SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za 6«trt leta A fld., xa jsdea
mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., *a pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., sa jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino ia
amila (inserate) vsprejema upravnlitvo in ekspedieijaj v „fateL Tiskarni", Vodnikove ullee št. 2.
Rokepiai se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništro je v SemenlSklh ulicah St 2, I., 17.
lakaja vaak dan, iavsemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev.
V Ljubljani, v soboto 19. oktobra 1895.
Letnik XXIII.
Deželnozborske volitve.
Dasi ie niso razpisani dnevi volitev volilnih mož, ki imajo voliti 16 deželnih poslancev v kranjskih kmetskih občinah, vender že visoko pljuskajo valovi volilnega gibanja. Iz raznih krajev nam dohajajo poročila o volitvenih agitaeijah za to in ono stran. Poroča se nam, da se skoro po vseh volilnih okrajih oglaša preveč kandidatov, kateri bi radi volilce zastopali v novem deželnem zboru.
Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke se trudi kolikor more, da v vrstah svojih somišljenikov nekako osredotoči vso volilno agitacijo ter da tudi opazuje volilno delovanje nasprotnikov. Katoliško • narodna stranka stopa v volilno borbo z vso energijo, toda popolno mirno brez strahu. Vodstvo in somišljeniki naše strauke so si svesti težavnih nalog, ki čakajo novih poslancev v deželnem zboru. Na jedni strani se za razne potrebščine kažejo vedno večji vsakoletni stroški, na drugi strani se pa vsled skrajno žalostnih gospodarskih razmer kaže vedno maaj <žohodkov pri onih, ki morajo z davki deželi skrbeti ia potrebne vsakoletne denarje. Vedno več dajati, a vedno manj virov, od kod jemati — to je, kar bo obtežavalo plodo-nosno delovanje naših prihodnjih poslancev.
Dežela naša je poljedelska. Trgovina in obrt sta žal, premalo razvita. Zato pa tudi največja bremena v deželi nosi kmetski stan. Ta pa je v primeri s svoto davkov, ki jih plačuje, in v primeri s številom prebivalstva neprimerno slabo zastopan v deželnem zboru. Ako bi bilo število poslancev pravično razdeljeno, morali bi imeti gg. poslanci kmetskih občin odločilno večino v zbornici. Toda tega za zdaj ne moremo spremeniti, zato pa treba
LISTEK.
Pismo.
Z D u n a j a, 18. oktobra.
Gospod vrednik!
Dogodki, o katerih Vam poročam, ne bodo pre-drugačili teka avstrijski politiki, cel6 slovenskega domačega boja ne bodo povečali, vendar naj jih omenim, ker so zanimivi za — trenotje! — Vrednik .Slovanskega Sveta", Ivan Podgornik, je poiskal svojemu lističu že tretjo zibel ter se preselil sem gori. V Ljubljani je imelo njegovo duševno dete vedno grižo; v Trstu je poginjalo za lakoto in sedaj je pritekel ž njim na Dunaj, kjer mu upa dobiti gotovega zdravila od svojih medicinsko-radikal-nih brezplačnih sotrudnikov in od trume svojih ab-solutno-akademičnih pristašev, bivših .Vesuanov"! Da bi se le ne varal z nova, kajti — .v tretje gre rado"!
Kakor čujemo namreč, se navzlic dijaški in ženski prilogi fradikalci jo nazivljajo ponosno .revue" 11) število naročnikov kar ne gane, tako da je list zares v skrajni nevarnosti!
Podgorniku torej, oziroma njegovemu listu v pozdrav so priredili minoli ponedeljek slov. »akade-mični radikalci" .sijajen" zabaven večer. Ker so bili vabljeni Slovani sploh, šel sem tudi jaz tjekaj, da si ogledam ta bojni tabor iz bližine. Zbralo se je bilo že do 80 visokošolcev, večinoma prvoletnikij ki
'•7
gledati na to, da so vsaj ti poslanci, ki zaetopaje kmetske občine, možje na svojem mestu. Po našem mnenju so za ta prevažen posel pripravni le verni, razumni, delavni, pošteni slovenski možje, ki ae zavedajo s častnim poslom deželnega poslanea združenih dolžnostij, namreč vsikiar in z vsemi silami delovati v blagor dežel« in pesamenih velilnih okrajev.
Za izvolitev takih mož se trudi katoliško-na-rodna stranka, kateri je pri volilni borbi jedino le blagor dežele pred očmi.
Naši stranki očitajo nasprotniki, da j* gospod-stva in nadvlade željna. V tem smislu gotovo, da želi deželi takih deželnih gospodarjev, katerim ja sreča dežele in njenih prebivaJeev prvi in najvažnejši namen. Nadvlade v drugem pomena pa naša stranka ne išče nobene. Mi nimamo v vrstah svojih mož-kandidatov, katerim bi bilo javno delovanje kupčija ali obrt, ki jih živi, ali na katere so neobhodno navezani. Naši somišljeniki bodo prevzeli posel poslaništva, ako ga jim poverijo voliloi, kot odgovornosti polni posel, katerega bodo izvrševali v blagor svojih volilcev.
Vodstvo naše stranke pa tudi nima mej volilei ljudij, katerim bi obetalo to ali ono službo, ni torej osebno nikomor vezano, torej tudi v tem ozirn deluje popolno neodvisno.
Zato bo katoliško-narodna stranka storila v tem volilnem boju svojo dolžnost, ter bo v sporazum-Ijenji s svojimi somišljeniki postavila kandidate za deželni zbor po vseh volilnih okrajih, somišljeniki pa naj skrbe, da z živahno, vstrajno, vsestransko a vsikdar dostojno agitacijo poskrbe, da od katolisko-narodne stranke priporočeni kandidatje dob6 večino pri volitvi.
Mi gledamo popolno mirni v prihodnost.
Nadejamo se, da bomo zmagali pri volitvah v kmetskih občinah. Toda tudi tedaj ostanemo popolno mirni, ko bi se nam nejzpolnile naše nade, in bi kandidatje naše stranke tu in tam podlegli nasprotnikom, kajti, kakor imajo volilei jedini pravico izbirati si poslance, tako imajo tudi jedini vso odgovornost, ako si izberejo poslance, ki ne bodo vspešno zastopali kmetskih koristij.
Deželna zavarovalnica.
(Dalje.)
Profesor Suklje je v svojem govoru rekel: .Leta 1884 smo bili sklenili zakon, po katerem je vsaki taki zavarovalnici, ki posluje na Kranjskem, treba izkazati svoje premije; potem odtegneta se 2 odst. na korist našim požarnim stražam. (Razun graške vzajemna zavarovalnice zahtevajo vse, da mora za varovanec sam plačati ta 2 odst., mesto, da bi jih zavarovalnice same plačale od premij. Opomba pis.) Te fasije izvirajo od samih zavarovalnic, morebiti so sem ter tje prenizke, previsoke gotovo niso, ker so podstava za odmerjanje dotičnega davka. In kaj vidimo? Leta 1885 seje nabralo na Kranjskem premij za 234.955 gld. toraj recimo 235.000 gld. v okrogli svoti, izplačanega pa je bilo vsega skup za škodo le 94.935 gld., to se pravi, razloček med premijami tega leta in med odškodnino znaša 140.020 gld.
Za 1. 1893 je pa izkazalo 16 zavarovalnic, da so prejele na Kranjskem 310.866 gld. 50 kr. zavarovalne premije. Od te svote so tudi plačale 2°/0 v gasilnostražni zaklad. Koliko tisočev je zopet romalo iz ubožne naše dežele !
so prišli ne toliko kot pristaši, kakor le iz radovednosti in želje po — »kroku", sami .Slovenijani" in .Savani". Starejši dunajski Slovenci se večera iz umevnih razlogov niso udeležili.
Na častnem prostoru je sedel gosp. slavljenec, na njegovi levici .slavni" predsednik .Slovenije", stud. med. Iv. Oražen, na desnici .najzaslužnejši" dopisnik .Slov. Sveta", stud. med. Fr. Goestl, vis-a-vis pa .Ljubljanskega Zvona" .radikalni" pisatelj (= Zolist!) stud. med. Fr. Govekar ter dopisnika phil. Vidic in jur. Sušnik: to so .peresarji" akademičnih radikalcev; na levem krilu so bili bruci in pevci, na desni pa Videnčani, tehniki, na čelu ijim jurista Maurer in Slegelj ter modroslovec Gorup : to so radikalni . g o v o r n a v č a r j i". Po pozdravu Oražna imel je jur. Maurer .slavnostni" go-ror. Ker se ga je bil slabo naučil, zastala mu je raako peto minuto beseda; no, navzlic temu je govoril .imenitno". Razkladal je „zasluge" .Slovan. /Sveta", slovanski program, prešel na .zabito in leno" narodno stranko in .izdajalske klerikalce", grozil z .bataljoni" delavcev, ki se baje .ne bojd ni Man-licherja, ni topov in bajonetov", prosljavljal politiko .belega carja" in zaključil sr«j« orali« s pristno ra-skim citatom. Plosk, katerega je žel, bil je zaslužen, če se pomisli, koliko dragega časa je porabil gosp. Maurer, da je sestavil ter proučil oni ogromni govor, — časa, katerega bi bil gotovo veliko koristnejše porabil za svoje povsem plesaive pravne študije ! — Vidno obradoščen ie je zahvalil gosp. Pod-
gornik za to največjo v življenju skazano mu Tast, razkladal program .Slovanskega Sveta" in njegove napore za širitev spoznanja ruske kulture in važnost pravoslavja. Konečno je priporočal akademikom študij modroslevja. (Menda je gospod Podgornik zapazil nujno potrebo tega študija že iz logičnih kozlov g. M.?! — Možno!)
Na to se je oglasil starosta slovenskih juristov, ki je vzel .na piko" ljubljanski .Eitra - Blatt" i (=» Fiaker-Blatt), t. j. .Slovenski Narod", ki je po njegovi trditvi najnekonsekventnejši, najslabše informovani, a najbolj klepetavi list slovenski; na to je glorifikoval doslednost in slovanstvo .Slovanskega Sveta", .Edinosti" in — s pripombo, da je preveč personalna — tudi .Soče".
Kot zadnji seje oglasil „Ivan Grozni" t. j. me-dicinec Oražen, kije dokazoval na podlagi .Dunajskih sonetov" Stritarjevih: .politično inpotenco" vodstva narodne stranke in ljubljanske advokato-kracije sploh, ter zatrjeval, da hote on in njegovi pristaši vzeti narodno krmilo v roke .v čast in korist milega naroda slovenskega". (Li kmalu? — Naj bi vender hiteli gospodje .govornavčarji" malo bolj s svojimi uki, s katerimi se pretepajo že — 12—15 semestrov !) — Tako se je zaključil ta znameniti oficijelni del; zabavni del se je pa završil seve še prav radikalno z obiskom kavarne .Has-
mannove".....oj srečna domovina slovenska,
ki se smeš ponašati s takim akademičnim naraščajem ...	xy.
V
C
G. Hribar dokazuje ali vsaj hoče dokazati, da bo zavarovalnice še kaj malo dobička potegnile iz naše dežele ter proslavlja zavarovalnice kot največje dobrotnice človeškega rodu, razklada kako nesebično pospešujejo ljudsko korist. Lepo pospeševanje to, ako se gasilnemu društvu v občini, kjer je morebiti 100 zavarovancev, da borih 20 ali pa 30 gld. podpore po mnogoletnem moledovanji; ako se da gasilnemu društvu, ki je celo vas obvarovalo ognja in zavarovalnici prihranilo 10.000 gld., zraven pa imelo škode pri gasilnih pripravah 80 gld., vrže borih 15 gld. nagrade I
Kako more torej reči g. Hribar, da vprašanje o deželni zavarovalnici ni važno I Ako si prihranimo z ozirom na to, da bi dežela morala zadnjo kočo v deželi pritegniti k zavarovanji, na leto samo 100.000 gld., ali bodemo to svoto kar prezrli?
Ali imamo morebiti preveč denarja, da se nam ni ozirati na letnih 100.000 gld. ? Ako bode leto količkaj ugodno, utegne še več'denarja vsako leto doma ostati.
Tudi izpeljiva je deželna zavarovalnica. Ako so jo ustanovili v Švici, po raznih deželah na Nemškem, zakaj bi je na Kranjskem ne. Tudi drugi deželni zbori so uže sprožili to misel. Bilo bi potreba, samo primernega državnega zakona, ako bi hoteli ustanoviti prisilno deželno zavarovalnico. Uprava bi bila pri deželni zavarovalnici silno cena. Ako bi se nastavil pri vsaki davkariji uradnik, kateremu bi vsi občinski tajniki proti mali nagradi pomagali, bi vse to veljalo komaj 20.000 gld. na leto. In deželani bi bili obvarovani nadležnih, kot muha sitnih agentov , kateri marsikaterega na led spravijo. Govore sladko kakor med, dokler ne pregovore dotičnega, na katerega so se spravili. Kmalu pride plačilno povelje vse večje, kakor se je prej govorilo in če ne plača rad, ima koj z odvetnikom opraviti. Pri de-deželni zavarovalnici bi pa človek ne bil na milost in nemilost izročen zavodu. Vodstvo deželne zavarovalnice bi bilo odgovorno deželnemu zboru, kateri bi gotovo vsak nedostatek, vsako krivico grajal in odstranil. Ne bi se mogle pri deželni zavarovalnici zgoditi take samovoljnosti, kakor se recimo pri banki Slaviji.
Ta zavarovalnica kar pritisne na zavarovalno knjižico pečat s naslednjim slovilom : „P. n. zavarovanec odreka se za se in za svoje pravne naslednike za dve petletni dobi izrečno v § 9. posebnih pravil IV. odd. banke »Slavije" ime izgovorjene pravice do odpovedi, ne da bi nasprotno § 7. istih pravil izgubil zanj le del svoje obveznosti". Pripeljem lahko može, ki prisežejo, da se jim niti sanjalo ni, da bi v kaj tacega privolili. Jeli tako ravnanje pošteno! O cenitvi škode niti govoriti nočem. Saj so pritožbe splošne. Tudi v narodnem oziru bi deželna zavarovalnica gotovo dala vso pravico slovenskemu jeziku. Uradovalo bi se iz-ključljivo slovenski. Tiskovine bi bile slovenske. Pri sedaj obstoječih zavarovalnicah ni v tem oziru žali-
bože vse tako, kakor bi moralo biti. Nekatere zavarovalnice dopisujejo samo nemški, večinoma imajo tudi tiskovine zgolj nemške, jedino Slavija je v tem oziru deloma izvzeta, a samo deloma. Pisec teh vrstic hotel se je jedenkrat zavarovati za življenje. Slavija mu je poslala nemško tiskovino katero naj bi zdravnik izpolnil. In ko je izgovoril radi tega svojo nejevoljo, se je izjavil glavni zastop, da imajo samo češke in nemške tiskovine.
Ce toraj niti banka »Slavija" ne skrbi, da bi se mili naš jezik ne spoštoval, kako moremo to zahtevati od nemških in laških zavarovalnic.
Deželna zavarovalnica bi bila toraj prav veli-cega in važnega pomena za vso deželo, zlasti v gmotnem oziru. Ne bilo bi posebnih zaprek njeni ustanovitvi in poslovanji in v narodnem oziru bi si ž njo zopet pridobili jedno postojanko več. Zatoraj, kdor je za narod, naj govori, naj dela, da dobimo prej ko prej deželno zavarovalnico.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. oktobra,
Volilna reforma je že prejšnji vladi in državnemu zboru delala mnogo preglavice. Sedaj se poroča, da hoče grof Badeni ustanoviti peto kurijo, v kateri bi veljala občna volilna pravica. Po trije sedanji volilni okraji bi se združili v jednega in tako število poslancev pomnožilo za 70 do 80. Za to premembo ustave bi bilo treba dvetretjinske večine v zbornici. Neki dunajski list pa poroča o drugem načrtu, po katerem bi se vsi novi volilci porazdelili v stare kurije. S tem bi se ustava ne premenila in bi ne bilo treba dvetretjinske večine. To pa je nameraval že grof Taaffe s svojo volilno reformo. Ker pa ni prodrl s svojim načrtom, je povsem dvomljivo, da bi grof Badeni imel več sreče.
Ministerski predsednik grof Badeni je dospel včeraj zvečer v Budimpešto, kjer bode danes posredoval pri zaprisegi novih ces. namestnikov za Štajersko in Galicijo. Ob jednem bode pa tudi poročal cesarju o zadnjih ministerskih posvetovanjih, ter mu predložil vladni program v potrjenje. Konečno se trdi, da se grof Badeni predstavi tudi vsem ogerskim ministroin ter se bode pri ti priliki posvetoval glede obnovitve pogodbe z Ogersko. Tudi grof Goluhovski je pred par dnevi dospel v Budimpešto.
Izjemno stanje v Pragi ni bilo v četrtek preklicano, kakor so nekateri listi napovedovali. — Praški župan Gregor je pač na praškem kolodvoru pričakujoč nadvojvodo Karola Ludovika vprašal ces. namestnika, ali je kaj resnice na tej govorici, a ni dobil odgovora. Vender trdijo poročila, da bode vlada jutri preklicala obsedno stanje.
Katoliško društvo za Zgornje Avstrijsko je obhajalo pretečeno nedeljo na jako slo-
vesen način 25!etnico svojega obstanka. Po cerkveni slovesnosti se je vršil pod predsedstvom dr. Eben-hocha mnogoštevilno obiskan občni zbor. Navzoči so bili mej drugimi škof Doppelbauer, deželni glavar Achtleithner, deželni odbornik pl. Billau in veliko število državnih in deželnih poslancev. Navzoče je pozdravil društveni predsednik, ki je v svojem govoru omenjal velikih zaprek pri ustanovitvi društva, leta 1869, katere so se pa vendar sijajno premagale. V 25 letih svojega obstanka je društvo vsestransko delovalo za dušni in telesni blagor svojih društvenikov, katerih šteje sedaj blizu 1200. Delovalo je po znanem geslu: z Bogom za vero, cesarja in domovino. Skof Doppelbauer se je pri tej priliki spominjal dveh drugih 25letnic, katere obhaja letos katoliška cerkev. Prva, za ves katoliški svet prevesela, je 251etnica razglašenja papeževe neizmotljivosti, druga prežalostna je pa 251etnica oropanja Bima. Akoravno je poslednja zelo občutljivi udarec za katoliško cerkev in njenegal poglavarja, vendar smemo upati, da doseže sveti oče zopet svojo prostost, kakor se je to že sedemdesetkrat zgodilo. Konečno omenja škof bližnjih deželnozborskih volitev ter pripomni, da je treba jedinosti, ker le po tej je mogoče doseči povoljen vspeh. Voliti je treba kandidata, katerega bode imenoval odbor. — Po poročilu poslanca Faigla in dr. Kerna o stanju društvenega premoženja in o njegovi upravi je nastopil dr. Lieber, ki je v poljudnih in dobro utemeljenih besedah pojasnil stališče katoličanov v današnjem boju z liberalizmom in socijalno demokracijo. Vsebina njegovega daljšega govora je bila naslednja: Akoravno se v nas zaletujejo naši najbližji nasprotniki, to je protestantje, vendar se mi ne bojujemo proti njim, temveč mi poznamo sedaj samo jednega nasprotnika, in to je ateizem. V boju zoper tega sovražnika bi se nam moral pridružiti vsak, kdorkoli se imenuje kristijana. V ateizmu spoznavamo dva najhuja sovražnika, liberalizem in socijalizem. Pri tej priliki moram poudariti, da je poslednji veliko hujši, nego prvi, kajti prvi je skušal pridobiti in uničiti samo višje kroge, poslednji pa se z velikim vspehom oprijemlje nižjih krogov. Bes je sicer, da ima socijalizem veliko več in boljših nasprotuikov, kakor liberalizem, vendar se od dne do dne bolj razširja in okužuje nižje stanove. Stari liberalizem je pravi oče novodobnega socijalizma in zato' svetujem vsemu katoliškemu svetu: Z vso močjo se ustavljati liberalizmu, ker sicer propademo socija-lizmu. Da se pa zamoremo vspešno bojevati zoper ta dva kruta sovražnika, moramo stati odločno in jedino na verski podlagi. — Izvrsten gov crnik je ž splošno pohvalo.
V Zagrebu so te dni zaprli nad 100 dijakov ; tožili jih bodo zaradi kalenja javnega miru. Poroča se, da je policijski načelnik Zorac odstopil in da je vlada vsprejela odstop. Vladni mažarski krogi mirneje sodijo zagrebše demonstracije, češ, da so vse nemire uprizorili le dijaki, za katere ne mo-
Počasi je pretekel jeden mesec. Ko so zjutraj prihajala pisma, in je Klara zaman pričakovala poročila gospoda Koširja, so pričale žalostne poteze na obrazu, kako bridko jo je ogoljufalo upanje. Pa vselej se je z lahnim nasmehom in s kako veselo besedo obrnila do mene, kakor bi čutila, da je mene pre-varilo še hujše. In njene besede so me preganjale ves dan, če ni bilo nje pri meni.
Za-me je nastopil od zdaj še veliko hujši čas, kajti kolera je začela moriti tudi po naši vasi. Divjala je od hiše do hiše in puščala za seboj le grozno smrt. Kako srčno se je obnašala v tem strašnem času moja Klara! Ce sem se še tako trudil, da b pomogel, vendar je 6na veliko več storila. Smrtonosna bolezen se je razširila po močvirnati okolici od dne do dne bolj. Vsak dan sem stal pri umirajočih iu mrličih, in priznati sem si moral, da sem — jaz to zakrivil. Ali bi ne mogel vsaj deloma odvrniti strašne bolezni, če bi porabil denar gospoda Koširja v ta namen. Ce bi bili na to pripravljeni, bi gotovo bolezen tako strašno ne divjala. Z vso močjo sem se boril s temi mislimi, katere so mi pretile vzeti vso moč, da zvršujem težko svojo nalogo. Klara mi je pomagala, kolikor mi je mogla; obiskovala je bolnike in umirajoče, kuhala ubogim sirotam, ki so zgubili stariše, tolažila iu osrčevala može, ki so zgubili svoje žene. Mene je pa preganjala vest vsled storjene krivice, in včasih mi je bilo tako težko, da nisem mogel več mirno prenašati.
Le redkokedaj se je pripetilo, da sva skupaj
Očetova povest.
(Iz angleškega prosto poslov. D.)
(Dalje.)
Kakor bi me kdo zbodel v srce, tako bolečino začutim, ko zagledam pismo na ogledalu. Kaj, če je gospod Pavel omenil tudi v Klarinem pismu o denarju? Ali je vse pismo zatrjevalo samo ljubezen svojo? O, da bi le! Toda —--
Nevedoč, kaj delam, vzamem naglo pismo in ga odprem s trepetajočo roko. Ce ne bi bilo nič o denarju, bi ji dal odprto pismo, drugače —--
Naglo preletim drobne vrstice. Kolika ljubezen govori iz besed mladega moža, kako se bo veselila Klara! Srce mi je pa skoro zastalo, ko dalje berem, kajti tu je začel gospod Pavel govoriti o denarju. Rekel je, da vč, da bo njen oče najboljše uporabil svoto, in kako ljubeznjivo mu bode ona pomagala. Sporočil ji je, da bodo načrte, katere so delali prej, da opomorejo ubogemu ljudstvu, kmalu skupno izvrševali. Potem ji je tožil, kako hudo mu je, da se j še ne more vrniti. Ko bode pa zopet dom;i, hoče j dokončati delo, katero naj se prične s tem denarjem. Dalje nisem mogel brati; hitro spravim pismo v mizo. Klara ga ne sme dobiti na noben način. Boleče oči si pokrijem z roko, da bi ne zapazila mojega strahu.
V tistem trenotju se odpro vrata, in Klara se prikaže vsa bleda in prestrašena.
»Zakaj pa tako otožno gledate oče? Hotela sem, da bi ne šla danes nič več od vas."
»Draga moja, vedno te ne morem pri sebi imeti; č*s moram porabiti."
»Ubogi oče!" pravi nežno, a jaz ji sežem v besedo :
»Tako žalostna se mi zdiš. Kaj ti je?"
„Pri ubozih ljudeh sem videla toliko žalostnega, pa to je že navadno in . .,"
»No, kaj?"
»Nič posebnega. Ko sem se vračala domov po močvirnatem potu, sem premišljevala, kako prav nič si ne moremo pomagati brez denarja, in ...."
»In?" prašam hitro, ker bi se rad znebil teh mislij.
»In jaz sem želela, da bi bil gospod Pavel tukaj; ta bi gotovo pomagal."
»Ali je po kočah večja revščina in nesnažnost, kakor sploh?" vprašam in se obupno upiram, da bi skril strah pred tem, kar sem rekel.
»Zdi se mi že", odgovori žalostno, »in ljudje so tako nezadovoljni. Zato želim gospoda Pavla. Ali kaj mislite, da vam bode kmalu pisal?"
»Čemu naj bi mi pa pisal?"
»Vi ste zmučeni, ljubi oče!" opomni Klara. »Jaz ne bi o tem govorila, pa jaz vem, kako zelo tudi Vi želite njegovega prihoda. Saj bode gotovo se pisal. Pojdite zdaj jest in nikar preveč ne skrbite. Vi delate, kolikor morete, ia jaz tudi. Drugo je pa v rokah Tistega, ki ima vedno usmiljenje z nami."
rejo biti odgovorni ban iu višji krogi. Nasledke bodo trpeli le dijaki in njihovi stariši.
Srbija. Iz Belgrada dohajajo zadnji čas poročila o .neizogibni ministerski krizi". Kakcr znano, se mora Novakovičev kabinet, ki je se-tavljen iz naprednjaške stranke, neprestano bojevati z močno opozicijonalno stranko, katero vsaj od strani podpirata liberalna in radikalna stranka, ker komaj čakata Novakovičevega padca. Nasprotna stranka namerava namreč na krmilo postaviti naprednjaka Ga-rašanina, kateri pa baje ni voljan sprejeti te ponudbe. Vsekako razmere v Serbiji niso ugodne in po splošnem mnenju ne bode Novakovič dolgo vodil državnih vajetov.
Dogodki v Turčiji. .Times" se iz Carigrada brzojavno poroča, da ni več daleč rešitev armenskega vprašanja. Said-paša in evropski poslaniki so se sporazumeli in sestavili skupni načrt, katerega so danes predložili ministerskemu svetu. Vsi mero-dajni faktorji upajo, da ga bode ministerski svet brez prememb odobril in predložil sultauu v potr-jenje. — Vse drugače pa poroča dopisnik „Daily News", ki pravi, da imajo pogajanja mej turško vlado iu poslaniki jako malo vspeha in da položaj postaja resneji, kakor je bil pred par meseci. Konečno piše .Standard«, da se je Said paša včeraj vnovič podal h kuriji, ter predlagal naj sprejme preosnovni načrt, kakoršuega sta odobrili Eusija in Francija; toda kurija odločno zahteva, da se sprejme ves angleški predlog. — Kakor je razvidno iz teh različnih poročil, ne kažejo merodajni krogi nikake resne volje za zboljšanje žalostnega položaja Armencev. Turška vlada sicer skrbi, da se dan za dnevom pomnožuje vojaštvo in dovažuje orožje, na opravičene zahteve armenskih prebivalcev se pa nikakor ue ozira. Dokler pa tega ne bode storila, toliko časa ni misliti na mir.
Francija. Dne 15. t. m. je potekel rok, ki je bil dovoljen cerkvenim kongregacijam za plačevanje zaostalih davkov, ki znašajo skupno blizu šest milijonov. To je takozvani dedinski davek, katerega so dosedaj plačevale kongregacije vselej po smrti dotičnega člana. Po zakonu, katerega so sklenili v aprilu letos, pa morajo odračuuati ta davek v določenih letnih zneskih. Tej naredbi so se po vsi pravici ustavljali merodajni faktorji, ker s tem trpe kongregacije veliko škodo. Toda, koder ima državno krmilo v rokah framazoustvo, se nihče ue ozira ua upravičene pritožbe katoličanov in tako so se odbile tudi vse prošnje glede tega. Vlada se prav nič ne ozira na žalostne razmere katoliških zavodov. Dotični uradi so dobili strogo povelje, da morajo postavno postopati zoper vsak zavod, ki ne bo plačal zaostalih davkov po preteku štirinajstih dnij, ko se jim uroči opomin.
Steklarski štrajk v Carmauxu se je do sedaj nadaljeval povsem mirno in dostojno. Dotični odbor je skrbel, da so se štrajkujoČi delavci vsaj skromno preživeli. Poleg tega jim je dovolil tudi
sedela s Klaro zvečer sama, kar sva poprej tako rada storila. Ce se je pa slučajno zgodilo, nisva skoro nič govorila. Oba sva se bala govoriti.
.Ste pisali gospodu Koširju, kaj ne da?" me je od časa do časa povpraševala. In če sem ji povedal neresnico, da sem ji potrdil, se je dvoumno nasmejala. .Morda pismo še prišlo ni 1"
Naposled pa ni več o tem govorila, in se je delala toliko bolj mirno in potrpežljivo, kolikor bolj sem bil jaz nepokojnejši. Zdelo se mi je, da mi bode preveliki, grozni strah uničil življenje. Nekega dne me prosi Klara majhne podpore za ubogo ženo, ki je v noči postala vdova, — in jaz sem ji moral s strahom povedati, da ničesar uimam. Tedaj si zakrije obraz z rokami in glasno zajoka. Solze, katere je tako dolgo zadrževala, so ji sedaj pritekle, — in jaz jo nisem mogel tolažiti. Zdelo se mi je, da je bilo to najhujše v mojem življenju, ko sem videl te bridke solze svojega otroka.
.Klara" ji rečem s tresočim glasom, .pomiri se vender! Morda bodemo kmalu vse prestali. Kdo vč, če ne bodeva tudi midva kmalu poklicana v boljše življenje I"
Takoj utihne ; s solznimi očmi ■ne pogleda in srčno reče : .Kakor je božja volja, oče !"
Od tedaj ni jokala nikoli več v moji prisotuosti. Jedi se ni dotaknila, pač jo je pa nesla kakemu ubožcu. Odslej nisva imela nobenega veselja več.
(Dalje sledi.)
mestni svet pariški lepo svoto 20.000 frankov. Poslednje dni se je pa pokazal v hujši obliki, čegar posledica je bil napad na tvorniškega ravnatelja Res-seguiera. Povod temu je dal, kakor se poroča, rav-uatelj sam, ker je hotel štrajk s tem dokončati, da je vsprejel v svoje delarne večje število ptujih delavcev, ki pa že na potovanju v Carmaux niso bili zadovoljni z naredbami ravnatelja. Vozili so se v posebnih vozeh in na vsaki postaji so jih pričakovali orožniki, tako da se skoro ganiti niso smeli. Posebno pa je razjarilo delavce, ko so se morali podati v spremstvu orožnikov v tovarno. Veliko delavcev je vsled tega zahtevalo, da se hočejo pred pričetkom dela pogovoriti z dotičnim odborom. — Mnogi so tudi izjavili, da na tak način ne vsprejmo dela, ker bi s tem škodili svojim štrajkujočim tovarišem. Tem je izročil odborov blagajnik, Char-pentier, potrebni denar za vožnjo v domovino. Vsled tega čina je dalo državno pravdništvo blagajnika prijeti in utakniti v zapor. Poleg tega pa je še pobralo vse premoženje odborovo v znesku 8.000 frankov. Razumevno je, da je tako postopanje razburilo do sedaj jako mirne delavce, ki so se le mirnim potom pogajali z delodajalcem radi povišanja plače, kar ni prepovedano v nobenem zakonu. Ako je v splošni razburjenosti socijalistični vodja Guilhelm z samokresom lahko ranil tovarniškega ravnatelja in ako nameravajo delavski vodje vkljub vedni straži še kaj hujega. je v tem slučaju kriva jedino le vlada, ker se vmešava v mirno pogajanje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. oktobra.
(Naščuvano pobalinstvo.) Prevzv. knezoškof ljubljanski so izdali duhovnom posebno navodilo zaradi volitev. — Ker je bilo to pismo namenjeno duhovnom in pisano v latinskem jeziku, zato ga nismo objavili v našem listu. — .Narod" seveda je pismo objavil v okornem prevodu v sredo, kateremu je dodal v četrtek v posebnem članku svoj „ko-mentar", v petek zvečer pa so dodali naščuvani pobalini novo razlago .Narodovemu" komentarju s tem, da so namazali knezoškofijsko palačo in začrtali s čopičem na steni za vodo besede: Mox Pereat 1 — Ker imajo o tem in merito govoriti drugi faktorji in ker se stvar Bama obsoja, zato tudi mi ne izgubimo o tem nobene besede, pomilujemo pa one, ki so odgovorni za take nečuvene surovosti.
(Slovensko gledališče.) V nedeljo 20. okt. se ponavlja v slovenskem gledališču igrokaz v štirih dejanjih: Siroti. Začetek ob V«8. uri. —Sinočna opera .Afričanka" je dobro vspela: tudi gledališče je bilo polno.
(Pastoralno konferenco) so imeli č. gg. duhovniki ribniške dekanije 16. t. m. Obolelega vel. č. g. dekana Mat. Povše ta, priporočajo njegovi duhovniki tovariši v pobožni memento ad aram.
(Preselitev.) Uradi deželnega sodišča preselijo se, kakor čujemo, s 1. novembrom letos na Kon-
S pota.
(Dalje.)
Zanimiv je tudi razvoj pismenosti češke. Kakor povsodi, tako se je i v Cehih literatura povoljno začela širiti še le takrat, ko se je iznašla umetnost tiska. Se ve da je bila pismenost v svojem začetku večinoma pobožnega obsega. Isto opazujemo tudi v knjigi slovenski. Kmalu na to dobili so naši severni bratje sv. pismo v materni besedi. — Potlej pridejo dela, v katerih se govori o raznih blagoslovih, bolezni in dotičnih zdravilih itd. Vender pa je bilo v Cehih še proti koncu minolega veka polno ljudij, katerim je pisava še prav mnogo delala preglavice.
V našem stoletji pa, posebno po viharnem letu 1848, katero je mej drugim i strogo censuro knjig odpravilo, začela se je literatura češka na prav vesel način razvijati. Danes pa mora i vsak pa i največi neprijatelj Cehom odkritosrčno priznati, da so Cehi i v tisku i v lepi knjigi na vrhuncu. Velika mno-množina časnikov v vseh mogočih strokah, muoga društva, katera imajo naloge izdavati knjige, brezštevilne knjige, koje dan na dan pomnožujejo češko biblioteko, svedoče ti, da je literatura njihova uže dandanes ogromna. Bratom našim na severu pač ni potreba segati po nemških knjigah, vsaj se jim podaja v domači besedi vse, kar danes potrebuje izobraženec, kateri je vnet za napredek človeštva.
grešni trg v Pongracevo hišo, dočim ostane državno pravdništvo nastanjeno v Cojzevi hiši na Bregu.
(Draginja in pomanjkanje stanovanj v Ljubljani.) Iz uradniških krogov se nam javlja: Novembrov termin iu mraz pa zima so pred durmi, ljudem po barakah in razuim drugim stanovalcem pa manjka primerno ceuih stanovanj. Gospodarji pritiskajo na stranke z uekristijanskim zvišanjem najemščine, od novih pa zahtevajo tretjino več. Da mnogo ljudij pri tacih razmerah ne more tako strahovito drazih stanovanj vzeti, je umevno. — Take razmere in draginja bodejo ljubljansko mesto pripravili ob ves kredit pri tujcih.
(.Deutschverfolgung in Laibach".) Dunajski .Fremdenblatt" ima pod tem naslovom v jutranji izdaji z dne 8. t. m. iz Gradca (!) telegram,,''[ki se glasi v originalu sledeče: „Die Ueberfiille seitens der Slovenen auf Deutsche in Laibach mehren sich in bedauerlicher Weise. Ein Medicinal-Doktor, den man als Deutschen erkannt hatte, vvurde dieser Tage von einer Schaar slovenischer Burschen verfolgt und insultirt. Als er liings des Laibachilusses giug, schrieen die Burschen: ,In's Wasser mit dem deut-schen Hund !' Nur seine entschlossene Haltung schiitzte den Deutschen von der Vervvirklichung der Drohung". — Poizvedbe o stvari se vrše, in bodo to zadevo, ki je iz — Gradca prišla v .Fremdenblatt", natanko pojasnile še tekom teh dni, zlasti kar se — resnice tiče, ker do sedaj je bilo popolno zlagano vse, kar se je pisalo o takih izgredih.
(Bolniki) se z današnjim dnevom pričeuši sprejemajo samo v novi bolnici.
(Skušnje) na vinarski in kmetijski šoli na Grmu pri Novem Mestu bodo dne 30. t. m. Vstop je slehernemu dovoljen.
*
* *
(Iz Marenberga,) dne 16. oktobra: Sporočiti Vam moram o velikem veselju, ki vlada med tukajšnjimi .neodrešenci". Nemški .šulverein" hoče dati, tako pravijo kolovodje, za tukajšnjo novo nemško šolo kar 14.000 gld., in tako je veselje častni gospodi, ki vedno sanjari, da biva že pod prusko .piklhavbo", vzrastlo do vrhunca! Sanjarijo, da bodo z novo šolo kar žive pohrustali vse verne Slovence; no, čisto gladko menda le ne pojde! — Kakšni .vrli" Avstrijanci (?) so tukajšnji po sili — Nemci, moram vendar tudi naznaniti širšemu svetu! Znano je, da je tudi naš sosed Šober šel letošnjo spomlad častit nemškega boga Bismarcka v Friedrichsruhe. Da drugi njegovi bratci po duhu in krvi za njim nočejo zaostati, pokazali so s tem, da imajo v občinskem uradu (!) izpostavljeno — podobo Bis-marckovo I! To je pravcati — škandal! S kakšnimi čutili morajo v taki sobi opravljati svoje posle Slovenci in tudi Nemci, ki čutijo še ljubezen do mile avstrijske vladarske hiše! .Quousque tandem ....?" Ali proti takemu drznemu početju nikjer ni pomoči? — Iu celo javno se še hvalijo po svojih listih (.Marburger Zeitung"), da si .nackensteifes" Ma-
Osmi oddelek namenjen je trgovini. Kmetijstvo je podlaga vsacemu blagostanju, vendar treba, da se poljedelstvu pridruži trgovec, koji skrbi zato, da kmet spravi kolikor mogoče dobro pridelke svoje v denar. Cehi trgovali so že v pradavnih časih. Kako bi tudi ne! Vsaj je vlast češka kaj ugodna trgovcu. Zemljo češko namakati Vltava, Laba ; obe reki nudita dobro vodno cesto. Oziroma na te činjenice se ne bodemo čudili dejstvu, da se je pri naših severnih bratih povzdignila trgovina na visoko stopinjo v časih, ko je pri nas bila še jako skromna. Naše stoletje pa, katero je v socijalnem življenju napravilo velik prevrat, povzdignilo je tudi razvitek trgovine. Železnica, pošta, telegraf, telefon itd. so faktorji, koji so kaj zelo pospešili razvoj trgovine. Trgi in sejmi, kateri so bili našim prednikom velike važnosti in neizogibno potrebni, so nam le še spomin davno minolih časov in kmalo jih bodo zauamci poznali le iz zgodovine. Vozniki („formani"), kateri so še pred kratkim časom hrupno vozili po prašnih velikih cestah, bodo tudi mej nami kmalu izginili.
Kdo izmej starših bralcev in starših bralk (oprostite!) se ne spominja starih voznikov, mej katerimi so se nahajali jako veliki originali. Gotovo teh časov najbolj pogrešajo krčmarji ob veliki cesti, katerim sedaj veliki hlevi stojč prazui, lepe obokane kleti so brez vresa, t. j. brez velikih sodov, poluih rujnega vinca. In kaka živahnost je vladala po tacih gostilnicah. No, vsaj so ga pa tudi lahko izpraznili kak bokal. Prvič zato, ker so mnogo trpeli,
renberg dovoljuje takšen — šport! Komentar napravi si vsak Avstrijanec sami
(Gospod Mursa), veleposestnik na Krapji pri Ljutomeru, je, kakor smo povedali in poročali o razstavi v Ptuji, bil hvalevredno med malim številom onih izložbenikov, ki so pri izložbi imeli tudi napise slovenske. Naš dopisnik nam sedaj še pristavlja: Vrli in vsega priporočila vredni gospod je pred nekaterimi leti pri rojstvenem domu svojem na žito-roduem Murskem polju vstanovil tvornico za izdelke cementne. Blago iz njegove tvrdke naletiš sedaj po cerkvah in drugih poslopjih v podobi tlaka, stebrov, Krova itd., pa tudi po kmetskih dvorih rabijo posebno za stopnice iu za kopanje (»koptLnja" se po-drugod imenuje »korito", a Murski poljanec v »koritu" samo kruh kvasi). Z deli, za katera se rabi cement, je imenovani gospod svoj delokrog raztegnil že v sir jem svetu in ta okoliščina mu je rodila še podružnico v Središču. In naš poročevalec sklepa: Podjetnega in delavnega gospoda Murso spremljaj, kakor dozdaj, blagoslov Bjžjibtudi zanaprej I
(Iz Ptnja) naznanja neko pismo, da so trgatev opravili in da je kakovost mošta izvrstna. Vreme bilo je za grozdje ugodno, jagode postale so sladke in bo torej tudi vino dobro, boljše od lanjskega. Dozdaj mošt prodajajo liter po 18 do 24 kr.
(Č. g. Planinšek), duhovnik škofovine mariborske, opravljal je v Hetzendorfu pri Beču službo mi-sarja v dekliškem vzgojevališču »Marianeum". Dne
14.	marcija letos je gospoda povozil neki voznik. Ranjenec je vsled tega tako oslabel, da sedaj, kakor se nam piše, ne more več niti pisati niti čitati.
(Nesreča.) Iz Dola pri Hrastniku se nam poroča : V četrtek večer ponesrečil je gospod Franc S t a u 1 e r, nadučitelj na Dolu pri Hrastniku. Padel je iz visocega mosta rudarske železnice blizu gosp. Rucklna, ter se ubil. Bil je vrli učitelj, dober kri-stijan in narodnjak. Bodi mu Bog milostljiv sodnik.
(Gad je pičil) delavca na južnem kolodvoru v Mariboru. Sel je po stezi ob Dravi, kjer je zagledal gada. Meneč, da je ubit, ga je vzel v roko. — Kmalu mu je začela roka otekati. Zdravniki dvomijo nad njegovim ozdravljenjem.
(Za zgradbo šolskega poslopja v Št. Lenartu v Slov. goricah) je cesar podaril 300 gld.
(Redka slovesnost.) Iz Maribora: V torek, dne
15.	t. m. je obhajala v tukajšnjem zavodu šolskih sester čast. sestra Margareta Pucher petdesetletnico, odkar je napravila obljubo. Rojena je bila 1. 1818 v Kapelah pri Radgoni ter je 6. oktora 1845. 1. v Gradcu napravila obljubo ; od 1. 1864 do 1881 je bila prednica tukajšnjemu samostanu. — To redko slovesnost so počastili s svojo navzočnostjo milostljivi gospod knezoškof dr. N a p o t n i k , ki so opravili sv. mašo ter svečanost povišali s prelepim nagovorom.
*
* *
(Iz Celovca) dne 18. oktobra. Od dne 2. do 4. nov. vršil se bode na kem. poskuševališču tukajšne
pa i radi tega, ker so imeli žepe polne novcev. Kaj hočemo? Vse mine. — Opuščene velike stavbe ob velikih cestah nam pač glasno pripovedujejo o istini, „da je na svetu le nestalnost stalna".
Koji bralec ne pozna krošnjarjev, moških in ženskih, koji nosijo različno blago od mesta do mesta, od vasi v vas. Najde ti tak klatež vsako, še tako v les skrito selo, da i posamezno ležečih koč ne izpusti. A tem ambulantnim trgovcem že bije smrtna ura. Vsaj ima danes trgovec v gorski vasi toliko različnega blaga, da se ti ni treba posluževati krošnjarjev.
Razvitku trgovine ugodn«ne bila tudi okolnost, da so se različne vede hitro spopolhjevale. Samo ob sebi razume se, da so se trgovci brž poslužili vsake nove iznajdbe, katera je na kak način povspeševala trgovino. Nove mere, peza, denar, cheki itd. so sredstva, koja so kaj ugodHo uplivala na trgovino.
Kaj pa naj rečem o železnici ? Prvo konjsko železnico odprli so 7. oktobra 1827 i to iz Budjevic na Troji?. Prva lokomotivna železnica pa se je še le
1. 1845 odprla in to od Olomuca, čez Češko - Tre-bovo do Prage. — Do konca leta 1830 bilo je na Češkem 111-8 km konjske železnice, a že leta 1850 merila je železna mreža po zemljah češke krone 7913 km. V desetletju 1851—1860, a potem so se pa prav pridno začele graditi nove železnice. Vodnih cest ima Češka: 1160*3 km, ta je druga mej vsemi kronovinami širne Avstrije.
(Dalje sledi.)
c. kr. kmetjjske družbe praktičen tečaj za umno na-pravljanje mošta. Udeležiti se ga smejo koroški kmetovalci.
(Iz celovške škofije.) C. gosp. župnik v Lol-lingu Askanij pl. Z u c c o di Cucagna je prezen-tovan na župnijo St. Peter pri Reichenfelsu v Zgor. labudski dolini. — V stalni pokoj je stopil č. gosp. Jos. Sollner, župnik v št. Urhu na Godinku. Imenovan je ob jednem za beneflcijata (Loreto) ob Celovcu.
*
* *
(Iz tržaške škofije.) Dne 24. oktobra bodo prevzvišeni tržaški škof blagovolili blagosloviti popravljeno župno cerkev sv. Štefana v Brezovici, katera stane čez 4.000 gld. in ob jednem deliti zakrament sv. birme okoli 750 birmancem, kajti ni bilo birme že 7 let.
(V Rihembergul je bila v ponedeljek volitev župana. Ker se je preselil za stalno v Gorico dosedanji župan in veleposestnik g. Anton Pečenko, je bil izvoljen g. Jožef Pavlica.
(Državnozborske volitve na Goriškem.) Ofici-jozno glasilo „C o r r i e r e. d i G o r i z i a" je objavilo uspeh volitve že včeraj, namreč : Ajdovščina: Volilcev 49, došlo jih je 15, vsi za Bujattija. Boleč: Volilcev 141. došlo 73, vsi za B. Cervi-njan: Volilcev 105, došlo 84, vsi za Hohenlohe. Gorica: Volilcev 1072, došlo 647, za B. 63, za H. 584. — G r a d e ž : Volilcev 88, došlo 59, vsi za H. — Gradišče: Volilcev 125, došlo 79. za B. 2, za H. 76. — K a n a 1: Volilcev 44, došlo 29, za B. 27, za H. 2 (I!) -Kobarid: Volilcev 61, došlo 39, vsi za B. — K o r m i n : Volilcev 260, došlo 138, vsi za H. — Oglej : Volilcev 41, došlo 34, vsi za H. — Sežana: Volilcev 151, došlo 19, B. 9, H. 10. — Tolmin: Volilcev 68, došlo 27, vzi za B. — Tržič: Volilcev 183, došlo 153 (vsa čast!), vsi za H. — Vseh volilcev je bilo 3488; volilo jih je pa 1406; od teh glasov jih je dobil 255 Bujatti, dasi se je odpovedal, a 1150 Hohenlohe.
*
* *
(Iz Brna), 13. oktobra. Svet, veseli se I Brno ima za jeden spomenik več: Na Karlovem trgu je zrastel spomenik pokojnemu županu Winterhollerju. Spomenika Grillparzerjev in Schillerjev, ki se tam tudi nahajata, sta prava pravcata pritlikovca proti njemu. Samo spodnji del je 15. m. širok. Kdor ni o Winterhollerju slišal, moral bi sklepati, da je bil kakšen velikan. Bil je, bil, toda ne v tem, kar o njem pišejo dajčnacijonalni listi. Winterholler je umrl nagle smrti vlani ravno pred katoliškim shodom. Kake smrti je umrl, niso prinesli češki časopisi po „de mortius nil nisi bene". Kar so zamolčali iz spoštljivosti češki, prinesel je dunajski „Deutscbes Volksblatt" pišoč o novem županu Wieserju: »Dr. Wieser sme pokazati kot župan vsaj na neomade-ževano rodbinsko življenje, kar je že v tem »genus-siichtig" Brnu prednost". Tako je pisal nemški časopis in toraj povedal, kako je živel Winterholler in kaj je vzrok njegove smrti. Tedaj slavno Brno je postavilo spomenik človeku, ki ni bil nikakov učenjak ali odličnjak, pač pa nekaj druzega. Zamolčati se tudi ne sme kako so se nabrali potrebni novci za tolik spomenik in to v tako kratkem času. Skrbeli so za to svetovalci s županom Wieserjem na čelu. Razpisali so skoraj davek, še celo učitelji na nemških in čeških šolah so morali prispevati z gol-dinarčki in kronicami, ker se je g. župan »pripo-ročil". Prizaneslo se ni tudi otrokom, ki so morali donašati po krajcarjih. Za to so smeli nov spomenik pogledati v sprevodu. Pri »maršu" na Karlov trg jim je svirala godba. Radi bi vedeli, kaj bi se zgodilo, ako bi se nabiralo ^za kakšen češki spomenik po čeških šolah. Take so ovacije, ki se delajo čudnemu »svetniku". n
Slezijski Nemci bi radi, da bi se razdelilo opav-sko glavarstvo. Slezija šteje 7 okr. glavarstev: opavsko (95.000), tešinsko (115.000), bilsko (68.000), frjdsko (70.000), frjvaldsko (70 000), bruntalsko (52.000) in krnovsko (63.000). Ker je šlezijsko glavarstvo največje. moralo bi se tisto razdeliti. Toda Nemci računajo po svoje. Opavsko glavarstvo ima pet sodnih okrajev, izmej katerih sta 2 večinoma češka. Češka sodna okraja naj pripadeta vsak drugemu glavarstvu, in Nemci so pridobili jeden poslaniški mandat več. Za nje bi razdelitev ne bila prav nič napačna. — Zupan v Mor. Trebovi, Brieslinger je velik mož. Njegova moč in oblast (po njegovih mislih) je večja kot sultanova. Dokaz je podal s tem, ko je prepovedal, da se ne smejo otroci po češko krščevati.
Njegov furor ga bo tako daleč pripeljal, da ga bo treba opazovati, je - li v njegovih možganih vse v redu. Zabeleženi njegov ukaz kaže, da je pil bratovščino z oslom in opico, če ni do cela potomec opice.
Hodonsko realko obiskuje tudi nekaj slovaških učencev iz Ogerskega. To je za madjarizm seveda nevarno, in zato bode zgradila ogerska vlada višjo realko v Holiču, mestu od Hodonina jedno uro oddaljenem. Zgradba bode veljala več kot 70.000 gld. Ta „špas" se že sme napraviti, ker je denarja več kot smeti. — V Ogrskem Brodu je iznašel neki voznik novo sredstvo zoper jecljanje. Ker ga je dobil preveč pod klobuk, ni pazil — menda je celo spal na vozu — ter je povozil iz šole gredočo hčerko mesarja Wintersteina, ki je jecljala. Otroku ne samo, da se ni nič zgodilo, pripovedovala je doma celi dogodek brez jecljanja. Zaradi tega so odpustili sta-riši pijanemu vozniku, ali ni mu svetovati, da še jedenkrat svoj poskusi »eksperiment". — O letošnjih učiteljskih duh. vSjah liberalci močno zabavljajo. Na Pruskem je drugače. Tam ne jedo učitelji na kato* liških šoiah ob petkih mesa in hodijo z otroci vred k spovedi in sv. obhajilu. Nasprotno ravnanje bi mu onemogočilo njegovo delovanje. Pri nas je drugače ... I
(Iz Prage) 14. okt.: Volitve za deželni zbor so razpisane na 20., 22., 25. in 26. listopada. — Razstavo so obiskali pred tednom tudi »otroci" 28. peš-polka. toraj Pražani. Prišlo je nekdanjih vojakov nad 1000, med njimi tudi podmaršal Mirohorsky. Polk nosi zdaj ime laškega kralja Humberta, po-pred Benedtk, Latour in Kučera. „Rekruta" iz dob barona Kučere sta prišla dva, in sicer starčka rojena I. 1806 in potrjena 1826. Videla se nista polnih 41 let. Slavnost je bila prav primerna in zanimiva. Takrat so se kazale tudi »žive slike" z godbo. Ta tcčka se je popolnem ponesrečila. Pomislite, pri sliki ali podobi »Libuša prerokuje slavo Prage", je svirala godba »Proč btchom se netešili" (zakaj bi veseli ne bili); pri podobi »Karol IV. polaga temelj kamnitemu mostu", svirala je »Rozmysli si Mafenko" iu pri »Janez Amos Komensky se proslavlja od domovine" slišalo se je celo : „aj Janku,
kde jsi se tu vzal". Res, umetuost je umetnost.
*
* * 1
(Važna razsodba upravnega sodišča za ključavničarje.) Mizarji so več let menili, da pripada nabijanje okov na okna v njihovo obrt. Temu so se uprli ključavničarji ter se pritožili upravnemu sodišču, katero je odločilo, da ta dela spadajo v njihovo področje.
(Kaj skrbi učene glave ?) Slavni angleški zem-ljepisec in statistik, E. Ravenstein je skušal izra-čuniti, kdaj bode na zemlji toliko ljudi, da jim zemlja ne bode več dajala potrebne hrane. Mož misli, da se bode to takrat zgodilo, ko bode na svetu 6.000,000.000 ljudi. Do tolikega števila bode naraslo prebivalstvo v 284 letih. V Evropi se namreč vsacih deset let pomnoži človeštvo za 8-7 odstotkov, v Aziji za 6, v Afriki za 10, v Avstraliji za 30 v Sever. Ameriki za 22 in v Južni Ameriki za 15 odstotkov.
(Ameriške novice.) V nedeljo dne 22. m. m. je bila v Toweru birma. Birmovanih je bilo 39 dečkov in deklic. — V St. Pavlu, Minn., je ukradel neznan tat dne 23. m. m. po dopoludanski službi božji zlat kelih. — Isti dan je uničil požar veliko skladišče za les v Fond du lac, \Vis. Skoda znaša blizu 200.000 dolarjev. — V Santa Cruzu je opu-stošil požar več akrov gozda. — V Michinganu so 24. m. mes. otvorili nov kanal, ki je 900 čevljev dolg in 60 čevljev širok. — V Olevelandu v Ohiji se je vršilo drugb letno zborovanje „neodvisnih katoličanov v ZHruž^nih državah". Zborovanja se je udeležilo 75 delegatov, večjidel Poljakov. Mej njimi je bil tudi evropski kandidat, avstrijski državni poslanec Lewakovski. Na dnevnem redu so bila naslednja vprašanja: 1. Kdo je pravi posestnik cerkvene lastnine, občina ali škof? 2. Ali ima škof pravico, nastaviti duhovnika brez dovoljenja občine? 3. Je li potrebna spoved udom ameriškega poljskega narodnega društva? Glede teh točk se je razvnela burna debata. Ako pripomnimo, da se je vsprejela negativno zadnja točka z jednim glasom veČine, je dovolj označeno stališče omenjenega društva. Najbolj protiversko in revolucijonarno je govoril dr. Le-wakov8ki. Gotovo značilen mož!
(Zanimivo oporoko) je zapustil neki pred kratkim umrli bogataš v Odesi. Svoje 4 milijone rubljev jo zapustil štirim revnim nečakinjam, toda le pod
tem pogojem, da vsaka izmej njih skozi 15 mesecev služi za deklo v zadovoljnost svojega gospodarja. Vsak dan razun praznika morajo delati 12 ur. To morajo potrditi triie v to postavljeni notarji. Kakor se poroča, so imenovane gospodične takoj nastopile službo in se ravnajo popolno po navodilih pokojnikovih. Precejsuje premoženje je privabilo v tem času nič manj nego 863 snubačev; toda bogate nečakinje so izjavile, da se poroče le s takim, ki prestane jednako skušnjo, kakor je njim odločena.
(Šolske hranilnice na Angleškem.) Da se pri nas v Avstriji ustanovi takoimenovaua »Šolska hranilnica", za to ni treba drugo, kakor nekoliko dobre volje od strani učitelja. Poročevalec teh vrstic pozna na pr. kateheta, ki je za šolarje oskrbel kakih sto vložnih knjižic, v to svrho je on poštnohranilnične knjižice otrokom pisal ali sam ali je pa učenca poslal naravnost na pošto. Ijti katehet je prišel v drugi kraj, kjer še ni bilo pošte; pisal je vodstvu c. kr. poštnohranilničnega urada na Dunaj, in slavnoisto je že čez nekoliko dnij odgovarjajcč naznanilo, da je bližnji c. kr. poštni urad pooblaščen, da dotičuiku izroči toliko knjig-vložnic, kolikor jih katehet potrebuje, in v teku štirih tednov je učitelj razpečal 13 knjižic, pošta pa samo jedno. Ce šolar prihrani vsaj
5	kr., prinese jih učitelju, učitelj pa učencu izroči toliko vredno poštnohranilnično karto. Začetek je storjen. Ta kartica povzroči, da se v sledečih dnevih oglasi drugi, tretji itd. varčevalec, ker so šolarjevo kartico doma videli ne samo domačini, ampak tudi sosedje. S takimi karticami so se začele množiti »šolske hranilnice" po Angleškem. Onde so se svo-jedobno bile ustanovile »Male hranilnice" ali tako-zvane »Ptnny-Banks" ali, kakor Nemec pravi, »Pfennigsparcasseu". Te »matice" so vabile v svoj delokrog tudi šolsko mladež, a privabile so razmeroma malo šol. Pred tremi leti so pa v poštnej hranilnici začeli s poštnohranilničnimi kartami, in sedaj imajo tam že čez 4000 »Penny Banks", oziroma šolskih hranilnic. Leta 1894 so imeli 11.323 ^oštno-hranilničnih nabiralnic, po 279 šolah so ustanovili šolske hranilnice, poštnohranilničnih kartic so raz-pečali 133 000 po 1 šiling in 69 500 onih po 4 šilinge, 107.000 kartic so med šolarje porazdelili gratis. Vspeh je bil znaten. V minolem letu se je
na novo pridobilo 275.000 varčevalcev — šolarjev.
*
* *
(Od sv. Gregorja.) Večkrat se slišijo besede: Letos nas bo Bog obvaroval pred tako hudo zimo, kakor je bila lanska I Danes, to je 17. oktobra, kaže, da ta strah pred hudo zimo ni prazen ; ker od jutra do dveh popoldan je snežilo, kakor v najhuji zimi I Nekoliko bo sneg drevja polomil, tudi imajo še ljudje zunaj korenje in kostanj, kateremu bo mraz nekoliko škodoval 1
(Policijska kronika.) Mestna policija je aretovala od srede (16.) do četrtka (17. oktobra) v jutro
6	oseb in sicer: 3 zaradi hudodelstva tatvine, 2 zaradi pijanosti in razgrajanja in 1 zaradi beračenja ter prestopka po § 324. k. z. — Na ovadbo kleparja Ludovika Eker z Dunajske ceste, je aretovala policija Rudolfa Anžiča in Josipa Porenta, ker sta imenovanemu mojstru ukradla več cinkastih modelov, vreduih 100 gld. Izročila sta se takajšnjemu c. kr. deželnemu sodišču. — Od četrtka (17.) do petka (18. okt.) v jutro aretovala je mestna policija 4 osebe in sicer: 1 zaradi tatvine, 1 zaradi pijanosti in razgrajanja in 2 zaradi potepanja. — Janez Mihler, stanujoč na Rimski cesti v baraki št. 2, je ovadil, da mu je v četrtek popoludne bila ukradena srebrna anker - reraonto&rna ura vredna 24 gld. in srebrna verižica, vredna 6 gld. in da sumi glede te tatvine nekega cigana, ki si je v tem času dal pri njem par čevljev popraviti. Policija aretovala je do-tičuega cigana po imenu Ježe Rihtar ter ga izročila tukajšnjemu c. kr. deželnemu sodišču. — Od petka do sobote (19. okt.) v jutro je bilo aretovanih 6 oseb in sicer: 4 zaradi potepanja in beračenja in 2 zaradi pijanosti in razgrajanja. Tatvina se ni v tem času policiji nobena prijavila.
(Semnji po Slovenskem od 21.—26. oktobra.) Na Kranjskem: 21. v Rakitni, v Dovskem, Cerkljah, Lescah, Žubni, Jagnenci, Kranju (konjski), Žireh; 24. v Dolu, v Dolenj. Logatcu. — Na Slov. Štajerskem: 21. pri Sv. Petru, v Celju; 22. v Dramlju pri Mar. Magd. — Na Koroškem: 21. v Blatogradu in Gmintu, v Kutavčab, Črni pri Pli-berku. — Na Primorskem: 21. pri sv. Antonu poleg Kopra, v Cerknah; 22. v Osopu; 25. v Gra-diški in v Borštu.
Darila vsled potresa.
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so za po potresu prizadete še sledeča darila: Gospod pl. Pfeiffer Henrik, c. kr. dvorni svetnik in namestnik glavnega ravnatelja južne železnice na Dunaju, 300 gld.; zbirka neimenovanih 20 gld. 50 kr.; č. gospod Štefan Pacber, župnik v Pevmi, 1 gld. 60 kr.; gospa pl. Hostinek Ema v Gradcu zbirko 4 gld.; gospa baronica Tekla Orczy v Fothu na Ogerskem 4 gld.; gospod Purgy Josip v Neuhofnu 2 gld. 10 kr.; administracija časopisa »Hlas" v Brnu zbirko 47 gld. 55 kr.; zbirka neimenovanih 45 gld. 45 kr.; administracija »Narodnih Listov" v Pragi nadaljno zbirko 13 gld.; darilo Avgusta Hein-richa naslednikov v Sonnefeldu 5 gld. 80 kr. (izročeno po g. Vaso Petričiču tukaj); gospod Edvard Prieger, c. kr. major v Ehrenhausenu 4 gld. 5 kr.; gospod N. Rosenkraz, tajnik osiječkega gornjegrad-skega založnega zavoda v Osjeku zbirko 3 gld. 57 kr.; gospod Mayer & Comp., knjigarska tvrdka na Dunaju, zbirko 70 kr.
Tedenski koledar.
Nedelja 20. oktobra: 20. pobink. (2egnan-ska) evang. Jezus ozdravi kraljevičevega sina Jan. 4. Ponedeljek 21. okt.: Uršula dev. Torek 22. okt.: Janez Kapistran. Sreda 23. okt.: Klemen p. m. Četrtek 24. okt.: Rafael Nadang. Petek 25. okt.: Krizant in Darija m. m. Sobota 26. okt.: Evarist P. — Lunin spremin: Prvi krajec 25. ob 12. u. 2. m. opoludne. — Solnce i z i d e : 20. ob 6. u. 30 m.; zaide ob 4. ur; 59 m.
Društva.
(Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje dne 23. oktobra ob 6. uri zvečer. Vspored: 1. Poročilo o kemični analizi kina-želez-natega vina berravallo. 2. Poročilo o poštnine prostih naznanilih infekcijoznih bolezni. 3. Razkazovanja. Ker so se morali opustiti društveni prostori v stari deželni bolnišnici, vrši se zborovanje v zobo-zdravniški ordinaciji g. A. Paichela, Stari trg št. 2, II. nadstropje.
(Prva zadruga zažebljarski obrt in druge izdelke iz železa v Kropi.) Iz Krope se nam poroča, dne 17. oktobra. Mnogo krasnih in tudi resničnih govorov je privrelo iz src krščanskih duhovitih govornikov, katere so v mnogo-brojnem številu zbrani okoličani pozdravljali in splošno odobravali, na shodu delavskega društva na Brezji. Vendar pa moramo grajati dva govora, koja sta razvijala položaj delavcev in med tem čudno in neopravičeno napadala delovanje kropenske žebljarske zadruge. Mi dobro poznamo apologista kropinskih kovačev in se tudi ne bomo prepirali, kedaj so isti kropenski kovači iz groba vstali in kedo jih je na drat nabral in sploh zakaj tako slabo izgledajo. Bog me I zadruga tega ni kriva. Zidruga deluje na krščanski podlagi popolnoma pošteno, pravično in nepristransko. Ako poznata g. g. govornika zadružna pravila, sta lahko prepričana, da zadruga ne sili nikogar, koliko ur naj dela, marveč ona izplača blago, kolikor ga zadružni delavec prinese in ne šteje ur, v katerih je on žeblje izdelal. Kedor je boljši in hitrejši mojster, več zasluži in zadruga mu zaslužek pošteno izplača. Zadruga še-le želi odpraviti ono grdo razvado , po kateri se je včasih pozno v noč in po živinsko delalo, v lepih delavskih dnevih pa pohajkovalo. Zato je določila, da se določene delavske ure od 5. zjutraj do 6. zvečer ne smejo prekoračiti. Zato izjavljamo, da omenjena govornika nista resnice govorila, ko sta na shodu trdila: da morajo zadružni delavci od 3. ure zjutraj do 7. zvečer delati in si komaj 20 kr. na dan prislužijo ter med prostimi urami pa železo prenašajo. Gospoda ! pridite in se prepričajte, potem govorite v javnosti o zadrugi, koji je samo blag namen pri srcu, zboljšati naše delavske razmere. Zadruga se trudi in je storilavse in bi sama rada poklicala one zlate čase za Kropo nazaj, a to ne gre in ne gre in konkurence ne zna začarati. — Dokler bomo namreč od vladnih in druzih podjetij dobivali pisma, da od naših konkurentov dobivajo ceneje izdelke, tako dolgo nismo zmožni delavcem odpomoČi in je vsaki napad na nas ne-osnovan in le delavcem samim na kvar. Z vsem spoštovanjem. Prva zadruga za žrebljarski obrt in druge izdelke iz železa v Kropi, registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Franjo Šolar, V. Klinar.
Haroduo gospodarstvo.
Napenjanje govedi.
Vsled napenjanja govedi trpijo slovenski gospodarji vsako leto mnogo škode. To prihaja od tod, ker ne ved6, kakšna je ta bolezen, in seveda še manj, kako jo je zdraviti. S pričujočim člankom hočemo podati našim gospodarjem korenit pouk, kako se jim je ravnati ob tej goveji bolezni.
Bolezen je ob kratkem taka, da se naber6 v vampu vetrovi (plini), kateri se raztezajo in pritiskajo ob vamp. Od pritiska se vamp napne, a vetrovi ne morejo odhajati, in če ni kmalu pomoči ter si ob jednem narava sama ne pomaga, mora govedi vamp počiti ali pa žival pogine.
Vzrok tej bolezni je krma. Ako žival povžije krmo, kakeršna v želodcu hitro skipi (zavre), potem se naredi v vampu premnogo vetrov, kateri baš napenjajo. Napenja pa sveža rudeča detelja, zelje, repna cima (perje) itd., zlasti ako je sveža, zelena krma, mokra, oparjena od slane ali mraza, ali če se je zgrela na kupu. Tudi napne goved, ako pride gladna na pašo, posebno na mokro ali rosno, ter tam žre prav hlastno.
Na vsak način je treba govedi hitro pomagati, če jo hočemo rešiti in oteti. Pri nas običajno zdravljenje te bolezni je popolnoma napačno, da bolezen še celo pospešuje. Na Gorenjskem puščajo govedi na ušesu, a na Notranjskem jo po vasi gori in doli podijo, tako da še hitreje pogino. Da je tako zdravljenje napačno, je lahko dokazati. Deni navaden, suh živalski mehur, ki si ga skupaj zmečkal in dobro zavezal, na gorko peč. Na gorki peči se prične mehur napenjati in slednjič je tako napet, da tudi poči. Zrak se je namreč od gorkote raztegnil v mehurju in ga napel. Ravno tako je tudi napeti govedi. Napeta goved je že tako vsled bolezni vroča, ako je pa še po vasi podiš ali ji celo puščaš, potem se še bolj razgreje, a vamp se ji širi in veča od raztezajočih se vetrov in naposled poči. Puščati pa govedi na ušesu je že samo na sebi pre-neumno, bodisi pri tej ali drugi bolezni.
Zdravi torej tako-le goved, kedar jo napenja: Naredi nemudoma povez od slame, kakoršna se rabi snopom v povesla. S to povezjo obrzdaj govedo ter napravi za rogovoma vozel. Dobro je, na mestu, kjer pride povez v gobec, namazati jo s katranom ali s kolomazjo (šmirom). Govedo žveči to povez ter izpušča vetrove skozi požiralnik. Potem polij govedo po vsem životu s prav mrzlo vodo, obdrgni je z vseh stranij s slamo, vodi je počasi sem ter tja, ali pa, če si na polju, pelji je počasi domu. Ce napenjanje ne odjenja, vzemi 30 do 40 gramov neuga-šeuega apna, nekaj žlic moke in zmežaj to s jedni m litrom vode. Vse to daj govedu najedenkrat. Še boljše zdravilo je to-le: Jajce predri na obeh koncih ter izpihaj iz njega beljak in rumenjak. Zamaši potem jedno luknjo bodi si z voskom ali s čim drugim, skozi drugo pa vlij v jajce terpentinovega olja in jo potem tudi zamaši. Dve taki jajci rini živini tako daleč v grlo ter ji v njem stri, da ji mora požreti. Ta lek je brez slabih nasledkov in izvrstno pomaga.
Napravljanje teh zdravil je pa navadno vselej zamudno, mnogokrat, kadar živinče trdovratno napenja, brezvspešno. Vsled tega so izumili naprave (instrumente), s katerimi se da napenjanje precej ozdraviti.
Najboljša taka naprava je požiralnikova cev, ki se tako-le rabi. Govedi se vtakne v gobec preluknjan les. Skozi luknjo tega lesa in skozi požiralnik Be vtakne požiralnikova cev, kolikor je dolga, doli v vamp. Cev je dolga do poldrugega metra. Predno cev rabiš, namaži jo z oljem ali z maslom ali pa s kako drugo mastjo. Da pa cev, kadar je v vampu, ne zaide v krmo, ampak da sega do vetrov, postavi govedo, kadar mu vtikaš cev, s prednjima nogama nekoliko više.
Vsled vetrovnega pritiska pride včasih nekaj krme v cev. Da se ta krma potrebi iz cevi, pride-jana je cevi posebna paličica, s katero se lahko skozi cev podreza. Ce pravilno ravnaš s požiralni-kovo cevjo, to najbolje in najhitreje odpraviš živin-četu napenjanje. Požiralnikova cev bi si morala vsaka vas napraviti ob svojih troških, sicer je pa tako cena, da si jo lahko omisli vsak količkaj premožen gospodar.
Gospod c. kr. okrajni živinozdravnik in odbornik naše družbe, A. Folakovski, je pri svojih predavanjih večkrat priporočal požiralnikovo cev ter videl, kako rad', jo ljudje naročajo. Cev je dobiti pri Hauptnerju v Berolinu, a stane primerno mnogo, če se naroči le jedna. Iz tega vzroka je naša družba na predlog gospoda Folakovskega naročila najedenkrat veliko število požiralnikovih cevij in jih sedaj oddaja po 4 gld. 3 0 k r. Toplo priporočamo, da si vsaka občina, vsaka vas, ali vsaj vsaka podružnica takoj omisli jedno požiralnikovo cev.	»Kmetovalec".
Nova lovska postava za Gorenjo Avstrijo.
Konservativna večina deželnega zbora[v Gorenji Avstriji je izdala za to deželo novo lovsko postavo, in cesar jo je že potrdil. Ta postava daje občinam pri lovu veliko pravice in zabranjuje prehudo po-množenje zverine; cenitev in razsodba o storjeni škodi pa je bolj priprosta in boljši kup ko prej. Najimenitnejše določbe te p istave so : Vsak posestnik ima lovsko pravico na svojem zemljišči. Vendar je po besedah cesarskega patenta iz leta 1849. ostalo za 115 hektarov gosposkih (graščinskih) lovskih okolišev ali revirjev. Če pa kmet ni za lov pripraven in tudi lovca noče držati, tedaj mora lov na svojem posestvu občini prepustiti. Kar je tacega ne-oddanega lova, tega potem občina v najem d&. Če bi pogodba kmetom ne ugajala, smejo ugovarjati. Jeleni se smejo celo leto streljati, srne (samice) pa dva meseca v letu, v lietopadu in grudnu. Če ima kak graščak v svojem okoliši preveč zverine, da sosednim kmetom škodo dela, tedaj se smejo pritožiti pri politični oblasti (okrajnem glavarstvu), da gra-ščaku zapove, zverino bolj pridno streljati. Od pomladi do končane žetve se po njivah in travnikih ne sme lovili, dovoljeno je samo po zelnikih in tam, kjer raste detelja ali repica (krompir). Lov po vrtih je čisto prepovedan ; ravno tako vsaki lov ob nedeljah in praznikih med dopoldansko božjo službo. Celi dan so ob nedeljah in praznikih prepovedani veliki lovi z gonjači in psi. Take pse in mačke, ki sami po hostah zverino preganjajo, smejo lovci po-streliti. Če nastane kaka tožba zavoljo po zverini storjene škode, postopa se tako: Oškodovani kmet in lovski gospodar izvolita vsak dva zaupna moža. Ti štirje možje in od gosposke postavljeni načelnik so tista komisija, ki mora tako pravdo hitro in do ber kup razsoditi. Načelnika postavi okrajni glavar za vsako občino enega in sicer za tri leta. Ker je 5 mož v komisiji, velja to, za kar se vsaj 3 izrečejo. Ce ena teh dveh strank, ki se pravdate, z razsodbo komisije ni zadovoljna, sme se pritožiti na okrajno glavarstvo, ki tisto stvar razsodi brez nove preiskave. Potem ni več pritožbe.
Konservativni poslanci so hoteli imeti, naj bi te »lovske načelnike" občine volile; vlada pa tega ni hotela dovoliti, in cesarski namestnik je rekel, če deželni zbor to sklene, da potem postava od ce-carja ne bo potrjena, ker mu je vlada še prodlo-žila ne bo.
Ta postava je boljša od naše kranjske. Sedaj, ko nam gorenje-avstrijski lovski zakon kaže, koliko daleč je vlada pripravljena ustreči željam kmetijstva, bodo pač naši poslanci ob priliki stvar zopet sprožili, da se doseže potrebno varstvo poljskih pridelkov proti divjačini.
Telegrami.
Dunaj, 18. oktobra. Stanje bivšega mi-nisterskega predsednika grofa Taaffeja, ki je bil pred kratkim nevarno zbolel, se je zdatno zboljšalo. Presvitli cesar je brzojavnim potom zahteval natančnega poročila o Taaffejevem stanju.
Zagreb, 18. oktobra. Ban je razpustil dijaško društvo „Zastava" in dijakom prepovedal uporabo zastave, katero so sedaj nosili kot dijaško znamenje.
Zagreb, 19. oktobra. Skupno seje oglasilo pri sodišču 150 dijakov. Včeraj zvečer so razun 25 dijakov vse izpustili iz zapora.
Praga, 19. oktobra. „Prager Zeitung" objavlja, da bo izhajal uradni list v Pragi z novim letom tudi v češkem, jeziku. — Danes dopoludne se je vršila v cerkvi na Hradčinu slovesna instalacija nadvojvodinje Marije Anuncijate za opatinjo gospejinega zavoda v navzočnosti nadvojvode Karola Ludovika. Cesarski namestnik grof Thun je prebral cesarjevo pismo, na kar je nadvojvoda novi opatinji pripel redovno znamenje. Kardinal nadškof Schonborn je blagoslovil opatinji prstan.
Ljubno, 18. oktobra. Novoizvoljeni državni poslanec Kupehvieser ne bode pripadal klubu nemške levice, ampak bode kot divjak vstopil v državni zbor.
Levov, 18. oktobra. Presvetli cesar je podaril pogorelcem v Premyslskem okraju svoto 1000 gld. iz zasebne blagajne.
Levov, 18. oktobra. Dne 24. t. m. se poda rusinska deputacija v Kim, da se po-
kloni sv. očetu in mu izroči v spomin 300-letne zveze udanostno adreso. Deputaciji se bode pridružilo več rusinskih poslancev.
Budimpeita, 19. oktobra. Tukajšnji vse-učiliščniki so priredili včeraj zvečer skupen shod, na katerem so obravnavali zadnje do godke v Zagrebu. V izdanem oklicu poziv ljajo vse ogerske dijake, da odločno naspro tujejo postopanju zagrebških dijakov.
BudimpeSta, 19. oktobra. Ministersk predsednik grof Badeni je dospel sem v spremstvu ministerskega svetnika Frayden-egga ter obiskal barona Banffyja in ostale ministre.
Jakin, 18. oktobra. V pretekli noči se je vsled močnega viharja vtopilo blizu dvanajst ribiških čolnov. Ribiči so se deloma rešili, a kakih 10 do 12 oseb se še pogreša. Vihar se še ni polegel. V nevarnosti so tudi ostali ribiški čolni.
Pariz, 18. oktobra. Kakor se uradno poroča, je sprejela turška vlada mej drugim tudi naslednje pogoje: Kristijani smejo vstopiti kot uradniki v javne urade in se smejo kristijanski uradniki prideliti višjim komisarjem v šestih armenskih vilajetih. Vlada se dalje tudi zaveže, da bode preosnovala lokalno policijo, orožništvo in jetničarstvo.
Draždane, 18. oktobra. Dosedaj znani vspehi deželnozborskih volitev kažejo naslednje lice: izvoljenih je 14 konservativnih, 4 nacijonalno-liberalni, 4 naprednjaški in 5 soci-jalističnih poslancev. Antisemitje niso pridobili nobenega sedeža, liberalci so izgubili dva mandata.
Bio de Janeiro, 18. oktobra. Senat je vsprejel nespremenjeno predlogo glede pomi-loščenja, mej tem ko je zbornica soglasno odobrila predlog, da se oni vojaški vodje in častniki, ki so se udeležili upora, uvrste v stalno vojno še le po preteku dveh let.
Katoliško slovensko društvo za radovljiški okraj
priredi
▼olila&i
pri Petrami na Bledu v nedeljo pred vsemi Svetimi dne 27. oktobra 1895
s sledečim visporedoin:
1.	Ob 10. uri sv. maša 8 pridigo na blejskem otoku.
2.	Po končani bož|i službi razgovor o deželno-zborskem kandidatu za radovljiški politični okraj.
K mnogobrojni udeležbi vabi
Odbor.
=	®
vi	a. - i» n o
5	£
GLAVNO S KLAD I STE
J^mo^s^r
najftlttije luine
KIS ELI NE
najboljše mi/ne in osve-v žnjoče pijače, e
42
preiskušene pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Umrli bo:
18. oktobra. Helena Dinter, sobnega slikarja žena, 40 let, Plorijanske ulice, 5». Metroeareinoina.
V bolnišnici: 16. oktobra. Franc Kern, posestnik, 40. let. Pretresenje možgan.
18. oktobra. Ivar VValner, delavec, 50 let. Črevesni katar.
Meteorologično porodilo.
B es O	čas opazovanja	Stanje kar»m«tra V M.	Temperatura p« Celziju	Vetrovi	Nebo	* "3 C i; a 5 S i >
18	9. zvečer		—	m. svzh.	oblačno	
19	7. zjutraj 2. popol.	7883 7389	34 46	m. svzh. m. vzh.	oblafino n	09
lESk™^.

železnižnih prog
na slovenskem ozemlji:
Ljubljana-Dunaj; LJublJana-Trst; Sv. Peter-Reka; Nabrežina-Gorica; Zidan most-Zagreb; Oolje-V«l»njo;
Splelfeld-Radgona-LJutomer. Ljubljana-Trblž-Dunaj; LJubljana-Novo mesto-Straža; Ljubljana-Kočevjo; Ljubljana-Kamnlk
dobiva se
komad po 10 kr.
v Katol. Tiskarni, pri A. Turku na Dunajski cesti in pri Henriku Ničmanu.
Razglas!
Podpisani priporoča vsem Slovencem in rodoljubom svojo bogato zalogo najboljše vrste kave, čaja, riža, južnega sadja itd., dokaz temu je, da večina čast. duhovščine pri njemu naroča.
Razpošilja se na drobno in debelo od 5 klg. naprej franko po pošti, in sicer sledeče »rste kave:
Bio fina po gld. 1-60 klgr.	Portoriko po gld.	2 — klgr.
Santos „ „ 165 „	Ceylon I. „ „	2-— „
Malabar „ „ 1-80 „	Ceylon Perl „ „	2-05 „
St. Domingo „ „ 185 „	Mokka I. „ „	210 „
Gold Java „ „ 190 „	(prava arabska.)
Blago, ki ne ugaja, sprejme se nazaj ali zamenja.
Kupuje ln sprejema v zameno tudi fižol in druge domače pridelke in plača po najboljši ceni.
Na vprašanja se radovoljno odgovarja in priporoča.
Z velespoštovanjem
594 4-3
E. A. Repeschitz,
Trst, ulica Instituto št. 22.
normalom.
J. Hafnerjeva pivarna
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 47
priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu novo uvedeno okusno in zdravo 895 26-20
gossko marčno pivo,
katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenicah.
Restavracija je priznano Izvrstna z veliko dvorano za koncerte, družbe, društva itd., ter
lepim senčnatim vrtom. JJf Kegljišče je na razpolngo.TEJS Vhod tudi v Poljskih ulicah.
Na Najvišje povelje Nj. c in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po e. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena	21 6—2 a
XXX. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
3135 dobitkov v skupnem znesku 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma In dvema podobitkoma i 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dibitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld., naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30 000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dni
19. decembra 1895. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj, I., fiiemergasse 7, II. Stock, im Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnieah. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Na Dunaju, v septembru 1895.	285 (J— 2
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek državne loterije.
8 zlate 15 srebrnih
kolajn. 12 častnih in priznalnih diplom.
Franc Iv. Kvvizda.
Paziti je na . varetv. znamko in | zahtevati le Kwlxdov reatltnoljskl fluid.
Kwizdov
rcstitucijski fluid
o. in kr. prlv. osnaievalna voda za konje.
Cena 1 steklenice 1 gld. 40 kr. a. v.
Rabi se vže nad 30 let v dvornih hlevih; v vojaških in zasebnih hlevih z izrednim učinkom v krepčanje pred in po dlje trajajočem naporu, pri izvinjenju udov, otrp-nelosti kit itd., in usposablja konja za urno tekanje.
Glavna zaloga Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
330 20-9 I.
Dobiva se v vseh | lekarnah
in
droguerijah avatro-ogerike
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c. kr. dež.
varne, leta 1835
priv. to ustanov, na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Kadi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstno tinte, svitla naravna creme za svitio usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 o2—40
Važno za kmetijstvo, tehnike in industrijo.
katere niso zvarjene
iz tovarne tvrdke
Sorenjsko.
Unzerreissban
Prednosti nasproti zvarjeni verigi: 1.) 21/« večja gotovost proti prelomu; 2.) prihranitev pri teži; 3.) brezpogojna varnost.
Izdelujejo se vsakovrstne verige za na noge in vodilne, adjustovane verige za krave, konje, pse, ojesa itd. itd. močne 18 do 6 5 mm.
Edina zaloga za Kranjsko pri
515 (1,.8) ERNESTU HAMMERSCHMIDT-u v Ljubljani
na Nemškem trgu.

Y ceno naprodaj
so radi razrušitve stare bolnišnice in Krejčijeve liiSe t Gledaliških ulicah
okna, vrata, ostrešje, stavbna in strešna opeka, kamenit tlak, stavbni materij al itd.
Natančneje pove
F. Supančič
613 2—2
ii si R im^ki cesti.
nrIliVrVU-a-na zara(^' njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU.liKUVd)lld) slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo tia zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu.
Tinktura za želodec
lekarnarja
Piceolija v Ljubljani
je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre.
To tinlrturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Ploooli v LJubljani pioti povzetju.
Zaboj po 12 steklenic veJja gld. l-36, po 55 steklenic gld. 5'26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr.	617 50-44
%
0
Razglas.
611 3-2
Vsi bolniki, kateri žele zdravljeni biti v deželni bolnici, se vsprejemajo od 19. oktobra naprej samo v novi bolnici
za sv. Petra cerkvijo v Vodmatu.
Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov
v Ljubljani, clnč 17. oktobra 1895.
Prva žrebljarska zadruga
v Kropi na Gorenjskem
ponuja vsem velesp. trgovcem, j><>djtHniknm. (brtnikom in si. občinstvu
- iz najboljše kovine solidno izdelano	^
kakor :
šreblje, verige, posebno za stavbe potrebno blago	0
po najniiji ceni, zagotavljajoč točno po.-trežbo.	30° 10~8 0
Ceniki na zahtevo poštnine prosto in zastonj. Q
Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa y Ljubljani.
O. in lii*.
dvorni
zvonar
60 12-10
Albert Samassa
v Ljubljani.
Livarna harmonično in melodično ubranih
atjr
zvonov.

Zaloga cerkvene priprave iz masivnoaa brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd.
najboljše konstrukcije za razno uporabo : za pivovarne, tovarne, rudnike itd itd.
Vodnjake (štirne)
popolre vodovodne naprave, kletne sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi,
lio M
kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd.
Livarna za medenino in kovino po modelih.
Alojzij Vodnik
kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34
priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov iz mramora, granita, sijenita; križev s cveticami iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld 20 — naprej.
Edina zaloga: Porflr kot prijnano najtrši materijal za hodnike, veže, dvorišča in kleti; mramormozalk za tlak po cerkvah, ve».ah itd, in lepe šmlrgeloement-plošče od gld. 2-- □»! naprej.	173 34—32
AJT Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavbe in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago.
mmmmm

PRIPOROČILNA NAZNANILA
domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji „Slo-venca" blagovolijo uvaževati.

Fr. Petrič
v Ljubljani,
■v" priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega
blaga za mo^ke in ženske otoleke
vzlasti domačega in krnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažast«
=~ jrtlsavsae im. ak« 3» ■■ n-aa t«"- -
S Š D i t a I S k e ulice Izborno' ^P®2110 8rno sukao za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd.
Vj^ r^	Ostanki najraznovrstnejšeaa blaaa so v veliki izberi no zelo znižani ceni na raznolaao
^ izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
h Ljubljani, Poljanska cesta j št. 8, pol. Alojzijevišča
priporoča se prečastiti duhovščini. cer- ( kvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
| monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd.
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni.
Filip Fajdiga
mizar in založnik pohištva
t Ljubljani
Slonove ulice št. 50
opozarja prež. duhovščino in al. občinstvo na izborno zalogo
najraznovrstnejšega pohištva
izdelanega natančno ii dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa.
Izvršuje tudi naročila ua vsakovrstno
hišno opravo
po nizki ceni. Ilustrovaul ceniki
so na razpolago.
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubi jan Dunajska cesta 7, II. dvorišče

$ Fr. Breskvar pr. Sverljuga J
♦	knjlgere* 7 Ljubljani	t O Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ J se priporoča prečast. duhovščini in slav. 2 « občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. »
♦	Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ 5 dela; vso po najnižji ceni.	J ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O
«Exzxzxa«ezxzzz3«
M IGNAC ČAMERNIK, kamnosek m
U v LJubljani, Poljske ulice 49 u
^ priporoča preč. duhovščini zalogo razno- W || vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- )j
Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in tj stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. "
I GABRIJEL OZELJ 1
t tapetar y Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $
se priporoča preč. duhovščini in si. ob-M činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko 3Ž i spadajočih predmetov, kakor: garnitur, i 4. divanov, žlmnatih in modrocevna peresih T 3K itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po « najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapecl- $ ranje in dekorlranje dvoran in sob, ka- 4 « tere tudi špalira. Osobito se priporoča za »C ^	delo na deželi.
f
Josip Rebek preje Ahčin f
ključavničar	1
v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim t predstojništvom in p.n.občinstvu v vsako- J vrstna stavbinska kllnčarska dela Y Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafovintelefonov.
Delo trpežno in natančno, ccne nizke.
pssshshshshsh^E
Frane Pavšner
krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji
j se priporoča prečast. duhovščini v izde- j I lovanje vsakovrstne
Jfcf duhovniške obleke
t in si. občinstvu v naročila Da izvrševanje I civilne obleke po po'jubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno J I postrežbo in kar možno nizko ceno.
35SHSHSHHHSOESHSHSH5Č
Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvu!;e in med priporoča preč duhovščini ' < s'. ot)č!nstvu O&OSLA J DOIjENEC
svečar In lectar, trgovina z medom in voskom
v Ljubljani, Gledallščne ulioe St. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega Izdelka. Ku-med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek satovi
BRATA EBERL, žrkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo.
Mojstra pleskarja c.kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
Anton Belec-a
delalnlca kleparskih, ključarsklh In kovino-Specijalist tiskarskih del Specijalist v Št. Vida nad Ljubljano
za kritje zvonikov in raznih streh; za izdelovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. Cerkvene svetilnice so na izbero v različnih velikostih in oblikah.
Friderik
pek
[ v LJubljani, Sv. Pet
priporoča slavnem, obči trikrat na dan svež kruh in razr

:xxxxa«cxxa:

V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
JJCfT" Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen
kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo
iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih.__
FR. T«IEO
pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 ; se priporoča preč. duhovščini in si. ob-! činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del i in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, križevih potov, podob svetnikov itd. zagotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno.
HENRIK ZADNIKAR
Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani
Sr. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo ■ oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, ;
■vetllnio, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. -Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive ; kovine po nizki ceni.
FRANC VELKAVERH
sedlar In jermenar v Ljubljani
Sv. Petra cesta č t. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito i kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvršeno
sedlarske in jermenarske proizvode j in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in poprave ter je izvrši po prav nizki ceni.
Franjo Toman S
podobar ln pozlatar, Krtfevniškl trgi. Ljubljana jj
se priporoča preč. duhovščini za izdelo- j* vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- i logi ima sv. razpela, o!;vire (Goldleisten), j*
,2 slike, cofe, kroglj'ce za vr\i itd. ^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
4 Karol Hinterleehner ♦
J čevljarski mojster v Ljubljani T	Francovo nabrežje št. 23
J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu t svojo mnogo let ua istem mestu poslujočo . J čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T ♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceuo. T
jlJragTTlatkovia jf
brivec in vljasuljar
v LJubljani, Stolni trg štev. 11
najtnnčnejšo izvrševanje
je [j
se priporoča v
vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt
n spadajočih del. Postrežba je uljudna in jI vsestranski pozorna.
■ooooooeooooooa
O Lorene Blaznik O
A v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q
4> priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a A hovščini svojo izborno	v
a — zaloga galanterijskega blaga — a
V po najnižji ceni od 6 kr. in višje. V
0 Zaloga in prodaja smodek in raznoga tobaka. Q ■000000#000000"
cm
t
JERNEJ CERMELJ
trgovina z južnim sadjem In zelenjadjo
v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v
gospodinjstvo spadajočega blaga
poi najnižji cgni.___
=j«a


Lekarna Fiecoli
„pri angelu" \\<~
v LJubljani, Dunajska cesta
» «. j Ts» © 1J & i bk e» & i Is e. kx a ij,-fc © v..
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno iu ceii6.
| ^Eaae Seaž&ff i | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f
*	se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^
*	činstvu v mostu in na deželi v vsa v ple- $
tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri • novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * f inccntf.Prenavljatudiobrabljeneprcdmcte. J'
IVAN ŠTRUKELJ
slikar v Ljubljani
- na Dunajski ccsti štev. 7 -
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela.
Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dnkaj nizke.
A Mej dobrimi stvarmi najboljša ^
je kemično čisti zdravllstvenl
J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu' pr.Skofijo
Ta specljallteta prve vrste
glede dobrote in vplivanja na prebavne ... o r k a n e se dobiva pri izdelovatelju in v vseh boljših špeeerijah in v kavarnah.
Aleksander Giit»l ' podobar in pozlatar v Ljubljani
Glediške ulice št. 8
opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo j | na svojo izborno urejeno podobarsko In I i pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa I dela natančno incenb. Obrisi na razpolago. |
Razglas.
Tem potom se slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da se je
zgradba proge nove okrajne ceste Dol. Logatec-ltovte do okrajne ceste idrijske,
razun nekaterih prometu neovirnih malenkostij, raynokar dovršila, ter se ista včeiaj komisijonelno ogledala in tako oddala javnemu prometu.
Okrajnocestni odbor logaški
na Rakeku, dne 18. oktobra 1895.
Sebenikar, načelnik.
614 1-1
pils1©®®!
Ker moram vsled katastrofe izprazniti svoja skladišča v Frančiškanskih ulicah it. 12 in na Sv. Jakoba trgu št.jB in ^e morem vkljub marljivega povpraševanja najti primernega prostora in ker sem moral spraviti blago iz jednega uže izpraznjenega skladišča v tako slabo kolarnieo, da bi se v njej blago pri jesenskem vremenu gotovo poškodovalo, zato aem prisiljen, prodati nekaj svojega blaga	_
pod kupno ceno "VI
in vabim p. n. občinstvo, da me počasti z obilnim obiskom, z zagotovilom, da se ne bo nihče kesal, ki bo vporabil to za nakup ugodno priliko, ker ne bode nikdar ved tako oen6 kupil. — Z odličnim spoštovanjem
M. Pakič,
trgovec z lesno robo, košarami, siti in rešeti,
žimo in morsko travo v Ljubljani, šolski drevored. 415 12—8
F. n. Prav posebno si usojam opozarjati na
garantirano pristno žimo,
katero so predli moji delavci in jo nakupujem kot surovino v Bosni, na Ogerskem, Štajerskem in Kranjskem in jo potem dam presti, tedaj gotovo lahko najceneje oddajam; ravno tako tudi na
Crin dAfrique (morsko travo),
za katero sem prevzel od Ezportatlon Usine a vapeur de Crin včgčtal d' Afrlque v Algiru samorazprodajo za Ljubljano in Kranjsko vsled pisma z dne 15. sept. 1894.
Ravno tako priporočam svojo veliko zalogo finih košar za trg ln potovanje, žičnih tkanin, omrežij ln pletenin za vrtne ograje, preprog lz lesa, torblo za šolo ln za dom, podnožnlo lz slame ln kokosa itd. ,
P. o. vnanjim naročnikom se pri meni kupljeni predmeti brez daljnih stroškov dostav-J jajo na kolodvor k dotičnemu vlaku.
Naznanilo.
Čevljarska zadruga uljudno naznanja v imenu vseh Y čevljarskih obrtnikov čestitim uaročevalcem, da so zaradi 30 do 80% podraženja usnja primorani cene svojih obuvalnih izdelkov zviiati najmanj za 10 do 20°/0.
Iz tega neznatnega zviianja izdelkov proti res izdatnemu podraženju usnja je razvidno, da smo kolikor možno uvaževali koristi cenjenih naročnikov.
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1895.
w 601 2-2	Načelništvo čevljarske zadruge.

> < l
urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu
priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših
Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino itd. itd.
po zdatno znižani ceni.-«
Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene krpčiie, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje.
V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10%.
V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje.
m
A.	Vidiš krasno uro, katera točno in zanesljivo kože?
B.	Ah, res presenetljivo! Kje si jo neki kup:l in koliko velja?
A.	Pri znanem u.aijn Oudnu v Ljubljani za rea čudovito ceno.
B.	Takoj idiva, omiclim si tudi jaz podobno uro.
Ceniki se zastonj razpošiljajo.
P^* Edina zaloga biciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu.	285 30
t it x tx xi x i x

Preselitev trgovine.
Usojam si sl. občinstvu, osobito cenjenim svojim naročevalcem oziroma odjemalcem uljudno javiti, da so od danes nadalje
manufabturne trgovine
na debelo in drobno v nalašč v ta namen zgrajeni
veliki baraki na Kongresnem trgu nasproti nunski cerkvi.
Velespoštovanjem «P . C'. J?

V Ljubljani, dne 13. julija 1895.
595 3-2
v V V '
Najbolje priporočena
za preskrbljene vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij

Menjalnica bančnega zavoda	Wien,
Schelhammer & Schattera ^S*4'
Ustanovljeno lota. 1870.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
4> §
P, o
o o
BraJo« za groapod«,
beli •hiffoD, gladke na prilh, br« ovratnika, brci man*«4, J7 Trat jedna od gld. 110 do »'70 lest , „ a-25 „ 15-— Srajo. ssa dečke, Tl»elikostih, licer kakor gornja jodna od gld. 1— do 140 „ „ S'75 „ 7-75 Svltloe xa gospode, 8 Trst
jedno 80 kr. do gld. 1-40 So»« gld. 4-50 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 9*20. Dvanajst maniet od gld. 3'30 do 4*60. 1 13 predlog (Vorhenidcn) od gld. 3*25 do 5-—
Za kroj brez graje in za to6no poatreibo
jamči tvrdka
•T. O. Hamaiin
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. in kr. mornarloo.
3SJT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 o0
Razpisana je
služba organista in cerkovnika
v Dolu pri Ljubljani.
Prosilci naj se obrnejo do cerkvenega predstojništva.	612 3—i
J
Želodčne kapljice.
Te kapljice so zel6 pro-speftne (provzročujejo slast . do jela. razatvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo kr« in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloženem ielodolz Jedili ia pijačami itd.
■tekleale* z rabilnim utM« velja ao kr., tioat S fld., 3 tnoate ua* 4 »ld. 80 kr.
Priporoča jih
449 58 zravea ratovža v Ljubljani. rriilMi m vsak tfu pi pasti priti povzetju.
AAAJUULAAA
Karol Wolf-ev
rMtltaeUski fluid
(Izvleček ■ajizvrtteejiih gorskih zelišč).
Mnogestrensko izkašeno hladilno in krepčevalno «rede*ve p« vellMh naporih ln trajnem Jez-
darenjn — Najizvrstneje pri vseh zunanjih boleznih, kakor: trgaaf«, fvm+U&mi mrtvondnostl, zvi-JenJn, ■aUefmeajm kit itd.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr.
Karol Wolf-ov
redilni prašek za domače živali.
Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih, govedih, svssk, prašičih itd., ako rade ne jedo ali težko prebavajo; isvrstno varovalno sredstvo proti kiisla boleznim.
Cena zavitku 45 kr. Glavna zaloga pri jedinemu izdelovatelju:
K. WOLF.il, lekarnarju ▼Vipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica.
W-
Za jesenski in zimski čas.
m
M
Normalno perilo, sistem prof. Jager.
Normalne srajoe za gospod« in dečke. Spodnje srajoe, telovniki, hlače, v poljubni
velikosti in rasne kakovosti. Oboj ki iz ovčje volne, pleteni. Nogavioe, patentovane, za gospe in otroke. Spalne obleke, otročje.
Spodnja krila ii triko, kazana in pletena, v
raznih bojah. Triko-telovniki, najboljše kaksvosti. Volnene obleke, kamaie, avbloe za otroke. Kravate, iepne roboe, ovratnike, maniete
v največji izberi. Ovčjo volno za pleati. Preveze (Eoharps), svilnato ln volnene
priporoča vse po najnižji oeni
' velespoštovanjem 615 13—1
Karol Recknagel
v Ljubljani, mestni trg 9t. 24,
nasproti rotovžu.
!3 v kožuhovini. C
3*
Jfaznanilo in priporočilo.
Preč. duho»šeini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu 13. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo	336 52—23
najraznovrstnejših klobukov
cilindrov, čepic, slamnikov itd.
DV samo na Starem trgu (pod TiaaSo) It. 1 poleg čevljarskega mosta
Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni.
Velespoštovanjem
J. SOKLIČ
v Ljubljani,
Stari trg. št. 1.
fT
[Hj	Uradno opravičeni in zapriseženi
™ stavbinski Inženir in stavbeni mojster H Jaromir Hanuš
}jj|	priporoča se za izvrševanje vseh
| v stavbinsko stroko spadajočih del,
M prevzema poprave hiS po zelo nizkih oenah, naprave vodovodov, načrtov in proračunov, mirjenje oest ii in posestev itd.
U Ustna ali pismena naročila prejemajo se v novi hiii M na Poljanskem predmestju nasproti domobranske M] vojašnice.	518 26
i*
9

< / ' / ' / J / ■< / J ** /: f /. < /:O </. '#?r#c fV <><#<# <Y<V « #
\ / / / / / / / / / /
» ^ i	^ i a'A A'*A	A^-Aa<
(AHa HA ZA <HA HA HA IA > *
I
C. kr. priv. zavarovalna družba
RIliNIONE A D RI ATI C A 01SICURTA
v Trstu
(ustanovljena leta 1838)
vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po mhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi nacijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd.
Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurti sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun
družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIOIONALE' v Trstu.
C. kr. priv. „RIUNI0NE ADRIATICA DI SICURTA"
na Dunaju
v lastni hiši družbe, I., Weihbnrggasse. 16 12—4 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske

I> n n a j s It a borza.
Dnč 18. oktobra.
Skupni državni dolg t notah.....100 gld.	30
Skupni državni dolg v srebru.....100	,	65
4vstrijska zlata renta 4%......121	„	35
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	10
Ogerska zlata renta 4*.......120	.	80
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.	85
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1059	.	—
Kreditne delnice, 160 gld............498	.	50
London vista...........120	„	05
NemSki drl. bankovci ra 100 m. nem. drž. *elj.	58	„	80
20 mark............11	.	75
SO frankov (napoleondor)............9	,	63
Italijanski bankovci........45	„	—
C. kr. cekini......................5 ,,	69
Dni 18. oktobra.
4% dr lame srečke 1. 1854, 250 gld. . .	149 gld.	50	kr.
b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	159	„	—	„
Državne sre«ke 1. 1864, 100 gld.....196	„	—	„
4% zadotoiee Rsdolfove žel«, po 200 kron	99	„	—	„
Tišine srečke 4*. 100 gld. t.....144	„	75	„
Dunavske vravnavne srečke i% ... .	131	„	—	„
Dunavsko vranavno posojilo L 1878 . .	107	,	15	,
Posojilo (jorigkega mesta.......112	„	—	„
kranjsko deielne posojilo.....99	„	25	„
Zastavna pisma av. eer zem.-kred.banke4*	99	„	70	„
Prijoritetne obveznice državne ftelezaioe . .	219	„	50	„
„ , julne železnice .	168	„	75	„
„ „ južne železnice b% .	131	,	20	,
. „ dolenjskih ieleznic 4 %	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. 50 kr.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	-- « — .
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................69
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......53
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	176 Akcije Ferdinandove sev. železn.,'1000 gl. st.v. 3495
Akcije tržagkega Lloyda, 500 gld. . . .	528
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	111
Dunajslčih lokal, loleznic delniška družba .	79
Montanska družba avstr. plan.....93
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	187
Papirnih rabljev 100........129
40
25 50
50 25
60
90 50 75
Sf nakup ln prodaja ts vsakovrstnih drftavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgut > pri ftrebanjlh, pri izirebanjs
najmanjšega dobitka. K s 1 a n t n a izvršitev naročil na borml.
Meajarnttna dataiika družba
,.M B B C r H
ViUzih it ID Dunaj, RtriiMHirstruiB 74 B.
Pojasnilav vseh gespedarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekalasljskik vrednostni* pasirjsv in vestni sviti za dosego kolikor je mogsče visoooga obrestovanjs. pri popolni varnosti nnloasenlh plarnlc.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift.
Odgovorni vrednik: Ivaa Rakevae.
Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.