THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Orsraii of four Slovenian organizations.) F= NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV .(No.) 49. CHICAGO, ILL., TOREK, 13. MARCA — TUESDAY, MARCH 13, 1928. LESNIK XXXV3L Senatorji zagovarjajo premog. unijo.-Plaz porušil 16 hiš. IZPOVED ŽENE PREMOGARJA, MATERE OSMIH OTROK. — KER JE GOVORILA S SENATORJI, JE BIL MOŽ ODPUŠČEN OD DELA. — SENATOR GOODING ZAGOVARJA SVOBODO GOVORA. Washington, D. C. — V soboto zvečer je bila zaslišana kot priča na senatorski konferenci, na kateri se bavijo o razmerah na polju mehkega premoga, žena premogarja, mati osmih otrok, katerih oče je zaslužil le po $-1.08 na dan. ]Mrs. Kva Barr, tako se piše, je imela v naročju malega otro-( ička in povedala, da ko so bili senatorji, člani preiskovalno komisije v Pricedale, Pa., so se oglasili tudi pri njej. Povedala jim je, da mož zasluži le $1.08 na dan, kar pri osmih otrokih, najstarejši 1(5 let in najmlajši devet mesecev, komaj zadostuje za najbolj pri-prosto hrano ,torej za obleko ne ostane nič. V kompanijski trgovini je prosila, naj ji dajo čevlje za osemletno hčerko, ki je bila meseca februarja bosa. a so ji tam rekli, če ji bodo dali čevlje za otroka, ne bo dobila življenskih potrebščin. To je bilo 25. februarja, ko so člani senatnega meddržavnega trgovskega pododseka, obiskali tudi zgoraj omenjeno žensko in na svoje oči videli veliko revščino, kajti otroci so bili zaviti v cunje in bosi. Moramo si misliti, kako šele je po barakah, kjer prebivajo premogarji z družinami, ki so na stavki. Izpoved Mrs. Barr pa ni ostala brez posledic. Kompanijski špijoni so javili svojim višjim in štiri ure zatem. ko so senatorji odšli, je bil že Mr. Barr odpuščen od dela. Vendar, tako je izpovedal potem Barr, so mu dovolili, tla lahko še toliko časa dela. da bo dobil drugo stanovanje, ker živi v kompanijski hiši. B. L. Wildermuth iz Colum-j bus, O., generalni manager pri Lorain Coal and Dock kompa-niji v West Virginiji je izpovedal, da ne le operatorji ne pu-' stijo, da bi prišli unijski orga-j nizatorji v Logan county, temveč neunijski delavci sami jih j nočejo in se ne pustijo organi-: zirati. Rekel je, če pridejo, jih bodo napodili. Nato pa je se-' nator Gooding rekel, da je to največja krivica zoper svobodo govora. Senator je rekel,1 da je nemogoče", da bi bila res-j niča, da bi delavci organizator-! ja tepli, če bi jih nagov.arjal,J naj se zavedajo suženjstva, ker $4.40, kar neunijski delavci na dan zaslužijo je suženjstvo. Povedal je, da so senatorji dobili na tisoče pisem, iz West Virginije, v katerih opisujejo neznosne tamkajšnje razmere. Ropi in tatvine so na dnevnem redu. Gooding je rekel, ko boste uničili unijo, boste imeli člane od Industrial Workers of the World nad seboj, kaj se pravi s tem boriti, tako je rekel Gooding, je meni znano. Ce boste uničili unijo, bodo razmere tukaj slabše kot so v Rusiji. VELIKA NESREČA Y BRAZILIJI. * Velika plast zemlje se je odtrgala in zasula šestnajst hiš. — Mnogo mrtvih. — Nekateri so od strahu zblazneli. —o— Santos, Brazilija. — V soboto zjutraj je velika plast zemlje in kamenja s hriba Mount Serrat zasula šestnajst hiš, med temi tudi neko bolnišnico. Dve sto oseb je zasutih. V nedeljo so imeli že nad sto trupel zunaj, ker so delavci takoj začeli odstranjevati razvaline in iskati nesrečneže. Nad 2000 ljudi je odkopavalo zemljo in ruševino. Pomoč je prišla tudi iz San Paulo. Najmanj en teden bo vzelo, predno bodo odstranili vse ruševine in natančno ugotovili število žrtev. Več oseb je bilo ranjenih in nekatere so zblaznele. Ves promet po mestu je bil ustavljen vsled nesreče. PISMONOŠE UČIJO HODITI. I I Pismonoše v Norfolk, Va., morajo po ulicah hoditi s težkimi vrečami ravno, kakor bi hodil brez tovora. To pa ni lahko, zato pa se morajo v hoji vežbati. Slika nam predstavlja Dr. William M. Scholia iz Chicage, ki jih podučuje v hoji. NESREČA NA MORJU -TRI OSEBE MRTVE, UMOR ROJAKA V PITTS BURGHU. NESREČA V RUDNIKU. Ogenj v majni zajel sto delavcev in jim zaprl pot do izhodov. — Reševalci so hiteli takoj na mesto nesreče. Mexico City, Mehika. — V La Aurora rudniku v državi Puebla je izbruhnil ogenj, ki je zajel sto rudarjev. Plameni so jim zabranili pot do izhodov. Posebni vlak iz Pachuca je pripeljal na mesto nesreče reševalce z aparati, ki so takoj pričeli z delom. Ni pa tipanja, da bi bil še kateri izmed nesrečnežov pri življenju. NEHVALEŽNA HČI. — Chicago, 111. — Tri letni Kenneth Child, 1638 Arthur Ave., je umrl ko mu je dva dni tekla kfi iz nosa, katero zdravniki niso bili v stanu u-staviti. Mati, ki je radi neubogljivosti natepla svojo hčerko, bo sedela sto dni v ječi. — Plačati bi morala $100, a bo raje sedela. —o— Kansas City, Kans. — Minuli teden je že bilo na kratko poročano, da je šestnajstletna Lorene tožila svojo mater Mrs. Christine Woodside, ker jo je malo našeškala radi neubogljivosti. Mati je bila aretirana! in obsojena radi "hudodelstva", ker je položila roko na svojo neubogljivo hčerko, na $100 globe. Ker pa matere že itak dosti trpijo in izdajo denarja za otroke, predno pridejo do svojega kruha, ji je bilo težko pri srcu, in ni hotela plačati kazni, zato se pa bo morala pokoriti 100 dni v ječi. -o- DVOJE BANČNIH PODJETIJ ZAPRLO VRATA. Jefferson City, Mo. — Lewis County Exchange banka in Lewinston Savings banka sta prenehali s poslovanjem. Ravnatelji imenovanih bančnih podjetij, edimh v Lewiston, Mo., so izročili knjige državnemu finančnemu departments Parnik se je potopil; potniki so se rešili, trije obrežni; stražniki so utonili. — Delo reševalcev je bilo silno otež-' kočeno. Plymouth, Mass. — Parnikj Robert E. Lee je v viharju inj sneženem metežu zadel ob; Mary Ann skalovje in se potopil. Potnike i« moštvo so rešili obrežni stražniki. Pri reševalnem delu so pa prišli trije člani obrežne straže ob življenje. 150 potnikov in moštvo je bilo v soboto pripeljano v tukajšnjo pristanišče, ki so bili: veseli, da so rešili vsaj golo1 življenje. Delo reševalcev je bilo silno težko, radi razburkanega morja. Parnik je bil na potu iz Bostona proti New-yorku, ko se je pripetila nesreča. Velika panika je nastala,! ko je trčil ob skalovje. Potniki so trepetali od strahu in i mraza. Sprva je zgledalo, dat bo vse skupaj požrlo razbur-j kano morje. Prišla pa je po-i moč in po trudapolnem delu so rešili vse, le žal, z izgubo ireh i junaških reševalcev. » Ko se je vrnil z ženo domov je bil napaden od treh moških. — Umrl je kmalu nato v bolnišnici. — Zapušča vdovo in 51etnega otroka. DRZEN ROP. Dvakrat prepodeni banditi so se vrnili in oropali premožno žensko. — Plen vreden $25,000. —o— Chicago, 111. — Mrs. Gertrude Johansen, 850 Sheridan road, Glenroe je naznanila policiji, da so j i tatovi ukrfcdli o-vratnico, vredno $25,000. Izpovedala je, da so bili dvakrat prepodeni, a vendar so se ponovno vrnili in odnesli dragoceno ovratnico. Kako so prišli v hišo je zagonetno, ker imajo pri hiši dobrega policijskega psa. Ko je bila izvršena tatvina, sta bila doma tudi dva služabnika in trije otroci. Tatovi so bili o vsem dobro poučeni in so natanko vedeli, kje je ovratnica, katero je šele pred kratkim Mrš. Johansen prinesla iz banke, kjer je imela shranjeno. Drugrih stvari se tatovi niso dotaknili. Pittsburgh, Pa. — V nedeljo 4. marca zjutraj ob 1.30 se je raznesla vest po tukajšnji naselbini o umoru obČeznanega rojaka John Špehar-ja. S svojo ženo se je pripeljal domov na 4520 Stanton ave., ko sta končala svoje delo v salonu na Butler cesti. Ko je pred garažo stopil Špehar iz avtomobila, da bi odprl vrata garaže so trije moški planili na njega in ga s kolom pobili na tla, eden ga pa je ustrelil v prsa. Nato so pahnili prestrašeno ženo iz avtomobila in jo tiščali za vrat. da ne bi vpila ter pobegnili s Špehar j evem avtomobilom. Sosed. John Katusin, je slišal stokanje in prihitel na lice mesta. Ni izgubljal časa, naložil je takoj umirajočega rojaka na drugo mašino, ki je bila v Špe-harjevi garaži in ga zapeljal v St. Margaret bolnišnico, kjer je dve uri zatem, previden sv. zakramenti izdihnil. Pogreb se je vršil 8. marca na St. Mary's pokopališče v Sharpsburg, Pa. Žena, kakor tudi Špehar, ki je bil, ko so ga pripeljali v bolnišnico, še nekaj Časa pri zavesti, nista mogla dati nobenega pojasnila oblastjm, po katerih bi lahko sledili storilcem. Domnev^ se, da so ga napadalci hoteli oropati sku-pička. ki ga je Špehar napravil v soboto zvečer v salonu. Pa tudi, da je lahko mogoče, da je prišel navskriž z bootleg-gerji. Napadalci so takoj- pobegnili, ko je žrtev padla po tleh in niso preiskali njegovih žepov, zato pa je cela stvar še bolj zagonetna. John Špehar je bil star 35 let. V svojo novo rezidenco, ki je stala $30,000, sta se šele pred kratkim nastanila. Pokojni je bil rojen v vasi Vučakov-ce, žup. Vinica, Belokranjsko. V Ameriko je prišel leta 1912. Poročil se je leta 1919. Tukaj zapušča poleg soproge in petletne hčerke brata in nečaka, v starem kraju pa starše, brata in sestro. KRIŽEM SVETA. — Philadelphia, Pa. — Pismo, katero je pisal William Penn Robertu Spencerju leta 168:1, je bilo prodano na javni dražbi za $11,000. — Salt Lake City, Utah —-Martin Van Buren Reeves, star 103 let in njegova žena Elizabeta 95, sta šele sedaj prišla do spoznanja, da nista eden za drugega, te dni sta se ločila. V zakon sta stopiiaj pred osmimi leti. — Rock ford, 111. — Mrs. in J Mr. David Sharp, oba stara po: 36 let iz Beloit, Wis., poročena j šele dva tedna, sta bila na me-j stu mrtva, ko je v njujin avto-j mobil zadel vlak. Nesreča se. je pripetila v bližini doma Sharpovega očeta. — Marble Rock, Ta. — Vlak| je zadel v bus na križišču v tu-, kajšnji bližini, v katerem so se! vozili otroci v šolo. Dva dečka sta bila na mestu ubita, devet je bilo težko in šest lahko ra-I njenih. Med ranjenci je tudi šofer busa. — Riga, Latvia. — Pet nezadovoljnih delavcev v Rusiji je bilo obdolženih, da so pod-j taknili ogenj v neki tovarni za papir, zakar so bili v Moskvi od vojaškega tribunala obsoje-' ni na smrt in takoj ustreljeni, j — Moskva, Rusija. — Na svetu je petnajst mednarodnih letalskih postajališč; sedem jih je v Zed. drž. Člani ruske i znanstvene akademije priporu-! čajo, naj bi se tudi v Ljenin-gradu postavilo tako postaj:J- -o- SMRTNA KOSA. Chicago, 111. — V nedeljo ob 10:20 zvečer je preminul rojak Michael Staniša, eden izmed pijonirjev slov. chicaške naselbine. Umrl je v starosti 65 let. V Ameriki je bival o-krog 38 let. Bil je član večih slov. katol. društev in vedno dober in zvest faran župnije sv. Štefana. Doma je bil rodom iz Regrče vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. Bil je samec. V Lyons, 111. ima sestro! Frančiško (omoženo) ŠenicoJ na katere domu je ležal bolan zadnjih par tednov in na njenem domu tudi umrl. V Mil-j vaukee, Wis. zapušča brata Martina, v starem kraju pa tri brate. Pokojni je bil zvest naročnik in delničar našega tiskovnega podjetja in kot takega priporočamo vsem v blag Iz Jugoslavije* DR. KOROŠEC JE PREVZEL POSLE MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE. — DO VLADNE KRIZE JE PRI-ŠLO PO NEPOTREBNEM.—DRUGE ZANIMIVE VESTI spomin in molitev. Na mrtvaškem odru bo ležal pri svoji sestri v Lyons, 111. Pogreb, katerega ima v oskrbi pogrebnik Mr. Frank Palacz s 1916 W. 22nd St. se bo vršil v sredo 14. marca dopoMne iz cerkve sv. Štefana. Vsem sorodnikom naše iskreno sožalje! t -o-- DR2AVLJANI POZOR! I | Danes v torek dne 13. mar-! ca je registracijski dan vseh , volilcev. Vsi volilci se morajo ( registrirati v svojih precinktih , (volivnih okrožjih), če hočejo, da bodo mogli voliti 10. aprila, ko se bodo vršile primarne volitve. Ne pozabite tega in pojdite gotovo danes, da so registrirate.' Uradi za registriranje bodo odprti od 8. ure zjutraj pa do 9. Ure zvečer. Torej časa za vsakega dovolj. Jugoslavija v lepem razvoju. Jugoslavija, katero je našla vladna kriza v najlepšem raz voju, ima novo vlado, v kateri je dr. Korošec minister za notranje zadeve. To je za Slovence in za celo državo takt takega pomena, da spričo njega zaenkrat izginejo vsi drugi momenti. Sedanja kriza je bila izzvana čisto po nepotrebnem. Njen izvor je bil v n žaljen ost i šefa samostojnih demokratov, ki se ne more sprijazniti z mislijo, da je politično mrtev. Poizkusil je izrabiti trenja med radikalno in demokratsko stranko, da postane zopet deležen oblasti. Da pritisne na g. Davidovi-ča, je napravil zavezo s St.i"-panom Radičem, s katerim vprizorila glumo "združene demokracije", v kateri ne ! i smelo manjkati nobenega "sv obodoljubnega" človeka. — T;, gluma, ki nas je vrgla v krizi in ustavila v naj resnejšem času za dva tedna vsako parla mentarno delo. je sedaj doigrn na. C«. Davidovič in njegov; stranka sta napravila križ če;-gospoda Pribičeviča uvidevši. da ne gre vreči državo v najlepšem razvoju k notranji h; zunanji konsolidaciji zopet v kaos samo zato. da bi se zadovoljile bolestne ambicije in re-sentiment i gospoda Svetozarja Pribičeviča ter želja gospoda Radiča po "gospodarskih" ^e-sorih. Čez farso "združene demokracije" je padel zastor in po nepotrebnem prek inj en i kurs srečno započete nolitik-g. Vukičeviča se nadaljuje. Polom obeh Šefov "seljačke demokracije" pa je koalicijo med radikali, demokrati ter SLS le utrdil in ju kot resna politika gotovo za vedno onemogočil. To je dobra stran te krize. Trenja med obema največjima srbskima strankama, ki so bila vzrok vednih večjih ali manjših pretresljajev v vladni koaliciji, je premostila oseba dr. Korošca. Ko se je že zdelo, da iz krize ni nobenega izhoda, se je misel, naj se vlada ojači z načelnikom ST^S, izkazala kot rešilna. Splošno spoštovanje in zaupanje, ki ga u-živa politični voditelj slovenskega naroda, tako med radikali kakor demokrati, mu je poverilo vlogo srečnega posredovalca, ki bo na svojem novem mestu mogel izrabiti vse svoje velike umske in moralne zmožnosti, da pomaga združiti vse pozitivne sile v državi za ustvarjajoče delo. izravnati strankarske napetosti in utrjevati sedanji kurs v smeri poštene uprave, spoštovanja zakonov in mirnega razvoja k gospodarski konsolidaciji. -o- Požar v rudniškem smrekovem nasadu. V soboto popoldne 18. febr. je zlobna roka zanetila v rudniškem smrekovem nasadu na Podmeji pri Trbovljah požar, ki bi lahko uničil vse obširne bogate nasade, ako bi z vso naglico in požrtvovalnostjo ne udušila ognja g. višji gozdar Arhar in g. Mauser,- rudniški poduradnik v družbi še nekaj drugih vaščanov. Smrtna kosa. V starosti let je umrl pleskar v delavnici državnih železnic v Ljubljani Ivan Lorbek. -o- Umrl je na Krki g. Janez Zupane, bivši večletni župan občine Krka. Blagopokojnik. ki je dosegel lepo starost 7h'"jarja ponesrečil 2«i letni hlapec Bernard Koren. Z vinogradniškim kol jem težko obloženi voz se je prevrnil nanj in hlapec je bil pri priči mrtev. Pokojni je bil doma iz Loke pri Zidanem mostu. -o- Poroka. V Crensoveih se je poročil v sredo l-"). februarja g. Anton Stanko, tajnik Hranilnice in posojilnice, z gdčno Kristino Haklin. -n- Zobobol povzročil smrt. V vasi Gabravcu pri Mo starju so kmeta Luko Božiča te dni zelo boleli zobje. Ker kmet ni mogel dalje prenašati bolečine, se je odločil, da iz dere zob. Ker v vasi ni bilo nobenega zobozdravnika, se je odločil za to operacijo sam. kar mu je sicer uspelo, toda pri tem si je odtrgal tudi košček mesa. Toda krvaveča rana se je vnela in kmalu je zatekla glava. Luka P>ožič je 2 I ur nato umrl. Širite amer. slovencai DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poalnžire naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ........................$ 9.35 1.000 Din ...................... 18.40 2.500 Din ..................... 45.75 5.000 Din ....................... 91.00 10.000 Din ....................... 181.00 100 Lir ............................$ 5.00 200 Lir ........................... 11.50 500 Lir ............................ 27.75 1000 Lir ........................... 54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču« nana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajna so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvrSujejo po posti ali pa brzojavno. ■ IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČESARK, 1455 W. 42nd ST., NEW YORK. N. Y, Strta t AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 13. marca 1928. &lfiGRIK£HSKI SUOVENEC Pjrrf in ujiUrtjii slovenski list S Amtrikftj Ustanovi«! leta 1901. Ixhaja rnk du raxan wsdelj, po-Ndeljkor ja dnem po pm mikih. Izdaja in tiska: ffDlNOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: lf49 JV. 22nd St., Chicago, lit Telefon: CANAL Q098 Naročalo« Za celo leto -15.00 Za pol leta __2.50 Za Chicago, JCanadai ia Evropo: Za celo leto <6.00 Za pol leta__3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper jn America. Established 1S91. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year ___ For half a year _$5.00 _2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__J$6.00 For half a year____3.00 POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, jio kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker fr tem veliko pomagate listu. »— i 1 * ' "* DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured BiStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov •redništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office st Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Rek za dohodninske prijave zapade 15. marca. Kdo mora vložiti prijavo oziroma plačati dohodninski davek? Davčni zakon (Revenue Act) od 1. 1926 predpisuje, da treba prijaviti letni dohodek najkasneje do 15. marca naslednjega leta. 15. marca tega leta torej zapade rok za prijavo dohodka 1. 1927. Kdor ne prijavi pravočasno, zapade globi. Prijave ireba vročiti ali poslati po pošti davkarju (collector) onega okraja, kjer davkoplačevalec stanuje oziroma dela. Kdo mora prijaviti svoj dohodek? Sledeče osebe morajo vložiti zapriseženo prijavo svojega dohodka (income tax return) : 1. Vsi samci, ki so tekom 1. 1927 zaslužili $1500 ali več čistega dohodka. Poročene osebe, ki ne stanujejo skupaj z možem oziroma ženo, se smatrajo kot samci oziroma samke. 2. Vse poročene osebe, stanujoče skupaj z ženo oziroma možem, kakor tudi poglavarji družin (na pr. vdovec, ki živi z otroci, sin s postarno materjo, brat z mlajšimi nepreskrbljenimi brati ali sestrami itd.), ako so zaslužili $3500 ali več čistega dohodka. 3. Vsakdo, ki je zaslužil $5000 ali več surovega dohodka. ne glede na znesek čistega dohodka. (Čisti dohodek je surovi dohodek razen nekaterih odbitkov, kot so upravni stroški, slabi dolgovi, dobrodelni darovi itd. Pri človeku, ki živi od plače ali mezde, je surovi in čisti dohodek navadno ista stvar). Mož in žena, ki sta skupaj zaslužila $3500 ali več, smeta prijaviti skupaj ali vsak posebej. Za prijavo dohodka služijo posebne tiskovine. Za dohodke pod $5000 služijo tiskovine Form 1040A. Treba zapomniti si. da vse zgoraj imenovane osebe morajo prijaviti svoj dohodek, tudi če nimajo plačati nikakega davka. Koliko davka treba vplačati? Znesek dolžnega davka se izračuna na sledeči način. Od t istega dohodka se odštejejo spodaj navedeni osebni davki o-ziroma odbitki za odvisne osebe. Od ostanka treba plačati dohodninski davek, namreč en in pol odsto za prvih $4000, 3 odsto za nadaljnih $4000 in 5'i za ostanek dohodka. Za dohodke čez $10,000 treba še plačati dodaten davek (surtax). Ta znaša največ 20 od sto na dohodke čez $100.000. Osebni odbitki in odbitki za odvisne osebe. Davkoplačevalec sme od svojega čistega dohodka odšteti takozvane osebne odbitke (personal exemption) in odbitke za 'isne osebe (credits for dependents). Osebni odbitek znaša: za samce oziroma poročene osebe, ki ne živijo skupaj z ženo ali možem, $1500; poročene osebe, živeče skupno z ženo oziroma možem, in družinski poglavarji pa naj odbijejo $3500. Davkoplačevalec ima nadalje pravico odbiti po $400 za vsako osebo (razun lastne žene), ki je odvisna od njevovega vzdrževanja, ako taka odvisna oseba nima še 18 let oziroma Jiko je fizično nezmožna vzdrževati samo sebe. Popolnoma vseeno je, kje take osebe živijo. Vsi inozemci, ki stalno živijo v Združenih Državah, se smatrajo kot nastanjenci (residents) in so vpravičeni do istih odbitkov kakor ameriški državljani. Tudi kadar tak inoze-mec se povrača domov, on je še vedno vpravičen do istih privilegijev. Le za inozemce, ki se nahajajo tukaj samo začasno, veljajo posebne odredbe. inozemec, ki ima ženo ali družino v starem kraju, se sma-*a kot samec. Pač pa je vpravičen odbiti po $400 za otroke in odvisne osebe, stanujoče v starem kraju. Darovi za dobrodelne svrhe in plačani davki se smejo odbiti od surovega dohodka. ti Nekoliko primerov. A. je samec in je zaslužil v 1. 1927 $2000. Osebni odbitek znaša $1500. Preostaje torej $500. En in pol odsto od 500 je S7.50. To je dohodninski davek, ki mora plačati. B. ima ženo in dva otroka v starem kraju. Zaslužil je $2000. Naj odbije $1500 za se in $800 za oba otroka. Ne preostane torej ničesar, za kar bi moral davek plačati. Pač pa mora prijaviti svoj dohodek. C. živi skupaj z ženo in enim otrokom. Zaslužil je $3000. Vpravičen je do odbitka $3500 za-se in $400 za otroka. Nima ni plačati davka, niti mu ni treba prijaviti dohodka, ker ni zaslužil $3500. GLAS OD SV. JANEZA V DETROITU. Detroit, Mich. Ampak brez vse šale! Nove slovenske plošče so pa res nekaj lepega. Veliko smo brali o njih in jih težko pričakovali, toda ko so končno prišle, je bilo vse naše pričakovanje preseženo. Da, to je nekaj za nas! Ko smo jih preizkusili vse po vrsti, smo vzkliknili kakor Gorenjcev Tone v Kropi: "Boy, that was good" in smo spet od kraja začeli. Pa bomo še in še, če Bog da. Nesrečen položaj stavku j o-čih premogarjev gre tudi nam do srca. Naš cerkveni odbor je sklenil pred kratkim darovati za polajšanje njihove bede iz cerkvene blagajne 50 dolarjev. Ni bila prav posebno lahka ta odločitev. Saj je naša cerkvica siromašna če je le katera cerkev v Ameriki siromašna. Toda naš cerkveni odbor je pravilno razumel položaj : uboge podpirati je prav tako dobro delo, kakor darovati za cerkev. V posebnem slučaju celo boljše. In stavkujoči rudarji so gotovo zares ubogi in vse pomoči vredni. Štrajk ni vedno obsodbe vreden. Je orožje, s katerim se ne gre igrati. Toda čc nobena druga pot ne preostaja, si stiskani delavec na noben način ne more drugače pomagati, kaj hoče drugega, nego seči po orožju štrajka? Pri tem zasluži sočutje in podporo vseh poštenih ljudi. O tem je govorila pri nas tudi pridiga zadnjo nedeljo. In uspeh je bil. da se tudi med farani zbira od osebe do osebe za premogarje. Naše žene so se pa vrgle na kolektanje obleke, ki se bo poslala po zgledu drugih naselbin stavkarjem. Kdor količkaj more, naj hitro prispeva ali v denarju ali blagu. Pomoč je nujna, naj vsak pohiti! Nedelja, 18. marca se s hitrimi koraki bliža. Takrat so prične sv. misijon na 800 Crossley. Tu objavljamo program govorov, da bo lahko vsak vedel, o čem se bo govorilo : Nedelja 18. ob 7:30 zvečer: "Vera je strup". Poned. 19. ob 7:30 zvečer: "Bog je samo strah." Torek 20. ob 7:30 zvečer: "Znanost pobija vero." Sreda 21. ob 7:30 zvečer: "Božje zapovedi so zastarele. Kaj pride mesto njih?" Četrtek 22. ob 7:30: "Obtožba ali samoobtožba?" Petek 23. ob 7:30: "Petletni zakon na poskušnjo." Sobota 24. ob 7:30: "Oče naš, kateri si v nebesih." Nedelja 25. ob 8 zjutraj: "Neznani Bog." Nedelja 25. ob 7:30 zvečer: "Pojdimo za nebeško procesijo!" S tem naj bodo še enkrat vsi, ki se jih tiče, na ta naš misijon opozorjeni in prav lepo povabljeni. Rev. Bernard Ambrožič. -o- KAKO JE V WEST FRANKFORT? West Frankfort, 111. Nas Slovencev je tukaj v West Frankfortu precej. Nekateri smo naročeni na vaš cenjeni list "Amerikanski Slovenec". Mnogo jih seveda pa noče nič slišati o kakih božjih rečeh. Srce me boli, ko berem v Slovencu, da po tolikih naselbinah te naše nove domovine imajo Slovenci svojega slovenskega gospoda, cerkev in dvorane in šole pri nas pa nič. Res lahko se ponašajo s tem. Ali tukaj naši ljudje ne verujejo nič, nam kateri hodimo v cerkev se posmehujejo. Pač "naprednja-ki". Tu imamo novo cerkev. Naš duhovnik je rodom Nemec, rojen v Ameriki. Župnija je mešana. Spada v njo dosti Ircev, Angležev, Nemcev, Poljakov in par nas Slovencev. Te dni je zadela smrtna nesreča nekega Slovaka grko-katolika. Pobilo ga je v rudniku štev. 8. od Old Ben Coal Co. V šestih urah je preminul vsled hudih notranjih poškodb. Tako, nesreča nikdar ne počiva. Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Naročnica. -o- SMRTNA KOSA. Chicago, III. V petek večer je preminula Mrs. John Oman, z 2324 So. 59th Ave., Cicero, 111. Bolana je bila le par tednov. Pred dobrimi desetimi dnevi je morala po zdravnikovem nasvetu v bolnišnico sv. Ane, kjer je morala na operacijo radi raka na jetrih, toda vsaka zdravniška pomoč se je izkazala kot neuspešna. V Ameriki je bivala več let in bila žena zelo blagega in tihega značaja. V prijaznem Ciceru sta si s skrbnim soprogom Mr. John Omanom kupila krasen dom pred par leti. Po vojni sta vzela iz stare domovine k 'sebi sina in hčer- ko. Sin je doma pri očetu, hčer pa je vstopila lansko leto v red šolskih sester sv. Frančiška in se nahaja v novicijatu v Steel-ton, Pa. Mrs. Oman (roj. Križaj), je bila rojena leta 1883. v Naklem pri Kranju na Gorenjskem. Kot blago ženo in mater jo bodo chikaški Slovenci zelo pogrešali. Potrtemu soprogu, sinu in hčerki izrekamo globoko sožalje ob tej bridki preizkušnji. Pogreb, ki se bo vršil danes, v torek 13. marca dopoldne iz slov. cerkve sv. Štefana, ima v oskrbi pogrebnik Mr. Frank Palacz, 1916 W. 22nd Street. -o- VSAK SLOVENEC V SLOV. DRUŠTVO — VSAK SLOVENEC ČITAJ IN NAROČAJ "AMER. SLOVENCA"! Pueblo, Colo. Delavske razmere so tukai v Pueblo prav na slabem stališču. Dela se komaj za silo, plače pa nizke. Zato se ne splača opisavati take razmere. Slovenci imamo tukaj *več slovenskih društev in vse prav lepo napredujejo v vseh ozi-rih. Le tako naprej vse za vero. dom in narod! Vsak Slovenec če zdrav in da dela. si že lahko toliko pritrga, da ima za društva. Zatorej rojaki, kjerkoli naletimo na take, ki šo niso pri naših slovenskih društvih. spomnimo jih na to. Danes bi ne smelo biti nobenega Slovenca, ki bi ne bil v slovenskem društvu in da bi ne imel slovenskega časopisa. Svetovati bi bilo dekletom, da ko pride dan, ko jo pride snubec za roko vprašat, da ga vpraša dekle, če je član slovenskega društva. Kajti s tem se boš tudi samo sebe protežirala in zavarovala za slučaj, da pride bolezen ali neizprosna smrt. Tudi starši opominjajte svoje otroke in glejte, da bodo vam sledili v slovenska društva. Pomislimo, koliko so naše jednote in organizacije izplačale že enih podpor slovenskim vdovam ali vdovcem ter ostalim dedičem, kakor je že slučaj. To gre že v milijone in milijone dolarjev. Premisli Slo-j venec in Slovenka, če ni tudi ' tvoja dolžnost, da si v slovenskem društvu? Ti pa. nam preljubi Amer. Slovenec, hodi med nas, dona-šaj nam novice in dobro hrano v obliki dobrega čtiva. Nobena slovenska hiša bi ne smela biti brez tebe v Združenih državah. Dolžnost nas vseh je podpirati naše slovenske liste, oso-bito naš najstarejši slovenski list Amer. Slovenec. Bodimo dobri Slovenci in podajmo si roke in bodimo eden za vse in vsi za enega, ker le v slogi je Pozdrav! Rozalija Mesojedec. Zaenkrat poglejmo, kaj pravi sodni dvor. Starec, ko ga po o-bičaju vprašajo, kako se piše, odpre oči, zamahne z rokama po zraku, se zajoče in zajeclja : "Lasciate mi morire fuori!" (Pustite me umreti zunaj!) Sodni dvor se umakne v posvetovalnico in, prišedši, nazaj, razglasi, da se obravna odgo-di, dokler bo obtoženec kolikor toliko zmožen odgovarjati. Publiki se odvali kamen od srca in vsak si misli: Saj bo odgovarjal pred večnim Sodnikom ! Onofrio Bisogni je bil že vdovec in oče sedmih otrok, ko je sprejel v svojo odvetniško pisarno krasno Ines Rovetta iz Turina. Vdovec se je v lepo strojepisko, ki je bila 20 let mlajša od njega, vprav noro zaljubil. Aristokrat je bil tako pošten, da jo je tudi poročil. Lahkomišljena Ines pa je toliko trosila za svoje toalete in zabave, da je zapravila svojemu možu vse veliko premoženje. Ko je izginila iz hiše zadnja lira, je "ljubečega soproga" nekega dne brez sledu zapustila. Ubogi mož pa jo je hotel za vsako ceno vrniti in je z denarjem, ki si ga ie preskr-bel, kakor bomo še opisali, najel celo četo detektivov, da jo najdejo. Ko pa to ni nič pomagalo, se je sam odpravil na potovanje po svetu. Končno najde svojo Ines v nekem razkošnem kopališču v Angliji, pade pred njo na kolena in i o roti. naj zopet postane družica njegovega življenja. Ker si je bil preskrbel lepih par sto tisočakov in ker je bil tokratni ljubimec gospe 1-nes že suh, je prošnji obupanega moža ugodila. Brezumni marchese jo je odpeljal nazaj v solčno domovino in jo obsipal z dragocenostmi, da priveze nase njeno nestalno srce. Kako si je brezumni starec preskrbel v to svrho zadostnih sredstev? Postal je zaradi že-1 ne zločinec ! R zvit "The Mexican gang and Mexican Headquarters", je ime brošuri, ki smo jo prejeli na ogled. Posamezen izvod stane 10c. Sto izvodov pa $5.00. Ta brošurica, ki se naroči od "The Sign Press", Union City, New Jersey, je vredna, da bi jo naročil vsak katoličan, ki zna či-tati angleško. Kdor jo želi jo naj naroči direktno od omenjenega tiskovnega podjetja. — Brošurica pove, kako je bilo na 25. jan. v Mexico City aretiranih nad 100 šolskih sester, šolskih otrok in drugih katoličanov, samo zato, ker so se u-deležili sv. maše. Mislite si, šolske sestre in šolske otroke so pometali v prenapolnjene ječe med razbojnike in naju-mazanejše tolovaje, od katerih so morale čiste samostanske duše preslišavati najgrše opazke, kletve itd. Kako dolgo bo še civilizirani svet mirno gledal to divjaško početje v Mehiki ? ! C'alles in z njim ljudje vseh zločinskih kalibrov, od katerih rok kaplja nedolžna kri kristjanov, delajo zunanjemu svetu še celo lepe nedolžne obraze, kot zidarji svobode in demokracije. Doma pa morijo, mečejo v ječe in na vse mogoče načine trpinčijo katoličane samo zato, ker vztrajajo pri svoji veri. V Mehiki je biti danes katoličan največji zločin, radi katerega si lahko obešen. Resnični morilci, od katerih rok kaplja nedolžna kri, pa sedijo celo na vladi. To je Cal-lesova pravica! To je Calleso-va svoboda ! Ask him! — (Prispevek.) — Ti dragi Mimogrede, ali Ti jo ! že kaj znano, kedaj se bo začel '„ | Peter Zgaga štupati z ajdovo moko? — Janez iz N. Y. moc r r BREZUMNI STAREC. Pred sodnike kazenskega sodišča v Milanu so pripeljali starca, sedečega v stolu kakor živ mrlič. Umevno, da je zbudil pri mehkočutnih Italijanih velikansko usmiljenje: "Pov>> retto, poveretto." Bil je to marchese Onofrio Bisogni, bivši bogataš in odvetnik. Kaj neki je ta brezmočrii starec zagrešil? Počakajmo! Nakupoval je na podlagi svojega dosedaj neomadeževant -ga plemiškega imena pohištva za stotisoče lir na menice in ga prodajal za gotov denar pod ceno. samo da zadovolji pohoti svoje Ines. Nato je začel ponarejevati menice in vo-rižiti ter se naposled vrgel na borzne špekulacije. Izrabljal je svoje stare zveze in protek-cije, dokler ni prišel na de-fravdacije in velike goljufije z zavarovalnimi posli. Vse zaradi ljubljene Ines! Končno so prišli ponj karabinerji. Igre je konec. Še v ječi skuša starec Ines privezati na ta način nase, da jo obdolži soudeležen-stva pri svojih goljufijah, da bi delila ječo z njim. Pa zaman. Marchese Bisogni mora izpiti grenki kelih sam, in sicer do dna. Zakaj starec ni ubit samo moralno, njegova Ines ga je upropastila tudi telesno: mož je dobil hrbtenično tabes, posledico spolnega okuženja. Tako se je končala žaloigra ljubezenske norosti starega a-ristokrata. WlwimiiiiHlilllllll!lll!IIIIIIIIllililM^ Selma Lagerlof: DEKLE Z MOCEVJA. (Dalje.) Ko je torej Gudmund pripovedoval o Helgi z Močevja, je videl, da se je mati zamislila. Dolgo je molče sedela in je strmela predse. "Pa mora vendar biti nekaj dobrega v tem dekletu," je rekla nato. "Nikogar ne smemo zavreči, ki je enkrat zašel v nesrečo. Gotovo bi bila hvaležna onemu, ki bi ji sedaj stal ob strani." Gudmund je takoj razumel, kaj je mati mislila. Ker je bila bolna, si ni mogla niče- sar sama pomagati ter je vedno potrebovala nekoga, ki bi ji bil v pomoč. Toda ved-' no je bilo težko dobiti takega, ki bi vztrajal na tem mestu. Mati je precej zahtevala ter jo je bilo težko zadovoljiti, poleg tega imajo mlade dekle rajši delo, pri katerem uživajo več svobode. Brez dvoma se je mati sedaj domislila, da bi lahko Helgo z Močevja vzela v službo, in tudi Gudmundu je bil ta predlog všeč. Helga bi gotovo bila materi zelo udana. In mogoče bi bilo na ta način obema za dolgo pomagano. 'Najtežje bo z otrokom," je rekla mati Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!"'šel hitro skozi vrata. Lonec in ponva. — Zvonko: "Kaj boš ti Volek. ki si plagi-jator. Prepisavati zna vsaka stara k. . .. ali napisati nekaj, kakor znam jaz Von Zvonko, tega vidiš ne more vsak!" — Volek nervozno namrdne: "Kaj ? Ti Zvonko še sploh ne veš kaj si! Ti si počen zvon !" — Prihodnje dejanje o priliki. Po domače izraženo.— Starček je ležal na smrtni postelji. Pri umirajočem je bil samo njegov sin. ki mu ni bilo nič kaj prijetno pri srcu. ker ni bilo nikogar drugega zraven. — Ves nejevoljen je torej vzkliknil: "Oče umirajo, a nobenega hudiča ni blizu!" Misli so svobodne. — Kmet je došel k advokatu, ki pra jo precej trdo odri in mu je rekel: "Kaj bi vi, gospod advokat, storili, če bi vam jaz sedaj rekel, da ste lopov?" — Odvetnik: "Tožil bi vas!" — Kmet: "Pa če bi si jaz to samo mislil?" — Odvetnik: "Potem vam ne morem prav ničesar." — Kmet: "Dobro! Torej vedite, jaz si to mislim." In je od- je popolnoma izstradana. Tam na Močev-ju je pač lakota kuhar." Potem je Gudmund pričel pripovedovati, kako se je oglasil pri županu iz Alvakre in je naletel na Hildur. Poročal je, kaj je rekla o konju in vozu in prav lahko se je opazilo, da ga to vprašanje veseli. Tudi mati je bila zelo zadovoljna. In da bi Gudmund pridobil Hildur, če bi le hotel, o tem je bila mati trdno prepričana. Prvič je bilo, da je Gudmund zaupal materi, kako se je ta misel v njem ukore-ninila. Na dolgo in široko sta nato govorila cez nekaj časa in Gudmund jevidel, da o Hildur in vsem bogastvu, ki bi" pripadlo misli resno na to stvar. onenlu, ki\bi dobil. Kmalu pa je razgp- "Ta mora pfač ostati pri stari materi," je rekel Gudmund. "Toda Bog ve, ali se bo hotela ločiti od njega?" "Se bo pač morala odvatiti in misliti ha to, kaj[ hoče, ali kaj Hoče. Meni se zdi; da vor zopet Nastal, ker se je mati zatopila v svoja razglabljanja. "Ali ne bi hotel iti iskat Helge? Jaz bi jo rada prej videla, preden jo vzamem v službo,*' je rekla končno. "To je lepo, mati, da se hočeš zavzeti zanjo," je odvrnil sin in si mislil: če bo mati dobila postrežnico, s katero bo zadovoljna, bi imela njegova žena doma prav udobno življenje. "Boš videla, da boš zadovoljna z dekletom," je nadaljeval. "Dobro delo storimo, če se zavzamemo zanjo," je rekla mati. Ko se je začelo mračiti, je šla bolnica v postelj, Gudmund pa je šel v hlev, da bi osnažil konje. Vreme je bilo lepo, ozračje čisto in vse dvorišče je plavalo v luninem svitu. Tedaj si je domislil, da gre lahko še danes na Močevje in izvrši materino naročilo. Ce bo jutri lepo vreme, potem bo treba sejati oves in težko bi imel on ali kdo drugi kaj časa, da bi šel tja gor. Ko je sedaj stal Gudmund na Močevju in prisluškoval, ni slišal sicer nobenih ko-rakov j toda neki drugi glasovi so v kratkih presledkih prihajali skozi tišino. Bilo je tiho stokanje, zelo rahlo in pridušeno ječanje in semtertja ihtenje. Gudmundu se je zazdelo, da prihajajo ti glasovi iz lope, in je šel proti njej. Ko se je bližal, je ihtenje ponehalo; toda jasno je bilo, da se je v drvarnici nekdo premikal. Hipoma je Gudmund spoznal, kdo je. "Ali ti, Helga, sediš in jokaš tu notri?" je zaklical in se postavil pred vrata, da dekle ne bi moglo zbežati, še preden bi z njo govoril. Zopet je bilo vse tiho. Gudmund je uganil: Helga je sedela notri in jokala; toda skušala je ihtenje zadušiti, da je Gudmund mislil, da je napačno slišal in šel naprej. V lopi je bila tema kot v rogu in vedela je, da je ne more videti. Toda Helga je bila ta večer tako obupana, da ji pač ni bilo lahko žadržavati solze. Ni še bila v koči in ni še pozdravila staršev. Ni imela poguma. Torek, 13. marca 192?. AMERlKAKSKI sloven tc —....1JgMJr - - .—=- Sfraflf? TEDENSKI KOLEDAR. 18 Nedelja — Sv. Gabrijel. 19 Ponedeljek — Sv. Jožef. 20 Torek — Sv. Ciril. 21 Sreda — Sv. Benedikt. 22 Četrtek — Sv. Katarina švedska. 23 Petek — Sv. Viktorijan. 21 Sobota — Sv. Simeon. rge žalostni dogodki na Dolenjskem« - v UBOJ V MALIH RAJAH PRI ŠT. JERNEJU. — NOČNI NAPAD V GABERJIH POD GORJANCI. — TRIKRAT PREPREČENA ARETACIJA 1ZGREDNIKA- Rev. K. Z.: ČETRTA NEDELJA V POSTU. 4. postna: Jezus nasiti pet tisoč mož. (Jan 6, 1—15.) Berilo je vzeto iz pisma sv. Pavla Galačanom. Zgodbe sv. Pisma, stran 829 na desni zgoraj od odstavka. Dva sta, ki hočeta gospodovati v človeških srcih in v človeški družbi, Bog, Svtarnik, ki je vse ustanovil za se in hudobni duh, ki je postal božji sovražnik od tedaj, ko je bil radi napuha in upora proti Bogu izgnan iz nebes. Bogu moramo služiti, ker nas je za to ustvaril in nam pripravil v večnosti plačilo ako mu bomo služili. Hudobni duh pa hoče. da bi njega posnemali in tudi mi zaklicali Bogu njegov "Ne bom ti služil", ker ve, da bomo na ta način prišli za njim v večno kazen. Zato čutimo tudi v sebi dve postavi duha, božjo in mesa, satanovo, ki se bojujeti ena proti drugi. To hoče povedati in pojasniti sv. Pavel v današnjem berolu o dveh sinovih Abrahamovih, katerih eden je rojen po mesu, drugi po duhu. Tako je v nas en človek, naše telo, rojeno po mesu in ima nt', sebi vse znake sužnosti greha in naša duša po sv. krstu prerojena v otroka božjega po duhu v duhovno življenje. Ta boj med dobrim in duhim, ki ga mora boriti vsak človek sam, popolnoma sam, in sicer celo svoje življenje, ko se pameti zave, do zadnjega izdihljeja na smrtni postelji. Na ta notranji boj nas je opozarjala sveta cerkev zadnje tri nedelje. Danes nas pa opozarja na zunanji boj, boj v javnosti. "Kakor je tisti, ki je bil rojen po mesu, preganjal onega, ki je bil rojen po duhu. tako je tudi sedaj." Velik boj divja na celem svetu med tema dvema taborama, v vseh državah, v vseh delih sveta in med vsemi narodi. V nekaterih državah hujše, \ drugih manj. Prav kar je posebno hud in krvav ta boj v Meksiki. Tako se moramo povsodi tudi mi vsi odločiti, kateremu taboru hočemo biti zvesti. Nihče nas ne sili biti s Kristusom. Na prosto voljo nam je dano. Vendar ako gremo z nasprotnim taborom, moramo pustiti Jezusov tabor pri miru. Ne moremo biti pri obeh. Ako bi kdo hotel biti tu in tam, tak je izdajalec. Takega bi še noben svetni vladar ne trpel. Brat, sestra ! Tudi ti živiš sredi tega boja med tema dvema taborama. Tudi ti se moraš pridružiti enemu, kateremu koli hočeš. Samo toliko vedi, da pri obeh ne moreš biti. O-pravljaš svojo velikanočno dolžnost? Vprašaj se, v katerem taboril si? Si z naprostniki? Si v njih društvih? Naročaš in podpiraš njih časopisje, njih tisk? Sedaj si bil pri sv. zakramentih, pokazal si javno, da hočeš biti s Kristusom? Boš res v prihodnjosti z njim ? Boš pustil vse, kar spada v tabor njegovih sovražnikov? Odloči se! Bodi, kar hočeš, samo izdajalec, na obe strani ne bodi. Sv. evangelij pripoveduje o čudežnem nasičenju 5000 mož v puščavi. Evangelij sv. Janez 6. poglavje, 1. do 15. vrste. Zgodbe stran 265. Bila sta dva tabora tudi za časa Jezusa: Jezusov in proti Jezusov. Nekateri so ga sovražili skupaj s pismarji in farizeji, drugi so šli navdušeni za njim, ga poslušali in verovali vanj. Več kot pet tisoč mož mu je tako sledilo v puščavo, kakor pripoveduje sv. evangelij, katere je potem čudovito nasitil sredi te puščave z nekoliko hlebi kruha in nekoliko ribami. Da, Jezusov tabor je v puščavi sveta, je tam, kjer ni veselic, ne zabav, kjer je premagovanje samega sebe, kjer je njegov križ, kjer je trn jeva pot. Satanov tabor ima na svetu lepše. "Vse to ti dam, če pred me padeš in me moliš," govori vsakemu satan, kdor mu hoče slediti. Vse je dovoljeno! Tatvina, goljufija, sleparija, laž, krivica, nesramnost, vse, vse, kar poželiš vse smeš. Zato je sam Gospod povedal, da je "široka in gladka pot", ki pelje v večno pogubljenje. "Kdor pa hoče za menoj," pravi Gospod, "naj zataji samega sebe, naj vzame križ na svoje rame in naj gre za menoj." To je p§i Jezusov tabor. Vendar ali tukaj v Jezusovem taboru komu kaj manjka? Ničesar! Gospod skrbi za svoje zveste pristaše. Večkrat jih poskuša, večkrat jim da priliko, da pokažejo svojega duha za-ta jevanja in potrpežljivosti. Vendar on sam jih nasituje s svojo krvjo in mesom. Da, kdor hoče ostati stanoviten v taboru Kristusovem, samo eno je sredstvo, nebeška večerja, sv. obhajilo in sicer pogostno. Ta množica mu je sledila v puščavo, da bi ga poslušala. Še le, ko je videla čudež in je bila nasitena na čudežen način, ga je hotela narediti za kralja. Le kdor se bo pogosto i;asitoval s svetim obhajilom, bo posnemal to množico in si skušal ohraniti Jezusa za svojega kralja, ostati z njim v njegovem taboru. Le enkrat na leto k sv. obhajilu je premalo. Tak človek bo gotovo omagal na potu krščanskega življenja. In to vidimo na naših prijateljih potrjeno. Le poglejmo tiste, ki res samo enkrat na leto gredo, pa bomo videli, da jim je vse zoper-no, kar je božje, da živijo življenje izdajalca, ki hoče biti na obe strani, kar pa ni mogoče. Prenoviti se hočemo v svojem duhovnem življenju v tem postnem času. Prenoviti na naši duši in duhovnem čednost-nem življenju. Prenoviti se hočemo pa tudi v našem javnem življenju in se okleniti krepko tabora Kristusovega in mu ver-5 no služiti kot hraber in navdušen vojak, da bomo tudi z njim zmagali. ■i*«.*!*!« # * H« Nauk za med tednom: "Resnično Vam povem, ako ne bo- fcte jedli mesa Sina človekovega in pili njegove Krvi, ne boete imeli življenje v sebi." Novo mesto, 25. febr. — V Malih Rajah pri St. Jerneju se je prineril strašen uboj, čigar žrtev je postal tamošnji posestnikov sin Janez Banič. Pokojnik je pozno zvečer popival v Kromarjevi gostilni, skupaj s posestnikovim sinom Jožetom Rangusom iz Dra-melj. Ko sta bila v najlepšem razpoloženju in je Janez Banič hotel zaradi pozne ure oditi domov, se je Rangus nenadoma spomnil, da bi bilo dobro, če bi ga spila še en liter. Janez Banič pa ni bil »voljan ustreči prijateljevemu domisle-ku Rangus se je zaradi tega razjezil in čimdalje huje za-jhteval, da mora ostati Banič še v gostilni in plačati za liter vina. Ko je Rangus videl, da zastonj sili v Baniča, je potegnil štricelj, ki ga je imel na-Isajenega po koncu, in z vso silo , udaril Baniča po glavi. Učinek njegovega udarca je bil strašen : Banič se je zgrudil s strahovito razmesarjeno glavo, iz katere je curkoma tekla kri. Ubijalec je takoj po žalost- grozovito okl&li po hrbtu in glavi Jožeta Jeniča in njegovo ženo Ano, ki sta oba obležala v mlaki krvi. Oba ranjenca so sosedje takoj po krvavem dogodku odpeljali v Novo mesto, kjer so sprejeli Jožeta Jeniča v bolnico usmiljenih bratov, njegovo ženo Ano pa v žensko bolnico. Stanje obeh je sedaj sicer izven nevarnosti, vendar pa bo še dolgo trajalo, preden bosta popolnoma okrevala. Proti napadalcem je bilo u-vedeno postopanje in pridejo vsi pred sodišče. Kot vzrok nenadnega napada na zakonca Jeniča navajajo staro mržnjo. V koliko drži ta njihov zago-| p0n°vn0~ napadla^ podivjana vor, bo dognala preiskava in imnožica, ki so jo vodili, sodna razprava. Skrajno razburljivi prizori so se odigravali danes na Glav nik prignal po stopnicah s podstrešja, ju je pred kolarni-co v trenutku obstopila množica ljudi, ki je zahtevala, da se Florjančič izpusti. Zaman je bila intervencija drugega stražnika. Ljudje so dali pripeljat? pred kolarnico dva prazna vozova in zagradili stražnikoma z aretirancem pot, obenem pa so se s koli in ročicami pripravili, da se ju dejansko lotijo. V splošni zmešnjavi in hu-ronskem vpitju, ki je nato nastalo, se je Florjančiču v drugič posrečilo, da je pobegnil. Hitro se je oborožil s kopačico in se skril v bližnji svinjak. Stražnika sta ga tudi tu našla in mu vnovič napovedala aretacijo. Tedaj ju je Florjančič nenadoma napadel s kopačico, tako da bi stražnikoma trda predla, če mu je ne bi takoj s pendrekom izbila iz rok. Ko sta ga že vezela, je stražnika TO IN ONO. nem trgu v Novem mestu, ko so aretirali hlapca Ludvika Flor j ančiča, uslužbenega v tovarni g. Šiške na Gorjancih'. Florjančič je okoli 15. ure privozil z dvovprežnim tovornim vozom iz Kandije na Trg kraljeviča Petra. Vozil pa je nem dogodku pobegnil, a je tako, da se je videlo, da je pri bil že naslednjega dne prijet konjih pijan voznik. Ker je in izročen v zapore okrajnega ; pretila nevarnost, da bi se pri-sodišča v Kostanjevici. Baniča petila nesreča, mu je mestni ini* so sicer še isto noč prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, vendar pa je izdihnil, ne da bi se še zavedel. Tragična smrt mladega, simpatičnega, komaj 221etnega mladeniča je povzročila v šentjernejski okolici splošno sočustvovanje s težko prizadeto rodbino. sk V Gaber jih pod Gorjanci sta te dni postala žrtvi nenadnega nočnega napada 261etrii delavec v tovarni g. Šiške na Gorjancih Jože. Jenič in njegova žena Ana. Jože Jenič je proti večeru odšel z bratoma Martinom in Francetom ter z ženo Ano na svatbo k posestniku Juriju Rajku. Ko se je družba tu na-veseljačila, se je napotila proti Lukeževi gostilni. Ker pa je bil gospodar že v postelji in ni mogel ustreči, je družba odšla proti domu. Ko je družba prikorakala na sredo vasi, jo je nenadoma napadla tropa fantov, 9 po številu. Razvil se je pretep, v katerem se fantje *žal, nekateri ugledni tukajšnji možje in Florjančiča osvobodila. Mestna stražnika sta se morala vrniti brez uspeha ter sta se še celo srečno počutila, da sta odnesla zdravo kožo. Epilog teh razburjivih prizorov bo pa sedaj čisto drugačen, kakor so si to predstavljali ljudje. Cela vrsta njih je o-vadena državnemu pravdni-štvu, ki bo, kakor smo pouče-zahtevalo za vse krivce stražnik napovedal aretacijo. Florjančič se je aretaciji uprl in so ga komaj obvladali. Ko je bil Florjančič v zapo- --- .1 - * IV/1 J uruvil. v £jaiJ\J — ru, se je mahoma streznil. Na ! Dolenjske doslej nepojasnjen način je eksemplarično kazen. Vrši se obširna preiskava in tako bomo doživeli obravnavo, ki bo sigurno vzbujala pozornost vse raztrgal železno mrežo na oknu in skozi odprtino ušel na prosto. Pot je ubral proti Sedlarjevi gostilni v Kandiji, kjer se je kaj hitro znašel za mizo v; nji naslov, družbi vinskih bratcev. Mestna policija je takoj po Florjančičevem begu ugotovila, da se je zatekel k Sedlarju. Dva močna stražnika sta odšla v gostilno, da bi ga aretirala. Florjančič pa je bil še pravočasno opozorjen nanja ter je pobegnil v bližnjo kolarnico pod streho. Kljub svojemu dobremu skrivališču je bil izsleden in aretiran. Ko ga je straž- HIŠA NA PRODAJ na 1925 West 21st PI., Chicago, III., zidana 2 stanovanja, elektrika, plin, kopalne sobe, klet in podstrešje. Cena zmerna. Pridite pogledati na gore« KJE SE NAHAJA moja teta Mary Zalar, omože-na Hiti, doma iz Sela Zrobrske fare na Dolenjskem ? Prosim rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da bi mi sporočil, z a kar bom zelo hvaležna. Če pa sama čita ta oglas, naj piše na naslov: IVANA KORITNIK, Box 857, Gilbert, Minn. ODPRAVI SMRDLJI-v V0 DIHANJE Vaše smrdljivo dihanje je največkrat povzročeno vsled slabega želodca. Očistile vaš želodec s pomočjo Trinerjcvcga Rrcnkepa vina in smrdljivo dihanje se ho izgubilo. Triner-jevo grenko vino bode odstranilo vse nevarne ostanke, nabrane v vašem prebavnem delu telesa, ki strupe ves vaš sistem. V vseh lekarnah. Pišite na Jos. Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave.. Chicago, 111., ]JO BREZPLAČNI VZOREC, priložite 10c za pošilja-tvene troške. A. 4. Kupon za brezplačni vzorec Ime _____ Naslov Mesto . Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografic. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 175* W. 21 st Street in Wood, Chicago, 111. Cene zmerne. Izvrstni sladoled, mize za goste VOLITE OTTO J. BATTGER-JA nepristranskega kanditata za - ALDERMANA - petega warda, Milwaukee, Wisconsin. - Gospodarsko in strokovno kvalificiran.-- VINKO ARBANA5 Edini slovenski cvetličar v Chictfl Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St Chicago, 111. Tence zs pogrebe, iopke xa neve* ste in vsa v to stroko spadajoča dels fsvriujem točno po naroSUu. Doetav-lj*m na dom. Hranite vrednostne papirje I Zelo nespametno je, kdor nima lepo v redu spravljenih svojih vrednostnih papirjev, kot potrdil, zavarovalninskih polic, bondov itd. Kupite si bokso za spravljenje vrednostnih papirjev in imejte svoje listine spravljene in pod ključem-. NAROČITE JO ŠE DANES! EICHHOLZER AND CO., INC. Forest City, Pa. Gentlemen: — Enclosed find remittance $1.39 for which please send me postpaid one bond box. Name ..................................................................................... Address __________ j " * , - t > City or town EICHHOLZER & CO.Inc. FOREST CITY, PA. KAKO LEŽIMO V SPANJU. Zdravniki so že mnogo pisali o tem, kako naj v spanju ležimo. Hefeland je menil, da naj ležimo popolnoma ravno. Toda človeštvo se ne ravna po tem, kar stoji v knjigah, pač pa spi tako, kakor je spalo že tisočletja, namreč v vseh mogočih in nemogočih legah. Neki angleški zdravnik, ki se je s posebno vnemo posvetil opazovanju spečih v nepravilnih legah, je v nekem londonskem listu objavil dvanajst različnih leg spečih. Vsi tukaj navedeni niso bili morda taki, da bi radi bolezni ali kakega drugega vzroka ne mogli zavzet pravilne lege pri spanju. 1. Brez podglavnika. Ta najbrže ne more drugače zaspati, kot da mu je glava v isti višini kot ostalo telo. Usta ima odprta. Roke povite med rjuhami in odejo. 2. Neviden. Zaspi le, ako ima odejo potegnjeno čez glavo. 3. Na hrbtu. Podglavnik prav pod vratom tako, da je brada dvignjena kvišku. Roke na prsih, kakor da bi imel sklenjene k molitvi. 4. Roke držijo rjuho čez usta. Glavo na levo stran obrnjeno. To je zelo star mož. 5. Palec desne roke v ustih. Leva roka tišči desno v zapestju. Otrok. (i. Na hrbtu leži. Kolena visoko k sebi potegnjena, roke pa na kolenih. 7. Spi, obrnjen na desno stran. Kazalec leve roke je vtaknjen skozi gumbnico nočne srajco. Desnica pa jc pod životom. 8. Levo lice počiva na dlani levice. Desna pa je na odeji. 9. Prav na robu postelje, ta-postelje. Rjuha je na tleh, odela pa tudi že polovico visi raz posteljo. Dotični ne more preje zaspati, dokler se pošteno ne premeče po postelji. 10. Poleg navadnega pod-zglavnika še dva druga, spi takorekoč sede. 11. Leži na obrazu, roke nad glavo in kolena k sebi potegnjena, tako da čepi pravzaprav na vseh štirih. 12. Telo predstavlja skoraj popolno črko Z. C lava in ramena na eno stran, noge, potegnjene k sebi, pa na drugo, roke razpete kot bi hotelo nekaj popasti. Zdravnik trdi, da bi še mnogo raznih leg opisal in da bi bilo zelo zanimivo dognati vzroke teh različnih leg v spanju.., ŽALOIGRA ZAKONSKEGA OTROKA. Na božični večer se je zgodil na Dunaju pretresljiv dogodek. Židinja Ester Kašovi, hči pravovernih staršev v Galiciji, ima nezakonskega dečka, ki j.e danes 10 let star. Njegov oče je bil za časa vojske v Galiciji častnik in je padel. Mati je služila potem na Dunaju pri nekem trgovcu, ki jo je hotel poročili, ker je zelo j pridna. Umevno, da je Enter j svoje nezakonsko dete skrbno skrivala, zdaj tu, zdaj tam. — Otrok, ki je zelo inteligenten in je imel Ester za svojo teto, je nedavno izvedel resnico in od matere zahteval, da ga vzame k sebi. Otrok jc krščen katoliško. Končno ga je spravila v neki hotel, kjer so se med materjo in otrokom vršili burni prizori. Konec je bil. da ga je mati — tako pripoveduje mali Pavel — vzela s seboj na samotno cesto in ga tam polila s solno kislino iz steklenice, ki jo je imela, zavito v papir, s seboj. Otroka so spravili v bolnico, kjer njegove rane, ki mu k sreči niso prizadele posebno škodo, zdravijo, mati pa na policijo. Mati pripoveduje ravno nasprotno: da se je Pavel hotel sam zastrupiti, v borbi pa, ko. mu je hotela steklenico izviti, se je tekočina izlila nanj. -o-- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" ZASTONJ ONIM, KI TRPIJO ZA NADUHO Vzorec zastonj za nadušljevc ljudi. Metoda po kateri se bolezen pozdravi, ne da bi se pri tem izgubilo kaj časa. Ii»am in mi lii radi. cla bi jo poizkusi'1 na naše stroške. Xe vpraša se, koli'. 1 časa že irpite, tudi kronično nadu! pozdravi. Pišite po \ zorei*. Nič ne d . kakšnem podnebju ži\ite ali koli! » -:v stari in kakšno jc vase delu, > va* nmči naduha, naša metoda vas b > Rnltivu pozdravila. Zlasti onim hi mi radi poslali vzorec, ki >■> že obupali, ker so poizkusili "e več zdravil, ne da hi kaj pomagalo, tudi ne opij in enaka sredstva. Mi bi radi dokazali vsem, da naša metoda \;'s reši težke sape. piskanja v pršili in vseh takih neprilik. Ker vas \zoreč prav nič ne stane, ne izgubljajte časa. Ti^itc takoj. Xc pošiljajte denaria. Pošljite spodnji ku-non še danes. Brezplačni poskusni kupon. FRONT IK R ASTHMA CO. 15M F. I "rontier Bldg., 462 Xia-*rara St.. Buffalo, N. Y. Pošljite vašo brezplačno poskuš-njo metodo na: /-0CKK>00000000 0|,iasti Rkoro ena-prizna: "Imali smo svoje opu-; ke pogoje. Navadno se zahteva ;nomočene rlelegal«' u Londonu, j spol (a M> že tudi žen_ j Parizu, Rimu. Švajcarskoj i A-jskt, organizirane), polnolet-merici. • nost in primerna izobrazba. — ! Že to nam odkriva zaveso Premožnost se izrecno ne zah-glede načina vladanja < SI IS. "teva vendar je pa dobrodošla, j Ni čudno, da je dr. Žerjav \ zato pri njih ni nižj-ih ra/re_ Sloveniji proglasil kot prvo no- dov. — Ker veleorienti zavrže-Itrebo "boj proti klerikalizm.f. j0 vse dogme, zahtevajo to tujin "Slovenec" 1. jul. 1022 na- (!j od "lučiskajočih". — Kandi-:ravnost imenuje njegox dne.- dat si sku;.l prjd<>biti protekci-nik "Jutro" glasilo ljubljanske jfJ dvL>ll mojstrov, ki zanj govo-.'lože —- ne ilu bi kdo ononka! ze — ne IV. Sedanje proštozidarstvo. Kakšno da je framason-i v< Amerikanec nfe obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, cena 75c v sedanj: dobi, iz notranjega ustroja 1< V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, cena 75c. bomo raz\ !<< 'i reda. kakor tudi iz zunanjega u-de jstvovanja. n . Ko vloži prosnio za sprejem. ga zelo opazujejo in nadzorujejo. Ce to ugodno izpade, se mu dovoli pristop osobito -pogojem absolutne moljčljivo-sti. Tako postane učenec. Od 18. veka so imeli za sprejem izvanredne obrede, ki bi ,, . , • , , Marsikateri izrazi v zgor-, vzbujali neko grozo. A moder- Vsaka izmed teh plosc je nekaj posebnega. Slovenska , , . , , : • \ . , ... . v tt , .„ . ,. , , 1 ni in odstavkih .sani imuPj .<; ■.>.}<.. na «! *»b •. un e spremenila. Nc- ohcet s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih! - -.,..» .....r» , ■ ; 1 1- . '. 1 ' ce si predoeimo notranji 11 - ^«- -»: i: 1 ur. Romeissen ponisuje tak znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase. i, . , ; > i 1 j prostoztoarstva. 1 -prejem: 1 •■Y '-'raniason: :i 1 i slone ski misijonar, Rev. Odilo Ilajnšek, O F M., Voditelji so bili ob- Romanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedaj še ! a) I : ama^msr. i štej-- ve! | |t -.A 7 črne hale. Iskajoči je nismo imeli. Ce povemo, da je govornik te plošče sloveči sloven- j gradov ali >• ■ »< • .!. Neka-era; vstopil z za vezanimi očmi in s«-r.7-, "»»--- 1-1 ]>0 lahko vsakdo na-! višja ob! siva priznajo sr.mo 3'vsedei na s'«>l nasproti orientu. redil sodbo o tej plošči in je takoj naročil. Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in se naslajati ob zvokih krasnega 11-branega narodnega petja. Pa še eno novost imamo. Jolietski, Dietchmanov orkester je izdelal dva plesna komada. Kdor se hoče prepričati, če je ta godba res dobra, naj jih takoj naroči. S0331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka............. S0334 Gozdni zvok — France polka............................... NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. 79483 NagajivUa Mazurka — Cokiarji, Šmarjanka, si..v. Ko celo gn: dov.. njegovih političnih in verskih Prvi trije se imenujejo simbo-1 nr-zorih. Raz\ei brezgrajevno-lični, drugi pa visoki gradi. jsti se zahteva od vsakega bra-Ce profani 'človek ''sprejmel (a., da ie dober republikane.-luč", o o.--1 a lv? 1 učenec. Ako'in svobodomislec, t. j. antikle-se dobr > obnaša ga povzdign11-' rikalec. Po tej skušnji se začne jo 2. v pomočnika. Polnopra- blodnja, pri kateri hoji se mu ven zidai1 postane šele v 3. spotakne, mora stopiti na v sfe-stopnji kot mojster. di podloženo des':o. dospevši Visoki gr;.;:i bolj redili, a na sredo se jireobrne in pade. imajo j)orino/ne naslove: po- Stoloravnatelj ga zopet polni mojst; I. mojstru v lzrac-i vskrižema izprašu ie ter se pre tu. olj en i k<;ni"iw!att 75 ■ m n< I emu -------------------------75 ----------------- .75 ---------- .75 72207 Ljubca moja — Otok Bleski......................................... 72208 72210 72231 72232 72327 72364 72399 72429 72472 72514 72527 Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let. Slepec — Mila mila lunica.................................................. Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo____________ Sem slovenska deklica — Bom šla na planince___________________ Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi.................................... Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička____________________ Razpodite se megličice — Tam kjer lunica_______________________ Krščenici — Angelji sveti ...................................... Na planincah — Barčica .......................................... Odpri mi kamrico —. Prišla bo pomlad____________________________ Moj dom — domovini ........................... .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 72707 Naprej! — Vse mine __________ 73721 Micka na šrauf — Na maškaradi .........................._"""........""'* 73725 Na Vršacu — Sladko spavaj 77422 Neža in Pavel — Deset zapovedi 77490 Vabilo — Pastirček ........................""" " " ~ 77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu........... 7 .............. 77746 U boj, u boj! Garavuša .......................... 77897 Strunam — Sirota 77898 Sveta Lucija — Planinarica 77912 Ko gremo (La Potoma) — Sonja (opera)... 78176 Dve utvi — O j večer je že............................1......._ ..... 78182 Nove harmonike — Sentklarski pah^ižrf .................. 78313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo........... 78348 Božična — Sveta noč............_ ........................ 78408 Jadransko morje — Cuj Micika.......................................... 78554 Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko • " "7S V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) _ 10„ Škatljica "tungS-tone» iglic (8 komadov, vsaka ig!ica"igra 100-" 300 plosc)------------------------ ------------------------------25c .75 .75 .75 .75 .75 .75 75 .75 75 .75 75 75 75 vitezi, suvereni terrpeljna v .K1-in t! ■ ('Ir.ni 1 S. stop-vejo: "viti-zi od rož-(Kosc-nkreuz). :'0. s1, "zi i\ ;-eh ': i?'i najvišje - J ■ >i>n « > inv. io r:isfr,e naslov«•: >1. -4i ad "Ins|iektor-komenda-Lor" s pridevkom "visokoraz-svelljen": ?»2. grad: "princ ; rr.ljeve skrivnosti *; 33. grad: "suvereni genera Iveleinspek-to-". \r razni!"! deželah obstoje v Ki o (jbiasti obeh obredo\. A višji gifuii s; ]>a vendar obdr-že ?h ke predpr ivice, za katef nižje fo/.(> ni> I ne vedo. Tako omeija bivši zidar Kotler «> 1'uzioniranih ogrskih ložah, da so si višr graf »i pridržali v paragrafu 1. nalogo: Izdatne'se razširjati prostozidarska načela. Delavnice višjih gradov izvršujejo z osredotočeno močit duhovno vodstvo lož, one streme-za tem, da se v "nrofanem" svetu taka vprašanja uspešne rešujejo in se uveljavl jajo iak<. I ideje, katere pri obstoječih j razmerah najbolj pospešujejo • zmago masonskih teženj. — X j 2. iiaragrafu si višji gradi pri : držujejo največji upi i v na niž- priča o bistroumnosti "lučisk--Ijočega". Ce je vreden, stori ob-i ljubo, zavesa oii oči pade in |vsi br. obrnejo vanj-svoje meče v znamenje sprejetja v njih družlio in da ga hočejo ščititi vsikdar. S tem je sprejet med učence 1. stopnje. Sličen je sprejem v višje grade; takrat se ponovi prisega absolutno molči jivosti. c) Pravilno sprejeti brat zapusti framasonski red šele z odhodom v večni orient (t. j. s smrtjo). Poprej je mogoče le z t izključitvi jo ali z izstopom, i (Dalje prih.) -o- j Naročajte najstarejsi »lo-i venski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec F" Važno! Z vsakim naročilom pošljite potrebno svoto. 1 Pn naročilu od 5 plošč ali več, plačamo počt- i nmo m«. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite ' za vsako plosco 5c. več za poštnino. 1849 WEST 22nd STREET i T be New Orthophonic CHICAGO, ILL. a Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave. Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroke. Mrs.Winslows Strup NA PRODAJ Prisiljen sem prodati NOVO 5 sol> zid. bun.er- CENEJŠE kar mene stane, ker potrebujem $.i,000 pofovine. Boljšega ni na South 2.1 $6.500. — 12-107 S. Racine Ave., Chicago, 111. f-lR-m PREVOZ - DRVA - KOLN 3 Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva ir. prevažanje pohištva ob Času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Plaice, CWc.go, IlL