Št. 92. V Gorid, v torek due 15. uovembra 1904. Letnik VI. Izhaja vsa toi'rk in mohotoob 11. tii i |ir. /.vcci-r. Slam» po poAti prcjcinan ali v (Jnrici na «loin pošiljan cololotno 8 '\.pollohio + Kin I 1 c rsi t z v Nunskih ulicah in Lu- b a ii na Vurdijt'vwn U>kaliSču p<> 8 viu. ItIIK111 A (ZJutrÄiije Izrianje.) Urednistvu in upravništvo su; nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Votturini h. St. 9. Dopisc je nuslovili na urednišlvo, oglast' in naročnino pa na u}>»L)vnišLvo »Goricoc. Oglasi so račmiijo po petit- vrstah in sicer ako so liskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako s<> vcckrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. IzdajutHj in odgovorni urodnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Goriški deželni zbor. Dvanajsta seja. Dvanajsto sojo sedanjega zasedanja olvoril je deželni glavar v četrtek ob navzočnosti vseh poslancev in vladnega zastopnika ob 4. uri popoludne. Zapianik prejšnje Beje potrdil se je brez čitanja. Naznanjeni so bili trije predlogi in jedna interpelacija. Intorpelacijo je stavil posl. Šlrekelj na naučnega ministra v zadevi odnoäajev na tukajänji realki pod novim ravnateljem. Potem sta prečitala poslanca Štrekolj in dr. Tuma vpraäanja stavljenih interpelacij v prejšnji seji. Dr. Tuma vpraäal je namrec deželnega glavarja, kaj je deželni odbor storil v zadevi zdrav- stvenoga deželnega zakona, kalerega na- črt se že nahaja pri deželnem odboru. Deželni glavar odgovori koj na to inter- pelacijo in pravi, da takega zakonskega načrta deželni odbor Se nima. Hes je si- eer, pravi deželni glavar, da je neki po- «lanec (tn je imel v mislih dr. Tamo) predložil prepis zdravslveneg» zakona neke druge dežele, ki pa ni za naäo de- želo prav nic" praktičon, in res jo tudi, da se deželni odbor Še vedno bavi s tern važnim vpraäanjem. Ali delo je jako ve- liko in potrebnje mnogo ča9a, predno se je izvräi. Vpraäati je bilo treba za svet kakih 150 občin posebno glede ustano- vitve zdravniäkih okrajev. Ti odg^ori pa niso dospeli tako hitro, kakor bi si človek želel. Sicor pa je bil deželni od- bor itak preobložen z dragimi deli in jih je toliko izvršil, da ga mora v resnici pobvaliti. Dr. Tama je opomnil, da se ni v 30 letih ničesar atorilo v tem pogledu. Deželni glavar opomni, da ni dovoljena razprava o odgovoru na interpelacije. Dr. Tuma predlaga, da bi se o njegovih dveh predlogih, katera je stavil v ti seji, z ozirom na to, da se bliža zasedanje koncu, obravnavalo nujnim potom. Pred- log je bil vsprejet. Prvi predlog dr. Tume gre za tern, da deželni odbor skrbi za potrebne priprave, da so ustanove ob- činske hranilnice, ki bi se potem osro- dotočile v deželni hranilnici. S tem hoče dr. Tuma dati v tem pogledu deželnemu odboru neko inicijativo. Deželni glavar opomni, da se deželni odbor s to zadevo bavi že delj časa ter da je sam pričel inicijativo. Predlog odstopil se je deželnemu odboru. Drugi predlog dr. Tu nie pa je bil tale: „Deželni odbor naj «topi s kmetijskim druätvom in z vlado v dogovor, vsled katerega bi se kmetij- ska družba razpustila in bi njeno imetje preälo v last dežele. Obenem naj se obrne deželni odbor do vlade, od katere naj izposluje primerni prispevek v svrho üstanovitve deželnega kolturnega sveta." Poslanec dr. Verzegnassi se odločno üpira temu predlogu, ceä, da je to urae- Savanje v privatne zadeve. S tem pred- 'ogom se hoče nekako konsiscirati pri- vatno imetje. Izreče se proti nujnosti tega Predloga, ki je pri glasovanju tadi padel, ker so zanj glasovali le slovenski po- 8lanci. Poslanec Štrekelj predlaga, naj bi se obrnil deželni odbor do vlade, da ta Preiače vzroke večkrat se ponavljajoče ePidemične bolezni legarja v občini Rihem- bfcrg, da se prepriča, je li temu res kriva n©zdrava voda, in ako bi to res bilo, da v'«da potrebno akrene, da dobe v Ri- hembergu zdrave pitne vode. Pri nte- m«ljovanju tega predloga je Štrekelj °Pomnil, da je temu kriva rnogočo tudi ^aniška voda, ki že več let, odkar je struga Branice na več krajih popolnoma zasuta, teče Sele pod ^ruačem in ne po vrhu istega. Nujnost predloga, kakor ludi predlog sam, bila sta vsprojeta. Istotako se je vsprejel nujnim potom predlog dr. Maranija, s katerim se nalaga deželnemu odboru, naj se po- tegne za to, za kar so ae potognili že tu li drngi deželni odbori, da ae že v pri - hodnjem zasedanju držav. zbora predloži in sprejme zakonski načrt, s katerim bi bila odstranjena vsaka nepostavna kon- kurenca pri prodaji in izdelovanju raz- ličnega blaga. Dr. Faidutti predlaga islo- tako nujnim potom, naj se pooblasti de- želni odbor, da sme dovoliti kmečkim posojilnicam podpore in sicer v toliko, da se ž njimi pokrijejo ustanovitveni strožki. Dr. Tuma pobija ta predlog, čež, da nimajo take posojilnice drugega na- mena, nego podpirati klerikalizem. Dr. Faidutti se čudi izrajanju dr. Tume, ki nima za pobijanje tako koristnih naprav drugih argumentov in dokazov, nego le svoje protiklerikalno naziranje. Torej po mnenju dr. Tume bile bi kmečke po- sojilnice klerikalno maslo. In vendar so uslanovili take posojilnice sem ter tje celo židje in protestantje. Kmetijake posojilnice so prevelikega pomena in se ž njimi naše ljudstvo brani pred ode- ruätvom. Tega ne more nikdo tajiti. Vpraäa dr. Tumo, zakaj pa niso liberalci usta- novili in ne ustanavljajo takih posojilnic? Predlog dr. Faidutijev bil j« nujnim potom vsprejet Jmela je priti na dnevni rod trotja točka, namreč dežel. proračun. Dr. Treo je predlagal, naj bi se prod to točko, ka- lere obravnava bo dolgotrajna, poprej razpravljalo o novem zakonskem načrtu glede zboljšanja učiteljskih plač, na ka- tero rešitev ačitelji, katerih je bilo v zbornici vse polno, tako težko öakajo. Dr. Gregorčič pravi, da nima sicer nič proti temu, da pa je dolgotrajnoat raz- prave odvisna le od dr. Treota in nje- govih tovarišev. Predlog dr. Treota bil je soglasno vsprejet in razpravljali seje začelo o zakonskem načrtu glede zbolj- äanja učiteljskih plač. PoroČevalec je bil dr. Marani. Prečital je äe precej obširno in zanimivo poročilo, iz katerega je pov- zeti, da bodo znašali zvišani stroški po tem zakonskem načrtu, ako zadobi Naj- viSje potrjenje, in sicer: za Gorico (mesto) 17.240 K ; za gradiščanski žolski okraj 48.730 K; za goriško okolico 35 930 K; za sežanBki šolski okraj 16.180 K in za tolminski šolski okraj 14 940 K, stroäki, ki se bodo pa od leta do leta vekäali vsled rastočih pelletnin in vsed ustano- nitve novih Sol, za katere bode potrebno tudi večje ätevilo učiteljev. Za pokritje teh stroäkov predlaga poročevalec v imenu äolskega odseka sledeče : V vsakem šol- skem okraju naložijo naj se doklade na užitnino in sicer na vino in rneso po 20%, a na pivo naj se naloži davščina od 170 K na vsak hektoliter potočenega piva. Razprava o zakonskem načrtu bila je Se precej živahna, vendar se je pa vsprejel skoro nespremenjen zakonski načrt, katerega je predlagal äolski odsek. Le pri pokritju novih stroSkov vnela se je huda debata. Dr. Tuma predlagal je ustanovitev dežel. äolskega zaloga, vsled katerega bi bili davkoplačevalci najmanj prizadeti in bi bilo to važno vpraSanje na najpravicnejäi podlagi reäeno, ako tudi bi goriäko mesto k stroäkom za Sole nekoliko več prispevalo kakor drugi okraji, kar bi pa bilo pojaolnoma opra- vičeno, ker doprin»5ajo dežclatii prav mnogo k dohodkom, ki se stekajo v go- riSko mestno blagajno. Dr. Tuma pre- čilal je tadi dotični zakonski načrt glede ustanovilvo dožel. šolskega zaloga. De- želni glavar pravi, da ta načrt ne more priti ta dan v razpravo. Dr. Tuma omoni, da tega tudi ne zahtova, ampak le predlaga, da se uatanovi dož. Solski zalog. Vladni za- stopnik dvorni svetnik gröl' Attema pri- poroča ustanovitev deželnega Solskoga zaloga. Dobi besodo dr. Gregorčič. On se popolnoma ujema s predlogom dr. Tumo, kakor tudi z ulemoJjevanjem istega in bode za islega tudi glasoval. Rer je pa prepričan, da italijanska večina ne bode glasovala za dr. Tumov predlog, stavi on svoj posredovalni predlog, po katerem naj bi se ustanoril neki omejeni deželni äolski zalog. Dežela naj bi vsprejela k do- sedanjim prispevkom, katero daje za Sol- stvo v znesku 250.000 K Se onih 150.000 K, ki narastejo z novim zakonom. V ta namen naj bi se ustanovil omejeni de- želni Solski zalog in naj bi se pokrivale potrebäcine s lern, da bi se pobirale do- klade na DŽitnino in sicer od vina in mesa po 20%, od vsakega hektolitra na drobno potočenoga piva pa 1*70 K, in primanjkljoj, katerega bi pa, kakor se kaže, ne bilo, naj bi se pokril z dokla- dami na izravne davke. Ostale stroSke, ki ne izvirajo iz lega novega zakona, pa naj nkt-'^n kakor doslej okrajni äolski zalogi. Poalanrc dr. Venutti izjavi, da ne bode nikdar glasoval za dr. Tamov pred log. Po njegovem mnenju bi pomenjalo vaprejetje takega predloga za goriäko mesto pravcati gospodarski polom. Tudi proti predlogu dr. Gregoröica se je izre- kel dr. Venutti. V istem smislu je govo- ril tudi poslanec dr. Egger ter se čudil, da se je tudi vladni zastopnik izrekel za predlog, ki pomenja polom mestnega go- spodarskega stanja. Dr. Tama odgovarjal je predgovornikoma in dokazoval, da bi ustanovitev deželnega äolskega zaloga nikakor ne bila na tako veliko kvar gö- riškemo mestu, kateroga sedanje slabo tinančno s tan je so provzroäili oni, ki stoje na čelu mestne nprave. Pa tudi zaradi tega bi morali glasovati oni, ka- terim je res pri sreu zboljäanje gmot- nega stanja učiteljev, ker ni gotovo, da zadobi zakon Najviäje potrjenje s takirn pokritjem, kakorSnega predlaga Solski odsek. Posebno je apeliral dr. Tatna na poslanca kmečkih furlanskih občin nad- -uöitelja Falconerja in dr. Faiduttija, ki ne bodeta, ako glasujeta za njegov pred- log, koristila le učiteljem, ampak tudi svo- jim volilcem. V istem smislu govoril je tadi dr. Treo ter priporočal vsprejem de- želnega äolskega zaloga. Čudil se je le, da pribaja posredovalni predlog od strani dr. Gregorčiča. Dr. Gregorčič je odgo- voril dr. Treota, da ga najbrže ni ra- zumel. On, namreč dr. Gregorčič, se je izjavil za predlog dr. Tume in bode tadi zanj glasoval. Stavil je pa svoj posre- dovalni predlog, o katerim je istotako prepričan, kakor o predlogu dr. Turne, da ne bo vsprejet, da dokaže ravno s svojim predlogom, s katerim bi ne bilo goriäko mesto nič prizadeto, da stoji ve- čina nepremično na svojem staliäcu in se prav nič ne ozira v tem pogledu na to, kar slovenski poslanci predlagajo. Go- vorila sta äe dr. Verzegnassi, ki ni nič posebnega povedal, ampak si večkrat sam sebi ugovarjal in dr. Faidutti, ki je rekel, da bodo glasoval za predlog äolskega od- seka ter da prevzame nasproti svojim volilcem nase vso odgovornost. Tu so pristopili k Falconorju nekateri italijanski poslanci, kakor da bi se bali, da oma- huje, posebno ker so vedeli, da ni po- polnoma propričan, da bi pokritje, ka- tero predlaga äolRki odsek, zadobilo Naj- viäje potrjonje. Falconer bil je tako raz- burjen, da je nevoljno zavpil, naj ga v miru paste (lasse me in paže.) Zadnjo besedo imel je poročevalec dr. Mnrani. Polemiziral je proti dr. Tumovemu pred- logu, katerega je odločno zavračal. Glede predloga dr. Gregorčiča pa je rekel, da on ni bil, ko rnu je bil znan, popolnoma nasproten takemu predlogu. Pozneje pa da je priäel' do spoz- nanja, da je najboljäe, da se sprejme predlog, katerega predlaga äoluki odsok. S tem je bila tudi podrobna razprava končana in priälo je do glasovanja. Glasovalo se je najprej o predlogu dr. Tume, za katerega so glasovali vsi slovenski poslanci, ki je pa padel, ker je proti njemu glasovala italijanska ve- čina soglasno z uöiteljem Falconerjem vred. Isto se je zgodilo tudi pri glasovanju o predlogu dr. Gregorčiča in vsprejet je bil nazadnje predlog äolskega odseka. 0 svojem času priobčimo doslovno finančno poročilo o načrtu za preosnovo šolskega zakona, katero je sestavil vodja dežel. računarstva in v katerim so navedene podrobno vse ugodnösti, katere bo imelo učiteljstvo od novega zakona in ki je tudi v drugem pogledu jako zanimivo. Priäel je polem na dnevni red dežel. proračun. V sploäno razpravo je posegel le dr. Tuma in je bil po njegovem govoru vsprejet prehod v podrobno razpravo. Tu pa je bila Beja na predlog poslanca Jakončiča zaključena. Bila je 101/2 ura. Politiöni pregled. Polltlonl poloiaj v Avttrljl. V goboto popoludne se je vräil na Dnnaju ministerski ivet, ki se je pečal z državnozborskim zasedanjem. Poleg nujnega predloga glede dogodkov v Ino- mostu je bil tadi najbrže vložen predlog, naj zbornica sklene preložitev italijanske pravoslovne fakultete v Rovered. Zbor- nica bo najbrže zborovala vsak dan. V prvih sejah bo razprava o Körberjevem govoru. Poleg proračnna za 1. 1905 bo zbornici tadi predložen predlog glede podpor za po ujmah poäkodovane dežele. Čiika obstrukolja v državnem zboru je po izvajanjih „Narodnih Listov" go- tova stvar. Glasilo mladoceäke stranke prinaäa razne dokaze za potrebo ob- strukeije. Inomoäki dogodki so položaj izpremenili. Imenovanje Rande za mi- nistra ne more zadovoljiti Mladočehov, ker Randa je ačenjak, ki ni bil nikoli član mladoceäke stranke in se ni bavil s politiko. Če je vsprejel portl'elj, je to njogova zasebna stvar. „Narodni Listyu sklepajo: „Edino le z obstrukeijo moramo vladi narediti občutnih in pomembnih težav ne le glede italijanske fakultete, ampak zlasti v vpraäanju finanenih po- sojil, katerih ni mogoče izpeljati s § 14, ker jih je treba plačati iz zviäanih davkov. Tako stojimo s starim orožjem v roki proti dr. Körberju teden pred otvoritvijo parlamenta". Nemäki listi tr- dijo, da so nekateri ceäki politiki dejali, da groženj „Narodnih Listov" ni smatrati za resne. Italijanski dljakl pri naučnem mlnlttru, V soboto je bila pri naučnem mi- nislru dr. Hartlu deputaeija treh dijakov, kakor zastopnikov italijanskega dijaälva na Dunaju in v Gradcu, ki so opisali ža- lostni položaj, v katerem se nahaja ita- lijansko dijaätvo na obeh vseučiliačih ter ao prosili za varstvo svojih intereaov. Minister je odgovoril, da akademične oblastnije gotovo ne smatrajo odgovorne vse dijake italijanske narodnosti za kaz- njive izgrede, ki so se dogodili v Ino- mostu, toda žal, vsi morajo sedaj nositi posledice onih nasilstev. Tudi krivci so morali spoznati, da je vlada a avojo od- redbo od 22. aeptembra storila t njih interesu, karje zamogla storiti v obrambo zakona. Ob rrfirnern vedenju bi se bilo tekom bodočega zasedanja državnega zhora po zakonitem potu lahko doseglo namen, za katerem ßtremö Ilalijani in Ncmci, in t svrho, da bi se iBtega do- seglo, bi bila vlada podala lojalno svojo roko. Toda ne zmenivši se za razburjeno razpoloženje inomoškega prebivalstva, so dijaki s prihodom italijanskih dijakov z drogih vseučilišč s hrapnimi obhodi, sami pripomogli, da se je razburjenost prebivalstva äe povečala, tako da je za- moglo isto 8nia1rati, da je ustanova pro- vizorične pravne sakultete z italijanskim uonim jezikom zmaga nad nemškim Ino- moslom. To ni bilo modro. Karje sledilo pa potem, je bilo äe manje inodro. Sod- nijska preiskava bo dokazala, če in v ko- liko so sinatrali Italijani — kakor to trde da je pretila njihovim osebam kaka nevarhost, ter da so oni ravnali le v si- lobranu. V nobenem slučaju pa niso smeli na8topili z orožjem in celo streljati v množico. Tako se v resnici ne vedejo dijaki. Ako se italijanaki dijaki, ki se tfnega dejanja niso udeležili, boje za svojo osebno varnost ter so v skrbi radi na- daljevanja svojih ätudij ter iščejo zaäöite pri oblastnijah, morajo biti uverjeni, da no bo nobenemu nedolžnerna manjkalo varstva. Dokazana krivica pa zahteva Hvojo zakonito kazen. Minister je konečno pozval d'jake v resnih besedab, naj se ozirorn na se- danje razpoloženje vzdrže vsake pro- vokacije. Dijaki so obljubiii, da se bodo od Hvoje strani držali vsega, kar bi zamoglo razjtfna so bila zadnji čas luuV^sa poročila o zavzetju nekaterih portartur- skih ntrdb od strani Japoncev, in je ravno nasprotno res, da so bili japonski na- padi odbiti in da so imeli pri teh napa- dih toliko izgub, da so bili vsaj za zdaj prisiljeni prenehati z nadaljnimi napadi. Načelnik žtaba 5. armadnega zbora general ni major Kvvert je imenovan ge- neralnim kvartirmajstrom vojnega Staba generala Kuropatkina. # * Iz Kodanja poročajo, da odpluje te dni ruaka dopolnilna eakrtdra, ki obatoja iz novega križarja. „Oleg" in več tor- pedovk, iz Libave, tor da doapo v kratkem v tamošnje vode. l)ve danski torpedovki sla odäli, da opravljati policijsko službo. „Oleg" in „Izumrud" sta najnoveja ruska križarja, ki sta bila v najveöji naglici zgradjena v ruskih ladjedelnicah. + + Podmorska ladija „Fulton", ki so jo Husi dobili iz Amerike, in ki se je na posltusih v Kinlandakem zalivu izvrstno obnesla, je bila v torek s posebnim vlakom odposlana v Vladivostok. Dolga jo 69 čevljev lor jo nameščena na posebnih vagonih. Na istem vlaku jo odpotovalo tudi možtvo in dvojni štab inženerjev. + Iz Petrograda poročajo, da je vrhovni poveljnik rusko vojne mornarioo naskraj- nem Vztoku, admiral Skrydlov, na ukaz carjev odvzel admiralu Bezobrazovu po- veljniätvo nad prvo rusko oskadro v Tihem Oceanu ter imenoval poveljnikom isle eskadre admirala Jessena. Rusku-japunska vojska. Kar »mo zadnjič trdili, namreč da bo vse vesli o kapitulHciji portartur.ske posadke in pa o tozadevnih pogajanj'h mcd generalom Sloseljem in japonskim zapovcdnikom oblegujoče armade povsem izmiäljene, to trdijo zdaj tudi vsa ona japonoiiiska trobila, ki so zalrubila oino- njcne vesti mcd svet, da so si te vesti izmisiili borzijanci, katerim ni na svetu nic svetoga in se navadno lo noresnice poalužujojo, da si polnijo svoje žepe z dobičkom, kateroga dobivajo pri kupova- nju in prodaji raznih državnih papirjev. Namen borzijancev je bil ta, spraviti s pomočjo laži ruske državne papirje ob kredit ter provzročiti naglo in nizko pa- danje njih kurzov. Te državno papirje bi ti sUipurji po nizkih kurzih sami po- kupili, da bi jih potem, ko biseizkazala rosnica, da Port Artur ni padel, da o kapilulaciji pOHadke ni ^ovora in da Porl Artur Hploh ne pade in bi vsled tega zo- pet poskočil kurz ruskim drŽavnJm pa- pirjein, isle prodali ter si na lak način, kakor rečeno, z lažjo pridobili rnilijone. Toraj no le, da o kaki kapitulaciji Port Arlura ni govora, ampak dohajajo na- Domače in razne novice. Za „Šolski Dom" so plačali pred- sedništvu: deželni poslanci: dr. Henrik Tuma, kot ustanovnino za „Mali Dom", oziroma kot pomnožitev časlne članarine 200 K; Leopold Bolko 60 K; Blazij Grča 20 K; Anton Jakončič 20 K; Ivan La- panja 20 K; dr. A. Gregorčič 20 K; družba „Slovenaka beseda" v Gorici 1 K1 A.lojzij Fogar v Pevmi 10 K. Mesečnino /,a ok- tober so plačali: Leopold Bolko, deželni poslanec 10 K; Jakob Čebular 2 K; Franc Cul>r 2 K; Anton Dolak I K; dr. JoHip Dermastia 1 K; Ivan Drufovka 2 K; Fran Kinžger 4 K; Anton Fon 2 K; Miha Gabrijelčič 2 K; Anton Gvajz 2 K; Hcdžet in Koritnik 2 K; Emil Knv^ič 2 K; Franc Kavčič 2 K; Franc Kokole 2 K; Jernoj Kopač 2 K; Anton Krušič 2 K; Josip Ličan 3 K; Ivan Mercina 3 K; GusUv Novak 2 K; dr. A Papož 2 K; dr. Josip Pavlotič 6 K; Filip Pečenko 2 K; Ivan Pirjevec 2 K; Svitoslav Premrou 2 K; Franc Setničar 2 K; Fran Sivcc 2 K; Anton Šantei 5 K; Andrej Tabaj 2 K; Josip Zornik 2 K; dr. Fran Z'gon 3 K ; dalje Finžgor Gizela 2 K; Irrna Fun 1 K; ll.ivel Stol'unija 10 vin.; Antonija Hrovalin 2 K; Torozija Golja 1 K; Karola Kavčisi 2 K; Mariju Kopač ft K; Milka Klančič 2 K; Berbi Parvlelič 2 K; Milena Papež 1 K; Avgusta Šanlel I krono. Našemu upravništvu je doälo: Na ..Martinovo" v Av^nh nabrali 16 K 92 v (iavno loliko za A «js-i - vi-'öe'); Oče klasik podliska, nni Lovrenc 60 v. SrČna hvala ! Preplace za „Solski Uonr' za S. (iregori'i^evo Unjlgo „,lob" so po- slali naslednji rodoljubi in dobrotniki : Vidrnar Ivan, dekan v Bovcu ß K 60 v; Finžger Franc, c. kr. okr. Sohki nadzor- nik v Gorici 80 v; Spitzer Ivan, vikar na Pečinab t K 60 v; Coronini grof Al- l'rcd v Gorici 7 K 30 v; Razpct Ivan, Aupnik v Idriji pri Bači 1 K GO v ; Kos Josip, vikar v Brestovici 1 K 60; Stiü- goj Anton, vikar v p. v Gorici 80 v; AhačiČ AJ'ilej, kaplan v Radečah (Kranj- sko) 1 K 60; Klopčič Franc, župnik na Bukovern 6 K 60 v; Plesničar Anton^ župnik na Lokvflh t K 60 v; Bulič Jožef, učitelj na Vrhu 1 K 60 v; Munin Jožef pri Sv. Luciji 4 K 40 v; Verč iVlojzij, nadučitelj v Kanalu 1 K; Leban Franc, poälni nadoskrbnik v Opatiji 1 K 60 v; Zupančič Anton, prof, bogoslovja v Ljub- ljani 60 v; Nekdo 6 K 60 v; Perne dr. Franc, prof, v Kranju 1 K 60 v; Kuäar Franc, župnik v Mengisu (Kranjsko) 60 v; Šavnig Karol, župan v Kranju 60 v; Tul Ivan, škol". kaplan v Trslu 60 v; Bajt Ig- nacij, c. kr. učitelj v Gradišču ob Soči 1,0 v; Rornrc Ivan, župnik v Škrbini 1 K ,60 v; Knavs Valentin, vikar v Logjeh 1 K 60 v; Primožič Josip, župnik v Prva- čini 16 K 60 v; Jvančic M., kurat na Sr- penici 6 K 60 v; Saunig Ivan, davčni oficijal v Gorici 20 v; Treo dr. Drago- tin, odvetnik v Gorici 6 K 80 v; Vidmar Josip, duhovnik v Gorenjempolju 0 K 60 v. ZakljiKuno /asedanjo dezeliu'^a zbora. — V današnji številki prinašamo poročilo Q dvanajsti seji deželnega zbora. 0 ostalih treh sejah, od katerih je bila jed- na v pelek, a ostali dve v soboto, priobčimo, zaradi pomanjkanja prostora v današnji štovilki, dotična poročila prihodnjič. Za danes opomnimo le, da je rešil deželni zbor v soboto v svoji predpoludanski in popoludanski seji vsoh 116 took, ki so bilo na dnevnem redu in ki so se na- nafialo skoro izključno na denarne pod- pore našim občinam in cestnim odborom za napravo cest, vodnjakov, občinskih potij, obrano pri vodah itd. itd , in ki so ae Bkoro vse povoljno rešile. S popoludansko aejo bilo je^zaklju- ^ono tndi sedanjo dežolnozborsko zaso- danje. V svojem zaključnom govoru pa je dežftlni glnvar omenil tudi nekih ?trel in pSic, ki so letale v tem za-wdanju nanj od strani, ki dela povsod le osebno politiko. Tu se je čutil zadet dr. Tuma in je začel na ves glas protestirati in vpili. M(h1 poslanci od italijanske strani in med dr. Tumo nastalo je tako vpitje, da se ni moglo na galeriji skoro nie" ra zumeti, kaj jedni vpijejo, kaj drugi. Čule so se besede: inpertinentnost, obrekovanje, ild. itd. Ko je to ponehalo, končal je deželni glavar svoj govor, v katerem je izustil tudi par slovenskih besed s pozivom na poslance, da vsak v svojem jeziku trikrat zakliče cesarju Živio. Pri običajnem za- hvalnem govoru dr. Verzegnassija, na- menjenem dežel. glavarju, nastalo je zopet burno vpitje in kričanje in tolčenje po mizi. Dr. Tuma zapuitil je dvorano in za njim sta äla tudi Štrekelj in dr. Troo, ki je tudi po3Pgel v prepir. Na koncu pa se je, kakor je to povsod že navada ob takih prilikah, za- hvalil dr. Gregorčič deželnemu glavarju v par besed na vstrajnem vodstvu de- želnozborakih obravnav. In s tem je bilo 8edanjega zasedanja konec. Z jediiim udarcem ubili so naäi goriški Italijani v nedeljo dve muhi. Oi- krili so namreč spominsko ploSčo na rojstni hiši slikarja Rotte v ulici For- mica, kjer se je zbralo vse polno mladih in starih ljudij. Svirala je tudi mostna godba. Po dokončanem odkritju plošče pa se je zbral mladi goriški italijanski „sulk" tor äel za godbo po mestu do poslopja dru^tva „Ginnastica". Godba svirala je znane italijanske koračnic^: dclla Loga, Kvviva h. Giusto in jednako. Mladi ,.1'tilk" pa jo pel: Lasse pur... itd. itd tor vpil : Evviva Gorizi» italijana. Abk'a^so Innsbruck, abba^so dr. Körbor itd. itd. „Sartorelle'* pa so metalo zelene, rdcče in bole papirje, na katerih so bili razni naj>isi. To vpitje ponavljalo so je potem po raznih ulienh, dokler se ni mladi „l'ulk" med vpiljom : Kvviva 1' Uni- vcr.^ilä llaliana a Trieslo, evviva Trieste ilaliaua itd. ild. zopet povrnil na Korenj tcr ne tain raz^el. Se nt'kaj o vflikcm p«»/ za Injiö poročali, nad 60000 K Izmcd pogorclco.v zavarovanih je bilo \o 7 in fie li za nf»znatne svoto od 200 do 2400 K, kajti vsoh 7 bilo je zavara- vanih lo /« 6100 K, tako da izna^a ne- pokrita Skoda čoz 66.000 K. Ljudje so, na- hajajo loraj v strašni bedi. Doželni zbor je sicor dovolil kot prvo ponioö pogo- Velcem 3000 K podpore in nadejati se jo, da bodo tudi vlada storila hvojo dolžnost, ko d)bi uradno poročilo o požaru, ka- toro ji gotovo dopoSljo voditelj okraj. Klavars-lvf», dvorni svetnik grof Attems, ki jo bil vceraj na licu požara in se je sam prepričal o veliki bedi, v kateri se na hajajo pogorelci. Tudi bl žnji sonedje po- magajo vsak po svoji moči pogorelcem. Ali polreba je velika in zato jo treba tudi voliko pomoči. Obračamo so toroj do vseh usmiljonih urc, da so spomnijo nosroönih poßorelcev, ki so nahajajo ravno zdaj, ko jo začela zimn pritiskati, brez streho, broz hrano in brez denarnih sredstev, da jim nagln priskočijo na pornoč z darovi, boilisi v denarju ali pa v blagu. Nova cegta med Lokavcem-Aj- «lov&ruio. — [z Lokavca nam pišejo : Preteklo soboto t. j. 12. nov. progledalo j<^ tukajSfije stareäinstvo z g. županom J Vid.tiarjom na čolu novo zgrajoa ) cesto med Lokavcem in Ajdoväöino ler jo izročilo javnemu proinetu. Gesta je silno važna za rbčino Lokavec in tudi za sosedne obeine. Nova ce^la meri od Lokavca do Ajdovžčine Je nekaj nad 2 kilometra in je skoraj ravna, mod tem ko je bila prejšnja cesta do Ajdovščine okoli 6 kilometrov dolga in je imela poleg tega Še precej strmi klanec v Tokaju. 0 polrebi to cost« govorilo se jo nad dvajsot Jet, a gele sedanji za pravi napredek vneti g. župan se je resno lotil tega dela ter z državno in doželno podporo to prepotrebno cesto zgradil. Postavil si je s tem trajon spo- menik pri svojih oböinarjih. Slava mu ! Izpred sodi^A. — Kakor smo svo- jo^asno poročali, bili so dne 22. avgusta od tukajänjpga okrožnoga kot kazenskega sodiäca obsojoni zaradi pretepa mod Ita- lijani in Slovonci v Plaveh, ki se je vr- äil dne 26. junija, sledeči in sicer: Atilij Roginelli na 7 dni zapora, Romeo Magi, Atilij Pongotti, Henrik Simonotti vsak na pol dni zapora. Vsi ti so dorn a iz Sini galje v Italiji. Od Slovoncev pa so bili obsojoni in sicor: Ivan Brezigar na 7 dni, Franco Žnidarčič in Josip Zimic, doma nekateri iz Vrhovolj nekatori iz Plavi, pa na 5 dni. Proti ti razsodhi jo državno pravd- niSlvo uložilo priziv na najvižjern sod nom in kas^cijskem dvoru, ki je v ronnici razsodbo tudi razveljavil ter odredil, da so ima vräiti nova razprava. Ta se je vršila včeraj, in zgoraj imenovani npo znani so bili pri ti razpravi krivi jav- noga nasilstva in so bili vsled tega ob Hojeni in sicer: Reginelli na 6 meseönn težko ječo z dvemi posti na mesec; ostali Ilalijani pa vsak na Štiri mesece težke ječo z jednim postom na mesec ter s torn, da se po prestani kazni izženo iz Avstrije. Od Slovencev pa so bili obsojeni in sicer : Brezigar na 6 mesečno težko iočo z dvemi posti na mesec, Zimic in Žnidarčič dobila sta vsak po 3 meseco težke ječe z jednim postom na mesec. Dodajamo še to-le : Pri prvi obravnavi bil je sodni dvor tako-le sestavljen : predsed. dež. sodni svetnik Schmarda, sodniki pa so bili : dežel. sodna svetnika Gabrijelčič in Kuhačevič in sodni tajnik Musina. Ob- tožbo je zastopal državni pravdnik Vi- dulich. Včeraj pa sestavljen jo bil aodna dvor tako le: predsednik dežolni sodni svetnik Zörer, sodniki pa : deželno sodni svetnika Rular in Cristofoletti in sodni tajnik dr. Perndaner. Obtožbo je zastopal držuv. pravdnika namestnik Jeglič. Ita- lijane zagovarjal je dr. Vinci pri obeh obravnavah, Slovence je pa' zagovarjal pri prvi obravnavi dr. Franko in pri zadnji nobeden. Otrok zgorcl v Rubljah — V četrfp>i je pnstila Katarina Zega v Rubi- jah 2-letnega otroka samega doma ter šla po nekem opravku za nokaj Časa iz hiš«?. Ko se je vrnila, videla jo otroka v ognju, ki je na vso moč kričal. Hitro so skočili k njemq ter mu trgali gorečo obloko razenj. A bilo je že propozno, kajLi otrok je par ur poznoje izdihnil v stra^nih mukah, kajti posamezni deli te- lesa so mu jeli razpadati. — Spet stara pesem o nopaznosti mator na otroko po- sebno pri ognju Koliko- nesreč, koliko olrok je žo zgorelo vsled lega, in nič ne pnmaga. Marsikatora mati se kar lahko mjAljono od doma odstrani, pusliväi doma otroka samoga in rnorebiti še blizu ög- n.jiÄ.'-ii, ako no colo na njom Potom ni nnbono čudo, če so otrok po štirih splo- za do ognja in m zaeno okoli njoga igrati. S tem spravijo stariši v nosrečo samih sobe in otroka. Potem pa ho izgo- varjijo : samo par minut sorn se od hiän od-ttranila. Ali vse to no pomaga nic Olroka Rarnega pri ognju nikdar pustiti, pa je vsemu odpomagano. Yabilo k občnomu zboru cocilijan- ^^"ga drušlva zh gnri^ko nadškolijo v Gorici na prazn:k sv. C cilijo dne 22. t. m V Župni cerkvi sv. Ignacija. Ob 10 uri slovesna av. maša, pri k^teri so bo pola: nnaSa: Th. Bartholomaeus op. 3. In h. S. Servatii, moäki zbor z orgljami, or- koster priredil Avg. S>'ghizzi. Introit in komunijo koralno ; Graduate: Ouii lilia, Fr. Endler ; Ofortorij: OlWentur rogi, V. Engel. Po maSi obsini zbor v dvorani Hi- larijanske tiskarne (Nunska ulica). Popo- ludno ob 2. uri v stolnici so bodo peli li-le možki zbori : 1. Adoro te — B. Kothe; 2. 0 ernx Ave — Philipp; 3 0 salutaris — Fr. A Vater • 4 lubilate l)eo — C. Aiblingor; 6. Ave Maria Fr. X. Witt; 6 0 sacrum convivium -- M. Hal- ler ; 7. Tu os Petrus — M. Haller. Med po^ameznimi točkarni bodo predigre in modigre raznih cerkvenih skladateljev. Po^ebnih vabil so udom ne bode poäi Ijalo. Povabljeni so s tem vsi prijatelji cerkvene glasbo. 0 d ko r cecilijanskega druStva. Vinarsko in «adjarsko druätvo v Hihombergu vabi gg. dru^tvoniko k izvanrednomu občnomu zboru v nedeljo dno 20. t. m. ob 3 uri popoludne na Go- verni. Dnevni red: 1. Poroöilo doseda- njega delovanja; 2. Pobiranje zastankov in -lotnin; 3 Razdelitev droves; 4. Upiso- vanjo udov k deželnemu vinarskomu druitvu ; 6 Predlogi in nasveti. Predsedništvo. Vahilo k prvi veselioi, katero pri- redi pevsko in bralno rimšlvo „Kran" v Opatjemselu dne 20. novembra 1904 v prostorih g. Andreja Jolen. Vspored : 1. Pozdrav predaednika ; 2. I. Ipavic: „SIo- venec sem", pojo možki zbor ; 3. Slav- nostni govor; 4. iv. K. Knahl : „Slovan", poje možki zbor ; 5. A. Nedved : „Zvezna", čveterospev; G. B. Ipavic : „Domovina", poje niožki zbor; 7. Igra: „Nemški no znajo". Po igri pol ure odmorn, potem prosta zabava. Začelek ob 3 iiri popo- ludne. Vstopnina k veselici 40 v, prvi sedeži 80 v, drugi sedeži 40 v. K najobil- nejši udeležbi uljudno vabi o d b o r. Požar v Sv. Križu na Yipav- bkcin. — V čelrtek zgorela jo v Sv. Križu na Vipavpkem hiSa A. Sena SreČa da ni bilo ta dan burjt», kajli v lorn Hlučaju bi ho ležko posročilo omejiti požar im jedno samo bišo, posobno pa so zaradi toga, ker jo v Sv. Križu voliko pomanjkanjc vode. lo za obdolovanjo lesa v Solkanu. Svoj ^¦hk jo dr. pi. Körber žo obljubil, da hoöo «lugOHlovanom ustroči. Sedaj jo čas, da fift vlada spomni svojih obljub. Žveplena \flda je tista „alana" Voda, v bohinjskern prfdoru, o kateri smo zadnjič poročali. Jako nezdravo je sedaj lt»m v predoru. Kovino kar počrne vslod ^v^plene kisline. üelavci prinaäajo domu erno ure, črne gumbe, črn donar. Mnogo delavcev je Slo že domu, samo v torek *e 80, mnogo jih äe pojde, Co no bodo kfnalu nevarnoßti za zdravje odstranili. Novi dijaki. — V videmsko somo- P'Sko gimnazijo je vstopilo leto« Oelvero ^»ih Slovencev ; to je lepo število za Pftneäko-alovenske razmere. Družba ßv. Mohorja ima to lelo fjfcd beneäkimi Slovenci 238 udov ; toroj ^ ved nego lani. Število ni sicer voliko, JaJ bi družba, pri ugodnejäih razmerah, '»hko dobila čez tisoč udov. No, pa ta [J^iadni nitpredok jo tern bolj zoac'len, ker zadnja leta so udje rajSi odpadali, nego se mno?.ili. Nadejamo se, da pri- hodnjo lelo älevilo zopot lepo poskoči. Z ^ra&ke univerze. — V sredo so imeli zastopniki nemäkih druätev zborovnnjo, na kalerem so zahtovali, če He že Slovanorn dovoli na univerzi dvo- rana za zborovanjo, da morajo na zbo- rovanju govoriti v nemžkem jeziku. Zahtevali so tudi, da se odstranijo slo- vanske deske in da se relegirajo vsi oni Lahi z graske univerzf?, ki so bili pri- sotni pri izgredih v Inomostu. V četrtek dopoldne je čakalo okoli 300 nemSkih dijakov na univerzi, ki so zahtevali, da naj roktor pove, kaj jo senat ukrenil glede leh zahtev. Rektor je odgovoril, da naj pridejo v soboto predpoldne. In ko so teduj prisli jim je odgovoril rektor, da njih zaht^vam ne more vslreči. WiiHilHtva Nemcev proti hIoviui- «kini dljukimi na duiiaJHkein vhc- u^llifi^ii. —- V soboto ho bila na dunaj- akem vseučiliSČu volika nasihtva nem^kih buräev proti Jugoslovanom. Koktor jo nemškim dijakom obljubil, da bo kaznoval laSko dijake, ki ho bili v Inomostu, v za- dcvi lai^kib napisov so bo pa ponvotovala so komisija. NomSki dijaki so v avli za- poli ,,L)io Wacht am Rhein". Navzoči jugoHlovannki dijaki so zapeli neko alo- vansko peHem. To je nemSko dijako silno raztogotilo. llalijanov ni bilo skoro nič navzočih, kar jih je pa bilo, so se pri- družili Jugoslovanom. Nemški burši so l)roz povoda napadli Jugoilovano. Za- htovali so, da so morajo odkriti in klicuti : „Ven z vami 1 Ne maramo vas, ne trpimo vas tukaj !>( Z veliko premočjo so se na- valili na Jugoslovane in jih potisnili iz univerze. Pri tern se je razvil boj. Dijaki so se obdelavali s palicami in dežniki. Nekaj jugoslovanskih dijakov je bilo ra- njenih. B \j se je äe na cesti nadaljeval. Nemci so Jugoslovane srdito psovali ter jim očitali, da so oni krivi dogodkov v Inomostu. Jugoslovani so se pritožili pri reklorju. Naročuvanje časopisov pri poftt- nih uradih. — Ministerstvo za trgovino je odredilo, da ae bo odslej lahko na- ročalo časopise pri poätnih uradih. Doslej so se le inozemski casop'si naročali pri poätnih uradih. Kdor bo hotel pri poätnem uradu naročiti časopis, bo moral naročnino takoj plačati. Pristojbina za naročbo bo zna- šala 10 stotink. Odredba stopi v veljavo, ko bodo dovršena pripravljalna dela. Nov« dopi«nice. — Že nekaj dni so v prometu nove dopisnice, rnedtom ko stare oatancjo še v rabi. Nove do- pisnice se razlikujejo od starih, da imajo na levi strani trikotni prostor, na kate- rcga bo zapisal odpošiljatolj svoj naslov. Okrask, ki je bil nepotreben, izostane. S tern, da izpolni izpoäiljatelj oni prostor, si zagotovi, da se ma dopisnica vrne, ako je ni mogoče dostaviti naslovniku. I/pii'inemba v opravi avstrlj- «ke pebote in IovkKiIi čct — Vojno ministerstvo je dovršilo poizkuse o iz premembi opravo pri pehoti in lovskih čotah. Ker so se poizku-u dobro obnesli, bo vojno ininisterstvo izpromonilo vojno opravo pri teh četah. Bistvene izpro- mcmbe bodo slodeče : Število patron, katere morajo nositi v polni vojni opravi prOHtaki, lovci in poddesetniki, oboroženi z repelirkami, se pomnoži od 100 na 200 Kljub temu bo vso, kar bo vojak nosil soboj za 1 57 kg lažje nego doaloj, ker so bo teža prtljage pri obleki in hrani znižala. Pobcßli Hodiii tHjiiik. —Z Dunaja je pobegnil v Amoriko s svojo ženo sodni tajnik dr. ftmil Heifer, ki je zapustil nad 300 000 kran sloparakih dolgov. Zgodnja zima. — Iz Bosne pri- hajajp poročila, da je p»lo tarn mnog > snega, zlasti je v nekaterih gorskih krajih promet popolnoma ustayljon, ker je snogrt Iri metre na visoko. — Tudi v Srbiji so bili to dni nnežni vibarji. Pri- čela jo že prava zima, v neknterih krajih kaže toplomer 12 stopinj mraza. Jirst itnlijanske^a prostolo naslodnika. — Knoz Nikolaj, ki je bil povabljon za kuma na krst italijanskega preatolonaslednika, se v kratkern poda h knegtnjo Mileno v Rim. Roosevelt proti triiHtom. — „Crlobe" naznanja, da pripravlja Rooaevelt veliko akcijo proti trustom. Mobillzacija. — V Goatyninu v Rusiji se jo pripetil sledeči žalostni slqcaj : Nekoliko kmetskih rezervistov, ki so bili poklicani v aktivno službo, da odrinejo na bojiäce, je prosilo svojega polkovnika, Dvonkovskega, naj jim dovoli, da se gredo pred odpotovanjem v Mandžurijo še en- krat poslovit k svojim domov. Obetali so, da se bodo drugo jutro točno vrnili. Ker so vsi ti knaetje bili polkovniku dobro znani, jim je prošnjo usliSai. Toda kako se je polkovnik drugo jutro prestraäil, ker so ni noheden toh rezorvislov vrnil. Polkovnik jo postajal čimdalje neinir- nejäi. Bai so je, da ga nič ne reši velike odgovornosti. Počakal je v razburjenja äe eno uro; todaj pa si je bil povsorn na jasnem, da rezervistov ne bo nazaj. Za- klenil s> 'e v sobo, napisal poročilo vojni upravi '. -/v«e potem ustrelil iz revo^jj^ja ravno v trenotku, ko so prikorakali vsi rezervisti v vojaänico ter se pri straži prijavili. Velcvazna iznajdba. — Vojak 76 pešpolka v Sopronju Franc Berger, je iznaäel napravo, ki vsako v tolefen izgovorjeno besodo takoj napiSo. To bi bila velikanska pridobitev, posebno za časopisje. Živila ho uu podra>ila. — Kor so se malone podražila vsa živila, morajo na^e gospodinjo povsod misliti na novo pribranko. Pri tern opozarjamo na to kar smo povdarjali žo čestokral, da Hi tisti, ki uporablja Kathroinerjevo Kneip- povo sladno kako, dokaj prihrani, se colo v mnogih primorih popolnoma odrece zrnati kavi in tako lahko poravnava marsikaj, kar izdaja veö. Gospodinje, ki so brez predsodka, že davno prinaäajo „cisUo" Kalhroinerjevo kavo na imizo, in izkuänja uči, da jo no opusti nihče več, kdor se je navadil. Močno pripravljena, je „Kathreinerjova Kneippova sladna kava" jako prikupnega okusa in zlaali za otroke rodilna in krvotvorna. Pri tern ie treba dosti rnanj mleka, da se doseže okusna kavina barva, nego ob uporab- ljanju močno barvajočih kavinih suro- gatov, torej prihranek tudi tu. Zategadelj povdarjajte pri nakupovanju vselej ime Kathreiner, zahtevajte le izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa in ne jemajte niti odprto odtehtanih opraženih izdelkov, niti malovrodnih posnemkov v drugučnih zavojih. Ivan Bednarik priporosia svojo knjiqoveznico v tiorici ulica Vetturini št. 3, Loterijske številke. Trst Lino 12. novembru. . . 90 44 24 74 45 . . 49 7 17 12 70 Dve sobi se dobe v najem v Križni ulici si. 6 v 1. nadslropju (Via della Croce) s prostim vhodom. Encga utenca Bprejme koj Iv. Bednarik, kujigovez v (iorici ulica Yetturitii štv. 8. imimimvMuri Št. 3449 Op." Naznanja so, da JAVNA DRAZBA zastavil III. 6 etrtletj a t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1903 začne v ponedeljek dne ft. dtcombra 1904. ter se b nadaljovala naslednje čotrtko in ponedeljke. Od ravnaleljstva zastavijalnlee in ž ujo združeue hr&nilnice. V Gorici, 7. novembra 1904. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja sir oje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. !BEE „Hotel Balhfln"-Trstsix3) Piazza delta Caserma (Narodni Dom).......>4W J& tri minute od juznega kolodvora pok's pošte. 9 • s 60 moderno opremljenimi sobami - - - - restavracija - dunajsha huhinjn - havarno Za goste hotela pozebna pestauracija u I. nadstr. - - - Električna — GkfA Shajališče — - - razsvetljava «V - - - - ptujcev Dr. Med. Un. lernej Demsor praktični zdravnik in specijalist za kožne in spolne bolezni, zäune ordinirati dne 8. novembra 1.1. od 10.-1Z. predp. in od Z.-lf. pop. v Ljubljani, Prešernove ulice, Mestna hranllnica, II. nadst. ..Vzaismna zavšfovalnica v Ljubliani" Dunajska cesta 19 — v Medjatovi Msi v pritiicju — Dunajska cesta 19 vsprojema: 1. zavarovanja vHakovrstnih ]>oslopij, preniKnin in pi'itfelkov pi'oti po/aini skosako drugo stavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi uslanovni zaklad jainci zavarovalcom ------ — popolno vai'nosl. ---- ¦----------= NT Svoji k svojim! "Ml Roiaki Slovenci! Pristopaite k domači zavarovalnici! Samo enkrat,....., naj vsakdo kupiti avoje potreLžčino pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, %in nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, llepšega in kakovosti primerno cenega hlaga, ^kakor se tu dobi. W Došle so užeizadnje novosti modnega blaga za jesensko' in VJiimko' sezono v liedo^e^ljivi ixberi kakor : krasnl okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavlce usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojaöe, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. KrojaŠki mojster Franc Čufer v Gorici, ullni sv. Antonu stcv. 7, v hiši svečarja g. Jerneja Kopača. Izdeluje vsakovrstne možke obleke po mori bodisifine alipriproste. Priporoča se svojim rojakom v inestu in na deželi, posebno pa še preö. duhovščini za o- bilna naroöila. X Mihaelüssfli, kl.učavničarska in kovaška delavnica y / Gorica, Ascoli ulica 7 / >' Velika zaloga štedilnikov, pump in vsa- ' kovrstnih cevi za vpeljavo vode. Izvrgi se vsakošno povpravljenje in vpeljava. S A\ Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliho zaloga pristnih belih in črttih vin is lastnih in drugih prisna- nih vinogradov. Dostavlja na dom iu razpo- silja po zeli'znici ua v«e kraje avMtru-o^ur«arne". Zaloga ledu, katoroga so od- ilaja lc na dt'Wlo od 1(K) kg. napcj Cene zmerne. Postrežba poštena in toöna. Olje poleno\?ke = (štokfiževo olie) = je setlaj splosno priporočano kol jedino sredstvo, ki ojačuje slal>otno stanje or- ganizmov, toliko pri mladili kot pri starih Ijudeh. Vporabiti se pa mora vsekakor to olje pri Škrofuloziiih boleznih. Svoj upliv pa mora izkazati edino olje, katerega kakovost je zajamčeno čisia. — Drugovrstna olja, ki se prodajajo kot „štokfiževo olje", 1 ne samo da ž njimi ni niogofc dobiti potrebnih rezultatov, ampak Skodujejo naravnost želodcu, ker slahijo prebavilne organe istega. Pravo štokfiievo olje, zajatnčcno čisto olje zadnjega lova se prodaja v mirodilnici mzow-z m^zzoLi-ja Gorica, Gosposka ulica, in podružnica tek. Josip Verdija Male množine se ra?pošiljajo po pošti, Sprejema hranilne vloge katore obrestuje po 4Va% polumosoöno; ne- vadignene obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- öuje po8ojilnica saina. Tosojila udoni na oHebni kredit po 6% in na vkuji/.bo po 5'///0 „Centr a In a posojilnica" regi8trovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane 8 glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tokoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vnak dan od 8. ure zjutraj pa do l. ure popoludne.