TRIBUNA
Ni dolgo tega, odkar je nekega sivega po-poldneva v pisarni šišenske postaje milice stekel klepet o varnostnih okoliših in vodjih teh okolišev. In ko sem komandirja postaje, TONETA AVSCA, v šali vprašal, zakaj še ne poznam vodje našega, krajevnega vamostne-ga okoliša, je ta nekaj časa molčal in potem spregovoril: »Veš kaj .bratec moj! Pozanimaj se v svoji krajevni skupnosti, ali točneje — v tamkajšnjem odboru za splošno ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozašči-to...«
• Taiko je dejal Tone, jaz pa sem ga vse-eno zaprosil naj foi malce pokramljala o var-nostnem okolišu m njegovem vodji. Skratka, želel sem se pogovarjati o marsičem s pod-ročja družbene samozaščite, kar me je kot krajana te in te skupnosti žulilo. Komandir Tone je poklical še dva rnlada milienika, svo ja pomočnika.
Vodja varnostnega okoliša Franc štrucl:
»Varnostne in samozaščitne naloge dobivajo
vedno nove razsežnosti.«
•  »Sprašuješ torej, kaj je varnostni oko-]iš? Nič dmgega kot del obrnočja naše posta-je milice. Varnostni okoliš je načeloma kra-jevna skuipnost z vsemi gospodarskimi, druž-benirai   Ln  družbenopolitičnimi  zmogljivost-mi.«
•  V pogovor je posegel  miličnik  Franc štrucl, vodja varnostnega okoliša Krajevne skupnasti   »Litostroj«.  Nekoliko  sramežljivo je spregovoril o svojem vključevanju v vse dnižbene,  gospodairske   in   politične   tokove omenjene krajevne skupnosti in poiidaril, da mu to pri apravljanju vsakdanjih nalog zelo pomaga. V svojem ¦varnostnem akolišu, med krajani, miladi Franc Štrucl ni neznanec, še rnairj pa je le uradna oseba, temveč je pred-vsem  družbenopoJitični  delavec ali aktrvist. To svojo trditev je Franc podprl z vrsto pri-merov iz njegove vsakdanje prakse. Pripove-doval je o tem, kako njegovi krajani uresrti-čujejo in izvajajo vrsto varnostnih in samo-zaščitnih uki-epov in na ta način ipreprečuiejo tatvine, požare, roke, pretepe in druga druž-beno škodljiva dejanja.
•  »Nskega  večera«,   je  nadaljeval   svojo pripovad &rruol,  »sera bil prost in sem  se sprehajal v civilni obleki. Raz,mišljal sem o tam in onera. In sredi razmišljanja sem za-slišal ženski glas: tovariš Frarici, na pomoč! Zagledal sem starejšo krajanko, kako se upi-ra mlajšemuToparju. Skočil sera in obvladal storilca, medtem pa  so  mimoicloči  krajani obvestili našo postajo milice. Poraoč je pra-vočasno prišJa in nepridiprav se je znašel za zapahi...«