V' itst, v četrtek dne 1U. decembra 1903. Tafcaj AAvhi M Izhaja vsak dan tudi ae>lt liali Iti praznikih ob •*>. uri. ob pone«leijkih ob^' S. tiri zjutraj. Pssamezne Številke ].r,«iajaio po 3 novć (6 stotinki ▼ mnoeiU tobakarnak v Trstu iu okolici, Ljubljani. Gorici, Ce!;:. Kranjn. M -i. Olovcn. Idriji, >t Petni. ??ežani. Novemmestu itd. Oglase in naročbe -prejema uprava lista ..Edinost , ■lica Molin piccolo štv. 7 Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. C«!«- rvHo* m -»totink na tpTo j»etit: poslanice, osmrtnice. a\ne zalivale in domaći oglasi po j>ogodbi. TKI KKON it v. STfl. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 fcren. 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se opiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost-. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'' v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Državni zbor. DUNAJ 9. — Zb mica p »slancev. — Vlada je v današnjej seji predložila .dodatno predlogo k državnemu proračunu za 1. 111)3. Fov^d k temu so dali moogi tekom leta izdaci stroški, ki »o bili neobhodno potrebni a jih ni moglo o sestavljanju proračuna predvideti. Svoti naknadno zahtevanih pro-treb&čin znaša 1 ,9«>4.*i55. 1-točasno nudila se je m >žnost vračun ti v proračun še tekom leta df>le dohodke v znesku 1,549.800 kron, j na katere se o sestavljanju proračuna tudi ni računalo. V sle d teli dodatkov izkazuje proračun za L 11*0;; 1.728,193.063 kron doh idkov in 1.72*,190.091 kron stroškov, toraj 2972 kron . preb;tka. Od zgoraj navedenega pomnoženja potrebščin, ki se tičejo skoraj izključno izrednega proračuna, odpadeta največja dela na šolsko in trgovinsko ministerstvo. Sjlsko ministarstvo }»orabilo je na nje odpadajoči i del za {»okritje pov sinih strtškov obeh {češkega in nemškega) vseučilišč v Pragi, tehn. visokih sol v Pragi in Brau ter nekaterih srednjih in ljudskih šol v Spcdnjej Avstriji, Štajerski, Dalmaciji, na Tirolskem in Ce-škem v skupuej svoti 234.949 kron. Na trgovinsko min »terstvo je odpadlo en milijon kMB in si<*er 200 <>00 kron la udeiežitev naše države na svetovni razstavi v St. Louieu in .">00.000 kron za razširjenje telefonske mreže. Ministerski predsednik dr. Koerlier je odgovaijal na razne interpelacije in med drugimi na on<» posl. Hortisa jin tov. glede iajeme mest Trst, Gorica in Pulj iz veljave stavbnega zakona. Minister je odgovoril, da ininisterstvo, z ozirom na tozadevno stališče dotičnih vlad, ne more ugoditi želji interpe-iaotov. Odgovarjal je tudi na interpelacijo posi. Spinčića in tov. glede odnešajev v dekanski občini. V odgovoru na interpelacijo posl. M alfa tti j a in tov. glede razpuščenja oziroma prepovedi italijanskih svobodnih rseučiliščnih aurzov v Inornostu odgovarjal j« ministerski predsednik, da se je dalje časa v javnost: govorilo o namerovani ustanovitvi svobodnega italijanskega vseučilišča v Inornostu a o tem da se je s čudovito smelostjo kazalo na namero, da se hoče na ta nač n vlado s p.»m«>čjo inozemstva prisiliti v tako rešitev vseučiliščnega vprašanja, ki bi odgovarjala strankarskim željam. Glasom oklica »Soeieta degli studenti trentini« pridobilo se je že 27 italijanskih profesorjev za različna predavanja, ki so se imela otvoriti dne 23. novembra « predavanjem profesorja De Gubernatisa. Po vsem, kar se je prej govorilo in pisalo, bilo je iasno, da se je tu šlo za ustanovitev, čeravno proviz' ričnega učnega zavoda, svo-l»odnega vseučilišča. V smislu zakonitih določil smejo se privatni učni zavodi ustanavljati le z dovoljenjem vlade in je treba za Ženska tridesetih let. Francoski spisal :Honore"de Balzac. Poslovenil K. Z. V. (ti«) Dvojno snidenje. Ta položaj je nudi' nenavadnost, ki ga je znenadila, vzvišenost strasti in razsodnost, at je zmedla vse navadne nazire. Hladna, ozkosrčna družabna razmotrivanja so gine-vala pred to podol>o. Stari vojak je vse to *utii in ume!, da hčerka nikoli ne zapusti takega življenja toli bogatega kontra 0»ov, tako prijetnega in navdabnenega z iskreno ljubeznijo. Tudi se ni mogla več, ko je že enkrat brez strahu izkusila nevarnost, vrniti k maletiim prizorom bornega in omejenega življenja. »Ali Vas nadlegujem ?«, je vprašal gusar, pretrgali molk in pogledavši svojo žen«». predavanja dobiti dovoljenje od lokalnih oblasti, prireditve čitanih predavanj pa je treba pravočasno naznaniti politični oblasti. Prire- j ditelji v Inornostu pa so sli preko vseh zakonitih določil iu so sklicali zborovanje za povabljene goste, za katera zborovanja ni treba dovoljenja oblastev. Oblast je toraj prepovedala to prireditev oziroma je razpustila otvorjeno prvo pre davanje, ko je po zrelem prevdarku prišla i do prepričanja, da se projektirani priredbi nikakor ne more priznati značaja zborovanja po £ 2. in sicer z orirorn na njen namen, na značaj priredbe in posebno z ozirom na to, da je bila javno naznanjena. — Nadalje iz- | naja tudi iz raznih razsodeb najvišjega sod- ! nega dvora in državnega sodišča, da se takega značaja ne more priznavati onim zbo- ; rovanjem, na katera niso v naprej pozvani individuelno določeni gostje, marveč cele kategorije in se dotičnim osebam pozneje vročijo legitimacije. Rtzven iz teh razlogov formalne naravi, je politična oblast prepovedala zborovanje tudi radi tega, ker se je po priobčeoju italijanskega načrta pojavilo med jednim delom insbruškega prebivalstva močno i protigibanje in je pretila nevarnost, da bi bilo v slučaju uresničenja tega načrta došlo do resnih spopadov, katere ne bi bilo mogoče preprečiti tudi z razsežnimi varnostnimi na-redbami. Za postopanje oblasti so bili toraj merodajni tudi važni obziri glede ohranjenja javnega miru in reda. Z ozirom na vse to menil je ministerski predsednik, da se ne more govoriti o kakem protizakonitem postopanju vlade, pač pa da je bila protizakoni-tost na strani prirediteljev, katerej protiza-konitosti se je morala oblast postaviti po robu. Ministerskemu predsedniku se toraj ni zdelo potrebno v tej stvari kaj ukreniti in posebno še z ozirom na to, da mu ni došel nikak rekurz. Kar se tiče zadnjega vprašanja interpe-lantov, odgovarjal je ministerski predsednik, da je vlada že ponovno porabila priliko v pomirjevalna pojasnila, da je pri volji in da se potrudi poskrbeti za to, da ponudi na drugem kraju — kjer obstoje predpogoji za miren razvoj italijanskih dijakov — priliko, katero imajo v Inornostu že več let, da bodo mogli poslušati italijanska predavanja. Vlada izpolni to obljubo. Vendar je umevno, da je treba za uresn čenje dane obljube skrbnih priprav toliko v zakonodajnem pogledu, kolikor z ozirom na prostore in učne moči, katere še nedostajajo. Zakonodajno delo je že dovršeno in je potrebno le še sporazumlje-nje z drugimi miniBteretvi. Slednjič je menil ministerski predsednik, da izgredi in demonstracije niso ravno pripravne za to, da bi podpirale iskrene in blagohotne vladne namere ter izjavil, da se vlada v svojih lasino- voljnih sklepih nikakor ne bo dala motiti po ________ i utikanju nepoklieanin, osobito pa inozemskih Činitelj ev. V odgovoru na interpelacijo poslanca Ptlatingerja glede le delne vporabe za 1. 1902. dovoljenih kreditov in glede puščene oddaje investicijske rente, konstatiral je min. predsednik, da se je z oddajo 250 milijonov investicijske [rente poskrbelo ne le za izve-denje gradbenega in investicijskega programa za 1. 1901. in 1902., marveč tudi za refun-diranje 80 milijonov. Z ozirom na razmere, katere je treba upoštevati, bi bilo težko opravičiti in vlada tudi ni zakonito primo-rsnn v to, ako bi bila že do leta 1902. podala 487 milijonov, ker ne glede na to, da bi vsled tega postala prevelika napetost na denarnem trgu, bi vsaka prezgodnja oddaja investicijske rente le nepotrebno obremenila državne finance. Ministerski predsednik je nadalje izvajal, da se je na izvedenju gradbenega in investicijskega programa delovalo z najvejčo naglico in eneržijo in vsi dovoljeni tozadevni krediti se niso mogli porabiti radi tega, ker so se mogla velika železniška in predorska dela oddati še le po izdelanju jako težavnih podrobnih načrtov. Koncem tega leta se ostanek kredita za 1. 1903., ki znaša 55 milijonov, skrči gotovo na 6,750.000 kron in za leto 1904 bo o naravnem napredovanju del potreben mnogo veeji kredit, nego je ta kreditni ostanek z onimi 59 milijoni vred, ki so proračunjeni za prihodnje leto. Slednjič je povdarjal minister, da kredit 49*7 milijona, ki je bil proraeunjen za popravo in Bpopol-njenje voznega parka (vozovi in stroji) v razdobju od 1. 1901. do 1. 1903., ne le da je bil popolnoma porabljen, marveč se je v antecipirana naročila porabil in sicer na prošnje prizadetih industrijalnih podjetij tudi ostanek kredita, ki je bil na razpolaganje. V odgovoru na neko interpelacijo posl. Prochazke in tov. glede nekega članka v »Indipendentu«, ki je poživljal, naj se na- ! bijejo dunajski poslanci, ko pridejo v Trst, menil je minister, da državno pravdništvo gotovo ni opazilo tako direktnega ščuvanja, kakor to trdijo interpelanti, ker bi bilo sicer : dotični članek konfisciralo. Na interpelacijo glede dijaških demonstracij, ki so se dne 2*. m. m. vršile na dunajski univerzi, odgovoril je miniBterski predsednik, da bo bili redarji primorani nastopiti, ko so se jim demonstranti se silo uprli. Več oseb je bilo zaprtih, ;3 redarji so bili ranjeni. Umljivo je, da vprašanje ustanovitve novih univerzitet živo zanima mladino in da narodni moment prihaja pri vročekrvni mladini posebno v poštev, ali vendar so oblasti dolžne čuvati javni red ter zabraniti nepoklicanim uatop na parlamentarna tla. Železniški minister odgovarjal je na interpelacijo posl. Spinčic* in tov. glede po-______________ stavljenja zapornic na križiščih, katere tvori nova is:rska lokalna železnica s cestami, kakor tudi glede opremljenja vlakov te železnice z varnostnimi napravami. V odgovoril opisal je minister nesrečo, katera se je svo-ječasno dogodila na progi te železnice v Zavija h ter je potem pojasnjeval, da so odredbe glede cestnega prometa ob progi nove istrske lokalne železnice zadostne z ozirom na majhno število in zmerno hitrost občujočih vlakov. Tudi bi naprava obcestnih zapornic zahtevala prevelike stroške posebno z ozirom nu pomnoženje osobja, ki bi bilo v to potrebno. Kar se tiče rešilnih priprav povdarjal je minister, da se iste, glasom naredbe trgovinskega ministerstva z dne 1. maja 1889. ne hranijo v vlakih, marveč na postajah. Mej došlimi spisi je tudi interpelacija posl. SpineiVa in tov. glede rabe deželnega slovanskega jezika na okrajnem sodišču v Voloski. Ko Bta potem ministerBki predsednik ter železniški miniBter odgovorila še na razne druge interpelacije in ko so re prečitili dopisi, zapriČela se je razprava o nujnih predlogih Mladočeha Fovta, Malorusa Uomaučuka in socijalnega demokrata Ellenbogena glede spremembe uBtave. Posl. Fort je utemeljeval svoj nujni predlog z govorom, ki je trajal tri ure in zavzel ves ostali del seje. Koncem svojega govora predložil je govornik načrt nove, na federalističnej podlagi sloneče ustave. Prihodnja seja bo jutri. Sklep češkega kluba t prilog spremembi zborničnega poslovnika. DUNAJ 9. GlaBom »Slovanske korespondence« je sklenil češki klub, da dopusti razpravo o spremembi poslovnega reda, ako zapostavijo tudi druge stranke svoje nujne predloge. Načelnik češkega kluba, Pacak, je prijavil ta sklep zborničnemu predsedniku, grofu Vetter-u, kateri je izjavil, da socijalni demokrati, Vsenemci in Malorusi ne zapostavijo svoje nujne predloge v prilog poročilu o reformi poslovnega reda. Nadomestna državnozborska volitev na Zgornjem Avstrijskem. LINC 9. Na nadomestni volitvi iz Bplošne volilne kurije v volilnem okraju Steyr bil je s 22.112 od 31.014 oddanih glasov izvoljen državnim poslancem župnik Baumgartner. Iz ogrske zborniee. BUDIMPEŠTA 9. Szederkenvjeva frakcija je v današnjej seji poslanske zbornice nadaljevala s tehnično obstrukcijo. Stavila je epreminjevalne predloge glede zapisnika zadnje seje in zahtevala, naj se trije predlogi iz mesecev aprila in junija čim prej postavijo na dnevni red. Za te zahteve govorili bo 4 poslanci Szederkenvjeve skupine in ba- PODLISTEK. »Ne«, je odgovoril general. »Helena mi je povedala vse. Vidim, da je izgubljena za nas«. »Ne«, je dostavil gusar živahno. »ŠeDe-kaj let in zastaranje mi dovoli povrnitev na Francosko. Če je vest čista in če je človek, ki je kršil Vaše socijalne zakone, ubogal...« Obmolknil je, kakor bi ne bilo vredno, da se opraviči. >In kako se ne morete kesati novih zločinov, izvršenih vpričo mene?«, je vprašal general, prekinivši ga. »Živil nimamo«, je odvrnil gusar mirno. »Toda, če bi jih izkrcali na obrežju...« »Prestrigli bi nam s kako ladiio pot, in mi bi ne prišli v Cbile«. »Predno bi bili oni iz Francije obvestili špansko admiralstvo ...« je dejal general pre-kinivii ga. »A Francija bi štela to v zlo, da se je mož, katerega zasledujejo Še kakor zločinca polastil ladije. ki so jo najeli prebivalci iz 1 Bordeau.va. Vrhu tega: niste-li tudi Vi vča-! sih sprožili na bojišču kak top preveč ?« Po gusarjevem pogledu užugan je ge-1 neral obmolknil, in hči je zrla vanj z isto-tako zmagoslavnim, kakor otožnim pogledom. »General«, je dejal gii3ar z nizkim glasom, »trdno sem sklenil, da nikdar ne vzamem ničesar od plena. Toda brezdvomno bo moj delež veči, nego je bilo Vaše pre premoženje. Dovolite, da Vam ga vrnem v drugem denarju...« Potegnil je kup bankovcev iz glasovir-jevega predalčka, katerih pa še štel ni, ter jih izročil markiju milijon. »Da se nisem mogel radovati«, je nadaljeval, »gledajoči potnike na potu v Bor-deau.v, to umete... Ce Vas torej niso pridobile: nevarnost našega ciganskega življenja, južno ameriški prizori, naše tropiČne noči, naši boji naslada, da bi zaBtavo mladega naroda ali ime Simona Bolivarja storili zmagoslavno, torej se moramo ločiti... Čoln in udano moštvo Vas pričakujeta. Upajmo tretjega, še veselejšega svidenja«. »Viktor, še trenotje bi rada videla očeta«, je dejala Helena z klubovalnim glasom. »Deset minut več ali manje nas lahko postavi kaki 1'regati nasproti. Naj bo. Malo se hočemo pozabavati. Naši ljudje se dolgočasijo«. »Oh, odrinite, oče moj«, je vzkliknila mornarjeva soproga, »in ponesite sestri, bratom in... materi*, je dodala, »te znake, da se jih spominjam«. Vzela je pest dragih kamenov, kolirjev, biserov, jih zavila v šal iz kašemirja in plašno ponudila očetu. »In kaj naj jim porečem od tebe?« je vprašal vidno vznemirjen po obotavljanju, ki je je opažal na hčeri, predno je izgovorila besedo mater«. »Oh, morete li dvomiti o mojem srcu? Dan za dnem molim za njih srečo«. »Helena«, je nadaljeval starček, ogledo-vaje jo pazno, »ali te ne bom smel zopet videti ? Ne izvem torej nikoli, kaj je povzročilo tvoj beg ?« »To ni moja tajnost«, je rekla z resnim glasom. »Će bi tudi imela pravico Vam jo razkriti, bi Vam je vendar ne povedala. Deset let t-em trpela neizrečene boli...« (Pride se.) ron Klas, '"lan ljudske stranke. Ministerski predsednik grof 'iisza je izjavil, da bi o navadnih razmerah ne imel ničesar proti tem zahtevam. Sedaj pa, ko »o najnujnejše državne potrebe nerešene, ko vsaka zapravljena minuta provzroči deželi in neštevilnim dr-živijatorn veliko škodo, bila bi izpolnitev želj rpozicijonalnih govornikov popolnoma krivična. Ako obstrukcija prt stane s tem bicodljivi'n neutemeljenim bojem, dopusti go- J vernik rad razpravo o njenih predlogih. Szcderkenvijeva skupina povzročala je čitanju "nterj>elacij velikih težkeč, ker je tir- j jala za določitev časa, kedaj naj se preberejo interpelacije, troje glasovanj. — Na to je zl>orniea prešla na dnevni red t. j. v nadaljevanje razprave o vojni predlogi. Poti. Kubik je na kratko utemeljeval odklonitev rekrutne predloge ter šibal ger-manizatorična stremljenja v skupni vojski. — Po posl. Kubiku je govoril grof Teodor Hatthvanv, ki je utemeljeval svoj izstop iz lilieralne stranke ter pozdravljal s toplimi Iteaedami vedenje Košutove stranke, ki olajšuje razmotanje sedanjega j>olitičnega položaja. Sjlepom je govornik izjavil, da sprejme vojn » predlogo na sploh in v podrobnostih. Ob 1. uri pop. je predsednik odredil odmor. Po odmoru je govoril Pavel Kovacs Sze ierkenvi-jeva skupina) v obstrukcijoni-stično svrho do 3. ure. Na to je pričela zbornica razpravljati o interpelacijah. Posl. Nikolaj Gabanvi je stavi! do domobranskega ministra sledečo interpelacijo: Je-li honvedski minister pripravljen priznati, da je zadržavanje tretjeletnikov ne/.skonito ter da se je hotelo s tem le nasilno u plivati na opocicijo ? Hočeli nadalje honvedski minister odrediti, da bodo tretje-letniki odpuščeni domov ter da sa opusti namen* glede pozivanja nadomestne reserve na akrivn* službovanje začetkom januvarija ? Posl. Okolic z a n v je stavil na mi-nisterskega predsednika sle iečj interpelacijo : de-li minieterskemu predsedniku znano, da ma*l = Ijuj«jo jMoblaščeaci avstro ogrske in italijanske vlade razprave v svrho pripravljanja avetro ogrske italijanske pogodbe, dasi tirja >r 4. zakonskega člena HO. iz L 18i*9f kakor predpogoj takih pogajanj novi avtonomni carinski tar 1, ki ni še dogotovljen ? Ako je mi-nisterskemu predsedniku to znano, vprašuje interpelant: 1. v kakem okviru se nadaljujejo ti pogajanja ; 'J. ?matra-li min. preds. to nadaljevanje pogaianj o trgovinski pogodbi združljivi« z izrecno prepov*djo >j 4. zak. člena MK i z leta 1*99; :». kaj namerava mi-1 nisterski predsednik odrediti, da se nadomesti v ste slu omenjenega zakona carinski tarif z »ovim avtonomnim carinskim tarifom, ki bo v jMip >ini tneri varoval |>oljedelske in industrijske interese obeh državnih polovic. I>j teda'1 ne samo da se ne sme nadaljevati ta po ga an 4, neg . ne sme se sklepati nikakih oo-vernih dogovorov. Vse nterpeiacije bile »o o ikazane dotičnim ministrom. Ob 3. uri je bila seja taki u-*en . Prihodnja seja bo jutri z dnevnim rei m; nadaljevanje razprave o vojni predlogi. Cesarje? prihod na Dunaj. Dl NAJ '.». i esar je došel oo 6.50 zvečer iz semkaj ter se podal v grad Sebosferama. Obc-ni zbor delničarjev Sehuekertore tovarne. DIN A J 9. Na občnem zlH»ru avstr. i SeLuckertove tovarne bili so vsprejeti predlog; upravnega sveta, glede razdeljenja 4♦/„ dividende in 3*/,, naddividende. Nadalje je občni zbor sprejel predloge glede prevzetja dunajske podružnice tirme Siemens A Halske in glede pjvišanja akcijskega kapitala na milijonov kron in slednjič predlog glede sprememoe dosedanjega naslova firme, naslov: »« >*terreichische Siemens-Schuckert-w«rka« m tozadevno spremembo pravil. /fl«ii<-«i promet zopet vzpostavljen. BKIJAK i*. Ves obrat na železniških prtgah Keijak-PoDufel in Trbiž Ljubljana je zopet v-ostavljen. Osebai promet je bil •pl<>h pretrgan le na kratkem delu prege železo :ee v zilski dolini. Nori ^rško katoliški škof KIM t«. Pa pež ;e škofom v Velikem Varaždinu imenoval mon-gr. Kadu. Nemški državni zbor. KI!KOLIN (Proračunska razprava). J 'rt tajnik. t>aron Stengel je obžaloval, da mh ^kov, nego na tvišanju stroikov. Stroški so se povišali na 85/t milijonov mark. Dohodki pa »o »e znižali za 22 milijonov mark in s cer večinoma glede zmanjšanja dohodkov na carini sladke rja. Obračun za let > iy03 konča s primanjkljajem na 20 milijonov mark. Dfžavni tajnik j3 p« dal na to pregled fonda za invalide. Vsled neugodnega tinancijalnega položaja — nadaljeval je baron Stengel — moglo se je le najslabše plačanim poduradnikom zvišati plačo. Za leto 1904 bo potrebno posojilo 2—43/4 mil- mark. Baron Stengel je slednjič izrazil uado, da pride med večino do spora z u mijenja glede te predloge. Govoril je še poslanec Sch:i ller, na kar se je razprava prekinila in bo nadaljevala v jutrajšnji seji. Proračunska razprava v italijanski zbornici. RIM 9. (Komora) Luzzatti je v finančnem ekspozeju izjavil, da je proračun za 1. 1902/3 izkazal H9,713 00O lir prebitkn. Za leto l'.K)3/4 proračunjen je prebitek 6,000.000. Razlika mej prvim in drugim izhaja iz tega, ker je carina na uvoz žit vsled letošnje izvrstne letine proračunjena le na 34 m i lij. lir. Karakteristično na državnem gospodarstvu v Italiji v zadnjih letih je dejstvo, da se je obvarovala novih dolgov. Luzzatti govoril je nadalje o študijah carinske komisije, ki so dovedle do projekta o reviziji generalnega tarifa v omenjenem zmi-slu po izključno tehničnih načelih. Vlada ne namerava uvesti nikakih bitstvenih sprememb v carinski upravi in nameruje znižati carino na petrolej za polovico, kakor tudi davke na druga mineralna olja. Glede vprašanja konverzije je izjavil ministar, da odtegne zakonski načrt, katerega je njegov prednik uležil in ki shvača razne načine konverzije, ter da nadomesti ta zakonski načrt z drugim. Predlogo glede vprašanja konverzije 5°/0 rente in •>*/o predloži minister še-le tedaj, ko bodo v to dovršene vse priprave. Konverzija 4° 0 rente ne povzroči nikakih težkoč. Slednjo operacijo bo država lahko izvedla brez pomoči inozemstva. Pač pa bo važno sodelovanje inozemstva za konverzijo 4% rente, ki ima mednaroden značaj. Izvajanja ministra Luzzattija je zbornica poslušala z veliko pozornostjo ter ga večkrat prekinila odobravanje t . Ko je minister dovršil mu je priredila zbornica prisrčne ovacije. Ministri kakor tudi mnogo vladnih in opozicijoDalnih poslancev bo mu živahno Česti ;ali. Volilna pravica žensk v norveški zbornici. KRISTIJANU A 9. Storthing (Zlornca pjslancev.) je odklonil predi )go glede pode-ljenja volilne pravice ženskam. Demisija srbskega finančnega ministra. BELGRAD Finančni minister Ra-dovanovic, ki je včeraj na prošnjo vlade preklical svojo demisijo, je ta preklic zopet preklical. Ministerski predsednik je v današnji s^ji skupščine priobčil demisijo finančnega ministra. Smrt kardinala Herrero. MADRID 9. Nadškof v Valenciji, kardinal Herrero, je umrl. Spor med i&usijo in korejo- LONDON 9. Reuterjeva pisarna javlja iz Tokija : Močna ruska eskadra, sestavljena iz 8 vojnih ladij, med katerimi ste dve prvega reda, priplula je v Kemulpo. — Sodi se, da hoče Rusija na ta način podpret svoj odpor proti otvoritvi pristanišča Jougamfo. Trdi se, da je Rusija zapre-tila Koreji, da izkrca oOOO mož, ako ista ne bo hotela poslušati njene opomine. Omejitev izdelovanja bombaževine. FRANKFURT n/M. 9. »Frankfurter Zeitung« poroča iz New \ orka : 5/6 najjužnejših tovarnarjev bombaževin izvolili so odbor, ki se ima s severnimi tovarnarji bombaževin pogajati glede omejitve produkcije. Z občnega in javnega zbora političnega društva »Ktfinost« dne 8. decembra 190:? pri sv. Ivanu. Pozdravni govor predsednika. Predsednik pol. druitva »Edinost«, gospod profesor M a t k o M a n d i d je pozdravil zborovalce približno tako le : Slavni zbor! Pozdravljam vas v imenu odstopaj očega odbora političnega društva »Edinoat«. Predstavljam vam dvojieo odličnih gostov, došlo iz tužno Makedonije, da vam •poročita nekoliko o težkem položaju našh tlovanskih bratov. (Viharni živio-klici.) Predstavljam se druga mila nam gosta, g. poslanca A. Sanci na in župana dične na-rodte občine dolinske, g. Pangerca. Odstopajoči odbor vas je povabil danes semkaj, tla vam položi račun o Bvojem delovanju za namene društva v minolem letu. Delovanje našega političnega društva v minolem letu se je razvijalo ob raznih važnih povodih, izlasti pa ob tržaških občinskih, oziroma deželnozborakih volitvah. Znano vam je, da smo Slovenci na teh volitvah sijajno zmagali v vseh šestih volilnih okrajih naše okolice. Ta naša zmaga je tem znameniteja, ker je to prvikrat, da imamo vseh šest oko-liČanskih mandatov v svojih rokah, da je torej tržaška okolica zastopana le po slovenskih svetovalcih oziroma poslancih. (Ploskanje in živio-klici.) Ta vspeh priča, da je odbor cnal voditi borbo, da je postopal odločno ali tudi previdno. Znamenit dogodek v življenju tržaških Slovencev v minolem društvenem letu je bilo otvorjenje »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Delovanje političnega društva »EdinoBt« pa se je raztezalo tudi na severni del Istre, ker je nam v dolžnost, da gremo j na roko .Slovencem in Hrvatom v Istri v njih težavni borbi za obstanek. (Burno pritrjevanje.) Naše društvo je delovalo na po-litično-narodnem, šolskem in narodno-gOBpo-darskem polju. Potegovalo Be je za jezikovne pravice našega naroda in je v tam pogledu želo lepih vspehov na našem deželnem sodišču, kjer je po vztrajnosti naših slovenskih odvetnikov pravice za naš slovenski jezik. (Ploskanje in živio-klici.) Društvo je delovalo na gospodarskem polju. O tem priča organizacija po naši okolici, kjer so ee ustanovila že mnoga gospodarska društva. Na to je govornik ojBtro kritikoval po-stopanje sedanje vlade nasproti Slovencem in se je o tej priliki spominjal smešne in neresnične trditve naših nasprotnikov, češ, da so Slovenci Benjamini vlade, dočimje resnica ta, da nas ista tlači, kjer le more. Govornik je omenjal, da je sedanji redarstveni ravnatelj rekel baje nekoč, da Slovenci začenjajo sleherni ehod z vsklikom : »Živela Avstrija!« — in je govornik vskliknil na-to: »Danes pa bi si jas ne upal predstaviti se vam s takim vsklikom!« (Viharui mej klici. Burno pritrjeyanje.) Na tem nismo krivi mi in niste krivi vi. Vladni zistem je tisti, ki nam je ogorčil čutstva in vlil strupa v srca. Vlada žanje le vapebe primerne nje postopanju. : (Krenetičen aplavz. Odobravanje od VBeh strani ) Jfovi poskusi za saniranje avstrijskih parlamentarnih odnošajev. Optimisti, to je tisti ljudje, ki so tako srečni, da imajo na eebi ta božji dar, da ee | vedno nadejajo čemu boljšemu, ti čutijo te dni zopet kakor svežo zdravilno pomladanjo sapo ! Oživlja jim nada, da naš bolnik, ki mu pravimo parlamentarizem vendar-le okreva zopet, da težka bole/.en, o kateri sodijo drugi ljudje, da more zaključiti le se smrtjo, vendar krene na bolje. Od kodi to oživljenje dobrih nad? Blagoslovljen bodi krščansko-socijalni poslanec Sohr:iffl iz] >vsikdar zvestega Tirola«, ki je se svojim predlogom v zbornici te dni te dobre nade. Predlagal je, da se vprašanje poslovnega reda naše poslanske zbornice spravi na dnevni red in da se stvar reši nujnim potom. Mož je bržkone menil tako spremembo poslovnega reda, da ne bi bilo možno več tako lahko ovirati in preprečati normalnega delovanja našega parlamenta, ali bolj natančneje povedano, da se nekoliko zagradi pot do — obstrukcije. Poslanec SchrlfH mora biti pravi otrok sreče, kajti posrečilo se mu je nekaj nenavadnega t'enomenalneg*, da se že »"ajstareji ljudje« v našem parlamentu ne spominjajo na kaj tacega: njegov predlog so prijazno pozdravljali od desne in leve. Neprijazne obraze je delalo le par malih skupin, kakor n. pr. Vsenemci in socijalni demokratje. Optimisti sodijo torej tako-le : Če velika veČina zbornice smatra SchrafHov predlog potrebnim in umestnim, potem mora to svojo voljo pokazati tudi a praktičnim činom. Torej prememba poslovnega reda poslanske zbornice v zmislu, da se nekoliko oteži oviranje normalnega parlamentarnega delovanja — ta ima prinesti zdravilo za naš bolni parlament! In navidezno dobiva stvar tudi konkretneje oblike. V poljskem »kolu* so' imeli že razpravo o tem. In tudi v taboru nemAke ljudske stranke se baje pridno ba-' vijo s tem eredatvom za saniranje zastrup-i ljenih parlamentarnih razmer. Stališče, ki ao ' je zavzeli gospodje v poljskem »kolu« nasproti akciji posl. Schraffla, je eeveda — drugače tudi ni bilo pričakovati od teh gospodov — povBem prijazno. Vsi govorniki so le »najveseleje« pozdravljali namerovano spremembo poslovnega reda in vitez, preznani — vitez Javvorski kar ne more učakati tre-notka, ko bo zbornica res razpravljala o tej spremembi. Poljsko »kolo« da mora vse poskusiti, da pride ta predmet enkrat v razpravo. V kolikor prihajajo v poštev Poljaki, bila bi torej stvar v najlepšem tiru in v kolikor je odvisno od teh politikov so rožnate nade optimistov opravičene. Ce pa nastavljamo uho nekoliko bližje glaBovom iz nemškega tabora, se krčijo nade za nekoliko stopinj. Nemško-nacijonalna korespondenca, ki je glasilo nemške ljudske stranke, javlja sicer, da tudi oni pozdravljajo z radostjo vsaki poskus za ozdravljenje parlamenta in priznavajo potrebo reforme poslovnega reda. Ali temu »veselemu pozdravljanju« in »priznavanju« pridodevljejo neke klavzule, ki kažejo, da je. veselje in priznavanje le pogojno. Kakor vedno so Nemci tudi ob tej priliki neiskreni. Priznavajo potrebo, ali izražajo dvome, da-li je ravno sedanji moment primeren za tako akcijo. Ugibljejo tudi, da li ne bi ee m igel namen doseči brez spremembe poslovnega reda, tako, da bi Be načelniki strank dogovorili v to, da se odpravi grda nepristojnost z nujnimi predlogi ? ! Ni težko umeti razloga temu dvoumnemu vedenju nemških strank. Oni so sicer reB silno zavzeti za redno parlamentarno delovanje, dokler — je to delovanje tako, kakor je hočejo imeti oni ; oni so res strogi nasprotniki obstrukcije, dokler — obstruirajo drugi ! Čim pa gre /.a to, da bi se onemogočila vsaka obstrukcija, torej tudi nemška, tedaj že iščejo vseh možnih ovinkov, da se izogibljejo rešitvi vprašanja. Tako je bilo vedno, tako bo bržkone tudi sedaj. Ne bodo govorili tega, ali vBe njih manevriranje bo merilo na to: da bi obstrukcija ostala privilegij nemških strank ! ! Menimo torej, da tudi to pot optimisti ostanejo na strani onih, ki so se — motili. < i Dogodki na Balkanu. Iz Carigrada javlja brzojavka, da sta poslanika Avstro Ogrske in Rusije prijavila turški vladi ona dva civilna agenta, k: hosta imela nadzorovati izvajanje reform v Makedoniji. Rusija je predložila generalnega konzula Demerika, Avstro Ogrska pa generalnega konzula Miillerja. Kdor ne pozna stare taktike turških na-: vihauih diplomatov, ki vedno obljubljajo in ' nikdar ne izpolnjujejo, bi morda menil, da se sedaj bliža čas resnega izvajanja reform v j Makedoniji. Stare skušnje pa uče. da bi bilo silno neprevidno, ako bi se udajali takim nadam. Oba »civilna agenta« naj nadzorujeta ! Tu se nam usiljujeti najprej dve ^ vprašanji : koga naj nadzorujeta in kakovo moč in oblast bosta imela na tej kontroli, da bosta svojim eventuvelnim prigovorom mogla pomagati do praktičnih učinkov ? Ona dva bosta mogla predlagati svoje prigovore pred visokimi turškimi organi. In če ti ne bodo hoteli slušati njiju 1 prigovorov, ker dobe morda iz Carigrada takih tajnih dokazov, s kakimi sredstvi jih 1 boBta mogla siliti v to ? '. In denimo tudi slučaj, da bodo ti viši organi imeli pošteno voljo, kaj pa potem, če se jim pa ne l>odo hoteli pokoriti oni niži organi, ki naj bi bil; neposredni izvrševatelji reform, ker bodo ti ' poslednji vedeli, da v Carigradu ne že4e nikakih reform, da se torej nima ničesar hudega bati oni, ki prepreča izvajanje reform ?! Mnogo, vse je torej zavisno od tega, kakova tajna navodila dobe tui^ki upravni organi v Makedoniji iz Carigrada ?! A s tem je računali kakor z gotovo stvarjo, da iz Carigrada ven ne bodo posebno silili v izvajanje reform. Do tacega resničnega izvajanja pride le tedaj, ako je vlasti izsilijo • silo l Od turških refjrm ni pričakovati rešitve makedonskega vprašanja in prihodnjo pomlad bodo zopet pele puške ustašev. Pa saj menda tudi vlasti same ne goje posebnih nad glede svoje reformne akcije. Ravnokar prihaja na primer z Dunaja {»ročilo, da se je na dunajski borzi razširila vest, da Avstrija pripiavlja mobilizacijo velikega dela svoje vojske, kateremu bodo velevali nadvojvoda Oton, general topništva \Valdst:l tten in bržkone general Rheinhlider. Kakor rečeno: Če je ta vest resnična, bi kasalo, da tudi Avstro-Ogrska in Rusija ne pričakujeti ničesar od turških reform. Položaj na skrajnem Vztoku. Berolinski »Lokalanzeiger« priobčuje razgovor z neko visokostoječo cssbo v Rusiji o položaju na skrajnem Vztoku. Kar pripoveduje je ze\6 interesantno, ali ni novo, ker vemo vsi že davno. Pripoveduje namreč, da sovražtva, ki je zaplapolal v Japonski proti Rusiji, netijo iz Angležke. Kar pišejo japonski listi, da je le odmev iz angležkih listov. In, kakor smo javili, je nastopilo v Japanu nekako etreznenje in skušajo, da bi se mirnim potom sporazumeli z I £ visijo. Tudi med Rusijo in Kitsjem se menda pripravlja mirao sporazumljenje glede Mandžurije. Dnevne novice. Pogreb Ivana Pavlica. Iz Ornikala nam |K»roč«jo : rno občino dekansko je zadel hud udarec s smrtjo nje uzornega župana Ivana Pavliča. Vaeobča žalost na toli britki zgubi je prišla do izraza povodom pogreba pokojnikovega. Ta se je vršil v nedeljo. Kakor da je hotela tudi narava dajati i odmeva žalosti v naših srcih, bilo je ves dan tiato grdo poznojesensko vreme, ki obtežuje -človeka s toli mučno melanholijo. Ves dan je lil dež, spremljan od viharjev. Ali vsa ta neugodno«' vremena ni ovirala občinarjev in drugih »postov atelje v pokojnika, marveč s^ •e zbrali v velikem številu, da skažejo po-, slednjo ljubav spoštovanemu pokojniku. Mej udeleženci na pogrebu je bilo tudi več od-iienjakov. B lo je zastopano okrajno glavir-stvo kope rs k o po gosp. tajni Ku Kregau-u, ki je s i >roč»l občini sožalje v imenu tega gla-yarstva. Dalje so bili navzoči: g. okrajni šolski nadzornik z več gospodi iz Kopra, zastopniki duhovščine in učiteljstva. Došlo je mnogo sorodnikov in znancev pokojnikovih. Mf; temi jih je bilo tudi ic tržaške okel ce. Tudi ix ljubljanske okolice je došlo nekaj intimnih prijateljev. Največ je bilo seveda domačih občanov. Narod je pokazal tako na najlepši način, kako je t-enii pokojnika v njega r. v ljenju in kaKo blagoslova sedaj njsgov spomin. Pckojnik naj počiva v miru v zemlji slovenski, katero je toliko ljubil ! Občini pa želimo, da dobi župana, ki bo vreden naslednik pok. Ivanu Pavliču, župana, ki bo vodil občino po jasnih izgledih nesebičnega in požrtvovalnega Ivsna Pavlica : v znamenju medsebojne ljubavi za obči blagor ! To je naravnost kruto ! Celjska »Do-m v.ua« pripoveduje o slučaju, ki je tako ar:čeč izgled mržnje izvestnih c. k. j>oI t:č-l b uradnikov do našega siromašnega sioven--Kfira ljudstva, da treba nekakega duševnega na:>< ra, predno more človek verovati v možnost takih razmer. V Veliki Pirešici živi kmet J inez < okac. Možje g 1 u b. Za to ni nič čudnega, da •«e e nekega doe pregrešil zof>er cestni red •• vem, da se ni pravočasno izognil nekemu m k •"•nemu tr spodu, ki je bil slučajno okrajni komisar p'. Rajakovica. Za ta »zločin« je ta 61» vtkoljut n gos{»od komisar naložil siromašnem » kmetu nič manje in nič vtč nego HM) K gl.be, čilaj in izgovori: sto kron!! To je strašno! Si par takih g!cb in zaplenjeno bo kmetu ker m' ž nima dosti — vse premožen e. M u eter za notranje stvar. dr. Koer-i>er izdaja vsaki hip lepe in LVazaste naredbe, • kater o.i pripoveduje svojim podrejencem, a h . n* i b< do povfodi na pomoč prebival-j stvu. Vsakokrat, ko je kakov takov koncept1 zietel iz pi^arse dra. Koerberja, preliva se cel" m »rje črnila (več sli manje oficijoznega in — nemstetrai v čast in slavo njega, ki toii eoerg čno zastavlja svoje pero in svojo miaistersko avtoriteto v ta namen, da v vtej »pravi pri>1«-jo do veljave njega humanna in m-deroa načela. V praksi pa isti njega ura in iki pestopajo — ne da bi »e jim bilo bati, da jih k io pozove na odgovor — kakor govore tistih 100 K, ki naj jih plača « r .coašen Kmet za njegovo predrznost, ki obstoji v temu, da je mož — gluh ! Sadovi ?ermani/.aetjškei:a šolskega zittrma. N" s ovenjem Gradcu na Spodnjem Stajarskem ms o lju isko šolo po ukazu in v !.1 german/ut .rskeea z stems. Vsj»ehi pouka v tej šoii morajo biti fenomenalni. Ce bi ne bila »tvar tako žalostna, smejati bi se morali, da bi se nam tresle vse kosti, ko <>i:amo v »Domovini«, nekoliko izgledov, kaao v rečeni šoii prevajajo otrokom iz nem-ščiae na slovenščino. Ker petelinovi roži Nemci pravijo »Kamm« in ker >Kamin« po-msaja v slovenščini »glavnik«, govore otrokom v šoli, da ima petelin glavnik na glavi! Ker nemški »schlagt« pomenja v slovenščini »tepe«, govore otrokom, »d a ura tepe!! Ker nemška beseda »Ha*re« pcmenja slovenski lase, govore otrokom, d a koze imajo lase. To mora biti zabava za otroke — pravi teater — ko čujejo, da ima petelin glavnik na glavi, da ura tepe, a koza da ima lase! Cerkev, sodišče šola so menda kraji, kjer mora v prvi vrsti vladati resnost. Resen mora biti učitelj pred otroci, ('e pa jim strelja take jezikovne kozle, postajale smešna figura. A tu se usiljuje usodno vprašsnje : od kodi naj pridejo vspehi pouka ? Ali to hočejo ravno naši sovražniki, ki uživajo tudi pomoč raznih oblasti : šola bodi slaba, če je namenjena slovenskim helotom ! Domovinsko pravico sta zadobila gg. Ivan Mozetič iz Mirna pri Gorici in Katarina udeva Kogoj, prej spadajoča v občino Grgar pri Gorici. Za makedonske begrunee so darovali nadalje : Konsumno društvo pri sv. Mariji Magdaleni spodnji (na Kolonkovcu) 20 K, pevsko društvo »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji 10 K, »Pogrebno podporno društvo pri sv. Mar. Magd. spodnji {Sv. Ana) 20 K, prej izkazanih 5^6 K 33 stot., skupaj 646 K 83 stot. Opomba: Dosedaj smo delili dopo-slane nam darove mej možko blagotvoriteljno društvo in mej žensko društvo »Milosrdje« v Sufiji, kateri dve društvi podpirati le makedonske begunce na bolgarskih tleh ; po »tverjevanju gg. Orlovca in Stojančeva, katera sta ee pre Ista vila tržaškim Slovencem na predvčerajšnjem občnem zboru »Edinosti« ' trpč še večo bedo makedonske družine, ka- i tere so ostale v Macedoniji ter so iste naj-; l)olj |H>trebne podpore; radi tega bomo od, sedaj naprej delili darove na tri dele ter bom«> pošiljal« eno tretjino odboru, kateri nabira za Makedonce, kateri so ostali doma, ako darovalec ne odloči drugače. Miklavžev večer pri sv. Ivanu se je vršil v vsakem oziru Čtstno. IMeležba je bila jako velika osobito če upoštevamo skrajno neugodno vreme. Nov svetoivanski možki, mešani in ženski zbor je zspel štiri pesmi tako lepo in ubrano, da bo s j moraie vse ponavljati. Vsa čast vr emu pevskemu društvu ; le tako vstrajno naprej ! Igrica »D*e tašči« je jafco ugajala in gg. igralsi Odioal, Kjuder, C nk. Regent, Negode, Poniž, Jur-kovič so izvišili svoje uloga točno in lepo. Konečni Miklavžev nastop pa je bil tako 'oogat, da ni bilo obdarovanja ni kraja ni konca. Povdarjati moramo š? posebno, da | gre vsa čast Svetoivančanom, da so sami napolnili prostrano dvorano, ker Tržačanom rea ni kazalo priti v takem slabem vremenu. Samomor. Pred letom dnij se je dru-; ž na I ernet:č smatrala še srečno. B li so ' štirje: oče, mati in dva otroka. Stanovali so v II. nadstropju hiše št. * v ulici Msdia. A pred D meseci je oče te male družine umrl jk> kratki bolezni. O l tistega hipa je izginila iz te družine ona sreča, ki je praj vladala. A ne le sreča, tudi kruh je večkrat zmanjkal. Vdova — 3i» letna Ivanka Ferne-tič — se je trudila na vse načine, da bi preskrbela kruha svojima otrokoma. Tako je šlo polagoma dalje : živeli so v bedi, a vendar bo živeli. A neki pregovor pravi, da kadar te obišče nezgoda, le odpri jej vrata in okna na stežaj, ker zapirati bi bilo zastonj : povrne se k tebi gotovo. Tako je povrnila tudi k tem nesrečnikom. Pred tremi i mežeci je žena ol>olela ter od tedaj ni mogla več preskrbljevati kruha svojima otrokoma. Od tedaj so živeli vsi trije ob usmiljenju bt sedov. Bolezen nesrečne žene ni hotela končati. Revo je skrbelo, kaj bo z otrokoma, ako bo ona še dolgo bolna in jima ne bo mogla zaslužiti krulil. V tej skrbi, v tej tugi je reva storila včeraj usodepo'n korak: odposlala je otroke, zaprla se v sobo ter izpila stekleničico strupa : fe-nilne kisline. Ko so nekateri sosedje čez nekoliko časa začuli jemanje v njeaej sobi, so šiloma odprli vrata ter vstopili v sobo. kjer so našli revo zvijajočo se v bolečinah na postelji. Jasno jim je bilo takoj, kaj se je bilo zgodilo. Poklicali so zdravnika se zdravniške postaje, a ko je ta prišsl je bila reva že kakor mrtva. Zdravnik jo skušal ohraniti jej življenje a tem, da jsj js opral želodec, a ta poskus j« ostal brezvapeien : kmalu po zdravnikovem prihodu je nesrečnica izdihnila dušo. Zadnje njene besede so bile : »Sedaj bosta vsaj moja otroka preskrbljena, ker jib bodo sprejeli v sirotišnico !« Otroka sta : 10 letni deček in 13-letna deklica. Iz Aleksandrije t ulico Tiaror. Včeraj je dospel v Trst iz Aieksandrije Llovdov parnik »Africa«. Na tem parniku se je pripeljal v Trst 51 letni sladčičar Mihnel Mi-lavec iz Logatca. Milavec bi se ne bil pripeljal v Trst, ampak se je moral, ker ga je poslal tamošnji avstro ogrski konzulat na zahtevo ljubljanskega deželnega sodišča, katero hoče z Milavcem nekaj obračunati, iz parnika so ga reiarji spremili v zapor v ulico Tigor. Kozice. Nam se je sporočilo že pred par dnevi, da ss je v neki kisi v ulici Giulia (blizu tramvaju) pojavilo nskaj slučajev kožic in da so dotično hišo zaprli, obolele pa spravili v bolnišnico. Mi nismo omenjali tega, ker nismo bili povsem gotovi, koliko je resnice na stvari in smo se bali, da bi brez potrebe vznemirjali občinstvo. Sedaj pa potrja stvar tudi »Piccolo«, pravi pa, da se ni pripetil v tamkajšnji bl:žini noben nadaloji slučaj in da se obolelim že obrača bolezen na bolje. Dalje javlja »Piceolo« še o dveh dru-z h, ali povsem lshkih slučajih. Občinstvo opozarjamo vnovič na zavod za cepljenje kožic v ulici Petrarca in v ulici Andrea Palladi >. Po sklepu lista. Smrt kneza Thurn-Ta\is. POZI "N 10. Umrl je FML knez La-moral Thurn Taxis, imejitelj 9. huzar.-k'-gti polka. Državnozborska volitev na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 10. Na državnozbor-skej volitvi v dedesderskem volilnem okraju bil je s o g asovi večine izvoljen poslancem grof Sercnv*proti kandidatu Herbanu. Trgovina. Borzna poročila ilne !>. deeeaibra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06—19.081/., angležke lire K 2:5.94 < io 23.98, Londjn kratek termin K 239.50—240.10, Francija K 95.05 -95.3:». Italija K 95.15—95.45, italijanski bankovci K 95.15—95.45. Nemčija K 117.05—117.35, nemški bankovci K 117.05—117.35. avstrijska ednotna renta K. 100.40—100.70, ogrska kronska renta K 93.80— 99.20. italijanska renti K 101.90—102.30, kreditne akcije K (390.--693.—, državne železnice K 681.---684.—, Lombardi K S7.--89. Llovdove akcije l\ 7G4.--708.—. — Srečke: Tisa K J 329.50—333.50, Kredit K 477 do 481. Bodenkredit 1880 K 293—297.50, Bo- denkredit 1889 K 289.--293.—, Turške K 141 — do 143.—. Dunajska borza ob 2. uri popol. : predvčeraj danrs Državni dolg v papirju 100.56 100.70 i „ _ t sretiru 100.40 100.50 Avstrijska renta t zlatu 120.70 120.7« • j v kronali 4*. 100-55 100.70 j Avst. investicijska renta 3192.95 93.10 i Orska renta v zlatu 4°., I1S.70 118.90 | „v kronah 4", 98.85 98.25 .. renta 31., 90.75 91.45 Akcije naeijonnlne banke 1613.— 1615.— Kreditne akcije 688.25 69&50 London. 10 Lstr. 239.62239 60 100 državnih mnrk 117.10 117.12' .. -20 mark 23.45 23.45 20 frankov 19.07 19.07 100 i tal. lir 95.25 95.30 Cesarski cekini 11.32 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3% francozka renta 98.42, 5»0 italijanska renta —.—, španskiexterieur 89.35, ' akcije otonianske banke 60. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice 742.—. Lombardi —.— unificirana tur.ška renta 89.5o, | menjice na London 251.90, avstrijska zlata renta 102 70, ogrska 4°0 zlata renta 102.50, Landerbank —.—. turške srećke 135.25, parižka banka 11.39, italijanske m-ridijoualne akcije 707.—, akcije Rio Tinto 12.56. Mirna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 89 Vi« Lombardi 31 srebro 26'1C ipa iska renta 88l/„ italijanska renta 103.—. tržni diskont 31'/,«, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—. izplačila banke —.—. Trdna. Tržna poročila 9. decembra. Budimpešta. PSenica /.a april K 7.69 do 7.70. za oktober od 7 58 do 7.60. Rž za april K 6.59 do 6.60. za maj —.— do —.—. Oves za april Iv 5.4* do 5.49. 7.n maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 5.14 do 5.15. PSenica : ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : poboljšano, mirno ; prodaja 37.0'K) met. st. nespremenjeno Druga žita nespremenjeno. Vreme: oblačno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooJ average za december 341/«, za marec 34*/4 za maj 3514, za september 361/*, mirno: kava Rio navadna loco 30.33, navadna reelna 34.37, navadna dobra 38.41. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 41.50 frk. za marc 42.50 frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za december 16.75, za januvar 16 95, za marc 17.25, za maj 17.55. za avgust 17.95. za oktober 18.20. Mirno (Vreme: blago.) London. Sladkor iz repe surov S*/, Sb, Java 9.04 V, Sh. Mirno. Sladkor, tuzemski. ('entrifngalpile, promptno K 64.50 do 66.50. za september K. —— do —.—, dec.-avg. 64.50 do 65 75, Concaas^ in Melispile promptno K 6950 do 70— . za sept K —.— d« dec.-avc. 67.30 do 67.80, New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodo?« dobave. Vzdržano; 10 st. znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, rž za januvar 15.—, za januar-april 14.90, za marec-junij-15.— (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 20.70. za januvar 20.65, za januar-april 20.75, za ma-rec-junij 23.S5 (mirno;. — Moka za tekoči mesec 28.30, za januvar 28.15 za januar - april 28.15, za marec-junij 27.95 (mirno.). — Repično olje za tekoči mesec 54.—, za januvar 54.—za jauuar-april 54.—, za maj-avgust 53.75 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 41.—, za januvar 40.50, za jan.-april 40.50, za maj-avgust 40.50 (napetoj. — Sladkor surov 88° uso nov 23—231/* (mirno), bel za tekoči mesec 25.75, za januvar 25.87'/a (stalno* za januar-april 26.25, za maj-avgust 27.121/, (t»taeo-vitno), rafiniran, 5S1/,—58. — Dež. Trgovina se zaklanimi prašiči. Predvčerajšnjim je bilo pripeljanih na trg 7 in včeraj 80 prašičev, od kojih se je prodalo vse, boljše vrste po K 118, slabše pa po K 104—110. Za božienieo. »Ženska podružnica družbe sv. C rila in Metodija v Trstu« razpošilja nastopno okrožnico : Približujejo se veseli božični prazniki. Koga ne navdaja o tem najblež c čutstvo radosti v sredini svoje obitelji ? '. Koliko dela in skrbi ima ta čas skrbna mati, da z vsakovrstnimi darovi razveseli svojo dobro in pridno deco ! Taka mati je tudi naša ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu. Deoo ima pri sv. Jakobu v šoli, a pri sv. Ivanu in v Rocolu v otroških vrtcih. To svojo pridno in izvečine ubožno deco preskrblja podružnica vsako leto s potrebno obleko in drugimi malimi darovi. Ker pa število orok snaša okolu 80O, bomo imeli o tej prilike stroške. Da ztin^remo zmagati potrebe naše šolske dece, nabiramo o tej priliki za običajno b o ž i č o i o o. Odbor trž. ženske podružnice je sklenil, da razpošlje p. n. rodoljubom in rodoljubkam po mestu in deželi nakaznice s ponižno prošnjo, da iste vrnejo z večjim ali manjšim zneskom. Vsak se tako inal dar nam b o d o b r o d o š e 1. Darove bomo objavljali v > Edinost «, ter naj ee jih blagovoli pošiljati podružnični blagajničarici, gospej Maši Grom v 1 ratu, ulica Foscolo štev. 4. i Samo za 60 kr. pol kile gosjega perja. To go*je perje je s v j popolnoma novo z roko skubijeno gotovo za porabo, pol kil'1! stane samo HO kr., boljš? kakovrs-.ikeamo 70 kr. Pošiljatve na posknsnjo s petimi klg. se razpošiljajo p'» poštnem povzetju. J. Krasa, trgovina z posteljnim perjem. Smilhov pri Pragi (810). Zamena dovoljena. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ! nzz= ulica Tesa št. 52. A. - (V lastni bifii.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkarenc«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilnatrovan oenik brezplačno in franko. Svoji k svojim! ; ZALOGA pohištva dobro poznane toTarne mizarste zadrngs y Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej ^nton Černigoj Trat, Via dl Piazza vecchia (Roaarlo) it. 1. hiša Marenzi. MaJTečja tovarna pohištva primoim dežele. Solidnost zajamčena, kajti lea »e osafii ▼ to nalašč pripravljenih prostorih b temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udoba«, deral sestav. Ksakarsodne osa«. BV Album pohlfttav braaplaftam. Z ozirom na predstojao opustitev | trgovine „Ali M OVO VEGOZIO" (ex FIA&O) na borznem trgu štv. 4 ro idore ure Okiov obs'oji iz 2 pristnih 14 kar. zlatih plošč, kiliere so na notranjej strani ojačem- z neko mešano kovinsko zme=>jo. Kolesje je 7-iprto s posebnim drugim o krovce m, tako da ima ura ."1 odskočljive pokrovet- (Savonete). Te ure po niti QQ111 n Qf) Y 20fctnej rabi ne razločujejo cd težk<- zlat*- ure. ki velja OdiilU Ju —K, ker zunanji okrovri niso pozlačeni rnarver ho iz pristnega zlata in le na notranjej strati so utrjeni z neko kovinsko riue>jo K vsaki poslani uri dodamo tovarniško spričevalo o 3 letnem jamstvu za dober tek in 20-letno jamstvo da se ura ne spremeni v barvi in da obdrži svoj zlati lesk. Da se te ure parsod ubijejo, ]»ostavili «mo n-no uram za gospode in dame le na K 30. K \»:ikej uri se oji: l*re*lplačilo uli jKrtrzetje K iS.— ostalih K /2.— p<> 3 <* dneh. Krasne moderne verifk-e od dvojnatega doubh- zlata za gospo-le in dame 11 udi z a okoli vratu) p<> 5 K, 8 K in TJ K. Vsako uro, koja ne ugaja se sprejme nazaj, tedaj brez rizika'. Pošiljanje se vrsi po predplačilu ali povzetju ter je iste uaslovljati na M. Feith, Dunaj VII., Mariahilferstrasse 38. Zalagatelj družbe c kr. državnih uradnikov.--— --------- -j potniki v Ameriko! - CUNARD LINE prevaža potnike naravnost iz Trsta v Novi-York z lirt m parobrodom ..AURANIA" z 120O mes-ti ILI. razreda in z :i(X> ealon-ni^sti II. razreda s kabinami in v, brzim parobn.dnm . CARPATHIA- z -J0O0 mot' III. razreda in z 400 salon meet II. razreda s kabinami. rl.TJ'p.3 iz Tlim t KOMOM III. razred, za osebo 180 K < Mbod iz Trsta »CAKPATHIA« 15. dccembra 1903. »CARPATHIA« 'J. februv. llK)4. »Al'RANIA« decembra »AUKlKEi« H lebruv. 11H)4. Natančneja razju'ujeuja. vozne biljete, cene. prevoze v drug«- postranske luke in železniške po--taj;? iz Nova-Y*rka v notranja me.-ta Zjedinjenih držav Severne Amerike daje in pre»krbljuj»- Avstrijski domaći alavni Zistop Scliroder & C.o - Trst Via Carlo Ghega štv. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave : SCHRODERCO - TRST. Potniki naj ae z glasijo pravočasno in precej pismeno a/i brzojav no za vozne biljete ! Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. 1. — TKST — M. MAK Zaloga obuvala. Via delle Poste št. 3. — TRST — - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. BC Ugodne cene. Zadnji mesec. Božična loterija Srečkanje nepreklicno dne 29. dec. 1903 1500 dobitkov razdeljeni v 100 glavnih in 1400 postranskih dobitkov v skupni vrednosti kr()]J SOOOQ krQn glavni dobitek K 25.000 in na daljna dva druga dobitka po 5000 in 1000 ^e na zahtevo izplačajo po cdbitkn postavnega davka Jj^T" v gotovini. Srečke po 1 krono se vdobivsjo v vseh menjalnicah, tobakaruah. loterijskih zbiralnicah kakor tudi pri „Lotterie-Bureau". Spiegelgasae lf». ; 4 Nova trgovina z izgotovljenimi oblekam i. ) ALL' UNIVERSO TRST. - Ž lica delle Poste št. i. - TKST. Velikanski izbor obleke za možke in otroke, površnje suknje, itd. Loden. • Velika množina hlač od močnega sukna od gld. 2.50 do 2.—. Hlače od bombaža za delavce. — Blago za obleke po meri. « Alojzij M TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin. kolo nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito, kavo. sladkon. j Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. |Urar F. Pertot SX««. j Porre bianea Prodaja srebrne ure od 3 gld. j naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor sten I skih ur, regulatorjev i. t. d. Popravlja vsako-i vrutne ure po jako zmerni ceni. 30 malih stanovanj ; sS^St£ kuhinjo se takoj oddii v ulici Industria iu ul. C^uardia v hišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št 20A, L nadstr. od 1—2 in 5—7 pop. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delFIndustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 2o in 33 ena, šeatvogalne plošče od 2U in 'Jb cin po K 2.- Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Anton Skerl mehanik Piazza delte Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonogrufi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in pelje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: W Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. Prodajalnica rokovic in kravat A. HUBMAN TRST Corso štv. 19. TRST. Rokovice glace, pive vrste za t^ospe, £ gumba po.....gld 1.— 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice i7. švedske aH bele kože zu prati, 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice glf<;k z volneno podlago za ifo- apode.......gld l.GO Rokovice cd č'ste volne . . . gld —.80 Rokovice glacć za gospode Ungle.ške vrste) po . . . .gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristne angležbe po . gl 1 l*SO Rokovice za častnike gld 1.10, podčastnike 7() novč. Rokovice angl. od kožce . . . gld 1.80 Rokovice glace, dvojnati čev . . > 1.40 Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien-1 prah za gospe tvrdke KieUmuser v Gradcu po 10 nove. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. XB. Roko vice se poskušajo ter sprejemajo naročbe po meri. r Mdop denarja' ^ do 1(KX) kran na mesec za morejo iantiio za.slu/.iti osebe vsakega stanu, (tudi kot postranski zas'užek). Natančneje pod ..Reell 107" na Annoncen - Abthe'lung des MERCUR, Stuttgart, BergMtr. Pavel Gastwirth Trst, ulica Maclonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belgije. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po naj u go i uši hej cenah. _____ Zaradi dioda iz Trsta sb proda po jako n zki ceni tive slovenski krčmi ter zalogo dalmatinskega vina. Pojasnila daia Anton Š">il Trgovinska kavarna v Trstu. Pozor kmetovalci! Rudninski superfosfat, kostni superfosfat in kaljivo sol prodaja so jako ugodnih cenah Konsumno društvo v Ricmanjih p. Boršt. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI ! Polnovplačani akcijski kapital i k 1,000.000 Kupuje in prodaja K tm vrste rent, zaetavnih pisem, prijoritet, komunalnih j obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Fromeie isdaja k vsakemu srebanjn. = Špitalske ulice štev. 2. ===== Zamenjava in eskomptnje Daje predujme na vred. papirje. icžrebsme vrednostne papirje in vnovčujezapale Zavaruje srečke proti kurzni - kupone. ---I i — izgubi - Vlnkuluje Jn divinkuluje vojaške ženltninske kavcije, f^* Kskompt in intrmmmo menic. £orm naročila, •Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižiee proti ugodnim Obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do --- dne vzdiga. — — Promet • Čeki in nakaznicami.