Političen list za slovenski narod. P» polti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gid., za pol leta 8 ¡jIa., za četrt leta i S Id., za en mesec 1 eld. 10 kr. 7 administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta * trld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (in;;eratn se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhuju vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne. ^tey. 241. 7 Ljubljani, v sobota ti), oktobra 1889. Letnilc XVII. Deželni zbor kranjski. (Četrta seja dne 18. oktobra 1SS9.) (Konec.) Dalje poroča poslanec dr. vitez Blei weis o računskem sklepu blazniškega zaklada za leto 188S. Skupno pokritje (11.859 gld. 8 kr.) v primeri s proračunom (9263 gld. 51 kr.) večje za 2595 gld. 57 kr., ker se je konečnim zastankom prištelo tudi I. 1S90 vplačano volilo Uršule Ravnikar v znesku 1531 gld. 25 kr., katero je ona v svoji oporoki od-raenila kranjski deželi v pokritje za svojega v ljubljanski blaznici umrlega sina, deloma pa, ker so plačniki sami in občine za umobolne povrnili več troškov. Skupna potrebščina je prekoračena za 35.410 gld. 64 kr., in sicer redna za 5380 gld. 82 kr., izvanredna za 30.029 gld. 82 kr. Redna potrebščina se je zvišala, ker se je draginjska pri-klada proračunila pri dež. zakladu, poprave poslopij so stale 1234 gld., troški režije so se zvišali za 2335 gld. 6Va kr. itd. Izvanredna potrebščina je bila porabljeua za nove stavbe. Potrebščina rednih troškov je znašala 55.171 gld. 28 kr., pokritje pa II.859 gld. 8 kr., torej je priinanjkljej za 2585 gld. 25 kr. večji, kakor je bil proračunjen. Cisto premoženje znaša 155.042 gld. 75 kr. in se je pomnožilo za 30.569 gld. 53'/2 kr. Dr. vitez Blei weis dalje poroča o računskem sklepu porodniškega zaklada za 1. 1S88. Skupno pokritje je mimo proračuna večje za 248 gld. 8 kr., ker so se povrnili mnogi oskrbni troški, skupna potrebščina je manjša za 167 gld. 10l/2 kr.. torej prihranka 415 gld. 18'/a znaša 5794 gld. S7'/2 kr. in 122 gld. 98 kr. Konečno poroča dr. vitez Blei weis o računskem sklepu bolniškega zaklada za 1. 1888. Skupno pokritje je večje za 602 gld. 78 kr., skupna potrebščina znaša več 9S47 gld. 641/, kr., ker so se samo troški režije pomnožili za 3217 gld. 98 kr., kr. Čisto premoženje se je pomnožilo za in primanjkljej je mimo proračuna večji za 3445 gld. 73V9 kr. Iz dež. zaklada se je plačalo 57.249 gld. 11 kr. Premoženje znaša 168.506 gld. 48 kr. in se je pomnožilo za 7092 gld. 62 kr. Potrjeno. Poslanec K lun poroča o proračunih ustanovnih zakladov za I. 1890. Dijaški zaklad: potrebščina 33.038 gld. 72V8 kr., zaklada 36 156 gld. 16 kr., presežek 3117 gld. 43l/2 kr.; zaklad dekliških ustanov: potrebščina 997 gld. 48 kr., zaklada 1048 gld. 40 kr., presežek 50 gld. 92 kr.; Dullerjev dekliški zaklad: potrebščina 481 gld. 60 kr., zaklada ravno tolika; Saurauov zaklad: potrebščina 124 gld. 20 kr., zaklada ravno tolika; Glavarjev zaklad: potrebščina 4704 gld. 23 kr., zaklada 7984 gld. 4272 kr., presežek 3280 gld. 19% kr. Pri tej točki se oglasi poslanec Kersnik, rekoč: V 14. seji lanskega zasedanja se je storil o priliki obravnavo o prošnji kamniškega županstva za ustanovo javne bolnišnice iz Glavarjevega zaklada sklep, da naj deželui odbor poizveduje o mogočnosti ustanovitve javne bolnišnice v Kamniku iz Glavarjevega zaklada. Jaz ne bom danes naglašal, kako razburjenost je ta sklep provzročil v krogih dosedaj do Glavarjeve ustanove opravičenih občanov komeudskih, pač pa se vidi potrebno omeniti, da je ta zadeva vsekako tako resna, dasi zadeva samo mal del prebivalstva kamniškega okraja, da treba na vsak način rešiti jo tako hitro kakor mogoče. Jaz poudarjam vzlasti, da dokler oni sklep ni rešen, to se pravi, dokler ne leži Glavarjeva ustanova popolno jasna pred nami, tudi ni misliti na nove naprave, katere pa komendsko prebivalstvo tako živo želi. To bi bilo posebno: Zidanje primernega stanovanja za zdravnika, razpis službe njegove z višjo plačo, nego je sedanja, razširjanje bolnišnice, in posebna določba hišnega reda. Zadeva je, kakor sera vže omenil, resna, ob enem pa tudi nujna. Usojam si zaradi tega staviti vprašanje do častitega odbora, se je li on obrnil vže v smislu onega deželnozborskega sklepa do si. deželne vlade kot kompetentue oblasti in je li ona svoje stališče vže razjasnila, in kako je to stališče? Zainolčati ne morem, da se nadejam in kot pravnik sem prepričan, da odgovor deželne vlade ne more biti drugačen, nego negativen, a želel bi . le, da pride ta odgovor tako hitro kakor mogoče. Pridržujem si potem ob času, ko nam bo deželui odbor poročal o tem odgovoru, storiti predloge, katere sem ravnokar omenil. Dr. V oš n j a k odgovarja, da odgovora od deželne vlade še do danes ni, dasi se je vže zdavnej povprašalo. Deželni predsednik baron Winkler pravi, da je vsa stvar pri ministerstvu, ker se je nekaj starih pisem moralo tam poiskati, da je pa on sam uverjen, da se bo to vprašanje v zadovoljuost opravičenih Komeudčanov rešilo. Sirotinski zaklad: potrebščina 10.016 gl. '/» kr., zaklada 16.820 gl. 16 72 kr., presežek 804 gl. 16 kr.; učiteljska ustanova: potrebščina 685 gl. 34'/a kr., zaklada 758 gl. 9372 kr., presežek 73 gl. 59 kr.; ilirski zaklad za slepe: potrebščina 163 gl. 62 kr; zaklada 278 gl. 2472 kr., presežek 114 gl. 62'/, kr.; ces. Elizabete zaklad za invalide: potrebščina 370 gl., zaklada 405 gl. 15y3 kr., presežek 35 gl. 15'/2 kr.; postojinske jamo zaklad za invalide: potrebščina 37 gl. 80 kr., zaklada 38 gl. 60 kr., presežek 80 kr.; Trevizinijeva ustanova za invalide: potrebščina 100 gl., presežek 1 gl. 12 kr.; Metelkova ustanova za invalide: potrebščina 37 gl. 80 kr., presežek 76 kr., ustanovni zaklad ljubljanskih gospa št. 1. za invalide: potrebščina 67 gl. 20 kr., zaklada ravno tolika; ustanovni zaklad ljubljanskih gospit št. 12. za invalide: potrebščina 437 gold, presežek 36 gl. 72 kr.; Kalistrov zaklad: potrebščina 3927 gold. 13 kr., zaklada ravno tolika; lloldheimova ustanova za gluhoneme: potrebščina 822 gold. 60'/2 kr, presežek 29 gl. 547s kr.; Wolfova ustanova za gluhoneme: potrebščina 92 gl. 6372 kr., presežek 1720 gl. 16 kr.; dr, L. Tomana ustanova: potrebščina 336 gl. 12 kr., zaklada ravno tolika; Engels- LISTEK. Amerika. Gospod vrednik, dolgo sem vže premišljal in po globokem premisleku dvomil, ali je res potrebua ista črta v naših časopisih, ki naj loči resno in smešno, ter ob jednem zabavno stran našega političnega življenja. V tem svojem čmerikavem in sitnem zamaknjenji sem se celo prepričal, da so Slovenci navadno bolje zabavamo nad črto, kakor globoko doli „procul negotiis" v zatišji brezimnih šaljivcev in pa v jedinem „refugiumu" nadepolnih prelagateljev slovenskih. Nad črto se namreč ne vadimo samo v jeziku visoke politike, temveč tudi v svetovni politiki, ki nam je večkrat celo hvaležna za kakov „izviren granes". Osobito v zadnji dobi smo spojili Slovenci ves svoj „utile dulci" kar v političnem nadčrtnem predalu, kajti nad črto se borimo za duševni blagor svojih „bere" boječih se rojakov na Notranjskem, ondi zidamo vže štirideset let brez državnih delnic svojo Slovenijo in ondi imamo tudi svoj vsakoletni najslajši politiški užitek, vestno poročilo domačega deželnega zbora. In baš poslednjega se najbolje raduje vsak slovenski čmerikavec, kajti prihrani si v tej zlati dobi narodnega dela svoj trud s krpanjem iz vseh svetovnih vetrov prinešenih dovtipov, proti katerim so zavarovane vže a priori visoke glave s patentovanimi strelovodi. Tudi letos bodemo imeli slovenski čmerikavci zaželjeue počitnice, kajti zabavati so nas vže pričeli nad črto politiški stenografi s pristnimi poročili o narodnem delu. In kedar utegne prikipeti politična zabava do vrha, pel bode zopet zvon sile — zbornični zvonec svoj stereotipni „Ad rem, ad remi" S tem svojim, sicer nepotrebnim uvodom pa nismo hoteli dokazati, da je deželni zbor le hiša resne borbe za narodne svetinje in pa kraj veselja o slavnih zmagah, temveč on jo tudi svetišče globoke žalosti o minljivosti marsikatere izgrešene politike. Takov tragičen in resen trenutek je bil brez dvoma oni, v katerem se je spominjal naš slovenski deželni glavar s pretresujočimi besedami slavnega pokojnega g. Dežtnana, zagotavljajo, da si je postavil on s svojo učenostjo in vzglednim rodoljubjem v srcu vsacega Slovenca spominek „aore perenius". Hvaležnost je lepa čednost, osobito ona, ki siplje cvetje na mrzel grob zaslužnih mož, in g. deželni glavar je poplačal se svojim ginljivim govorom v istini stari dolg slovenskega naroda svojemu prepozno spoznanemu dobrotniku ter dokazal s tem, da smo Slovenci pripravljeni poravnati z nemško hvaležnostjo, kar smo zakrivili s slovensko zaslepljenostjo. Še bolje tolažljivo, kakor naša nemška hvaležnost, je prepričanje, da ni izumrlo v Slovencih navdušenje za vse navdušujoče duhove, kajti deželni „budget" nam zagotavlja, da so največji narodni dobrotniki slovenski žganjarji, ki bodo priskočili tudi letos z najmanj sto tisoč goldinarji žganjarskega davka deželi na pomoč. Ubogi narodni žganjarji 1 Največja krivica se je godila doslej tudi vašemu rodoljubju, ker se je napovedovala prava vojska vašemu „jerušu", konečno so pa vendar sprevideli tudi vaši nasprotniki, da bi si sezidali z vašo požrtvovalnostjo lahko v jednem letu celo „Narodui dom", dočim ga krajcarska družba naših mecenov še dolgo ne bode. Sicer se nam Slovencem pa ne godi baš v najnovejši dobi tako slabo, kakor bi sodil kdo, ki Čita samo nemško slovensko jeremijade naše, kajti jel se je zanimati za nas zopet slavni baron Dum-reicher, ki zatrjuje svojim volilcem, naj bodo: „kalt im Hoffen, massvoll im Bozwecken", meneč, da smo zakrivili baš mi Slovenci s svojo nenasitno politiško brezobzirnostjo to prezmerno nemško taktiko. V istini ne more soditi nihče, da bi bili Slovani sedaj v slabejšem položaju, kakor so bili pred isto prijetno predmarcijevo dobo, kajti tedaj smo se vadili le pri- hauserjeva ustanova za uboge plemenitaše: potrebščina 1177 gl. 13 kr., primankljaj 34 gl. 72 kr.; Plod n igo v zaklad: potrebščina 2382 gl. l4Va kr-> presežek 1110 gl. 70 kr.; Josipine Hočevarjeve podporna ustanova: potrebščina 1176 gl., zaklada ravno tolika. Deželni zbor ta proračun potrdi kakor tudi s tem v zvezi 4. točko §. 9. letnega poročila o plo-donosnem nalaganji ustanovnih glavnic. Poslanec Šuklje je poročal v imenu finančnega odseka o prošnji županstva na Bledu glede podpore za popravo mostu čez Savico in za cesto iz Vodešč v Zagorico. Poročevalec poudarja važnost te ceste in nujnost poprave mostu ter nasvetuje 1000 gld. podpore. Poslanec baron Š v ogel nasvetuje, naj se dovoli za most 1000 gld., cesta pa naj se pregleda in z ozirom na olajšavo prometa med Bohinjem in Radovljico deželni odbor stavi primerne nasvete. Predlog finančnega odseka z dostavkom barona Švegelna obvelja. Poslanec dr. Vošnjak poroča v imenu finančnega odseka o podporah šolskim občinam za šolske zgradbe 1. 1890 in o dotičuih peticijah občine Cerknica in občine Čeplje. Finančni odsek nasvetuje na podlagi predloženih poročil in oziraje se na različne kraje dežele, da se za nameravane ali pričete šolske zgradbe dovolijo podpore, in te so: 1. Selce v kranjskem okraji. Troški za nameravano novo zgradbo dvorazredne ljudske šole so proračunjeni z 11.286 gld. Od skupnega davka 3224 gld. pobira se za stavbeni zaklad že dve leti po 30°/o priklade. Ker se je šola pričela graditi že leta 1889., in ker razen Najvišje podpore 250 gld. nima občina nikakih sredstev, nasvetuje finančni odsek 800 gld. podpore. 2. Rateče v okraji radovljiškem. Šolska zgradba, ki jo je občina sklenila napraviti, potrebna je brezpogojno. Da se ustanovi stavbeni zaklad 8240 gld., pobira se od skupnega davka v znesku 1143 gld. že od leta 1887. 40% priklada. Ker je slavni deželni zbor dovolil že 200 gld. podpore, nasvetuje finančni odsek zdaj še 300 gld. 3. Prežgan je. Šolsko poslopje je dozidano do strehe s troški 4649 gld. Od skupnih davkov v znesku 807 gld. pobira občina 40% priklado. SI. deželni zbor je že dovolil 400 gld., torej more na-svetovati le še 100 gld. podpore. 4. Črnomelj. Troški za že dodelano šolo iznašajo 22.000 gld. Ker je občina iz deželnega zaklada že prejela 2000 gld. podpore in 8000 gld. brezobrestnega posojila, dovoliti ji je le še 200 gld. podpore, ravno toliko tudi 5. Metliki, kjer je šolska zgradba tudi že gotova ter je stala 25.000 gld. 6. Štrekljevec v okraji črnomaljskem. Predpisani davek iznaša 1451 gld., ter je občina za šolsko zgradbo, katera je bila proračunjena z 8600 gld. in je letos že tudi dodelana, priklade nabrala vsega skupaj že 280°/0. Akoravno se je iz deželnega zaklada dovolilo ji do zdaj že podpore v skupnem znesku 900 gld., nasvetuje se z ozirom na veliko uboštvo njeno vendar še 100 gld. siljeni v klasični nemščini, dandanes jo pa „gta štamo" prostovoljno in le bolj za parado, da občuduje svet naše talente v jezikoslovju In poslednje je v istini koristno, saj nihče ne more trditi, da smo varni, da se nam ne bode treba učiti vže zaradi tega nemščine, da razumemo deželno-zborsko politiko v Ljubljani. Mnogo srečnejši od nas so pač naši Cehi, kajti obljubili so namestniku grofu Thunu, da ponehajo toliko časa s svojimi narodnostnimi zahtevami, in pa s svojo mlado- in staročeško slogo, da se nauči on češčine, saj ne more zahtevati, da bi razumel kdo, ki ni Čeh, sedanjo češko miroljubno politiko. Do iste dobe se morda tudi utrdi solidarnost na Slovenskem, akoravno imamo malo upanja, da avanzujejo naši sedanji župani in župančki za „oberbiirgermeistre", in sicer samo zaradi malostnih stotisoč goldinarjev, kar bi veljali njihovi nameravani diplomi. Poslednja varčnost vendar ni na pravem mestu, kajti koliko bolj „respektni" bi bili naši župani, ko bi uživali častne dijete, in ko bi bila v ljubljanski čitalnici pogrnjena tudi zanje posebna miza, kakor je baje sedaj le za one može, ki 8e bavijo z dijeto naše politike, akoravno životari ona še vedno ob skromnih dijetah. 7. Občina Radence v črnomaljskem okraji ima le 585 gld. predpisanega davka, od katerega se je zdaj nabralo 120% priklade za stavbeni zaklad, ki je proračunjen s 5279 gld. Deželni odbor nasvetuje podpore 300 gld., ker je bil dovolil že 200 gld. 8. Št. Vid pri Cerknici. Za razširjavo šolske stavbe potrebuje občina 1316 gld. Ker je šolska občina jako ubožna, nasvetuje finančni odsek podpore 150 gld. 9. Mozelj v okraji kočevskem. Občina razširja šolsko poslopje, kar jo bode stalo 3695 gld. Nasvetuje se ji podpore 150 gld. 10. Lienfeld v okraji kočevskem. Novo šolsko poslopje, za katero je proračunjeno 10.014 gld., pričelo se bo zidati leta 1890. Ker občina plačuje le 1500 gld. davka, od katerega se za šolsko zgradbo pobira 25% priklada, nasvetuje finančni odsek za zdaj 300 gld. podpore. 11. Šmihel pri Novem mestu. Deška ljudska šola je v popolnoma neprimernih prostorih, zategadelj je šolska občina sklenila postaviti si novo šolsko poslopje ter proračunila za nje 4869 gld. troškov. Predpisani davek iznaša 6814 gld., priklada za šolsko-stavbeni zaklad pa 30%, nasvetuje se torej 300 gld. podpore. 12. Sv. Trojica v kamniškem okraji plačuje le po 432 gld. davka. Od leta 1887. pobiralo se je priklade po 50%. stavbeni troški za enorazredno ljudsko šolo, katera je že dozidana, pa iznašajo 4592 gld. Poleg že izplačaue podpore 500 gld. naj se dovoli še 300 gld. 13. Homec v kamniškem okraji. Stavbeni troški za novo enorazredno ljudsko šolo iznašajo 5636 gld., davka je predpisanega 1765 gld., priklade pa se pobira po 25%. Poslopje se je letos pričelo zidati, zato finančni odsek predlaga 300 gld. podpore. 14. Radomlje v okraji kamniškem so že do-| bile 600 gld. podpore za dodelano novo šolsko zgradbo, katero je občino stalo 6698 gld. Ker je šolska občina dolžna še 2075 gld., nasvetuje finančni odsek še 100 gld. podpore. 15. Motnik v okraji kamniškem. Prostori za enorazredno ljudsko šolo, v kateri je všolana tudi štajerska občina sv. Hijeronima, priredili se bodo za 529 gld. Ker občina plačuje le 530 gld. davkov, nasvetuje se 100 gld. podpore. 16. Trboje v okraji kranjskem je za šolsko zgradbo, ki je stala 4898 gld., na dolgu še 2800 goldinarjev. Finančni odsek torej nasvetuje, da se vrhu že dovoljene podpore 400 gld. dovoli še 100 goldinarjev. 17. Trebnje. Troški za razširjenje šolskega poslopja iznašajo 7778 gld. Občina je dobila že 500 gld. podpore, torej se nasvetuje le še 200 gld. 18. čeplje v črnomeljskem okraji. Občina si zida novo šolsko poslopje. Ker so ljudje ubožni, dovoli naj se 500 gld. podpore. Vsi ti predlogi so bili sprejeti. Prošnjo občine cerkniške za podporo zagovarjata poslanca Kavčič in dr. Vošnjak ter nasvetujeta, naj se dovoli 100 gld. Zbor je prošnjo odklonil. Prošnja mestnega magistrata ljubljanskega za podporo prišla bode v prihodnji seji na vrsto. Konečno poročevalec v imenu finančnega odseka priporoča resolucijo, naj dotična oblastva skrbe, da se načrti za šolske zgradbe tako narejajo, da ne bodo troški presegali močij občin. Ta resolucija soglasno obvelja. Finančni odsek je tudi sklenil, naj deželni odbor pošlje kranjski hranilnici prošnjo, da zopet daruje za šolske potrebe 6000 gld., katere je lansko leto ustavila z izgovorom, da se bodo vsled Liech-tensteinovega predloga predrugačile na slabše ljudske šole. Pisali smo i mi največ o tem ter po pravici i očitali kranjski hranilnici pristransko stališče na- | sproti slovenskim zavodom in društvom, katerim na-klanja primeroma mnogo premala darila od svojega čistega dobička. Stoječ še vedno in odločno na svojem stališči, vendar mislimo navzlic temu, da je bila včerajšnja ostra debata, ki se je gledč nameravane prošnje unela, neumestna. Poslanec Hribar je namreč porabil to nepriliko, da je bral kranjski hranilnici že obče znane „levite". Mi se strinjamo popoluoma z njegovim očitanjem kranjski hranilnici, a trdimo, da je bilo očitanje v trenotku, ko se sklepa o prošnji, neumestno in nepotrebno. Ako bode kranjska hranilnica odbila to prošnjo, umestna bode odločna graja, kateri se bodo pridružili vsi narodni poslanci. Poslanec dr. Tavčar je izražal isto mnenje ter dostavil, da bi se deželni zbor nekako ponižal, ko bi beračil za 6000 gld. pri kranjski Hranilnici. Ugovarjala sta njima poslanci dr. S C b & i'f er in Luckmann, češ, da kranjska hratilltilfca ni javen in tudi ne političen zavod. ktJti^no je obveljal nasvet, da deželni odbor odpošlje kranjski hranilnici dotično prošnjo. V imenu finančnega odseka poroča dr. Vošnjak o prošnji Fr. Majdiča, diploinihihega ži-vinozdravnika, za podporo. Ker se je prosilec že nastanil v Logatci, kjer je bil potreben živinozdrav-nik, nasvetuje odsek za leto 1890 podpore 200 gld., kar zrjor potrdi. Poslanec Višnikar poroča v imenu linančuega odseka o proračunu deželno-kulturnega zaklada za leto 1890 in o računskem sklepu za leto 18S8. Potrebščina znaša: za vino- in sadjerejsko šolo na Grmu 2400 gld., za deželuo-kulturne namene 2100 goldinarjev, različni troški 20 gld., skupaj 4520 gld. Zaklada je proračunjena na ravno toliko, in sicer: globe za gozdne prestopke in poljske poškodbe 2000 gld., lovski listi 2500 gld., globe zaradi prestopka postave o spuščanji privatnih žrebcev 10 gld., različni dohodki 10 gld. Torej zaklada pokrije potrebščino. Dohodki za leto 1888 so bili proračunjeni na 4530 gld., pokritje pa je zneslo 3960 gld. 66'/* kr.. torej primanjkljeja 569 gld. 337a kr. Čisto premoženje znaša 3048 gld. 551/,, kr. in se je od lanskega leta pomnožilo za 223 gid. 30Va kr. Proračun in računski zaključek zbor odobri. Finančni odsek priporoča resolucijo na slavno dežslno vlado, naj se strožje izvršuje deželna postava z dne 17. junija 1870 glede uničevanja mrče-sov in hroščev. K tej resoluciji se je oglasil poslanec Hribar ter v daljšem govoru „skozi okno" dokazoval potrebo te resolucije, češ, da politična oblastva pazlji-veje obračajo svojo pozornost na manj važne stvari, nego na deželne potrebe. Deželni predseduik baron Winkler zagovarja oblastva, ker je v sedanjih razmerah večkrat nemogoče, strogo izvrševati postave. Konečno resolucija obvelja in deželni glavar zaključi sejo ob tri četrt na 2. uro. Iz hrvatskega sabora. (Izvirno poročilo.) (Konec.) Dr. Brlič je neusmiljeno odkril lahkoumnost večine, katera se je predala popolnoma diskreciji Ma-gjarov, mesto da brani in zagovarja interese Hrvatske. Z ene strani Magjari, ki hočejo, da nas ponižajo ter v to svrho ne gledajo na ono, kar je pravično in postavno — z druge strani pa Hrvatje, ki popuščajo v vsem in vse: kje imaš strašnejši prizor za domovino? A ta prizor smo včeraj videli, ko je dr. Brlič vzdignil zastor, ki je dozdaj pokrival tajne regnikolarne razprave. Vse, kar so Hrvati sprejeli, sprejeli so slepo; a računi, na temelju katerih se je imel ustanoviti postotek, bili so jim poslani, kakor za ironijo, štiri mesece kasneje nego je bil postotek odmerjen. Izkazi pa, katere so imeli pri roci, kakor iz milosti, niso bili vedno točni in resnični. Pri obračunavanju so se računali magjarski stroški med skupne, kadar so Magjari želeli, da se tako zgodi; a dohodki skupni ali pa naši so se računali kot njihovi lastni. Tako gre naš denar — in ne majhen del — v njihov žep, med tem, ko se oni hvalijo, da nas hranijo in vzdržujejo. Dr. Brlič je v svojem govoru dokazal, da je vestno in patrijotično vršil svojo dolžnost kot poslanec; a vsak čin, ki ga je on navel na temelju pozitivnih podatkov in brojk, ni bil nič druzega, nego obtožba proti večini, da ni delala niti resnobno, niti zdušno, niti patrijotično. Po govoru dr. Brliea se je dogodilo ono, kar ni mogoče, da se sploh dogodi v kateremkoli saboru na tem svetu: nobeden od večine se ni oglasil. Pa čemu? Saj jim je večina zagotovljena, za drugo ni treba skrbeti. Večina dobro ve in zna, da je nemogoče pobiti, kar je rekel dr. Brlič, da je potrebno gospodi imeti pred seboj brzopisno poročilo in dogovorno skovati sofisme in dovtipe na odgovor tako temeljitega govora. Ali vsakdo se je nadejal, da bode vendar kdo vstal ter ugovarjal kaj dr. Brliču, kateremu se je mogla pri vsej njegovej točnosti vendar morda katera pogreška v številkah podkrasti; nade- Nemški zaveza! sovet se je predvčeraj posvetoval o državnem proračunu. Posamezne številke sicer niso še znane, vendar se pa zatrjuje, da državno posojilo ne prebega 269 milijonov. Ob enem se preklicuje trditev, da bo vlada za pomnožitev topništva tirjala 120 milijonov. — Nemška cesarica Friderika je danes s hčerami, mej njimi s prince-sinjo-nevesto, preko Verone in Benetk odpotovala v Atene, kamor bo došla prihodnji petek. Znana okrožnica francoskega ministra Theve-neta zoper duhovščino je bila povod, da so so pričele mej francosko vlado in Vatikanom vršiti v tej zadevi diplomatske obravnave. Apostolski Stol je na spomenico francoske vlade v plemenitih pa odličnih izrazih odgovoril, rekoč: Duhovščina je sturila le svojo dolžnost, čo je opominjala vernike, naj se pri tako važnem čiuu javnega življenja, pri katerem se gre za koristi vere in družbe, ravnajo po ukazih svoje vesti. Angleški vladni krogi so jako preplašeni v;iled liberalnih volilnih zmag. Unijonistiški Chamberlain je v javnem govoru toplo polagal vladi ua srce, naj se najresneje poprime irske zadeve zoper Gladsto-nea. Slednji se mudi sedaj v Hawardenu, pri njem pa liberalni vodje Hareourt, Alorley in Granville, ki se posvetujejo z „Great old mau"-om o nadaljnih potrebn i) korakih. V javnih govorih, toliko je gotovo po mnenju „Manchester Guardian"-a, bodo prvaki opozicije naglašali, da je vlada zgubila __Priloga 24=1. štev. „Slovenca" dné 19. oktobra 1889. jati se jo imel vsakdo tembolj, ker je bila obsodba Brlicova tako ostra, da ne bi smol nobeden poslanec trpeti, da ne odbije od sebo tako obtožbo ob izdaji domovine. Ali žalibože nobeden se ni vzdignil, kar je najboljši dokaz, da je imel dr. Brlič prav, kar je trdil. Drugi govornik za Brliéem bil je zopet opozi-cijonalec dr. Amruš, ki se je potezal v svojem govoru za samostalne liuancije, da poprej Hrvatska no bode mogla napredovati, dokler se to ne zgodi. Sploh pa so Hrvati pri razpravah z Magjari pokazali, da nimajo nobenega patrijotizma, in da delajo vse večji-del le v svojo lastno korist. Izkustvo zahteva, da mora današujo stanje prenehati. Hrvatom se hoče vzeti celoskupnost in samostaluost. Še le zdaj se vzdigne poslanec dr. Fr. Spevec, radi svojih protikrščanskih izjav dobro poznati vse-učiliščni profesor, ki pa uoče imeti nobenega posla z brojevi, nego samo absolutno trdi, brez vsakih dokazov (čemu I), da bode Hrvatska zdaj bol|e izhajala nego poprej. Tudi prepušča hegemonijo Magjarom, samo če za nas skrbé. Čudimo se, da more tako govoriti vseučiliščni profesor, ki je vendar poklican, da vlije mladini čiste nazore v vsakem pogledu. Ali so pa morda profesorji hrvatskega vseučilišča poklicani, da širijo med mladežjo skrajno materialistične nazore poleg protikrščanskih? Poslanec dr. Vrbanic toži v svojem govoru, da Hrvatska še dozdaj ni zedinjena, da je novi ključ, po katerem so odmerili prihodke za skupne posle, nepravičen, posebno za provincijal radi krajine, katera je tako zaostala, ter se jej ne bode moglo s temi dohodki pomagati, kakor bi se moralo. Kar je pa še najžalostneje, je to, da se linaucijalni odbor ni niti potrudil, da najde pravi ključ za odmerjenjo prihodkov. To je govornik z brojevi dokazal, kar je probudilo v saboru veliko senzacijo. Vendar pa vse to ne bode izmodrilo naših ljudi, kajti ko je ban le površno in dovtipno (seveda brez vsakih številk) dokazoval protivnim govornikom, da nimajo prav, odobravala je večina s smehom proti manjšini ta govor, ki je v formalnem, kakor tudi v stvarnem pogledu prava karikatura proti govorom opozicijo-nalnih poslancev. Pa saj drugačen tudi biti ne more. Kako bi se mogla namreč krivična stvar zagovarjati, pa še od ljudi, ki niso bili nikdar, pa tudi gotovo sedaj niso navdušeni za domovino svojo, od ljudi, katerim je vse le njihova oseba, vse drugo postransko. Tukaj se noaža politična nomoralnost v največji meri. P oxi učiii p i e^leü. v L j u b '' i a n i, 19. oktobra. hi «»ti-itiaiif* ¿s A. Cesar je nameraval predvčerajšnji dan odpotovati v Meran, vendar je pa zopet na nedoločen čas odložil to vožnjo. Nadvojvoda Albreht se bo v ponedeljek odpeljal v Španijo. Predvčeraj se je zopet pod predsedstvom grofa K&lnokjja vršilo skupno ministersko posvetovanje, kateremu predmet so bile važne vojaško, pravosodnje in narodno-gospodarstvene zadeve. Dostikrat so trdili že Strossmagerjevi nasprotniki, da je vladika zgubil zaupanje Nj. svetosti papeža. Temu oporeka pisava glasila papeževe, kurijo „Mon. de Rome". Ta list namreč pravi: „Vlada bo storila veliko napako, ako bo v resnici hotela s sekveslracijo postopati zoper Strossmayerja, ki je vzvišen nad take nagajivosti." Tudi francoski „Journal des Deb." odločno obsoja ogersko vlado ter se za trdno nadeja, da se bodo Štrossmayerjevi nasprotniki le osramotili. Visas»}!* držav- Neka dunajska brzojavka trdi, da je Srbija že sklenila pogodbo s Črnogoro. — Skupščina se je danes zopet sešla, jutri se bo pa slovesno s pre-čitanjem regentstvenega poročila otvorila. Vest o razporu mej radikalno stranko so za sedaj še preklicuje. Podpisali so namreč vsi radikalni poslanci pravila radikalnega kluba. Bolgarski priuc Ferdinand se je dne 16. t. m. v Parizu sešel s knozom Aleksandrom Battenberškim (grofom Hartenau-om), ki se je zvečer istega dne zopet odpeljal v Gradec. Namen potovanju princa Ferdinanda je bilo državno posojilo, ob enem pa je obravnaval s svojimi sorodniki itak v denarnih zadevah. Pravijo, da so imeia prinčeva pogajanja ugoden vspeh. Kakor se javlja iz zanesljivega vira, sklenil.v se je zaradi državnega posojila že začasna pogodba mej bolgarsko vlado in dunajsko „liinder-i)ank"-o. Princ Ferdinand se bo že prihodnjo dni povrnil v Sofijo, a zaupanje volilcev. po otvorjenju parlamenta pa bodo k adresi 11 «svetovali dostavek, ki bo naravnost bičal vladno stranko. izvirni dopisi, Iz Pratje. dne 16. oktobra. Skoro po tričetrt-Ietnem prestanku zbral se je dne 10. t. m. zopet prvikrat češki deželni zbor. V tej dobi se je pač marsikaj premenilo; zbornica je povsem druga, nego lani. Mnogo odličiiih oseb pogrešam v vrstah zastopnikov češkega naroda. Deželnozborska levica ostane i letos prazna, kar je vodja naših Nemcev, dr. Schiney kal, pred zborovanjem naznanil najvišjemu deželnemu maršalu knezu Lobkovic-u pismeno, in bode torej po odštetih nemških poslancih brojil sedanji češki deželni zbor skupaj 172 članov. Med temi je 70 veleposestnikov, 5 virilistov (kardinal Fr. grof Schönborn, škof dr. M. Rziha iz Budje-jovic, škef dr. Jan. Hais iz Kraljevega Gradca, vladika dr. Em. Schoebel iz Ljutoiueric in rektor češke univerze, dr. M. Talir), 8 poslancev trgovinskih in obrtnijskih zbornic (med njimi so sami Staročehi), 40 iz kuri je mest in 48 iz kurije kmetskih občin. Kar ae tiče strank, imajo veleposestniki 75 mandatov (dva sta zdaj izpraznjena), narodna stranka 58 in Mladečehi 34 mandatov. — Klub narodnih (staročeških) poslancev je izvolil predsednikom g. dr. Riegra, za podpredsednika pa dr. Trojana in Zeithammra, koja sta bila tudi ustanovljena kot člana parlamentarne komisije. Najstarejši člani našega deželnega zbora, ki zasedajo v njem že od leta 1867, so nastopni poslanci (11): i. med velepo-sestva je edini knez K. Schwarzenberg; izmed čeških poslancev: dr. Fr. L. Rieger, dr. Jan Skarda. prof, V. Tomek, ravnatelj Em. Tonner, dr. Pravoslav Trojan in dr. Ed. Gregr; izmed nemških: dr. Ed. Herbst, Jan Rasp, dr. Schmeykal in dr. Waldert. Deželni odbor bodo predložil v tem zasedanji raiven drugih i te 1h predloge v obravnavanje: lex Kvičala. zadevajoč vspr.ji-m s.iino takih otrok v šole, ki so zmožui učuega jezika; predlog grofa Klam-Martinioa o poučevanji v obeli deželnih jezikih na sridujib šolah; dalje predlog zakona o ustanovi iu vzdrževanji šol za narodne manjšine v zm šauih okrajih in občinah; osnovo zakona o ravuopravnosti pri dopisovanji med samoupravnimi uradi; zakon o uredbi šolskega nadzorovan i a itd. Večjega pomena izmed dosedanjih bila je tretja seja, v koji je bilo ua dnevnem redu či-tanje adresuega predloga do prestola, kojo adreso je imenom ruladočeškega kluba izročil dr. Julij Gregr takoj v prvi seji deželnemu maršalu Jur. Lobkovic-u. Ker je adivso podpisalo 37 mladočeških poslancev, bila je torej prečitana ter ni provzročila v zbornici nijednega vtisa, zlasti na mnogobrojno obiskani galeriji ne. Vsebina predlogu je: naj deželni zbor češki odgovori cesarju v najponižuejši adresi na njegov patent z dne 22. septembra 1889. leta; dalje pravi adresa, da je baš deset let, ko so češki poslanci zopet šli v državni in v deželni zbor, ogibajoč se i-beh c tile vrste let radi tegu, ker so v sedanji j državni ustavi uvidevali porušenje pravic češkega I kraljestva. Zdaj češki poslanci že podpirajo celih deset let cesarsko vlado ter ji dovoljujejo mnoga bremena, zlasti velike naklade na oboroževanje, da se avstrijski državi zagotovi samostojnost. Za te žrtve češki ljud pričakuje spolnjenje svojih pravičnih zahtev in želja, da se prizna češko državno pravo in povrne deželi samouprava, kar bode posledica olajšanje davkoplačevalcem in novo procvitanje dežele. V predlogu se dalje navajajo zgodovinska data, kako so vsi Habsburžani spoštovali češko državno pravo in kako so se vsi, razven cesarja Jožefa II. in sedaujega cesarja, dali koronati za češkega k r a 11 a- (Konec sledi.) Dnevne novice. (Kranjska dežela) je morala plačati 1. 1888 za oskrbovanje ubožnih kranjskih bolnikov v tujih bolnišnicah ogromno syoto 66.824 gl. 24 kr. Največji znesek 16.158 gl. 7 kr. se je plačal zopet v tržaško bolnišnico. Obema bolnišnicama v Zagrebu se je plačalo 12,449 gl. 64 kr., trem dunajskim bolnišnicam 3261 gl. 6 kr., bolnišnici na Reki 3100 gl. 64 kr., v Brežicah 2742 gl. 60 kr., v Gradci 2701 gl. 57 kr., v Karlovcu 2208 gl. 75 kr., v Celovcu 2000 gl. 32 kr. v Pulji 1833 gl., v Oseku 1818 gl. 68 kr., v Koprivnici 1457 gl. 25 kr., v Pakracu 1296 gl. 75 kr., v Gel j i 993 gl. 42 kr., trem bolnišnicam v Budapešti 876 gl. 57 kr. dvema v Gorici 680 gl. 4 kr., v Volšpergu 570 gl. 74 kr. itd., vsega vkupe za 85 014 oskrbnih dni. (Kranjski deželni zbor.) Iz poročila o tretji seji deželnega zbora dne 15. t. m. je po pomoti izostalo, da je zbor vsprejel predlog finančnega odseka: Da se paznikom tukajšnje deželne prisilne delavnice zboljša plača in s tem trajno naklonijo zavodu; zato naj deželni zbor pooblasti deželni odbor, da sme stalno podeliti sedanjim v prisilni delavnici službujočim paznikom pet pazniških služb I. vrste z letno plačo po 360 gld. in aktivitetno doklado po 48 gld. in 6 pazniških služb po 300 gld. in aktivitetno doklado po 36 gld. z ozirom na njihovo vrednost in sposobnost. (Štajerski deželni zbor) je imel včeraj peto sejo ter rešil nekaj občinskih stvari glede deželne priklade. V posebni odsek dvanajsterih članov v posvetovanje o deželni zavarovalnici proti ognju so bili izvoljeni: Posch, Fürst, Endres, Reicher, Kienzl (načelnik), Heilsberg (namestnik), Mosdorfer in Srnec (zapisnikarja), Sutter, Koller, Pscheiden in Gudenus. V odsek v posvetovanje glede trtne uši so izvoljeni: Franc Attems (načelnik), Moscon, Kotzbeck, Pfrimer, Radaj (namestnik), Jurtela (zapisnikar) in Regele. Prihodnja seja je v ponedeljek. (Ljudske šole na Štajerskem.) Koncem šolskega leta 1887/88 je bilo na Štajerskem: 790 javnih šol, 23 ekspozitur, 4 ekskurendo postaje, 23 zasebnih šol s pravico javnosti, 26 zasebnih šol brez pravice javnosti, torej vkupe 866. Med temi javnimi šolami ste dve meščanski deški in štiri meščanske dekliške šole. Enorazreduic je 298, dvorazreduic 200, troraz-rednic 141, štirirazrednic 85, petrazreduic 6, šest-razrednic 6. Dalje so tri državne vadnice na učiteljskih pripravnicah v Gradci in Mariboru in na ženski pripravnici v Gradci. Glede učnega jezika je bilo: 546 nemških, 176 slovenskih, 68 slovenskih in nemških. (G. prof. MUllner) je danes odložil odborništvo muzejskega društva. (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji:) C. g. Josip Belar, farni upravitelj na Vrhu, dobil je župnijo Rovte; č. g. Peter Ogrin, farni upravitelj pri sv. Duhu nad Krškim, pa je postal župnik ravno tam. (Volitve v deželni, oziroma mestni zbor tržaški.) Namestništvo je razpisalo volitve, in sicer v četrti skupini na 4. in 5., v tretji skupini na 7. in 8., v drugi skupini na 12., v prvi skupini na 14. dan uovmbra. Vsaka skupina voli dvanajst zastopnikov. V okolici, ki voli šest zastopnikov, vršila se bode volitev dtič 17. novembra. (Hrvatsko-slovenski klnb) isterskega deželnega zbora je izvolil za predsednika dr. Mat. Laginjo, za tajnika Mat. Mandica Klub šteje devet členov. (Vojaške premeinbe.) V c. kr. deželno brainbo so premeščeni: Stotnik J. Pregelj 22. pešpolka k 73. brambovskemu bataljonu v Pazinu; nadporočniki Artur Pasqual i pl. Farrawall 5. lovskega bataljona in Fridolin Kavčič 78. pešpolka k 25 domobranskemu bataljonu v Ljubljani iu Km. Pack fe i fer 98. pešpolka k 24. brambovskemu bataljonu. (Pri c. kr. okrožnem sodišči v Celji) bodo ¿a šesto letošnje porotno zasedanje predsednik dvorni svetovalec J. Heiuricher, namestniki deželnega sodišča svetovalci Peter Levičnik, L. Uattek in Jos. Reitter. („Slovenski Pravnik") ima v 10. št. nastopno vsebino: 1. Prof. Vojuovié: Nova teorija o temelji zaščite posestne. 2. —L: O notarjih ali beležuikih. 3. Dr. Fr. Zupanec: 11 sodno-zdravniško prakse. 4. Iz pravosodne prakse. 5. T.: O besedi „ugovor", (j. IL redna glavna skupščina društva „Pravnika". 7. Književna poročila. 8. Drobne vesti. \aro enkrat Najvišjega potrjenja. — Minister Lahov»ry ne je danes pri raznih dostojanstvenikih poslovil, potem pa je zjutraj odpotoval v Bukarešt. Gradec. 18. oktobra. Vesli o pariškem sestanku princa Ferdinanda, Koburskega. /. grofom tlartenau-om (Latenbeiv.anoin) so i:(»osnovane. ker grof llaitenau zadnji čas s|iloli ni zapustil (iradea. Lisabon. 18. oktobra. Kralj umira : pričakuje se njegova smrt vsako uro. ]>!! j'ïïifwïuï bom. i l'elogialiuiio poročilo.) 19. oktobra. vjji ' ' i . i j, . | ' ■ i \>yi ' . t " /(i .t ' Srebrna ., h% ., 100 ,. „ 16 % ')% avstt zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . \kcijo av.-tr -i>:;i isko banki' Kreditno akcij t . . . . London . . . ... . . Srebro ........ Krancoski napoleond. . . ('asirski cekini Nemške marke ... . . 84 gl. 95 kr. pravi, Zahvala. V- ili p. . p! ii .¡.»j::ik IU li:11 ' jll-iU tožencem pri s1 nosti m čestiteljem, j 938.400-25 Kezerva premij in škod.....» 5,314.58921 O .vrsko-francoska zavarovalna delniška družba prevzema zavarovanja po najnižjih premijah in ugodnimi pogoji: 1. zojur ikodc vsled požara, 3trele in razatrelbe; 2. zoper sluiajno poškodovanje zrcalnih plošč; 3. zoper škodo po toči; 4. na valore, t. j. pošiljatve raznih vrednostnih papirjev in gotovine po pošli, na vodi in suhem ; ■ i na življenje človeško, glavnice, rente, mirovljine iu delščiue; 6. zoper telesne nezgode vseh naiinov. Cas S t a n j ç nnnrnvnnin i zniko"lora i , opazovanja v ,nm 1M) toljij„ « t •S S - Veter Vreme J2 S OM - Družba je leta 1888 prejela premij: za zavarovanja proti ognju .... proti toči .... prevažanj .... » zoper nezgode . . . » > na življenje . . . Skupaj Za škode jc stanka gld. 5,710.427-06 747.489-56 1,266.631-05 53516-86 1.123.100-59 . gld. 8,901.16512 Franco-Hongroise « v dôbi svojega ob- 18 d c/. 7. u. zjut.j 731 3 i 7-4 I si. svzk. ! 2. u. pop. 728 5 9 2 ! si. vzh. 9. u. zveč ! 728 5 ; 7 4 | „ | Srednja temperatura S 10 za 3 0" pod nonnalom 16-80 i dež gold. 3 7,-362. S S 3' 69 izplačala. Družba je po celi monarhiji zastopana. Za Kranjsko v Ljubljani na Marijinem trgu štev. 1, kjer se rado- voljno dajejo pojasnila, načrti in tarifi. (1) Najboljše piayu t I prodaja po tovarniških cenah f i /aio.;a tovarno t I Sicge \ - v Brnu. Za eno elegantno [jesensko ali zimsko moško opravo j zadostuje I kupon 310 m dolg, to je 4 dunajske vatle. 1 kupon stane gld. 4'80 od navadne gld 7-75 od fine irld 10'50 od nailinfjp I gld. 12'40 od izborno fine i Dalje se morejo v največji ! izbiri dobiti: s svilo pri-tkano j sukno, blagu zsv gornje suk- ] nje. palmerstoii in ijo.v za j zimske suknje, surovo sukno i za lovce in gospodarje, pe-ruvienne in tosklng za salonske opravo, sukno za | žensko obleko itd., itd. Za dobro blago in i točno dopošiljatev se jamči. Vzorci zastonj in franho. (15-11)1 lepu in bogato s pravim zlatom pozlačene s kainuom iu liroz istegii [io najnižjih cenah in v velikem izboru priporoča Andr. Druškovič, trgovec z železniiio v Ljubljani, Mestni trg st. 10. M? Na željo pošljejo se ilustrovani ceniki. (4~u Telegrami, Dunaj, 11». oktobra. „N. Fr. P." da se bode načeloma sklenjena prememba imenovanja Vojne v cesarsko in kraljevo še le natančneje določila in da bo treba na- izdeiovalec obleke za gospode, Šelenburgove ulice Ljubljana Šelenburgove ulice (nasproti čitalnici) se priporoča slavnemu občinstvu z mesta in dežele v izdelovanje obleke ¡to najnovejšem kroju po mogoče nizkih cenah; istotako svojo bogato zalogo raznovrstnega domačega in inozemskega blaga. Posebno se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje tnlarjev in nxne ol>lolie. Vzorei so franho na razpolago. "Tpgi (20) do Lekarna Trnkčczy, zraven rotovža v Ljubljani na voliltom McKtnom trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi no prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenlh domačih zdravilih. Lekarn Trnk6czy-jovo tvrdke je pet, in sicer: Na Uu naj i Viktor pl.Trnkoczy, V , llunds-thurrastrasso 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Trn-koczy, III., Radeokyplatz 17. in Julius pl. Trnkdczy, VIII., Josefstiidterstr. 30. V Gradoi (na Štajerskem) Vendelin pl. Trnkoczy. V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczy. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi : Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri fc--^ n m i « -s« boleznih v želodcu in P*»» ifr^ so neprekosljivo sredstvo /iSTBh» «S-3Š '-oper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vraulci, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gold., 5 tucatov samo 8 gl. J)^"" Svnrilo! Opozarjamo, da se tiste istinite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczj-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. Cvet zoper trganje (GicmJ, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat «Sdjuftmnrff 4 gl. 50 kr. Če nI na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. | isii ZBUscni m za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 50 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 50 kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s (5 skatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. 51 Zdravila za živino.^ Šf upa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje t a štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bo-leznij,kašlja, pljučnih in vrathili bo-ieznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z labilnim navodom vred velja le &0 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri prctčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenjl v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiSčanji od sedlu in oprave, pri snšlci itd. s kratka pri vseli vuunjlh boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Svarilo ! Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo iine Trnkoczy in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih so sodnijski postopa. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani /.raven rotovža (54) ¿Gjf in sc vsak dan s pošlo razpošiljajo. TsJSt Za manufakturne trgovce in zasebnike. Izvrstne češke tkanine znane tvrdke Vilj. Marki, Wamberg (Češko). Struksi bombažno blago) za moške obleke, najlepši obrazci. Barhant, v vseh barvah, dobre vrste. Kanafasse (posteljno blago), razne vrste, najle ši uzorci, dobre vrste. Oksford za srajce in ženska krila, lepi uzorci, dobre vrste. Grlzett za ženske in otroške obleke, izvrstno in trpežno blago. __(10—8) Uzorci gratis in franko. — Pošilja se proti povzetju. kožuhov!iic% H *mmmmmmmmsmaBm Anton Krejči, klobučar in krznar 8 Kongresni trg v Ljubljani Kongresni trg 8 priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu svojo največjo zalogo najfinejših klobukov in čepic za gospode in dečke po izvanredno nizkih cenah. Posebno velika zaloga vsakovrstno (13-7) najfinejši kožuliovinunti i>1hm Zbirka se more v vsaki bukvami, posebno pa pri izdajatelju naročiti. Opazlcu. Pesmi je izdajatelj največ na svojem potovanji po Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem leta 1888 in 1889 nabral. Dosedaj izdani snopiči obsegajo 63 pesmi. Skoraj vsaka pesem ima dva arangementa: a) za spev in b) za glasovir*); oba sta samostalna. Na ta način obsega zbirka že 102 arangementa. Tekst je v celoti priobčen. --(5-3) 7.n glasovir vsaka. Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. j Pečarolca | | FRANA JEUNIKARJA | v Ljubljani, Tržaška cesta št. 29 ! izdeluje mnogovrstne zelene, rujave in bele i W (7-1) katera fino, trpežno in ceno izvrši. '3 druge glinaste izdelke po najnižjih cenah. 50% prihranitev goriva (juničeno). Izključno c. kr. privilegovane lončene peči z združeno zračno kurjavo patent Lerch & Neidl, elegantne in po ceni, kakor vse vrste peči s slepicami, od najpriprostejših do najelegantnejših, priporoča najstarša in največja tovarna za peči in lončene izdelke na Kranjskem JL^rgmpt S&rolae v Ljubljani. (41-38> Nič več mokre noge ali trdo usnje! I. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima izkUučno pravico v Avstro-Ogerski za izdelovanje c. krn. priv. uepremočljive f hranilne masti za usnje S katere vspehi so potrjeni s stotinami spričeval. Cone: cela škatija 1 gld., 1 „ skalijo 50 kt\, škatljo 25 kr., ',„ škatlje 12', kr. Za likanjo usnja priporoča ravnokar patontovano hranilne tinkture za m i ne lak za usnje ali momontni lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero jo preskusilo o. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v e. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 8: 20 kr. Bazprodajaloem rabat. Dobiva se v vseli večjih krajih monarhije v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Svarimo jired ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodaja nje, kjer se ni založb. (30—23) C K2STO ir pošilja proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkih cenah, in sicer: le i*o kakovosti: 310 in. blaga za opravo gld. 4'SO 3' 10.......boljšega „ (i-SO 310 „ „ ,. linega r 10*50 310 „ „ „ najtinejsega „ 16-50 2 10 „ „ za suknje „ 5*60 210 „ ., „ tinega „ 12-16 tovarniška zaloga sukna E. Flusser y ISi-im, (20—7) Dominikanski trg 8. Obrazci gratis in franko. Neugajajoče vzamem nazaj. X X K X X X X X X M X X X X Brata Ebei% * izdelovalca oljnatih barv. flrnežev, Inkov in napisov. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. H X.jimV>]js«ii3t, || za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja Uši št. 4, ^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno tino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiiohsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži naifineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. (16) Odliko na zohtovcn.je. n x K X MSMmim mMHM 1hoooooooooooooooo^ mm^mrn t «Kavarna,Austria' (Cafe !S¡\i iS 71% PÜ ¿■iS Ü m Vt/l ■¿»5J m pi ü ¿.VI ¿'■i! /i\ i'/. as m /i£l m ndr. Druškovi« trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoma po zelo nizki ceni okove zu okna in vrata, štorje za štokadoranje, samokolnice, fraverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ce-ment, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lopo in mo