toCko. (E.B.) Podgora - Juventina 0:3 (0:0) STRELCA: Bramuzzo (2) in Kogoj JUVENTINA: Grilj, Petri-cone (Mozetič), KaradžiC, Borghes, Marchese, Bramuzzo, Kogoj IgrišCe v Podgori je bilo zaradi vode in blata neuporabno, in tako sta se ekipi pomeriti na novem igrišCu Juventine. Prvi polčas je bil v glavnem izenačen, v drugem pa je tekmo dejansko odločil Bramuzzo, ki je že po nekaj minutah po podaji Kogoja prišel do gola. Bramuzzo se je po protinapadu spet vpisal med strelce, izid pa je postavil na varno Kogoj, ki je izkoristil napako nasprotnega vratarja. Podgora dejansko ni imela ene same priložnosti. Mladost - Staranzano odi. (zaradi blatnega igrišča) MLAJŠI CICIBANI - CSI Fulgor - Primorje 2:1 STRELEC za Primorje: Furlan. PRIMORJE: Treu, Kante, Rebula, Stoka, Sciccardi, Furlan, Doroteo, Kalc. Mladi nogometaši Primorja niso igrati slabo in bi si zasluziti neodločen izid. Zal pa so prav proti koneua zamudili izredno ugodno priložnost, da bi stanje izenačili. Kljub porazu pa je treba pohvaliti vse proseške igralce za veliko požrtvovalnost in borbenost. ŠPORT Nedelja, 14. novembra 1993 NOVICE Riegler in Grosarjeva v Indijo CALICUT - Vse je pripravljeno za začetek svetovnega prvenstva do 20 let, ki se bo pričelo s prvim kolom 17. novembra in bo trajalo vse do 2. decembra. Prvenstvo bo potekalo loCeno po spolu, pričakuje pa se udeležba približno 60 Sahistov in 40 Sahistk. 2e po tradiciji sodelujejo na prvenstvu najboljši predstavniki posameznih držav in je zato visoka kakovost zagotovljena. Med udeleženci bosta tudi slovenska predstavnika, lanskoletna državna mladinska prvaka Primož Riegler in Kiti Grosar. Po pregledu možnih udeležencev je strokovni štab zaključil, da bi bila uvrstitev med prvo desetorico pravi podvig, od 10 do 20 mesta pa velik uspeh. Grosarjeva in Riegler sta že odpotovala na prizorišče prvenstva, da bi se vsaj nekoliko prilagodila na spremenjene razmere na jugu Indijskega polotoka. (V. G.) Poraz Triglava BRATISLAVA - Vaterpolisti kranjskega Triglava so na kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem pokalu vaterpolskih državnih prvakov izgubili proti favorizirani domači bratislavski Slaviji z 9:3 (2:1, 1:1, 2:0, 4:1). Zadetke za Triglav so dosegli Balderman, Peranovic in Troppa. Na turnirju poleg Triglava in Slavije nastopata še Češki prvak Usti in angleški Pohtehnic, v nadaljnje tekmovanje pa se bosta uvrstili prvi dve moštvi. Naslednjo tekmo bodo Kranjčani igrali s Češkim prvakom Spolechemie Usti. Javornikova še naprej vodi LA VALETA - Slovenska maratonka Helena Javornik je po drugi etapi mednarodnega maratona na Malti še vedno v vodstvu in ima pred drugouvrščeno domačinko Galeo štiri sekunde prednosti. Šahovski festival PTUJ - Od 19. do 28. novembra bo v Ptujskem gradu potekal šahovski festival, v okviru katerega bodo trije turnirji. Najzanimivejši bo velemojstrski turnir, kjer bo nastopilo šest tekmovalcev, od tega trije velemojstri, in sicer Ukrajinec Mihaljcišin, Armenec A. Petrosijan in Rus Ser. To bo dvokrožni turnir 9. kategorije PIDE, norma za velemojstrski bal pa je sedem toCk. Poleg tega pa bosta na sporedu še mojstrski turnir, na katerem bo sodelovalo enajst tekmovalcev, in mladinski turnir, kjer se bo pomerilo deset Sahistov. Vsi turnirji bodo potekali po Bergerjevem sistemu. (M. D.) Še en poraz Slovenije PARIZ - Slovenska odbojkarska reprezentanca je izgubila tudi drugo tekmo v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu leta 1994. V skupini C jih je s 3:0 (15:4, 15:2; 15:5) premagala Francija. Slovenija se bo v nedeljo pomerila še s Cehi. NOGOMET / 1. SLOVENSKA LIGA -13. KOLO Na Viču ni bilo tekme Potrošnik proti Muri Zaradi snega Optimizem in Publikum nista igrala LJUBLJANA - Zaradi nepričakovanega snega je odpadla prva tekma 13. kola v 1. SNL med Optimizmom in Publikumom. Kljub temu da včerajšnja tekma na Vicu ni sodila med najzanimivejše, pa bi bilo vseeno dobro videti na delu moštvi Toneta Hrovatiča in Janija Zavrla. Pozornost nogometne javnosti je usmerjena predvsem v Koper, kjer se bo domaCa enajsterica pomerila s »hitom« letošnjega nogometnega prvenstva, moštvom Živil iz Naklega. Gorenjski prvoligaš, ki trenutno z SCT Olimpijo deli prvo mesto na prvenstveni lestvici, igra pod vodstvom trenerja Oblaka pomembno vlogo v našem nogometu. Ne smemo pozabiti, da mnogi gorenjski igralci zjutraj delajo, popoldne pa igrajo nogomet. Očitno jim »ritem« služba-nogo-met odgovarja, kajti v primerjavi z nekaterimi klubi, katerih igralci trenirajo tudi po dvakrat na dan, Naklanci igrajo veliko bolje. Zato njihovemu naslednjemu nasprotniku Kopru ni lahko! Igralci igrajo, vodstvo kluba pa se med seboj »krega« in ne sledi zelo opaznim re- zultatom svojega moštva. V prejšnjem kolu so prvič v letošnji sezoni doživeli poraz, toda kljub temu so ohranili zelo visoko mesto na prvenstveni lestvici. Ljubitelji rameno-mo-drih igralcev lahko samo upajo, da poraz proti moštvu HIT Gorica ne bo pustil slabih sledov v njihovi igri. Zelo veliko zanimanje vlada tudi za srečanje med Potrošnikom in Muro. Mnogi gredo še dlje in tekmo uvrščajo med letošnje najpomembnejše nogometne dogodke na tem koncu Slovenije. Nekaj drži, tisti, ki bo zmagal v Prekmurju, bo na nogometnem vrhu. In tako bo do ponovnega srečanja obeh klubov. Tekme se iz dobro znanih razlogov najbolj veselijo blagajniki beltinskega kluba in predsednik Viktor Ketler. Tudi druge tekme 13. kola imajo »globlji« pomen. Do konca jesenskega prvoligaškega prvenstva so le še tri kola in v nekaterih klubih so se že zaceli »zaključni računi«. S svojimi rezultati pa so lahko zadovoljni le redki! (A. D.) Optimizem - Publikum (ni odigrano) LJUBLJANA - Zaradi zasneženega igrišča je odpadla prva tekma med Optimizmom in Publikumom. Prestavljena je na drug termin, ki ga bo določila NZS. (A. D.) Zaradi snega ni bilo tekme med Optimizmom in Publikumom (Foto: J. Suhadolnik) KOŠARKA / TURNEJA MLADE REPREZENTANCE Mladi košarkarji odpotovali v ZDA Naši reprezentanti bodo prvo tekmo odigrali že v torek z ekipo South Floride LJUBLJANA - Včeraj zvečer je iz Ljubljane prek Dunaja in Amsterdama v Houston v ZDA odpotovala mlada slovenska košarkarska reprezentanca do 22 let, ki bo v domovini košarke igrala osem tekem z nekaterimi zelo znanimi in atraktivnimi ameriškimi univerzitetnimi ekipami. Slovensko selekcijo, ki bo v ZDA nastopila oslabljena, Čaka v vzhodnem delu naporna tako imenovana šolska turneja. Ta naj bi bila že kar nekakšna generalka za evropsko prvenstvo mladih reprezentanc, ki bo julija prihodnje leto v Sloveniji. V ZDA so odpotovali naslednji igralci: Aleš Kunc, Boštjan Leban, Slavko DušCak (vsi Litostroj Slovan), Miha Seti-na, Luka Jovanovič (oba Smelt Olimpija), Aleš 2i-vanovic (Satex), Matjaž Madžarac, Mitja Starova-snik (oba TAM Bus Mi- Selektor mlade reprezentance Lado Gorjan (F: J. S.) klavž), Goran Jagodnik (Slovenica Koper), Ma- Lado Gorjan (Smelt vic. Na pot sta odšla tudi tjaž Cizej (Savinjska Pol- Olimpija), njegov pomo- vodja poti Brane Dežman žela), Rado Trifunovič Cnik Mitja Turnšek in in sodtnik Tomo KovaCiC (Helios Domžale), Igor asistent Lojze Milosavlje- (Kranj). (J. Z.) Thaler (Ježica). Iz moštva so izpadli Gorazd Murovec (Slovenica Koper), Klemen Zaletel (obveznosti v članski ekipi Smelta Olimpije), Edo NikitoviC (Litostroj Slovan) in Gregor Belina (-Smelt Olimpija), ki je poškodovan. Trener mlade državne reprezentance je Spored tekem (Slovenians Tour ’93) slovenske reprezentance - torek, 16. november: South Florida; sreda, 17. november: Lamar University; petek, 19. november: South Alabama; sobota, 20. november: UALR; ponedeljek, 22. november: ŠEMO; torek, 23. november: Murray State University; sreda, 24. november: Arkansas State; petek, 26. november: University of Cincinnati. __________HOKEJ / DR2AVNO PRVENSTVO_____ Najbolj izenačeno kolo ■ Dva remija in le ena tesna zmaga Strelski »kralj« Trevor Jobe tudi tokrat ni izneveril navijačev LJUBLJANA - Trinajsto kolo državnega prvenstva je bilo doslej najbolj izenačeno. Kar dve tekmi, derbi z vrha in dna lestvice, sta se končali z neodločenim rezultatom 3:3. Tudi torkov derbi na Jesenicah se je konCal s podobnim rezultatom, vendar so s 3:2 vendarle tesno slavili igralci Aaronov Jesenic. Kot kaže, so Blejci res »strup« za državne prvake, saj so jim v prvi tekmi na Bledu odšCipnili točko, tokrat pa ni manjkalo veliko, saj so po dveh tretjinah celo vodili. V Ljubljani je bila na derbiju vodilnih moštev DP popolnoma drugačna slika kot na tekmi v Mestnem parku, kjer so Celjani zmagali s 7:5. V dvorani Tivoli sta se moštvi tokrat posvetili obrambi, zato zadetkov ni bilo na pretek. Težave je imel celo vodilni strelec prvenstva Jobe, ki ima povprečje kar 2, 63 zadetka na tekmo. Ko je že kazalo, da bo tokrat ostal praznih rok, je le šest sekund pred koncem potrdil »nos« za gol in dokazal, da nad njim res sije srečna zvezda. Za presenečenje so poskrbeli hokejisti Slavije, ki so mariborskim »lisjakom« odšCipnili točko, Čeprav mladi Za-locani v letošnji sezoni slasti zmage še niso okusili. Rezultati 13. kola: Acroni Jesenice - Bled 3:2 (1:2, 0:0, 2:0), Olimpija Hertz - Celje 3:3 (1:1, 1:0, 1:2), Slavija -Maribor 3:3 (0:1, 2:2, 1:0). Pari 14. kola (torek 16.11.): Bled - Celje, Triglav - Slavija; sreda (17.11.): Olimpija Hertz - Acroni Jesenice. Pokal Semkol Vrstni red najboljših strelcev: 1. Jobe 41 točk (29 zadetkov (2, 63 na tekmo) + 12 podaj), 2. Kontrec (oba OH) 33 (9 + 24), 3. Anfjorov (Bled) 32 (20 + 12), 4. Patterson (OH) 32 (13 + 19), 5. Hrušov (Celje) 30 (14 + 16), 6. Kadikov 27 (12 + 15), 7. RaCkov (oba AJ) 26 (12 + 14), 8. Frolikov (Celje) 24 (7 + 17), 9. Leonov (Triglav) 23 (12 + 11), 10. T. Vnuk 22 (17 + 5), 11. PoveCerovski (-oba Celje) 22 (13 + 9), 12. Rahmatuljin (AJ) 19 (14 + 5), 13. Rojšek (Celje) 19 (5 + 14), 14. - 15. Nikonorov (Triglav), N. Zupančič (OH) 18 (8 + 10), 16. Suvak (Bled) 17 (10 + 7), 17. M. Smolej (AJ) 16 (5 + 11), 18. Režkov (Bled) 16 (3 + 13), 19. Subinov (Celje) 15 (9 + 6), 20. P. Rožic (Bled) 15 (8 + 7), 21. Scholefi-eld (Maribor) 12 (5 + 7), 22. - 23. Tišler (OH), Kranjc (Bled) 14 (7 + 7), 24. A. Razinger (AJ) 14 (6 + 8), 25. - 26. Mahko-vic (Triglav), Bouchard (Maribor) 13 (9 + 4), 27. - 28. Gorenc (OH), Cmo-vic (Bled) 13 (8 + 5), 29. Poljanšek (Bled) 13 (4 + 9), 30. A. Lešnjak (OH) 12 (6 + 6), 31. - 32. M. Zupančič (OH), Kolar (Celje) 12 (4 + 8), 33. Mlinarec (AJ) 11 (7 + 4), 34. Paramonov (Bled) 11 (6 + 5), 35. Beribak (OH) 11 (3 + 8), 36. Vidmar (-Bled) 10 (7 + 3), 37. Sa-hraj (Bled) 10 (5 + 5), 38. J. Smolej (AJ) 10 (4 + 6), 39. - 40. Kavec (Bled), M. PajiC (AJ) 10 (3 + 7), 41. Benedik (Maribor) 9 (6 + 3), 42. Strašek (Celje) 8 (6 + 2), 43. - 44. Jan (AJ), Brodnik (OH) 8 (5 + 3), 45. B. PajiC (Celje) 8 (3 + 5), 46. - 47. Žolek (Celje), B. Lomov-šek (OH) 8 (2 + 6), 48. Sodja (A J) 7 (6 + 1), 49. Zajc (Celje) 7 (3 + 4), 50. - 51. Bešlagič (AJ), J. Vnuk (OH) 7 (2 + 5), 52. S. Smolej (AJ) 6 (6 + 0), 53. Filipovič (Celje) 6 (5 + 1), 54. - 56. Omrzel (AJ), Sheehy (OH), AvgustinCiC (Slavija) 6 (3 + 3), 57. Vukčevič (AJ) 6 (0 + 6), 58. Drinovec (Triglav) 5 (5 + 0), 59. A. Škofič (Triglav) 5 (3 + 2), 60. - 62. Magazin (AJ), Prusnik (Bled), Drozg (Maribor) 5 (2 + 3), 63. Varl (AJ) 4 (3 + 1) , 64. - 66. Ostrožnik (Celje), Škofič (Bled), Ceh (Maribor) 4 (2 + 2), 67. - 68. Košenina, Klinar (oba Triglav) 4 (1 + 3), 69. Kozomara (Triglav) 4 (0 + 4), 70. - 72. Kopitar (AJ), Cvenk (Slavija), Črešnar (Maribor) 3 (3 + 0), 73. - 74. Kos (Slavija), Cižman (Maribor) 3 (2 + 1), 75. - 80. Kozar (AJ), Kelgar, Mr-dženovič (oba Celje), S. Pretnar (AJ), Troha, Cerar (oba Slavija) 3 (1 + 2) , 81. - 83. PotoCnik, Jug (oba OH), Kranjc (Slavija) 3 (0 + 3), 84. -85. Milidragovic (Celje), Palovšnik (Triglav) 2 (2 + 0), 86. - 90. B. Lešnjak, Vovk, (oba Slavija), S. Pretnar (AJ), Kern, Vojvoda (oba Triglav) 2 (1 + 1), 91. - 96. Rožic (AJ), Soba (Triglav), Grabler (Celje), Ciglenecki (OH), Ažman (Bled), Pfeifer (Slavija) 2 (0 + 2), 97. -104. B. Lešnjak, Zvonko, Starič (vsi Maribor), Pirc (Celje), Križnar (Triglav), Pene, Breznik, MaCek (vsi Slavija) 1 (1 + 0), 105. - 113. M. Kumar, Hreščak, Piber (vsi Slavija), Galamboš, Tibaut, Verlah, Petelin, Hriberšek (vsi Maribor), SteviC (Bled) 1 (0 + 1). Peter Butoln Visok poraz Acroni Jesenic Turku - Acroni Jesenice 11:2 (4:1, 3:1, 4:0) TURKU - Dvorana Typhoon, 2500 gledalcev, sodniki: glavni -Zemskov (Ukrajina), linijska - Miljuns (Latvija) in Semjonov (Rusija). STRELCI: 1:0 (2) -Lehtinen (Jantunen), 1:1 (4) - Kopitar (Smolej, Razinger), 2:1 (5) -Nummelin (Sihvonen, Torgajev), 3:1 (12) -Smirnov, 4:1 (18) -Narvamaa (Keskinen), 5:1 (27) - Vuori (Keskinen), 5:2 (28) - Kopitar (Smolej, Razinger), 6:2 (31) - Pirjeta (Nummelin), 7:2 (35) - Vilander (Vuori, Kuiva), 8:2 (41) - Vuori (Narvamaa, Kuiva), 9:2 (51) - Pirjeta (Jantunen), 10:2 (54) - Lehtinen (Keskinen), 11:2 (58) - Sill-gren. IZKLJUČITVE: Turku 11 minut, Acroni Jesenice 8 minut. Slovenske državne prvake so z rezultatom 11:6 premagali veliki favoriti tridnevnega polfinalnega turnirja v Turkuju. Finci so povedli že v drugi minuti, vendar to ni zmedlo naših hokejistov, ki so prek Kopitarja s prvim golom na turnirju izenačili v Četrti minuti. Gostitelji so znova povedli že minuto pozneje in si nato do konca prve tretjine priigrali tri gole prednosti. Pri Jeseničanih se je najbolje izkazal dvakratni strelec Kopitar, pri domačinih pa Keskinen. Acroni Jesenice se bodo danes ob 13. uri pomerih z norveškim prvakom Val-rengensu iz Osla. Lestvica po 13. kolu 1. Olimpija Hertz 11 9 1 1 105:30 19 2. Celje 11 9 1 1 100:30 19 3. Acroni Jesenice 11 8 1 2 94:34 17 4. Bled 11 6 1 4 83:40 13 5. Triglav 11 3 0 8 46:93 6 6. Maribor 12 1 1 10 33:136 3 7. Slavija 11 0 1 10 15:113 1 ATLETIKA / NOVA LISTA AZS Uspešna atletska sezona Priprave v Italiji zelo koristne Atletsko zvezo je že rezerviralo dvorano v Budimpešti LJUBLJANA - Čeprav se je atletska sezona 1993 komaj končala, so že pričeli s pripravami na prihodnjo sezono, ki bo imela dva vrhunca za članski reprezentanci (evropski pokal Bruno Zauli, ki bo sredi junija v Ljubljani, in evropsko prvenstvo v Helsinkih), za najboljše mladince in mladinke pa bo v ospredju svetovno mladinsko prvenstvo v drugi polovici julija v Lizboni. Skupina sedmih najboljših atletov in atletinj Slovenije v tehničnih disciplinah, na Čelu z Brigito Bukovec in Natašo Erjavec, se je deset dni pripra- vljala v Italiji, v znanem športnem središču Formia pri Rimu. Vrnili so se polni upov, da bo sezona 1994 še boljša, kot je bila pretekla. Priprave je omogočil Olimpijski komite Slovenije, ki zelo uspešno sodeluje z italijanskim olimpijskem komitejem. Na priprave v tujino bodo odšli tudi drugi. AZS je v sodelovanju z madžarsko zvezo rezervirala dvorano v Budimpešti za priprave v decembru in januarju. TekaCi na dolge proge bodo imeli decembra že prvi nastop. Madžarska zveza je namreč povabila Članski in mladinski reprezen- tanci na prvi kros za donavski pokal 1994, ki bo 12. decembra v Budimpešti. Mladinci in tekaCice bodo nastopile na 6000 metrov, elani pa na 12 ti-soC metrov dolgi progi. Naj še omenimo, da je na predlog strokovnega sveta upravni odbor AZS določil listo desetih najboljših članskih in sedmih mladinskih reprezentantov, za katere bo AZS skrbela posebej. Med kandidati za velika tekmovanja so določili šest atletinj (Bukovec, Bilač, Strašek, Predikaka, Javornik, Erjavec) in štiri atlete (Kocuvan, Prijon, Vindiš, Bahtiri), razen tega pa še pet mladink (DuriC, Steblovnik, Langerholz, Umnik, RibaC) in dva mladinca (Lorenci, Cankar). AZS tudi načrtuje, da bo Članski reprezentanci posebej pripravila za pomemben nastop 11. in 12. junija v Ljubljani (evropski pokal Bruno Zaubi), od katerega bo odvisno napredovanje obeh reprezentanc Slovenije v prvo evropsko ligo. Moška in ženska reprezentanca namreč upata na drugo mesto na Finskem oziroma Madžarskem, ki še vodi v višji rang tekmovanja - prvo figo za sezono 1995. (F. M.) Paloma Branik - SK OP Olomuc 3:0 (7,4,12) MARIBOR - Dvorana Tabor, sto gledalcev, sodnika Seifried (Maribor), Mohorko (Ljubljana). Odbojkarice Palome Branika so v prvem nastopu v ženski srednjeevropski odbojkarski superligi po dobrih 50 minutah igre gladko premagale gostje iz Olomuca. V začetku je kazalo, da bo boj za zmago precej trši, saj so gostje v prvem nizu povedle z 1:3 in 2:4, nato pa so domače z odlično igro prešle v vodstvo z 10:4 in niz zanesljivo dobile. Tudi v drugem delu Mariborčanke niso popustile, zadnji niz pa je bil poln preobratov. Po vodstvu gostij s 3:0 so domačinke povedle z 10:4, nato pa popustile in omogočile gostjam, da so znova prešle v vodstvo z 11:12. Takrat je mariborski trener Dolinšek zamenjal Kraigherjevo s Pusto-slemškovo, ki je odbojkaricam Branika zagotovila še tretji niz. Letni posvet slovenskih atletskih trenerjev LJUBLJANA - Tradicionalni, tokrat že 15. letni posvet atletskih trenerjev iz vse Slovenije (navadno se jih zbere od 60 do 70, letos pa so povabljeni Se učitelji Športne vzgoje in Študentje fakultete za Šport) bo letos v Posavju v motelu Čatež pri Brežicah. Letni posvet ZATS (trenerske organizacije AZS) se bo pričel 19. novembra s predavanjem nacionalnega trenerja Marjana Ogorevca (trening pridobivanja moCi), nadaljeval pa s predavanjem doktorja Milana Čoha z ljubljanske Fakultete za Šport (Biomehanicne zakonitosti teka - Sprinta pri atletih različnih starostnih kategorij). V soboto, 20. novembra, bodo nadaljevali s predavanji nekdanje atletinje, reprezentantke Mojce Savle Pertot, Rada Gregoriča in Janeza Kuhlja o delu s pionirskimi atletskimi skupinami na osnovnih šolah v Novi Gorici, Kopru in Šentjerneju. Ob deseti uri bo pričel predavati ugledni tuji strokovnjak, nemški zvezni trener za teke na srednje in dolge proge profesor Rudolf Schon, ki bo posredoval svoje bogate izkušnje z metodiko treniranja tekov na srednje proge. Popoldanski del posveta bo posvečen ogledu videoposnetkov s svetovnega prvenstva v Stuttgartu in mladinskega evropskega prvenstva v San Sebastianu, trenerji pa bodo obiskali tudi Posavski muzej v Brežicah in sodelovali pri degustaciji novih vin v kleti Vino-Brežice. V nedeljo zjutraj bo ob deveti uri predavanje dr. Branka Škofa z ljubljanske Fakultete za Šport o mišični utrujenosti in obnovi, o temah kongresa evropskih trenerjev v Berlinu bo poroCal Milan Lorenci, Srdan DordjeviC in Boris Mikuž pa načrtujeta okroglo mizo s predstavniki UOAZS, odbora za tekmovanje in strokovnega sveta AZS o tekmovalnem sistemu 1994 in koledarju tekmovanj v prihodnji sezoni. Letni posvet bodo končali z občnim zborom trenerske organizacije ZATS. (F. M.) KOŠARKA / PO VČERAJŠNJI ZMAGI NAD LITVO Slovenija praktično že na EP v Grčiji Slovenija - Litva 85:81 (74:74,49:35) LJUBLJANA - Dvorana Tivoli, 3500 gledalcev, sod-111 ^keernan (Švica) in Varadi (Madžarska). SLOVENIJA: Zdovc 17 (3:4), Hauptman 18 (3:4), ^orenc 12, Horvat 13 (0:1), AlibegoviC 14 (5:7), Kotnik 6’ ?]^šlC 4’ Tovomik 1 (1:2), Kraljevič. LITVA: HomiCius 18 (6:6), Kurtinaitis 11 (3:4), Sa- sockasM^’ EinikiS 9 U:4)’ KraPikaS 9 (3:4)’ Vi~ Slovenska košarkarska reprezentanca se je z zmago proti Litvi, tretjeuvršCeni reprezentanci na olimpijskih igran v Barceloni, ob normalnem razpletu v nadalje-vanju dejansko že uvrstila na evropsko prvenstvo v enan. Tudi najveCji poznavalci igre pod koši ne pomnijo, kdaj je v dvorani Tivoli gostovala tako kakovostna ekipa slovitih košarkarjev na Čelu z »velikanom« Arvidasom Sabonisom. Slovenski košarkarji so f UCi' odličnega dirigenta Jureta Zdovca vodih 6 h del tekme. Ze po prvem sodnikovem pisku so prevzeli pobudo, začetna peterka Zdovc, AlibegoviC, ° rk, Gorenc in Horvat pa si je s hitro igro in na-an nimi meti z vseh položajev v šesti minuti priigrala prednost enajstih točk (19:8). Čeprav je bilo pri gostih br 1 n®kaksno lagodnost v igri, je razigrani Sabonis ez velikega naprezanja le nekako držal korak z varo-anci trenerja Sagadina. Slovenski košarkarji so malce popustni sredi drugega polčasa, ko so se jim Litvanci bP tj-1 na vse8a Pet točk zaostanka (28:23). To pa je o udi vse, saj so Zdovc in tovariši znova »pohodih sa n<<--ln domrtku najboljše igre na tekmi do polca-priigrali visokih 14 točk prednosti. Po odmoru je že op? ? na zmago slovenske izbrane vrste, ko so o po tekočem traku začele vrstih napake. Kotnik, se je vse do 30. minute uspešno kosal s Sabonisom, la?0 - ^:ara^ Petih osebnih napak na klop, njegovi na_eidavii’ Djurišie in Kraljevič, pa sta razočarali. Za sili e?k ■'^ibegovie zapovrstjo zgrešil kar šest po-joniti metov in Litvanci so povedli z 58:59. Vse do tt * 9^ute sta se ekipi menjavah v vodstvu, nato pa je 74-7? i?an zapwn opj pom sm'Z !Pals m>[nu ‘zpT"l maoAoi z oza;od pnjSipo ima nmiu jsp^ i pimuoA fAjdy\ -doaoi dSoujo 0[oj}uo>[ pod si{ ui gu 'in auanlpi os tns '0}sja ojad oiapasnz ao ‘lADtupi; i[aq ouids D;mqmu poza]od paAp a oppuf nfjmp nSaiuj Z oSojdu Aaijsa# ipsipos i$f[oqluu ipm uimui osm mu -ajmf pajd ‘opdais opsAopog /p njaupf du uiopnd -nu ui zo n[{od du mm nma[aq npzoiS ofjod uSaj s iq op 'imop afnaajdajd g/ nfjod nu fjDjp iujj -mozmod paid imo at gag e gfy’"Z nfinjp npimn oj gp njjod du omu p oaou afjadzi ![aq [ds 'Dpopups pazA a ms au Aoiudsoj i+gas‘z lopas ui g§p + iq±'l nfuDAafjDp -du od piops jami al aSomz op jod ouAipsoua ojaz l aSofou Aaiisaj SLOVENSKA DEDIŠČINA Ivan Jakič KRIŽANKA Stražar nad Krkom Grad Žužemberk je razpadal že konec minulega stoletja - Hudi boji med drugo svetovno vojno - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata obnavljajo nih grofov Breže-Sel-ških na območju Slovenske krajine (marke) razdelili gospodje Vi-šnjegorski, Sumberški in Pazinski. Morda so stolp, v katerem so kmalu zgradili grajsko kapelo sv. Urha, postavili gospodje Schvvarzenbergi iz Pazina že leta 1046, vendar zgodovinske listine tega ne potrjujejo Valvasorjeva upodobitev gradu Na strmi skalni pečini nad Krko odsevajo v vodi mogočne razvaline gradu Žužemberk (Sei-senberg), ki dajejo veduti kraja neizbrisen pečat. Od enega nekdaj najve-čjih gradov na Slovenskem je sicer ostalo samo renesančno obzidje s številnimi obrambnimi stolpi in mogočnimi bastijami, medtem ko je bilo že pred stoletjem razpadajoče grajsko jedro uničeno med drugo svetovno vojno, vendar razvaline že vrsto let obnavljajo. Nastanek gradu je zavit v temo. Po nekaterih podatkih naj bi bil prvotni romanski stolpasti grad pozidan že sredi 11. stoletja, ko so si dediščino savinjskih mej- oziroma niso ohranjene, povrh vsega pa je grajsko jedro uničeno. Domačini še danes vedo povedati, da je bila nad vhodom v grajsko kapelo vklesana letnica 1000, vendar gre pri teh trditvah le za legendo, saj je med drugo svetovno vojno poškodovano grajsko jedro z obrambnim stolpom in kapelo, ki sta se sesula v letih po vojni, bilo zgrajeno v zgodnji gotski dobi. V zgodovinskih listinah je Žužemberk omenjen šele leta 1246 (So-senberch), grad pa izrecno leta 1295 (pro Castro Seusemberch), ko ga je gospod Hainzelin de Mahrenfels iz Lupo-glava prodal goriškemu grofu Albertu II. Prvi lastniki so bili grofje iz Pazina, upravljali pa so ga njihovi ministeriali. V imenu goriških grofov so na Žužemberku gospodovali vitezi Seisen-bergi, leta 1374 pa so ga podedovali Habsburžani, ki so ga dajali v najem ali zakup raznim plemiškim rodbinam. Grofje Auerspergi so ga imeli v najemu od leta 1469, leta 1538 pa je cesar Ferdinand žužem-berško gospoščino prodal bratoma Juriju in Wolfu Engelbertu Turjaškima. Po izumrtju žu-žemberške veje Auerspergov je posest prešla na njihove sorodnike s Turjaka. V posesti Auerspergov je Žužemberk ostal do konca druge svetovne vojne. Grad je bil naseljen do leta 1890, dve leti pred iztekom 19. stoletja pa je grof Karel Marija Aleksander Auersperg grajsko opremo prenesel v bližnji dvorec Sotesko. (strani za naprej) Vodoravno: 1. avtomobilska oznaka Krškega, 3. mineral z Urala, 7. področje (latinsko), 9. zidarska žlica, 10. pokrajina na jugu Francije z glavnim mestom Toulouse, 12. poznavalec lepega, 13. južnoameriška kukavica, 14. kraj na polotoku Pelješcu, 15. bližnji sorodnik, 16. stari Slovani, 18.- ljudstvo brez lastne države v Turčiji, Iraku, Siriji in Iranu, 21. najvišje ležeče mesto na Siciliji, 24. reka v vzhodni Sloveniji, 26. ljudstvo v Indokini, 27. pokrajina na jugovzhodu Kitajske, 28. poveljnik vojaške enote, 30. šiitska milica v Libanonu, 31. ime nemške teniške igralke Huber, 32. ovinek, 33. kemijski znak za tantal. Navpično: 1. strjena kri na rani, 2. ameriški jazz glasbenik (-Stan), 3. vzdevek ameriškega predsednika Dvvighta Eisenhowerja, 4. varnostnik v diskoteki, 5. madžarsko žensko ime, 6. rimski zgodovinopisec, avtor Analov, 7. mesto v južni Franciji, 8. posrednica kake osebe, 11. začetnici italijanskega komika To-gnazzija, 15. britansko otočje v Atlantskem oceanu, 17. avtomobilska oznaka Judenburga, 19. ustanovitelj RdeCega križa (Henri), 20. Perzijka, 21. človek, ki “elka”, 22. ime temnopolte manekenke Campbell, 23. pripadnik potujočih pastirskih ljudstev, 25. ime nekdanjega jugoslovanskega politika Markoviča, 27. začetnici nekdanjega smučarskega skakalca Neuperja, 29. krilo rimske konjenice. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 ' 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 •bj, ‘Bpu ‘05piy ‘p3uiv ‘lUBpUBUK»[ ‘UBunj-j ‘oep ‘ernjM ‘euug ‘iprng ‘a(piv ‘puq ‘uojg ‘tub hajsa ‘oopanSueg ‘B[aq ‘Bara ‘p.n :ouAEiopoy\ Aausara 24 Nedelja, 14. novembra 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NAD RUSIJO MRZEL ANTICIKLON ALPE JADRAN / TOPLEJE DANES OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan Vremenska slika: Nad srednjo Evropo in Alpami je območje nizkega zračnega pritiska. Topla fronta bo Cez dan prešla naše kraje, zato bo prehodno k nam pritekal toplejši zrak. C A središče srediSCo ciklona anticiklona 4 pod 10% pod 5 "K- 'Sv',* 44 ** 1 I S | 10-30% 5-10 I AAA •4’ •4- ^ I 1 30-50% 10-30 : 9WWW ^ ^ ^ ^ j 50-80% 30-60 *** fH \j^i\ *** *** I nad 80% nad 60 1 f 5-10 m/s nad 10 m/s lll^1*^ll^, TEMPERATURE AlPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA..... -1/0 TRST........ -/- CELOVEC....... -/- BRNIK....... -/-1 MARIBOR....... -2/-1 CEUE....... -2/-1 NOVO MESTO.... -2/-1 NOVA GORICA.. 5/6 MUR. SOBOTA... -2/-1 PORTOROŽ..... 6/7 POSTOJNA...... -1/-1 IURSKA BISTRICA. 3/3 KOČEVJE...... -2/-1 CRNOMEU.......- -1/0 SLOV. GRADEC.. -1/-1 BOVEC........ 6/7 RATEČE....... 0/1 VOGEL........- -3/-3 KREDARICA.... -9/-10 VIDEM...... -/- GRADEC....... -/- MONOŠTER..... -/- ZAGREB....... -2/0 REKA....... 6/7 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..:..... -4/-2 STOCKHOLM.... -1/2 MOSKVA....... -7I-A BERLIN............ 0/7 VARŠAVA...... -5/-2 LONDON....... 7/11 AMSTERDAM.... 4/9 BRUSELJ...... 4/10 PARIZ............ -1/0 DUNAJ............. 1/7 ZuRICH........... -2/9 ŽENEVA....... -3/1 RIM............. 13/18 MILAN............ 8/11 BEOGRAD...... 8/14 BARCELONA.... 8/14 ISTAMBUL..... 2/9 MADRID....... 8/17 LIZBONA...... 11/18 ATENE........... 10/12 TUNIS........... 15/25 MALTA........... 15/22 KAIRO........... 13/23 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 7.01 in zaSlo ob 16.31. Dan bo dolg 9 ur in 30 minut. Luna je vzšla ob 7.37 in bo zašla ob 16.56. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Škorpijona. Zalivamo. Posejemo diSeCo perlo. TEMPERATURE REK Reke: Mura (G. Radgona) 9°C, Sava (Radeče) NP, Sava (Radovljica) 7,6‘5C, Savinja (Laško) 8°C, Ljubljanica (Moste) !),2°C, Bistrica (Sodražica) 9,7°C, Sora (Suha) 9,2°C, Gra-dascica (Dvor) 9,6°C, Iška (Iška) 7,9°C. PUMOVANJE Danes: ob 2.54 najnižje -24 cm, ob 8.52 najvišje 57 cm, ob 15.42 najnižje -68 cm, ob 22.13 najvisje 35 cm, Tufai: ob 3.31 najnižje -19 cm, ob 9.23 najvisje 53 cm, ob 16.16 najnižje -66 cm, ob 22.54 najvisje 34 cm. Slovenija: Sosedne pokrajine: Zjutraj bo jasno, čez dan se Sprva bo jasno, čez dan se bo pooblačilo, a bo večino- bo od severozahoda poo-ma suho. Najvišje tempe- blačilo, v Alpah bodo rature bodo od 2 do 6, na manjše padavine, v niži-Primorskem do 12 °C. nah dež. V Sloveniji: Pretežno pihala burja. Ohladilo se oblačno bo, ponekod bo- bo. do manjše padavine, ki Obeti: V torek bo večino-bodo čez dan ponehale, ma suho in hladno. Pihal Na Primorskem bo spet bo severozahodnik. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Promet po Sloveniji poteka tekoče ter brez zastojev. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Voznike pa bi vseeno opozorili na možnost poledice na izpostavi jen ili mestih. V VEDNOST Uporaba meteorologije Andrej Kranjc Zadnje dni septembra je bila v Cbdbrdu v Veliki Britaniji prva evropska konferenca o aplikacijah (uporabi) meteorologije. Iz predavanj in razprav na tej konferenci je bilo razvidno, da poskušajo povsod v zahodni Evropi, v ZDA in tudi marsikje drugje na različnih gospodarskih področjih priti do prihrankov oziroma bolj ekonomičnega poslovanja s pomočjo meteorologije. Največji delež te meteorološke pomoči seveda predstavljajo vremenske napovedi, vendar ne samo te. V kmetijstvu, planiranju novih gradenj, v zdraviliščih ipd. so na primer zelo dragoceni podatki, ki so jih v daljših ali krajših obdobjih zbrale meteorološke in hidrološke službe. V resnici pa gre tudi v takih primerih za neke vrste napovedi, saj na osnovi zbranih podatkov predvidevamo, kakšne vremenske oziroma klimatske razmere lahko pričakujemo na izbranem območju. Uporabnost vremenskih napovedi je odvisna od tega, kakšna je njihova natančnost. Zato meteorološki centri po svetu vlagajo velika sredstva in mnogo dela v izpopolnjevanje računalniških modelov in v izboljšanje drugih pripomočkov za izdelovanje napovedi. Uporaba meteorologije na raznih področjih je tudi pri nas že precej razvita, saj Hidrometeorološki zavod posebne vremenske napovedi posreduje nekaterim gradbenim podjetjem, železnici, komunalni energetiki, cestni službi itd. Eno od področij uporabe meteoroloških napovedi je posipanje oziroma soljenje cest zaradi nevarnosti poledice, kar bo verjetno kmalu spet aktualno tudi pri nas. Pravilne napovedi lahko pri tem pomenijo znatne prihranke, tako neposredne (manjša poraba soli in manjši stroški razvoza, če se ne posipa, kadar to ni potrebno) kot tudi posredne (manj nesreč v primerih, ko je posipanje potrebno in tudi opravljeno). Slika s prospekta finskega proizvajalca meteoroloških instrumentov Vaisale ponazarja stroške s posipanjem cest, ki se jih da zmanjšati z aplikacijo dobrih vremenskih napovedi. - ^ Horoskop zapisal B.R.K. V OVEN 21.3.«20.4: Partner bo omenil nekoga, ki v njegovem srcu ne igra nobene vloge več. Ker jo v vašem se ima, ga boste obsipali z očitki. Izkoristite priložnost in uredite misli. BIK 21.4 - 20.5.: Ce boste med kritiziranjem partnerja preveč očitno uživali, bo prijelo še njega. Ce se bo spravil nad vas, bosta oba zagnala vik in krik. Raje uživajte po tihem. DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Bolj boste zatrjevali svojemu bližnjemu, kako radi ga imate, bolj bo sumničav. Svojo ljubezen raje pokažite ha nebesedni način, pa ga boste prepričab. RAK 22. 6. - 22. 7.: Vsekakor se spomnite nocojšnjih sanj. Ne pripovedujejo vam namreč zgolj o novih odkritjih o sebi, marveč vam nakazujejo tudi pot naprej. LEV 23.7. - 23.8,: Brez posebnega truda boste pritegnili pozornost človeka, za katerega ste se pred kratkim zaman potegovab. Ce vas ne privlači več, se raje ne odzovite. DEVICA 24 8. - 22.9.: Ker neprenehoma presojate in analizirate, odkrijete v partnerjevem vedenju tudi tisto, o čemer se njemu niti ne sanja. A eno je odkriti, drugo pripisovati. . TEHTNICA 23. 9. • 22.10.: Partner vam očita, da ste problemček brez potrebe prenapihnili v veliko težavo. Nima prav, kajti vi jo res čutite tako. Ne podcenjujete ga torej. ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.: Ce omahujete med zanesljivimi znanci in nezanesljivim, a zanimivim neznacem, izberite slednjega. Ko ga boste spoznali, bo prvim tako enak. STRELEC 23.11. • 21.12.: Sanjarite o množici prijateljev in ljubimcev, ki bi jim vselej štab ob strani. A ljudje so nezanesljivi, v sebi pa boste našli univerzalno moč in pomoč. KOZOROG 22.12. ■ 20.1.: Ce mislite, da je že napočil čas, ko lahko bližnjemu zaupate svoje skrite misli, to storite brez omahovanja. Vzpodbudih boste še njega. V VODNAR 21. 1. -19. 2.: Ne zadostuje vam, da vas občuduje zgolj ena oseba. Se najraje bi bili zvezda, ki jo obožujejo vsi. Kmalu bi zače-b pogrešati topel dotik. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Ce imate občutek, da vas partner nadzira in vam omejuje svobodo, je to zato, ker tako delate vi. Ne le njemu, pač pa predvsem sami sebi. REPORTAŽA / EVROPSKA DRŽAVA AFRIŠKEGA VIDEZA IN BOGATE ZGODOVINE Malta ■ popek Sredozemlja Jezik je čudna zmes staroarabščine in italijanščine - Kontradiktorni odnosi z Veliko Britanijo Dev ana Jovan (Radio KP) Glavno mesto La Valletta z morja Malta me tudi zaradi svojega položaja v Sredozemlju na nek način malce spominja na popek sredi našega trebuha. Tam je in sodi v preteklost, svoje je pač že naredil. Enak občutek sem dobila, ko sem preživljala svoj prvi po-daljašni konec tedna na arhipelagu, ki ga sestavlja 5 otokov: Malta, Gozo, Comino in dva otočka, ki sta samo malo večji skali. Malta je dežela, ki je nekako v vsem »old timerska«, kar v bistvu ne čudi, saj je njena zgodovina 7 tisoč letna, čeprav pričevanja o naselitvi segajo »le« 5 tisoč let nazaj. Gre za neolitske spomenike, starejše od egipčanskih piramid, ki pa z razliko od le teh ne govorijo o smrti, tem- več o plodnosti in rodnosti. Gre za povsem evropsko državo, kjer je čutiti italijanski in britanski vpliv, ki je v manjši meri plod kolonializma in v veliko večji televizije. Malta se svoje »evro-pskosti« oklepa z vsemi močmi, saj je privlačnost afriško-arabskega pola izjemno močna, zato tudi želi v Evropsko skupnost. Sodi med države, ki so temu najbližje, saj lahko računa na sponzorstvo velikega britanskega brata Londona, dovčerajšnjega krojilca njene usode, zaradi česar se je Malte oprijelo ime »angleške letalonosilke«, sedaj pa stvarnosti, na katero jo veže dokaj protislovno čustvo občudovanja in zavračanja. Pa vendar je največji čar Malte za vedno številnejše radovedne goste ravno njena sicer bolj skrita in verjetno zatrta »arabskost«, ki se kaže že kar pri jeziku. Tvori ga v glavnem staroa-rabščina z manj kot tretj-no italijanskih, oz latinskih izrazov, zaradi česar zveni podobno kot Esperanto ali Romunščina, vendar bolj grleno in mehko. In tako gre v bistvu za arabsko narečje pisano v latinici, kar je tudi vizualno zelo zanimivo saj najdemo v bistvu nam sorodne besede pisane skoraj »po naše«. Značilnemu malteškemu koleselju se reče »karoz-zin«, rahlemu skutnemu zavitku »pastizzi«, častniku »ufficjali«, katedrali »katidral«, trgu »piaz-za«, lovu pa »kacca«. Moram reči, da je bilo kar zabavno, ko so nam ob vzletu iz Rima proti glavnemu mestu Malte, La Valletti, izjemno prijazne hostese Air Malte arabskega videza, dajale napotke o tem, kako naj si spoštovani »sinju-ri« potniki v primeru nesreče nataknemo »giake-tin«, ki je postavljen pod našo »poltruno«, za pritrditev pa bo služil »ccinturin«. Ob koncu pa še vljuden »grazi«. Vdor italijanščine je torej očiten, kar odraža globoke zgodovinske, gospodarske in tudi družbene vezi s severno sosedo, zlasti še s Sicilijo od koder naj bi izvirali prvi prebivalci Malte. Tem so sledili Feničani, ki so otok poimenovali z Mah-let (varen kraj), Kartaža-ni, Rimljani, Arabci, Normani, Kastiljanci, Francozi in še posebej vitezi reda Ivanhovcev, ki so Malti dali dokončen pečat. Gre za znani malteški viteški red, katerega simbol je povsod razpoznaven in vsestransko uporabljeni značilni križ, že kar zaščitni znak Malte. Ti goreči križarski borci proti poganom so po tavanjih v Sredozemlju sredi 16. stoletja našli svoj mir ravno na Malti, kjer so skozi 250 let najprej samo negovali in zdravili bolnike, sirote, romarje, sužnje katerekoli vere in spola, nato pa so postali absolutni gospodarji otoka. Zgradili so za tiste čase sodobne bolnišnice, zato so v tem času Malto imeli za »bolničarko« Sredozemlja. Malta in manjši Gozo sta zato posuta s katedralami in cerkvami, baročno okrancljanimi in daleč prevelikimi glede na majhnost, ploskost in ne-poraščenost otokov. Na arhipelagu skorajda ni dreves. Ko se iznad oblakov letalo spusti proti Malti vidiš, da globoka modrina morja obliva sivo-rumeno pusto skalnato pokrajino, ki se na jugovzhodnem delu strmo spušča v morje in se obarva zeleno šele, ko se približaš letališču. Kako nič sredozemsko in kako zelo afriško deluje. To potrjuje arhitektura mest in naselji, ki povsem prekrivajo otok, saj je gostota poselitve ena najvišjih v Evropi. 350 tisoč Maltežanov, ki imajo svojo Univerzo in vse institucije samostojne republike, pa igra na karto turizma, čeprav je poleti 42 tisoč postelj v hotelih in zasebnih sobah dodobra zapolnjenih. Povečini gre za Angleže srednjih let, pa saj sem že zapisala, da je to dežela »old timerjev«. Tudi, ali še zlasti pri avtomobilih. Največ je au-stinov morrisov, pa škod in fordov, katerih povprečna starost je okrog 20 let! Prava senzacija so tudi raznobarvni mestni avtobusi iz štiridesetih let, povečini gre za angleške bedforde in ley-lande, ki jim vozniki skrbno loščijo karoserijo in že kar kičaste kromira-ne dele. Pločevine je ogromno, povprečno pride en avto na 2 prebivalca, saj je tudi bencin sorazmerno poceni (1100 lit za liter) in vendar v prometu, vozijo po levi, ni kaosa, čeprav je v vsej državi en sam samcat semafor, pa še ta služi bolj za dekoracijo, saj samo rumeno utripa. Na Malti tudi ni kriminala, zelo radi pa kradejo avtomobile. To me je seveda začudilo, ker avta ni mogoče odpeljati z države. Pa saj to tudi ni potrebno, so me poučili, saj služi samo za rezervne dele! Pri tako zastarelem voznem parku je to seveda povsem naravno. Veliko je tudi starih angleških telefonskih govorilnic in poštnih nabiralnikov iz časov kraljice Viktorije. . (Se nadaljuje) Ulice spominjajo na arabske »souk«