H554
60100200
PRI
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P. 126 66001 KOPER
mw
rdSK
DNEVNIK
Poštnina phčana v gotovini Abb. postale ( gruprx
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 216 (9824)
TRST, sobota, 17. septembra 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel tzliajati v Trstu IH. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NEZASLIŠAN NASTOP BIVŠEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA
Rumor v Catanzaru šest ur ponavljal ANDREOTTI JE POTRDIL ŠEFERJU «ne spominjam se» in «ni mi znano» NAKLONJENOST ITALIJE DO SFRJ
S svojo pozabljivostjo je izzval reakcijo javnega tožilca, ki je zahteval zapisnik obravnave za morebitni sodni postopek zaradi lažnega pričevanja - Zagari: O zadevi Giannettini sem poročal Rumor ju v oktobru 1973
CATANZARO — «Uradno zahtevam zapisnik današnje in včcrajš-»je obravnave, za morebitni sodni postopek zaradi lažnega pričevanja., le besede javnega tožilca so eksplodirale kot bomba sredi včerajšnje »uravnave na procesu zaradi pokola v Kmečki banki, potem ko je »ivši ministrski predsednik Mariami Rumor dobro uro obsipal sodni "•or, javnega tožilca, odvetnike in občinstvo z «nc spominjam sc», «ni •ni znano*, «pozabil sem* in s svojim nastopom izzval ogorčene proteze vseli prisotnih, saj so v Rumorjevih besedah vsaj delno videli poštev Monlesqueujevega reka: «Ko politika pride v sodno dvorano, 1« pravica zapušča.*
Rumor, zagorel in nasmejan, v »Vctloplavi poletni obleki in s pisano kravato, je že od vsega začetka razburil poslušalce z uvodno izjavo:
“Potrjujem, da se ne spominjam •borebitnega sestanka v palači Chi-na katerem naj bi razpravljali,
*U naj potrdimo sodniku vezi med »»Slokarjem Gablom Giannettini jem 111 obveščevalno službo S1D. Pozneje
^'v.ši pravosodni minister Mario Zagari
o tem morebitnem sestanku »ral v časnikih in' zato sem se po-'»Uimal pri svojih sodelavcih, ki P? so mi potrdili, da sestanka ni “'lo. Bivši minister- Zagari mi je ®>'ed nedavnim rekel, dti je govoril
*	menoj o vprašanju Giannettini, •»udar, žal, sc tudi tega razgovora ** spominjam.*
. Odv. Tarsitano (Valpredov branike) 'je s krikom preglasil bivšega Ministrskega predsednika:	»Tako
J'®denje je nezaslišano...* In že je Ml ogenj v strehi. Predsednik sodega zbora je le s težavo pomiril Vzburjene odvetnike, ki so vse-vN-ek kričali zoper demokrščanske-Sa veljaka. Le-ta pa se je še na-PrPj neprizadeto smehljal in ponav-151: «Ne spominjam se.»
. Ofenziva odvetnikov se je začela j*koj. Pecorella (zastopnik prizadele stranke) se je lotil problematike *5r naravnost: «Kdaj ste zvedeli *5 Problem Giannettini?*
Rumor: «Ob branju Andreottijeve-Ra intervjuja z urednikom tednika “Moodo*. Pecorella ne odneha, Ru-j ur pa se mu izmika, češ da je Mlel tedaj (poleti 1973. leta) dela :fh glave z vladno krizo in zato ?’ posvetil velike pozornosti An-J^ottijevim izjavam. Ga je vprašal ''s,a.i kdaj za pojasnila? Ne. Spodnja se, da ga jc nekoč Andreotti Julašal, če kaj ve o morebitnem pst-anku, osebno pa ni imel za posebno, da bi zadevo poglobil. In f»kaj rti. zahteval od lista poprav-^5? Ni se mu zdelo potrebno, ker /j bi popravek zahteval Andreotti...
. Pecorella: «Popravek ni bil niko-
*	objavljen. In tudi v parlamentu
nihče demantiral trditve. Ste ^aj razpravljali med vladno sejo : izjavi, ki jo je Andreotti prebral ^riamentu?*
Rumor: «Ne spominjam se.*
Ob odgovoru odvetniki znova o-??,rčeno reagirajo, protestirajo, kri-grozijo. Poseže celo predsed-5* Scuteri: «Ali se res ne spomi-Mate ničesar?*
, '“Potrudil sem se, vendar če bi 'Mjil, da se spominjam, bi lagal.* i.% vrsti je javni tožilec. Ker ga t',vši ministrski predsednik skuša PrePričati, da je šele pred nekaj
meseci zvedel, da mu nekateri očitajo, da je predsedoval vladnemu sestanku,, na katerem naj bi sklenili prikriti sodniku resnico o Gian-nettiniju, dr. Lombardi seže po besedilu Andreottijevega intervjuja in prebere stavek, s katerim je predsednik vlade označil srečanje za »dejansko izkrivljanje resnice, za hudo napako*. Javni tožilec na kratko obnovi dogodke, poudari, da je
v tistem času Andreottijevi vladi sledila Rumorjeva in ker je absurdno misliti, da je bila izjava ostra samokritika, je očitno, da je Andreotti krivil svojega naslednika. Toda demokrščanski veljak se ne vda: »Nisem mislil, da je cikal name.*
In ko bivši ministrski predsednik vitraja tudi, da se ne spominja, ali mu je tedanji pravosodni minister Zagari namignil na vprašanje Giannettinija, poči bomba: dr. Lombardi zahteva zapisnik obravnave za morebitni sodni postopek zaradi lažnega pričevanja!
Sklep je dokaj očitno opomin in grožnja Rumorju, ki pa trmoglavo vztraja: Ne spominjam se. Ni bil obveščen o sestanku, na katerem so vojaški poveljniki sklenili, naj vlada ne odgovori sodstvu, ali je bil Giannettini vohun SID, pa čeprav mu odv. Calvi prebere zadevna soglasna pričevanja gen. Micelija, gen. Alemanna in adm. Heuke#t,-iia:. jig odvetnikovo opazko, češ »ali lažejo častniki, ali pa lažejo politiki* Rumor, kot pred njim Andreotti, ustreli proti Tanassiju: «višja politična instanca* v vojaškem žargonu pomeni ministrstvo, seveda obrambno. In končno se ne spominja, če se je-po pogrebu žrtev bombnega atentata udeležil na prefekturi sestanka s preiskovalci, Ve e, da je bil v Milanu.
Obravnava se začne s kratkim zasliševanjem bivšega notranjega ministra Paola Emilia Tavianija. O srečanju na najvišji ravni ne ve ničesar, ker je bil julija 1973. leta bolan in zato se ni mogel udeležiti nobene vladne seje. »Poudarjam pa — pripomni pred odhodom — da se je ni udeležil niti noben predstavnik
notranjega ministrstva.*
Vrsta je na bivšem obrambnem ministru, socialistu Mariu Zagariju. Tudi on ne ve ničesar o vladnem sestanku (tedaj ni bil sploh minister), vendar po objavi Andreottijevega intervjuja »sem sporočil tedanjemu obrambnemu ministru, da sem se tudi osebno kot pravosodni minister u-kvarjal z vprašanjem, ali je umestno prikriti z vojaško tajnostjo dejstvo, da je bil Giannettini vohun SID*. še bolj zanimiva je Zagarijeva razlaga pojma «ukvarjati se*. »Preiskovalni sodnik D'Ambrosio in glavni pravdnik Paulesu sta se obrnila name, da bi dobila odgovor na to ključno vprašanje. Komaj sem dobil gradivo, sem se napotil k predsedniku Rumorju ter ga seznanil s problemom. Pokazal sem mu dokumente, ki jih je pazljivo prebral, in poudaril, da po
mojem mnenju ne bi šlo utesnjevati dela preiskovalcev z vojaško in politično tajnostjo. Ob koncu sem prosil predsednika, naj posreduje pri obrambnem ministru.*
Zagari je bil pri Rumorju v oktobru 1973. leta. V četrtek je Andreotti poudaril, da mu je leto pozneje med razpravo v parlamentu Rumor zagotovil, da mu ni nihče prej namignil na vprašanje »agenta Z»,
Ura je 12 čez, ko bivši ministrski predsednik sede pred sodni zbor. Začenja se «show» pozabljivosti, ki bo trajal dobrih šest ur. «Ce s tolikšno lahkomiselnostjo rešujejo tako kočljive probleme, ki zadevajo etiko državnika — poudarja v današnjem uvodniku socialistično glasilo «Avan-ti» — si lahko mislimo, kako upravljajo gospodarstvo, ki zadeva tudi gmotne interese.* (vt)
OBISK PODPREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE VLADE
S kmetijskim ministrom Marcoro se je pogovarjal o razširitvi izmenjave krme, živine in tehnologije - Znižana cestnina za italijanske prevoznike na slovenskih cestah, ki vodijo v Trst
RIM — Delovni obisk podpredsednika jugoslovanske vlade v Italiji se bliža koncu. Po dolgi vrsti pogovorov. ki so prvenstveno zadevali gospodarsko sodelovanje na posameznih področjih industrije, kmetijstva, zunanje trgovine in denarništva se je Berslav šefer včeraj pozno popoldne srečal s predsednikom italijanske vlade Giuliom Andreottijem. Srečanja sta se udeležila tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Jovič in diplomatski svetnik predsednika italijanske vlade La Rocca.
Pogovor je bil kratek, toda prisrčen, zadeval pa je predvsem znano gospodarsko problematiko v odnosih med Italijo, EGS in Jugoslavijo ter vprašanja, ki so povezana z izvajanjem osimskega sporazuma. Andreotti je Šeferju zagotovil, da bo Italija posredovala pri EGS z namenom, da se Jugoslaviji zadosti, ko izraža željo po izboljšanju odnosov z državami skupnosti.
Andreotti je potrdil, da lahko na poti izvajanja osimskega sporazuma Jugoslavija vedno računa na privilegirane odnose z Italijo.
Šefer pa je poudaril zahtevo, naj izboljšanju političnega vzdušja v odnosili z Evropsko gospodarsko skupnostjo sledi še izboljšanje gospodarskih stikov. Šefer je Andreottiju potrdil zadovoljstvo jugoslovanske delegacije za razumevanje, ki ga Italija kaže v tem dialogu.
V jutranjih urah se je podpredsednik ZIS SFRJ srečal tudi s kmetijskim ministrom Marcoro, s katerim :je pogovarjal o rezultatih obojestranske izmenjave kmetijskih pridelkov, krme in živine. Tu je Šefer poudaril mnenje, da bi morala EGS pregledati in revidirati svoje poglede na sodelovanje med sicer omejeno izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo, ki je že tradicionalna. Gre predvsem za jugoslovanski izvoz koruze in živine. Šefer je Marcoro opozoril tudi na odprto
llllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||MI|||||||||||||||||ll|||||||||||||||||||||||l||||||||||||ll||MI||||||l|||i|||||||||||||llllllllinil|||||lll||l|||||||IMI|||||||||||l|l|||||||||||||||lll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllll|l||||||||||||||MI||||||||a
GALLONIJEVA POSVETOVANJA SE NADALJUJEJO
ŠELE PRIHODNJI TEDEN DOKONČNI SKLEP 0 USODI VLADE IN MINISTRA LATTANZIA
Socialdemokrati in republikanci bi želeli vladno krizo in sestavo nove koalicijske vlade - Napetost v demokršeanskih vrstah - Fanfanijevi predvolilni pozivi
RIM — Vladna preosnova, kriza ali odstop Lattanzia? Vsak dan bolj verjetno je, da bo končno prevlada la zadnja rešitev, ki bi med vsemi fifčgftila ppvzročiti najmanj škode in najmanj pretresov v že tako zrahljanih odnosih med strankami, ki pio^pir^o Andreottijevo vlado.
In dejansko tako komunisti kot socialisti menijo, da bi bila z odstopom obrambnega ministra zadeva zaenkrat rešena, brez posledic za vlado in za «politični okvir*. Nasprotnega mnenja pa so vmesne, manjšo stranke, ki skušajo izkoristiti zacjevo Lattanzio, da bi obrnile stvari v lastno korist. Gotovo ni naključje, da so prav včeraj povlekli na dan neki stari predlog PRl, po katerem naj bi sestavili tristransko vlado, v kateri bi poleg demokristjanov bili še socialdemokrati in republikanci.
Tudi namestnik tajnika KD Gai-
loni, ki vodi posvetovanja z ostalimi strankami o primeru Lattanzio, je moral ugotoviti, da obstajajo nasprotujoče si težnje. Namestnik tajnika PSDI Longo mu je ha primer vljudno, toda odločno povedal, da odstop ministra Lattanzia v tem trenutku ne zadostuje več in da mora vsa vlada odstopiti. Istega mnenja so tudi republikanci, ki so dali vedeti, da bi podprli morebitno parlamentarno pobudo KPI in PSI, s katero bi prisilili Lattanzia k odstopu, toda z motivacijo, da bi morali zamenjati ne samo enega ministra, ampak celotno vlado.
Skratka, manjše Stranke postajajo čedalje bolj glasne, njihovo nezadovoljstvo pa bi utegnilo biti usodno za življenje vlade, ko bi zadeva Lattanzio ne našla pravočasno rešitve. Stvari bi se utegnile še bolj zaplesti, če bi se pokazalo, da je res to, o čemer se v Rimu vztraj-
Rnmor pred catanzarskimi sodniki
(Telefoto ANSA)
no govori: da namreč Lattanzio ni več pripravljen odstopiti, potem ko je spočetka baje sam ponudil Andreottiju odstop. Očitno mu je nekdo svetoval, naj se ne pusti kar tako potisniti ob stran.
Vsekakor tudi te govorice pričajo, da znotraj KD temperatura raste. Poleg problema obrambnega ministra, ki resno ogroža stabilnost Andreottijcve vlade, razburkata de-mokrščanske vode še dva sorazmerno dolgoročna problema: strankin kongres z zamenjavo tajnika (skoraj gotovo je, da Zaccagnini ne bo hotel ostati na svojem mestu) in izbira kandidata za predsednika republike Da bi bila mera polna, pa so tu še novembrske volitve in izbira volilne strategije. Rezultat vsega tega je, da se v KD karte nenehno mešajo, da se ustvarjajo in rušijo zavezništva, skratka, da se položaj z bliskovito naglico spreminja.
Nekoliko razjasnitve, vsaj kar se tiče primera Lattanzia, bi moral prinesti prihodnji ponedeljek, ko bo Gal-loni imel razgovore s komunisti in s socialisti ter s tem zaključil posvetovanja. Naslednjega dne, v torek, se bo najprej sestalo vodstvo parlamentarne skupine KD, popoldne pa bo na vrsti seja vlade, s čimer bo «primer Lattanzio* na tak ali drugačen način našel svojo rešitev.
Toda kakorkoli naj se zadeva zaključi, je jasno, da se politična temperatura ne bo veliko znižala, saj se vedno kdo najde, ki poskrbi, da bi bil položaj kar se da napet. Mislimo na primer na ministra Bi-saglio in na njegov spor z Andreottijem glede prodaje družbe »Condotte*, ali pa na včerajšnji poseg predsednika senata Fanfanija. Senator iz Arezza sicer niti z besedico ni o-menil polemik v zvezi z ministrom Lattanziom, pač pa je smatral za potrebno, da je v njemu lastnem, dokaj zavitem in hermetičnem slogu opozoril, da je vendarle KD tista, ki ukazuje in odloča, in da bi zato — kot je dal razumeti — veljalo braniti obrambnega ministra in iti v spopad z ostalimi strankami. Fanfa-ni je v svojem govoru večrat uporabil besedo »soočanje*, pri tem pa poudaril, da je najbolj potrebno soočanje znotraj KD, preden bi šli na soočanje s KPI. Kljub temu pa je
^l|||«iiMiiiliiiiiiilliilllillliiiiiiiiniilliiilllli*illliiiiliillMiliii"*liiiii1'i*'i|R<ii|l'i*''nii'ii'ii'i|iii'ii1ii'i'i**ini|iiiiiiiiii>''iiiiiiiii|lll|ii'iiiiiiiiiii*i"iii"'i>'i'i|l'i<i||i'lllll'',lll*luJ|it|i|,',,,,ll,,,lll,ll''1i|fil'''"ii'iiiMMllliiiiliiiiiiitiiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiiiiiimiliilliilMiiiifliliiiiiii
SINDIKATI ZAOSTRUJEJO PRITISK PROTI PRIVATIZACIJI TEGA JAVNEGA PODJETJA
PRODAJA DRUŽBE «C0ND0TTE»: BESEDO IMA ANDREOTTI
j RlM — V ponedeljek bo vodstvo p moralo odločati o prodaji družil «Condotte» zasebnikom, naj bodo F. italijansko-ameriški ali samo ita-'J5nski kupci. Pri tem pa bo IRT ?n°rala vprašati za mnenje ministra ip državne soudeležbe Bisaglio, ki Ji Pa že povedal svoje mnenje in jMer, da mora IRI prodati «Con-s“Rc» italijanskemu kupcu, ki naj i, ejme nase (poleg visoko aktivne tg0|'dotte») tudi pasivno in defici-M’0 «Immobiliare*.
V| Mtisk sindikalnega gibanja na H^do, naj spoštuje prvotno obvezo, / be bo dopustila prodaje »Con-QRe» in da bo »lmmobiliare* pre-
šla v roke javnega kapitala, se medtem nadaljuje. Zveza gradbincev je že oklicala dve stavkovni akciji po 4 ure do 10. oktobra, ko je na vrsti srečanje med sindikalisti in zastopstvom vlade (ministroma za delo in javne soudeležbe), «Ital-stat* (o problemu družbe «Italstra-de*, ki je gradilo avtoceste in je sedaj na robu propada) in »Immo biliare*.
Tajnik FI.C Libero je s - tem v zvezi ponovil, da zahtevajo sindikati od vlade, naj z jasnimi političnimi sklepi omogočijo novo prisotnost javnega kapitala na področju gradbeništva. Pri tem je pou-
daril, da ima »Condotte* v predalih naročil za 1.300 milijard javnih del, medtem ko je mogoče družbo «Immobiliare* rešiti s sporazumom med ministrstvom za državne sou deležbe in zadružnim gibanjem. Pred tem pa je treba z zakonom o desetletni gradbeni dejavnosti in zakonom o pravičnih stanarinah o-predeliti pogoje, v katerih je lahko nepremičninska podjetnost rentabilna. Tega pa vlada doslej ni storila.
Da bi preprečili, medtem, špekulativni pritisk na borzi pred morebitno prodajo družbe »Condotte* je CONSOB, nadzorni organ nad bor
znimi operacijami sklenil omejiti borzno dinamiko delnic »Condhtte* in »lmmobiliare*, ki jih bodo lahko prodajali ali kupovali le za gotovino. Sklep velja za nedoločen čas, vendar je predstavnik CONSOB pojasnil, da bi bilo potrebno ugotoviti dejansko vrednost družbe »Condotte*, kar pa ni mogoče zgolj s pomočjo računovodskih podatkov. Vrednost «Condotte» je bila namreč določena v višini 1C mjlijard, a ta številka ne’ prepriča borznih nadzornikov.
V tej zmešnjavi, ki je rezultat vladne neodločenosti ali, kot je dejal liberalni poslanec Altissimo, dej-
stvo, da je vlada kakor »orkester brez dirigenta in kjer vsakdo igra po svoje na razglašene strune*, se neodločeno gibije še predsednik družbe «Condotte» Čorbi. On trdi, da je izpolnil smernice ministra In sicer, da je dokončal pogajanja za prodajo družbe »Condotte* (čemur so sindikati upirajo)
Da gre zgolj za besede in oklevanje pa dokazuje dejstvo, da se je Čorbi včeraj pogovarjal najprej s predsednikom IRI Petriilijem, nato pa je šel naravnost k predsedniku vlade Andreottiju v Palačo Chigi, da iz njegovih ust izve, kaj zaboga misli vlada. (st. s.)
bil predsednik senata ostro polemičen do kopice sestankov demokršeanskih struj, ki so jih priredili v zadnjih tednih. Zgpyoren je bil tudi stavek, da je za soočanje potrebno, da okjsta.ja-ta večina in manjšina, vlada in o-pozicija. In še poziv k jasnosti, ki naj bi preprečila — po mnenju senatorja iz. Arezza — da bi se soočanje spremenilo v spopad. Končno pa še volilna kampanja: KD naj jo vo di — je svetova) Fanfani — v znamenju obnovitve tiste hegemonije, ki jo je stranka zgubila pred dvema letoma. Ravno tedaj — naj dodamo — ko je bil tajnik stranke Amintore Fanfani.
CANDIDA CURZI
možnost jugoslovanskega izvoza do ločenih količin dragocenega toba ka, ki bi v ničemer ne konkuriral italijanski tobačni proizvodnji.
Med iiogovori je nadalje prišla do izraza potreba po izmenjavi informacij o tehnoloških dosežkih na področju kmetijstva, o čemer se bo še posebej pogovarjala mešana italijansko - jugoslovanska komisija.
Marcora jc šeferju zagotovil, da italijanska vlada meni, da se koristi Italije in SFRJ na tem področju dopolnjujejo. To bo mogoče še izkoristiti, če bo Jugoslavija potrdila obstoječi preferencialni režim (kot primer je navedel izvoz goveda) in pri tem izkoristila svoj položaj sredozemske države v razvoju.
Pozitivno reakcija je medtem v ita liJanških gospodarskih krogih izzvala vest, ki prihaja iz parlamenta, čeprav ni neposredno povezana z o-biskom podpredsednika jugoslovanske vJade.
Podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Radi je namreč v poslanski zbornici odgovoril na vprašanje, ki je izzvalo določeno nezadovoljstvo v prejšnjih mesecih, odkar je Jugoslavija določila za prevoz blaga od avstrijske meje preko Slovenije do Trsta. Radi je povedal, da je zaskrbljenost italijanskih prevoznikov predo-čil jugoslovanskim oblastem po diplomatski poti in da so po zapletenih pogajanjih dosegli sporazum o znižanju dajatev za tovrstne prevoze. Tako bo Jugoslavija potrdila tudi prihodnje leto 200 dovoljenj stalnim prevoznikom. Začenši s prvim oktobrom letos pa bodo italijanski prevozniki plačevali cestnino v višini 0.138 dinarja za vsako tono in za vsak kilome ter, oziroma 68 dinarjev za tranzit praznega tovornjaka in 34 dinarjev za prikolice, (st.s.)
Tito obiske Portugalsko
LONDON - V dveh tednih je u-radna obrestna mera v Veliki Britaniji bila znižana za cel odstotek. Prejšnji teden cd 7 na 6,5 odst., tokrat pa na 6 odstotkov.
BEOGRAD - V beograjskih diplomatskih krogih se je zvedelo — kot porota agencija ANSA — da bo jugoslovanski predsednik THo kmalu uradno obiskal Portugalsko. To bo prvo srečanje na najvišji ravni med obema državama, ki sta navezali diplomatske stike pred. dvema letoma, kmalu po padcu fagi stičnega režima.
Po neuradnih vesteh naj bi si predsednik Tito po uradnem obi sku v Franciji od 12. do 14. okto bra privoščil kratek oddih v slikoviti dolini reke Loire, znani po srednjeveških gradovih, nakar noj bi odšel v Lizbono.
Shod «avtonomistov»: bo v Bologni mogoče ohraniti javni red?
BOLOGNA — Skupščina »gibanja*, kakor sami sebe imenujejo pristaši »avtonomistov* in LC, se pravi organizatorjev «srečafija proti zatiranju*, je uradno izrazila svoje zadovoljstvo za glavnino zagotovil, kj jih je prejela od krajevnih oblasti emiljskega glavnega mesta pred. manifestacijo, na kateri ( tako pravijo) bo zbranih kakih 20 tisoč mladincev iz Italije in drugih evropskih držav.
Toda «gibanju» ni niti sedaj do--volj. Tako so zahtevali nova pogajanja, ker občinska uprava noče dati »avtonomistom* na razpolago glavnega mestnega trga tudi v nedeljo. Utemeljitev občinskih oblasti je znana: tega dne je na glavnem trgu pred baziliko zaključni dan evharističnega kongresa in se bo v mestnem središču zorala velika množica vernikov. Bolonjski levičarski odbor pri tem poudarja, da mora zagotoviti svobodo vsem in ne samo udeležencem «srečanja». »Avtonomisti* pa so drugačnega mnenja. Zahtevajo torej glavni trg in še nekaj mestnih dvoran, poleg tega pa tira vi jo. da jim morajo zadruge CAMST «Coon» in lastniki javnih lokalov zagotoviti dnevno vsaj dvajset tisoč večerij in kosil »po politični ceni*. Levičarska zadruga CAMST je že sporočila, da se je pripravljena pogovarjati z organizatorji srečanja, če so ti pripravljeni na razgovore.
Prav tako je odgovorilo združenje pekov, kj zagotavlja, da v dneh srečanja ne bo zmanjkalo kruha in drugega peciva.
Pač pa je občinski odbor zvečer poudaril, da ne namerava več popuščati. S svojimi ponudbami je organizatorjem omogočil, da se bo srečanje odvijalo nemoteno in brez problemov, za javni red in drugo pa noj poskrbi državna oblast.
Bolonjski prefekt Padalino je s tem v zvezi dejal, da podpira sklene krajevnih oblasti, ki so omogočile demokratičen potek srečanja. Če pa bodo„ »avtonomisti* izzvali nasilje bo. kot prefekt, ki je zadolžen za ohranitev javnega reda. prisiljen poseči. V ta namen razpolaga tudi s sredstvi, saj je v Bologni trenutno koncentriranih nad pet tisoč agentov in karabinjerjev. Padalino j« pri tem ponovil, da policija v Bologni ne bo zatirala »srečanja*, pač pa hoče zagotoviti njegov nemoten jn /miren* potek, obenem pa namerava zajamčiti bolonjskemu prebivalstvu strpijo in mirno vzdušje v drfeh manifestacij »avtonomistov*.
Bolonjska federacija socialistične stranke je v zvezi s skorajšnjim srečanjem »avtonomistov* napovedala, da bo odprla prostore vseh svojih sekcij, ki bodo na razpolago za srečanja in razprave, (st.s.)
BOGOTA’ - V Kolumbij' se polagoma vrača mir 'po nedavnih incidentih, ki so terjali po uradnih podatkih šestnajst smrtnih žrtev med demonstranti. Policija jih je ubila med neredi, ki so nastali med splošno stavko za zvišanje osebnih dohodkov. Včeraj je vlada oklicala policijsko uro, ni pa še znano, ali bo ukrep trajen.
iiMiiiiiiMMiiiiiiiiimiiiimiiiMmiMiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiimiiiimiimiiiimimniiiiittiiiiiim
PO PREKINITVI POGAJANJ O SKUPNEM PROGRAMU
Francoska levica pred alternativo: ali sporazum ali poraz na volitvah
Marchais in Fabre v televizijski oddaji potrdila, da so stališča komunistov in radikalcev oddaljena - Težavno Mitterrandovo posredovanje
PARIZ — V pričakovanju obnovit ve pogovorov — za sedaj pa še nihče ne ve, ali se bo to zares zgodilo — so v teku napol tajni sestanki med najvidnejšimi predstavniki treh strank francoske levice: komunistične, socialistične in leve radikalne. Francoski tisk posveča na primer pozornost srečanju med taj nikom PS Mitterrandom in bivšim predsednikom levih radikalcev Mau-riceom Faurom, še zlasti, ker velja slednji za spretnega in potrpežljivega posredovalca, kakršnega v tem trenutku francoska levica krvavo potrebuje.
Da bo posredovanje težko in zapleteno, zgovorno priča televizijska debata, ki so jo priredili predsnoč njim med voditeljem KPF Geor-gesom Marchaisom in radikalnim tajnikom Robertom Fabrom: razlike med njima, še zlasri glede go spodarske in socialne politike, so tako velike, da je časnikar, ki je oddajo vodil, pomenljivo zaključil s temi besedarni: «Če oba želita zgraditi socializem, potem to hočeta storiti po skrajno različnih poteh in s skrajno različnimi sredstvi*.
Jabolko spora je predvsfem dilema med zasebno iniciativo in državnim kapitalizmom. Po mnenju radikalcev bi morali črtati iz starega skupnega programa iz leta 1972 odstavek, ki je predvideval možnost, da bi delavci zahtevali od vlade (kateri pripada zadnja o-dločitev), naj nacionalizira podjetje, v katerem so zaposleni. Temu se upirajo ne samo komunisti, ampak tudi socialisti. Marchais je vsekakor med televizijsko razpravo poudaril, da bi o vsaki novi nacionalizaciji moral na vsak način'odločati parla-
ment. Povsem jasno je, da radikalci nasprotujejo tudi znatnemu zdalj-Šanju seznama podjetij in industrij, ki naj bi jih podržavili: namesto devetih velikih industrijiskih kompleksov, ki jih je predvideval skupni program izpred petih let, predlaga sedaj KPF nacionalizacijo okrog 14.000 podjeti. Na očitek Fabra, da bi to pomenilo konec zasebne pobude v gospodarstvu, je Marchais zavrnil, da je treba zagotoviti ne samo pravico do gospodarske iniciative, ampak tudi pravico do dela in do zaslužka.
Ob koncu televizijske oddaje pa je Marchais toplo pozval sogovornika, naj privoli v obnovitev pogajanj, n j, češ da so tako komunisti kot socialisti pripravljeni to takoj storiti. Fabre je odgovoril, da se bodo radikalci vrnili na pogajanja šele tedaj, ko bodo komunisti zavzeli bolj popustljivo Stališče,
Naloga, da uskladi stališča radikalcev in komunistov, pritiče v prvi vrsti Mitterrandu kot voditelju najmočnejše levičarske stranke in kot človeku, ki bo v primeru zmage levice na volitvali prevzel najbolj važne politične odgovornosti Za sedaj se je odločil za čakagje: šele v ponedeljek se bo sestalo vodstvo njegove stranke, iz katerega naj bi Izšel kompromisni predlog. Pri vsem tem pa je zanimivo ugotoviti, da francoski tisk skoraj soglasno izraža pepričanje, da bo mogoče rešiti medsebojne spore, pa čeprav so stališča pa prvi pogled tako nezdružljiva.
Vsekakor pa stoji francoska levica pred alternativno: ali-spora zum, ali volilni poraz, (tm)
ZADNJA VIST
Ob 1.47 močan potresni sunek v Furlaniji
VIDEM — V Furlaniji so to noč ob 1.47 zabeležili močan potresni sunek, ki je povzro-ičil precejšnjo paniko. Po pr* vih še ne povsem jasnih poročilih prebivalci Vidma množično zapuščajo svoje domove in se z avtomobili pomikajo na deželo. Verjetno bodo prenočili na odprtem. S potresnega področja zaenkrat ni vesti in ni znano, če je sunek povzročil gmotno škodo ali žrtve.
Sunek so zabeležili tudi v Trstu, Bocnu, Sondriu in drugih mestih.
Zdi se, da je sunek ob 1.47 bil med 7. in 8. stopnjo po Mercallijevi lestvici in da je epicenter bil nekje v gornji Karniji. Ob 2.31 so v Vidmu zabeležili drug, manjši sunek, ki dokazuje, da se je potresna dejavnost obnovila.
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
17. septembra 1977
GLEDE PODROČJA OKROG ULICE DON BOSCO
Tudi IACP zahteva preklic čudnega deželnega sklepa
Nerazumljive utemeljitve deželnega tehničnega odbora bi prepuščale mesto gradbeni špekulaciji
Sklep deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, ki je 20. julija osvojil negativno mnenje svojega tehničnega organa in-je s triletno zamudo zavrnil področni načrt za ljudske gradnje v Ul. Don, Bo sco na Pončani, kot je bil odločil tržaški občinski svet julija 1974, je vzbudil val ostrih kritik in zahteve po njegovem preklicu ne samo na občini, ampak tudi v sindikalnih in poliVčnih krogih ter v pristojnih javnih ustanovah.
V tem smislu se je izrazil tudi upravni svet Avtonomne ustanove za ljudske hiše tržaške pokrajine, ki je na svoji zadnji seji 14. t.m. izglasoval resolucijo, s katero se obvezuje odločno podpirat; napore tržaške občine pri deželni upravi, s katero se obvezuje odločno podpirati napo-e tržaške občine pri deželni upravi, da odobri področni načrt v Ul. Don Bosco, prispevati k akciji sindikatov in organizacij stanovalcev za rešitev vprašanja sedanjih najemnikov hiš v Ul. Don Bosco ter prirediti, v sodelovanju z občinsko upravo, široko posvetovanje vseh ustanov, uradov in organizacij. ki so kakorkoli pristojne za uresničevanje gradbenega načrta. da se vnaprej odpravijo vsi morebitni pomisleki in ovire.
Argumenti, s katerimi deželni tehnični odbor utemeljuje negativno stališče občinski izbiri so vsaj delno upoštevanja vredni, ko na primer dolžijo občino, da ni predložila organskega programa za ljudske gradnje, da je pri področnem načrtu za Ul. Don Bosco predviden o-troški vrtec na zemljišču, ki ga regulacijski načrt predvideva za in-, dustrjske dejavnosti, ko poudarja tehnične pomanjkljivosti predloženega načrta. Mnogo manj upravičeno je pa sklicevanje na preveliko finančno breme za pridobitev zeril-ljišč in je sploh vprašljivo, ali spadajo take ocene v pristojnost o-menjenega tehničnega organa.
Če bi deželni odbor ne preklical svojega sklepa, bi ne mogli tega tolmačiti drugače, kot da je to znamenje zelo nevarne politično - urbanistične izbire. Namesto usmerjanja, z javno pobudo in pod jav nim nadzorstvom, novih ljudskih stanovanjskih gradenj z vsem; potrebnimi javnimi storitvami v mestno središče, bi se z izgovorom na visoke cene zemljišč še nadalje silili ljudski sloji s storitvami neopremljene obrobne gete, z nadaljnjim uničenjem zelenega okolja, in bi načelno prepustili mestno središče gradbeni špekulaciji. Deželni odbor ima prav lahko izbiro; ali na področju Ul. Don Bosco gradi ljudska stanovanja s potrebnimi javnimi storitvami (otroškimi jasli,
vrtcem, trgovskim središčem in prostori za družabne dejavnosti) javna ustanova IACP, ali bo zasebna družba »Tergeste*, ki se je naravno od vsega začetka uprla izbiri tega področja za ljudske gradnje, gradila na njem. kar bo bolj ustrezalo nje nim profitom.
• Danes in jutri bo na vrtu bar kovljanskega prosvetnega društva festival komunističnega tiska, ki ga prireja barkovljanska sekcija KPI «Ma-rio Matjašič - Milan». Festival se bo danes začel ob 17. uri. ob 19.30 pa bo prof. G. Miccoli govoril o nacizmu »Od Rižarne do Kapplerjevega bega*. Sledil bo prikaz diapozitivov o Gramscijevem delu, njegove citate pa bosta recitirala člana SSG Lidija Kozlovič in Stojan Colja. Zvečer bo ples. Na razpolago jedača in pijača.
NIŽJA NAKAZILA UNIVERZI
Protesti tržaških političnih krogov
Problemi tržaške univerze so ponovno v jedru hude polemike, ki je nastala zaradi sklepa deželne u-prave, da zmanjša nakazila tržaškim fakultetam. Odločitev upravnega sveta tržaške univerze, da ne odobri proračuna za akademsko leto 1977/78, je sprožila plaz solidarnosti skoraj vseh tržaških političnih sil. Zagotovila, dana v deželnem svetu glede razširitve in ovrednotenja tržaške univerze se s tem sklepom teptajo, komunistični in socialistični svetovalci so o tem vložili vprašanji predsedniku deželnega sveta Goi melliju, da jim obrazloži razloge tega nezaslišanega sklepa in da ga prekliče in s tem izpolni dane obveze. Vprašanje so vložili tudi komunistični občinski svetovalci tr žaškemu županu. Celo. svetovalci KD v deželnem svetu so vložili vprašanje za pojasnila ob tem dogodku. Najbolj ostri so pa bili socialdemokrati, ki izjavjajo, da je tako stanje posledica zgrešenega vodenja, ki skrbi samo za Furlanijo in predvsem za Videm, tržaški predstavniki pa pasivno prenašajo ta položaj.
V KONGRESNI DVORANI V GRLJANU
VČERAJ SO SLOVESNO ODPRLI TRŽAŠKE ZDRAI(NIŠKE DNEVE
Obravnavana tema je klinična endokrinologija Danes zaključek kongresu
Pozdravni nagovori
V Grljanu so se včeraj začel; XXXI. tržaški zdravniški dnevi. 0-tvoritve so se udeležili najvišji predstavniki oblasti, med njimi vladni komisa • in prefekt Molinari. Začetni pozdravni nagovor je imel predsednik združenja tržaških zdravnikov in organizacijskega odbora kongresa prof. Elio Belsasso, ki je izrazil zadovoljstvo, da se tržaških dnevov udeležuje toliko u-glednih zdravnikov in univerzitetnih docentov. Poudaril je tudi po-
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bodo zaradi šolske sezone njeni prostori odprti tudi ob ponedeljkih do vključno 3. oktobra.
■"""""'•"'"‘""M""   milim..m                
VČERAJ V KOMPRENZORIJU PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE
V glavnem zaključeno delo komisij na kongresu alternativne psihiatrije
Avtonomisti zopet kontestirajo • Danes nastop Daria Foja
»Avtonomisti* so uprizorili ponovno kontestacijo na mednarodnem srečanju alternativne psihiatrije: včeraj (»poldne je skupinica kakih 50 mladincev zasedla ravnateljstvo psihiatrične bolnišnice, kjer je, tajništvo kongresa, nato pa so se avtonomisti preselili v kinodvorano, kjer se jim je pridružilo še nekaj udeležencev kongresa, večinoma radovednežev, med njimi mnogo Francozov. Eden se je celo slekel, se povzpel na streho parkiranega avtomobila, izrekel nekaj nerazumljivih stavkov in se nato vrnil v dvorano, kjer je bila v teku skupščina. Avtonomisti so postavili v bistvu dve zahtevi; boj proti represiji z vsem, kar sodi zraven (izpustitev političnih jetnikov na svobodo itd.) ter boj za stanovanje (»avto-redukcije* stanarin bi ne smeli več kaznovati in prav tako bi bilo treba dovoliti zasedbo praznih stanovanj). Razprava o teh in o drugih vprašanjih, ki so jih udeleženci sproti postavljali, se je zavlekla v pozne večerne ure.
Včeraj zjutraj se je nadaljevalo zasedanje študijskih komisij. Najbolj živahno je bilo v šotoru, kjer je bila
S SEMINARJA NA LICEJU «PETKAUCA>
Priložnostnih narkomanov je na šolah kar precej
Prof. Semeroni bo danes orisal osebno raziska. narkomaniji na tržaških višjih šolah
vo o
Danes se na liceju »Petrarca* zaključi 4-dnevni seminar za profesorje v'šjih šol na problematiko mamil. Zjutraj bo dr. Claudio Semeroni o-risal zbranim pedagogom osebno ra-z skavo o narkomaniji na tržaških višjih šolah.
Poseg prof. Romana Botteghelli Ja na včerajšnjem predavanju je bil zelo konstruktiven in pedagoški. Skušal je nuditi profesorjem smernice, katerih naj bi se poslužili ob pojavljanju narkomanov na šoli. »Važno je pazljivo opazovanje vsake njihove kretnje. I-očujemo narkomane lahftih in težkih mamij, posledice vsakega pa so različne. Zavedati se moramo, da uživalcev težkih mamil na naših šolah ni. kajti preveč so »zaposleni* z vbrizgavanjem v žile psiljotropskih snovi. Priložnostnih u-živalcev mamil je dosti in prav te morgmo spraviti na pravo pot. Spoznamo jih že na prvi pogled: pogled jim je prazen, brez izraza, v dialogu so odsotni, strmijo drugam. so zasanjeni. zamaknjeni, lične mišice so jim negibnq, nepremične. Dalje so v večnem strahu, nemimi so, neprespani, zenica jim je ozka (za uživalce opija) ali pretirano razširjena (zaradi trenutnega pomanjkanja opija), opazna je potrtost, pogosta menjava značaja. Vse te značilnosti bi morali pedagogi in starši skrbno opazovati.* Dalje le prof. Botteghelli govoril o izkušnjah v svojem centru pri Sv. I-vanu, kjer s skupino zdravnikov, so-c!alnih delavk in prostovoljcev skuša rešiti mlade iz krempljev te strasti.
Poooldre pa je prof. Gianfranco Grambassi, član reklamne ustanove »Pubblicita — Progresso* razlagal dosedanje delovanje ter poudaril. da v okviru reklame do sedaj za mamila ni bilo še ničesar napravljenega in še dolgo tudi ne bo, in to predvsem zato, ker se ustanova zaveda, da čim večja informacija obstaja pa čeprav v nega tivnem smislu, tem .bolj se pojav veča.
Rpsnf razmere v Ritlmeyerju
V četrtek so se člani pokrajinskih tajništev FIDEL - CISL in FL ELS - ČGEL sestali s člani upravnega sveta -zavoda za slepe »C. Rit-tmeyer», da bi se pogovorili o ob novitvi delovne pogodbe, ki je za padla 30. junija lani.
Sindikati N prve dni letošnji**
julija predlagali, da bi tudi za u-službence omenjenega zavoda veljal vsedržavni dogovor med vlado in sindikati o uslužbencih javnih ustanov, ker je delovni odnos v zavodu «Rittmeyer» urejen na podlagi pogodbe za krajevne ustanove iz leta 1973. Toda predsednik upravnega sveta Scarazzato, ki se je najprej osorno izrazil proti sindikatom, je nato poudaril, da je po njegovem mnenju pravična dosedanja plača na podlagi delovne pogodbe 1973 -76. Na zahteve sindikatov pa ni znal predlagati drugačne alternative in se je skliceval na deficitarni položaj zavoda ter na deželo, ki ni pripravljena dajati nadaljnjih denarnih prispevkov.
Spričo vztrajanja sindikalnih predstavnikov, pravi tiskovno poročilo pokrajinskih tajništev, da bi se našla kompromisna rešitev upoštevajoč dejanske razmere v zavodu «Rittmeyer», je Scarazzato poudaril popolno zaprtost in je celo namignil na možnost skrčenja števila osebja. Izjavil je tudi, da ne bodo več plačali vsote 100.000 lir, ki jo je upravni svet avtonomno že določil za uslužbence, kot nekakšno podporo in brez nobene zveze z novo delovno pogodbo.
Zaradi vsega tega in spričo resnega položaja zavoda «Rittmeyer», so bile sindikalne organizacije prisiljene prekiniti razgovore, obrnile pa se bodo na krajevne ustanove in politične sile, da se ugodno reši vprašanje osebja in sploh storitev v zavodu «Rittmeyer».
Seja dolinskega občinskega sveta
Odobren obračun finančnega leta 1976
Dolinski občinski svet je na si nočnjii redni seji soglasno odobril obračun za finančno leto 1976 in obenem potrdil pregledovalce obračuna za letošnje leto. Finančno leto se je zaključilo z občutnim primanjkljajem nad 260 milijonov lir, kar je v glavnem posledica znatnega dolga pokrajinskemu konzorciju za prevoze. Na seji so razpravljali še o privoljenju družbi A-quila za gradnjo bencinovoda in o hitri cesti. Seja se je precej zavlekla, zato bomo o tem obširneje pi šali prihodnjič. Vsekakor je treba opozoriti, da bo glede teh problemov javni sestanek v petek v Ric-manjih,
y. i*.
v teku razprava o problemu emargi-nacije žensk. Živahno, ker so udeleženke najprej odstranile (tudi zgrda, ko je bilo to potrebno) vse moške iz šotora in same pričele z razpravo; uvodno poročilo z naslovom »ženska in norost* je podala Franca On-garo Basaglia, žena Franca Basaglie.
V Miljah je zasedala komisija o vlogi krajevnih uprav; osnovna tema razprave je bilo soočenje med delom, ki so ga doslej opravili v Arezzu in v Trstu. O tem sta obširno poročala odbornika za psihiatrično skrbstvo pokrajin Arezzo in Trst. Lisi in Panizon, nakar se je razvila razprava, v katero sta med drugim posegla tudi bivši predsednik tržaške (»krajine Zanetti in predsednik pokrajine Gher-si. še posebno pozornost so posvetili skorajšnji umestitvi pokrajinskega zdravstvenega konzorcija, ki naj bi pomenil pomemben korak k združitvi psihiatrične oskrbe v centrih za umsko zdravje z zdravstveno oskrbo. Vendar pa so mnenja o tem deljena in potrebna bo vsa zavzetost demokratičnih sil, da- se končno doseže pravilna reforma zdravstvenih storitev v tržaški pokrajini.
Včeraj so zasedale tudi številne druge komisije, nekatere pa niso zaključile dela, ki se bo tako nadaljevalo danes. Točen program današnjega dne je tako še uganka, kajti predvidena je bila skupščina vseh udeležencev v šotoru, vendar pa bo v šotoru nadaljevala z delom ženska komisija Vsekakor pa je gotovo, da bo v popoldanskih urah nastopil Dario Fo. ki bo s svojo gledališko skupino uprizoril «Burkaški misterij*, vendar nekoliko spremenjen glede na zadnje politične dogodke. Sicer pa se Fo včeraj ni hotel razgovarjati s časnikarji, ker je bil zelo utrujen.
Ob koncu naj še omenimo dogodek, do katerega je prišlo med včerajšnjo oddajo «3 per 3» na tržaškem italijanskem radiu.. Pri oddaji sta sodelovala psihiatra Basagjia in Casagrande: obširno sta govorila o trpljenju umskih bolnikov in prav tedaj so jo prekinili, češ da je na sporedu pesem Ornclle Vanoni »Sto male*. To je seveda razbyrilo oba psihiatra, ki sta iz protesta nemudoma zapustila sedež tržaškega radia. Ker je šlo za direkten prenos, so številni Tržačani telefonirali na RAI in izrazili nezadovoljstvo zaradi dogodka.
Novo tajništvo sekcije PSI za Rocol in Staro mitnico
Pred sinočnjim se je sestalo novoizvoljeno vodstvo sekcije PSI za Rocol in Staro mitnico, ki je ob prisotnosti člana pokrajinskega izvršnega odbora Arnalda Pittonija izvolilo iz svoje srede enotno politično tajništvo. Za sekcijsko tajnico so imenovali Lauro Degrassi„ za podtajnika Tullia Maverja, izvršilne naloge so sprejeli še Fabio Petrucco, Livio Benedetti in Eraldo Ceccljini. Razpravljali sp nato o kandidatu-
rah za rajonske in občinske volitve, med katerimi naj bi upoštevali tudi vključitev neodvisnih in so pregledali nezadovoljive razmere v obeh rajonih, glede na pomanjkanje šolskih prostorov, zelenih površin, javnih storitev in nezadostnega skrbstva za starejše ljudi. Vsa ta vprašanja bodo poglobili na skupščini članov sekcije, ki so jo sklicali za prihodnji četrtek.
• Vodstvo deželne bolniške ustanove
javlja, da je deželni odbor odobril stalež in novo številčno ureditev zdravstvenega in tehničnega osebja z univerzitetno izobrazbo tržaških bolnišnic. To bo med drugim omogočilo tudi uporabo osebja za ambulantne storitve in za službo preventivnega zdravstva.
Danes se v itivanski cerkvici poročita
LIVIO in SANDRA Obilo sreče v skupnem življenju,Jima želijo člani krjšfa,, mladinske godbe.
membnost letošnje medicinske teme kongresa, to je klinične endokrinologije, ki je med najbolj privlačnimi in zanimivimi polji zdravniške znanosti sploh. Zadnje čase je ta veda nap-avila velike in odločilne korake, predvsem po zaslugi izpiljenega laboratorijskega raziskovanja. Endokrinologija je torej znanost, ki je v nenehnem razvoju in zato je potreba informacij še toliko večja. Po pozdravu prof. Belsas-sa so spregovorili še rektor tržaške univerze prof. de Ferra, dekan medicinske fakultete prof. Campail-la, nato še dr. de Favento, dr. Sos-si, občinski odbornik za zdravstvo Zanini :n deželni odbornik Romano, ki je tudi uradno odprl kongres. Vodilna nit vseh pozdravnih nagovorov je bila ugotovitev, t’a se zdravniki pri svojem delu srečujejo z vedno večjimi težavami, ki jih bo treba nujno premostiti in k temu bodo brez dvoma pripomogli tudi tržaški zdravniški dnevi, saj se tu srečujejo zdravniki iz raznih držav, ki si izmenjujejo izkušnje in iščejo nove nač ne bodočega dela.
Sledilo je še nagraje\anje zaslužnih tržaških zdravnikov, ki so dobili štipendije za izpopolnjevanje v različnih klinikah in univerzah izven Trsta.
Že zjutraj je b:)a prva okrogla miza, na kateri so razpravljali o nadledvičnih žlezah in poapnenju žil. Uvodno poročilo je imel prof. Biglieri iz San Francisca, dopolnjevali pa so ga priznani znanstveniki, nakar se je razvila diskusija, ki je pripomogla k točnemu razumevanju obravnavane teme.
Popoldan so razpravljali na temo «Paratiroidi in kalcij*, moderator je bil prof. L. A. Scuro iz Verone. Po debati so šli vsi udeleženci kongresa v muzej Revoltella, kjer jim je župan inž. Spaccini priredil sprejem
Danes str v kongresni dvorani hotela «Adriatico Palače* v Grljanu na sporedu še dve okrogli mizi, ki bosta obravnavali razne aspekte obolenja notranjih žlez. Začetek razprave je predviden za 9. uro.
Z današnjim dnem bo konec tržaških zdravniških dnevov in upati je, da so pripomogli razčistiti zdravnikom prenekatere pojme in prispevati tehten doprinos klinični endokrinologiji.
• V torek, 20. septembra, ob 18. uri bo v prostorih zavarovalnice »Generali*, Ul. Trento 8, konferenca na temo: »Inflacija in. brezposelnost, bolezni našega časa*. Predaval bo prof. Libero Lenti.
OD DANES NA MONTEBELLU
RAZSTAVA «TUTTOZOO»
Znali iz vseh koncev sveta od sesalcev do ptičev in plazilcev
Na velesejemskem razstavišču so v teku zadnje priprave, saj bo danes ob 9. uri otvoritev sejma »Tut-tozoo*. V dveh paviljonih za skupnih 4.000 kv. m površine se že šopiri na stotine primerkov živali v lepo urejenem okolju. Delavci so že vče raj pripravili drevesca, veje, najrazličnejše zelenje in vse, kar je potrebno, da bi se živali čimbolje počutile.
Goste bodo na današnji otvoritvi sprejeli predsednik velesejemske u-stanove Faraguna, generalni tajnik Linassi in zoolog ter izvedenec Angelo Lombardi, ki je dal svoj strokovni doprinos za pripravo te razstave. Priznati je treba, da so se prireditelji potrudili, saj so paviljona spremenili v pravo »noetovo barko*, ki pa jo lepšajo zelenje in miniaturna jezerca z labodi in plemenjaki. Izbor živali je res čudovit in posrečen; od devetmesečnega tigra, ki ima kljub mladosti spoštljive razsežnosti, do malih levov, gepardov, medvedkov, pum, mladih vrečarjev, lam, merjasceV in dveh flegmatičnih dvogrbih kamel, ki sta že prejšnje dni dokazali, da ju vrvež sploh ne zanima in ne moti.
Opičjih vrst bo prav tako precej od šimpanzov, gibonov, javskih maka kov do praopic. Živopisanl ptičji svet bo nedvomno navduševal staro in mlado, saj bo pravi kalejdoskop barv od najrazličnejših papagajev, tukanov, fazanov, pelikanov, avstralskih nojev in pavov. Marsikoga pa bo zanimal čaroben svet plazilcev, od kač, iguan do nedolžnih želv. Jasno niso
Med nastavljenimi živahni Je tudi dvogrba* kamela prava puščavska »ladja*
pozabili niti na običajne človeške prijatelje psičke in mucke.
Poleg živali bodo razstavljali vse potrebno za njihovo vzdrževanje. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi' posterje iz skoraj vseh živalskih vrtov in slike iz tako imenovanih zoosafarijev. Od teh bodo največji poudarek dali živalskemu vrtu tipa »zoosafari* iz Bussolenga ob Gardskem jezeru. Poleg tega bo tudi ekološki propagandni material, ki bo vabil občinstvo, naj spoštuje in ljubi živali.
Razstavljene živali bodo tudi na prodaj, manjše si bo lahko privoščil marsikdo, večje pa le ustanove ali turistična podjetja, saj v naši bližnji okolici nimamo živalskih vrtov in ekzotičen primerek je lahko uspešna vaba za turiste. Odsvetujejo pa nakup živali iz izključno prestižnih razlogov, kot se povečini dogaja, saj bi v takem primeru žival trpela, ker ji bi manjkalo topline.
Na razstavišču so poskrbeli tudi za ljubitelje fotografskih posnetkov, saj so pripravili ex tempore »Foto-safari*. Udeležencem bodo izročili film ‘za barvne diapozitive, ki ga morajo amaterji vrniti pred zaključkom razstave.
Od danes bomo lahko za borih tisoč lir gledali živali iz vseh koncev sveta. Razstava bo odprta do 27. septembra od 9. do 13. in od 14. do 20. ure.
Drevi koncert v srbskopravoslavni cerkvi
Drevi ob 21. uri bo v srbskopravoslavni cerkvi pel zbor *Le voci bianche della citta di Tricste» pod vodstvom prof. Edde Calvano. Tudi ta glasbeni večer je v okviru prireditve iSettembre musicale*, ki ga je pripravila tržaška avtonomna turistična in letovišča?;skc. ustanova. Nastopajoči zbor je bil ustanovljen leta 1?69 in je dobil priznanja tudi v Jugoslaviji, Avstriji, Švici in Franciji. Zadnje čase ga zaradi kakovostnega petja primerjajo dunajskemu zboru <Wiener Sdnger K noben*.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. septembra 1977 ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične za vse razrede 21. septembra 1977 ob 8. uri.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. septembra 1977 ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične za vse razrede 21. septembra ob 8. uri.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Sv. Cirila in Metoda* z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. septembra 1977 ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu in v cerkvi na Katinari. Po maši otroci gredo v šolo.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu obvešča, da začetek šolskega leta 1977/78 bo v torek, 20. septembra 1977 s šolsko mašo v cerkvi sv. Ivana ob 8.45. Začetek pouka bo v sredo 21. septembra 1977 ob 8. uri.
Ravnateljstvo državne srednje šole «lgo Gruden* v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša 20.9.1977 ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše.
Ravnateljstvo državne srednje šole Ivan Cankar sporoča, da bo začetna šolska maša dne 20.9.77 ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši bodo dijaki šli v šolo, kjer bodo dobili prva navodila.
Ravnateljstvo slovenske strokovne šole #Galvani» sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. t.m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši dijaki gredo v šolo v Ul. Matteotti 12.
Slovenska osnovna šola Dragotin Kette v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. septembra 1977 ob 9. uri v šolskih prostorih.
Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Levstik sporoča, da se bo šolsko leto začelo s šolsko mašo, ki bo v cerkvi na Proseku dne, 20. septembra 1977 ob 8.30 in v župni cerkvi v Sv. Križu ob 9. uri. Na Proseku in v Sv. Križu se bo redni pouk začel v sredo, 21. septembra, ob 8. uri.
Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Erjavec v Rojanu sporoča, da bo otvoritvena šolska maša za novo šolsko leto 1977/78 v torek, 20.9.77, ob 11. uri v rojanski župni cerkvi. Dijaki se bodo zbrali v razredih ob 10.30 in dobili vsa potrebha navodila.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv.. Jakobu sporoča, da bodo šolske maše dne 20. septembra kakor sledi: pri Sv. Jakobu ob 9. uri; za šolo »KETTE* ob 9. uri (na šoli); za šolo »ŠIROK* ob 9.30: za šolo »GREGORČIČ* ob 9.30 (na šoli); za šolo SKEDENJ ob 17.30.
Srednja šola Srečko Kosovel - Opčine sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 20. t.m., ob 8.30 v župni cerkvi na Opčinah .Dijaki in profesorji naj pridejo naravnost‘'V’‘ceWkev, po maši pa v šolo.
Sporočamo, da je šolska maša za osnovno šolo »Oton Župančič*, Sv.
Ivan, 20. t.m., ob 16. uri. Zbirališče v šoli ob 15.30.
Zadruga NAŠ KRAS
vabi na odprtje razstave slikarja samorastnika
Konrada Peternelja Slovenca
in kiparja
Radomira Boškoviea
ki bo danes ob 20.30 v Kraški galeriji v Velikem Repnu
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
prireja v sredo, 21. septembra 1977, v prostorih NŠK v Ul. sv. Frančiška 20/1 ob 19.30 razstavo brkinske slikarke s Prelož
VINKE ZAKRAJŠKOVE
s prireditvijo pod geslom
»BRKINI VABIJO*
Predstavil jo bo Maks Zadnik, avtor nagrajene knjige »Istrski' odred*.
Nastopil bo tudi oktet iz Košane
Vabljeni!
SLOVENSKA SKUPNOST Sekcija Prosek - Kontovel
vas vabi na
NAŠ PRAZNIK
ki bo jutri, 18. septembra, na Proseku, na zadružnem prostoru »Pri Balancu*.
Program;
—	Ob 14.30 začetek s sprevodom z narodnimi nošami iz prosvetnega doma k spomeniku in nato na , prireditveni prostor.
—	Ob 15.00 koncert proseške god-, be, nato nastopijo:
—	Pevski zbor iz Divače pod vodstvom Edija Raceta
—	Ansambel Lojzeta Hledeta iz števerjana
—	Pevski zbor Rupa - Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka
—	Folklorno pevska skupina »Le Comitč des traditions Val-dotaines* francoske manjšine iz Doline Aoste.
—	Govornika: dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS, o zadnjih dogftd&h, Pa Kt>rs$kem — dr. Drago Štoka, deželni svetovalec, o našem političnem položaju.
—	Od 20.00 do 2‘.00 ure prosta zabava z ansamblom Lojzeta« Hledeta iz Števerjana.
Preskrbljeno bo za prigrizek in domačo kapljico
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
VABIMO
VAS V VRSTE ČLANOV SAG!
V TA NAMEN ORGANIZIRAMO:
a) RAZGOVOR - AVDICIJO
za vse nove člane — igralke in igralce — gledališča, ki bo v ponedeljek, 19. septembra 1977, od 18. do 20.30 in v sredo, 21. septembra, ob istem času v prostorih našega gledališča, Ul. Montecchi 6, IV. nadstropje (stavba »Primorskega dnevnika*).
Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki so dopolnili 17. leto starosti in ki želijo posvetiti pretežni del svojega prostega časa gledališču. K vpisu vabimo tudi interesente s podeželja in iz mestne okolice. V ta namen opozarjamo, da je dejavnost gledališča (vaje, grupno delo, razgovori, gostovanja itd.) omejena zvečine na večerne ure in le izjemoma na popoldanski čas.
b) GLEDALIŠKI STUDIO seminarske oblike
za začetnike oziroma za vse, ki se želijo sistematično ukvarjati z gledališčem.
V studio (gledališko šolo) se lahko vpišejo vsi, ki jih za nima to področje umetnosti, vabljeni pa so predvsem mlajši interesenti (učenci osnovnih, srednjih in višjih šol), ki bodo kasneje lahko bistveno izpolnili kadrovsko sestavo ansambla SAG.
Predmetnik studia - seminarja bomo sestavili v sodelovanju s samimi interesenti in s pomočjo gledaliških strokovnjakov, vsebinsko pa naj bi zaobsegal ta odročja gledališke umetnosti: sproščevalne vaje, odrske improvizacije in doživljajski procesi pri ustvarjanju vloge; odrski govor; gib (govorica telesa); izbrana poglavja iz zgodovine gledališča in drame; vodeni ogle di gledaliških in kinematografskih predstav ter debatni gledališki kažipoti.	,
Kolikor bi se prijavilo več najmlajših (osnovnošolskih in srednješolskih otrok), bi razdelili studio - seminar na dva oddelka.	i
Namen studia - seminarja je uvesti vse mlade interesente v področje gledališke ustvarjalnosti, nuditi jim zadostno strokovno znanje, ki je podlaga za kasnejše aktivno sprejemanje gledališke umetnosti in oživiti njihov smisel in sposobnosti za organizacijo in animacijo na tem področju kulturnega udejstvovanja in koristne uporabe prostega časa. V ta namen vabimo vse, ki se želijo vpisati v Sagov studio - seminar na informativni sestanek, ki bo v sobot«, 24. septembra 1977, ob 17.30 v prostorih našega gledališča, Ul. Montecchi 6, IV. nadstropje (stavba »Primorskega dnevnika*).
Izkoristite svoj prosti čas v Slovenskem amaterskem gledališču! Igra, zabava, gostovanja in turneje, družabno življenje In še marsikaj prijetnega!
TlITtOZOO 77
17./27. septembra
URNIK; 9.-13. / 14.-20.
PRODAJNA AZSTAVA IVALI ZA DRUŽBO
VSTOPNINA: 1000 LIR (ZNIŽANA 800) VHOD TRG DE GASPERI 1
Tržaški velesejem
Gledališča
TEATRU STAB1LE: drumsKa sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Vpisovanje abonmajev pri krožkih podjetij, združenj, sindikalnih organizacij in šol. Potrditev fiksnih abonmajev do 30. septembra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. Informacije Teatro Slabile tel. 567201.
Kino
Ariston 16.00 «Padre padrone*. Paola in Vittoria Tavianija. Omero Ant® nutti, Saverio Marconi. Barvni lilij1, Mignon 16.00 »Simbad e 1'occhio della tigre*. Barvni film.
Nazionale 16.30 »Paperino e C. ® vacanza*. Walt Disneyeva risank* Po risanki še «11 levriero picchia-tello*.	•.
Grattacielo 16.00 »Una donna alla .**" nestra*. Romy Schneider, PhilipP* Noiret. Barvni film.
Excclsior 16.30 «L’inquilina del P®140 di sopra*. Lino Toffolo. Barvni ffl®-Fenice 16.00 »Airport 77». Barvni M®' Eden 17.00 '«I1 prossimo uomo*. Sean Connery. Barvni film.
Ritz 15.30 »La spia che mi amava*. Roger Moore, Barbara Bach, Curt Jurgens. Barvni film. Filodramniatico 16.00 »Fraulen Kitty»-Prepovedan mladini ■ pod 18. leto®' Barvni film.
Cristallo 16.00 «Quinto potere*. Pe4ef Finch, William Holden, Faye naway. Barvni film.
Aurora 16.30 «Car wash», PrepovedaP mladini pod 14. letom. Barvni ftt®' Capitol 16.30 »Attenti a quei due»-Tony Curtis, Roger Moore. Bari' ni film.
Moderno 16.30 «11 corsaro nero*. Bud Spencer, Terence Hill, Barvni fih® Ideale 16,30 »Ai confini della reali®*' Znanstvenofantastični barvni fd®' Impero 17.00 «E' nata una stella»> Barbara Streisand, Chris Christofef son. Barvni film.	.
Vittorio Venelo 16.30 «L'altra meta del delo*. Monica Vitti, Adriano Cele® tano*. Barvni film.
Astra Zaprto.
Volta (Milje) 17.00 «Non čredo * nessuno*. Charles Bronson. Bari® film.
Izleti
SPDT prireja jutri, 18. septembri' avtobusni izlet na Grintovec. Vzpon gre mimo koče na Kokrškem sed®' Za neplanince je možnost vzpona žičnico na Veliko planino. Odhod aV tobusa ob 6.30 izpred sodnijske pa**” (Foro Ulpiano).
ia® ,
BANCA Dl CREDITO Dl TRlESTC TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TEČAJI VALUT V MILANU
DNE 16. 9. 1977
Ameriški dolar: debeli
'i icit a-o A-	drobni
Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma; debeli drobni
Dinar; debeli drobni
877,5« 857.-1542.-365.5« 177.5« 24,1« 375.-53.2« 780.-350.-1.36.— ]73.— 152 — 20.6« 20.5« 42." 42."
menjalnica
vseh tujih valut
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 17. septembri
FRANČIŠKA
Sonce vzide ob 6.46 in zatone 19.13.
ob
Dolžina dneva 12.27. — na vzide ob 11.19 in zatone ob 21
Jutri, NEDELJA, 18. septembri
IRENA
Vreme včeraj: najvišja temperi1®^ 18,6 stopinje, najnižja 14.7, ob 13. 18,6 stopinje,' zračni tlak 1012.2 ustaljen, vlaga 6H-odstotna, nebo j" oblačeno, brezvetrje, morje n1,r temperatura morja 20.6 stopinj®
ROJSTVA IN SMRTI
Tr
Dne 16. septembra 1977 so sc v j stu rodili 3 otroci, umrlo pa je oseb'
UMRLI SO: 98-letna Maria . vd. Camocino, 80-letna Giovanna v ^ tura. 88-letna Maria Predonzani, letni Francesco Purich, 50-Jetni 5* cello Vatta, 78 letna Leontina vd. Devescovi in 70-letna Anna C® ni vti. Fogar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20 30)	2j,
Trg Oberdan 2, U' T. Večali®
Ul, Znrzutti 19. Ul. Bonomea ««• ,5) (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 d« 2“sv.
Trg Ca vana 1, Trg Giotti Frančišek) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od 20.30 dalje)	,ev.
Trg Cavana 1, Trg Giotti Frančišek) 1.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA
Nočna služba za zavarovance ,e|. ■n ENPAS od 22. dn 7. ure: te št	732 627	fn
V predprazničnih in prazničnih dnevna in nočna služba deluj® pretrgoma do 7 ure dneva po ku	To velja za zavarovance	n(
(NADEL. ENPAS Dnevni P«z,v „1 telefonski številki 68-441, nočni P* številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI (f),
Roljunec; tel. 228 124; Bazov®*' 226-165: Opčine: tel. 211001: tel. 225 114: Božje polje Zgom®; ^ 225-596; Nabrežina: tel. 200-121 • sljan: tel. 209-197: žavlje: tei- 21 Milje: tel. °71-124.
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
17. septembra 1977
Vljudnostni obisk v Dolini
VČERAJ SO DELAVCI DEMONSTRIRALI
Oster protest iraškega delavstva proti nameravanemu zmanjšanju zaposlenih
Delavcem je govoril Franco Sartori, elan osrednjega vodstva FLM
\ Včeraj dopoldne je bil na vljudnostnem obisk« na dolinskem županstvu novi poveljnik karabinjerjev za tr-j sko področje, polk. Vannucchi. Dalj časa se je zadržal v prijetnem pogovoru z županom Edvinom Švabom, ki
je gostu obrazložil položaj dolinske občine
r""n.....................................................................m............m...........................................
Deželni odbor odobril obračun za leto 1976

. Deželni odbor je proučil in odo-“''il obračun za leto 1976. Tokratni °“račun je precej drugačen tal ^ejšnjih, saj mora upoštevati nove "orine štiriletnega načrtovanja. Po--S tega so precejšnje razlike s Poračunom, saj je imela dežela I °Sromne izdatke zaradi lanskoletnega majskega potresa. Namesto Ndvidenih 285 milijard in 730 mi-Npnov lir je dežela porabila 589 Jnilijard. Upoštevati pa je treba, "o je bil med tem poslovnim letom j Ustanovljen tudi solidarnostni sklad j?V Pomoč prizadeti Furlaniji, ki je P®>el 3i. decembra vkrfiiženih 253 I bilijonov lir. Finančno poslovanje *° zaprli s 5,9 milijarde prebitka, tega so tri milijarde uporabili ? Prejšnjih mesecih za investici-* v produktivnih dejavnostih.
Deželni prispevki za razvoj turizma
. Deželni odbor je na predlog od | Iraka za turizem Bertolija odobril Tč 'prošenj za prispevke pri izbolj-nvj jn povečanju hotelskih zmogljivosti v naši deželi, v skupnem Teslai skoraj 252 milijonov lir. Med Jhigimi bodo deležni prispevka tu-hotelski obrati v devinsko-nabre-*"iski občini.
. Dežela je tudi nakazala ,2ia.,OTiU-bnov lir prispevka za izgradnjo sečnice «Florianca» v Trbižu, 755 bilijonov in 500 tisoč lir pa je namenjenih sedežnici s planine Varmost J? hrib Crusicales in izgradnji planske postojanke v občini Forni 5| Sopra.
Razna obvestila
homurni zbor Glasbene matice pri
T z vajami v ponedeljek, 19. sep-s<nbra ob 20.30 v Gallusovi dvorani. Tea Ruggero Manna 29 in vabi k delovanju vse dosedanje in nove <Vce.
Vodstvo TPPZ sporočiripevcem, god-*9ikom in recitatorjem, da bo od-°6 za nastop v Codroipu danes, 17. 4*v, ob 18. uri z avtobusi iz Bazo-*cri Bodite točni.
PRIDELEK VINA V DEVINSKO - NABREŽINSKI OBČINI
V NOTRANJOSTI SLAB OB MORJU PA BOLJŠI
Trgatev bo v zadnjih dneh septembra in v začetku oktobra
Kakšna bo letošnja bera grozdja. koliko bo vina in kdaj lahko pričakujemo trgatev, so vprašanja, ki si jih zastavljajo vinogradniki v občini Devin Nabrežina. Po izjavah prizadetih, se slika odstopanja od normale občutno spreminja od področja do področja, pa tudi sami pridelovalci vina si o tem niso e-notni. Kar se da prav gotovo iz tega izluščiti, je resnica, da pridelek vina letos ne bo dosegel 2.035 hi, to je v zadnjih petih letinah, kakor nam govori statistika, najvišja številka. Spomladna slana in kasnejša toča sta dejansko krivca za to, da bodo vinogradniki ob občuten del pridelka grozdja, ki je v začetku obetal nedvomno izredno in rekordno letino. Od vremenskih neprilik najbolj prizadeto področje so vinogradi na severnem delu občine, nai Krasu, začenši z maksimalno vrednostjo odstopanja v Trnovci, Praprotu, proti šempolaju. Prečniku, Slivnem in Medji vasi. Po oceni samih prizadetih, naj bi vremenske neprilike na tem področju pobrale v povprečju vsaj 40 odstotkov pridelka, po o-cenah preiskovalne komisije zava-fovžUnicg,, pj'f kkteri "sh vihbgf-adni-ki zavarovani, 'pa najdbi na najbolj Pri?a<fc£jb jPP<jfp£jih r znašala škoda celo 62 odstotkov. V obmorskem pasi/ pa je slika povsem drugačna: letina ne bo slaba, saj je grozdja ce: lo več kot lani. Če se bo vreme ob držalo, bo tu trgatev okoli 25. t.m., na področju Krasa pa po prvem tednu v oktobru.
I. Pertot.
Mali oglasi
'^EM stalno hišno pomočnico, največ let. za vilo na Opčinah z drugim osebjem. Na razpolago tudi Prenočišče. Zelo dobri pogoji. Tevton 36231.
S(‘ja sekcije SSk za Dcvin-Nahrežino
Tajništvo sekcije Slovenske skupnosti za občino Devin - Nabrežina je na svoji zadnji seji razpravljalo o urbanističnih in gradbenih vprašanjih, ki se akutno pojavljajo v nevarni obliki za Slovence.
Po poročilu tajnika dr. škerka. prisotni so soglasno ugotovili:
1. Državni zakon št. 10 od 28. 1. 1977 je izredno asocialen in podpira velike gradbene špekulacije. Gradbeništvo preide v roke velikih podjetij in v naših krajih bodo domačini gradili svoje hiše z izredno težavo.
Zato bi bilo nujno odpraviti ali temeljito spremeniti gornji zakon.
2.	V devinsko-nabrežinski občini so še vedno v teku špekulativne gradnje, kar ima za posledico velik dotok tujcev in s tem hitro in znatno spremembo etnične sestave.
Nujno je potrebno, da se onemogoči nadaljevanje takšnih dejavnosti, kajti v nasprotnem primeru bodo domači Slovenci v nekaj letih postali povsem neznatna manjšina.
3.	Deželna oblast namerava z novimi predpisi v zvezi z varianto, ki je v teku, praktično onemogočiti domačinom, da gradijo v domačem kraju, kar bi imelo med drugim za posledico znatno izselitev iz naših vasi. Zato je nujno potrebno upreti se takšnim načrtom in zagotoviti bivanjske in gospodarske potrebe domačemu prebivalstvu.
4.	Družbi Sistiana Golfo in Cave di Sistiana sta predložili prošnji za gradnjo 3000 stanovanjskih enot, s pretvezo turizma.
Ti visoko špekulativni načrti bi popolnoma spremenili obličje občine, kajti ostali teritorij občine razpolaga s 3300 stanovanjskimi enotami.
Takšne imcfaUVe morajo zato biti za vrnjene. ..Obeijem treba omogočiti, na celotnem .področju občine, le takšno turistično dejavnost, ki' bi zagotovila primerno zaposlitev zlasti domačinom in vsekakor uporabo o-balnega področja za vse prebivalce.
Franko Volk v Sesljam/
V prostorih devinsko-nabreiinske letoviščarske ustanove v Seslja na bodo danes odprli slikarsko razstavo. na kateri sodeluje, ooleg slikarjev Pina Caldarula in Renata Manuellija. tudi slovenski tržaški umetnik Franko Volk. Volk ie znan tudi širši javnosti, predvsem za radi novega in svežega sporočila l<i ga je vnesel v grafično tehniko. to je uporaba računalnikov. Odprtje razstave bo danes ob 18. uri.
Dekliški pevski zbor IGO GRUDEN
obvešča svoje članice, da bo prva vaja v sredo. 21. t.m., ob 20.30 v društveni dvorani. *
''iiiiNiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiHiiiimimiiiiliiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiKiM
BENEŠKI DNEVNIK
NA ČETRTKOVEM STUDIJSKEM DNEVU V LIPI '
Oster protest zaradi pomazanja spominskega obeležja na Kamenici
V pripravi je odgovor društev deželnemu odborniku za kulturo
N četrtek jc bil v Lipi (špeter) indijski dan, ki so ga beneška kul-i bia društva in Zveza slovenskih j,Seljencev iz Beneške Slovenije or-j^hizirali za vodilne člane posamez
društev. Srečanja so se udele-jjj‘l Predstavniki društev iz Nadiš-
dolin,
t^“ie, iz Rezije
Hn
iz Terske in Karnajske in Kanalske doline, j’,K° da so prisotni predstavniki te-j-^rialno krili celotno ozemlje, kjer j v‘io Slovenci v videmski pokrajini.
It, udijski dan se je pričel s krat-j h111 poročilom predsednika kultur-I F8a društva «Ivan Trinko* dr. Vi-1 v!1114 Cerna o obisku delegacije slo-J vt nske manjšine pri predsedniku I c?de Andreottiju. Kot član delega-I ( J® je čer,io lahko nudil do/olj iz-pojasnila o vsem, kar je zadalo prisotne.
|(j 1tedila je razprava o zahtevah.
na.i jih v tem trenutku beneški |j]0venci naslovijo na pristojne o-v?sU. Razpravo sta uvedla prof. (Vrino Qualizza in dr. Ferrucco lovora, pobuda zanjo pa je prišla jjhia, ki ga je deželni odbor. Miz riu Poslal upravnim, šolskim in kul-Cfjim ustanovam v zvezi z zaščito ^■kovnih posebnosti dežele. Prisotno se povsem strinjali, da zaščito
posameznih «govorov», o katerih go vori odbornikovo pismo, ne more biti nadomestilo za globalno zaščito slovenske manjšine. Razprava se je v glavnem vrtela okrog problema jezika in šole, segla pa je tudi na področje gospodarstva in splošnega razvoja Benečije. vOžjo skupino prisotnih pa so poverili, da na osnovi smernic, ki so izšle iz razprave, izdela odgovor, ki ga bodo društva poslala deželnemu odborniku za kulturo.
Drugi del dneva je bil •posvečen notranjim problemom društev in njihovemu delovanju. Tako so prisotni kritično razpravljali o delu, ki so ga društva opravila v zadnjem času. ter nakazali smernice, po ka terih naj bi se odvijalo bodoče de-lovanje. Ob koncu srečanja so prisotni razpravljali tudi o ustrahovalni mazaški akciji proti spomeniku na Kamenici, ki so jo neznanci o-pravili pred kratkim. V zvezi s tem dejstvom so sprejeli naslednjo re solucijo:
Predstavniki kulturnih društev in Zveze izseljencev ,iz Beneške Slovenije (iz Nadiške, Karnaiske, Terske, Rezijanske in Kanalske doline), zbrani v Lipi 15. septembra 1977, u
gotavlja, da so neznanci pomazali spominski kamen, ki stoji na Kamenici v občini Srednje, kamen, ki je simbol nekdanje avtonomije slovenskega prebivalstva Benečije in srečanja med sosednjimi narodi, ki krepi vezi bratstva in medsebojnega spoštovanja ter potrjuje vrednote kultur in jezikov, katerih nosilci so ti narodi;
Odločno obsojajo taka bedna te-oistična in škvadristična dejanja, ki hočejo ohranjati duh nasilja, nestrpnosti in objestnosti, ki ga je v te kraje prineslo fašistično obdobje.
Potrjujejo svojo privrženost vrednotam demokratičnega sožitja in u-veljavljanja načel svobode in pra vice, ki jih izraža naša republiška ustava.
Pozivajo phlitične sile in oblasti, naj zavzamejo jasna stališča proti tistim, ki napadajo demokratično strukturo države in ki hočejo pre prečiti mirno sožitje med našimi ljudmi.
Pozivajo sile javne varnosti in sodstvo, naj iščejo krivce in udarijo po njih, ki so zakrivili tako grobo žalitev čustev naših ljudi in naše slovenske zavesti.
Tržiške ulice so bile včeraj do-! poldne polne ljudi v modrih delav-j skih oblačilih. V sprevodu so iz lad I jcdelnice prišli na Trg republike ti-! soči delavcev tega velikega indu-! sirijskega objekta v znak protesta ! proti ravnateljstvu, ki je prejšnji i dan napovedalo, da pošlje s 1. ok ' tobrom v dopolnilno blagajno 500 delavcev. Tem naj bi v začetku prihodnjega leta sledilo nadaljnjih 700. To svojo odločitev utemeljuje ravnateljstvo Italcantieri s pomanjka-| njem naročil. Sindikati menijo, da gre v tem primeru za izsiljevanje, kajti ravnateljstvo si hoče na ta način pridobiti . ladjarje, ki bi od vlade zahtevali prispevke za to, da naročijo nove ladje v tukajšnjih ladjedelnicah.
Na včerajšnjem shodu, ki ga je otvoril član tovarniškega sveta Pa-renzan, je svoje pozdrave prinesel tudi član druge ladjedelnice istega podjetja, N:gri iz Castellamare.
Glavni govor pa je imel Franco Sartori, član vsedržavnega koordi nacijskega odbora FLM, ki je dejal, da skušajo delodajalci in med nje je prištel tudi voditelje državnih podjetij, zvrniti krivdo za sedanje stanje na delavstvo in na njegovo «brezdelje». Italijanski kovinarji, je dejal Sartori, pa so večkrat in tudi pred kratkim dokaza li, da znajo v hitrem tempu zgraditi ladje, če je to potrebno. Problem krize italijanskih ladjedelric ni v delavcih, je še dejal Sartori, marveč v menažerskih nesposobnostih vodilnih funkcionarjev.
Sartori je še pozval delavstvo naj ne sprejme ukazov o dopolnilni bla gajni :n naj gre 1. oktobra na red no delo.
Po pogovoru so se delavci v sprevodu vrnil, v tovarno.
Na pobudo raznih deželnih svetovalcev bo v sredo v deželnem svetu v Trstu razprava o tem sanju.
O krizi v ladjedelnici je bil govor na izrednem sestanku pokrajinskega vodstva PSI. Socialisti so 'z-razili ponolno podporo delavcem ladjedelnice.
Dijaki klasičnega liceja «Primož Trubar» in učiteljišča «Simon Gregorčič* pa naj se zberejo v šoli v Ulici Alviano ob 9. uri. Maša bo v šolski kapeli v istem poslopju. Dijaki slovenske trgovinske šole pa nai se zberejo pred svojo šolo v Ul. Vittorio Veneto ob 8.30.
vpra-
Vprašanja zdravstva na sestanku KF1
Goriška federacija KPI je priredila prejšnji večer v Tržiču pokrajinsko srečanje o vprašanjili zdravstva in socialnega varstva. Kot je poudarila poročevalka prof. Gianna Perella, so komunisti sklicali sestanek v želji, da bi najprej preučili vprašanja socialnega varstva in zdravstva v goriški pokrajini in na-
to da bi o teh vprašanjih tudi izvedeli za mnenje drugih političnih in socialnih sil ter vseh, ki delujejo na tem področju. V svojem poročilu je Pirellova analizirala položaj bolnišnic, zdravstva na splošno, centrov za handikapirane in druge posebne primere, položaj domov za starčke in oskrba za starčke tudi izven teh domov.
Po izčrpni diskusiji je spregovoril posl. Sergio Scarpa, odgovoren za vprašanja socialnega varstva pri osrednjem vodstvu KPI. Obrazložil je stališče stranke do teh .vprašanj v vsedržavnem merilu.
• Ravnateljstvo tehničnega zavoda «Gajilei» obvešča dijake, ki obiskujejo to šolo tako v Gorici kot v Tržiču, da bodo na prvi dan šolskega leta delili vpisnice za pristop k natečaju za brezplačno dobavo šolskih knjig.
V PRIREDBI PD <tOTON ZUPANCIC»
_	V
Danes in jutri v Standrežu zaključna kotalkarska revija
Nastopi tudi Tanja Vižintin, ki jo na državnem tekmovanju dosegla Id. mesto
Na ploščadi doma «Andrej Budal* v štandrežu je vse pripravljeno za drugo zaključno kotalkarsko revijo domačega prosvetnega društva «0-ton Župančič*, v kateri sodeluje 65 domačih kotalkaric in kotalkarjev, ki so se dolge mesece vadili pod vodstvom sposobne .Sonje Cernecca. Revija bo danes in jutri ob 20. uri.
Mladi kotalkarji bodo pokazali svoje dosedanje sposobnosti na kotalkah. V prvem delu bodo prikazali štiri letne čase, pomlad, poletje, jesen in zimo. Gledalci bodo lahko sledili plesom otrok po cvetočih travnikih spomladi, kopanju v morju v vročih poletnih dneh, plesu z dežni ki v jeseni in plesu snežink v zimi.
Sledile bodo štiri točke, v katerih nastopa tudi najmlajša kotalkari-ca. komaj triletna deklica, ki je na kotalkah komaj mesec dni.
V drugem delu so na sporedu samostojne in skupinske točke na najbolj različno glasbo. Tu bo Tanja
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMimiiMiiiiiiiiiimiiuiMiMuiiiiiiMiiMiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiikimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiimiiiiinifiiiiMiuMiiiiiiiiiiiimiiiiina
Z MLADINSKEGA SEMINARJA V BOHINJU
Zanimiva in vzpodbudna stališča mladincev do vprašanj, ki zanimajo našo skupnost
Mladi se liocejo upravičeno angažirati v manjšinskem organiziranem življenju - Potrebni modernejši prijemi v naših organizacijah
V okviru mladinskega je bila v nedeljo miza o mladinski
seminarja j v Jugoslaviji ter mladi
iz obme j- | žiranju mladine v mestih, kjer je zjutraj OKrogla j nih občin v Sloveniji.	| praktično zamrla vsa prosvetna de-
problematik: v ! Pogovor ob okrogli mizi je začel ! javnost in so mladinci edini, ki še
zamejstvu. Udeleženci seminarja I Igor Komel, ki .je v svojem ndro-so se že v petek razdelili na pet Čilu prikazal delovanje in cilje skupin, ki so bile osnovane na te- Mladinskega odbora, za njim pa
V TOREK, 20. SEPTEMBRA
Začetek pouka v slovenskih šolah
V torek, 20. septembra, se prične letošnje šolsko leto v šolah vseh sto-rieftj. Otroci, ki , obiskuješ sloveni ske osnovne šole. naj se zberejo pred šolami ob 8.30, zatem bodo šli k začetni šolski maši.
Dijaki- • nižje—srednje šole «Ivan Trinko* rtaj sc zberejo pred šolsko stavbo v Ulici Alviano ob 9.30. Mašo bodo imeli v šolski kapeli pol ure kasneje.
ritorialni podlagi. Posebno skupino pa so sestavljali predstavniki občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije iz obmejnih občin. Še isti dan so skupine pregledale mladinsko • delovanje na svojem področju, vsaka skunina je tudi sestavila poročilo o najvažnejših problemih, s katerimi se srečujejo mladi.
Naslednji dan so se skupine srečale s člani Mladinskega odbora SKGZ, kateremu so predočili te--žave in glavne značilnosti njiho vega delovanja. S skupino čred stavnikov mladine iz Slovenije pa so pregledali dosedanje sodelovali je in možnost nadaljnje okrepitve |mdtfš6boiirih stikov. Mladinci' iz., Slovenije so predlagali nadaijeva- ' nje predavanj o manjšini po šolah •ijl,..podjetjih v, Sloveniji, zavzeli , so se tudi z.a skupne proslave in seminarje, ki nai bi se jih udeležili mladinci slovčnskc narodnost ne skupnosti v Italiji in italijanske
so načelniki vseh petih skupin na jedrnat način podali' zaključke, do katerih so prišli. Vsi so bili enotnega mnenja, da mladinsko vprašanje ni samo vprašanje mladih, ampak celotne narodne skupnosti. Veliko skrb so posvetili kadrovanju, kateremu smo doslej posve-
nekaj delajo.
Premalo se je tudi sledilo študentskemu gibanju, ki zavzema v italijanski družbi pomembno mesto in tudi v okviril naše narodnostne skupnosti nasploh, mladine Da še posebej. V Gorici bo treba v ta namen poživiti delovanje Enotnega dijaškega odbora, da bo bolje sledil delovanju na šoli in da bo hitreje zavzemal potrebna stališča,
čali premalo pozornosti. Neredko j ne pa samo caplja! za odločjtva

OB 30-LETNICI
PROSLAVA PRIKLJUČITVE GORICE K ITALIJI
Zupan De Simone je poudaril važnost zadnjih mednarodnih dogovorov za izmenjavo s sosednjimi kraji
V Gorici so včeraj proslavili 30 letnico priključitve k Italiji. Proslavo tega dogodka sta občinska :n vojaška oblast pričeli s polaganjem vencev v parku Rimembranza, navzočnostjo z zlato medaljo odlikovanih praporov, med katerimi je bil tudi prapor občine Bologna. O-brambno ministrstvo je predstavljal podtajnik Giuseppe Caroli. Po zaključku svečanosti v parku Rimembranza, katere se* je z dvema preletoma udeležila tudi eskadrilja italijanskega vojnega letalstva «Freccie tricolori*, sč je po Kor-zu razvil sprevod, v katerem so najprej korakali predstavniki civilnih oblast' ter zastopniki bojevniških organizacij, za njimi pa,so svojo parado uprizorili vojaki mehanizirane brigade Gorizia ter divizije Julija, ki so na čelu z vojaško god bo korakali po Korzu do Travnika, kjer so najprej svečano dvignili državno in občinsko zastavo, potem pa so sledili govori.
Župan Pasquale De Simone je o-svetlil zgodovinske dogodke v drugi svetovni vojni in po končani vojni v Gorici, Na racionalen način je opisal razvoj položaja v Gorici do podpisa mirovne pogodbe ter i-talijansko rešitev vprašanja pripadnosti Gorice. Sklepni del njegovega govora je bil bolj stvaren. V njem ugotavlja pomembnost odprte meje z.a izmenjavo človeških izkušenj in kulturnih dobrin. «Razkol, ki ga je meja povzročila leta 1947, se je spremenil v most za promet in trgovino. Zadnji mednarodni dogovori omogočajo še večje možnosti razvoja in izmenjav s sosednjimi ljudstvi in v Podonavju.* Župan je nadaiic omenil krizo v nekaterih industrijah, ki grozi z zmanjšanjem zaposlitvene ravni.
Po govoru generala Antonia Gua-lana. ki je na čelu divizije Mantova vkorakal v Gorico, je podtajnik Giuseppe Caroli dejal, da se je Italija odpovedala reševanju mednarodnih sporov s sTo, ampak da išče pot k stabilnim odnosom na ■ podlagi sporazumevanja. Govoril je tudi o italijanski notranjepolitični situaciji, v zvezi s katero je dejal, da je italijansko ljudstvo sposobno iz sedanjega procesa zgodovinskega preobrata iziti okrepljeno, kar dokazujejo prvi znaki izboljšanja gospodarskega položaja. Poudaril je o dločnost italijanske demokratične družbe, da odbija napade tistih, ki
rimajo veče v demokracijo in ki s stojim delovanjem razkrajajo družbo.
Hude posledice padca
V	četrtek zvečer okoli 21.30 so dobili na Senenem trgu v Gorici 40-letnega Franca černettija. ki je ležal onesveščen na tleli. Černett ja so takoj odpeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da je imel močan pretres možganov. Zato so ga odpeljali v videmsko bolnišnico, saj je bilo njegovo stanje res hudo. Kar pa se tiče nezgode, v kateri je zadobil hude udarce ne vemo še ničesar, saj policija še raziskuje ta primer.
V	petek okoli desete ure pa se je na križišču med Ul. Mattioli in Ul. Rossini pripetila prometna nesreča. 69-letni Fiorello Fiorolfi iz Trsta, Ul. Šalita di Gretta 9, bo okreval v šestih dneh. V nesreči si je laže poškodoval desno koleno in levo uho.
se ie namreč dogajalo da so ljudi* s strokovnim znanjem podkovani zapuščali naše organizacije. Skrajni čas je bil, da smo se začeli soočati s tem problemom.
Iz poročili je bilo nadalje možno razbrati, še vedno premalo angažiranja v naših organizacijah, predvsem v prosvetnih društvih. Treba bo poiskati nove. prijamo, ki bodo omilili brezbrižnost mladih do delovanja društev. Prevečkrat se namreč dogaja gla so , mladi pri siljeni spoštovati način dela, ki se je usidral v prosvetnem delovanju n jim ne ustreza. Po drugi strani pa ne smerno na noben način zanemariti vloge prosvetnega društva pri obstoju in razvoju naše narodnostne skupnosti. Zaradi tega bo treba najti primeren način. Ra odstranimo obstoječe težave, ki izvirajo tudi iz generacijskega konflikta in da okrepimo sodelovanje med prosvetnimi in športnimi dru štvi. Mladina se mora tako organizirati. da bo sposobna razreševati specifično svoje in manjšinske probleme, kar pa se do sedaj ni dalo v naših društvih. S tem nočemo ustanavljati novih društev ločenih («i obstoječih organizacij. Mladinske skupine ali odseki bi morah delovati v tesni povezavi s prosvetnimi in športnimi društvi, iz katerih hi pozneje društva čr pala ,.*>Lreben kader.
Nerešeno je tudi vprašanje nacionalne angažiranosti športnikov, kjer je sicer zbrano največje število mladih. Vse prefnalo so športniki seznanjeni z našimi narodnostnimi problemi in prevečkrat se tudi dogaja, da se naša športna društva, predvsem nogometna, po-italijančujejo. Nedopustno je, da so nekateri slovenski nogometni klubi nacionalno mešani in da sprejemajo italijanski pogovorni jezik. Namesto zagnanosti za točko in zrna go bi morali prevladovati nacionalni interesi. V tem okviru morajo tudi navijači spoznati, da ni pomembna samo zmaga ekipe, za katero na vijajo, ampak je važno tudi to. da društvo združuje slovensko mladino in dokazuje našo prisotnost na tej zemlji.
Problemi so vidni tudi pri anga-
mi mladine večinskega naroda. Podoben odbor bo nujno ustanoviti tudi v Trstu, da se bolje poveže delovanje vseh slovenskih višjih srednjih šol in obenem zagotovi dijaškemu delovanju določena kontinuiteta. V dijaškem delovanju moramo ugodno oceniti posredovanje problemov naše narodnostne skupnosti .širši italijanski javnosti. Pričakujemo tudi boljšo organiziranost študentovske mladine na trža ški in ljubljanski univerzi.
Vse premalo oo/ornosti smo doslej tudi posvečali delavski in kmečki miadihi, ki jc preveč ore puščena sami sebi.
Ob pregledu mladinskega delovanja v Bohinju smo načeli tudi možnost pos luževanja mentorjev nri delu z mladino, podobno kot v Sloveniji.
Karel Devetag
Ni denarja za cestna dela
dr-ni v
Zaradi pomanjkanja denarja žavno. podjetje za ceste ANAS stanju dokončati takoj avtocestnega priključka med Gorico (Tržaška cesta) in Vilešem. To je povedal u-pravni ravnatelj podjetja ANAS dr. I.ombardo podžupanu Zucalliju, ki je bil v četrtek v Rimu. Za zaključek del potrebujejo 377 milijonov lir.
ANAS pa bo najbrž našla denar za gradnjo nove državne ceste od novega mos u čez Sočo v smeri Krmi na in Vidma. Začetna denarna sredstva naj bi našli v proračunu prihodnjega leta. Proučili bodo tudi prvi načrt v luči pripomb krminske občine. Morda bodo novo cesto povezali tudi z obstoječo cesto na Maj-pici.
Danes si obljubita večno zvestobo v Škrbini
ERNA ŠIBELJA in
KARLO LAVRENČIČ
Ob vstopu v zakonsko življenje jima čestitajo starši, brat, sestri, vnukinji in sorodniki.
Vižintin, ki je po številnih tekmovanjih na občinski, pokrajinski in deželni ravni zastopala štandreško društvo «Oton Župančič* in Goriško sploh na državnem tekmovanju začetnikov v Rimu v nedeljo 11. septembra letos. Mlada in nadarjena kotalkarica je v močni konkurenci 40 nastopajočih dosegla častno 13. mesto, Po enoletnem kotalkanju .je to velik uspeli. Tudi na nocojšnji in jutrišnji reviji bo izvajala tekmovalni program.
Upajmo, da bo prirediteljem vreme naklonjeno in da bodo gledalci prišli do pravega užitka.
Delo šlandreške krajevne skupščine
V	četrtek zvečer so se sestali člani štandreške krajevne skupščine, da bi poslušali poročilo občinskega -arhitekta dr. Arine Torggler Scan-dolari. Ta je obrazložila določbe novega zakona Bucafossi, ki ga je nedavno osvojila tudi goriška občina, štandreški obrtniki so arhitektu obrazložili zahtevo, da bi svoje delavnice lahko zgradili v neposredni bližini vasi. Prav tako so člani konzul-te še enkrat poudarili svojo zahtevo po drugačni lokaciji tovornega p> sta.iališča.
Na seji skupščine je bil tudi govor o znani zadevi otroškega vrtca in domačini so se izrekli proti prevažanju otrok v mesto. Drevi bodo na vaškem prazniku zbirali protestne podpise, ki jih bodo prihodnje dni izročili županu.
Na seji pa je naravnost zavrelo ko se je izvedelo, da se občina ne drži sporazumov o omejitvi zemljišča za ljudske gradnje. Pred nekaj dnevi sn obe-inski tehniki hoteli vdreti na dvorišča Ottorina Culota in Vojka Nanuta, češ c<a bodo tu gradili hiše za orožniško stanovanjsko zadrugo. Protesti zainteresiranih so trčili ob zid izjav odbornika za javna dela, ki ne spoštuje sprejetih obvez.
Natečaj za uradnika na občini Sovodnje
Občina Sovodnje ob Soči je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto občinskega uradnika. Začetna letna plača je 2.-400.000 l'r in odgovarja 5. plačilni ravni. Tej se doda draginjska doklada, trinajsta plača, itd. Je možnost napredovanja v treh plačilnih razredih;'ki praktično podvojijo osnovno plačo.
Za pripustitev k natečaju je potrebna diploma viš;e s-ednje šole, starost med 18. in 30. letom, ustno 'n pismeno obvladovanje slovenskega jezika. Med pismenimi nalogami je predviden tudi prevod iz italijanščine v slovenščino ter iz slovenščine v italijanščino.
Rok za vlož tev prošenj zapade 31. oktobra. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na županstvu v Sovodnjah.
Slikarka M. C. Peršolja razstavlja v Manzanu
V	hali športne hale v Manzanu bodo danes popoldne ob 17. uri otvo-rili razstavo goriške slovenske slikarke Marije Gracije Peršolja. Razstavljala je že večkrat doma, dobila je tudi laskava priznanja. Letos je razstavljala v gostišču Imii-terna d'oro na goriškem gradu in v Moo Gallery v Milanu. Sedanja razstava bo odprta le dva dni, ob priliki mednarodnega srečanja motociklistov, ki bo v Manzanu.
• 21. septembra ob 16. uri se bo v veliki telovadnici UGG pričelo športno delovanje vseh sekcij UGG in mladinskega centra Olimpia. Vodstvo UGG vabi vse zainteresirane starše in športnike, da se javijo pri poverjenikih.
Kino
Gorica
VERDI 17.00 22.00 iPohziotto sprint*. Maurizio Merli in Lilij Čarati. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 «11 colosso di fuo-co». E. Borninen in V. Miles. Barvni lilm.
MODERMSSIMO 16.00-22.00 «Cria cuervos*. Chaplin in Cochita. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «11 muechio selvaggio*. W. Holden in E. Ber-gnine. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.00—22.00 .-Super gong*. F. Taylor in G. Donaid. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE 18.00- 22.00 «11 colosso di Rodi*.
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Dersu Uza-la, piecolo uamo della grande pia-nura*.
Noro Gorica in okolico
SOČA *Sandokan tiger iz Malezije*. A-meriši barvni film ob 18.00 in 22.00.
SVOBODA «E1 Dorado*. Ameriški barvni film ob 18.00 in 22.00.
uESKLE Zaprto.
- '
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani Ulica Carducci 38. tel. 2268.
Udeleženci bohinjskega seminarja med premorom
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo Ulica Toti 52, 'tel. 72701.
OB 60. OBLETNICI BOJA PRI CARZANU
JUNAŠKA EPIZODA SLOVENSKEGA PROSTOVOLJCA V1. SVETOVNI VOJNI
Pokojna prof. Pivko in italijanski general Petorelli sta pripravila drzen načrt za preboj fronte v Južni Tirolski
Ne bo odveč, če se spomnimo mi sami, a tudi italijanska javnost na sicer že precej pozabljeno junaško epizodo slovenskega vojnega dobrovoljca pok. prof. dr. Ljudevita Pivka in njegovega sodelavca. italijanskega že tudi pokojnega generala Cesare Potorel-lija, med vojno generalštabnega kapetana in pozneje polkovnika i-talijanske vrhovne komande. Piv-kovo ilegalno ime je bilo tedaj cPavlini*. Petorillijevo pa «Finzi».
Njuna drzna in skoraj neverjetna skupno pripravljena zamisel je bila, da z odprtjem sektorja v Carzanu, ki mu je poveljeval Pivko, omogočita vdor italijanske voj-
0MHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllllll Hilli Ulili IIIIIIIMIIII Hill
Aljaški plinovod bo veljal
10 milijard dolarjev
MONTREAL — Plinovod, ki bo napotil naravni plin iz Aljaske proti vzhodnim ameriškim državam bo predstavljal najvažnejšo gradnjo, kar so jih kdaj koli načrtovale in sedaj skušajo izvesti ameriške zasebne družbe. Plinovod bo dolg 4.500 milj (vsaka milja znaša 1852 m), a stroški za izgradnjo bodo znašali več kot 10 milijard dolarjev. Znani naftovod,- ki povezuje petrolejske vrelce v Aljaski s pristaniščem Valdez je dolg le 800 milj ter je veljal 7,7 milijarde dolarjev.
Področje naravnega olina Dri petrolejskih vrelcih v Pruthot -Bay v Aljaski skriva v sebi. vsaj tako menijo, okoli 26 trilijonov kubičnih čevljev (vsak kubični čevelj je nekaj manj kot ena tretjina kubičnega metra), kar pomeni okoli 10 odstotkov vseh znanih svetovnih rezerv plina. Prevedeno v dolarje to pomeni okoli 40 milijard dolarjev.
Pri načrtovanju so upoštevali tri različice za prevoz tega olina. Prva naj bi šla preko severnega Yukona do ustja reke Mc Kenzie ier se potem odvijala po dolini te reke proti jugu. Ta različica bi koristila tudi izkoriščanju izvorov naravnega plina, ki so ga Kanadčani odkrili ob ustju reke McKenzie (7 trilijonov kubičnih čevljev). Ekologi pa so menili, da bi bila ta smer katastrofalna za ekologijo.
Drugo rešitev je predstavljala napotitev plina iz Aljaske ob že obstoječem naftovodu do pristanišča Valdez na jugu Aljaske Plin pa bi nato prevažali z la-ljami do ZDA. Ta načrt pa bi bil najdražji.
Tretja različica pa .je predvidevala prevoz plina do Fairbanksa po sledi naftovoda. Od tam naprej, naj bi plinovod prešel reko Yukon in potem britansko Kolumbijo, Alberto ter Saskatche-wan ter končno dospel do Chicaga. Ob polni zmogljivosti (ki bi bila seveda odvisna od pritiska plina v vodih), naj bi plinovod posredoval 3 milijarde in 400 milijonov kubičnih čevljev vsak dan, zrčenši z letom 1983;
Pogajanja v tej zvezi so vodili ameriški minister za energijo James Schlesinger ter predsednik zasebnega sveta za Kanado Allan Mac Eeachen ter so trajala tri tedne in pol.
Pri teh pogajanjih so seveda prišla na dan številna vprašanja, ki zadevajo tudi samobitnost obeh držav. Postavljalo se je namreč vprašanje, če se ne bi začela s to pogodbo nekakšna celinska e-‘ nergetska politika. Treba ie še upoštevati, da Kanada v glavnem izvaža energijo. V zadnjih časih pa je nekoliko omejila izvoz petroleja in plina v ZDA, in sicer zaradi potreb notranje preskrbe. Prej je nudila obmejnim pokrajinam in državam ZDA energijo
ske v globoko zaledje z namenom, da se stre z lahkoto morebitni odpor in zajame cčsarja Karla in njegovo spremstvo, ki sta imela nalogo, da s svojo prisotnostjo o-krepita moralo avstroogrskih čet na južnem Tirolskem. Te čete so v glavnem sestavljali Slovani, zlasti Južni Slovani.
Akcijo sta Pivko in kapetan Petorelli pripravljala več mesecev. Za sodelavce sta si izbrala zelo sposobne častnike in podčastnike in vojake. Pivko je poskrbel za pripravljenost na avstrijski, Petorelli pa na italijanski strani. Pivko je s posredovanjem dosegel, da so bili mnogi častniki in podčastniki poslani na dopust, vojake je pa na frontni liniji razmestil tako, da so na najbolj važne položaje prišli zanesljivi, po potrebi pa tudi najmanj sposobni in nerodni. Italijansko vodstvo pa je imelo nalogo, da o pravem času spravi na izhodne položaje najboljše oddelke ter jih seznani s terenom in nalogami, ki jih bo treba izvršiti.
Pivko je poskrbel tudi za to, da so avstrijski ‘vojaki dobili pred dogovorjenim napadom močno kavo z opijem in rumom in so zaradi tega za nekaj ur zaspali in bili nesposobni za boj.
V	začetku je vse dobro potekalo, prednji italijanski oddeleki so pod Petorellijevim vodstvom izpolnili svojo dolžnost, toda glavnina je zaostala. Medtem so prišli avstrijski vojaki k sebi, se Italijanom u-spešno uprli in jih pognali nazaj.
Italijansko vodstvo in javnost je ta neuspeh popolnoma demoraliziral. Njihov odpor na fronti je bil strt. Toda na pomoč so prišli francoski in italijanski ter slovanski, zlasti češki dobrovoljci, ki so po neuspešnem poizkusu pri Carzanu prešli na zavezniško stran. Avstrijci in Nemci so se morali ustaviti na Piavi. Tu je fronta stala okrog leto dni.
V	juniju 1918 je bila avstro-ogr-ska vojska ponovno dobro pripravljena in je imela namen z novim čfenzivnim sunkom prodreti v Lombardijo in prisiliti Italijane k kapitulaciji.
Zasluga dobrovoljcev je bila, da se je to preprečilo. Z zvezami preko fronte so odkrili namere na nasprotni strani. Italijani sami so bili sicer nesposobni za obrambo, toda prišli so francoski, angleški in amerikanski oddelki ter dobrovoljci, zlasti Cehi z Jugoslovani, katerih število je naraslo na štiri popolne divizije. Dobrovoljske oddelke so sicer razmestili po vsej fronti, tako da so stalno z zvezami ugotavljali, kaj se godi na nasprotni strani. Romunski častnik, ki je dva dni poprej prešel na zavezniško stran; je calo na-tačno povedal, kdaj naj bi se izvršil napad.
Namera Avstrijcev je bila s tem že vnaprej onemogočena. Zavezniki so prešli v protinapad na Piavi, kakor tudi na solunski fronti. Na obeh frontah so uspeli in sorazmerno hitro gnali avstrijske in nemške oddelke nazaj. Ta uspeh je omogočil udarec na zahodni fronti. V oktobru 1918 sta avstrijska in nemška vojska kapitulirali.
Čehi in Jugoslovani so imeli pri tem večji delež, kakor so se ga zavedali. S svojim nastopom so si priborili svobodo, rešili so pa tudi svobodo sveta.
Že v začetku velikega boja so Nemci prišli na dan s svojimi namerami. Neumann je s svojim propagandnim spisom pokazal, da je njihov cilj Mezopotamija, ključ sveta. Vsenemško gibanje je bilo že od Bismarkovih časov zelo močno. Neposredni učinek nemške zmage bi bila priključitev Avstrije k Nemčiji. Med Nemci je bilo več Hitlerjev. Sledil bi bil naval na oslabljeni evropski, zlasti slovanski svet. Odpor proti združeni Veliki Nemčiji, ki bi se za svojo ak; cijo posluiila v obilni meri tudi nemških narodov, bi bil nemogoč. To niso fantazije, zgodovina in socialna psihologija nam povesta, da bi bilo tako.
Kdo je bil dr. Ljudevit Pivko? Rodil se je 17. 8. 1880 v Novi vasi pri Markovcih blizu Ptuja. Maturiral je na gimnaziji v Mariboru, nato pa študiral slavistiko in germanistiko v Pragi, Krakovu, na Dunaju in Frankfurtu. V Mariboru je bil od leta 1906 profesor na klasični gimnaziji in učiteljišču. Umrl je 29. marca 1937 v Mariboru in je tam pokopan. Kot profesor in družbeni delavec je povsod nastopal kot neustrašen borec za združitev jugoslovanskih narodov. Njegova žena je bila Čehinja in je izhajala iz zelo zavedne in proti-avstrijsko usmerjene družine.
ZGREŠENE LABORATORIJSKE ANALIZE
AVASHINGTON - Od 15 do 20 odstotkov, na 4 milijarde in več bioloških analiz, ki jih vsako leto opravi več kot 6500 ameriških analitičnih ustanov, je zgrešenih. Vest, ki je povzročila pravcat preplah v javnosti, je sporočil predsednik ameriške kongresne komisije za zdravstvo Paul Rogers. Newyorški senator Jacob Davis je ob tej priložnosti naštel drame, ki jih povzročajo napačne analize v laboratorijih:
Na tiskovni konferenci, kjer so obravnavali ta problem, so pouda rili, da številne snovi povzročajo obolelosti. Sem spadajo saharin, obilica vitaminov, škodljivo uži-. vanje čudežnih zdravil proti raku in iluzije v zvezi s pripomočki proti staranju. Anketi za pobijanje te nevarnosti se je pridružila tudi vsemogočna federalna administracija Food and Drug Admi-nistration, ki je nedavno od tega vložila pritožbo proti nekemu či-kaškemu laboratoriju, zaradi hudih napak pri analizah. Na sliki: tehtanje bele miši. kateri so posredovali močnejšo dozo saharina.
ŽE TRETJA DOBRA LETINA V VRSTI SLABIH LET
V Sovjetski zvezi bodo imeli letos rekorden pridelek vseh vrst žitaric
Najbolje se je odrezala Ukrajina, kjer so dosegli tudi dobre poprečne pridelke na hektar - Obeta se tudi dobra letina pri pridelavi bombaža
MOSKVA — Vse kaže. da bo i-mela Sovjetska zveza letos še bolj obilno žetev kot lani, ki je bila že itak rekordna v zgodovini te države,- Lani so pridelali 225 milijonov ton žitaric. Ena od najpomembnejših sovjetskih žitnic, Ukrajina, je to že potrdila s tem, da je prodala državi 18 milijonov in 150 tisoč ton tržnih viškov žita, kar je precej več od količine predvidene v načrtu in do sedaj največ v zgodovini te republike, ki je po ve- ' likosti druga v SZ.
Leonid Brežnjev je osebno čestital ukrajinskim kmetovalcem in najvišjim republiškim funkcionarjem. Predsednik vrhovnega sovjeta ZSSR je za zasluge pri bogati žetvi odlikoval prvega sekretarja CK KP Ukrajine in člana politbiroja CK KP SZ Vladimira Ščer-bičkega z Leninovim redom in redom junaka socialističnega dela.
Kljub ne prav ugodnim vremenskim razmeram pa prihajajo dobre vesti o žetvi še iz drugih republik in kmetijskih rajonov: s Kuhana, iz Kazahstana, Povolžja, oprednje
^Uk^ir«ki%spSljBhlavijo v vsej , Sovjetski zvezi, a ’ še" posebno v ukrajinski*" republiki. To veliko zmago v težkem boju za žito predstavljajo še enkrat kot dokaz potencialnih, a do sedaj še ne dovolj izkoriščanih možnosti sovjetskega kmetijstva (o tem problemu je večkrat govoril sam Brežnjev). Ta zmaga pa je prišla v pravem trenutku, to je prav letos, ko se vsa država pripravlja na veliko proslavo 60-letnice Oktobrske revolucije in ko jo skušajo povezati z največjimi uspehi. Splošno prepričanje je, da so ukrajinski kol-hozniki dali proslavi svoj dostojni prispevek. Pravda ji je v svoji torkovi številki posvetila uvodnik na prvi strani. Ukrajino je postavila za zgled razumevanja in izvajanja smernic 25. kongresa KPSZ ter osebnih navodil Leonida Brež-njeva, ki je Ukrajincem predlagal, da se morajo usmeriti na pridelavo «najmanj ene milijarde pudov tržnega viška* (letos so prodali državi že eno milijordo in 106 milijonov pudov, ne računajoč pri tem na koruzo, ki jo šele sedaj spravljajo). V poročilih iz Ukrajine poudarjajo, da so žitarice vrgle povprečno 27,7 stota na ha, pšenica pa 31,7. Najboljši sovhozi in kolhozi so zabeležili še boljše rezultate in sicer med 40 in 50 stoti na ha. V torek zvečer je sovjetska televizija pokazala proslavo v sovhozu »Senjavski* (kijevska o-blast), kjer so pridelali celo 54 stotov na ha. Podobne proslave so v teh dneh širom po Ukrajini,
brez omejitev.
.................n....................................................................................
Gorski filmi na TV Koper
SAN VITO Dl CADORE - Kot že lani, bo tudi letos TV studio Koper prenašal filme iz nacionaL nega festivala gorskega filma, ki je bil letos v Val boite od 2(j. do 27. avgusta. Sodelovanje med koprskim študijem in festivalom se je začelo na podlagi nekaterih skupnih ocen glede pomembnosti pobude. Med drugim so poudarili, da gora predstavlja še vedno svet, ki ga je treba odkriti. Rečeno je bilo tudi, da je gora, kjer se meščani sprostijo z izleti in smučanjem predvsem svet, svet, v kate rem živijo ljudje s svojo tradicijo kulture, ki jo je treba proučevati in tudi posredovati drugim preko kina.
Prva oddaja je bila 13. septembra, druga pa bo 22. septembra. Med drugim bodo predvajali film Aljoše Žerja'a (Perujske Ande), potem «Questi pazzi, pazzi sci* Antonelle Conte ter še nekatere druge. Tretja skupina bo prišla na vrsto v četrtek, 29. septembra.
Priznanje Primossiju
Vseučiliški inštitut Bodkin iz West Virginia — ZDA je podelil tržaškemu slikarju Emiliu Primos siju honorarni doktorat z naslovom »Doktor honoris causa v umetnostnih vedah*. Medtem je tudi rimska akademija «Dei 500* vpisala Primossija v svoje društvo, kot
trgatvi	1 »Zasluženega akademika*.
predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Ukrajine Aleksej Vatčen-ko je posvetil letošnji žetvi v svoji republiki velik članek v clz-vestjih*, medtem ko je predsednik vlade Aleksander Ljaškov govoril o tem na televiziji.
Na kratko: Ukrajina je letos prvi in verjetno največji nacionalni junak v kmetijstvu, se pravi to, kar je bil lani Kazahstan, a kjer je letos žetev nekoliko slabša, ker se je pšenica polegla.
»Žitnica Evrope*, kot so nekoč imenovali Ukrajino, ni nikoli v svoji zgodovini poznala tolikega pridelka. Na vsak način pa ta dosežek opogumlja in sili k še večjim naporom za še boljše žetve. Očitno je, da tudi naravni in drugi pogoji obstajajo. Treba je samo vztrajati in stimulirati «najdeni ključ* ter izpopolniti sistemske rešitve. Po Ruski federaciji, ki daje (po uradnih ocenah) od 63 do 65 odstotkov celotne proizvodnje, je Ukrajina s svojimi 20 do 22 odstotki na drugem mestu, Kazah-pa z 12 odst. na tretjem ltNsovjetekih **iu«fc»* roHa.ialb državi 30
■ »--‘i®—
Ukrajini okoli 55 milijonov oziroma eno tono na prebivalca. Za rusko federacijo še ne obstajajo popolni podatki, ker žetev traja še vedno v vzhodnih oblasteh
(posebno v Sibiriji), toda vesti iz Stavropolja, s Kubana, Hersonske, Zaporoške in še desetine drugih oblasti in republik govorijo o o-bilr.i letini in o rekordih.
Res pa je, da «Pravda» in kmetijski, strokovnjaki opozarjajo na nekatera področja, ki zaostajajo, kjer žetev zakasneva, ali pa se žito počasno pospravlja. Opozarjajo tudi na težave pri dobavljanju nafte in bencina v nekaterih oblasteh. Zato so pomočnika ministra za industrijo nafte in cestnega prometa prikazali v Pravdi kot osebno odgovorna za preskrbo tisoče v vozil (sovhoznih, kolhoz-nih, tovornjakov iz podjetij ter vojaških vozil), s katerimi v teh dneh prevažajo žito. Prav gotovo je, da se bodo stvari na tem področju sedaj premaknile, pa četudi bodo morali lastniki osebpih avtomobilov (kar se že dogaja v nekaterih krajih) čakati cel dan v vrstah, da bi napolnili svoje rezervoarje. Predvse mžetev, to je splošno pravilo v teh dneh. Vse to kaže, da bo Sovjetska ztfeza letos presegla tako-lansko letino, kakor tudi ono iz leta 1973, ki so ju smhtrali 2a rekordni na pridelku žita. Amerišlqej;eqi,tve, (ki so
vedno zelo oprezi
imela Sovjetska zveza letos najmanj 200 milijonov top žitaric. Sovjetski viri pa so stični, saj govorijo o
celo 235 milijonih ton, kar naj bi znašalo 5, oziroma 10 milijonov ton več kot lani.
Da se bodo ta pričakovanja u-resničila, potrjujejo tudi nekatere druge okoliščine. Sovjetska zveza je sklenila z ZDA sporazum za pet let o nakupu od 6 do 8 milijonov ton pšenice. V preteklih letih so Sovjeti celo presegali ta sporazum ter so odkupovali več kot 8 milijonov, toda letos so šli na minimum 6 milijonov ton. Pravijo, da čeprav neradi, so pristali na to, da jim Indija proda žito na račun odplačila kreditov (tudi Indija je imela letos zelo dobro žetev). Menijo, da bo Sovjetska zveza odstopila nabrane viške žita Ljudski republiki Poljski, Demokratični republiki Nemčiji, Češkoslovaški in še nekaterim drugim državam, ki so v težavah Poleg bogatega pridelka žitaric (v resnici je hektarski pridelek v SZ povprečno precej nižji kot na Zahodu in tudi v Jugoslaviji) bo Sovjetska zveza zabeležila letos rekorden pridelek bombaža. Samo Uzbekistan, ki dgj®~75 odstotkov sovjetskega pridelka te kulture, obeta pet milijonov in štiristo tisoč ton te dragocene industrijske su-. rovirie, skupni pridelek pa oce-j njujejo na 8 in pol milijona ton. Če se upoštevajo ne ravno dobri bolj optimi- | odnosi z Egiptom, je to ogromen u-230, ali pa I speh sovjetskega kmetijstva.

da bo
SOBOTA, 17. SEPTEMBRA 1977
slika
VIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIllUIIIIIIUIIIIIIIIIUIIIIIIIIUIIIIUIIIMmUlllllllllUIIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIMIIUUUlUIIIIIIIIIIIUIIIUIIIIIIIIIUlMIIIIUIIIIIUO
Pogovori o davkih
Končno tudi upokojencem popusti za družinske člane
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Argumenti:
Scala in njeni protagonisti
13.30	DNEVNIK
14.30	V evro viziji: Tenis ITALIJA - FRANCIJA Torino: Kolesarstvo MILANO - TORINO
18.15 Pesmi in ritmi
19.05 Izžrebanje loterije
19.10 Nabožna oddaja
19.20 PAUL IN VIRGINIA 13. in zadnje nadalj.
19.45 Almanah, Vremenska
20.00	DNEVNIK
20.40 SCUOLA SERALE PER A-SPIRANTI ITALIANI V današnjem nadaljevanju te serije bo na vrsti spolna problematika: «ljubezen po italijansko* ter krilatice o spolu na splošno. Prisostvovali bomo raznim skečem, ki so prežeti z ironijo in ki jih prikazujejo Anna Maz-zamauro, profesorica ter študenti (Arnaldo Foa, Jen-ny Tamburi, Orazio Orlando in drugi). Predstavljen bo tudi mestni redar, .ljubezniv z deklico, toda neizprosen z grdimi ženskami.
21.35 Skrivnostno življenje Edgarja Briggsa
LA STRADA DELLA FUGA TV film
Vlogo Edgarja Briggsa igra David Jason
22.00	Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Vzgojna oddaja
18.15	Raimondo Vianello v SAI CHE TI DICO ? Glasbena oddaja z Ivo Za-nicchi, Minhie Minoprio in Sandro Mondaini. Kot gost oddaje bo nastopil Gilbert Becaud
19.10 Izžrebanje loterije
19.15	Dribbling . Sobota v športu
19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40 EDVARD VII., VVALESKI
PRINC
»Končno kralj*, 11. epizoda Edvard VII. je star 70 let. Vsi pa dvomijo v njegove sposobnosti. Burska vojna je v polnem teku. Nenadoma pa kralj pokaže, da je energičen ter predlaga večno zavezništvo z Nemčijo na škodo Rusije. Vlada pa ne odobri te zamisli. Kraljica noče živeti ne v Bučkin gham palacu in ne v Wind-sorjo. Kesselova predlaga, naj ji adaptirajo palačo do njenem okusu. Toda družin-
..	umira . r j „
raka in tudi Edvard je’■ 150-' lehert. Dva dni pred kronanjem' grer Etmtd mr pre gled. Potolaži se, ker gre le za vnetje slepiča.
21.35 GEORGY SVEGLIATI, film Ta film je prejel nagrado od katoliškega urada za kinematografijo na festivalu v Berlinu leta 1966. Gre za zgodbo dveh deklet, ki živita skupaj v nekem londonskem stanovanju. Geor-gy je še skoraj nedoraslo dekle, njena prijateljica Me-redith pa .je obratno. V sta-
novanje sprejema svoje o-boževalce ter vzdržuje zveze z družino. Meredith zanosi in sprva bi hotela napraviti splav, toda potem se odloči, da bo poročila Josa, ki pa kmalu ugotovi, da je Georgy boljša od Me redith. Otrok se rodi, Meredith noče skrbeti zanj. Georgy pa ga sprejme in se potem poroči z moškim, ki ga je spoznala pri starših.
Ob koncu:	DNEVNIK 2 -
Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.10	MODRI PLAŠČEK otroška serija
9.46 Dogodivščine modrega konjička
9.55	Pisani svet
10.25	Sodobna medicina:
Življenje v vaših rokah
10.35	CESTA IN MI
10.55	PO SLEDEH NAPREDKA Sodelavci biološkega inštituta in biotehniške fakultete so se odpravili na P°' povo polje, ki ima izredno bogato jamsko favno, da bi preučili izjemni ekološki sistem sveta. V drugem pri' spevku bodo prikazana pr°u' če vanja razvoja psihomoto-rike pri otoku.
11.25	p: Gejdoš:
NEMIRNA LJUBEZEN
16.30	Nogomet
BEOGRAD - VOJVODINA prenos
18.35	OBZORNIK
18.50	KLIC DIVJINE, film Ogledali si bomo novejšo televizijsko verzijo o zlatokopih z daljnega Cloudvk3 na Aljaski in to po zgodbi pustolovske literature Jacka-Londona.
20.30	DNEVNIK
20.50	Zunanjepolitični komentar 21.00 POTOVANJE V DVOJE
Ameriški celovečerni film v režiji* Stanleva Donena. v glavnih vlogah pa iera^ Audrey Hepburn in Albert Finney.
22.35	Moda za vas
22.45	DNEVNIK
23.45	VLAK, zabavna oddaja
24.10	Evropsko prvenstvo v k°'
§arki •
BELGIJA - JUGOSLAVIJA
Koper
16.30	Nogomet:
BEOGRAD - VOJVODINA
20.10	Košarka:	,
BELGIJA - JUGOSLAVIJA
21.45	DNEVNIK
22.05	Na zatožni klopi:	,
MLADI GREGORY. 2. del
23.05	EDEN ,PROTI VSEM, celo-
" '"‘^g7ebital
;i program ni klub
tt®
Zavarovalni zavod INPS je pozval upokojence, naj do konca tega meseca predložijo potrebno dokumentacijo, da jim bodo obračunali popuste, ki jim Dripadajo za družinske člane v breme za leto 1976. Poziv je vnesel med prizadete precejšnjo zmedo in ne bo odveč če bomo zadevo ponovno pojasnili, dasiravno smo jo v naših pogovorih, že večkrat o-bravnavali.
Po odpravi združenega obdavčevanja zakoncev so z zakonom vnesli med drugim tudi nekatere spremembe, ki se nanašajo na popuste za osebe, ki so v breme dvakoplačevalca. Zadevne določbe so za vse enake in so pričele veljati s 1. januarjem 1976. se pravi z učinkom za nazaj, ker so bile uzakonjene šele aprila letos zaradi znane počasnost’ parlamentarnih zborov in komisij. Odvisnim delavcem in upokojencem so torej dajalci prejemkov skozi celo leto 1976 priznavali stare popuste, ker je ustrezni zakon izšel, kot rečeno, šele v začetku letošnjega leta. Vedno za leto 1976 so pa lahko že uveljavili nove določbe vsi tisti, ki so predložili zadnjo prijavo 740, ker so pač v sami prijavi upoštevali nov režim popustov. Med davkoplačevalci. ki so obračunali popuste po novih predpisih, spadajo tudi delodajalci* in upokojen ci, ki so zaradi morebitnih drugih dohodkov poleg plač in pokojnin bili prisiljeni položiti o-brazce 740 in ne le prijave 101. Odvisni delavci so lahko zahte vali od svojih delodajalcev, da jim uredijo popuste po novih določbah na prejemkih letošnjega leta.
Tudi upokojencem .je zavarovalni zavod prav sedaj nudil podobno možnost in jih pozval, da najkasneje do konca septembra predložijo ustrezne dokumente in oo_ sebne formularje, ki so v posesti vsakega patronata ali ki jih prizadeti lahko dvignejo na sedežih INPS. Postopek zadeva le upokojence, ki so se za prijavo lanskoletnih dohodkov poslužili le obrazcev 101. Brezpredmetna bi bila prijava za pokojninske do-
hodke do 1.420.000 lir, ki so bili tako in tako prosti vsake davči-ne in bi potemtakem ne prenesli dodatnih olajšav, ki jih sedaj predvideva zakon.
Kakšne so razlike med starim in novim? Nove določbe so predrugačile popuste, ki so bili prej v veljavi za osebe v breme. Odslej priznayajo popuste le za o-sebe, ki niso med letom prekoračile dohodka 960.000 lir. Prej
840.000	lir. Popust za ženo so vedno priznavali, ne glede na višino njenih dohodkov. Po novem lahko Uživa popust za moža tudi žena. Tudi zakonec bo odslej deležen popusta, le če njegovi prejemki niso dosegli med letom 960 tisoč lir. Nove mere popustov pa so od leta 1976 naslednje:
Počasti m davkih za zakonca:
72.000	lir letno (6.000 lir meseč no). Če ima zakonec nad 960.000 lir, ne pripada drugemu nobeden popust. Upokojencu pritiče potemtakem še 36.000 lir popusta na račun lanskega leta. Jasno ie. da mora to razliko zahtevati od INPS, da mu bo to razliko poravnal s tem, da jo bo obračunal v enem izmed bodočih obrokov pokojnine.
Popusti za otroke: Popusti za otroke (do 26 let, če so še študirajoči). Za enega otroka 7.000 lir, za dva 15.000, za tri 23.000. za štiri 32.000 lir (prej 35.000) itd. Velika novost pa ie v tem, da navedene popuste uživata oba zakonca. Če pa je eden od zakoncev bil med letom dohodninar z manj kakor 960.000 lirami pri-tieejo drugemu zakoncu popusti v dvojni meri. Pri teh popustih se na ta način utegne dogoditi, da bodo ženi z višjim dohodkom prisodili pripadajoči del popustov za otroke (kar mora seveda tudi zahtevati).
Popusti za ostale osebe (starši, tasti). Prej so bile te osebe glede popustov izenačene otrokom, po novem pritiče za vsako tozadevno osebo, in sicer le če je sobivajoča in če ni deležna več kakor 960.000 lir dohodka,
12.000	lir.
Vse osebe, za katere se zahtevajo zadevni davčni popusti
20.30 DNEVNIK 21.00 Humoristična oddaja 21.50 PAST, celovečerni film 23.25 Festival Kajkavske popev' ke, Krapina 77 ŠVICA
19.05 UNA PARTITA A.
CHI, TV film
20.45	Scacciapensieri
21.45	KHARTOUMOVI film
23.20 Športna sobota
A SCAC'
HEROJ1
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20, Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah;
13.15	Glasbeni almanah; 14.10 Tekmujte s Petrom; 15.35 Poslušajmo spet; 17.05 Iz Beethovnovih del; 17.40 Glasbena panorama; 18.05 Radijska igra; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Elizabetine pravljice; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Najlepše popevke tedna; 14.35 Plošča LP tedna; 15.00 Popevke;
15.15	Poje Meta Močnik; 15.30 Par
besed; 15.45 Folk ansambel Ca-sadei;	16.15	Poje Roy	Ayres	Ubi-
quity;	17.10	Poslušajmo jih	sku-
paj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Vročih sto kilovatov; 19.35 Zapojmo,in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni week-end; 23.00 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 12.00,	13.00, 15.00,
19.00,	21.00	Poročila;	6.00,	7.20
Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Resna glasba; 9.00 Vj in jaz; 11.00 Petindvajset in jih izkaže; 12.05 Drugi zvok; 13.30 Show down; 14.30 Glasbeni program; 15.05 Pogovori o energi-. ji; 15.45 Zelena črta; 16.30 Konec tedna; 17.15 Izžrebanje loterije;
17.20	Zlata doba; 18.05 Afri^ gledališče; 18.35 Glasbeni spori?’
19.20	Večerni programi; 19.35 vanščina, opera; 23.05 Lahko n
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
13.30, 16.30, 19.30, 22.30 Pot-0,?}1" 6.00, 7.55 Oni drugi dan;	jz.
ba in nasveti za poletje; 9.32 redna izdaja,- glasbeni progi-3 ’ -	in «*?„
piki.«1
10.12 Program s Cochijem in ^
natom; 11.32 Neapeljski pesnito . glasbeniki; 12.45 Radiotriont ’ 13.40 Valčki, polke in mazur.j 15.00 Zbori iz vsega sveta; 1 U Operne skladbe; 16.37 Opereta v . raj in danes; 17.25 Izžrebanj® ... terije; 17.30 Morje moj prij3^1 19.50 Drobec satire; 2i.00 Sin’ nični koncert; 22.45 Franco8' pesmi.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 7.30, 8.00, 9.00,
11.00,	12.00, 13.00, 15.00, \bfZ.
19.00,	20.00, 23.00 Poročila; 6-15750
“•S
morajo podpisati izjavo, da nimajo čez 960.000 lir dohodka, sicer jim popusta ne bodo priznali Mladoletnim otrokom izjave ni potrebno podpisovati.
Kako pa je s popusti, ki o njih govorimo, v tekočem letu? Odvisni delavci so svoj položaj že zdavnaj uredili. Od delodajalca so namreč zahtevali, da upošteva morebitne razlike v okviru popustov za tekoče leto. Nasprotno pa upokojencem INPS priznavajo še vedno popuste, kakršni so bili že leta 1975. Tako INPS obračunava za ženo popust v iznosu 36.000 lir (3.000 lir mesečno) namesto 72 tisoč lir (6.000 lir - mesečno). Za otroke upoštevajo še vedno stare popuste, samo možu in ne tudi ženi, če le-ta ima več kakor 960 tisoč lir dohodka. Zadevo za letošnje leto bodo uredili naknadno, ker je zavarovalni zavod primoran postopati v etapah, saj. bi sicer računalni stroji, ki so osredotočeni v glavnem v Rimu, pa noreli.
Vsem priporočamo točnost pri izpolnjevanju formalr**»ij. ki jim jih nalaga INPS v izogib kasnejših komplikacij, kontestacij itd.
Zaradi tega svetujemo vsem pri zadetim, da se za obravnavano opravilo obrnejo na patronate, ki bodo prevelili primer za primerom in seveda poskrbeli za dostavo predpisanih dokumentov.
ST. OBLAK ________________________________________________________________
OVEN (od 21.3. dp 20.4.) Pa- ........................................ CTDr,rr' '~J 00 ”
zite na neko razdelitev dediščine, ki bi se utegnila zaplesti. Nerazumevanje z ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan bo - ugoden, kolikor boste med drugim tudi prejeli neko ugodno ponudbo. Bodite objektivni.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne kompromitirajte se s preveč tveganimi pobudami. Brzdajte svojo razdražljivo naravo.
RAK (od 22. 6. do 22.7.) Izgle-di za neki skorajšnji uspeh bodo spodbudno vplivali na vašo delavnost.	' ,
LEV (od 23.7. do 22.8.) Deležni boste manjših primerov sreče, iz-
nes za vas; 7.20 Rekreacija! Dobro jutro, otroci!; 8.20 b,_ da na današnji dan; 9.08 na matineja; 10.05 Pionirski nik; 10.35 Mladina poje; llA3 jjii ristični napotki; 12.03 Seden)■	.
na radiu; 13.10 Godala v JI1 ae-13.30 Kmetijski nasveti; 13.40' seli domači napevi; 14.20 Zaba . glasba; 14.30 Priporočajo vatu-15.05 Iz dela Glasbene m.l3V Slovenije; 15.25 S pesmijo _13 besedo po Jugoslaviji; 16.30 G.3 ga ni intermezzo; 16.45 S knji»n, trga; 17.00 »Vrtiljak*; 19.05 Gr r v kino; 19.45 Zabaval vas b°
Bilk; 20.20 Zabavna glasba; ' Lahko noč, otroci!; 20.45 M>b joO ansamblom Jožeta Privška; gj# Sobotna glasbena panorama: ^5 Oddaja za naše izseljence;
S pesmijo in plesom v novi te
Horoskop
koristite jih kar najbolje. V čustvenih zadevah se bo razvijalo vse v vaš prid.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pričakujte manjše razočaranje na finančnem področju. Otresite se svoje premočne čustvenosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Važen sporazum vam bo odprl nove perspektive. Ne zamenjujte svojih želja z resničnostjo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Lepo zadoščenje v zvezi z dvigom lastnega pri intelektualcih. Zadoščenje v prijateljstvu.
STRELEC (od 23.11. do ^jj(j Ne skušajte za vsako cen?raSprO' drugim lastnega stališča. z3' tovanje neke tretje osebe o? pletlo vaše čustveno vprašanj • j ) KOZOROG (od 21.12. do Izogibajte se 'danes sleherne ^ provizacije, ker bi to vaše m še bolj ogrozilo. Prijeten med prijatelji.	19.2.)
VODNAR (od 21.1. 00 Manjše organizacijske sPre™ v vašem delu. Posvetite vec osebam, ki so vam drage- wtfl RIBI (od 20.2. do 20.3.) v "^il-nesporazumu bo prišlo do . gg«? nega preobrata. Neki družin črt vam je v veliko bienie*
PRIMORSKI DNEVNIK 5
IZBOR IZ DELA
17. septembra 1977

TRG NEBEŠKEGA MIRU — Osrednji pekinški trg Tien An Men z Maovim mavzolejem v ospredju in Južnimi vrati v ozadju. Na trgu je živahno sleherni dan in ob vsaki uri, do poznega večera.
Mavzolej, simbol Maove misli in
Kitajske
Okoliščina, da je bil predsednik Tito prvi tuj državnik, ki je v uradno še neodprtem mavzoleju položil venec pred spomenik pokojnega voditelja kitajske revolucije, je bila že sama po sebi odraz pozornosti, ki jo je bila po prefinjenem kitajskem protokolu deležna jugoslovanska državna delegacija. Lokacija mavzoleja ni zgolj arhitektonska, marveč tudi simbolična. Trg Tien An Men, kjer stoji mavzolej, s svojimi južnimi in severnimi vrati je bil nekdaj prostor, ki je strogo ločil severni, cesarski del prestolnice od južnega, ljudskega, se pravi od trgovskega in obrtniškega Pekinga. Ko so »Prepovedano mesto«, nekdanjo cesarsko rezidenco odprli za javnost in je postala priljubljeno sprehajališče pekinških meščanov, je tudi simbolično padla ta miselna pregrada iz preteklosti.	Foto: Joco Žnidaršič
PREDDVERJE KRIPTE — Mao v belem marmorju s klasično kitajsko krajino v ozadju in vencem predsednika Tita.
DETAJL IZ MAVZOLEJA — Razmišljajoči Mao Ce-tung
KRIPTA — Kristalni sarkofag z Maovimi posmrtnimi ostanki, prekritimi z rdečo zastavo. Pritlikavi borovci in drugo plemenito zelenje, vse to alegorično pooseblja miselno brv med včeraj, danes in jutri.
Enver Hoxha gre do konca
Kaže, da se v boju za ideološko čistost albanske politike vse bolj poglablja spor med Tirano in Pekingom — Še hujša izolacija in tudi avtarkija?
kmAf, 4«*	n 1	.. Ir 1 ■ ...a ■ A fin n n t m f n nMf nnlln š% m nnlnlrn n nnn/,1 tn V TIV V rl ■. nn a,	■ An M n nnl rt ni rtb rtVlAfm	,rr\l 1
Grški tisk poroča te dni, sklicujoč se na informacijo ameriške agencije UPI, da so v Albaniji zaprli več tisoč	ljudi, ki	naj bi bili naklonjeni Kitajski	in	da so nekatere med
njimi celo ustrelili. Prav	tako naj	bi sc pripravljali, da zapro ali	izključijo iz partijskega
vodstva ise tiste, ki opozarjajo na nevarnosti izolacije, s čimer naj bi nadaljevali čistko, ki se je menda začela že	lani jeseni. Ob tem mnogi politični analitiki	že razmišljajo o posledicah, ki jih to utegne	imeti za	albansko politiko in o tem, kje	bo	Albanija zdaj iskala
zaveznike. Zdi pa se, da se bo Tirana še najbolj verjetno zatekla v še hujši izolacionizem in avtarkijo.
Seveda je omenjene vesti treba jemati z običajnimi pridržki, tembolj, ker gre za državo, s katero se po hermetični zaprtosti danes lahko kosa kvečjemu Kampučija. Toda marsikaj, kar se je v odnosih med Albanijo in Kitajsko zgodilo v zadnjem času, dovoljuje sklep, da so te novice vsaj možne, če že ne verjetne.
Da so se odnosi med Tirano m Pekingom zaostrili, je povsem Jasno, odkar jc glasilo albanske partije dela Ze-ri i Populit 7. julija objavilo 8000 besed dolg uvodnik, v katerem izredno ostro napada teorijo o treh svetovih, ki je nosilno , izhodišče zunanje politike novega kitajskega vodstva. Ne da bi naravnost omenjal Kitajsko, pišu albanski list, da je svet v resnici razdeljen v dva ostro nasprotujoča si tabora, in sicer v marksistično-leni-nistični tabor socializma in imperialist čni tabor kapitalizma. »Zeri i Populit« v tem kontekstu napada tiste, ki »do absurda povzdigujejo nasprotja med imperialisti, podcenjujejo pa osnovna protislovja med revolucijo in kontrarevolucijo«. Uvodnik nadalje obsoja načelo, da so »sovražniki mojih sovražnikov moji prijatelji«, češ da toga načela ni mogoče uporabiti »kadar gre za dve imperialistični supersili, Sovjetsko zvezo in ZDA, ker se ti supersili z vsemi sredstvi borita proti revoluciji in socializmu ...«
To,, povsem neprikrito kritiko temeljnih smernic kitajske zunanje politike je Tirana na svojevrsten način potrdila med Titovim obiskom v Pekingu, ko je albansko veleposlaništvo v Pekingu razdelile! večini ambasad in tujih dopisnikov ponatis uvodnika, ki ga je objavil »Zeri i Populit« 13. septembra 1963. V
tem uvodniku z naslovom »Hruščov pred Titovimi nogami« je albanski list med drugim obtoževal Hruščova in Tita, da hočeta »pokopati marksizem-leninizem, likvidirati socializem in znova vzpostaviti prevlado imperializma«, da sta sovjetski in Jugoslovanski voditelj uskladila svojo »dejavnost v »sabotiranju socialističnega tabora in I svetovnega komunističnega gibanja in pa proti marksi-stičnim-leninističnim partijam, ki vodijo principielno odločen boj proti revizionizmu našega časa«. Nazadnje uvodnik obtožuje Hruščova, da »se je približal imperializmu, posebno še ameriškim imperialistom«. Opazovalci sklepajo, da naj bi te obtožbe veljale tudi za srečanje med Titom in Hua Kuo fengom, pri čemer ugotavljajo, da Je ost kritike uperjena predvsem proti kitajskemu voditelju: mogoče pa je sklepati, da nastaja kot stranski proizvod v tem procesu tudi ostrejše stališče Albanije do Jugoslavije, stališče, ki je bilo sicer doslej dvotirno. Prvi sekretar albanske partije dela Enver Hoxha je novembra lani na 7. kongresu APD na eni strani iz notranjih potreb obsojal »jugoslovanski revizionizem«, na drugi strani pa je iz zunanjih potreb zagotavljal, da »tisto, kar je izjavila (albanska tiskovna agencija) APR, da bi se al-banski narod v primeru sovjetskega ali kakega drugega napada na Jugoslavijo postavil ob stran jugoslovanskim narodom, ostaja veljavno ...«
Ce drži, kar poročajo zdaj o množičnih aretacijah pro-kitajsko usmerjenih Albancev, potem se je mogoče vprašati, ali nista že dve veliki čistki, ki sta segli do partijskega vrha — ena leta 1973, druga pa lani spomladi — nosili v sebi tudi kali
albansko-kitajskega spora. Med vidnimi osebnostmi, ki so jih takrat odstranili, kot je potrdil Enver Hoxha na kongresu, so bili predvsem ljudje, ki so se zavzemali za to, da bi albanska kultura bolj sledila svetovnim tokovom, generali, ki so se zavzemali za to, da ne bi ku povali orožja samo od Kitaj ske, ampak tudi od socialističnih držav in gospodarstveniki, ki so zagovarjali širše odpiranje navzven v gospodarskih odnosih. Povsem mogoče je, da ni šlo pri tem le za obračun s »prosovjet-skimi elementi«, kot so Jih nekateri pogojno označevali, ampak morda tudi že z ljudmi, ki so se ogrevali za politično filozofijo, ki jo je že takrat na Kitajskem uveljavljal Teng Hsiao-ping. Vse namreč kaže, da se albansko vodstvo v kitajskem obračunu postavlja na stran »tolpe štirih«.
Osnovno vprašanje je zdaj, kako bo razcep s Kitajsko, ki je očitno že zelo globok,
če ne celo dokončen, vplival na albanski notranji položaj in zunanjo politiko. Seveda imamo preimalo podatkov, da bi lahko ugibali o tem, kakšno je stanje v partiji po številnih čistkah v zadnjem času, posebno še, ker trenj zelo verjetno še ni konec. Prav tako ne vemo, ali je Kitajska zmanjšala ali ustavila vojaško in gospodarsko pomoč Albaniji, ki je ključnega pomena, posebno še za razvoj industrije. Albanci so konec julija zanikali, da bi bili zahtevali odpoklic ' kitajskih strokovnjakov, ki jih je, po raznih ocenah, od 700 do 2000. Toda če bi sodili po dogodkih ob albansko-sovjetskem razdoru, bi lahko pričakovan, da bodo to storili, če Še niso.
V takih razmerah se politični komentatorji zdaj sprašujejo, kam sel bo Albanija obrnila, kje bo iska’a novega privilegiranega zaveznika. Ce bodo Albanci iskali nova zavezništva v skladu s svojo sedanjo politično usmeritvijo, jih lahko najdejo samo med tistimi marksistično-le-ninističnimi partijami ali njihovimi frakcijami, ki skupaj z njimi obsojajo politiko novega kitajskega vodstva; te partije seveda prej pričakujejo pomoč od Albanije

ENVER HOXHA: Tudi v Pekingu so revizionisti?
kot obratno.
Po dosedanjih izjavah albanskih voditeljev bi lahko prej sklepali, da se bo Albanija poslej še bolj zaprla v krog političnega izo-lacionizma in gospodarske avtarkije, kar bi lahko potrdila tudi informacija, da zdaj nameravajo odstraniti iz albanskega vodstva tiste, ki mislijo, da lahko izolacija pahne Albanijo v katastrofo.
Res je, da bi Albanija tako politiko zdržala sorazmerno laže kot katerakoli druga evropska država, saj kar 66 odstotkov Albancev živi na deželi, kar država načrtno podpira in sistematično preprečuje, da bi se to razmerje spremenilo. Seveda pa je vprašanje, ali je mogoče dolgoročno zdržati tako politiko brez hujših posledic za življenjsko raven prebivalstva in za notranjo politično trdnost.
ANDREJ NOVAK
Zadržki v Panami
Po slavnostnem podpisu sporazuma o Panamskem prekopu še analiza vsebine— Sporni »pakt o nevtralnosti«
OD NAŠEGA DOPISNIKA V MEHIKI
CIUDAD PANAMA, 14. sept. — »Megla« nad prekopom se počasi dviguje — dokumenti novega sporazuma, ki so jih hkrati objavili v obeh prestolnicah, so pomagali razjasniti nekatere dileme, hkrati pa tudi spodbuditi nove razprave o temah, ki so se jele pojavljati kot tako pereče in sporne šele pred kratkim.
Dodatni sporazum o nevtralnosti prekopa in zagotovitvi svobodne plovbe za ladje vseh zastav, kar naj bi veljalo po letu 2000 (oziroma verificirana pravica oborože.
Ukrajinski rekord
V SZ si letos obetajo rekordno žetev — Več kot 18 milijonov ton pšenice iz Ukrajine — Pohvale Brežnjeva
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 14. sept. — Z dobro milijardo pudov žitaric, prodanih državi (pud je dobrih 16 kg), so bili heroji lanske žetve v ZSSR Kazahstanci, letos pa so Ukrajinci: doslej so v državne kašče nasuli milijardo 108 milijonov pudov žita ali 18 milijonov 150 tisoč ton. Dobre vesti iz ukrajinske žitnice, ki daje približno petino vsega sovjetskega žita, še podkrepljujejo optimistične napovedi, da utegne ZSSR pričakati 69. jubilej oktobrske revolucije z rekordno kmetijsko letino.
Sporne napitnine
Po ocenah dobro poučenih dobiva milijon Madžarov napitnine — Ali naj boleznina upošteva tudi ta dohodek?
POSEBEJ ZA DELO
BUDIMPEŠTA, 12. sept. — Napitnina je stara bolezen, v kateri se izraža družbeno ozračje In ki se širi kot zločesti tumor, je pred kratkim zapisal budiinpeštanski list, ko je skušal ugotoviti, kje se začenja in kje končuje ta bolezen. Časopis Je ugotovil, da se vse skupaj vrti v začaranem krogu. To kroženje poteka nekako takole: mehanik daje napitnino frizerju. frizer zdravniku, zdravnik taksistu, ta še komu ali pa se krog preprosto sklene in napitnina spet roma v roke mehanika, pri katerem se je začelo.
Od 10 milijonov državlja nov in petih milijonov zapo slenih dobiva napitnino po svobodnih ocenah dobro po učenih več kot milijon ljudi Tako je napitnina postala ustaljena oblika nagrajevanja, ki je bolj v navadi kot de nar, na skrivaj potlačen v žep. Kako daleč so časi ko Je v frizerskih salonih in v drugih storitvenih delavnicah visel napis, za katerega so dali dekret iz centra: spre jemanje napitnine je nevred no delavca v socializmu!
Ko so v razpravi, ki še poteka in h kateri je veliko pripomogla televizija, izluščili vsa dejstva, brez olepševanja, se je pokazalo, da problem ni tako preprost, kot men) Jo oni, ki pozivajo državi la , ne, naj vendar ne dajejo več napitnin, pa bo zadeva ure jena'.
Marsikdo od tistih, ki bi
•i zares želeli, da bi nare-
dili konec napitninam kot obveznemu mesečnemu izdatku, so to pripravljeni pri priči storiti, vendar niso po vsem prepričani, da ne bi bi. la škoda, ki bi Jo zaradi tega utegnili imeti, večja od denarja, ki ga zdaj poklanja jo ali, kot nekateri pravijo, denarja, ki gre za podkupo vanje, oni najbolj strogi pa temu pravijo: za korumptra-nje.
Državljan, ki se na primer napoti na bencinsko črpal ko po gorivo, je priča vsak danjega pojava, da napitnina ni povezana z nikakršnim dodatnim opravilom* uslužbenca na črpalki, saj šipe obrišeio le redki, pregled gum pa že tako in tako prostovoljno po sebej plačaš. Napitnina ]e torej nekakšen davek, v ka terega je državljan, ki ga v to prisili veljavna praksa prostovoljno privolil, če pa bi se uprl, bi naletel na ne-
prijaznost, ki bi se utegnila sprevreči celo v grobost. Na pitmno torej plačujemo za tisto, kar jo sicer za nara karja, obrtnika, zdravnika ui druge že sicer dolžnost, ki bi jo morali opraviti v svo jem normalnem delovnem ča su in za redijo mesečno plačo.
Težave pa se začno takrat, ko se temeljito poglobimo v vso stvar in ugotovimo, ko liko plačuje posamezno pod jet.je v nekaterih poklicih za katere je neizpodbitno ugo tovljeno, da napitnina tudi za nekajkrat presega meseč no plačo. Uslužbencem na bencinskih črpalkah, natakar jem, frizerjem in še nekate rim drugim, namenoma da jejo nizke plače prav zaradi tega, ker Je dobro znano, da v 'teh poklicih dobijo precej izdatno nadomestilo za sko post. lastnega podjetja prav v obliki napitnin.
In tako se znajdemo pred najbolj zapletenim od vseh problemov: kako tako napitnino, ki si je priborila vstop v naše vsakdanje življenie pri stranskih vratih, pravza prav kot zakoniti vir zasiuž ka, vračunati v osnovo za upokojitev ali boleznino Ne kaj primerov, ki jih Je po vzela televizija v zelo gleda ni oddaji »Pravne zadeve« (»Jogi eserek«), m spravilo na noge lo velikega laičnega av ditonja, temveč tudi najbolj ugledne pravnike v državi l$i so Jeli obravnavati napitnino iz takega zornega kota, kot Je doslej še niso.
Zgodilo se Je namreč, da je delavec na benemski čr palki, čigar mesečna plača (od podjetja) znese tisoč to .rintov (tretjina povprečne madžarske plače), zbolel in terjal boleznino od socialnega zavarovanja, a ne ria osnovi tisoč forintov, temveč Od tega, kolikor znesejo njegovi mesečni dohodki, seveda z na pitmno vred. Po njegovem zatrjevanju je tega dvanajst krat več: 12.000 forintov.
Kako urediti zadevo? Mar je pravično, da človek, ko zboli, dobiva bedno bolezni no, od katere ne more žive ti, zbolj zato, ker ga je pod jetje z drugim) uslužbenci na bencinski črpalki vred pri krajšalo, upoštevaje napitm no kot vir dohodka? Mar na: on na lastni koži plačuje. Kot se Je zdaj zastavilo vprašanje za nepopolnost in protislovja v plačilnem sistemu?
MILOŠ ČOROVIC
Danes je v ZSSR vse v znamenju ukrajinskega rekorda. Ukrajinske kmetovalce Je ob tem pomembnem uspehu, najboljši žitni letini za vso zgodoiAno, javno pohvali) ge-neralhi sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev. Pri tem pa poudarjajo, da mora postati mTijarda pudov odslej minimalna norma žitne letine na ukraiinske kmetovalce. Doslej so Ukrajinci prodajali državi v povprečju 15 do 16 milijonov ton žita.
Glede na to, da predstavlja odkup državi približno tretjino celotne žitne proizvodnje, pomeni, da bodo Ukrajinci ie-tos pospravili v kašče nad 59 milijonov ton žitaric. Ker pa daje Ukrajina ‘kakih 20 do 22 odstotkov vsega sovjetskega žita (od 55 do 60 odst. odpade na Rusko federacijo, 12 odst. na Kazahstan, po 2 do 3 odst. pa na Belorusijo in Moldavijo), bi bilo že mogoče z gotovostjo trditi, da bo ZSSR letos požela rek rdno število žita.
Sicer pa so o tem že dalj časa pričala posamična poročila z žitnih polj. Predvsem so biti letos tempi žetve dosti višji kot lani: medtem ko sO do lanskega 6. septembra poželi žito na 95.7 milijona hek tarov. so ga letos na sto milijonih. V Ruski federaciji letos do 5. septembra poželi žito na 65 milijonih hektarov, kar je za deset milijonov več kot lani do 6. septembra Tudi mlatili so požeto žito dosti hitreje: lani do 6. sept. so ga omlatilt na 81,2 milijonih ha. letos do 5. sept. pa že na 89,1 milijonih ha.
Letos so se žetve lotili tudi dosti bolj sistematično kot la ni, ko so zaradi dolgotrajnega hladnega deževji- mobilizi rali vsa razpoložljiva sredstva, tehniko in ljudi, tako da Je marsikje trpela industrijska proizvodnja. 2e na začetku žetve je letos partijsko in dr žavno vodstvo izdalo vrsto de kret.ov v katerih jr materia' no zainteresiralo kmetovalce: z obljubljenimi visokimi denarnimi, pa tudi naturalnim' nagradami (zastonj žito n vzreto zasebne živine) Na po l.jane je prišla tudi orjaška tehnika: kakih sto tisoč vago-
nov s kmetijsko tehniko in tovornjaki. Samo v Ruski federaciji so s prevažanjem žita zaposlili pol milijona tovornjakov.
Za zdaj še ni na voljo kakšnih konkretnih prognoz o iz-gledih letošnje žitne letine.
Ocena ameriških kmetijskih izvedencev, ki budm spremljajo potek sovjetske žetve, v skladu s predlanskim spora zumom o sovjetskih nakupih žita v ZDA, je bilr minuli te-ton, torej približno toliko kot lani ali v izredno dobrem le- ; vrsti P- .,,.* k. in NDR. Lan k
strofalne letine 140 milijonov ton. Hkrati ba zmanjšala svojo odvisnost od uvoza žita iz tujine, zlasti iz ZDA, K«r Jo je doslej veljalo težke devizne milijarde. Ameriški iz-it-otnci predvidevajo, la oo .eios kupila ZSSR le uuriv mauiib 6 milijonov ton žra v ZDA, kolikor predvuieva sporazum (po sporazumu sme kupiti letno od 6 do 8 milijonov, za večje :t'-UČIne pa so potrebna dodatna po gujaii^a). Lani je kupila kakih 6,5 milijona ton ameris kega žita
Reko iona letina bo torej prišla ZSSR prav v številnih pogledih. r,e ie v političnem, zavoljo -o jubneja oktobrske revolili.,e Lahko bo dei kmetijskih i.škov prodala tudi nekate; .m vzhodnoevropskim državam k- so jih poleti pri-zadele huot povodnji, v p'v
tu 1973. Vendar pa je ta ocena upoštevala izredno težke razmere v vzhodnih rajonih ZSSR, zlasti v Kazahstanu: tam je namreč skoraj neprekinjeno deževalo in-četudi so bili tempi žetve višji kot lani, je marsikje, zlasti pa na področju Omska, Novosibirska, Cite, Krasnojarska in Altaja, obležala pod nebom tretjina do polovica požete in neomlačene pšenice.
Seveda Je tako dosti te pšenice propadlo, vendar pa Je za celotno ZSSR pomembnejši rekord ukrajinske žitnice, ker ta daje deželi skoraj dvakrat več žit Potemtakem bi lahko napovedali, da bo letos žitna letina nad 230 milijonov ton. Lanski rekord je bil, navkljub neugodnim vremenskim prilikam, blizu 224 milijonov ton, kar pa je bilo le pičel poldrugi milijon ton več kot V letu 1973 in vrhu tega je bil hektarski pridelek nižji: večjo letino so dosegli na rovaš povečanih poševnih površin. Tudi letos so poševne površine večje za približno poldrugi milijon hektarov, .kaže pa, da se je zvišal tudi hektarski pridelek. V Ukrajini so s hektara dobili v povprečju po 27,7 odstotkov žitaric (31,7 stotov oztme pšenice), v Moldaviji pa celo 40 stotov. V vsej ZSSR bi utegnil biti letos povprečni hektarski pridelek žitaric kakih 18 stotov doslej najvišji je bil leta 1973, to je 17 stotov, medtem ko ji bil predlani komaj 10,9 stoto
Z letošnjo rekordno letino nat' 230 mili jonov ton žita h) ZSSR naposled le lahko po stavila na noge svojo živino-re.,i, ki si vse doslej ni op o mogla od predlanske kata-
bo doma medila razmere na področju oskrbe prebivalstva, zlasti z mesom in mesnimi izdelk'. koaei je doslej priha j o'o -’o pogostnih izpadov.
Zerev sicei še m docela konča.r.epožetih ostaja še približno petina sovjetskin polj. Zato sc zdaj potrebni pr slednji, morda najbolj od-loč ini r aporl, na katere opo-zaija denimo »Pravda«: nekatera podjetja zveznega miru stistva za proizvodnjo trak t« rjev in kmetijske tehnike ti. mreč ne dostavljajo dovolj rezeivnih delov, premalo je toni goriva in mazil. »Pravda« poziva k osebni odgovor-losi; namestnika ministra za naftno predelovalno industn jo Sisma in namestnika mi niVtra za transport GundoDi-na zadolžena za oskrbo kme tijskih posestev z bencinom, llkrati opozarja na pomanj-k.j.iosti v shranjevanju sadja ,n zelenjave na področju Mo, davije in zakavkaških republik
Kljun vsemu Je vse več znamenj, da bo Jubilejno leto P uneslo kmetijski rekord Ne te na področju žitaric, ampak 'udi na drugih, recimo sladkorne pese In bombaža, koder so bile zadnja leta težave Obiralci bombaža v Uzbekistanu, ki daje blizu 65 odstotkov vsega »belega zlata« v ZSSR, obljubljajo letos 5,360.000 ton, kar pomeni, da bi bila celotna sovjetska proizvodnja tolikšna kot leto 1974, to je 8,41 milijona ton. Ta bombažni rekord pa bi prišel ZSSR zelo prav tudi zato, ker Egipt, dolgoletni dobavitelj »belega zlato«, zadnji čas omejuje izvoz bombaža zaradi zaostrovanja med de želarna. TIT DOBERSEK
nim silam ZDA, da posežejo vmes, če bodo svoboščine ali vamgst te vodne poti med Atlantikom in Pacifikom ogro. žene) je deležen kar največje pozornosti. Duhovi so se vznemirili, in to na vseh ravneh, iz dneva v dan pa so vedno bolj vznemirjeni ne le v Panami, temveč tudi na vseh drugih koncih Latinske Amerike.
Bojazen Je velika in ne povsem neutemeljena: ali ta sporazum o Panamskem pre-komu ne skriva kake interVen cionist.i ne grožnje? V kolikšni meri ogroža ali omejuje suve. renost Paname, odpira ali pravzaprav zapira dežnik Pentagona nad to izredno strateško-ekonomsko pomem bno vodno potjo, ki bo čez 23 let povsem pod upravo republike Paname? Ameriška, panamska in svetovna javnost se je 7. septembra, na dan slovesnosti v Washingtonu, seznanila z bistvom novega dokumenta o preroku, ne pa z aneksi k temu sporazumu, ki bi lahko precej bolj osvetlili trenutne ključne nejasnosti. Iz tega, kar je bilo od 7. septembra slišati in videti, bi lahko sklepali, da »pakt o nevtralnosti« ni brez tveganja, kar zadeva Panamo, vštevši nevarnost, ki grozi neodvisnosti in teritorialni integriteti te neuvrščene centralnoame-rišlfe države.
General Torrijos, ki se zaveda teh nevarnosti, pa tudi položaja, v katerem se je znašel, je o tej panamski hoji med dvema ognjema že nekajkrat javno in zelo odkrito spregovoril. Najprej ob podpisu sporazuma v sedežu CAD, zadnjič pa te dni v intervjuju za ameriško revijo »US News and World Re-port«, ko je med drugim dejal:
»Pogodba, ki smo jo podpi. šali, ni najboljša in ne izpol. njuje povsem želja panamskega ljudstva. Vendar v tem trenutku predstavlja najboljše, do česar je bilo moč priti, kar smo mogli doseči in izbojevati.«
Nov« pogodba o Panam-sk m prekopu temelji v nasprotju s tisto iz leta 1903, ki je vzpostavila povsem kolonialno razmerje v tej coni, na »priznavanju suverenosti republike Paname nad vsem
nacionalnim ozemljem«, so poudarili v uradnem sporočilu. Tej želji in navdušeno sprejeti proklamaciji pa slede odlomki, ki pravzaprav uzakonjajo pravico do intervencije in ki so nekako kontradik. torni ne Ie z uvodnim delom tega dokumenta, temveč tudi z ustanovno listino organizacije ameriških držav, katere polnopravni članici sto ZDA in Panama.
Spomnimo se, da je pogodba o prekopu iz leta 1903 uzakonjala pravico do vmešavanja ZDA v notranje zadeve Paname, to klavzulo pašo ob reviziji dokumenta leta 1936 črtali. Seveda je vprašanje, kako bpdo v prihodnosti pojmovali in tolmačili zdajšnjo pogodbo, pod pogojem, da jo bodo na panamskem državnem referendumu, razpi. sanem za 23. oktobra, in v ameriškem senatu sprejeli (senat bo o njej razpravljal v začetku naslednjega leta). Dejs vo pa je, da »pakt o nevtralnosti« dopušča velesili s se"era, možnosti manevriranja, Kar so v Panami sprejeli z javnim nezadovoljstvom in protestom v nekaterih levo usmerjenih krogih.
Se zlasti so nezadovoljni študentje, ki so v tej državi, kjer so- z dekretom ukinili politične organizacije, stranke in parlamentarno življenje, najbolj značilen in zgovoren baror .eter nacionalnega razpoloženja, ki sicer ni dominantno za vso državo, a ki ga tudi ne gre podcenjevati in do katerega še revolucionarna vlada generala Torrijosa ni ravnodušna.
Večer pred podpisom pogodb i v Washingtonu so štu. dentje v panamski prestolnici prišli na ulice in se v protestnem sprevodu napotili proti prekopu: ustavili sta jih vojska in policija. Podpore so bili študentje deležni čez iek'aj dni, ko je- njihov protest posredno podprlo »gibanje neodvisnih advokatov«, v katerem je 308 uglednih panamskih pravnikov. Gibanje je poslalo čestitko mehiški vlad. predsednika Portilla. V brzojavki iz Paname izražajo hvaležnost za stališče Me. hike in njenega predsednika do dodatnega sporazuma o nevtralnosti Panamskega prekopa. Kot ocenjujejo »neod-visn' advokati«, je to stališče o povsem v skladu z mehiškem tradicionalnim zavračanjem priznavanja pravic na tu. jo intervencijo in torej podpora boju panamskih patrio. to" za resnično nacionalno osvoboditev.
SLOBODAN PAVLOVIČ
Smrt črnskega aktivista
NAIROBI, 15. sept. — Steve Biko je torej mrtev. Ena redkih ohranjenih fotografij kaže mladega moža pri tridesetih, z brki in bradico, v suknjiču in s samoveznico. Posneta je bila na začetku letošnjega leta, pol leta poprej, preden so ga tajni policisti iz BOSS vnovič prijeli 18. avgusta.
Steve Biko Je torej mrtev od predvčerajšnjim. Notranji minister Kruger se je ob njegovi smrti še posebej potrudil kar zadeva stike ž javnostjo. V obširnem sporočilu s 16 točkami je pojasnil ali bolje opravičil, kako da je Steve Biko y začetku tega meseca začel gladovno stavko, kako da so ga jetniški zdravniki redno pregledovali, v ponedeljek, 12. septembra je bil spet pregledan, vendar je umrl istega dne.
Truplo Steva Blkoa so poslali v mrtvašnico in Južnoafriške oblasti so obljubile temeljit mrliški ogled.
JOŽE ŠIRCELJ
PRIMuHSKI DNEVNIK 6
IZBOR IZ DELA
17. septembra 1977
Kako potekajo dela na slovenskih cestah
LJUBLJANA, 14. sept. — Srednjeročni plan vzdrževanja in izgradnje slovenskih magistralnih in regionalnih cest obeta precej novih cest. Pri tem je zanimivo v.deti, kako daleč smo z deli na posameznih cestah načrtovanih za leto 1977.
•	Del mariborske hitre ceste (skozi mesto) bodo mogoče pričeli graditi Se letos, vendar pa RSC meni da je realno pričakovati začetek gradnje v letu 1978.
•	V izdelavi je idejni projekt avto ceste Sentiij—
Pesnica.
•	Glavni projekt rekonstrukcije mejnega prehoda Šentilj je v izdelavi in ga bodo dokončali letos. Čeprav republiška skupnost za ceste še m uspela skleniti posebnih dogovorov z drugimi zainteresiranimi pri tem prehodu,' predvideva, da bodo mejni prehod pričeli usposabljati letos jeseni.
•	Za južno magistralo skozi Celje izdelujejo projektno dokumentacijo.
•	Na avtomobilski cesti Hoče—Arja vas tečejo dela v skladu s časovnim načrtom, vendar pa je še vedno vprašljiv potek ceste od priključka v Arji vasi mimo Žalca do priključka na cesto Maribor—Ljubljana. Ce je ne bo vreme zagodlo, se bomo verjetno še letos zapeljali mimo Celja. Glavni projekt obvoznice mirno Žalca je izdelan.
•	Za zahodno celjsko magistralo je projekte naročila občinska skupščina Celje, medtem ko republiška skunnost za ceste zaenkrat pri tem delu ni udeležena.
•	Za predor skozi Karavanke je v skladu z načrtom izdan razpis za izdelavo idejnega projekta, ki naj bi bil dokončan prihodnje leto. Jugoslovansko-av-strijska komisija strokovnjakov je okvirno že določila terminski plan projektiranja in gradnje, po kateiem naj bi imeli glavni projekt izdelan do leta 1978 ali 1979, tako da bi lahko začeli graditi jeseni istega leta.
•	Za moderno cesto med Naklom in Ljubljano pripravljajo glavni projekt, ki bo končan prihodnje leto.
•	Cesta v Škofji Loki (»uranska cesta«) je že dolgo jabolko spora, zato tudi izdelava glavnega projekta ni možna vse do konca lokacijskega postopka. Sporna je izbira poteka ceste na odseku skozi Škofjo Loko, tako da delo ne teče po predvideni dinamiki.
•	Glavm projekti ljubljanske južne obvoznice še niso pripravljeni, vzrok zakasnitve pa je v spremembi trase (predvsem zaradi črnih gradenj), ki je bila sicer določena v že izdelanem idejnem projektu v smeri proti jugu. Vendar bodo glavni projekt oddali v izdelavo še letos in naj bi bil dokončan v naslednjem letu.
•	Za avto cesto Rudnik—Škofljica—Bregana izdelujejo idejne projekte.
•	Za približno šest mesecev so bila v začetku v zamudi dela na avto cesti Dolgi most—Vrhnika, vendar obljubljajo, da bodo cesto odprli ob napovedanem času, leta 1979<
•	Prva laza gradnje Karlovškega mostu bo predvidoma končana še letos (sam most), medtem ko bo ureditev širšega kompleksa terjala še precej dela:
•	Na ljubljanski Celovški cesti so na prvem odseku dela stekla letos poleti, za promet pa naj bi jo usposobili drugo leto. Po navedbah republiške skupnosti za ceste je zamuda na tem objektu nastala za radi dodatnih urbanističnih zahtev pri urejanju teste in okolice, razširjenja komunalnih vodov in dolgega lokacijskega postopka.
•	Pri Prešernovi cesti v Ljubljani se je bolj zataknilo in letos še ne bodo gradili, saj je izdelava glavnega projekta vezana na izdajo lokacijskega dovoljenja in razčiščenja urbamstično-prosterske problematike.
•	Pri obvozni cesti Črnuče—Tomačevo—Dolgi most tačas tečejo priprave za odkup zemljišč. Obenem pa |e postavila ob predvidenem posojilu dodatne zahteve tudi mednarodna banka za obnovo in razvoj (a. upravičenosti te cesi-e), tako da bodo lahko govorili o natančnejšem predlogu šele po bližnjem obisku predstavnikov mednaro^pe banke pri nas.
•	Dosti je bilo že natezanja okrog tega, kako bi speljali obalno cesto. V skladu z načrtom bodo začeli grabiti priključek Koper (križišče Slavček) decembra letos, medtem ko bo morala semedelska vpadnica počakati vsaj pomlad 1978, Govorijo o zamudah zaradi zelo zahtevne geološke in geomehanske problematike terena in nerazčiščenih vodnogospodarskih osnov.
•	Oktobra letos naj bi predvidoma pričeli graditi tudi mejni prehod Vrtojba in cesto Šempeter—Miren.
Premagano brezno
Lepote jame je odkril župan Jože Perme iz Ponove vasi in jih tudi pokazal obiskovalcem - Spominska plošča
TABORSKA JAMA, sept. — V nedeljo so Grosupeljčani proslavili petdesetletnico odkritja Taborske jame. V jami so odkrili spominsko ploščo Jožetu Pennetu, županu iz Ponove vasi, ki je jamo odkril in zanjo skrbel v predvojnih letih. Po njem se .je jama takrat tudi imen» vala Zupanova jama. Po vojni sojo preimenovali v Taborsko jamo, ker je v soseščini cerkvica 'tabor — eden najlepše ohranjenih proliturškili taborov v Sloveniji.
Med častnimi- gosti na proslavi sta bila tudi županov sin Jože Perme in Anton Ogrinc, ki sta bila tudi poleg 26. maja 1926, ko so odkrili jamo.
Jože Perme, ki je imel takrat sedemnajst let, se spominja, kako so ljudje iz Ponove vasi in okoliških naselij pogosto hodili v Ledenico, skozi katero je danes vhod v Taborsko jamo. Ledenico je opisal že Valvazor. V njej ni kapnikov, pač pa js zanimiva, ker je v njej tudi v največji poletni vročini mraz pod ničlo. Menda so kmetje pred petdesetimi in več leti nosili vanjo mleko, da se poleti ni skisalo, zanesljivo !pa je imel župan Jože Perme v njej skladišče piva, ko je bila jama še njegova.
V nede'jo 23. maja 1926 mladim iz Ponove vasi ni bilo dovolj, da s-o se sprehodili do Ledenice. Pri taborski cerkvi so si sposodili enajs-t-metrsko lestev in se odpravili k spolzkemu kamnu v bregu nad Ledenico, kjer je zijalo skrivnostno brezno. Spustili so se vanj in prišli v jamo, kjer je bilo nekaj kap nikov. »Takrat so se nam zdeli ze'o lepi, kasneje pa smo ugotovili, da so od zraka in sonca potemneli in niso nič posebnega v primeri s kapniki, ki smo jih našli kasneje v Taborski jami.«
Ko so se doma postavljali s svojim podvigom, jim je’ Jožetov oče povedal, da je bil kot šestnajstletni fant tudi sam v breznu. »Oče je skušal najti pot v Ledenico iz diruge smeri, iz brezna, vendar se mu prvič ni posrečilo, Predlagal je, da bi šli še enkrat poskusit.«
Ingres so šli, župan Jože Perme in njegov sin, pa še krojač Anton Ogrinc, ki je s seboj vzel petnajstletnega sina Toneta. Sli so v sredo 26. maja po kosilu. Skrivaj. »Bil je lep dan,« pojasnjuje Jože Perme. »Ljudje bi se nam smejali, če bi vedeli, da na tak dan lazimo po luknjah, namesto da bi delali na polju.«
Nad breznom so privezali lestev na smreko in .se začeli spuščati. Krojač je pos’ai nekam bled, zato so ga pustili ob luknji za zvezo, če bi jo potrebovali. Tone Ogrinc pra vi, da se oče v jamo ni nikoli spustil skozi vhod pri Spolzkem kamnu in ni prepričan niti, če je bil kdaj kasneje v jami, čeprav ga lahko štejemo med njene odkritelje.
Brezno je bilo globoko približno 9 metrov in pol. Danes, ko so zemljo in kamenje odstranili, je jama globoka 12 metrov, in še vedno lahko vidimo luknjo, skozi ka.ero so se spustili prvi .raziskova'-ci Taborske jame.
»Najprej smo raziskovali v smeti proti Ledenici,« pravi Jože Perme. »Ker nismo na šli nobenega rova, smo se' že odločili, da gremo ven. Toda ko je oče stopil na lesjev, mu je blatni čevelj zdrsnil, baterija, ki jo je držal v roki, je zaplesala in njen soj je osvetlil Naravni rov, kot ga imenujemo danes.«
Potem so seveda raziskovali naprej. Župan si je jamo sproti skiciral in jo približno meril. Tako so našli nekaj rovov in dva lepa, visoka, tanka kapnika. Danes stoji samo še eden, ker so drugega že pred vojno zlomili obiskovalci; vendar je tudi ta, ki je še, med najlepšimi v jami.
»Lepo, a premalo, da bi privabili turiste,« je menda ob tem rekel Jože Perme, župan m gostilničar, ki je ime! očitno dober posluh za turizem.
Kake tri metre visoko so opazili votlino, v kateri so se b'eščali kapniki. »Čeprav je bi’a votlina precej visoko in stene spolzke od vode. smo bili v hipu v njej. Po mokri, sigasti steni smo splezali, kot da bi bili brez teže.«
Prišli so v dvorano, ki se danes imenuje Glavna dvorana.
»Tako lepo je kot v nebesih, sem vzkliknil,« pravi Jože Perme, »Veste, takrat je bila jama dosti lepša, kot je zdaj. Do takrat ni v votlino nihče stopil. Kapniki in s-ene so bili čisto beli in 'cer so b'li mokri, so se lesketali. Ker so v jami tla ilovnata, so jo obiskovalci umazali in tako nihče ne bo več videl, kakšna je bila takrat,«
Ko so prišli iz jame, je bil že mrak. Tonetov oče ni zdržal pred jamo. Pač pa ' jih je doma — Permetovi so imeli gostilno -= čakala množica radovednežev, ki so ugibali, ali se jim ni v jami nemara kaj zgodila.-KO so jim povedali, kakšne lepore so našli, so takoj dobili prijave za prvi skupinski og’e1 lame, ki ga je župan priredil naslednjo soboto, 29. maja 1926. Udeležencev je bilo več kot dvajset, učitelj Einsmler pa je kapnike tudi fotogrj tiral. Slike mu niso uspele, pa
Seminarji oživeli Zagreb
Velesejemski vrvež nič manjši kot v minulih letih — Sovjetska zveza razstavlja jedrski reaktor — Obiskovalce zlasti zanimajo paviljoni dežel v razvoju
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA
Z \GREB, 1?. sept. — Že kratek sprehod po zagrebških ulicah daje slutiti, da se v mestu te dni nekaj dogaja. Povsod vihrajo značilne modre zastave zagrebškega velesejma, običajno vsakodnevno prometno gnečo pa so povečali še poslovneži in številni obiskovalci
cija, specializacija in skupna vlaganja.
BORKO DE CORTI
čeprav si je svetil z magnezijevim trakom.
župan je o jami, ki jo je odkril, poročal ljubljanskemu muzejikemu društvu in društvu za raziskavo jam, ki sta poslali svoje člane, da so si jamo ogledali. Vsi so ss strinjali, da je zelo lepa.
Nato je Jože Perme kupil zemljišče, kjer je vhod v brezno. »Lastnica zemljišča Jera Sever je rekla — če ste že vse pohodili, pa še davke plačujte,« se spominja Jože Perme, »Potem smo nad vhodom zabetonirali ploščo, da ni mogel v jamo nihče brez nadzora. Prej so mnogi hodili kar sami in si v jami lomili kapnike, pa tudi pomazali so jo z blatom.«
Vendar župan ni kupil jame, da bi jo imel zase. V brezno je dal postaviti lesene , stopnice, organiziral gasilce, da so v peharjih nanosili peska, s katerim so posuli poti in v jami so postavili kažipote, da se ljudje ne bi zgubljali. Tilko so za 15.' maj .1927 z oglasi v časopisih napovedali veselico in uradno otvoritev jame.
Obisk je presege' vsa pričakovanja. »štiri hektolitre vina smo pripravili za veselico, ki je bila na gozdni jasi pod Taborom in vsi so nam govorili, da je to preveč. V res-nici pa je vina kmalu zmanjkalo, saj je prišlo okrog deset tisoč ljudi. Od teh jih je šlo približno tisoč v jamo. Vstopnina je bi'a 5 dinarjev.« pripoveduje Jože Perme.
Permetovim jama ni dala miru. Naslednje leto so začeli kopati iz Ledenice rov navzgor v Srebrno dvorano. Kopali so štiri leta, čeprav meri rov komaj 34 metrov. S kamenjem pomešana lepljiva ilovica je bila hud nasprotnik. Z razstreljevanjem si niso mogli dosti pomagati, prav tako ne z lopato in krampom. Včasih ni šlo drugače, kot da so z rokami gnetli ilovico v kepe in jih kotalili iz jame.
13. aprila so pretolkli rov, po katerem se je bilo mogoče po kolenih'1 priplaziti do Srebrne dvorane. Nfito so rov razširili, zabetonirali stopnice in 19. rmija 1935 odprli vhod, po katerem Vstopamo v jamo še danes.
Vendar s tem zgodbe še ni konec. Tako župan kot njegov sin sta' jamo stalno opazovala in našla v Mali dvorani sifon, skozi katerega je pihalo, kadar je bil prazsn. Januarja 1937 so začeli kopati in razstreljevati v Mali dvorani in res so 3. marca, potem ko so prekopali 15 metrov, prišli v Veliko dvorano, kjer so našli precej kapnikov in jezerce s človeškimi ribicami. Tudi to jamo so uredili za obiskovalce in v jamo napeljati električno luč, ki je prvič zasvetila 17. aprila 1938,
Naslednje leto so našli 'še vhod v Glavno dvorano in s tem je bilo raziskovanje Taborske jame končano.
LOJZE JAVORNIK
»Le vkup, le vkup uboga gmajna, za staro pravdo zdaj bo drajna.«

Vas je postala galerija
VIDEM OB ŠČAVNICI, septembra — Nekdaj, pravzaprav tli dolgo tega, je bilo mesto umetniških del le v njim posvečenih hramih, odmaknjenih od vsakodnevnega življenjskega utripa. Toda, umetnost sc rojeva sredi življenja, med ljudmi in zanje, med njimi naj torej tudi ostane. Kot v Vidmu ob-Ščavnici, kjer se bodo te dni peto leto zapored zbrali
kiparji v kiparski kolonije »Od Gubca do Lacka«. Sredi vaškega vrveža, ob pospravljanju letine, dopoldanskih opravkih gospodinj, med popoldanskim počitkom ali zvečer bodo po vasi izpod diet oživljali simboli upora.
Foto: Bogo Čerin Verzi iz »Lirike upora«
Vsi smo kot železo v ognju v eno zliti
Kaj zagrinjaš se v molk?
s*

V meni je tlelo, v pesti skelelo, pa sem udaril!
Govore, da bo še bolj hudo, da bodo si klicali iz gore v goro »Človek, človek, si ostal?«
te mednarodne gospodarske prireditve od blizu in daleč. Da te dni sosednje glavno mesto resnično vre od obiskovalcev, govori že podatek, da je po 18. uri zvečer, ko zaprejo razstavne prostore, skoraj nemogoče dobiti prosto mizo v gostinskih lokalih če je niste prej
rezervirali.
Od prejšnjega petka pa do konca tega tedna je Zagreb gotovo eno najpomembnejših poslovnih središč v svetu. Na enem mestu v okrog štiridesetih paviljonih je predstavljena proizvodnja, možnosti in stremljenja skoraj vseh uglednih proizvajalcev v svetu in naših najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev. Zagrebške stojnice je zasedlo okrog 5000 razstavljalcev iz 62 dežel in 1350 domačih or-ganizacij združenega dela.
Zanimanje obiskovalcev m razstavljalcev za zagrebški velesejem nikakor ni usahnilo. O tem najbolje priča njihovo število, ki se is leta v leto Se vedno povečuje. To omenjamo zavoljo tega, ker je pogosto slišati, da sejemske prireditve zamirajo in da po-men‘jo zastarel način poslovanja. Številni obiskovalci, med katerimi je vsako leto veliko Slovencev, so nekdaj prihajali na velesejem, da vidijo, kaj snujejo domači proizvajalci. Na velesejmu so si ogledali, denimo, izdelke bele tehnike in druge izdelke š*ro-ke potrošnje, ki so nato čez nekaj mesecev prish tudi v trgovine. Tuji razstavljalci pa so bili zanimivi, ker so nam prikazali proizvode, ki pri nas n so bili tako pogosti.
Sedal so se razmere spremenile. Domače organizacije združenega dela ne razstavljajo več toliko novosti. Kot nove izdelke prikazujejo takšne, ki smo jih že mnogo prej videli v trgovinah, alj pa je izdelek skoraj povsem enak prejšnjemu, na sejmišču pa ga zavoljo zelo majhne spremembe predstavijo kot nove-
ga. Kaže, da naše organizacije ne čakajo več na zagrebški velesejem, da bi se z novim izdelkom postavile, ampak to storijo takoj, kar je povsem razumljivo.
Obiskovalcem velesejma so bržčas še najmanj znani pro izvodi dežel v razvoju. O tem govori tudi velik obisk v paviljonih 29 in 34 ter še nekaterih drugih, kjer razstavlja 34 dežel v razvoju iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. Alžir denimo, je letos dal poudarek kmetijskim izdelkom in izdelkom živilske industrije, razstavlja pa tudi gradbeni material, rude in drugo. 37 libanonskih gospodarskih organizacij in institucij se je odločilo prikazati celotne izvozne možnosti svoje dežele s pomočjo statističnih podatkov, vzorcev, maket in fotografij.
Zelo lepo urejeno razstavo ima Indija. Silno zanimive so na primer, hišne potrebščine, usnjeni izdelki, razstavljajo pa še ladijske naprave, akumulatorje, elektronske instrumente, razne stroje, orodje, obiskovalke pa se pogosto ustavljajo pred pulti s svilo, konfekcijo, narodnimi umetninami in seveda stojnico, kjer je mogoče brezplačno poskusiti pravi indijski čaij. Značilno je, da v Zagrebu mnoge od dežel v razvoju prodajajo narodne umetnine, preproge, verižice, obeske, kadila, igračke, rute, usnjene izdelke in še marsikaj drugega, pri vseh takšnih stojnicah pa je gneča, kot da bi tam delili zastonj.
Zanimivo je tudi v drugih paviljonih. Razstava Sovjetske zveze je v znalcu 60-letoice oktobrske revolucije. Prikazuje-
jo, na primer, tudi maketo jedrske elektrarne z zmogljivostjo dva tisoč megawatov, ki ima dva reaktorja in štiri generatorje in novi model la-da 2106, Sovjetski predstavniki pravijo, da ta vozila izvažajo v 30 dežel, v vsaki tretji Vadi pa so izdelki naših proizvajalcev. V sovjetskem paviljonu imajo vsako leto običaj, da predstavijo eno od sovjetskih republik. Leto® je to Uzbekistan, ki je po proizvodnji bombaža drugi na svetu.
Zagrebški jesenski mednarodni velesejem je brez dvoma še vedno nekakšen gospodarski barometer, ki kaže možnosti naših organizacij združenega dela. Iz pogovora s tujimi razstavljalci pa je bilo mogoče razbrati, da imajo jasno podobo o gospodarskih odnosih z našo deželo, hkrati pa ne skrivajo želja za napredek in izboljšavo teh odnosov. Zelo trezno se v teh dneh v Zagrebu razpravlja o možnostih izvoza in uvoza, hkrati pa razčlenjujejo predvsem možnosti za višje oblike sodelovanja, kot so koopera-
Berite
PRIMORSKI
DNEVNIK
Ponujajo več kot kupujejo
Vse tržnice po Sloveniji so dobro založene — Obilje zelenjadi
LJUBLJANA, 15. sejit. — Da-nasilje tržno poročilo iz Celja, ki nam ga je postaja Ivica Burnik, ne Klasi: založenost je dobra, cene so že nekaj dni enake. Tako je treba odšteti za kilo krompirja H din, čebule od 8 do 12, zelja 4, paradižnika in paprike od 5 do 7 din. Luščen fižol je od 20 do 25 din, stročji fižol, solata in radlč so po 10 din, ohrovt :J0. kumarice za vlaganje od 1 do 6, gobe od 80 do 100 ''dinarjev. Od 8 do 12 din je treba odšteti za kilo jabolk, hruške so po 12, grozdje do 15 dtn kilogram. Jajca kupujejo Celjani po 2.30 dinarja.
Več prodajalcev kot kupcev je podoba na novomeškem trgu. Peter Komun tč pravi, da cene kljub temu lezejo navzgor in velja kila čebule 10 dinarjev, prav toliko stanc paradižnik, solata je od 16 do 20 din, rdeča pesa' 10, cvetača 20, paprika 6. luščen fižol od 15 do 20 din kilogram. Za kilogram breskev je treba odšteli 20 din, jabolk od 10 do 12, smokev 24, sliv 10 din.
Sonja V/az sl je na ljubljanskem, dobro založenem trgu zapisala tele cene: kila ledenke velja 20 din, polovico manj je treba odšteti za kilo endivije In ra-dica, 20 din stane cvetača, 40 špinača, od 4 do 5 din prodajajo krompir, od 5 do 12 paradižnik, paprika stane od 5 do 10 din kilogram, kislo zelje je po 14 din kila. Dovolj Je grozdja od
11	do 18 dinarjev, slive so po
12	din, jabolka od 6 do 9, smokve so od 20 do 24, banane od 10 do 11, hruške od 12 do IR In breskve po 20 dinarjev kila.
Izbira sadja in zelenjave na soboškem živilskem trgu je pestra, pa tudi cene se od prejšnjega tedna niso bistveno spremenile. Ivan Gerenčer pravi, da je treba za kilo solate odšteti dobrih 9 dinarjev, kumare so po 8. paradižnik od 6 do 8, krompir je po 4 din, čebula 10 in češenj 30 din kilogram.
GOBE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
Slovenske strasti na razstavi
Jutri bodo na ljubljanskem razstavišču odprli veliko gobarsko razstavo - Gobarji določijo vsako leto šestdeset novih vrst »najboljše med zelenjavami« - Gobe iz vseh krajev - Kdaj rastejo?
LJUBLJANA, sept. — V četrtek, petnajstega septembra, ne bo kraja v Sloveniji, v katerem gobarji ne bi nabirali primerkov za veliko gobarsko razstavo, ki bo v petek, soboto, nedeljo In ponedeljek v okrilju razstave cvetja na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Predsednik ljubljanske gobarske družine in hkrati najpomembnejša osebnost te povsem slovenske »manifestacije« Bogdan Tratnik obljublja najmanj 300 različnih vrst gob in zagotavlja, da bodo tudi letošnji gobarski dnevi, podobno kot lanski, potolkli vinske. Ni sejma v Ljubljani, ki bi privabil pod veliko kupolo več ljudi kot razstava gob.
»Res nas je Slovence obsedla strast,« pravi predsednik gobarskega društva Ljubljana in na pol šepne: »Nikar nam ne dejajte prevelike reklame. Samo v Ljubljani imamo 600 rednih članov in amatersko skorajda ne zmoremo več voditi društva tako kot je treba. Ce se nam hoče še kdo pridružiti, no prav, ga sprejmemo, sicer pa je naša družina že prevelika,« pravi njen predsednik, ki si je močno prizadeval, da bi v letošnjo razstavo vključil vseh 1800 članov iz vseh enajstih slovenskih gobarskih družin.
Pozna šeststo vrst gob
Pravi strasti, ki je zajela Slovence, gre pripisati, da je v nekaj letih nastalo enajst gobarskih društev, med katerimi je ljubljansko najmočnejše. Za najboljšega gobarja, oziroma mikolciga — amaterja velja zdravnik dr. Dušan Vrščaj. Toda po njegovih stopinjah gre vse več Slovencev najrazličnejših starosti in
poklicev in vse več jih je, ki gobarstvo, konjiček, ki pomeni stik 'z naravo in zdravo sprostitev, jemljejo zelo resno:	»Člani .ljubljanskega
gobarskega društva,« pravi Bogdan Tratnik, »se ■ sestanemo vsak ponedeljek. Program dela je-’ bogat, od določanja’ novih, vrst, posredovanja izkušenj,, do različnih predavanj in organiziranja gobarskih izletov,« pravi in trdi, da mu je predsednikovanje šestim stotinam gobarjev postalo že kar nekakšna služba:
»Vsako leto< določimo petdeset do šestdeset novih vrst gob. To kajpak niso nove vr-§te, so le gobe, ki jih doslej nismo poznali. Osebno poznam 600 vrst gob, toda menim, da jih je pri nas vsaj tri, do štiri tisoč. Različnih vrst seveda . ..«
Dve nesreči
Težko je natančno, ugotoviti, koliko Slovencev vsaj enkrat na leto zaide v gozd z namenom, da ai nabere do-
datek k večerji, kosilu, ali da si »najboljšo med zelenjavami« — kot radi opisujejo gobe njih ljubitelji — vlože ali zmrznejo za zimo. Ce ne računamo izvinov in manjših prask, je to pravzaprav šport, ki je doslej zahteval najmanj nesreč.
»Povsem brez nezgod ni šlo niti v tem letu. Gobarsko ga lahko ocenjujemo kot povprečno leto, saj se je »odprlo« šele v zadnji tretjini av-gusta. Toda kljub ne preveč bujni rasti sta se žal letos zgodili že dve nesreči. Zaradi strupenih gob je umrl gobar v Ajdovščini, pred kratkim pa sedem mesecev star otrok v ljubljanski bolnišnici. Pri obeh je dokazano, da so bile usodne gobe, pa čeprav poznamo le štiri smrtno nevarne. Strupenih je seveda več. Prav takšni žalostni primeri terjajo od nas, da skrbimo za čim več dobre litera-1 ture, da pomagamo novim članom in vsem drugim ljubiteljem nabiranja gob pri njihovem delu. Sedaj imamo na Slovenskem že toliko stro-
kovnjakov, da je moč vsakomur, vsaj v večjih mestih in krajih, svetovati. Seveda pa marsikatera težava nastane tudi zavoljo načina pripravljanja ...«
Nesnaga ali nabiralci?
Pri tej vsesplošni' invaziji na gozdove, ki so po deževnih dneh dobesedno preplavljeni z gobarji, se vsiljuje vprašanje, ali ne bodo gozdovi nekega dne povsem izropani?
»Na to ne zna odgovoriti nihče,« pravi predsednik ljubljanske gobarske družine. »Mnenja so različna, še največ strokovnjakov sodi, da je največji sovražnik gob s kemijo onesnaženo okolje in ne nabiralec. Sam o tem nimam trdne sodbe, tudi ne bi mogel reči, da je gob manj kot nekdaj. Ali gobe so ali niso, je še vedno najbolj odvisno od vremena. Po dežju in ob temperaturi, med 20 in 25 stopinj Celzija jih je največ,.. .«
Menda Je v naših krajih tja do štiri tisoč različnih vrst gob. Deset odstotkov, če bo v četrtek ugodno vreme, jih bomo videli na Gospodarskem razstavišču. Kdo vse jih bo nabiral?
»Razstava bo organizirana po teritorialnem načelu. Tako bosta v četrtek poslali dve ekipi gobe z Goričkega, Ravenskega in iz okolice Ljutomera, pet ekip bo poslalo gobe iz Slovenskih goric, Prlekije, Središča ob Dravi, Dravskega polja, iz Koban-skega in Dravske doline bo poslala gobe ena ekipa, prav tako bo poslala gobe ekipa s severnega Pohorja... Z vseh koncev Slovenije, od morja do Kolpe ih Soče, bo poslalo gobe še več kot trideset ekip. Gobe bomo razvrstili tako da bo moč iste Vrste iz različnih krajt-v primerjati med seboj. Seveda pa ne čakamo le četrtka, marveč je marsikaj, predvsem tisto, kar zraste spomladi, že v hladilnikih. Pri vsem tem smo veseli, da je letos Zrasla na razstavišču nova klimatizirana dvorana, ki bo hlajena, bolj primerna za razstavo gozdnih sadežev, ki po dveh, treh dneh povsem spremenijo podobo .. •«
Srečo in znanje slovenskih gobarjev si1 bomo lahko ogledali že v petek. In menda kakih 25 gobjih jedi tudi. Poskusili seveda, ne le gledali-
JOŽE VETROVEC
20. evropsko košarkarsko prven-3 ki bo do 24. septembra v Bel-®Ji, postaja vse bolj zanimivo.
■ Že v drugem kolu je prišlo do ve-kega presenečenja: Nizozemska je 3reč premagala Španijo. Tudi v Rialih tekmah so se morali favoriti ^teno namučiti, da so odpravili Jasprotnike, tako da je pričakovati, a nam bo to EP prineslo še novih Jresenečenj. Le Sovjetska zveza je J?slej upravičila svoj sloves: So-fti so sicer v teh dveh kolih igra-1 Proti skromnima nasprotnikoma, seeno pa kaže, da »sovjetski stroj* re po načrtu in da so varovanci ,enerja Gomeljskega veliki favori-* *a zlato kolajno.
A SKUPINA (OSTENDE)
Judi v drugem dnevu je Jugosla-U zapustila dokaj slab vtis, median ko je v tej skupini prišlo do ve-'eSa presenečenja: Nizozemska je hrireč premagala Španijo. Po tem Jazu Špancev postaja stanje v tej Papini vse bolj zapleteno.
Tudi drugo kolo je torej pokazali da je ravnovesje sil na tem EP Jajšnje in da ne gre podcenjeva-Pobenega nasprotnika.
88:80
primorski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
MAC/ DAN 20. EVROPSKEGA KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA V BELGIJI
NIZOZEMCI PREMAGAUŠPANUO!
Jugoslavija je zopet medlo igrala in je le s težavo odpravila Finsko (88:80) - Tudi Italijani so bili uspešni, a so izbojevali tesno zmago
tmtm
ji 7. septembra 1977
8® '
Italija — Izrael 78:73 (37:32) j njunih stanovanjih je našla 70 gra
' mov hašiša, ki sta ga kupila od 22-letnega Mirta Bordina iz Padove. Skupno z Bordinom je policija aretirala še 21 letnega Francesca Salamina iz FrancaVille Fontana (Brindisi). Oba je obtožila prodaje mamil, ker je v Bordinovem stanova
ITALIJA: Caglieris 4, Jellini 2, Carraro 8, Della Fiori 9, Bariviera 11, Bonamico 9, Meneghin 21 Fer-raeini 4, Marzorati 8, Bertolotti 2, Vecchiato.
IZRAEL: Schvvartz 4, Coren 2, llozcz 2, Bercoviz 28, Leibnovitz 16, Moskovitz 3, Kaplen 8.
PM: Italija 14:20, Izrael 21:31.
SODNIKA: VVandervilighe (Nizozemska) in Bezek (ČSSR).
Tudi v tekmi z Izraelci je Italija na splošno razočarala. Vse kaže, da
nju našla 420 dolarjev, ki naj bi jih ta prejel od ameriških košarkarjev.
Do preiskave je prišlo po nenadni smrti pristaniščnika Franca Ra-donija, ki je 26. avgusta umrl za radi prevelikega uživanja mamil. Po
Primovi varovanci niso v najboljši preiskavi v ambientu narkomanov
rnpmi COl on on« r«in..nll	___ ___ •	_1 •	• • .	1_ 1	M	n	<•
poslavlja — Finska (41:35)
JUGOSLAVIJA: Kičanovič 18, Je-J*c, Krstulovič, Jerkov 14, Šlav-14, čosič 4, Radovanovič 9, Da-Nič 17, Delibašič 12, Djogič, Va-sJič, Papič.
.SODNIKA: Solenghi (Italija) in frizer (Avstrija).
‘Plavi« so startali v tej tekmi,
^ da bi le-ta bila navaden- tre-,nS- In to se jim je že v uvodnih Jutah bridko maščevalo. Finci pa J bili z enostavno in požrtvovalno J stalno za petami bolj renotni-(Jmu nasprotniku. No, v 12. mi-so Jugoslovani povedli za deset Jk (30:20). Kazalo je, da so le “i pravo orožje, s katerim bi str-Odpoit Fincev. «Plavi» pa so, po J* vodstvu, zopet, podcenjevali najstnika in so tako zaključili prvi , 3 le s šestimi točkami predli.
Jugi polčas se je ,za «plave» za-še slabše. Že v 4. minuti je Čo-zagrešil tehnično napako in je ^ moral zaradi petih osebnih na-! zapustiti igrišče.- Tedaj pa je J stanje 48:47 za Jugoslavijo.
5ci so se borili kot levi, Jugosjo-pa ni šlo in ni šlo od rok. d'atka, «plavi» so se morali v po-Mijih minutah močno potruditi,
J so lahko strli odpor presenetljiva nasprotnika in so tako zmaga-? bornimi osmimi točkami razlike.
,“aj dodamo" še, da sta sodnika 'a|ijan Solenghi in'Avstrijec Spret;
izredno slabo opravila svojo Jgo in da sta vznemirila igralce jH ekip. Fincem pa gre^iznati, so proti Jugoslaviji pokazali iz- ‘ Jen napredek. Pozna se namreč jr® ameriškega trenerja Roberta .“ersona, ki je dal finski repre-J^anci moderno in učinkovito i-s katero so nekdaj nepoznani Ji včeraj pošteno namučili evrop-“ Prvake.
114:95
88:80
67:61
157:134
167:156
168:165
187:185
178:195
171:193
IZIDI 2. KOLA
Nizozemska - Španija Jugoslavija - Finska CSSR - Belgija
^	LESTVICA
'*°zcmska Jska Nija
DANAŠNJE, 3. KOLO
U®ska - Nizozemska (14.30) jSSR - Španija (18 00'
“®goslavija - Belgija (20.15)
B SKUPINA (LIEGE)
Jv jeti so že drugič zmagali s Jco. Tokrat so odpravili Bolga-''9 so tudi v tem srečanju poka-I j! izredno napadalno igro. Itjkoliko preseneča tesna zmaga jOcozov nad Avstrijci. Francozi Ljamreč zmagali le z bornimi še-li®?i točkami razlike in ta tekma J tesno pokazala, da sta Francija . Avstrija za razred slabša tekme-v tej skupini.
formi, saj so se morali pošteno namučiti, da so naposled le premagali Izrael,
Primo je zaskrbljen predvsem zato, ker dva ključna igralca italijanske reprezentance še nista v formi: to sta Marzorati in Della Fiori.
Na srečo «azzurrov» pa se je tokrat razigral Dino Meneghin, ki se je izredno požrtvovalno boril pod košema in je bil obenem tudi najboljši strelec Italijanov (21 točk).
Vse je kazalo, da bo Italija zlahka odprrvila Izraelce, saj je v 11. minuti drugega polčasa že vodila s 66:41, nakar pa so »azzurri* zagrešili vrsto napak in Izraelci so se nevarno približali. V poslednjih potezah igre pa je Italijanom le uspelo ohraniti skromno prednost in obenem tudi izbojevati izredno pomembno zmago.
Za Italijane je bil predvsem mali, a izredno hitri in prodorni Bercoviz nerešljiva _uganka, kar tudi kaže, da je nekdaj opevana italijanska obramba poslala dokaj ranljiva IZIDI 2. KOLA
SZ - Bolgarija				117:96	
Francija - Avstrija 1				86:81	
Italija - Izrael				78:73	
LESTVICA					
Sovjetska zveza	2	2	0	218:157	4
Italija	2	2	0	148:132	4
Francija	2	1	1	145:151	2
Bolgarija	' 2	1	1	184:203	2
Izraelx	2	0	2	159:166	0
Avstrija	2	0	2	142:187	0
DANAŠNJE, 3. KOLO
Francija ■ Bolgarija (15.00)
Italija - Avstrija (18.30)
Izrael - SZ (20.30)
MAMILA V STANOVANJU
W alk in Suttle aretirana
BENETKE' - Beneška policija je včeraj aretirala ameriška košarkarja Neala Walka in Ricka Suttlea. V
je policija kmalu osumila Bordina in Salamina, posebno ko je odkrila, da je Bordin zapravil več milijonov lir v raznih igralnicah. Med zasledovanjem je opazila, da sta Bordin in Salamin večkrat zahajala v stanovanji ameriških košarkarjev; vče- j raj jih je preiskala in v njih od-1 krila hašiš.
Občnega zbora Športne ga društva Sovodnje se je udeležilo
število občinstva
DOMAČI ŠPORT
DAN KS
SOBOTA, 17. septembra 1977
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Gradišču ob Soči Torriana - Primorje
KADETI
16.30	v Trebčah Primorec - Čampi Elisi * # #
16.30	v Dolini
Breg - Rosandra
» 4» #
16.30	v Trstu, Campanelle
Edera - Pr'mor je
ATLETIKA
DEŽELNO PRVENSTVO - DEKLICE
15.30	v Vidmu
Nastopata tudi Bor in Levstik
J U PRI
NEDELJA, 18. septembra 1977
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.30	v Dolini Breg - Gaja
(iiiMiiiiMMiiiiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiirtMiiiiiiiiiiiMiiiiiisiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiutiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiin
NOGOMET
V 1. AMATERSKI LIGI
Danes start proseškega Primorja
Proscčani bodo igrali v gosteh s Torriano - Giovannini upa na visoko uvrstitev
S pari prvega kola bo jutri start amaterskih nogometnih prvenstev promocijske, 1. in 2. amaterske lige in prvenstva kadetov. Skupno se je v naši deželi prijavilo 196 ekip, kar pomeni, da bo jutri stopilo na igrišča približno 2400 nogometašev, kar dokazuje, da je nogomet še vedno ena od najpriljubljenejših športnih panog.
Med ekipami, ki bodo startale v raznih amaterskih prvenstvih, je tudi šest naših klubov. Primorje bo igralo v 1. amaterski ligi, Juventina bo na Goriškem nastopala v skupini «E» 2. AL, na Tržaškem pa bodo v 2. AL (skupina '«F») nastopale Breg, Gaja, Primorec in Zarja.
Prošeško Primorje, ki si je v lanski sezoni zagotovilo prestop v 1. AL, bo igrglo že danes popoldne, v Gradišču ob Soči, proti enajsterici Torriane, ki je prav tako novinec 1. lige.
Zato smo v četrtek zvečer obiskali trening Primorja in postavili trenerju Giovannini ju dve vprašanji.
— Ste zadovoljni z dosedanjim delom? Vas je enajsterica zadovoljila
s. pripravami? Ali je pripravljena za prvenstvo?
»Nisem povsem zadovoljen. Kot vsako leto smo zaradi Puntarjevega memoriala ostali brez igrišča in smo se zato morali zadovoljiti s prostori, ki gotovo ne ustrezajo nogometu. Zato mi ni uspelo, da bi lahko preverjal razne sheme igre, saj so naši treningi v glavnem sloneli v pridobivanju kondicije. Iz tega je razvidno, da ni ekipa še povsem pripravljena na prvenstvo.*
— Kakšni so vaši cilji " prvenstvu in kdo je favorit?
«Kot sem že v začetku sezone povedal, se bo Primorje borilo za zgornji del lestvice. Seveda nam bo to uspelo, če bomo nekoliko ojačili e-kipo in v to sem prepričan. Do sedaj sem sicer preizkusil mnogo mladih nogometašev, ki pa naši ekipi niso služili. Voditelji društva so zato precej aktivni in upam, da bodo kaj dobrega vendarle staknili. Vsekakor mislim, da bomo prav gotovo dosegli zastavljene cilje, če bodo i-gralci resno delali in nam bodo voditelji kluba ob strani.

TENIS
PO 1. DNEVU EVROPSKEGA FINALA


ITALIJA V VODSTVU Z 1:0
Panatta je v petih setih odpravil Domingueza, Barazzutti in Jauffret pa sta morala zaradi teme dvoboj prekiniti pri stanju 2:2
RIM — Po prvem dnevu teniškega finala evropske cone za Davisov pokal, vodi Italija proti Franciji z. 1:0. Točko za domačne je včeraj osvojil Panatta, ki je pomagal Domingueza \f petih setih, medleri ko so morali drugo srečanje prvega dneva med Barazzut-tijen in Jauffretom zaradi teme prekiniti pri stanju 2:2.
Po predvidevanju je torej to finalno srečanje zelo izenačeno. Panatta je potreboval skoraj tri ure in pol, da je strl odpet1 Domingueza, ki se je izkazal za solidnega igralca. Seveda bi ne imel običajni* Panatta težke naloge proti temu nasprotniku, vendar je Rimljan v zadnjem času v slabi formi. Zato lahko trdimo, da je imela Italija pri žrebu precej sreče, ker je Pa natta v prvem srečanju igral s šibkejšim nasprotnikom.
Panatta je dvoboj začel dobro in prvi set z lahkoto osvojil. V drueem pa je po začetnem vodstvu očitno
popustil, tako da je Dominguez izenačil na 1:1. Tudi 3. in 4. set sta bila podobna prvima dvema. Vsak igralec je osvojil po-enega, zarad: česar je bil potreben še peti odločilni: Panatta je takoj povedel na 3:0 in z lahkoto vodstvo ohranil do koncu seta.
Drugi včerajšnji dvoboj se je za Italijo začel ugodno. Barazzutti je proti Jauffretu osvojil prvi set. Vse je že kazalo, da ne bo imel z nasprotnikom težke naloge. Francoz pa se je zbral in zaigral zelo učinkovito. Zmagal je drugi in nato še tretji set, kar je bilo seveda veliko razočaranje Za številno publiko, ki je do zadnjega kotička napolnila tribune igrišča. V četrtem setu je Ba razzuttiju uspelo izenačiti na 2:2, zato bi morala igralca tudi tokrat odigrati še peti set. Vendar pa se je medtem že stemnilo, tako da so morali dvoboj prekiniti. Nadaljeval se bo danes dopoldne ob 11.30. Prenašala ga bo tudi italijanska tele-
vizija, ki se bo ponovno vključila v prenos ob 14.30, ko bo na sporedu igra dvojic.
IZIDI
ITALIJA - FRANCIJA	1:0
Panatta - Dominguez	6:4,
4:6, 6:4, 3:6, 6:3
Barazzutti - Jauffret	6:4,
2:6, 2:6, 6:1
* # *
BUENOS AIRES - V tem kraju se v teh dneh odvija drugi polfinale Davisovega pokala med Argentino in Avstralijo. V prvem dvoboju je Argentinec Guillermo Vilas premagal Avstralca Phila Denta s 6:2, 4:6, 7:5, 6:3.
V drugem dvoboju pa je Avstralec John Alexander premagal domačina Ricarda Cana s 6:3, 6:0, 6:0 in tako stanje izenačil na 1:1.
RIM — Svetovno prvenstvo v u-metnostnem kotalkanju bo letos v Montrealu od 16. do 26. septembra.
Ker so vsi mnenja, da imajo največje možnosti za zmago Portuale, Stock in Ronchi, bi to tudi jaz potrdil.*
Ekipo Primorja sestavljajo sedaj naslednji igralci:
Vratarja: Štoka in Sabadin.
Branilci: G. Husu, Blasina, Race, Vrša in Visintin.
Krilci in zveze: Tomizza, Angelie-ri, Bortolotti, Valente, V. Husu in Barnaba.
Napadalci: Peri, Montenessi in. Franch.
Kot smo že omenili, igra Primorje že danes popoldne ob 16. uri in prav v zvezi s tem srečanjem, nam je Giovannini povedal, da ima velike probleme za sestavo moštva. Nekateri nogometaši so poškodovani in zato ni izključeno, da bomo že danes videli Primorje s pomlajeno postavo. Možno pa je, da lahko že danes vidimo kako novost v» vrstah Primorja, saj voditelji s polno paro iščejo spretne nogometaše, ki bi znali pokriti praznine, ki smo jih opazili v vrstah Primorja v tem začetnem delu sezone.
- * •
V teh dneh smo obiskali tudi trenerje ostalih naših ekip, ki nastopajo!: v 2. amaterski ligi in jim zastavili isti dve vprašanji. Odgovore bo-mtrobjavili v naši jutrišnji številki. "Za'kroniko bi lahko podali še koledar 1. kola skupine «E» in »F*.
SKUPINA «E»
L KOLO
S, Marco Gr. - Juventina, Mora-ro - Terzo, Villesse - Lucinico, Ison-zo - Pro Fiumicello, Malisana -Aiello, Ruda - Itala, Sagrado - Sta-ranzano, Mariano - Torre Tnpoglia-no.
SKUPINA «F»
1. KOLO
Op. Supercaffe - Flaminio, Zaide • Campanelle, Breg - Gaja. Primorec -Libertas, Edera - Aurisina, S. Marco - Opicina, Costalunga - Edile A-driatica, Zarja - Rosandra.
Razvidno je, da bo za naše enajsterice start precej naporen. Med najzanimivejšimi dvoboji pa bi nedvomno omenil derbi irrd Bregom in novincem Gajo, v Dolini.
B. R.
ATLETIKA
DEŽELNO PRVENSTVO
Boriti Levstik v Vidmu
Danes bodo tekmovale deklice, jutri na startu dečki
MONTEVIDEO — Argentinska nogometna enajsterica Boca Juniors je osvojila južnoameriški pokal. V tretjem odločilnem srečanju je premagala brazilski Cruzeiro s 5:4, po streljanju. enajstmetrovk.
RIM — Drevi bo v Rimu boksarski dvoboj poltežke kategorije (po verziji WBA) med Argentincem Ga-lindezom in Američanom Lopezom.
Po dokaj uspelem nastopu na atletskem deželnem troboju v Go rici bodo naši mladi atleti in a-tletinje zopet zaposleni.
Danes in jutri bo namreč atletsko tekmovanje za delkice in deč ke (posamezno) v Vidmu, in sicer na atletski stezi «Campo Scuola di Pademo*.
Tudi tokrat bosta zamejske bar ve branila Bor in Levstik. Danes bodo tekmovale deklice. SkuDno bosta Bor in Levstik tekmovala z 20 atletinjami, tako da je oriča-kovati v nekaterih disciplinah dobre rezultate.
Med posameznicami imata dobre možnosti v metu diska borovk' Montanari in Nugnes. V teku na 60 m z ovirami pa hosta Levstikovi (Predstavnici Andreina Mene-gatti in Valnea Cibic jurišali na visoka mesta.
Jutri pa bodo zaposleni fantje. Bor ih Levstik bosta startala s skupino 10 atletov, ki bi se morali V izredno hudi konkurenci do-brb obnesti.
Možnosti za visoko uvrstitev pa imajo borovec Schillani v teku na 80 m z ovirami, Poljšak (Drav tako borovec) v skoku v daljino ter član Levstika Soave v teku na
2.000	m.
Atletska sekcija Bora sporoča svojim atletinjam,’ 'da se zberejo danes ob 12.45, na stadionu «Prvi maj*, odkoder bo odhod v Videm.
Borovi dečki pa naj se zberejo jutri, ob 7. uri. prav tako na stadionu «Prvi maj*.
KOLESARSTVO
JUTRI V GROSUPLJU
Adriini veterani za visoko uvrstitev
V okviru prijateljskih stikov, ki jih' lonjerski kolesarji gojijo z bratskimi društvi iz Slovenije, se bodo tekmovalci Adrie jutri1 udeležili v Grosuplju tretje tradicionalne kolesarske dirke po ulicah Grosuplja.
Za Adrio bodo nastopali v desetih in sicer sedem veteranov ter trije kolesarji, ki bodo tekmovali v B -kategoriji, to je v kategoriji neregistriranih tekmovalcev do 34 let.
Predvsem v kategoriji veteranov imajo lonjerski predstavniki možnosti za uspeh, saj lahko računajo na najmanj dve prvi mesti, to je v kategoriji veteranov do 40 let in do 45 let. Medtem ko bodo v kategoriji starejših veteranov nad 50 let nastopili Maver in Udovič, ki lahko računata tudi na dobro uvrstitev.
Lonjerske barve bodo v Grosuplju
branili Ferluga, Marušič, Verginela, Bonanno, Macarol, Maver, Udovič, Lorenzi, Pečar in Močilnik.
Start dirke bo ob 10. uri, tekmovanje pa se bo odvijalo po grosupeljskih ulicah.
R. Pečar
Santoni v Milanu
Kolesar Adrie Marino Santoni se bo udeležil velike mednarodne kolesarske dirke, ki bo s startom v Milanu, to je dirke Milano - Castellania dolge 100 km.
Na tej dirki nastopajo poleg italijanskih veteranov tudi kolesarji Francije, Belgije in Švice.
R. Pečar
DIRKA PO ISTRI
Amaterji F-JK najhitrejši
UMAG — Včeraj je bil start amaterske kolesarske dirke po Istri.
V prvi etapi od Pulja do Umaga je zmagal zastopnik Furlanije - Julijske krajine Brescian, ki je prehitel na cilju Biancoletta iz Veneta.
Prvi od Jugoslovanov je bil Zano-škar, ki je osvojil 10. mesto. Naj o-menimo, da je Brescian prevozil e-tapo prve proge v 2.21*5”, s poprečno hitrostjo nad 44 km na uro.
Ekipna lestvica po 1. etapi:
1. Furlanija - Julijska krajina
X Veneto
3.	Zahodna Nemčija
4.	Jugoslavija
JADRANJE
JUTRI V SESUANU
Čupa prireja društveno regato
Jutri bo v Sesljanskeni zalivu jesenska društvena regata, ki jo priredi Slovenski pomorski klub Cupa. Na regato so seveda vabljeni poleg članov društva tudi ostali zamejski ljubitelji jadranja.
Vpisovanje bo na društvenem prostoru, od 8. do 9. ure, start predvidoma ob 10. uri. Regata bo potekala po sistemu olimpijskega trikotnika.
Manjše jadrnice in kabinati bodo regatirali skupaj, žirija bo nato preračunala realne čase v popravljene s pomočjo koeficientov posameznih vrst čolnov.
Nagrajevanje bo med družabnim večerom, ki ga bo Cupa priredila v soboto, 24. septembra, zvečer v gostilni »Bella riva», v Brojnici.
16.30 v Trebčah
Primorec - Libertas * * *
16.30	v Bazovici
Zarja - Rosandra / • • •
16.30	v Gradišču ob Soči
S.	Marco - Juvenibia
PRIJATELJSKA TEKMA
10.30	v Križu Vesna - Mcd:ano
NARAŠČAJNIKI
14.45	v Driini Breg - Prim rje
* * *
9.30	v Medeji
Medca - Juvenfna
• NAJMLAJŠI
11.15 v Trslu. Sv. Sergij
Don Bosco - Zarja • • •
12.30	v Trstu, Campanelle
S. Vito - Primorje
ZAČETNIKI
11.00	v Štandrežu Juventina - Cormimcse
ATLETIKA
DEŽELNO PRVENSTVO - DEČKI
8.45	v Vidmu
Nastopata tudi Bor in Levstik
KOLESARSTVO
VETERANI KAT. C NEREGISTRIRANI TEKMOVALCI
10.00	v Grosuplju Nastopa tudi Adria
8.30	v Milanu
Nastopa tudi Adria
JADRANJE
10.00 v Sesljanu i
Društvena regata SPK čupa
DREVI V ZGONIKU START
Rekreacijski (eden» Športnega krožka Kras
Drevi se bo ob 20. uri pričel v Zgoniku 2. rekreacijski teden, ki ga prireja ŠK Kras za svoje člane. Danes bo turnir v briškoli, na katerega se lahko prijavijo pol ure pred pričetkom tekmovanja vsi tisti, ki imajo člansko izkaznico.
. Tekmovanja se bodo nadaljevala prihodnji teden, ko bo na sporedu še balinanje, badminton, odbojka med poročenimi in neporočenimi v moški in ženski konkurenci, namizni tenis, šah, bližanje in rusko kegljanje, prihodnjo soboto pa bodo slovesno predali svojemu namenu «trim-stezo Vrh Vrhka* nad Saiežem.
ŠZ BREG
’	vabi
na športni praznik
v DOLINI, 17., 18. in 1». septembra 1977
Bologna - Atalanla	1
Foggia	.	Fiorentina	1
Lazio	-	Verona	I
Vicenza - Inter	1
Milan	-	Genoa	1
Napeli	-	Juventus	1
Perugia - Roma	1
Torino Pescara	1
Pistoiese - Como	1
Rimini - Palermo	1
Sampdoria • Varese	1
Livorno - Spal	1
Latina - Rcggina	1
X 2 X
X 2
im	rra
L — prvi	X 2
drugi	2 X
Z. — prvi	1 X
drugi	X I
3. — prvi	2 X
drugi	X 2
4. — prvi	I X 2
drugi	1 X 2
5. — prvi	1 1
drugi	X 1
6. — prvi	2 1
drugi	1 2
8.
L.
Kitaj ski dnevnik
, Bil sem poln vtisov, slišal sem toliko pomenljivih be-r in bal sem se, da mnogih ne bom uspel razumeti. r*v neprijeten občutek!
l Pogovor se je končal s tem, da nam je tovariš Ču (U-čin povedal, kako zdaj na Kitajskem, v ustvarjanju ,elikega reda, vsi Kitajci študirajo Mao Ce-tungov govor desetih odnosih- iz leta 1956 in Mao Ce-tungove za-;lske o kulturi iz leta 1942. Bil je to znova nekakšen ■k. Tako? Zdaj, leta 1977, študirajo Mao Ce-tungov govor
(®ta 1956? Se med tem ni zgodilo nič? Oziroma, kaj ^ * vsem tem, kar se je zgodilo po tem letu? Kaj je s kulturno revolucijo? Nameravajo Kitajci to ob-l^)6 preskočiti, pozabiti? Ga zanikati? Se vračajo Ki-
'll
(i
k mlademu Mao Ce-tungu, hoteč v njegovem ime-- z njegovimi besedami pozabiti Mao Ce-tunga poznej-
in predvsem zadnjih let, ne da bi to sicer izrecno ^°rkoli pokazali ali omenili?
k ko smo odhajali in se pred «Hsinhuo» še protoko-postavili pred fotografski aparat, sem mimogrede
vprašal svojega gostitelja, ali bi lahko prebral Mao Ce-tungov govor -iz leta 1956. «Seveda, seveda,« mi je odvrnil in se smehljal.
Po obisku »Hsinhue« smo obiskali še «Že Min Ži Bao«. Zvedeli smo, da delajo novinarji tretjino svojega časa v uredništvih, tretjino pišejo na terenu, tretjino pa fizično delajo med delaVci; zvedeli smo tudi, da sta bila dva novinarja privrženca «bande štirih« v vodstvu in da je glavni urednik zdaj na prevzgoji, na tečaju za popravo napak. Njegov namestnik, ki nas je sprejel, je prišel iz vojske, iz armade. Bil je še vedno v vojaški uniformi, samo rdečih oznak na ovratniku, po katerih se loči vojaška zelena uniforma od drugih zelenih oblek, v katere se oblačijo Kitajci, ni imel. Toda v obleki so bile še luknjice, skozi katere so bile pripete rdeče o-znake, in vse je kazalo, da je prišel prav pred kratkim. Prišepnili so mi, da je bil visok ofifcir, visok vojaški funkcionar. Vedel se je sproščeno. Poznalo se mu je, da je prišel k časopi: i iz popolnoma drugega pbdročja. Dejal nam je, da jih je Mao Ce-tung vedno učil, da je treba zdraviti bolezen zato, da bi rešili bolnika, in da bodo v «Žen Min Ži Bau«, ki je bil močno pod vplivom »bande štirih«, stvari politično uredili v skladu s to Mao Ce-tungovo mislijo.
Ogledali smo si tudi tiskarno. Silen vtis je na nas napravil način, kako Kitajci stavijo časopis. Iz 1800 znakov, in vse to delajo ročno! Prava umetnost je to, kar počno stavci. Sicer pa je bila tiskarna polna risb, rokopisov in napisov proti «bandi štirih«, veliko je bilo karikatur, predvsem o Čiang Cing, Maovi ženi.
Tudi televizijo in radio smo si ogledali še isti dan. Bili smo že tako polni vtisov, da nismo več mogli vsega vsrkati vase Zvedeli smo, da ima centralni pekinški radio pet programov, da imajo radio, ki posreduje spored v devetintridesetih tujih' jezikih, da ima telezija dva
'programa — črno:belega in barvnega; da spored sprejemajo po vsej državi razen v Tibetu, da oddaja tri ure na dan in da je barvna televizija še eksperimentalna; da v centralnem pekinškem radiu in televiziji dela 10.000 ljudi ter da so v polnem razvoju, saj imajo šele 400.000 televizorjev in 40 milijonov radijskih sprejemnikov. Pogovor se je tudi tu zasukal v politično smer in spet smo zvedeli vse o »bandi štirih«. Znova smo slišali tezo o zdravljenju bolezni, da bi ozdravili bolnika. Le da so nam tu povedali to še z večjim poudarkom ter nam rekli, da hočejo, vzgajati in reševati tudi tistč, ki delajo napake, medtem ko je banda hotela uničiti vse. Postali smo morda neprijetni z našimi večnimi vprašanji, ko-

(»LAVNA PEKINŠKA ULICA — Široke ljudske množice so dobre, le nekaj posameznikov je prod	Foto: M. G.
liko ljudi, koliko posameznikov je bilo privržencev ban de? »Malo, zelo malo, saj so široke množice dobre,« sc nam odgovarjali. »Široke ljudske množice so dobre, ls nekaj posameznikov je proti.«
Potem smo si ogledali dvorano za snemanje koncer tov, kjer je bil zbran ves orkester. Ko smo stopili v dvorano, so nam začeli igrati, nam ploskali in mi sme jim odzdravljali s ploskanjem. Vse skupaj je bilo nekam prisrčno naivno, ampak prijetno. Od tod so nas peljali v jugosiovanski oddelek,'oziroma v radijski oddelek ki oddaja v srbohrvatskem jeziku. Opazil sem, da je bil direktor radia, ki nas je spremljal, prvič v tem oddelku Tudi on je namreč nov. Prejšnji je na prevzgoji Poslušam oddajo za Jugoslavijo tistega dne. Govori o »ban di štirih«.
Po večerji, ki nam jo je priredil naš gostitelj in se )i je reklo slovesni banket, v restavracij »Pekinška raca« kjer smo znova uživali v imenitni kitajski kuhinji, sem se utrujen v svoji Sobi sesedel v naslonjač, in opazil na mizi drobno knjižico. Bil je to govor Mao Ce-tunga o »de setih odnosih« v francoščini. Direktor »Hsinhue« ni pozabil moje želje. Kitajci očitno ne pozabljajo nadrobnosti, tistih’ pomembnih nadrobnosti, ki ustvarjajo prijetno o-zračje. Tudi moje utrujenosti je bilo v hipu konec. Upal sem, da bom iz govora lahko razbral, kaj se zdaj na Kitajskem dogaja. Vzel sem ga v roke in začel listati. Prebral sem naslove poglavij, ugotovil, da govorijo o kmetijstvu in industriji, o vseh mogočih problemih, in se, seveda, zadržal predvsem pri tistih vprašanjih, ki so se mi zdela čisto politična in ob katerih sem si mislil, da bom takoj., še ta večer našel odgovor na vprašanje, zakaj študirajo Kitajci ravno zdaj kot osnovo svojega političnega delovanja govor iz leta 1956 in kaj to pravzaprav politično pomeni.
Uredništvo, uprava, oglasni oddalak,
TUST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 7946 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47.00, letno 470.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS . 61000 Ljubljana,
Oglasi
višina 43 mm) ob da*
Poitnl tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
17. septembra 1977
2iro račun 50101 -603-45oč>l Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širine 1 stolpec, lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000 Finančno-uprevni 500 legalni 500. osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško iJJ goriško pokraiino se naročajo pri oglasnem oddelku *>' upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Izd.i.LJztT	časopisnih j
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tiska f ^ Trst ziiožnikov FIEG'

IZRAELSKI ZUNANJI MINISTER POTUJE V WASHINGT0N
SODILA JE MED NAJPOPOLNEJŠE OPERNE PEVKE VSEH ČASOV
NOVI PREDLOGI ZDA 0 PALESTINSKI V PARIZU UMRLA MARIA CALLAS
UDELEŽBI NA MIROVNIH POGAJANJIH
Izraelska vlada pa je že zavrnila zamisel, da bi Palestince vključili v enotno arabsko delegacijo - Dajan včeraj v Bruslju
VV.VSHINGTON - S potovanjem izraelskega zunanjega ministra bajana v ZDA stopa vprašanje bližnjevzhod-ne krize spet v ospredje mednarodnega prizorišča. Skorajšnje zasedanje generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku bo dalo priložnost za celo vrsto stikov in posvetovanj, katerih cilj bo en sam: ugotoviti, ali je mogpce v doglednem času obnovili mirovna pogajanja v Ženevi.
Ključno vprašanje ostaja vprašanj? palestinskega zastopstva na ženevski konferenci. Ob tem vprašanju se je angažirala ameriška diplomacija', ki je pripravita vrsto predlogov za nje-goio rešitev. Kot ie še včeraj posedal .časnikarjem šef državnega de-
Zaradi Schleyerjeve- ugrabitve
Schmidt odložil obisk na Poljskem
BONN — 7i'hr!n"”'-nški kancler Helmvd Schmidt je odložil uradni obisk na Poljskem, kamor bi moral odpotovali v ponedeljek. Preko poljskega veleposlanika v Bonnu Petkovškega je Schmidt zaprosil varšavsko vlado za razumevanje, češ da mora ostati v domovini, da bi sledil dogajanju v zvezi z ugrabitvi io predsednika indu-strijeev Hansa Martina Schle-yerja, ki je že dvanajst dni v rokah teroristične skupine »komando Siegfried Hausner*.
Včerai se je medtem spet sestal »krizni štab*, da bi proučil novo sporočilo ugrabiteljev. Vsebine sporočila niso objavili: kaže pa. da naj bi poleg dokazov, da jp ugrabljenec še živ, vsebovalo tudi napotke glede kra a, kamor naj bi poslali zaprte teroriste, ki naj bi jih za hod.ionomške oblasti osvobodile v zameno za izpustitev Schle-yerja.
Po zadnjih vesteh naj bi se ZDA usmeijale prav k drugemu predlogu, saj je glasnik državnega departmaja 'Včeraj izraz.il željo, da ga bodo izraelske oblasti resno vzele v pretres. Odgovor Izraela je prišel kmalu po fem: glasnik izraelskega zunanjega
■	ministrstva je izjavil, da bo Moše
■	Dajan, v svojih ameriških pogovorili rad poslušal vse zamisli; ki bi utegnile prispevati k miru na Bližnjefh vzhodu. Toda — je dodal glasnik — v preteklosti smo nasprotovali zamisli o enotnem vsegrabskem predstavništvu, češ da bi taka rešitev ne bila praktična. Naše stališče v tej zvezi —
■	ie poudaril g'asnik izraelskega zutia njega ministrstva — se ni spremenilo.
Moše Dajan, ki je že na poti v Np,w York, je bil včeraj v Bruslju, kjer je sklical sestanek izraelskih diplomatskih predstavnikov v Evropi. Bivanje v Bruslju pa je Dajan izj.o-ri' til tudi za razgovor z belgijskim zunanjim ministrom Simonetom, ki jc obenem tudi trenutni predsednik mi-
Ta je izdal knjigo. »Primer Menten*, v kateri , navaja zločinska dejanja Mentena kot nacističnega kolaboracionista ter ga označuje med drugim kot »vojnega kriminalca*, »morilca* in «lopova», kar je možakarja hudo prizadelo.
Z razliko od prvostopenjske razsodbe določa prizivno sodišče, da »Knoop in založniki ne smejo širiti tendenčnih vesti* na račun Mentena, dokler se o njegbvem primeru ne izreče posebno sodišče.
Španski Idalski
kontrolorji so prekrižali roke
MADRID — V Španiji se je začela včeraj stavka letalskih kontrolor jev. ki je ohromila zračni promet za dobro polovico. Stavko so prizadeli proglasili zato, ker pristojne vladne oblasti predolgo zavlačujejo
riistrskega sveta Evropske gospodar- z uresničitvijo svoječasnega sklepa,
parimaja C.vrus Vanče, so ZDA izdelale zlasti dva predloga: po prvem raj bi bili Palestinci zastopani v jordanski delegaciji, po drugem pa raj bi v vsearabsko zastopstvo vključili tudi predstavnike Palestincev.
Nobeden od predlogov ni povsem nov: o teh možnostih se je že govorilo v preteklosti, ko so Palestinci odločno zavrnili predlog, da .bi jih vključili -v jordansko delegacijo, > Izraelci pa so odbili predlog o vse-arabskem predstavništvu.
ske kup*c?ti. O vsebini pogovora, si je bil neuradnega značaja, niso objavili podrobnosti, razen te da je govori! predvsem Dajan. Ni težko -klepati, da je bil govbr tudi o stališču EGS o morebitni ustanovitvi palestinske države, ki je sprožilo v Izraelu več pikrih prinomb. V Bruslju se je Da jan, srečal tudi z generalom A le vandro m Baigom. vrhovnim nnvtl.inikom oboroženih sil NATO v Evropi. Glasnik vojaškega zavezništva je povedal, da ;je šlo za »srečanje mer) starima prijateljema*, m pa hotel navesti argumentov pogovora..
Iz VVashinittona medtem poročajo, da nameravajo ZDA prodati Egintu j
da preidejo letalski kontrolorji iz vojaškega v civilno letalstvo.
Podlegla jc srčni kapi - Globoko žalovanje po vsem svetu - Zadnja leta ni več nastopala
BEOGRAD — Kot poroča ANSA so v Bihaču obsodili na tri in p l leta ječe 35 letnega delavca Rudni-1 fa Psariča zaradi »sovražne dejav- • nesti* proti »enotnosti narodov Ju- • goslavije* in »širjenja neresničnih . vesti*.
MESEČNO GOSPODARSKO PISMO IZ LJUBLJANE
Dinamika proizvodnje in cen
• MiMiiiiiiiMiiiiitiiiMMiiiniMimiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiuiuiMiiiiiiuimiiinmiiMMiniMiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiuimiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiitiiiMmiiiiiiiiimn
V SEČI) USLUŽBENCEV SLEDOVI STRIPA, KI POVZROČA RAKA NA MEHURJU
14 Vojaških transportnih letal «0 130*1
ter 12 .izvidoiskih letal b’ez pilota «fireljee». Pomočnik ‘zunanjega ministra za Bližnji vzhod Koy Atberton je zaprosil posebno podkomisijo a meriškega kongresa, naj odobri prodajo. Letala bi morali izročiti šele proti koncu prihodnjega leta. Njihova skupna vrednost znaša približno 250 milijonov dolarjev, (tm)
Delavstvo tovarne ACNA (Montedison) se počasi zastruplja z živim srebrom
CE MtJ TEGA NE DOKAZE SODIŠČE
Pieter Menten ni «vojm zločinec
AMSTERDAM - Prizivno sodišče
Sindikati zahtevajo prekinitev proizvodnje-Preiskava o vzrokih smrti skupine delavcev
CENGIO (Savona) — Afera, ki je izbruhnila nedavno v zvezi z de-javnbstjo tovatne kemijskih dodatkov k barvilom ACNA (Montedison), se dan za dnem bolj zaostruje.
Obrat zaposluje vsega 1.600 u-službencev razdeljenih po 70 proi-
je ugodilo vojnemu zločincu Pietru zvodnih oddelkih. Na zatožni klopi so Mentenu. Petični nizozemski zbira-1 trije oddelki s skupno 125 delavci, lec umetnin, ki mu bodo prihodnji ' kjer uporabljajo v proizvodnji živo mesec sodili zaradi sodelovanja pri srebro kot katalizator. Pred časom pokolu civilistov leta 1941 v zasede- , so zdravniške analize pokazale, da ni Poljski, je nedavno prijavil sodni. so v seču enajstih uslužbencev sle-oblasti časnikarja Hansa Knoopa. I dovi živega srebra, kj lahko povzro-
Neoavatlen posnetek glavnega tajnika •krščansko - demokratske stranke Benigna Zaccagninija: v svežih vouali Positana pri Neaplju je skušal vsaj za kratek čas pozabiti na politične tegobe. «Zac» se le sicer že vrnil v Rim, od koder pa je znova odpotoval na oddih v Ravenno	(Telefoto ANSA)
či raka na mehurju. Zdravstveni pregledi so bili opravljeni na zahtevo tovarniškega sveta, potem kd je v preteklih letih v sumljivo podobnih okoliščinah umrlo več delavcev ACNA, sicer ravno iz vrst nameščenih v omenjenih treh oddelkih.
Zadeva je šla seveda pred sodišče, ki mora sedaj ugotoviti resnične vzroke smrti, ali bolje, če gre slednje iskati v rakastem obolenju na mehurju. Sindikati so pretekle dni dosegli od vodstva ACNA nove laboratorijske analize seča, tokrat na 20 delavcih. Analize so opravili hkratno klinika za poklicne • bolezni na univerzi v Pavii, zavod Donegani v Novari ter ustrezni laboratorij v Cengiu.
Na osnovi izvidov je vodstvo tovarne mnenja, da je prisotnost živega srebra v delavcih povsem nenevarna in ustrezajoča mednarodnim merilom o koncentraciji strupene snovi v človekovem telesu. Sindikalisti se s tem ne strinjajo in zahtevajo poleg vrste novih, še podrobnejših analiz popolno ustavitev dela v vseh tovarniških oddelkih; osrednje ravnateljstvo Montedison pa naj bi medtem poskrbelo za korenito preosnovo vseh proizvodnih ciklov, zlasti pa za odstranitev vseh tistih proizvodnji potrebnih snovi, ki u-tegnejo še naprej škodovati zdravju. Tudi zato,' pripominjajo zastopniki sindikalne federacije CGIL - ČISL -UIL oziroma tovarniškega sveta, ker se proizvodnja sestavin za barvila deloma odvija po tujem patentu, ki je kajpak tajen; to obenem pomeni, da so tajne tudi nekatere kemijske prvine, potrebne za pripravo dodatkov k barvilom.
Sindikati so še opozorili Montedison, da se bodo skupaj s tovarniškim svetom prijavili kot zasebna stranka, če bo, sodišče v Savoni u-gotovilo, da gre smrt omenjenih delavcev pripisati resnično raku.
Pozneje so še sindikalisti sestali na županstvu s predstavniki ACNA ter občinskimi in deželnimi zastopniki. (dg)
Na njegovo mesto je upravni svet družbe Fiat pod predsedstvom Urn-berta Agnellija imenoval Vittorina Chiusana, ki je prevzel tudi podpredsedniško funkcijo.
Neapelj: nočni leti ukinjeni
NEAPELJ — Včeraj so bili za nedoločen čas črtani vsi nočni leti v Neapelj in iz njega. Gre za potniške in poštne prevoze. Drastični u-krep je v zvezi s trenjem med letalskima družbama ATI in Alitalia na eni ter družbo Aersapac, ki skrbi za letališčne naprave, na drugi strani; spor je nastal zaradi nasprotujočih si interesov ter pristojnosti.
Enotna federacija uslužbencev na področju letalskih prevozov FULAT je ukinitev nočnih letov odločno obsodila.
r
Bančni uradniki... odločilen korak!
ODLOČILEN KORAK za vas, ki ste si nabrali toliko izkušenj, ko ste v svoji banki razvijali plodno dejavnost z zasebnimi klienti najrazličnejših ravni.
ODLOČILEN KORAK za dosego zasluženega poklicnega priznanja in višjih dohodkov, dohodkov, ki jih vaše delo zasluži.
ODLOČILEN KORAK, da bi se vključili v našo Finančno grupo in si izbrali neodvisno dejavnost, ki vas bo v celoti ovrednotila.
ODLOČILEN KORAK, da sodelujete z nami in da postanete svoboden profesionist, ki lahko nudi najbolj kvalificirane in najprimernejše finančne proizvode. Zelo uspešne proizvode, ki so na tržišču že znani in obilno reklafnizirani in ki jih svetujejo najbolj pomembne banke.
ODLOČILEN KORAK, ki so ga napravili mnogi vaši kolegi in s tem dosegli največja moralna in materialna zadoščenja.
.. Sedaj čakamo tudi vas!
V..
Pišite nam in nam pošljite svoj curriculum ter navedite na ovojnici in v
pismu šifro štev. BA/58
Naslov: Casella 114/N SPI 20100 MILANO
Ameriški senatorji zavrnili takojšnjo prepoved saharina
WASHINGTON - Senat je s 87 glasovi proti sedmim zavrnil pred log o takojšnji prepovedi uporabe saharina kot nadomestka za sladkor v jedilih in zdravilih. S tem je ustregel z ene strani organizacijam diabetikov, z druge pa tovarnam brezalkoholnih oz. osvežilnih pijač.
Prepoved uporabe saharina je zah tevala marca »Food and Drug Ad-ministration* (FDA) z utemeljitvijo, da povzroča raka.
L. Revelii Beaumont zapustil Fiat France
J
TURIN — Glavni ravnatelj Fiat France Luchino Revelii - Beaumont. ki je bil svoj čas ugrabljen ter po dolgem pogajanju izpuščen za lepe denarje, je odstopil s svojega položaja. - • ■ 1
PARIZ — Včeraj je podlegla srčni kapi v 53. letu slovita operna pevka Maria Callas. Vest je globoko pretresla svetovne umetniške kroge, saj je rajna veljala za eno najpopolnejših sopranistk vseh časov.
Vseh dosedanjih reakcij na njeno smrt pač ni mogoče navajati, o-mejili se bomo le na nekatere.
Načelnik milanske Scale C. M. Badini je naglasil, da je Callasova stopila v legendo spevoigre ter jo primerjal z nekdanjima umetnicama Giuditto Pasta in Giuditto Crisi. Poprejšnji vodja milanskega oper nega gledališča Ghiringhelli: «Med drugim ima pokojna tudi zaslugo, da je spravila na oder že pozabljena, toda kakovostna operna dela. Milanski župan Tognoli je tudi v svojstvu upravnega sveta Scale o-značil rajno kot vrhunsko primadono. Riccardo Muti, glavni ravnatelj florentinskega občinskega gledališča: «Callasova je bila za pevsko umetnost to, kar je pomenil Toscanini za orkestrski svet.* Po sodbi basa Silvia Maionice, ki je skupaj s Callasovo nastopil že L, 1948 v Vidmu (Turandot), je bila Maria največja pevka poslednjih 50 let. Predsednik radiotelevizijske ustanove Paolo Grassi je pohvalil njeno poklicno resnost. Nekdanji glavni ravnatelj svetovno znanega newyor-škega Metropolitana Rudolf Bing: «Dana mi je bila prvemu čast, da odjjrem Callasovi vrata našega o-pernega gledališča.* Hudo prizadeta nad smrtjo velike lirične pevke je španska operna umetnica Mont-serrat Caballe, ki je bila Callasovi tudi prijateljica. Upravnik pariške Opere Rolf Liegermann pa je naglasil,: »Bila je boginja, a boginje ne umirajo.*
Maria Callas se je rodila 3. decembra 1923 v New ,Yorku. L. 1937 se je preselila v Grčijo, kjer je obiskovala atenski konservatorij. Prvič je v operi nastopila že leto pozneje v samih Atenah, zaslovela pa je 2. avgusta 1947 v veronski areni z «Giocondo». Od tedaj je dosegla po vsem svetu velikanske uspehe, proslavila pa se ie predvsem «Normo» v milanski Scali. Proti koncu desetletja 1950 - 60 ir je pričel glas pešati in predzadnjič ie na stopila 1. 1965 s »Tosco* v Covent Gardenu. Naslednjih osem let soloh ni nela. dokler se ni, tokrat poslednjič pojavila decembra 1973 v pariški Operi s solosfičVi.""
L. 1947 se je omožila z veronskim industrijcem Giovan Battistom Me-neghinijem, 35 let starejšim možakarjem, ki ie storil vse mogoče, da bi iz nje ustvaril to, kar ie tudi v resnici postala. Toda 1. 1959 ga je pevka zapustila in se poročila grškim ladjarskim mogotcem Ona-sisom. Ta se je tri leta pozneje premislil ter se oženil z vdovo ameriškega predsednika Roberta Kenne-dyia, Jacqueline. Ponosna Maria je tedaj izjavila: «Prav ima gospa Kennedv, da priskrbi svojim ptro kom starega očeta.* Pokojna je bila dokaj temperamentna, (dg)
Na sliki Maria Callas (Telefoto ANSA).
v prvih sedmih mesecih letos
Vzporedno /; dražitvijo proizvodov so porastli tudi osebni dohodki v realni vrednosti za 3 odst.
LJUBLJANA — Večletna opazo- I dov pri proizvajalcih je poleg cen
inin cfihnnin naidifu crnctvvlnrcf \/n Irmrafiickih ru*ir1nllrni/ in n n, n ihlfl'
vanja gibanja našega gospodarstva kažejo določene značilnosti, ki bi jih lahko nekoliko poenostavljeno prikazali takole: ob spodbudnejši rasti proizvodnje rastejo močneje tudi cene, ob tem se povečuje uvoz in zmanjšuje izvoz. Ob nizki rasti proizvodnje pa je situacija ravno obratna: uvoz se krči,' izvoz raste, cene pa so bolj umirjene.
Kakšen je delež ekonomskih zakonitosti v takšni dinamiki je težko zaključiti čeprav je normalna rast uvoza ob povečani industrijski dejavnosti, ki je še vedno precej odvisna od uvoza repromate-riala in surovin. Prav tako je še tudi nekako «uzakonjena» rast cen ob višji rasti produkcije, težko pa je razložiti skrčenje izvoza. Vendar je tudi takšno razmerje ob poznavanju gospodarstva možno razložiti. Domače povpraševanje je še vedno najpomembnejši faktor, ki vpliva na gibanje proizvodnje, da pa smo zmožni nastopiti tudi kot izvozniki kažejo zlasti leta recesije, ko se izvoz izdatno poveča. Letošnje leto je, kakor smo že napovedovali v spomladanskih mescih. leto ko prevladuje prva varianta: stabilna industrijska proizvodnja ob živahnih cenah in ne ugodni zunanjetrgovinski menjavi, obdobju sedmih mescev je ob
PIZA — V kamnolomu Avane se je smrtno ponesrečil 59-letni delavec Emilio Ranza. Mehanska «roka» kopalnega stroja ga je stisnila ob vozilo za odvoz kamenja, pri čemer je zadobil hude notranje poškodbe Umrl je med prevozom v bolnišnico,
iimiiMiiMiMiiiiini n iiiinii iiiiiniiiiniiiiiiiiirHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiimiiiiiniiiniiimimmiiiiiiimiiiiHi
Za skrb pri odstranjevanju posledic potresa v Posočju
PRIZNANJE TOLMINSKE OBČINE S. KRAIGHERJU
V spremstvu soproge Lidije Sentjurc predsednik predsedstva SRS obiskal tudi občino Nova Gorica
NOVA GORICA - V tolminski in novogoriški občini sta bila včeraj na obisku predsednik predsedstva socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher in članica sveta federacij Lidija Sentjurc.
V pogovoru v Bovcu s predstavniki družbeno - političnih organizacij novogoriške in tolminske občine ter predstavniki medobčinskega štaba za odpravo posledic potresa so tov. Kraigherja seznanili s potekom obnove krajev, ki sp jih lani prizadeli potresni sunki.
Kot je dejal predsednik predsedstva socialistične republike Slovenije tov. Sergej Kraigher, bo treba 'izkušnje pridobljene pri odpravi posledic elementarnih nezgod tudi drugod v Sloveniji sedaj skrbno proučiti in jih vgraditi v družbeni sistem, da bi tako v primeru prihodnjih naravnih katastrof imeli na voljo mehanizem in ukrepe za premostitev posledic.
Po razgovorih v Bovcu si je predsednik predsedstva s soprogo Lidijo Šentjurčevo ogledal pred kratkim odprto novo šolo na Žagi in se'zadržal s predstavniki krajevne skupnosti v krajšem razgovori'. Nato so si gostje ogledali novi Breginj, kjer so ga predstavniki vasi breginjske-ga kota seznanili s trenutnimi raz-' merami na tem območju, v Podbeli pa so ga sprejeli predstavniki kmetijske zadruge in ga med ogledom skupnega hleva seznanili s pomenom in prvimi rezultati skupnih hlevov, ki jih grade v šestih krajih v tolminski občini. •
Med krajšim postankom v Starem Selu je predsednik skupščine občine Tolmin Anton Ladava visokemu go stu izročil listino in plaketo občine Tolmin za zasluge in skrb, ki jo je posvetil in še posveča pri odprav ljanju posledic potresa v Posočju. Popoldne je tov. Sergej Kraigher prisostvoval otvoritvi novega zdrav stvenega doma v Kobaridu, prvega tovrstnega objekta zgrajenega po potresu v Posočju.
Proti večeru sta Sergej in Lidija Šentjurc prispela na veliko slavje v Kanalu, kjer so v okviru proslav ob 1 ^-letnici priključitve Primorske Sloveniji oziroma Jugoslaviji odprli v renoviranem stolpu galerijo, nosi ime po kanalskem rojaku Riku Debenjaku. Svečanosti se je udeležila velika množica ljudi. Po uvod nem pozdravu domačina je prof. Smole dal kratek zgodovinski prerez Kanala, drektor ljubljanske Moderne galerije dr. Zoran Kržičnik pa je očrtal podobo slikarja in pr venstveno grafika Rika Debenjaka duhovnega očeta moderne grafike v Sloveniji. Za veliko pozornost, ki mu jo je posvetil rojstni kraj, se je s kratkimi besedami zahvalil sam Riko Debenjak, nakar so si gostje ogledali galerijo. Koncert orkestra Slovenske filharmonije, ki bi bil moral biti takoj nato na trgu pred galerijo, se je zaradi dežja moral vršiti v dvorani Kulturnega doma v Desklah. Koncert je vodil kanalski rojak Anton Nanut.
JANJSK ALIČ
seg izvoznih in uvoznih gibanj za 20 odst. večji kakor lani, pri tem se je povečal izvoz za 7 odst., uvoz pa za 29 odst. Najpomembnejši izvoznik je industrija, ki pomeni v skupnem izvozu Slovenije kar 96 odst. vsega izvoza ostanek pa odpade na kmetijstvo in gozdarstvo. Industrijski izvoz ie za eno indeksno točko višji kakor celo ten izvoz. Zmanjšan ie izvoz kme tijstva, ki je pod ravnijo lanskoletnega razdobja januar - julij. Tu di v uvozu ima industrija daleč najpomembnejše mesto, saj odpa de le 6 odst. na kmetijstvo in gozdarstvo.
Že v uvodu smo govorili o moč ni odvisnosti proizvodnje od uvoza repromateriala. ravno ta namenska ntKflSffla P« Id v Letošnjem letu najbolj povečala uvoz iz tujine (v sedmih mescih za 37 od stoikov — primerjava na enako ob dob.je lani). V tekoči srednjeročni plan smo postavili kot prioritetno nalogo prestrukturiranje industrije. To pomeni na eni strani, da polagamo večjo važnost surovinski in energetski industriji, hkrati pa diferenciramo predelovalno industrijo na dva dela. Prvi je tisti, ki bo še naprej vsestransko podpiran, saj ima lastne surovinske osnove, mehanizacijo in primerne kadre, drugi del predelovalne dejavnosti pa se v1 bodoče ne bo smel več razvijati s takšnim tempom kakor v preteklosti. Ta vložek nam govori o odločnih naporih združenega dela. da sc otrese tistega uvoza repromateriala. ki je nepotreben, istočasno pa se zavedamo. da je avtarktičnost v sedanjem obdobju' mednarodnega sodelovanja povsem zgrešena in eko nemško neracionalna.
Na ravni celotne SFRJ pa ie zunanjetrgovinska bilanca še manj Ugodna kakor v Sloveniji, saj se je uvoz (sedemmesečna primerjava) povečal kar za 36' odstotkov, izvoz pa le za 4 odstotke Tako .ostaja naša republika v primerjavi % ostalimi nekje pri vrhu no relativnem uspehu v blagovni me-
kmetijskih pridelkov in cen storitev najpomembnejši vzvod za di* namiko cen na drobno, čeprav bi bilo težka primerjati neposredno proizvajalčeve in drobnoblagovne cene. V avgustu so bile cene v maloprodaji za 9,9 odstotka višje k*' kor v zadnjem mescu lanskega leta. Na takšen rezultat so precej izenačeno vplivali parasti cen krn®' tijskih pridelkov (za 9.7 odstot.). i"' dustrijskih izdelkov (za 9,8 odstot.' in storitev (za 12,9 odstot.). že rečeno pa nhjbolj vplivajo ec"e industrijskih izdelkov, ki ni’edstav; lja.jo po svoji udeležbi 70 odstot"1 delež.
Skladno z vzponi cen na drobi'0 pa se seveda dvigajo tudi cen* življenjskih potrebščin, ki se ra’ čuna jo za poprečno Štiričlansko de* lavsko družino in glede na nje"0 poprečno porabo. Ravno uporab® tega «popreč.ja» pa cesto vzbUf* duhove, ki po lastni porabi prib®' jajo do drugih zaključkov. Izr^t na vanje indeksa cen življenisk1® potrebščin je namreč zelo delikat"3 operacija, saj mora zajeti ra'"0 tiste proizvode, ki so značilni *3 uporabo v določenem obdobiu. ”v gustovski dvig cen življenjskih n0-trebščin, ali kakor jim včasih enostavljeno rečemo življenjski' stroškov, glede na december i*'7”’ je 9,4 odstotka. V enakem mes"u lani je bil porast v enaki prim"! javi skoraj za polovico mani’1: Med skupinami pa naprtnu škof" ni izieme (razen tobaka in oi'3.
če), kjer v osmih mescih ne
prišlo do večjih podražitev. P1'®*! njači hrana (7.9 odstotka), ki n>y stavlja kar 38 odstotkov do"3" poprečnega družinskega ororaču"3' sledi .ji stanovanje (16.8 odstotka" stanovanjska oprema (7 odstotku' ter promet s za petino višjimi cy nami kakor v decembru lani- . avgustu sicer življenjski stro* glede na iolij niso porastli or® vsem zaredi sezopskih pocenitev v nin in sadja.
Seveda pa se ne dražijo le izvodi, ki .jih prebivalstvo kupuj ' ampak rastejo istočasno tudi <rie ni dohodki. Za današnjo novi"'"' sko konferenco pri Zavodu SR
nriorav'3
veruje za statistiko so
podatke o izplačanih osebnih ^
hodkih za junij in prvo polletje-šestem mescu znaša poprečni j" sečni osebi dohodek 4.749 dinar.1® ’ kar je za 2,3 odstotka več ka|{ v maju. Na tako povečane "sC,,a dohodke so vplivala izplačila nadure
in izplačila po neriodiČ" . obračunih. Seveda pa notni"" osebni dohodek pove ld polO''.1^ resnice, zato je važne.je sorerm'\
realne osebne dohodke, ki D°vt„
koliko lahko dejansko delavec razi»ložl.jivimi sredstvi.
nominalni ns°.
pi z
tem ko kažejo uimm.«,.., — dohodki 17-odstotni porast, na žejo realni osebni dohodki, ki "'.ji, števaio tudi rast cen življem5:..
potrebščin. 3-odstotni dvig La1^.,
zaključimo, da je v letošnjem kljub temu ugodna rast |a osebnih dohodkov, saj se je 2'" ,: v nekaj preteklih letih le enega odstotka.
okflli
izvodnji. V obdobju osmih m63'
Še nekaj besed o industrijski - ,
m®80 ■ rjet od
kov več, kakor v enakem oh"
je industrija ustvarila, mer.jc"0 t.
*	9'5o^
količinskem obsegu kov več, kakor v lani. Takšna rast nakazuje, da
mo v letošnjem letu presegli^ m1 n
HIV/ v ivvuoujum ivvu ‘ v..	^,j
kovanja, po katerih smo načrt"
njavi s tujino, poleg SR Hrvaške g-odstotni dvig. Porast proizvv^jj
/ i i/1’ /~i	'751 1^ nHst... UVOZ Zd ia mn/inoio nna4fln tori nP/llZV^'
(izvoz večji za 12 odst,, uvoz za 34 odst.).
Dinamika cen v letošnjem letu je precej mbčnejša kakor v lanskem. čeprav si moramo biti na jasnem, da je bilo preteklo leto izjemno v tem pogledu. Obvladovanje cen z administrativnimi u-krepi je ena izmed zadnjih postojank že preživelega državnega sistema gospodarstva, zato lahko pričakujemo tudi na tem področju večje spremembe zlasti v smereh okrepljenega družbenega dogovarjanja in sporazumevanja. Sedanji sistem cen sloni namreč na podlagi nekega stanja iz preteklosti, disparitete v cenah pa se nato umirjajo s korekcijami. Tako je enkrat ta, drugič na druga namiga v takšnem ekonomskem položaju, ki ni posledica njenega dobrega ali slabega gospodarjenja amoak le sistema cen. Problemi, ki so se nakopičili tekom lanskega leta on izdatnem administrativnem krote nju cen, so v letošnjem letu sproščeni Tako so bile proizvajalčeve cene v avgustu za 6,6 odstotka višje kakor decembra lani, v primerjavi z julijem na so porast k za 1,3 odstotka. Med- namenskimi skupinami sta povzročila takšen skok cen reprodukcijski material in blago za široko potrošnjo. Glede na lanskoletni december so izdatno poskočile cene energetiki: v elektrogospodarstvu za 10,5 .odstotka, pri premogu za 15 odstotkov in pri proizvodnji naftnih derivatov za 12,7 odstotka. Premiki v ce nah energetskih virov pa Domenijo, kakor .je znano, nadaljnje premike v celotni proizvodni strukturi. Med ostalimi industrijskimi na nogami so se izdatneje povečale cene gradbenega materiala, nrc ie in tkanin, obutve in galan^rib f” pri proizvodnji živilskih p’ izvod v
Rast cen
je močneje opažen pri nroizv" reprodukcijskega materiala i" ga za široko potrošnjo, to "3 ravno tisti dve skupini Uic* cie proizvajalčeve ■ cene tudi i""0 poskočile
Še štirje meseci nas ločiF ^
zaključka koledarskega leta
času se pripravljajo in verifie1,,^ analize tekočega leta, ocen.l"'^. podatki za tričetrtine leta in ’riC0-ti na osnovi tega pripravlja J ,š j-lucijo o družbenoekonomski
ki za prihodnje leto Predvidev3!
še boli rea ‘‘•,
bodo morala biti še boli sa.j se v letošnjem letu kaže■ probojev, v negativnem in -
tre-
nem smislu. Zavedati na se 'e cn, ba, da je plan le takrat u9.uj?ai° ko se dejanski rezultati "r .oje'' napovedanim in so od teh c ne odklanjajo niti navzdol, P8 navzgor ne.	^
Pomembno arheološko odkrilic sredi Olbie
'	-»avrtfL;
OLBIA - Med deli za |Wsta'a>‘
tcmeljev novi stanovanjski |)a-
v samem mestnem središču
arl,cV
ključno odkrili pomembno -■ ško naidbo, ki utegne P°s^jl,vin3r’ glavo dosedanje teorije v ti^ jev o naselitvi prvega človeka
krajih.
Gre za grobnico iz V. slo'etjob3'
n. š. s tremi okostnjaki bret nje. ki naj bi po sodbi n.eB„n t"'
strokovnjakov dokazovala, da . pe kajšnje območje naselili ^pinT1ija"'’ pa — izdatno pozneje — N11
LONDON - V 29 letu Je umrl znani britanski popevka! air •ki v-dil glasbeni Pw industrijskih pruizvo- sambel «T Hex».