8554
601002U0
PPII
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
oštnlna občana » gotovini ”“• oostale I grupoi
DNEVNIK
Cena 200 lir
Lelo XXXIII. Št. 243 (9851)
TRST, sreda, 19. oklobra 1977
r£“5	!LmHi%194®,ar??«P^0dnilC PARTIZAN^ DNEVmK p« 26. novembra 1943 v vasi ZaKriž nad Cerlmim, raamnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tasta! v uskarm .Doberdob.
-------- .11 irebusi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v teskarm .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjena Evropa.
PREPREČENA
TRAGEDIJA
% bliskovito akcijo posebej izurjena oddelka nemških obmejnih rožnikov se je v noči od ponedelj-? na torek zaključila drama pot-,tkov in posadke zahodnonemškega ein0a. ki ga je četverica terori-0v ugrabila v četrtek med poleni ^a^orce'v Frankfurt. Nem-j ‘n usa svetovna javnost, ki je rbljeno sledila razpletu dogod» psihološkemu in nazadnje tu-* oboroženemu dvoboju med vlado “N in zračnimi pirati, si je kon-lahko oddahnila: nedolžne žrtve ‘ Sl*ja, če izvzamemo prvega pihni ^e,cdo' so bde rešene. Tudi za-t^onemtki kancler si je po to-Jb dneh napetosti lahko končno ^dahnil ter se izprsil, češ tudi to-f°l smo se rešili iz zagate, ne
klonili zahtevam izsiljeval-
bi cev.
v ^aJbrž se je vsakdo od nas, ki je dneh sledil dramatičnim do-• ‘lojeni potnikov in posadke boe-®a' vsaj enkrat vprašal, kako bi j.,^0!, če bi bil v Schmidtovi koša	odgovor na tako upra-
vi® ni lahko, saj je bilo treba s.Vestno izbirati med dvema možno-.^m0: kloniti zahtevam teroristov s lent spodbujati nadaljnje stop-nasilja, ali pa vztrajati, ■ 'iološko izčrpavati teroriste
"ato
rešiti talce z radikalnim in
Danim ukrepom? In v tem pri-. ru. koliko talcev, koliko vojakov 2°,koralo plačati z lastno krvjo, , buljenjem? Tokrat se je vse še til Sredno izteklo, pa čeprav je bil le * ubit in je Schlejjerjeva usoda "etnana. Toda če bi se ponovil

er iz Miinchna?
. veria
nar pa je tako zastavljeno -atije, pa čeprav ima s člove-e0a vidika dramatično razsež-
"ost,
Preozko. Treba ga je razširiti.
se za vzroke in ozadje, ne . Uti odgovor na zgolj trenutno n, lS°f h tega zornega kota se vsi-,rj ,eta dve ugotovitvi. Prva je. da oe s°dobne in najbolj razvite držaji ta ogromna ih 'razvejana tele-bzhko rarlljiva. Zadostuje JZ*ClCa odločnih mož brez predsod-fa ' da se kolesje mogočnega clr-tt„.0a aparata ohromljeno zau-P0 '• da vsemu svetu zastane dih. j,0 Ugrabitvi nemškega boeinga se t2r "ojbrž vnela ostra polemika o trn--1, ^ so omogočili «podvig» j,0 Cn'b teroristov, na zatožni klopi ® uarnostna služba na letališču tafl°rci in njeni pomanjkljivi j( "ostnj ukrepi. Taka polemika pa tej) °ral Povsem brezpredmetna: bite. primeri izsiljevanja, ugra-j v in piratstva zadnjih let ka-l'an ’ “a ie v še tako dobro zasno-, dj. 171 varnostnem stroju luknja ^Pomanjkljivost, ki jo lahko izko ^ hočejo s teroriz ^ Psiliti svojo voljo.
* fe U®a u8°tovitev,, pa čeprav je n brirneru nujno posploševanje *le Poen°stavljanje, zadeva terori-Tudi če precej površno a-tičn'tTarb° primere terorizma, poli tidj 9a ob zgolj navadnega krimi-t)qjc’ bomo ugotovili vsem izsilje-Ijtvtl6>n skupno značilnost: to so (tij f’ ki so bili iz raznih vzrokov tiitfj 11 "hesto, da bi sč poglabljali tij n v to plat vprašanja) potisnje-fiijj0 r°b skupnosti, v kateri živ,i jo. lih®0, izločeni iz družbe, zappsta-
čija, kateri ves svet zavida visoko življenjsko raven, zdravo gospodarstvo in trdno marko, prizorišče in žrtev tolikih terorističnih izpadov? Je zgolj naključje, da •se to dogaja v državi, ki je sprejela zakon, kot je «berufsverbot», in kjer zmerjajo s teroristom vsakega levičarskega intelektualca, če si le drzne odločneje kritizirati državo in družbo in vzame kot izhodišče za svojo analizo premise, ki jih večina ne odobrava?
Če nas tragedija, ki je časovno zadnji člen v verigi nasilja in krvi. lahko nečesa nauči, mora biti to po eni strani spoznanje, kolikšno mednarodno razsežnost in kolikšne posledice imajo terorizem in atentati na demokracijo, po drugi pa ugotovitev, da bo le odločen korak naprej na poti sprememb družbenih, političnih in kulturnih odnosov, na poli korenite demokratizacije lahko zajezil zaskrbljujoč pojav. Brez tega koraka naprej ni izhoda iz krize, katere najbolj viden in zaskrbljujoč, ne pa edini, dokaz so v današnjih časih ravno dejanja najrazličnejših terorističnih skupin.
VOJMIR TAVČAR
PO USPEŠNEM NAPADU POSEBNE PROTITERORISTIČNE SKUPINE NA LUFTHANSINO LETALO VMOGADIŠU
Osvobojeni talci so se že vrnili v Zahodno Nemčijo Domnevni samomor vodij skupine Baader-Meinhof
Potrjena vest o smrti treh teroristov, nobene žrtve med, potniki - Baader in Raspe naj bi se ustrelila, Ensslinova pa obesila - Življenje ugrabljenega Schleyerja še na niti
FRANKFURT — Potniki preusmerjenega boeinga 737, ki so jih pripadniki posebne zahodnonemške protiteroristične skupine osvobodili, so včeraj prispeli na frankfurtsko letališče s posebnim Lufthansinim letalom. Bili so videti izmučeni, vendar nihče ni imel občutka, da bi bili posebno prizadeti. Še najbolj prizadet je bil videti drugi pilot ugrabljenega letala Juergen Vietro, na katerega je po umoru kapitana Schumanna padla vsa odgovornost upravljanja letala.
Vrnimo se k bliskoviti akciji, s katero so možje skupine GSG-9 poldrugo uro preden je zapadel ultimat teroristov, osvobodili talce in likvidirali teroristično skupino. Skupina, v kateri je bilo 30 članov posebnih oddelkov in 30 članov zdravniškega osebja je priletela na letališče v Mogadtš s posebnim letalom, baje s Krete, potem ko je skušala stopiti v akcijo že na letališču v Bahreinu, vendar so i*d tam teroristi prehitro odpotovali. Njihovo letalo je pristalo na letališču v Mo-gadišu z ugasnjenimi lučmi, da ne bi v preusmeriteljih povzročili su-
Neprepričljive izjave vladnega predstavnika o trojnem samomoru
Dopisnik Tanjuga posebej za Primorski dnevnik
BONN — Uradniki zahodnonemške ga vrhovnega sodišča so včeraj za vse večne čase spravili v arhiv akte doslej najdaljšega sodnega procesa v povojni zgodovini ZR Nemčije. 34-letni Andreas Baader, 37-letna Gu-drun Ensslin in 33-letni Jan - Carl Raspe so si zjutraj okoli osme ure v svojih celicah vzeli življenje. Četrti član te skupine, 30-letna Irmgard Moeller je poskus samomora preživela in ni v smrtni itevarnosti. Ta ko imenovanega, kot tukaj pravijo, ■»trdnega jedra* anarho • teroristične skupine, ki že sedem let drži v napetosti vso zahodnonemško družbo, hi več. Baader. Ensslin in Raspe, ki jih je sodišče .pred po! leta obsodilo na življenjsko zaporno kazen, so sicer na obsodbo vložili priziv, vendar pa po vdč kot dve leti trajajočem procesu, ki je navrgel 16 tisoč strani debel protokol, ponovitve postopka ne bo.
Novica o skupinskem samomoru štirih članov zaprte teroristične sku pine je v Bonnu in v vsej ZR Nemčiji nekoliko zasenčila triumfalno proslavo in zadovoljstvo spričo osvoboditve talcev v ugrabljenem Lufthansinem letalu. Vcčmsko mnenje je sicer, da trojice nikakor ni škoda saj bi njihova prisotnost v dobro čuvanem in posebej za teroriste zgrajenem stuttgartskem zaporu Slamm-heim, kar naprej delovala spodbud no za njihove somišljenike, ki so1 na prostosti. Dejstvo, da so se pri-1 padniki -»trdega jedra* sklenili samouničiti prav v trenutku, ko ie to za družbo, ki jo sovražijo in odklanjajo najbolj ugoden, pa vzbuja pre cejšnje pomisleke. Nič čudnega, če je torej obveljal sklep, da na obdukcijo trupel (»vabijo ugledne tuje strokovnjake za sodno medicino in celo predstavnike organizacije za zaščito političnih zapornikov
lo torej razočaranje spričo tega, ker izsiljevanje bonske vlade ni uspelo. Predstavnik notranjega ministrstva za pravosodje vlade Baden -,Wurttemberga in pa državnega tožilstva iz Karlsruha sta dala vede ti. da so se zaporniki mogoče lahko vendarle med seboj sporazumevali bodisi s svetlobnimi znaki ali pa z Morzejevo abecedo. Mogoče je tudi. kot sta dejala, da je Baaderja. Raspe,ja, Ensslinovo in Moellerjevo o poteku akcije v Mocmdišu obvestil kateri izmed «ob:čajuih» zapornikov, ki prestajajo kazen v zaporu in ki lahko imajo v svojih celicah tudi radijski sprejemnik.
Uradni predstavnik zahodnonem-ške vlade Klaus Boelling je danes v .imenu Schmidtove vlade ter vseli političnih strank in dežel, v katerih so zaprti pripadniki teroristične organizacije Baader Meinhoff izrazil obžalovanje spričo dogodkov v Siammheimu. Množični samomor je Boelling raz'ožil kot dokaz odločenosti ‘trdnega jedra*, da tudi s samouničenjem spodbudijo «nadalj-njo zaostritev fanatičnega in moril-IVO VAJGL
(Nadaljevanje na 6 stroni)
mov. Najprej so organizirali v čakalnici letališča zasilno ambulanto, z velikimi količinami zdravil in krvne jtlgzme, nakar so se v popolni temi priplazili do letala.
' K-izhodom'iz letala so postavil: naboje plastičnega eksploziva, ki so jih tako tempirali, da so eksplodi rali vsi v istem trenutku. Reševalci so ddbro vedeli, da so trije teroristi Usti hip med potniki, četrti pa v pilotovi kabini. Takoj po eksploziji, ki je raznesla vrata letala, so v trup vrgli posebne ročne bombe, ki eksplodirajo z izredno močnim pokom; pri tem pa je tudi svetlobni učinek zelo velikega pomena, vsaj oglušujoča eksplozija in pa zasteplju joč blisk za šest sekund skoraj popolnoma onesposobita človeka. Nemci so tako imeli šest sekund časa, da skočijo v letalo ugotovijo z natančnostjo, kje so teroristi in jih pobijejo. Tako se je tudi zgodilo. Pripadniki posebne skup ne so vdrli v letalo, dva terorista takoj ustrelili, tretjega hudo ranili, četrti član tolpe, neka ženska, pa je bila le lažje ranjena in je trenutno že izven nevarnosti v mogadiški bolnišnici. Hudo ranjeni terorist je še pred prihodom v bolnišnico izdihnil. Med potniki, kot kaže, ni bilo ranjenih, pač pa je bila lažje poškodovana ena od stevardes ki je bila ranjena v nogo Dvanajst minut po začetku operacije, je bila slednja že zaključena in m nister Wisehniewski je ' hko telefonral kanclerju Helmut.1 Schmidtu, da se je vsa-zadev-'srečno iztekla. Nobenega dvoma ni,-da je zahodnonetnška vlada mnogo tvegala, saj bi se akcija n,jenih komandosov lahko sprevrgla v pravi pokol.
Somatska vlada je medtem sporočila, da so se tudi njeni diverzanti udeležili akcije. S tem v zvezi je tudi zvezni kancler Schmidt izrazil Somaliji svojo hvaležnost zaradi učinkovite podpore.
Včeraj zjutraj se je sestala zahod-nonemška vlada, ki je proučila tako potek akcije skupine GSG - 9 kot položaj, ki je nastal po domnevnem samomoru treh članov skupine Baader - Meinhoff. Prvega dela zasedanja se je udeležil, kar se doslej
še nikoli ni zgodilo, tudi somalski veleposlanik v Zahodni Nemčiji.
Poglejmo še trenutek, kaj je skupina GSG - 9, ki je'zaslovela s svojo drzno akcijo na letališču v Mo-gadišu-. Gre za pripadnike obmejne straže, ki so jih posebej izurili za tovrstne posege. Skupina šteje približno 170 članov, ustanovili pa so jo pred petimi leti. po tragičnem dogod ku v Miinchnu, ko je nesmotem poseg nemške policije povzročil pokol, med katerimi je izgubilo življenje 11 izraelskih športnikov, pet Palestincev in nemška policaj.
Skupina ima svoj sedež pri Bonnu, vsi njeni člani pa so ostrostrelci ter izvedenci v protiterorističnem boju. V njihovo opremo sodi posebno orožje z daljnogledi na infrardeče žaa'ke, miniaturiziram
(Nadaljevanje na zadnji strani) Jan KaM Raspe, Andreas Baader i* Gudrun Ensslin	(Telefoto ANSA-UPI)
............................................
RAZGOVORI TRŽAŠKE POKRAJINSKE DELEGACIJE V RIMU
Ingrao in Fontani zagotovila pospešenje postopka za globalno zaščito Slovencev
Delegacijo vodi predsednik dr. Ghersi. v njej pa so predstavniki vseh demokratičnih strank - Včeraj in danes srečanja delegacije s predstavniki parlamentarnih skupin in morda tudi s predstavnikom vlade
RIM — Predsednik poslanske zbornice Ingrao in predsednik senata Fantnui sta včeraj dopoldne sprejela enotno delegacijo tržaške pokrajine, ki je prišla v Rim, da na podlagi resolucije, ki so jo izglasovali predstavniki vseh demokratičnih političnih strank v tržaškem pokrajinskem svetu 22. septembra letos, posreduje pri -sladi, pri predsednikih obeh zbornic in pri parlamentarnih skupinah strank ustavnega loka za čimprejšnjo uzukonltev globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Delegacijo vodi predsednik tržaške pokrajine dr. Lpcjo GhersU v njej pa so še odbornik za vprašanja slovenske manjšine Alojz Markovič in predstavniki demokratičnih strank Locchi JKD), Iskra (KPD, Volk (PSI), Brezigar (SSk) ir Devescovi (PSDI). Predstavnik PRI Foscarini se zaradi službenih dolžnosti jutranjih srečanj ni mogel udeležiti, medtem ko je liberalec Parnpanin zaradi neodložljivih zadržkov pooblastil ostale delegate, da ga zastopajo.
Delegacija je najprej obiskala v
H0,11 zalo prepričani, da z de- ! «Amnesty International*. Gre za to, 6M ratičnim političnim bojem ne Ida Je treba tako.i in odločno razbiti
C (losegli zastavljenih si ciljev, i s!uhpfrne fvome‘n Prleke, da je 0 ne (v, „	,	■ zaprtim teroristom nekdo pri nji-
o*jr 00 nesporazumov: terorizem -	-	--
V tič ■ >n' č'emur danes pravimo Pri},^1' terorizem, ni v nobenem opravičljiv in največkrat
is
■'o (j ,.H opravičljiv in največk Voj4 *’ ^ so 'izbrali pot nasilja »Otj ’ Santo lutke, mnogokrat celo "'N Uestno’ v rokah spretnih ma-tlblaPn,0V' hi igrajo svojo igro za \ D n° ved šahovnicah. Kljub oseki s®a sta ena od značilnosti tistih, s%0 porlaiajo v take akcije in o-%zn tve°a-io življenje, obup in \ t>lanie politične nemoči, čemur fe 5 kljub skrivnostim, ki jo >rnHi ®e ov’iaJo- pripisati tudi &ii)e Jeb vodilnih teroristov sku-*9Por aac*er ‘ Meinhof v nemškem
i^edenega izhaja še tretja u-Poja ei>: terorizem je mednarodnima j’ pred katerim ni varna nobe-t>refi.e taho demokratična in na-a država, kajti — in to gre kfj ^udariti — terorizem je po-Perjene®a omenjenega vendarle na-kfec;.. ,v Prvi vrsti proti demo-Vlfin naPredku. Zato je za boj eror’st°m potrebna skupna 2 r°dna akcija. Toda kakšna?
Policijske represivne po-6°jai>Qle Gostujejo in ne rešujejo fe ^ 1 Res je sicer, da je mogo-”>ere a na-čin rešili posamezne pri-res Pa je tudi (in to velja 'feji, *e,n za zahodni svet), da se ‘ fen ‘a"neiše klice terorizma kljub
H j °knauijaj0 m lo ravno v naj-"Oolj l'for‘tarnih državah. Ali je "aključje, da je bila ZR Nem-
hovi odločitvi' «pomagal». Odvetnik Gudrun Ensslin Schilly je bil prvi, ki je takšne pomisleke včeraj tudi javno izrekel.
Minister za notranje zadeve deže le Baden - Wiirttemberg Bender (C DU) je na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali v Stammheimu v popoldanskih urah sila nerodno in neprepričljivo poskušal pojasniti, kako je prišlo do spektakularnega in dramatičnega dogodka v zaporu. Pove dal je, da so v celicah Baadra in Raspeja našli, revolverja in dodal, da gre za orožje podobnega tipa kakor so se ga teroristi pogosto posluževali pri svojih akcijah. Strel, ki si ga je Baader pognal v glavo je bil smrten, medtem ko je Raspe še kazal znake življenja in je umrl šele v bolnišnici. Zanimivo je. da nihče izmed številnih paznikov in osebja v zapo"u ni slišal strela. Gudrun Ensslin se je obesila za o-kenske rešetke, medtem ko je Irmgard Moeller poskušala samomor1 napraviti tako da si je v levo stran prsi zasadila nož za rezanje kruha. O tem. kako sta se orožje in nož znašli v celicah, minister Bender ni znal povedati ničesar. Prav tako je težko odgovoriti na vprašanje, kako so zaporniki, ki so že nekaj tednov popolnoma izolirani od zunanjega sveta in med seboj mogli izvedeti za ugrabitve letala in razplet akcije za osvoboditev talcev. I-mena vseh štirih, ki so danes izvedli samomor ozirima poskus so bila namreč na seznamu tistih tenoristov, za katere so ugrabitelji Hansa Martina Schleyerja in Lufthansinega letala zahtevali svobodo. Neposredni povod za samomor naj bi bi-
11.
Delegacija tržaške pokrajine pri predsedniku poslana ke zbornice Ingrau
palači Montecitorio predsednika poslanske zbornice Ingraa. Predsednik Ghersi se mu je zahvalil za hiter odgovor na piošnjo za razgovor in ga podrobno seznanil z vsebino resolucije poki"ajinskega sveta in sploh s problematiko globalne zaščite slovenske manjšine. V zvezi s tem je Ghersi poudaril, da nujnega izglasovanja zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine ne narekuje samo upravičena zahteva manjšine same, ampak tudi dejstvo, da je v zvezi s tem vprašanjem dozorela zavest vse demokratične javnosti. Pri tem je omenil številna uradna stališča izvoljenih organov v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki odražajo e-notno voljo demokratičnih političnih strank in prebivalstva, ki ga predstavljajo, da se vendar, skoraj trideset let no sprejemu republiške ustave, ki izrecno predvideva zašči to jezikovnih manjšin, s primernimi zakonskimi določili zagotovi slovenski narodnostni skupnosti nemoten razvoj glede ohranjevanja jezikovnega in kulturnega bogastva, kot tudi, da se* ji zajamči možnost, da polnopravno in konstruktivno prispeva h gospodarskemu in družbenemu napredku vse skupnosti, v o-kviru katere živi. Hitro zakonsko ureditev manjšinske zaščite pa še posebej narekuje novo vzdušje stvar-nejšega in okrepljenega sodelovanja med državama in med narodoma, ki se srečujeta na območju, na katerem živi slovenska manjšina, po ratifikaciji osimskega sporazuma, ki med drugim določa rok 18 mesecev za odobritev izvršilnih zakonskih norm.' Člani delegacije so tudi opozorili predsednika poslanske zbornice na izid srečanja enotne delegacije slovenske manjšine s predsednikom vlade Andreottijem 9. avgusta letos, in na dejstvo, da je tedaj predsednik vlade zagotovil umestitev posebne komisije, ki naj bi pro-
učila -vprašanje zaščite slovenske manjšine pred predložitvijo ustreznega zakonskega osnutka.
Predsednik poslanske zbornice In grao je z izrcfeno pozornostjo sledil izvajanjem članov delegacije ter je naglasil svoje zanimanje za vprašanja v zvezi s problematiko slovenske manjšine v Italiji, s katero je bil seznanjen še preden je prevzel predsedstvo poslanske zbornice. Kar zadeva parlamentarni postopek o-snutkov zakona za globalno zaščito slovenske manjšine, je Ingrao zagotovil, da si bo v okviru svojih pristojnosti prizadeval, da se po.s|ic-ši zakonodajni postopek že predloženih osnutkov ali novih predlogov vlade, ali političnih strank.
Delegacijo je nato sprejel predsednik senata Fanfani. Tudi njemu je dr. Ghersi obrazložil namen obiski in cilje, ki si jih delegacija za-
stavlja. Fanfani je pokazal živo zanimanje za rešitev vprašanj, ki mu jih je delegacija predložila. Poudaril je. da je v ta unmen potreba* «akonodnjua pobuda vlade ali parlamentarnih skupin ta začetek zakonodajnega postopka in je izrazil mnenje, da hi moglo biti koristno sporazumevanje med strankami u-stavnega Irka na vsedržavni ali vsaj na deželni ravni, v novem duhu, ki so ga ustvarili osimski sporazumi, za katere je dejal, da presegajo po svoji važnosti in učinkih meje Trsta in samih odnosov med sosednima državama.
V popoldanskih urah so se začela srečanja s predstavniki parlamentarnih skupin strank ustavnega loka, ki se nadaljujejo danes. Ni še gotovo, če se bo delegacija lahko sestala tudi z zastopnikom vlade.
B.Br. • L.V.
IIIIIIIIIHIIIMimHIIIIIIIIIIIIMIMIIflUllllllllitllHMIIItllMIIIIIIiimiiiMIIHIMIMIIIMIMMIIIIilliHutiliMMUlluiia«
NA POGOVORIH V LIZBONI
Tito in Soares ugodno ocenila razvoj odnosov med SFRJ in Portugalsko
LIZBONA — Jugoslovanski predsednik 1 Tito je imel včeraj daljše pogovore s portugalskim premierom Mariom Soaresom. Za dvostranske odnose sta Tito in Soares ugotovila, da so zelo dobri, sicer pa sta razpravljala tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Pri tem sta namenila posebno pozornost razmeram v Afriki, zlasti na jugu črne celine. Naglasila sta, da obe državi podobno gledata na to, da morajo probleme v Afriki reševati predvsem afriške države same.
zborovanju. Menila sta, da obstajajo realne možnosti, da pogovori v okviru evropske konference privedejo do napredka varnosti in sodelovanja v Evropi ter popuščanja napetosti.
Portugalski premier se je v pogovorih zanimal tudi za nedavno Titovo potovanje v Sovjetsko zvezo. Severno Korejo in na Kitajsko. Tito ga je seznanil s svojimi vtisi s teh obiskov. Poleg tega sta Tito in Soares razpravljala tudi
, o notranjem razvoju v eni in drugi državi. Tito in Soares sta izmenjala mne- Predsednik portugalske vlade je pri
tem podčrtal dobre odnose med socialistično stranko ki jo vodi in so-
nja tudi o popuščanju mednarodne napetosti in pri tem razpravljala o-pomenu beograjskega sestanka o evropski varnosti . in sodelovanju ter o dejavnosti ene in druge države na tem pomembnem diplomatskem
POROČILO TAJNIKA CRAAIJA NA SEJI CK PSI
Socialisti «aktivno kritični» do programskega sporazuma
RIM — Zajetno poročilo tajnika Craxija je bila prva točka na dnevnem redu centralnega komiteja socialistične stranke. Toda kdor bi iskal v 86 gosto natipkanih straneh, ki jih je Craxi prebral voditeljem lastne stranke, odgovor na dvome in dvoumnosti socialistov, bi zaman iskal.
Cčaxi je govoril o vseh mogočih argumentih, od inflacije do energije, od krajevnih ustanov do evropskih volitev, od strankinega statuta do programa za gradnjo socialistične družbe. Stranki je dal celo vrsto konkretnih napotkov glede najbolj nujnih problemov, kot so splav, pravična stanarina, sindikat policij-
skih agentov, referendum. Toda prav obširnost in pikolovstvo njegovega poročila sta potrdili, da od socialistov vsaj za sedaj ni pričakovati političnih predlogov, ki bi šli preko sedanjega programskega sporazuma in Andreottijeve vlade.
To seveda ne pomeni, da bi bil sedanji položaj Craxiju pogodu: nasprotno, tajnik PSI je opozoril ,da se v sedanji fazi kopičijo neznanke, ki so gospodarskega in strukturnega, pa tudi političnega značaja. «Vlada se prepogostoma predaja to(cu;» je dejal Craxi, ki fe odgovornost za to stanje pripisal krščanski demokraciji in njenemu zavračanju socialističnih predlogov o
'vladi nacionalne enotnosti, ki bi vključevala tudi komuniste.
Glede odnosov med KPI in PSI je Craxi komunistoifi priznal, da ne iščejo povodov za spor, ampak nasprotno kažejo željo po soočanju in sodelovanju, kar je tajnik PSI pozitivno ocenil. Toda glede perspektiv je bil Craxi manj konkreten: priznal pa je, da je sedanji položaj brez alternativ, razen če se ne bi odločili za predčasne volitve, ki pa jih nihče noče. Prav zato pa PSI ne bo prešla k opoziciji, ampak bo odigrala posebno «kritično in aktivno* vlogo do programskega sporazuma.
Še posebno bodo socialisti nepopustljivi glede splava («Ne bomo
privolili v zakon, ki bi kršil osnovni načeli brezplačnosti posega in ženske samoodločbe,* je dejal Craxi), glede sindikata policije («Ni mogoče mešetariti z osnovnimi ustavnimi pravicami, niti če gre za policiste*), glede pravične stanarine.
Glede volilnih rokov prihodnjega leta je Craxi poudaril, da socialisti pričakujejo več pogajalne moči od spomladanskih upravnih volitev, medtem ko so glede volitev v evropski parlament za, strogo proporcionalnost in za skupno platformo z -»bratskimi strankami*. Glede Kvi-rinala se Craxi ni izrekel: omejil se je na ugotovitev, da bi se mu zdela prestižna demokrščanska kan
didatura (Moro ali Zaeeagnini) pretirana nagrada za stranko relativne večine in na' zagotovitev popolne razpoložljivosti PSI «za iskanje u-ravnovešene rešitve*.
In končno kongres: Craxi je za predčasni kongres v prvih mesecih prihodnjega leta. Do takrat naj bi se v stranki ustvarila nova najširša večina, iz katere bi bili izvzeti samo skrajni krili, Mancinijeva struja na desni in Achillijeva skupina na levi. Sedaj se bo moral Manca izreči, ali podpira Craxifev predlog, ali pa namerava začeti bitko za tajniško mesto.
CAND1DA CURZ1
cialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije. Državnika sta v pogovorih soglašala, da se mora sodelovanje med državama nadaljevati in okrepiti.
Predsednik portugalske vlade Mario Soares je imel včeraj pogovore tudi z jugoslovanskim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem. ki spremlja Tita na obisku na Portugalskem.
Šef portugalske države general Eanes je predsedniku SFRJ Titu priredil sinoči slovesno večerjo, za danes pa je predvideno nadaljevanje političnih razgovorov. (VB)
(lene bencina ne bodo zvišali
RIiv. — Ministrstvo za industrijo je zanikalo, da se bo cena bencin^ v kratkem zvišala. V uradnem sporoči-, lu, ki so ga javili včeraj, zatrjuje, da v proračunu za leto 1978 niso povečali zneri-a, ki naj bi ga prinesla proizvodnja mineralnih olj.
S"--rčilo se sklicuje na poročanje nekaterih sredstev javnega obveščanja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA POBUDO TRŽAŠKE POKRAJINSKE UPRAVE
Vprašanja slovenskega šolstva v razpravi na liceju «Dante»
Poročilo odbornika Spadam o problemih v zvezi z volitvami v šolske okraje - Posegi slovenskih predstavnikov
V veliki dvorani liceja »Dante* se je včeraj popoldne sestalo večje število šolnikov, staršev, dijakov in predstavnikov raznih organizacij, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo tudi s problemi šolstva, to je problemi, ki postajajo v teh dneh, ko se bližajo volitve v šolske okrajne svete, še posebno aktualni. Volitve so bile glavni razlog srečanja, ki ga je sklicala tržaška pokrajinska uprava. Naslov srečanja je bil »Šolsko načrtovanje in razdelitev po šolskih okrajih v tržaški pokrajini*. Iz dolge razprave sta izstopala predvsem dva problema: problem odnosov med šolskimi okraji in krajevnimi upravami in problem odnosa do slovenske šole in do osnovne zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po avtonomiji in samoupravljanju slovenske šole ter v tem o-kviru po samostojnem šolskem o-kraju.
Ta dva problema je strnil v svojo zaključno misel tudi pokrajinski odbornik za šolstvo Spadaro, ki je imel na zborovanju uvodno poročilo. Bistvena je ugotovitev, ki je jasno izstopala iz razprave, da ne en ne drugi problem na sam predve čor volitev v šolske okraje nista rešena. Kako x>mo reševali odnose med občinami ah pokrajinami in šolskimi okraji? Vse bo treba še v podrobnostih določiti, t-eba si bo skratka šele »izmisliti* ustrezne re šitve, je biio večkrat poudarjeno na včerajšnjem zasedanju, ki je seveda hvalevredno in koristno in je dokaz občutljivosti in želje pokrajinske u-prave, da na nžjbolj učinkovit način prispeva k stvarni demokratizaciji šolskega življenja in k širši soudeležb1 prebivalstva ni upravlja nju šole. Istočasno pa moramo tudi ugotavljati da je še vedno preveč brezbrižnosti -ii površnosti ali pa še kaj hujšega pri obravnavanju teh vprašanj. Najzgovornejši dokaz je bila odsotnost predstavnikov tržaške občinske uprave in šolskega skrbništva.
Kako pa bo po drugi strani z avtonomijo slovenske šole? Stališče deželnega odbora je vsem znano. Določene sile se skratka '3 vedno na vse načine prizadevajo, da bi slovensko šolo ohromile in s tem seveda zadele v srce vso našo narodnostno skupnost.
Včerajšnje srečanje je bilo zato tudi razprava o tej točki. Sam Spadaro je tako v poročilu, v katerem je obširno govoril o predlogih za sestavo šolskih okrajev, o njihovi konkretni razdelitvi v tržaški pokrajini ter o njihovi vlogi in ciljih, kot v zaključnem posegu obsodil zadržanje osrednje vlade in deželne uprave do vprašanja slovenske šole, za katero bi bilo treba določiti jasne inštrumente, ki bi. pa naj bo znotraj ali izven šolskega okraja, zagotovili avtonomijo slovenske šole ter obenem prispevali h konstruktivni povezavi med slovensko in italijansko šolo ter med slovensko in italijansko kulturo sploh.
Posebej so o problemih slovenske šole govorili na včerajšnjem srečanju nekateri slovenski predstav-
niki. Veliko prostora pa so temu vprašanju posvetilu tudi sami italijanski predstavniki, kar dokazuje, da v tržaški javnosti manjšinski problem ne gre več neopazno mimo.
Problema slovenske šole sta se posebej dotaknila inž. Jože Pečenko in prof. Samo Pahor. Prvi je odločno ob. sodil ves dosedanji način obravnavanja problema slovenske šole v okviru šolskih okrajev. Poudaril je, da bi se morala razprava o tem razširiti tudi na italijanske šole. žal pa je italijanska večina pokazala do tega precejšnjo brezbrižnost. Govoriti o Osimu in globalni zaščiti in ob tem ne upoštevati zahteve slovenske narodnostne skupnosti o avtonomiji svoje
šole. So le prazne besede, je zaključil Pečenko. Pahor pa je poudaril, da je italijanska večina pokazala doslej pomanjkanje volje do reševanja problemov slovenske narodnostne skupnosti in če se govori danes o pregradah, ki ločujejo naše skupnosti, so te pregrade le enostranske.
Razumljivo je zato nezadovoljstvo Slovencev nad dejstvom, da se ni rešilo 'vprašanja avtonomnega okraja. Kot predstavnik slovenskih šol y državnem šolskem svetu, je med drugim dejal Pahor, skrbno spremljam dogajanje na naših šolah in okrog njih in mnenje, ki se ob tem izoblikuje med Slovenci je, da se bodo pri bližnjih volitvah vzdržali.
Gledališča
Včeraj je bilo na sedežu SKGZ srečanje med predstavniki ZSMS, ZKMI ter mladinskega odbora pri SKGZ, na katerem so razpravljali predvsem o problemu mladih z ozirom na bližja mladinska srečanja in pobude
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
ZAGOTOVILO PODŽUPANA CESAREJA ---------------------
SVETOVALCEM KPI
Krajevne uprave bodo obnovile spomenik bazoviškim junakom
Dosledno g to izjavo naj tržaška občina omogoči gradnjo spomenika padlim iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane
Po poletnem premoru in negotovostih o napovedanih in nato odloženih upravnih volitvah je tržaški občinski svet sinoči obnovil svojo redno dejavnost. V uvodnem pozdravu je župan Spaccini poudaril pomen upravnih sklepov, ki so se v tem času nakopičili in jih je občinski svet v nadaljevanju, seje potrdil.
Pred tem so bili na vrsti odgovori na vprašanja svetovalcev. Tako je podžupan Giorgio Cesare (PSDI) zagotovil komunističnim svetovalcem Rossetliju, Monfalconu in Spetiču, da bo tržaška občinska uprava skupaj z ostalimi krajevnimi upravami tržaške pokrajine poskrbela za obnovo poškodovanega spomenika bazoviškim junakom in ureditev okolja. To je častni doig, je poudaril Cesare, ki ga vsi tržaški demokrati čutimo do teh pac"ih in do Slovencev, proti katerim je bil gnusni fašistični atentat usmerjen. V znak solidarnosti se je tržaška občina pridružila enotni protestni manifestaciji in položila ob vznožje spomenika venec.
V imenu svetovalske skupine KPI je spregovoril Spetič, 'ki je izrazil svoje zadovoljstvo ob sprejeti obvezi, ki dokazuje, da so bazoviški junaki postali simbol ne' samo vseh Slovencev, pač pa tudi tržaških demokratov nasploh. To priča o osamljenosti podležev, ki so ga poškodovali zaviti v temo noči, ker bi se ob belem dnevu ne upali pred ljudi.
Spetič je nato izrazil pomisleke o učinkovitosti policijske in sodne preiskave, saj še danes tolpe fašističnih ’ prenapetežev nemoteno izzivajo v mestnem središču pod okriljem MSI, ki izzivanja zaostruje s ponovno na-
Zato je tudi prav, da so izvoljena predstavništva pozvala ljudstvo k budnosti in zahtevajo prepoved izzivalnega ter žaljivega shoda.
Spetič je na koncu pozval tržaško občinsko upravo, naj dosledno z danimi izjavami zadosti tudi drugim zahtevam tržaških in slovenskih demokratov in izida dovoljenje za ureditev spomenika padligi iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane ter se zavzame za to, da se opensko strelišče uredi v spomeniški park.
V nadaljevanju seje je župan odgo voril na vprašanja v zvezi z obtožbami bivšega ravnatelja higienskega urada prof. Fabianija proti odborniku za zdravstvo Zaniniju. Spaccini je pojasnil, da je dokumentacijo prof. Fabianija predal sod tvu, ki bo izreklo svoje mnenje. V imenu občinskega odbora je vsekakor «z občutki olajšanja* sprejel na znanje pojhsnila odbornika.
povedanim shodom svojega kolovodje.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA
PO REORGANIZACIJI SKGZ DELO ZADOVOLJIVO STEKLO
Ugotovljena tudi nekatera področja, do katerih reorganizacija strukture še ni prišla - Jasno in odločno stališče glede slovenskega šolskega okraja
Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na svoji zadnji seji opravil pregled dela organov zveze v razdobju zadnjih šestih mesecev po izvedbi reorganizacije svoje strukture. Po poročilu tajnika dr. Darija Cupina in posegih predsednika B. Raceta ter predsednikov posameznih teritorialnih in področnih odborov, je izvršni odbor ugotovil,' da je delo zadovoljivo steklo, da poteka v smislu na občnem zboru nakazanih smernic in da tudi že daje konkretne pozitivne rezultate. Razveseljiva je ugotovitev, da se v okviru odborov s slovensko manjšinsko problematiko aktivno in soodlo-čujoče ukvarja nosilni kader okrog 140 ljudi, upoštevajoč dodatne komisije v okviru odborov, pa še več. Zlasti vidne uspehe so v svojih dosedanjih prizadevanjih dosegli teritorialni odbor za Goriško, gospodarski odbor, odbor za mladino in komisija za zakonodajo, ki Se v 'tem času prvenstveno ukvarja z zbiranjem gradiva za globalno zakonsko zaščito pravic slovenske narodnostne skupnosti.
Vzporedno s pozitivnimi aspekti delovanja organov po reorganizaciji, pa je izvršni odbor opozoril tudi na vprašanja, do katerih v tem razmeroma kratkem obdobju reorganizacija še ni segla v zadovoljivi meri. Gre predvsem za stike z bazo ter s posameznimi članicami, čeprav sama večja razvejanost delovanja že zaradi novega načina dela sili v to. Gre tudi za določene pomanjkljivosti v m.idsebojni obveščenosti q delovanju posameznih razčlenjenih organov. V ta namen je izvršni odbor sprejel uštrezne sklepe, da se te pomanjkljivosti čimprej premostijo in da bo delovanje zveze in njenih organov še boljše.
Izvršni odbor je v tej zvezi sklenil sklicati 7. decembra glavni odbor, na katerem bo govor predvsem o trenutnem političnem položaju pri nas glede na prizadevanja za dosego zakonske globalne zaščite.
Izvršni odbor je nadalje poglobljeno razpravljal o vprašanju samostojnega slovenskega šolskega okraja in o bližnjih volitvah v šolske organe vseh vrst in stopenj. Izvršni odbor je odločno ponovil stališče, da je za slovensko narodnostno skupnost nesprejemljivo dejstvo, da vlada na predlog deželne uprave ni upoštevala soglasne zahteve vseh Slovencev po samostojnem okraju za slovenske šole in da je treba z vsemi primernimi sredstvi in načini nadaljevati boj za dosego samostojnega šolskega o-kraia za slovenske šole, kot začetek pristopa k avtonomiji slovenskega šolstva. Izvršni odbor je tudi poudaril, da je o tem vprašanju nujna popolna soglasnost vseh Slovencev in njihovih predstavništev, saj je uspeh boja neposredno odvisen prav danes od enotnosti in brezkompromisne odločnosti. To svoje stališče bo SKGZ preko svojih predstavnikov zastopala v vseh orgarfih, ki se neposredno ali posredno bavijo z vprašanji slovenskega šolstva v širšem kontekstu boja za naše narodnostne pravice, saj vprašanje samostojnega šolskega okraja ni nekaj ločenega od celotnosti vprašanj slovenske na-, rodnostne skupnosti.
Izvršni odbor se je nato seznanil še z raznimi pobudami, ki so v teku, za pospešitev vprašanja globalne zakonske zaščite v smislu zagotovil predsednika vlade Andreottija slovenski delegaciji, o nekaterih pomembnih novostih v krajevnem političnem dogajanju, o nekaterih vpra šanjih športnega in mladinskega življenja, o pomembnih sklepih pokrajinskega kongresa PSI v Vidmu glede Slovencev v videmski pokrajini in o drugih tekočih vprašanjih.
VERDI
Pri gledališki blagajni so na razpo lago abonmajske izkaznice reda A, B in C za operno sezono 1977/1978, ki se bo začela 27. oktobra z gala pred stavo Puccinijeve opere Turandot.
Izvršni odbor SSk razpravljal o volitvah v šolske okraje
Izvršni odbor Slovenske skupnosti
Trstu je na svoji redni ponedeljkovi seji dne 17. oktobra med drugim obravnaval več tekoč h aktualnih problemov od zavrnitve samostojnega šolskega okraja in odmevov na protestno manifestacijo zaradi o-skrunitve spomenika bazoviškim žrtvam pa do odhoda delegacije pokrajinskega sveta v Rim v zvezi z zahtevo po globalni zaščiti Slovencev.
V zvezi 'z zavrnitvijo soglasne zahteve manjšine po ustanovitvi samostojnega okraja za slovenske šole izvršni odbor SSk ugotavlja, da se poleg nadaljnjega zavzemanja za u-resničite" te zahteve postavlja sedaj še konkretno zadržanje do volitev v šolske okraje, ki so že napovedane za 11. in 12. decembra letos. V ta namen je potrebno skrbno preučiti nastali položaj in nato sprejeti u-strezno stališče, ki naj bo učinkovito v smislu, da zahteva po avtonomiji slovenskega šolstva ostane živa in aktualna. Zato je poveril šolski komisiji, naj sporazumno s šolsko komisijo v okviru goriške SSk izdela stališče do nadaljnjih oblik boja za uresničitev avtonomije šolstva in omenjenih volitev v šolske okraje.
Izvršni odbor SSk je nadalje zadovoljstvom ugotovil, da je bil odmev na kritične pripombe k organizaciji in poteku nedavnega protestnega zborovanja proti oskrunitvi spomenika bazoviškim žrtvam, ki jih je bila izrekla SSk, pozitiven in zelo občuten, kajti šlo je za obrambo življenjskih interesov celokupne narodnostne skupnosti. V pojasnilo javnosti naj preciziramo, da SSk ni šlo za prisotnost na omenjeni proslavi njenih izvoljenih ali drugih uradnih predstavnikov, ampak za prisotnost tudi kakega njenega pripadnika, kot je bilo poskrbljeno za pripadnike KPI in PSI.
Zato jemlje na znanje zadnje izjave prirediteljev manifestacije Bazovici, da se bo v bodoče treba dogovarjati za nadaljnje manifestacije najširšega interesa na osnovi skupnega predstavništ-a vseh Slovencev. V ta okvi" sodi tudi pobuda sveta SSk, saj se bazoviškim žrtvam uredi spomenik - mavzolej ob sodelovanju vseh slovenskih organizacij. Kraj in način sprejemanja prispevkov za to pobudo bo pravočasno javljen.
Ob koncu je izvršni svet SSk sklenil, da pošlje telegram' tajniku NS KS dr. Filipu Waraschu z izrazi solidarnosti ob procesu proti n. ..iu
v Salzburgu, ki ima ustrahovalni značaj proti Celotni slovenski manjšini na Koroškem.
Pobude za uresničitev sindikata policije
Pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL-in CCdL/UlL ter začasni koordinacijski odbor za reformo in vključitev policije v sindikate, sporočata, da so z včerajšnjim dnem v teku volitve na sedežu CISL v Ul. S. Spiridione za delegate, ki bodo sodelovali na volitvah za [»krajinske, deželne in vsedržavne organe pripravljalnega odbora sindikata policije.
Revizija procesa zaradi onesnaženja pri Sv. Soboti
Včeraj je bil na tržaškem sodišču prizivni proč ds zaradi onesnaženja zraka in okolja pri Sv. Soboti. Prizivno sodišče je razveljavilo razsodbo prve stopnje, s katero so osem tovarnarjev obsodili na zaporne in denarne kazni, ter odredilo ponovne tehnične preglede na čistilnih napravah obratov, primerjavo z napravami v drugih tovarnah, pri čemer bo treba upoštevati tehnološki razvoj in predvsem če so tovarnarji s temi napravami zadostili vsem zahtevam po preprečevanju onesnaženja. Vse dose.^ danje akte so torej poslali ponovno
NA OBČNEM ZBORU SK IZVOLILI NOVI ODBOR
Predsedniško mesto je prevzel Marko Kravos - Ves odbor so pomladili, kar bi moralo dati klubu novega poleta
Sinoči je bil v novih prostorih SPZ občni zbor Slovenskega kluba. V vlogi predsednika je še zadnjikrat spregovoril dr. Vladimir Turina, ki je podal obračun petnajstletnega delovanja Slovenskega kluba. V teh letih je bilo na torkovih večerih kluba nad 25 tisoč poslušalcev, kar nazorno kaže, da je klub kljub vsemu živ in delaven. Nato se je dr. Turina ustavil 'ob podatkih lanskoletne sezone, za katero je bilo predvidenih 25 predavanj, oziroma večerov. Nekaj predavanj je iz objektivnih razlogov odpadlo, kar pa ne zmanjšuje vloge, ki jo ima Slovenski klub v našem mestu. Dr. Turina je še dejal, da čaka novi odbor težko delo, saj bi moral še bolj popestriti delovanje in pritegniti na torkove večere zlasti mladino. Zato so sklenili, da tudi vodstvo kluba pomladijo, saj bo le tako prišlo z mladimi do tesnejših stikov. Na koncu se je bivši predsednik zahvalil Slovenski prosvetni zvezi, ki klubu odstopa svoje prostore in pa našemu dnevniku, ki vseskozi poroča o njegovem delovanj” Dr. Turina je nato predlagal izvolitev novega odbora, ki je bil sog'asno sprejet in ki je tako sestavljen: predsednik je Marko Kra os, podpredsednika Vladimir Turina in Miroslav košuta, tajnik Bojana Jazbec, blagajničarka Slava Slavec, člani odbora pa Slavko Tu ta, Franko Vecchiet, Odo Kalan in Duško Udovič. V nadzornem odboru so Mario Magajna, Mitja Bitežnik in Josip Tavčar.
' Novi predsednik Marko Kravos se je zahvalil za čast, ki so mu jo člani kluba izkare i. Obvezal se je, da bo skušal v delovanje kluba vnesti nove ideje in dobiti stik s slovenskim prebivalstvom Trsta, tako da bi bil Slovenski klub v centru kulturnega dogajanja v mestu. Delovanje pa bo zaživelo le s sodelovanjem in trudom
vseh. Pred diskusijo je v imenu SKGZ pozdravil občni zbor Miroslav Košuta, ki je dejal, da se pri naši krovni organizaciji zavedajo pomena društva. Mladi odbor pomeni tudi u-panje za mlade ideje, ki naj bi privlekle v prostore kluba nove člane. tako da ne bi gledali na večerih vedno enih in istih obrazov. To se pravi, da je treba klubu dodati mlado jedro, ki bi jamčilo o njegovem nadaljnjem obstoju. V diskusiji so nato prisotni predlagali konkretne pobude za delovanje v novi sezoni, ki bi dale klubu novih moči in poskrbele za množičen obisk torkovih večerov.
piciskovalnemu sodniku.
.....................................
SEJA DEŽELNEGA VODSTVA KPI
Prizadevanje za reševanje perečih problemov dežele
Deželni tajnik Cuffaro podrobno analiziral sedanji poloicj
Obisk članov okrožnega sodišča iz Ljubljane
Včeraj so obiskali Trst in okolico člani okrožnega sodišča iz Ljubljane. Izlet sodi v sindikalno dejavnost ljubljanskega sodišča in je i-mel namen prikazati sodnikom probleme predvsem slovenskega prebivalstva. ki živi v zamejstvu. To se je v celoti uresničilo, saj so ljubljanski okrožni sodniki na svoji izletniški poti obiskali okoliške slovenske vasi, vse potrebne informacije in pojasnila pa sta jim nudila novinarja Primorskega dnevnika. Tako so se gostje seznanili z našo stvarnostjo, kar je prišlo predvsem do izraza na skupnem kosilu v Dolini. V gostilni «Pri studencu* je namreč goste pozdravil dolinski župan Edvin Švab, ki jim je predočil probleme, s katerimi se Slovenci v I-taliji srečujemo. S prerezom skozi zgodovino in kulturno dejavnost je nazorno seznanil sodnike z življenjem Slovencev v zamejstvu, poudaril važnost osimskega sporazuma in zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Predsednik okrožnega sodišča iz Ljubljane Francka Strmolč se je v imenu sodnikov zahvalila za topel sprejem in dejala, da so taka srečanja nadvse potrebna, saj utrjujejo bratske vezi med zamejci in matično domovino. Gostje so se popoldan poklonili še spominu padlih borcev v NOB pred spomenikom v Dolini, nato so obiskali še Rižarno in Kulturni dom.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST
PONOVITVE
»VERONIKE DESENIŠKE* iz tehničnih razlogov je nocojšnja predstava za mladinski abonma red D odložena na sredo, 26. t.m.;
v soboto, 22. t.m., ob 20.30 za a-bonma red F — sindikalni: v nedeljo, 23. t.m., ob 16. uri za abonma red G — popoldanska predstava na dan praznika
TEATRO STABILE dramska sezona 1977/78.
Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Prodaja pri osrednji blagajni (Pasaža Protti) in vpisovanje pri krožkih podjetij, združenj, sindikalnih organizacij in šol. Posebni pogoji za delavce, upokojence in mladino. Informacije: Teatro Stabile, telefon 567201.
JUTRI OB 18.30
Koncert za «Trh» v baziliki sv. Silvestra
I.uisa Sello in Simonetta Pagani -
flavta ter Iztok Kodrič - violončelo
\
Jutri ob 18.30 se bo v baziliki sv. Silvestra začela nova sezona «Glas-benih srečanj» s koncertom »Tria* dveh flavt in violončela, ki ga sestavljajo flavtistki Luisa Sello in Simonetta Pagani ter čelist Iztok Kodrič. Luisa Sello in Simonetta Paga ni sta z odliko diplomirali na glasbenem liceju »J. Tomadini» v Vidmu pod vodstvom prof. Miloša Pahorja, nato pa sta se dve leti izpopolnjevali pri prof. Miloslavu Klementu, pr vemu flavtistu praške Filharmonije in na tečajih Accademie Chigiane v Sieni pod vodstvom prof. Severina Gazzellonija. Sello poučuje sedaj flavto na glasbeni šoli *A. Volta» v
Vi dihu, Pagani pa na glasbeni šoli «P. Edo* v Pordenonu. Obe sta že nastopali na samostojnih koncertih in z raznimi ansambli.
Iztok Kodrič je gojenec šole «Glasbene matice» v Trstu v razredu profesorja Nerea Gasperinija, Nastopal je že kot solist in član raznih ko mornih skupin. V »Triu* z violinistom črtomirom šiškovičem in pia nistom Pavlom Kodričem je v Zagrebu osvojil prvo nagrado za komorno glasbo na vsedržavnem natečaju za mlade gojence glasbenih šol.
Program jutrišnjega koncerta »Tria» bo obsegal Sonato v g-molu «Gospod Schultze», Williamsovo sonato *In imitation of bird», Sammar-tinijevo Sonato TV. v F-duru in Hagdnovo skladbo «Londoners Trios» Trio I. v C-duru, Trio II. v C-duru in Trio III. v G-duru.
V ponedeljek sta se v Trstu sestala deželni odbor in deželna kontrolna komisija KPI, ki bosta zaključila delo v petek. Uvodno ppro-čilo je imel deželni tajnik Guffaro, ki je po izčrpui analizi političnega položaja na vsedržavni ravni osvetlil odnos med politično bitko za u-resničitev programskega sporazuma i.i bojem delavskega razreda v naši deželi za gospodarski preporod. Potem ko je orisal družbenopolitični in gospodarski položaj v naši deželi je podčrtal pomen in vrednost enotnega dokumenta, ki ga je sprejel deželni svet in. ki lahko postane pomembno orodje za reševanje perečih problemov, med katerimi zavzemajo glavna mesta problemi obnove in preporoda potresnih krajev, izvajanja osimskega sporazuma in ne nazadnje zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Ob vsem tem je sedaj prvenstvena naloga KD, da preide z ljačelnih izjav o pripravljenosti sodelovanja na dejansko uresničevanje dogovorjenih obvez. S strani KD, kot večine v deželnem odboru je skratka potrebna večja odgovornost pri obravnavanju in reševanju problemov.
Cuffaro je nato poročal tudi o obisku delegacije KPI v potresnih krajih ter podčrtal pomen sklicanja deželne konference med predstavniki dežele, krajevnih uprav in gorskih skupnosti.
Boršt- in Ricmanj na posvet za dograditev nove torkie. Sestanek bo danes, 19. oktobra, ob 20. > uri, v srenjski hiši v Borštu. Sestanki po drugih vaseh Brega in DJilj bodo drug teden, točen umik pa bo Kmetijska zadruga naknadno sporočila.
Pristaniščniki proti shodu Almiranteja
Upravni odbor Kmetijske zadruge
Trstu vabi pridelovalce oljk iz
Organizacije, ki združujejo trža ške pristaniščnike, zahtevajo dokončno prepoved provokatorskih fašističnih shodov v Trstu, ki jih kar naprej napoveduje misovski kolovodja Almirante. Vodilni sveti omenjenih organizacij so sinoči izdali skupno sporočilo, v katerem poudarjajo nevarnost postopnega zaostrovanja fašističnega nasilia v Italiji in spodkopavanje demokratičnega sožitja v našem mestu, ki bi ga povzročil shod tajnika MSI. Organizacije pristaniščnikov se pridružujejo odločnemu nasprotovanju Almirantejevemu nastopu v Trstu, ki so ga izrazile tukajšnje krajevne ustanove ter politične, sindikalne in družbene sile. ter hkrati po-zivajo-oblasti, naj se na vseh ravneh zavzemajo za odpravo nevarnosti, da bi fašistično nasilje lahko skalilo demokratično vzdušje v našem mestu.
AVTEC77
20./24. oktobra
URNIK: 10.-13. / 15.-19.
TEHNIKA O BARVANJU, POLAGANJU MATERIALOV ZA OBLOGE IN PODOBNO
VHOD NA TRGU DE GASPERI 1 VSTOPNINA: 500 LIR
Tržaški velesejem
«3; ,
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽA SKA KREDITNA B AN KA
S. P. A.
TFiST - CJLICA>. FICZf 10 - ' C® D1-4A0
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 18. 10. 1977
DELO DEŽELNIH ORGANOV
V četrtek seja komisije za osimske sporazume
, Ta teden se deželni svet ne bo sestal, pač pa je predvidenih več sej stalnih komisij skupščine. Tako se bo danes sešla peta komisija, ki bo razpravljala o državnem zakonu štev. 336 o obnovi potresnih območij kar zadeva urbanistiko, gradnjo novih stanovanjskih hiš in u-resničitev potrebnih javnih del. V četrtek pa se bo pri vodstvu EZIT sestala posebna, komisija za probleme povezane z izvajanjem osimskih sporazumov, ki ji predseduje svetovalec Berzanti Na seji lx>do vzeli v pretres dosedanje raziskave v zvezi z uresničitvijo bodoče industrijske cone na Krasu. Za jutri pa je predviden sestanek 1. komisije, ki bo razpravljala . o novi j ureditvi staleža deželnega osebja.
Ameriški dolar: debeli	877—
drobni	850—
Funt šterling	1547—
Švicarski frank	384.—
Francoski frank	180,50
Belgijski frank	24,50
Nemška marka	383.—
Avstrijski šiling	53—
Kanadski dolar	755.—
Holandski florint	357.—
Danska krona	135,—
švedska krona	173—
Norveška krona	152—
Drahma: debeli	20,50
drobni	20,50
Dinar: debeli	42—
drobni	42—
Kino
Ariston Zaprto.
Mignon 16.30 — 22.00 »Lisztomania*. Ringo Starr in Roger Daltrey. Pre-povedan mladini pod 18. letom-
Nazionale 16.00 »Una r pirate di neb-bia*. M. Terti, C. Gaipa, E. Giof gi, M. Porel, S. Santaflores. Prepovedan mla'"“’ p- ’ '8. letom.
Grattacielo 16.00 «Porci con le ali** Cristiana Mancinelli, Franco BiaD' chi. Prepovedan mladini pod Izletom. Barvni film.
Excelsior 16.00—22.15 »Un uomo da marciapiede*. ri.istin Hoffman. Pr* povedan mladini pod 18. letom-
Fenice 16.30 »La ragazzina di Parigi’-Prepovedan mladini pod 18. letom-Barvni film.
Eden 16.00 «Colpo secco*. Fr.-jl Ne#' man. Barvni film.
Ritz 15.30 »La croce di ferro*. J8' mes Mason, Senta Berger, J. Co-bum, M. Schell. Prepovedan ml*‘ dini 14. letom.
Filodrammatico 16.00 »Greta, la doEj na bestia*. Prepovedan mladini P°“ 18. letom. Barvni film.
Cristallo Zaprto.
Aurora 16.30 «La dolcissima Dorč tea*. Prepovedan mladini pod te letom. Barvni film.
Capitol 16.00 »Rocky»: Silvester Stal' Ione. Barvni film.	.
Moderno 16.00 «Rocky». Silvester Stal' Ione. Barvni film.
Impero 16.30 «11 mucchio selvaggj®8' W. Holden. Barvni film. PrepoV* dan mladini pod 14. letom. __	■ M
Ideale 16.30 «Tre canaglie per femo*. Anthony' Ghidra, Peter 8“ phet. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 »Storie di vit* e malavita*. Adelina Tattilo. PreP®' vedan nUadini pod 18. letom. Bač vni film.	.
Astra 16.00 »Hindenburg*. George Scott, Anne Bancroft. Barvni fUn*|
Radio 16.00 »Un uomo chiamato c8’ vallo*. Richard Harris. Barvni f®"'
Volta (Milje) 16.00 «Lilly e 11 va8»' bondo*. Barvna risanka.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 19. oktobra
ETBIN
Sonce vzide ob 6.27 in zatone 17.13 —( Dolžina dneva 10.46 — V* na vzide ob 13.09 in zatone ob 23.P' Jutri, ČETRTEK, 20. oktobra FELICIJAN
Vreme včeraj: Na j višja temperat®8 16,4 stopinje, najnižja 10,9, ob 13. ® 16,4 stopinje, zračni tlak 1027,1 ^ ustaljen, vlaga 69-odstotna, nebo s*!(f raj jasno, veter severozahodni k 8 k1*1 na uro,, morje skoraj mirrto, temP8, ratura morja 17 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 18. oktobra 1977 se je v Trs® rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 os«®' UMRLI SO: 79-letna Roma Pel8' schiar por. Divo, 63-letni Narci® Braico, 57-letni Giulio Mayer, 79-le® Francesco Tassini, 7 dni stara M8®1 Cristina Machne, 88-letna Giovanb8 Leh&rihizzi, 56-letni Vladimir Bajt 80-letha Norina Kaplaner por. chi. 52-letni Carlo Cavalieri, 62-le®8 Maria Malalan por. Pecarem.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)	,
Trg Ospedale 8, Istrska ulica Miramarski drevored 117, Ul. && bi 19.
(od 8.30 d0 13. in od 16. do 20-3») Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLU*®.]
Nočna služba za zavarovance B, m ENPAS od 22. do 7. ure: št. 732-627.
MENJALNICA
,'p .' "gs,.‘j-’ 'SaijS*.	\
vseh tujih valut
LEKARNE V OKOLICI ,
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica:®; 226-165: Opčine: tel. 211-001; Pros«’' tel. 225-114: Božje polje Zgonik: ® 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: * sl jan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-®" Milje: tel. "71-124.
mmmumš
V počastitev spomina Ivana ka darujejo Alma, Marica, Grozda1^ Nives, Gracijela in Tončka 22.06® za Društvo slovenskih upokojene8' Namesto cvetja na grob Ivana snika daruje Milka Gerdol 5.000. l*r. šolo »Albert Širok* v Ul. Donado®'^ Ob prvi obletnici smrti dra8e je nepozabno Nede Mijot . Sosič da , sestrična Eda 5.000 lir za Skup®^ Družina Opčine.	m
Ob 2. obletnici smrti očeta Kalca daruje Elvira Feri 5.000 za Glasbeno matico.	..-j
Ob prvi obletnici smrti Nede N® darujeta Aleš in Nadja 5.000 1® PD Škamperle.
V vrtcih bivše ONAIRC se stavka nadaljuje
Osebje bivših otroških vrtcev ONA IRC se je včeraj popoldne sestalo na skupščini v prostorih sindikalne organizacije UIL na Trgu Papa Gio-vanni. Na shodu so prisotni ugotovili, da osnovna vprašanja, ki to nastala ob razpustitvi ustanove ONA IRC, še vedno čakajo na rešitev, kar velja zlasti za vprašanje prejemkov neučnega osebja ' za vprašanje refekcije. Zaradi tega so na skupščini sklenili zaostriti protestno gibanje: do petka bo osebje vrtcev stavkalo vsak dan prvi dve uri, v soboto ob 11. uri pa se bo ponovno sestalo na sedežu UIL, in sicer tokrat na javnem shodu, na katerega je sindikalna zveza CGIL - CISL -UIL povabila tudi prizadete starše, predstavnika krajevnih ustanov, parlamentarce iz Furlanije - Julijske krajine in predstavnik« šolskega skrbništva.
Sporočamo, da nas je 18. t.m. zapustil naš dragi
VLADIMIR BAK
Pogreb bo danes ob 15. uri iz hiše žalosti - Pesek št. 2.
Žalujoči: žeiia Adele, sinova Danilo i" Adrijan, snahi Lavra in Borica, vnuk« Omar in Emanuel ter bratje in drugi « sorodniki
Trst, 19. oktobra 1977
Pogrebno podjetje Zlmolo
GORIŠKI DNEVNIK
19. oktobra 1977
NA VČERAJŠNJEM JAVNEM SHODU V ITALSIDER
Poudarjeno odločno nasprotovanje vpisu delavcev v dopolnilno blagajno
Vodstvo družbe napoveduje začasno izločitev 6000 delavcev iz proizvodnje Solidarnost političnih strank, krajevnih ustanov in vsega tržaškega delavstva
. ^ prostorni menzi železarne I-«lsider pod Skednjem je 'bil vče-aJ dopoldne javni shod delav-zaposlenega v tem obratu; 7“°“ sta sklicala tovarniški svet SL sindikalna zveza kovinarjev (CGIL-CI&L-UIL), da bi o-gorila predstavnike političnih ?trank in krajevnih ustanov ter ■avno mnenje na resnost položaja v »bratu.
železarna Italsider .je do nedav-‘Jfga veljala za enega izmed glav
nih
opornikov tržaškega eospodar-
ri^a' svojimi 1850 zaposlenimi elavci, katerim .je treba dodati še krog 5oo delovnih moči, ki so talno na delu v obratu, čeprav "■Padajo raznim zunanjim tvrd-J™1« je železarna dejansko zavze-ri8*® in še zavzema pomembno *hesto ne le v okviru državnih u-j ,le^b, ampak v okviru celotne /*aške industrije. Pred osmimi "tešeči sq sindikalne organizacije ^dložile vodstvu Italsider vrsto htev (platformo), med katerimi
' ,, Po svojem pomenu izstopale J^teva po novih naložbah v prehodne obrate, zahteva po preho-,u k novim tehnologijam v skla-
s potrebami notranjega in tu-
iih ln
r" tržišč ter zahteva po sestavi o-oovnega načrta za nadaljnji ra-J°) italijanskega državnega že-
le?arstva.
j te zahteve ni vodstvo Italsi-
doslej dalo nobenega fttipUb
odgovora. Povsem ncpriča
jeVa.n°. ~ tudi zaradi	Kčft
vodstvo tržaškega obrata še jT®d enim tednom zagotovilo sin realistom, da se lx> proizvodnja JUb neugodni tržiščni kon.junktu-j redr'° nadaljevala — pa je pred vJjVi odjeknila vest, da namerava "■stvo koncema vpisati v dopol-k h° blagajno 6.000 delavcev. U-0	Pa j bi bil začasne narave in
vJ , ^i veljal za trimesečje no-rili e’ n " ianuar 78. Po nekate-jZl ,vesteh pa naj bi nameravali a., di jz proizvodnje ce'o 3.700 7ftnaVcev’ tega 4.000 v Tarantu, v Piombinu, itd.
rnf'dede na zadnje zaplete v okvi-^.velikih državnih družb je težko ®li gre pri vsem tem le za Pal? ^ za dosego novih finančnih az'l, za izsllievanie delavstva
kiifc
z® odsev dejanskih težav na Dejstvo je, da Italija uva-
i?v V,e''*<c količine železarskih pro ^ °dov iz tujine, tako da bi bil
k. 'v */> tu.jJiit:, ittKU ua ui mi
^iten ukrep o vpisu 6.000 (ali
8.700) delavcev v dopolnilno blagajno s tega vidika neosnovan. Prizadeti delavci pa sploh ne morejo upoštevati možnosti vpisa v dopolnilno .blagajno, če vodstvo I-talsider predhodno ne predloži zahtevanih načrtov za preosnovo in razvoj državnega železarstva.
To stališče je prišlo z vso odločnostjo na dan na včerajšnjem javnem shadu v tržaški železarni. Shod je bil v času štiriurne stavke, ki so .jo sindikalne organizacije hkrati uprizorile tudi v drugih železarskih obratih v notranjosti države; prizadeti delavci zavračajo napovedan vpis v dopolnilno blagajno in zahtevajo sestavo načrta za razvoj državnega železarstva ter ohranitev sedanjega obsega zaposlenosti, kar velja zlasti za tržaške obrate z državno udeležbo, ki predstavljajo osnovno struktu-
ro vseh krajevnih industrijskih dejavnosti.
Svojo solidarnost in podporo prizadetim delavcem, upravičenost njihovih zahtev in nujnost enotnega nastopa za zavrnitev nove nevarnosti, ki grozi tržaškemu gospodarstvu, so na shodu poudarili vsedržavni koordinator FLM De Gaspe-ri, predstavnik Občine Abate, predstavnik pokrajine Martone. senatorka KPI Gerbec, pokrajinski tajnik Rosšetti, PSI Carbone in KD Rinaldi, predstavniki PSDI, PLI, PRI in PDUP, sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, tovarniških svetov vseh važnejših obratov na Tržaškem in organizacija ACLI. Solidarnostne brzojavke pa so na skupščino poslali predsednik deželnega sveta Pittoni. deželni tajnik KPI Cuffaro in demo-krist.janski parlamentarec Belci.
NA PONEDEUSK! SEJI OBČINSKEGA ODBORA
Inž. Costa obrazložil občinskemu odboru novo projekcijo razvoja mesta Gorice
Pomembne spremembe Piccinatovega splošnega urba-
nističnega načrta - Poudarek na sosedstvu dveh mest

USPESNA AKCIJA FINANČNIH STRAŽNIKOV
ZAPLEMBA DRAGOCENOSTI PROTIZAKONITEGA IZVORA
Skoraj 12 kg zlatnikov in nad 93 kg srebrnih kovancev
V preteklih dneh sta sodni in davčni oddelek finančnih stražnikov.. izvedla vrsto, poizvedovanj in preiskav pod vodstvom tržaškega državnega pravdnika dr. Coassina. Zaplenili so tako 717 zlatnikov (v obtoku) za skupno težo 11.815 kg, nadalje 93,325 srebrnih kovancev (izven obtoka) pretihotapljenih iz Vzhodne Evrope, 6 dragocenih iken prav tako z Vzhoda, 2 umetniški sablji z Daljnega vzhoda, 37 šte klenic tujih likerjev in 2,4 kg inozemskega tobaka.
Za protizakonita dejanja in po sest teh dragocenosti naj bi bili odgovoren 37-letni Giorgio Sabato ig Trsta in druge osebe, katerih istovetnost morajo še ugotoviti. Finančni stražniki nadaljujejo s preiskavo; umetnine pa bodo pregledali izvedenci, da ugotovijo izvor in vrednost, ki pa je po vsej verjetnosti precejšnja.
• Trgovinska zbornica obvešča, da bo do 19. novembra sprejemala proš-
		
•»MiimimiimMiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiitiimiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiimmiiiiiiHili
VČERAJ DOPOLDNE URADNA UMESTITEV
Dr. Giannuzzi novi glavni državni pravdnih v Trstu
Umestitev je bila v kabinetu prvega predsednika prizivnega sodišča dr. Zuniina
nje za vpis v seznam pomorskih posrednikov v sinisju zakona štev. 66 iz leta 1968 in ustreznega pravilnika (po predsedniškem odloku štev. 66 iz leta 1973). Podrobnejše informacije daje tajništvo komisije za sestavo seznama na sedežu ustanove, soba štev. 50.
Zasedba dolinskega
otroškega vrtca
Včeraj opoldne so starši otrok slovenskega vrtca v Dolini zasedli prostore po skupnem sestanku, na katerem so vsi prisotni izrekli zahtevo po čimprejšnji rešitvi problemov, ki so nastali ob prehodu otroških vrtcev od ustanove ONA IRC na državo. Popoldne so se zbrale tudi matere italijanskih o-trok (obe sekciji se nahajata v isti stavbi) in tudi one zasedle vrtec in s tem podprle boj staršev že zasedenih vrtcev v Dolini in Bo-ljuncu. Danes zjutraj se sestanejo še starši iz Ricmanj in Mačkolj in ni izključeno, da bo danes za sedenih kar šest vrtcev od devetih, ki delujejo na področju občine. Da nes popoldne bo, kot najavljeno, stopila do pristojnih deželnih oblasti delegacija, ki jo bodo sestavljali predstavniki slovenskih in italijanskih staršev, oba didaktič
na ravnatelja in dolinski župan.
Upajo, da bodo pristojne oblasti končno ukrepale, da se kritični položaj končno premakne na pravo pot.
. Pozivnem sodišču je bila Pof. J dopoldne kratka, a dokaj tu	slovesnost. V kabine-
cjr	predsednika tega sodišča
Ug	.ie bila namreč urad-
ih lll-'s'-itev novega glavnega dr-dišč«	"Pavdnika prizivnega so-
*°Vor < r' kuigija Giannuzzija. Od mesto, ki je pripadalo dr.
5SS
vQVei Ju- je torej zasedel nov kidj v katerega je upati, da bo
rt l
V s*c*adu z nov'rn' raz
v 1 večje odprtosti, ki nasiaia-‘Scinjih letih v teh krajih.
Novega glavnega pravdnika je sprejel prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Zumin skupaj z državnim pravdnikom Franzotom in svetovalci Balani.jem, D’Amatom. Am brosi.jem in Marsijem. Izrazil je za. dovoijstvo, da se dr. Giannuzzi, ki je bil zadnja leta glavni državni pravdnik v Tridentu, vrača v Trst, kjer .je bil že več let predsednik sodišča. Dr Giannuzzi se je zahvalil za sprejem in poudaril, da bo sku šal naloge, ki mu jih poverja nova sodniška funkcija, izvajati z resnostjo in prizadevnostjo.
Podtajnik Tambroni seznanjen s problemi mejnih carinarnic
Včeraj je kakor najavljeno prispel v našo deželo podtajnik na ministrstvu za finance'Tambroni, ki
ga je spremljal glavni ravnatelj carinske službe Del Gizzo. Na sedežu
deželnega odbora sta se gosta do poldne sestala z odbornikom za promet Cociannijem in s predstavniki tržaških gospodarskih krogov. Na srečanju/ki je trajalo več ur, so tržaški gospodarstveniki opozorili na številne pomanjkljivosti tukajšnjih in zlasti obmejnih carinarnic, zaradi katerih sta tudi sosedni Avstrija in Jugoslavija večkrat izrazili svojo zaskrbljenost. Tambroni in Del Gizzo sta sprejela dokument o teh problemih, ki ga je sestavil odbornik Co-cianni, in zagotovila, da se bosta na pristojnih mestih v Rimu zavzela za njihovo rešitev. Popoldne sta si podtajnik in Del Gizzo ogledala najvažnejše mejne carinarnice v naši deželi,
Izleti
PD Ivan Grbec v Skednju priredi 30. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Pulj in Medulin. Vpisovanje vsak delavnik od 18. do 19. ure v društvenih prostorih ali po telefonu 812269 od 13, do 14. ure Plačilo 0b vpisu 5.000 lir. Odhod ob 7. uri izpred škedenjskega pokopolišča.
Z obsežnim in podrobnim poročilom projektanta prof. inž. Roberta Coste se je v onedeljek zvečer začela razprava na seji občinskega odbora o reviziji splošnega urbanističnega načrta občine Gorica. Poročevalec je regulacijski načrt prilagodil sedanjim potrebam ljudskih gradenj, zakona 167, prometnic ter revitalizacije zgodovinske četiti. Gre za izvajanje prve faze načrtov o reviziji, ki ji bo sledila razprava na seji razširjene komisije občinskega sveta, potem pa bodo o reviziji načrta razpravljali tudi na sejah rajonskih in krajevnih svetov. Do sem poročilo, ki ga je o ponedeljkovem sestanku poslala goriška občinska u-prava.
V našem listu smo o spremembah splošnega regulacijskega načrta več-, krat pisali. Ob eni izmed takšnih priložnosti smo tudi zapisali, da se skuša s tedanjo spremembo urbanističnega načrta ovreči zamisli, iz katerih je pri izdelavi svojega načrta izhajal prof. Piccinato. V čem je torej osnovna sprememba?
Medtem ko je Piccinato, prav gotovo po volji vladajoče politične skupine, izdelal takšno projekcijo razvoja mesta Gorice, ki r.i upoštevala (ali pa v minimalni med) bližine Nove Gorice, je Costa ob podpori demokratičnih in naprednih sil izhajal predvsem iz dejstva, da gre za neposredno soseščino dveh mest, ki se ne moreta izogniti, da ne bi med seboj sodelovali na celi vrsti področij, v urbanizmu, politiki in tudi v gospodarstvu. Izhajajoč iz te objektivne nuje je Costa odpravil severno obvoznico speljano tik ob državni meji, ki naj bi predstavljala «sani'tama obroč*. Na solkanskem polju (kazermete), si je zamislil izgradnjo obrtniške cone, od koder bodo proti jugu, ob levem bregu Soče do ločniškega mosta, sceljali hitro cesto, na severu pa bodo to cesto povezali z mejnim prehodom pri Solkanu, p-eko katerega naj bi zapuščali Jugoslavijo nemški in avstrijski turisti, ki bi se po Soški dolini peljali v Gradež.
Po osimskem soorazumu se tudi
na Go-iškem odpirajo možnosti za izgradnjo sestrske industrijske cone, ki bi dopolnjevala tisto na Krasu. Lokacija za to cono utegne biti nekje pri Vrtojbi, obrtniška cona na Solkanskem polju pa bi prav tako bila v funkciji povezovanja dveh
mest.
Qlede tojjpjmega postajališča (avT toporta) še ždi, da ni alternativnih rešitev., Ify$£ansli r demokracija že deset jgt gi-gdi u tem vprašanju ves svoj p-estiž in je malo verjetno, da bo popustila, pa čeprav se slišijo tudi tehtne pricombe na račun njegove izgradnje. Mars'kdo trdi. da bi ga lahko gradili postopoma, predvsem pa bi morali v njem zagotoviti možnost neposredne proizvodnje.
Industrijska cora med štandrežem in Sovodnjami se bo samo še širila, ker ima zaradi bližine meje, železnice, /avtocestnega priključka in bodoče vodne poti po Vipavi vse možnosti razvoja.
Kot za Trst velja tudi za Gorico ugotovitev, da ji osimski sporazum ponuja enkratno priložnost, da se industrijsko razvije, da nonudi svoji mladini zaposlitev doma in da razvije proizvodne sile, ki so v odnosu na število prebivalstva v odstotkih na zelo nizki stopnji.
Seveda pa gospodarskega razvoja Gorice ni mo poč e načrtovati mimo industrijskega bazena v Tržiču ter nastajanja industrijske cone na področju Gradišča in Krrr.ina. Nujno notrebna je povezava med temi središči, pri tem pa morajo javne ustanove Odigrati poglavitno vlogo.
Zakon o ljudskih gradnjah (167) bodo po slovenskih krajih tako izvajali, vsaj takšen je sedanji namen, da b; ustanovili zadruge z domačim prebivalstvom. Te zadruge bodo gradile samo toliko stanovanj, kolikor jih bodo potrebovali domačini. V Pevmi in v Podgori so z ustanavljanjem takšnih zadrug že zelo napredovali. V tem okviru b; morali rešiti vprašanje ljudskih gradenj tudi v štandrežu.
Takšne naj bi bile glavne smernice nove urbanistične politike v Gorici. Zanje smo izvedeli v krogih tistih političnih sil ki so ustvarjalno sodelovale pri oblikovanju novega modela razvoja Gorice. Pri tem ni smo uspeli izvedeti, kaj bodo na pod ročju javnih gradenj storili v Stan drežu, da bodo zagotovili slovensk pouk 18 otrokom, ki iih niso sprejeli v slovenska vrtec, in s tem popravi-
li morda tudi nehote storjeno krivico, kakršne ne pomnimo iz časov hladne vojne.
Tudi PSI je na svojem festivalu v Gorici razpravljal o perspektivah razvoja Gorice. O istem vprašanju bo, pra’’ gotovo še bolj poglobljeno, tekla beseda v sobote na italijansko
vse ostale sile zahtevale povratek delavcev v obrat, da bi se ustvarile možnosti za pogajanja in za sestavo načrta razvoja tega proizvodnega sektorja.
Posoška federacija KPI obsoja takšno ravnanje vodstva ITC. ki p-groža sedanjo raven zaposlovanja,
jugoslovanskem zborovanju o goriš | ter poziva delavce in občane k
kil poosimskih perspektivah. Trenutek je torej ugoden za soočenje o problematiki, ki ie aktualna tudi za radi tega, ker se naglo izteka rok o izvajanju določil osimskega sporazuma, od kateri1' se jih precej nanaša prav na Gorico.
TISKOVNO SPOROČILO KPI
Omogočiti sestavo razvojnih načrtov za ladjedclstvo
Pokrajinski iz\TŠni odbor KPI za Posočje je na svoji zadnji seji obširno razpravljal o političnem po ložaju ter o problemih, gospodarskega značaja in zaposlovanja. Poročilo o predlogu KPI za sestanek strank ustavnega loka o odpravi mrtvila v upravah, ki jih vodi pre-fekturni komisar, smo objavili včeraj, danes pa bi opisali še stališče KPI glede krize v nekaterih industrijskih obratih. Ta kriza se na Goriškem kaže predvsem v zmanjšanju stopnje zaposlovanja ter v velikem vpisu delavcev v dopolnilno blagajno. S tem v zvezi stranka omenja kot najbolj hud primer ravnateljstva ladjedelnice Italcantieri v Tržiču, ki .je obdržalo delavce v dopolnilni blagajni kljub nasprotovanju strank ter ministrstev za državne udeležbe in prevoze. Ravnateljstvo želi še povečati vpis v dopolnilno blagajno, medtem ko so
skupnemu boju, ki edini lahko jam či, da bosta vlada in dežela spoštovali določila programskega sporazuma o izdelavi razvojnih na Črtov za posamezne proizvodne sektorje, zakaj — poudarja KPI — le v okviru teh načrtov je mogoče razpravljati o preureditvi podjetja ter o drugačni vlogi goriš-kega gospodarstva.
Šolski seminar 7. novembra
Ministrstvo za javno vzgojo je pismeno sporočilo goriškemu šolskemu skrbništvu pristanek na organizacijo seminarja slovenskih šolnikov, ki ga prireja šolsko skrbništvo, za praktično izvedbo pa poskrbi Sindikat slovenske šole. Seminar je bil svoj čas najavljen za mesec oktober, vendar so ga morali prenesti, ker dovoljenje iz Rima ni prišlo pravočasno.
Kakor kaže. se bo seminar, ki bo trajal tri dni, pričel 7. novembra. Novost letošnjega seminarja je v tem, da se ga bodo, poleg u-čiteljev in profesorjev, prvič udeleževale tudi otroške vzgojiteljice. Njihova navzočnost je mogoča, odkar so ukinili ustanovo ONAIRC ter vzgojiteljice podredili šolskemu skrbništvu.
Na seminarju bodo predavali nekateri domači pedagoški delavci, v glavnem pa univerzitetni profesorji iz Slovenije.
IZŠLA JE VČERAJ
Gneča na goriški glavni pošti za znamko z vodnjakom na Travniku
It
Na znamki za 120 lir je znani Pacassijev vodnjak Zmanjkalo je posebnih ovitkov z goriškim motivom
Pred filatelističnim okencem na goriški glavni,pošti se je včeraj od osme zjutraj do dveh popoldne gnetlo ljudi, ki so v dolgih vrstah potrpežljivo čakali, da bi dobili posebno znamko s Pacassijevim vodnjakom na goriškem Travniku, ki je včeraj izšla.
Italijanska poštna uprava je izdala tudi letos tri znamke posvečene vodnjakom. Ker velja že nekaj let pravilo, da izberejo za te znamke po en vodnjak vsake italijanske dežele, je prišla letos vrsta tudi na Furlanijo - Julijsko krajino in v njej so v ta namen izbrali Gorico. Na znamko, ki ima nominalno vrednost 120 lir, je videti Pacassijev vodnjak na Travniku, v ozadju je cerkev sv: I-gnacija, videti pa je tudi del palače prefekture. Sliko in črtež za to znamko je napravil E. Donnini, glavni risar italijanske državne tovarne za izdelovanje denarja in znamk. Njegovo delo sta tudi ostali dve’ znamki letošnje serije o vodnjakih, njegovih je tudi dvanajst podobnih znamk, ki jih je italijanska pošta izdala v prejšnjih letih.
Poštna uprava je ob priliki včerajšnjega izida treh znamk izdala tudi, tri posebne ovitke, na katerih je bila povečava treh posebnih žigov prvega dne, ki so jih ta dan
iiiiiiiiiiiiinniriiniiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiHiiimiiiituMiiiiiMMMimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiMMiiMniiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiui
NASLOV NOVE RAZSTAVE JE «AMBIENTE 1»
V nedeljo odprejo v Espomegu
razstavo stanovanjske opreme
Razstava bo odprta osem dni • Razstavljalo, bo skoro sto trgovcev in industrijcev
Na razstavišču Espomego v Ul. della Barca potekajo zadnje priprave pri urejevanju razstavnih površin. V nedeljo ob 10. uri bodo namreč svečano odprli razstavo pohištva in stanovanjske oprvme «Ambiente 1» za katero je dala pobudo goriška trgovinska zbornica. Poleg spomladanske razstave «Espomego», ki je letos bila že sedmič zapovrstjo iil ki beleži iz leta v leto večje uspehe, je «Am-biente 1» že druga specializirana razstava na goriškem gospodarskem razstavišču. Prvo specializirano razstavo kmetijskih strojev «SMAG» so priredili lani ob koncu novembra in je bila posvečena v glavnem jugoslovanskim kupcem, saj je znano, da se je v Gorici razvila trgovina s kmetijskimi stroji prav zaradi dotoka jugoslovanskih kupcev. - Razstavo kmetijskih strojev bodo ponovili tudi letos in zainteresirani goriški trgovci se že
Stalno slovensko gledališče v Trstu
Slovenska prosvetna zveza v Gorici
in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Sezona 1977-78
Otvoritvena predstava
OTON ŽUPANČIČ
VERONIKA DESENIŠKA
tragedija v dveh delih (pet dejanj)
Ob stoletnici pesnikovega rojstva jutri, 20. oktobra, ob 20.30 Goriški abonma
v petek, 21. oktobra, ob 10. uri Matineja za goriške srednje šole V GLEDALIŠČU «G. VERDU V GORICI
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V SODELOVANJU Z USTANOVO ZA KULTURNE IN UMETNIŠKE PRIREDITVE (EMAC)
ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1977-78
Cene abonma|ev za sedem predstav
I. sedeži (parter in balkon)	10.000 lir
n. sedeži (parter in balkon)
Mladina
7.000	lir
5.000	lir
Tudi letqs razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5 000 lir.
pripravljajo nanjo. Ni še znano ali bodo letos pritegnili na to razstavo tudi trgovce iz drugih pokrajin. Lani so goriški trgovci napolnili en paviljon, morda pa bo letos toliko razstavnih strojev, da bi napolnili dva paviljona.
Na «Ambiente 1» bo razstavljalo nekaj manj kot sto trgovcev in industrijcev. Razstava bo v dveh paviljonih, v tretjem pa bodo razne prireditve. Nameravajo namreč pri rediti nekaj okroglih miz. to na pobudo nekaterih specializiranih re vij za opremo stanovanja Ker bodo na »Ambiente 1» raz stavljali vse, kar je v zvezi z o-premo stanovanja pričakujejo, da bo prišlo veliko obiskovalcev iz Jugoslavije. Iz Ljubljane napovedujejo vrsto avtobusnih izletov v priredbi tamkajšnje turistične a-gencije.	,	,
Razstava «Ambiente 1» bo torej odprta od nedelje, 23. oktobra, do prihodnje nedelje. Prireditelji pričakujejo, da bo tudi ta razstava imela uspeh kot drugi dve ki jih že prirejajo na istem prostoru.
Protestna izjava profesorskega zbora gimnazije-liceja «Primož Trubar»
Na svoji -rvi seji z dne 17. oktobra 1977 je profesorski zbor izrekel odločen protest proti nesprejemljivemu deželnemu predlogu o šolskih okrajih in roti min:strski potrditvi, kjer se niso upoštevale upravičene zahteve celotne slovenske narodnostne skupnosti • samostojnem okraju za slovenske šole.
Vsiljene enostranske odločitve kršijo načela poverjenih odlokov in duha osimski,, sporazumov, ki jamčijo s posebnim členom zaščito in razvoj Slovencev v Italiji.
Delavci Italcantieri
pri odborniku Stoppcrju
VPISOVANJE ABONENTOV ŠE JUTRI, 20. OKT. NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEŽE, UL. MALTA 2, TEL. 2495 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX. SEPTEMBRA 85, TEL. 81120.
ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV.
Predstavništvo delavstva tržiške ladjedelnice Italcantieri — delavci tega obrata so včeraj uprizorili protestno manifestacijo po tržaških u-licah — se jo sestalo z deželnim odbornikom za industrijo Stopper-jem in pozneje še z načelnik; svetovalskih skupin v deželni skuščini: za KPI je bil prisoten Zorzenon, za PSI Volpe, za KD BiasutH, za PSDI Lonza, za SSk Štoka in za Furlansko gibanj Puppinijeva.
Predstavniki delavstva so orisali sedanji položaj v tržiškem obratu ter zahtevali, naj pristojni deželni organi nastopijo v Rimu v smislu resolucije, ki je bila sprejeta na eni iz ned zadnjih sej deželne skupščine f ter naj zahtevajo preklic ukrepa o vpisu 500 delavcev ladjedelnice v dopolnilno blagajno. Načelivki svetovalskih skupin so poslali predsedniku ministrskega sveta brzojavko,
v kateri zahtevajo takojšen začetek izvajanja načrta za razvoj ladje-delstva. Hkrati s tem zahtevajo preklic vpisa 500 delavcev v dopolnilno blagajno. Na sestanku so se tudi dogovorili, da bo o problemu tržiške ladjedelnice v kratkem ponovno razpravljal deželni svet.
Števerjanski župan Slavko Klanjšček je sklical sejo občiskega sveta za četrtek, 20. oktobra, ob 20.30. Na dnevnem redu so sprememba statuta pokrajinskega konzorcija za umsko prizadete otroke, pritožba na deželno upravno sodišče n roti zahtevi o ukinitvi neke županove odredbe ter pritožba proti odločitvam komisije za krajevne finance v Rimu. Na dnevnem redu je tudi razprava o proračunu za leto 1978.
Požar v stavbi hotela Union
V stavbi hotela Union v Ul. Garibaldi je pričelo včeraj :.jutraj pred sedmo uro goreti v podstrešju. Na lice mesta so takoj prihiteli gasilci, ki so imeli preče i težav pri svojem delu v tej stari stavbi. Dela so imeli več ur, škoda je precejšnja saj je uničenih skoro sto kvadratnih metrov strehe, precej škode pa je v spodnjih sobah. K' so precej namočene od brizgalk gasilcev.
Izsledili tlhotaoce cigaret
Karabinjerji v Tržiču so v noči od ponedeljka na torek izsledili in prijavili sodišču šest oseb iz Neaplja ter nekaj domačinov iz Tržiča in njegove okolice. Zagovarjati se bodo morali zaradi tihotapstva cigaret. Karabinjerji s<. pri njih našli 47 kilogramov tujih, cigaret in 750 tisoč lir, ki so jih zaslužili s prodajo.
uporabljali v treh krajih. Na žalost pa je pošiljka posebnih ovitkov z goriškim motivom bila razprodana te navsezgodaj in stotinam ljudi, ki so prišli na goriško pošto prepozno, je bilo zadoščeno samo s posebnimi ovitki drugih dveh krajev in z običajnimi ovitki prvega dne, ki veljajo za vse znamke.
Na goriški pošti so včeraj žigosali poštne pošiljke s posebnim o-valnim žigom, na katerem je bilo napisano «34170 GORIZIA C. P. — Fontana Pacassi — 18. 10. 1977 — Giorno di emissione*. V žigu sta bila narisana vodnjak in poštni rog. Poleg tega pa so pošiljke žigosali že z običajnim žigom «Giomo di emis-sione*.
S temi tremi znamkami se skoro izteka program izdaj italijanskih znamk s karakterističnimi vodnjaki. Doslej je izšlo petnajst znamk, vsaka od njih je posvečena eni sami deželi. Pričeli so leta 1973, takratna nominalna vrednost vseh treh znamk je bila 25 lir.
Vse dosedanje znamke imajo isto obliko, tudi okvir na vseh znamkah je isti. Kar se Gorice tiče je to prva znamka, na kateri je naslikan motiv goriškega mesta.

Jutri v Tržiču
delavski sprevod
Delavci ladjedelnice Italcantieri, k' so v stavkovnem gibanju (včeraj so bili na deželi v Trstu), bodo jutri, v četrtek ponovno odšli na cesto, da opozorijo oblasti na nevzdržno obnašanje ravnateljstva ITC, ki hoče obdržati sedanje število delavcev v dopolnilni blagajni ter temu številu dodati še novo. Delavcem ITC se bodo jutri pridružili tudi delavci Simo, Plasticjulia in drugih podjetr.
Izleti
Ste že pomislili, kam bo6te šli v nedeljo? Planinsko društvo pripravlja v Števerjanu piknik s kostanjem (in vinom), kjer se boste lahko u-veljavili tudi v kuharski umetnosti. Pridite, ne bo vam žal!
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Ma come si puA uccidere un bambino?*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.00-22.00 «1 padroni della cittš». J. Palance in G. Hahn. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00 — 22.00 «TotA nella' luna*. U. Tognazzi in S. Ko-scina.
VITTORIA Zaprto.
CENTRALE 17.15-22.00 «Django». F. Nero in L. Nusciak. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržit
PRINCIPE 17.30—22.00 «Kakkientrup-pen*.
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Lultima or-gia del Terzo Reich*.
lXora Gorica in okolicu
SOČA «Kronika zločina*, jug. film, ob 18. in 20. uri.
SVOBODA «Point black*, ameriški film, ob 18. in 20. uri.
DESKLE »Divja pravica*, ameriški film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA; Federico Sussi, Andrea Qualli, Giordano Vintaloro, Angela Lomuscio, Gian Pietro Toffolo, Roberta Circosta, Marzia Pizzamiglio, Enrico Meni n, Robe-to Mian, Aies-sandro Ziglioli. Cristian Terpdn.
SMRTI; 65-letni trgovec Eranano Vuinovich; 75-letni upokojenec Flo-reano Englaro; 80-letna upokojenka Karla Dekleva; 88-letna upokojenka Roža Bensa vd. Favrič; 774etni u-pokojenec Cario Duca.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarn« Marzlni, Kor-zo Italia 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. j nto-rio, tel. 73r,R
GLASBENA MATICA SLOVENSKA^PROSVETNA ZVEZA
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ORGANIZIRAJO V GORICI
GLASBENI ABONMA ZA SEZONO 1977-78
Cene abonmajev za pet koncertov
Odrasli	6 000 lir
Mladina
3.000 lir
Vpisujejo na sedežu SPZ v Ulici Malta 2, tel. 2495, v Katoliškem domu, Drevored 20. septembra 85, tel. 81120 in v vseh prosvetnih društvih.
PROGRAM:
28. 10. 1977: v deželnem avditoriju; MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ MARIBORA;
10. 11 1977: palača Attems; DUO IGOR OZIM - MARIJAN LIPOVŠEK;
10 12. 1977: palača Attems: ŠTUDENTSKI OKTET IZ LJUBLJANE;
25. 1 1978; palača Attems: TRIO LORENZ IZ LJUBLJANE; 20 . 3. 1978; v deželnem avditoriju: PICCOLA ORCHESTRA GIULIANA IZ TRSTA
Dom upokojencev v Tolminu
\ Tolminu gradijo dom upokojencev, ki bo razpolagal s 1-5 posteljami. Sobe bodo enoposteljne, dvoposteljne za zakonce ter tudi troposleljne, seveda z. vsemi potrebnimi pritiklinami. Dom gradi podjetje »Primorje« iz Ajdovščine. Računajo, da bo dom dograjen do občinskega praznika, torej do 25. maja prihodnjega leta. Dom gradijo s sredstvi iz solidarnostnega sklada za reševanje stanovanjskih zadev upokojencev
Novost na knjižni polici
Mejakovi eseji «Portreti»
Izdajo je pripravil Vurnik, ki je zbral prvenstveno eseje, ki govorijo o slovenskih pesnikih - S tem je Mejak našel tudi kot esejist mesto v slovenski kritiki in literaturi
Mitja Mejak se je v slovensko literaturo vključil kot dvajsetletnik z objavami nekaj oesmi v sonetni obliki. Bil je hkrati u-rednik Mladinske revije ko pa je doštudiral slavistiko, je stopil v službo na Radio, kjer je ostal do svoje smrti pred dvema letoma. Bil je tudi urednik Sodobnosti in član upravnega odbora Slovenskih pisateljev. Ves čas pa je objavljal kritike, eseje, pisal uvode v knjige in prirejal za radijsko ter televizijsko objavo literarne tekste. V dveh Književnih kronikah, ki sta izšli Ieta 1961 in 1966. je objavil svoje literarne kritike, ki so pokazale vso o-strino analitično kritičnega duha mladega literata. Zdaj pa je Cankarjeva založba izdala še eno knjigo s stvaritvami Mitje Mejaka. Gre za knjigo, ki nosi naslov Portreti. Pripravil in uredil jo
napisal tudi uvod. In tako imamo pred seboj spet knjigo esejistične literature, ki je doslei redko ali pa nič kaj pogosto našla svojo pol na knjižni trg.
Razlike med kritikami in eseji v vsebinskem pogledu skoraida ni. Če so morda eseji poglobljeni pa ,.'o zato kritike bolj aktualne. Bistvena razlika je v namenu. kateremu so bili ti kritični sestavki namenjeni. Eseji so oih mišljeni predvsem kot uvodi k raznim knjižnim izdajam, nazor ska in estetska izhodišča pa so povsod ista. Zato je bilo treba e-seje za tn objavo zbrati in jih urediti. Mejakov prijatelj Vurnik, je to storil z dobro mero okusa in znanja in nam posredoval knjigo, ki ni izšla samo V počastitev Milje Mejaka, temveč vri naša tekste, ki imajo kot eseji, posvečeni predvsem slovenski li-
je France Vurnik, ki je knjigi i teraturi, svojo traino vrednost.
FAŠISTIČNE TIPALKE SO SEGALE TUDI PREKO MEJE
Kako so pred petdesetimi leti v Ljubljani razpustili «Zoro»
Ker v Trstu slovenske gimnazije niso več odprli, so primorski dijaki nadaljevali šolanje v Ljubljani - Ustanovitev in delo «Zore» - Ukaz iz Beograda, na pritisk iz Rima
zija je ; stata zapeta, vse ge nad fašizmom 14945. .leta-."Mladi dijaki so morali zato "preko meje v Ljubljano,. Maribor in drugam. da bi nadaljevali šolanje. Največ se jih je zateklo v Ljub Ijabo.
-Med slovenskimi srednješolci iz Italije v Ljubljani se je zač-la kmalu porajati misel po lastni organizaciji. Organizacija aaj bi strnjevala slovenske dijake italijanske državljane, ki bi jih povezovala nacionalna zavest in antifašizem. Vsak posameznik in vsaka skupnost .je z zaskrbljenostjo sledila dogajanjem doma. v zamejstvu, kjer so nove italijanske oblasti,- čeprav fašizem u radno še ni bil na oblasti, divjale in dušile ali uničevale, kar je bilo slovenskega in naprednega.
Pobuda o lastnem društvu je dozorela in jeseni 1922 je nri-pravljalni odbor, ki so ga sestav-
•iMMiiiiiuiiiiiiiuiiMiiiMifiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiHiiiiMimiiiimiiiiMniiiiiiimimuiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiMitiMiMiiiitiiiHimiiiiHiiMUfiiiiiiMiitiiiii
Pogovori o davkih
Anagrafska davčna številka
Našo davčno rubriko bomo odslej objavljali le v pojasnilo sproti nastajajočih vprašanj, ki utegnejo zanimati naše bralce.
Kot znano, bodo vsem davkoplačevalcem dodelili posebno anagraf-sko številko, ki bo služila ne samo za njeno navedbo v prijavah, pač pa še za vrsto gospodarskih aktov (kupoprodajo, registracija raznih pogodb itd.) Do prihodnje prijave junija 1978) bodo vsekakor morali vsi stari prijavitelji imeti svojo davčno številko. Oznake razdeljuje davčna uprava tako, da razpošilja po pošti vsem zainteresiranim posebno izkaznico z ustreznimi podatki in seveda z anagrafsko številko, sestavljeno iz 16 črkovnih ali številčnih znakov.
Doslej so odposlali omenjeni dokument vsem tistim, ki so prijavili svoje dohodke 1. 1975 in za 1. 1976 z obrazcem 740. Poleg tega so še razdelili anagrafsko številko vsem tistim delodajalcem in upokojen-oem. ki so predložili v letih 1975 in 1976 le obrazec 101 za ohodke iz leta 1974, odnosno iz leta 1975.
Sedaj je finančna uprava zapovedala na osnovi zakonskih določil (kj predvidevajo celo kazni za kršitelje). naj vsi tisti, ki so prijavili v T. 1976 svoje dohodke bodisi z o-'bcazcem 740 ali z obrazcem 101 vendar niso št' morebitno prejeli po pošti amtgrafske izkaznice, zahtevajo na okencih davčne uprave svoje davčne anagrafsko podatke. Zaenkrat so te obveze oproščeni le davkoDlačevalci. ki so dohodke le tos prvič prijavili z enim ali drugim prijavitim obrazcem. Prav tako mora davkoplačevalec, ki je opazil pomoto v osebnih podatkih.
zahtevali popravek. Do prihodnje prijave (junija 1978) bo po vsej verjetnosti razdeljevanje davčnih številk končano.
DAVČNI PREDUJMI
Do konca novembra bodo pri bančnih okencih sprejemali akontacije za davke na letošnje dohodke fizičnih in pravnih oseb.
Davkoplačevalcem je znano, da so ob letošnji junijski predložitvi prijave na obrazcu 740 vplačali dolgovani dcvek na dohodke fizičnih oseb, kakršnega so si sami izračunali na osnovi prijavljenih obdavčljivih dohodkov. S tem so popolno-m»-izravnali svoje davčno dolgovanje za dohodke laaskega leta (1976). Upokojenci in odvisni delavci, ki so prijavili svoje prejemke z obrazcem 101. niso bili seveda poklicni na vplačilo, ker jim je dajalec prejemkv sproti odtrgoval v celoti predvidene davščine.
Plačevanje je potemtakem prizadelo te davkoplačevalec drugih ka tegorij. ki med letom 1976 niso bili l>odvrženi noben davščini ali pa tudi prejemnike pokojnin in nlač, če so bili deležni Jjakih drugih dohodkov. V takem primeru so tudi slednji morali predložiti obrazec 740 tn izračunati teh vplačati dolgo vano davščino. Avtonomni delavci (trgovci, obrtniki, kmetje, profeso-nisti) ter nepremičninski dohodni-narjj niso doslej med letom odštevati Lvščin, ki so se rojevale ob tekočih dohodkiii. 7> radi tega je nastala v preteklih letih očitno krivična razlika med pobiranjem davščin od fiksnih koristnikov prejemkov in med ostalimi dohodninarji.
V davčni zakon je bilo sedaj vneseno pravilo, da morajo vsi prijavi-
telji dohodkov odšteti do konca vsakega novembra 75 odstotkov davka, ki so tra izračunali z zadnjo prijavo. Vplačilo bo seveda štelo kot predujem na davek, ki bi ga morali sicer plačati ob prijavi naslednjega leta. Za letošnje leto pa so oproščeni vsakega predujmova-nja vsi tisti, ki ob zadnji prijavi niso presegli 250.000 lir davka. Vplačilo ni obvezno, lahko pa se zniža tudi na nižjo številko, če prizadeti davkoplačevalec sodi, da bo v letošnjem letu v primerjavi z lanskim imel manjše obdavčljive dohodke. Zaradi morebitnega preni-skega vplačila bodo naložili prizadetim 15 odst. globe in 1 odst. mesečnih obresti.
Pripomniti je, da zgoraj omenje na meia 250.00* lir velja za vsake ga zakonca posebej, če sta prijavila zadnje dohodke na istem o-brazcu 740.
VAŽNA NOVOST
ZA INVIM
Velikega praktičnega pomena v korist prizadetih utegne biti po parlamentu še nepotrjena norma, po kateri bodo prijavitelji lahko dvignili začetno vrednost prenesene neprimičnine za 40,30 in 20 odstotkov, če je bila pridobljena pred 1. 1971. 1972 in 1973. K zadevi se bomo še povrnili. V pričakovanju novega, pravila, odsvetujemo vsem, da sedanjem trenutku sklepajo nepremičninske prodajne pogodbe, ker bi se finančna uprava pač ravnala |x> za davkoplačevalca strožnjih starih predpisih. Novost, o kateri je govor .je vsebovana v vladnem zakonskem osnutku, ki predvideva določene olajšave za delničarje in predpisuje med drugim. da bodo morale delniške družbe imeti vsaj 200 milijonov lir glavnice, družbe z omejeno zavezo pa najmanj 20 milijonov.
Ex tempore v Skednju
škedenjsko folklorno -združenje «Pro Loco* je pred nedavnim priredilo svoj tretji slikarski ex-tempore. Tokrat pod geslom »Skedenj s humoristične strani* Geslo pa ni bilo strogo obvezno, saj je pravilnik omenjal tudi no-krajinske značilnosti od nlavžcv do naftovoda, čeprav je bilo vreme zelo lepo in .je bilo nagrad veliko, se za prireditev nj prijavilo več kot 50 slikarjev. Med temi pa so vehdarle bili tudi izstopajoči tržaški likovniki. Žirija, ki so jo sestavljali ravnatelj muzeja Revoltella dr. Giulio Monte-nero, prof. Sergio Molesi kritik Milko Bambič in predstavnik prirediteljev Dušan Jakopin, je morala podeliti kar dve ex eauo nagradi, dk je s tem združila denarne nagrade in jih nato razpolovila. Po 225 tisoč lir sta pobila Aldo Bressanutti in Giovan-ni Duiz, Aldo Bressanutti je bil nagrajen za sliko, ki prikazuje staro škedenjsko kuhinjo in v njej škedenjske krušarice med delom ter v družbi veselih ljudi, ki jih je upodobil nekako v stilu Smrekarja. Znani slikar tržaške okolice. Krasa in tudi Trsta samega Giovanni Duiz pa je dobil enako nagrado za delo. v katerem je prikazal škedenjsko pustno rajanje. Po 75 tisoč lir sta prejela Delach za notranjščino gostilne in Robert Kdčhian za olje, ki prikazuje škedenjsko ulico ob škeden.jskem pustu.
Isto vendar bolj simbolično olje je .olje škedenjskega umetnika Mariana Černeta, ki je bil nagrajen s kupo, ki jo je dala dežela. kupo podjetja Cividin pa ie dobil Bernini. Novo kolajno tržaške občine je žirija dodelila Adrianu Burgherju
Vse doslej omenjene slike so veliko slike, medtem ko ie za manjše olje z ribo in bokalom vina ter z napisom «Stane, pij!* dobila nagrado naivka Velikonjeva in sicer kupo, ki jo je dalo tržaško podjetje Llo.vd Adriatico. Kupo »feriere* je prejel Bn.no Inchingoio, plaketi tvrdke Edi Mobili in Tržaške hranilnice sta dobila Furlan in Siroticheva. Nadaljnja priznanja so dobili še Fer-ri, Manueli, Hoelzinger, Ricci in Veglia.	M. B.
Smo v oktobru 1918. Že cel mesec v naših krajih divja »španska«, ki kosi stara in mlauo. Da bi zavrla nevarno epidemijo, je še ne povsem pokojna Avstrija zaprla vse šole. Ljudje so bili siti vojne in so si želeli le miru. Prve dni novembra so v Tr , stu prišle italijanske obp/ užene sile. ki so zasedle tudi vso Pii morsko in Istro., Slovenski starši in dijaki pa so tedaj zaman ča kali. da bi se začasno zaprta šolska vrata gimnazije, kjer je študiralo lepo Število slovenskih dijakov, ponovno odprla. Slovenska gimnazija je bila v današnji Ulici Diaz v poslopju, kjer je bil svoj čas tržaški anaerafski urad, danes pa je podaljšek mu žeja Revoltella. Ključa teh vrat tpiso našli* Ji
Ijali Angelo Kukanja. Zdenko Mirmolju. Mirko Saksida, Zorko Lah. Mirko Luin, Branko Vrčon m še nekateri, sklicali občn* zbor društva slovenskih srednješolcev iz Italije -Zorn*. Društva je ime lo svoj sedež na Poljanski gimnaziji. kjer so mu dali na voljo ono učilnico • /a sestanke.
Prisotnost «Zorc» se je kmalu začutila tako v dijaških krogih, kot uidi izven njih. Poleg velikih simpatij pa je bilo čutiti tudi nekaj antipatije, vendar večjih o-vir ni bilo. pa čeprav so člane društva imeli za nekakšne «m?le revolucionarje*, ki da kalijo mir ne vodo ljubljanske srednješolske mladine, ki je dogodki onkraj meje niso kdove kako burili
jPfuštvpJig, (<?., tožilo po lastnih prostorih in našli smo sobo v manjši sta vib za Narodnim domom. Spsed nam" je bilo dijaško društvo »Preporod in še nekaj akademskih društev. Ker so bili v »Zori* vpisani vsi srednješolci iz Italije, smo si takoj zavihali rokave. Uresničiti je bilo treba začrtani program. Predvsem smo začeli s predavanji, ki naj bi zajela razne probleme, zlast' probleme slovenske manjšine v Italiji, pa tudi gospodarske in zgo-dovinsko-politične probleme Slovencev v Jugoslaviji. Sestajali smo se redno vsako soboto, pre riavatoiji pa so bili v glavnem člani društva. Naj tu omenim, da se je naših sestankov in predavanj večkrat udeležil Srečko Kosovel.
Delovanje »Zore* se ni smelo omejiti Zgolj na predavanja. Kmalu smo prišli do knjižnice in čitalnice, ker smo brezplačno ali proti plačilu dobivali časnike in
razne revije, seveda tudi tržaško «Edinost». ki je bila večini ljubljanske srednješolske mladine neznana. Nato smo ustanovili še dramski, tambura.ški. šahovski, športni in govorniški odsek S tem smo popestrili delovanje društva. Izlete smp prirejali ob praznikih v ljubljansko okolico. Dramski odsek je nastopal z recitacijami in ljudskimi igrami v šiški, v Vodmatu in drugod. Ti neposredni stiki z domačini so bili zelo koristni, ker smo ljudi poučili o naših razmerah in jim piedočili nevarnost fašizma ki grozi vsemu svetu, zlasti pa nam, primorskim Slovencem in Slovencem nasploh.
Izvendruštveno delovanje je zahtevalo tudi stike z drugimi organizacijami. ~ki' so nam...bil« blizu po svoji antifašistični, miselnosti. «Zora» je bila v . dobrih odnosih s »Sočo*, v kateri so se zbirali v Ljubljani živeči Primorci, posebno pa z visokošolci iz Tržaškega »Balkana*. Večkrat smo se sestajali na skupnih večerih. Stopili smo v stik tudi s športnim klubom »Primorje^, ki nam je dal na razpolago svoje igrišče za športno razvedrilo. Veliko pomoč je študentom iz Primorske nudil «Klub Primork*, ki ga je vodila Maša Gromova. Z njihovim sodelovanjem smo nri-redili raz.ne prireditve, na nrimer črno-beb reduto v Narodnem domu, ki je odlično uspela in je i-mela lep odmev v ljubljanskih krogih. V dobrih stikih smo bili tudi z mnogimi vplivnimi ljudmi, ki so našemu društvu pomagali.
Čedalje bolj razgibano društveno življenje, ki je za Ljubljano postajalo nekaj navadnega razumljivega, ni bilo tako naravno za uradne predstavnike Italije v Ljubljani, ki so ves čas vohljali za »zoraši* in jih prijavljali italijanskim oblastem v Italiji. Budna ušesa tedanjega italijanskega konzula markija Gavottija in njegovega tajnika Letta niso ničesar preslišala. Začela sta tudi resno groziti, O tem bi znali veliko povedati Stanko Lupine, Franjo Kosovel in jaz.
V naših krajih s« .je tedaj fašistični teror stopnjeval. Slovensko šolo so že odpravili. Razpuščali so mladinska in prosvetna društva, uničili so naše gospodarske in druge ustanove. Zadušili so fkoroda ves tisk itd itd. Leta 1927 so bile naše prosvetne organizacije v glavnem razpuščene. Ostalo je le še društvo slovenskih srednješolcev iz Italije »Zora* v Ljubljani, ki je kalilo «dobre» sosedske odnose. Društvo .je torej postalo trn v peti in ta trn je bilo treba uzruvati Fašistična vlada je po diplomatski poti intervenirala v Beogradu in zahtevala razpustitev »Zore*, kar ji je tudi uspelo. Ljubljanske o-blasti so dobile nalog iz Beograda, da se društvo razpusti in njegova »imovina* zapleni. Bil sem zadnji predsednik «Zore» a ne jaz in ne kak drug član vodstva nismo tedaj niti slutili, kaj se pripravlja. Tedanje jugoslovanske oblasti so brez kakega odpora klonile pred fašistično zahtevo:
Ukaz in navodila za razpustitev «Zore» in za zaplembo njenega «imetja» ja je dobil ravnatelj policije dr. Guštin, ki je bil po rodu Sežančan in ki se je te tudi njemu neljube naloge lotil na svoj način. K meni je one dni konec oktobra 1927. leta poslal svojega nečaka Josipa Štolfo, člana «Zore*. ki je tudi bil doma jz Sežane. Štolfa je stanoval pri dr. Guštinu. Ta mu ie naročil, naj me obvesti o tem, kar se pripravlja in mi s tem omogočil, da odnesem iz društvenih prostorov vse, kar naj bi ne Prišlo v policijske roke, Z dar.es že pokojnim Štolfo sva pobrala arhiv, zapisnike odborovih sej, seznam članov, društveni pečat in
še marsikaj drugega. Josip Štolfa .je nato obvestil strica, ki je nato poslal svoje policaje, da so zaplenili knjige in nekaj opreme.
Z dr. Guštinom sem se srečal naslednjega dne in se mu na koncu sestanka zahvalil za razumevanje, ki ga je pokazal do nas dijakov italijanskih državljanov Ni me vprašal, kam smo arhiv odnesli, dejal mi je le. da prihajajo za nas še hujši časi in dodal da «več nisem mogel storiti*. Stisnil mi je roko in prav n; vratih mi je rekel: «če boste kaj potrebovali, povejte Pepijti (nje govemu nečaku) in skušali vam bomo ugoditi*.
Arhiv sem pek a,j dni pozneje spravil na varno pri Ladiju Božiču. ki se ni smel vrniti več v švojo Idrijo. Kje ‘je. dabes . ta arhiv ' in če splotl še obsta ja:‘ee vem. Računam, da 'jčviarhiv o-hranil Or.jem*. 'CcmiMiH leta 1941 ob italijanski zasedbi Ljubljane skrit kani drugam, je bil verjetno uničen, da bi ne prišel fašističnim oblastem v roke.
Eseji, objavljeni v pričujoči knjigi, so posrečeni v veliki meri slovenski liriki. Tako posve-ča Mejak eseje Petru Levcu. I-vanu Minattiju. Mateju Boru, Jo-tetu Šmitu, Igorju Torkarju. Med pisatelji, so bili obdelani predvsem Juš Kozak in Anton Irgolič. pa tudi Ivan Potrč ter Ivo Brnčič. Tako bo tisti, ki bo prebiral. Mejakove eseje, prvotno objavit jene v knjigah kot uvode, tu pa zbrane kot prispevek avtorja k literarni zgodovini in kritično literarni esejistiki, našel gradivo o pesnikih, sod-.hnikih Mejaka, sedanjih pripadnikih srednje pesniške generacije, pa o nekaterih slovenskih modernih pisateljih kot so Potrč, Kozak in Ingolič. Uvodna beseda Franceta Vurnika pa skuša na kratko naj-ti Mejaku esejistu in kritiku mesto v slovenski kritiki' in literaturi.
Cankarjeva založba ie kniiao izdala v svoji elitni zbirki Bela krizantema v knjigi, ki jo je o-kusno opremil Jože Brumen.
SREDA, 19. OKTOBRA 1977
Prva knjiga iz zbirke Oglejmo si svet
Knjiga vsebuje kratke tekste in veliko slik u deželah srednje Evrope ter n Sovjetski zvezi
Med poljudno geografskimi oz. zgodovinskimi izdajami e nedavno prišla na knjižni trg knjiga, ki je delo domačih avtorjev in ki ie posvečena Srednji Evropi. Knjiga je izšla v zbirki Oglejmo si svet. Zbirka bo posvečena osmim državam in zaenkrat lahko sodimo le o tej. Knjigo ie pripravil širši uredniški odbor strokovnjakov, ilustracije na so deloma fotografije (barvne) delo mn slike nekaterih domačih in tujih avtorjev. Knjiga je sicer nastala v koprodukciji med Mladin skn knjigo, Školsko knjigo iz Za greha in italijansko založbo AMZ v Milanu. Kakšen je delež enih in drugih avtorjev pa iz podatkov v knjigi ne moremo razbrati.
Knboa nam predstavlja osem evropskih držav-. Predvsem drža ve Srednie Evrope, obe Neiiičiji. Liechtenstein, Avstrijo, Poljsko, češkoslovaško. Madžarsko in Ro munijo ter Sovjetsko zvezo. Vsa ka država ie predstavljena z besedilom in obSirflim' slikovnim gradivom. V besedilu je govor o zgodovini. 0 geografskih podat kih. Predstavljeni so ljudje, no dnebje] rastlinstvo, gospodarstvo, književnost in kultura sploh, tore' od vsakega nekaj na kratko.
Pri tem so podatki strnjeni in be To so le na hitro zabeleženi .po	serih o je kratko.
mini na «Zoro», o kateri bi se dalo še veliko napisati posebno o njenih članih, ki so v dobi študentovskih let in pozneje veliko prispevali h krepitvi narodne zavesti, k utrjevanju antifašizma, in nato na ta ali oni način sodelovali v OF oziroma v NOB. Lahko mirno trdimo, da med <tzr,raži* ni bilo ne renegatov ne kolaboracionistov.
Vlado Turina
Knjiga ima torej namen na kratko seznaniti bralca, pred vsem najbrž mladega, z nekaterimi evropskimi državami, s podatki. ki jih sicer najdemo v dobri geografski knjigi, ali leksikonu. Seveda je tu snov podana kar se da preprosto, jasno in kratko, besedilo na poživljajo podobe, ki naj približajo tekst bral cem.
Sl. Ru.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti:
ETNOLOGIJA
13.00	človek in narava
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10 Jezik za vsakogar: NEMŠČINA
17.00	Amedeo Nazzari
17.05	Chicchirimiao
17.35	Mladina in delo
18.00	Argumenti: Politika Mali Siam — prvi del
19.00	Dnevnik l - KRONIKE 19.20 Mama na štirih kolesih — TV
film
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 II genio kriminale di mr. Reeder
21.35	Sonce in atom
22.05	LUDVIG VAN BEETHOVEN: Deveta simfonija op. 125
Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	O tem je danes govor * 13.(8) DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	■ Vzgoja in dežele
17.(K) Program za mladino: Spedizione Marco Polo
17.25	11 dirigibile
18.00	Laboratorij 4
18.25	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - ŠPORT, Programi pristopanja k TV
19.05	Supergulp! — risanke Vremenska napoved
19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	Proces Marije Ternoivske --prvo nadaljevanje
21.40	Srečanje v Bologni
22.40	Partila a dne
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.50. 10.00 TV V ŠOLI:
Varstvo okolja, Od Svilajc do Brača, Faktografski film, Kocka, kocka. Risanka, Film
13.55	Nogomet:
DIOSGYOR HAJDUK
17.25	A. Ingolič: NA POTI V SVO BODO
17.40 Zakladi britanskega muzeja 18.05 OBZORNIK
18.25	Spekter
18.55	Flavta — glasbena oddaja Piščal je eno najstarejših gla sbil. ki se je seveda v dolgih stoletjih spreminjalo, razv ja lo. Danes pravimo družini so rodnih piščal flavte in kratek obisk pri njih bo marsikateri mladi glavi odkril kakšno za n mivo novost.
19.15	Risanka 19.30 DNEVNIK
20.00	Jaz, Peter — film 21.50 Včeraj, danes, jutri:
VSE LISTJE GOZDA
22.25	DNEVNIK
Koper
15.55	Nogomet:
HAJDUK DI0SGY6R
19.55	Otroški količek
20.15	DNEVNIK
20.35 Živeti pogumno: Uganke zakoncev Rock Ford
21.25	Canazei. turistično, doluim. oddaja
22.15	NJENA LJUBEZEN JE VODA, športno dokum. oddaja Zagreb
17.15	DNEVNIK
17.45	Pionirski TV studio
18.00	Zgodbe o Afriki
18.15	Znano, t
18.45	Slovaška narodna glasba 19.30 DNEVNIK
20.00	Športna srede'
ŠVICA
18.05 Bim bum-bam
19.25	Narodna glasba 19.22 Kulturv- agenda
20.45	O zdravstvu
TRST A
7.00. 8.00, 13.00 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje;
9.30	Block notes; 10.05 Koncert; 10.35 Ljudje in dogodki; 11.35 Da našnja plošča; 12.00 Glasba po že Ijali; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 Slovanska ljudska glasba; 13.35 Od melodije do melo (lije; 14.10 j.IsM.na v z~calu časa;
14.30	Pič te Tret 31065; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Deželni solisti; 17.30 Glasbena panorama; 18.10 Helikop ier — radijska igra.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30 13.30, 14.30, 15.30.
sbeno prebujenje; 8.50 Peščena u ra; 9.00, 10.25 Vi in jaz: 11.30 Variete; 12.05 Par besed; 12.30 Pulja;
13.30	Glasbena oddaja: 14.20 Jazz;
14.30	Skupaj; 15.05 Mi, ljudje; 18.00 Barocco Roma; 18.35 Spaziolibero; 19.35 Večerni -rogram'; 20. 35 Kako se zabavaš?; 9L05 Callas; 22.00 Sardinija; 22.30 Bi e pogovorili?; 23.15 Lahko noč.
SLOVENIJA
6.(K), 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.(K), 14.00, 15.00. 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pisat, svet pravljic in
m GlSS:iS^?iS6; «93 I nSrt^-25' Zapojmo pesem; 9.40 Glasbena galerij«; 9.15 Ans&rtibli;
9.30 Plošče';-1 <C'.10 Gt roški- kotiček;
10.32 Sprint glasba;" 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn; 11.32 Mini :ke box; 11,45 Pravljica; 12.05
Glasba po željah; M.10 Plošče; 14.33 Pojo Irena Kohorti: 15.00 Režiserji; 15.15 Orkestri; 16.05 La vere, Kcmagnu; 16.40 Glasbeni notes; ib.45 Med zamejskimi rojaki; 17.(8) >b petih ' opoldne: 17.39 Primorski dnevnik; 17.45 Progresivn- glasba; 18.35 Iz opus velikih mojstrov; 19.32 Crash; 21.00 Današnja kultu "a; 21.10 Ansambli lahke glasbe; 22.45 Glasba za lahko noč.
RADIO 1
8.00, IC.00, 12.00, 13.00, 17.00, 13.00, 21.00 Poročila; 6.00 7.30 Gla
10.45 Turistični napotki; 11.03 Po TaTijtnili hoteli: 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam. .	14.05 Ob izvirih
ljudske glasbene umetnosti; 14.30 Glasba po željah; 15,30 Glasbeni intermezzo: 15.45 Spomini in pis nia; 16.(8) «Loto vrtiljak*; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Utrinki iz svetovne zbor ske glasbe; 19.35 I^ahko noč, otmei!; 19.45 Minute z ansamblom Bojar Ad' Jča; 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavo.. glasbe.
XVII.
Andrej Gabršček
(1864 -1938)
Rojen je bil v Kobaridu, kjer je obiskoval osnovno šolo in pripravnico, učiteljišče je dovršil v, Kopru in maturiral 1. 1883. Sam pravi, da je na učiteljišču močno vplival nanj prof. Vekoslav Spin-čič. Učiteljeva! je v Bovcu, na Livku in v Kobaridu. 1. 1889 je pustil učiteljsko službo in se naselil v Gorici. Že kot učiteljiščnik in kot učitelj je pošiljal dopise v Sočo, Edinost in Slovenski na rod, v Bovcu je sodeloval pri Čitalnici. V Gorici je svojt časnikarsko sodelovanje razširil med drugim tudi na češke in celo ruske časopise. Časnikarstvo, politika. tiskarstvo in založništvo mu je |x>stalo poklic.
Bil je poslanec v deželnem od boru za Goriško Gradiščajisko. ustanovil je Goriško tiskarno, po-
zneje še podružnico v Pulju (Narodno tiskarno), v Gorici knjigarno in založništvo, v svojem času je bil važen dejavnik v organizaciji našega knjigotrštva. sodeloval je pri strokovnih organizacijah za ta področja, bil je med ustanovitelji Slovanskega novinarskega društva v Pragi, u-deleževal se mnogih novinarskih kongresov. Bil je urednik Soče in Primorca, ustanovitelj Nove Soče, urednik edicijskih serij (Knjižnic) njegovega založniškega podjetja (Slovanske, za, mladino. Salonske, Svetovne, Tali je), v katerih je izšlo okoli 260 knjig. Mnogo je prevajal, zbral in izdal Narodne pripovedke v Soških planinah. Njegovo časnikarsko področje je bilo kaj široko, saj ga je zanimala nasploh slo venska kultura, južnoslovanske in občeslovanske kulture, slovansko bogoslužje, ustanovitev Zve ze slovanskih učiteljskih društev v Avstriji in Zveze slovenskih u-čiteljskih društev, ustanavljanje podružnic Ciril - Metodove družbe za šolstvo v narodno ogroženih področjih, zelo ga je pritegnilo vprašanje «aleksandrink», tj. ogrožena situacija primorskih žensk in deklet, ki so služile v Aleksandri.il, trajno pa ga je buril problem slovenjenja Gorice.
Kot politik je bil Andrej Gabršček velik rogoviiež, ki je v o-kviru zmešnjav slovenskega strankarstva na Goriškem v tistem času — označujejo jih zlasti i-mena dr. Tonkli, dr. Gregorčič, dr. Mahnič, dr. Tuma in sam Gabršček — pri strankah sode lova!, jih ustanavljal, podpiral, napadal in rušil, kakor so pač
ustrezale njegovemu slovenskemu in vseslovanskemu narodnemu programu in svobodnjaštvu. V časnikarskem svetu je bil Gabršček pravi fenomen, nenehno se je spopadal z nasprotniki, bruhal vanje svoje argumente, streljal v rafalih
V prvi svetovni vojni je bil najprej dvakrat zaprt, nato interniran na Spodnjem Avstrijskem, končno konfiniran na Dunaju. V tistem času ga je zaposlovalo zlasti vprašanje vojnih beguncev. V ruševinah v Gorici je v vojni bilo uničeno vse Gabrščkovc premoženje v Gorici, med dbema vojnama je dolgo živel na Dunaju in šele pozno prišel v Ljubljano. kjer jc tudi umrl. Za kulturno in politično zgodovine Goriške je zelo pomembno njegovo obširno delo Goriški Slovenci I. in II. del (Ljubljana 1932 -1934).
Rajko Gradnik
(1880- 1961)
Rojen je bil v Medani v Brdih, brat 'pesnika Alojza Gradnika; učiteljišče je obiskoval v Kopru in maturiral leta 1899 Pred pi vo svetovno vojno jc bil nadučitelj v Kozani, od leta 1920 naprej je vse do smrti živel in deial na Bledu kot šolski upravitelj, šolski nadzornik za radovljiški o-kraj, kot prosvetni in pa znanstveni delavec; le v vojnih letih 1941 1945 je bil najprej zaprt v Begunjah, nato pregnan v Srbijo, v Val.jevo. Že leta 1914 je bil zaradi svoje protiavstrijske
usmerjenosti zaprt na goriškern gradu.
V šoli in izven nje je deloval tudi še po upokojitvi. Poznan j* bil kot razgledan pedagog 5 sodobnimi učnimi in vzgojnin1* načeli, z bogatim znanjem in izkušnjami.
Ukvarjal se je tudi z znanstvenim raziskovalnim delom. Pritegovalo ga je naravoslovje. Že n* Goriškem je bil v tesnih stiki h s prof. Ferdom Seidlom Bil $ njegov sodelavec in spremljava* lec pri terenskem delu. Ze pred prvo vojno je z očmi naravoslovca prepotoval kršno Dalmacijo in Črno goro. Pozneje je v Ljubljani poslušal predavanja iz geoi°' gijc in mineralogije ter hodil n* geološke in petrografske ekskurzije. To mu je omogočilo dobi'0 poznavanje geoloških razmet zgradbe in sestave kamenin Bahorja. Karavank pod Golico 'n Slatenske plošče v Julijskih Alpah. Desetletja dolgo je sodelov^ z geografom Antonom Moliko:11, Nabral je mnogo znanstvenega gradiva, na osnovi dolgotrajni*1 in skrbnih opazovanj ter razisua? je v Geografskem vestniku ob' javil razprave: Toplinski odn<r šaji v Blejskem in Bohinjske111 jezeru (1946), Kolebanje vodu6 gladine v Bohinjskem in Brskem jezeru (1947) in Klimatske poteze Bleda (1960).
Bil je dober poznavalec zgodovine Bleda in blejsko-bohiui' skega kota ter delujoči predsednik muzejskega odbora. Pisal o turizmu, sodeloval v javne111 življenju svojega kraja.
Bledu je posvetil polovico svojega delavnega življenja.
.      m          hm,.n.mm mmmm  mirnim miimmimmmm m  
ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS
Obrazi koprsko-gor iške generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1909- 1919)
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
19. oktobra 1977 j
nogomet
2. KOLO EVROPSKIH POKALOV
Torino-dinamo
Tekma bo veljala za pokal UEFA - V pokalu prvakov je C. zvezda Pred izredno težko nalogo, saj se bo spoprijela z Borussio
Danes bodo odigrali na raznih ev-igriščih drugo kolo evrop-aih nogometnih ookalov. V pokalu Prvakov in pokalu pokalnih prvakov P° ha spored i osmina finala, v po-a‘u UEFA pa šestnajstina finala. v tem drugem kolu bodo zaposle-e Po tri italijanske in tri jugoslo-anske ekipe. V pokalu prvakov bo f "Danski državni prvak Juventus ra xV Belfast'i Pr°t> ekipi GlerAo-iAn- Naloga Turinčanov ni med naj-‘ezjimi. saj so imeli pri žrebu pre-1 A sreee. tako z upravičenostjo aJ?kP računajo na napredovanje v , .finale. Danes ne bo za Juven-^ 1gral Bettega. ki se je med tek-z državno reprezentanco lažje Ppskodoval. Zamenjal ga bo Virdis, dnt	'eP° priložnost, da se
sončno uveljavi. Crvena zvezda P". Je pred skoraj nepremostljivo jr°. Njen nasorotnik v osmini fi-
ba^h Boruss*a 'z Moenchenglad-Jcha' to je ena od enajsteric, ki
, uPravičeno startala na končno jaago. Današnjo tekmo bodo. odi-5 a 1 v Beogradu, kjer pa le imajo
—““ ut-naj moziiosu, ua osvoji*? Pozitiven izid, posebno če upo-varno : adn.:> nastope rdeče-belili kaPr}[enstvenili tekmah, kjer so postan v*^en napredek, po slabem at"“u- Vsekakor pa je zarvmanje
*a današnjo tekmo izredno, saj bo
j ekipa! nastopila cela vrsta Javnih r iprezentantov.
la, P°kalu fekalnih prvakov je Mi-, ' ze izpadel, splitski Hajduk pa danes igral na Madžarskem in
igral na Madžarskem in p®1- v Miskolcu proti ekipi Dios-
np”r' Spličani so vsekakor v konč-dar °*3ra^unu veliki favoriti, ven-s ? ne b<*i° smeli -danes na-a^a podcenjevati, če hočejo o-P^tiven izid- Hajduk bo na-„1 s svojo najboljšo oostavo, edi-c ’0m za trenerja Markoviča je kat mes^° srednjega napadalca, za v; .efega se potegujeta Zlatko Vujo-‘n Djccrdevič.
P?kalu UEFA se bosta spopri-J la Torino
dm’	ni zagrebški Dinamo,
SD g.a italijanska ekipa Lazio na bo Co r16 a v francosko enajsteri-lo Lens' Posebno prva tekma bo ze-sk enačena, saj sta si nasprotnika nosf8:1 enakovredne. Manjšo pred-
“ ima Hi n o m r\ Ir1! iftun nmt/v 1 /-vir
m >ma Dinamo, ki igra prvo tek-v gosteh, kar je seveda velike
Va*
5to^*ti. Obe enajsterici bosta na-
kori ' Z najboljšima postavama,
(j 'a.b° te r a zelo privlačna. Pred ačim občinstvom bo skušal Tori
im.?®. vsak način zmagati, ne bo pa
ldhlro nolnrto tvopakno	ni
*ahke naloge, posebno ker ni
najboljši formi. Dinamo pa je tre-Venn? v iznedni formi; v zad
' • ‘zieuni lomu; v zadnji pr-iKristveni tekmi je v gosteh po dobri Se Premagal solidnega Borca, kar 2aA^a oprevičiijt velik dAittiižem jgfebčanov pred današnjo tekmo, s« J?8 je proti Francozom iz Len-. “ki favorit, že na današnji tek-velit03* *eP° priložnost, da zmaga z t|a j° Prednostjo v golih, saj spa-t ~?as med šibkejše preostale eki-Pekala UEFA.
I^Linan.ip
bar in Kocjan, ki sta bila boljša od Guliča in Daneua samo za točko, saj je bil končni rezultat 11:10.
Raubar in Kocjan sta šla tako v finale, kjer sta premagala z rezultatom 11:6 drugo finalistko, dvojico iz Ronk. če bi Poletovi dvojici imeli več sreče pri žrebu, bi se lahko srečali v finalu in tako bi lahko osvojili prvi mesti. Rezultat, ki sta ga dvojici dosegli v polfinalu dokazuje tudi, da sta si dvojici enakovredni. To tekmovanje je zahtevalo tudi do-kajšen telesni in živčni napor, saj sta prvouvrščeni ekipi igrali pet tekem, ki so trajale skupno devet ur.
Naj omenimo še, da je dvojica Raubar in Kocjan zasedla pred nekaj dnevi odlično drugo mesto na turnirju v Fagani in zaradi dobre igre sta bila ta dva openska igralca izbrana v deželno reprezentanco, ki je potem igrala proti Piemontu in Venetu.	EKR
Celjani zmagali
CELJE — V sedmem kolu 1. zvezne rokometne lige je bil včeraj v tem kraju slovenski derbi, v katerem je Aero Celje premagal Kolinsko Slovan s 33:28. Po tej zmagi so Celjani še vedno na vrhu lestvice.
NOGOMET
V NEDELJSKEM KOLU MLADINSKIH PRVENSTEV
V prvenstvu kadetov so vse tri slovenske ekipe zmagale
Slabše pa so se slovenska društva odrezala v ostalih mladinskih ligah - Nekaj hudih porazov
KADETI
Primorje — Rosandra 3:2
(1:2)
PRIMORJE: Adamič, čok. Mhj-ce (Verša), Timeus, Sinatra, Do-brila, Terčič (Guštin), Persi Clau-dio, Milič, Albi.
STRELCI: v 28. min. Claudio, v 65. in 74. min Guštin.
Na domačih tleh so kadeti Primorja zasluženo osvojili obe točki proti razmeroma dobri enajsterici Rosandre. Tekma je bila vseskozi lepa, saj sta obe ekipi zaigrali zelo odprto Tekma se je začela takoj slabo za domačine, ki so po nekaj minutah igre že izgubljali z 1:0. Do izenačenja so Prosečaani prišli po zaslugi Člaudia, ki je izkoristil napako obrambe gostov. Tik pred koncem polčasa pa so bili gostje ponovno uspešni. V nadaljevanju je Primorje prevzelo do-budo in postavilo v zadrego Rosan-dro, ki se je skušala le braniti. Najprej so Prosečani prišli do izenačenja po zaslugi Guština, ki je premagal vratarja gostov z lepim strelom z glavo. Nekaj minut kasneje je Guštin dosegal zmagoviti gol.	H. V.
San Marco — Primorec 0:1
SAN MARCO: Ciacchi, Soldatic. Padovan, Spech, Stradi, Lanza, Codi-glia, Moratto, Semoli, Filipac, Babic.
PRIMOREC: Grgič, (d.p. Kreva-tin), Saražin, Bras, Petretie, Romeo Malalan, v 15. min. p.p. Stranščak, Križmančič, Igor Kralj, David Malalan, Darko Kralj. Krasna, Lanza, 14 Cibic.
STRELEC: v 5. min. p.p. David Malalan.
SODNIK: Ghersenti.
Z gostovanjem pri ekipi S. Marco so trebenski kadeti odnesli obe točki. Zmagali so zasluženo. -Zmagoviti gol so dosegli že v 9. min., ko je David Malalan z diagonalnim strelom ukanil domačega vratarja. Od tedaj dalje so dobro odbijali napade domačinov, ki pa niso bili nikoli prenevarni pred Primorčevimi vrati. Najvrednejšo priložnost so domačini imeli v 5. min. d.p., ko je sodnik dosodil pravično enajmetrovko. Streljal jo je Filipac, a Krevatin je strel ubranil. Do konca tekme so igralci San Marca skušali priti do remija, a najugodnejše priložnosti so imeli prav Trebenci, a je zaradi neodločnosti pri zaključnem strelu propadla.
Bruno Križmančič
vtiiiiiHiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiimiMiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiMiiTiMiiitiiiiiiHiiHmiiMiiiHiiiiiiiiiiMiiiitiiiirfiiiuniiiiiiiiiiiinniiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiu
ROKČMET
JUGOSLOVANI HA TURNIRJU V LJURL JANI
DOBRI KOT POSAMEZNIKI MANJ PA V EKIPNI IGRI
«Plavi» kljub slabši uvrstitvi niso razočarali
^a deželnem mladinskem turnirju
Raubar in Kocjan Zvrstna v Pozzu
linikl161^0 Je bil v Pozzu pri Spi-•- - deželni mladinski turnir
v k r®
. alinanju. Organizator tega sre-
Canji
tierJaJe bilo domače društvo Ploz-tM.'_,,'Srali so istočasno na osmih
n0kr,i«h stezah. Nastopilo je skup-
iele vi naJboljših dvojic iz vse g^v^anije - Julijske krajine.
^va**pa,rsl5a sekcija športnega dru-sla]a v°|et je na to tekmovanje po-
Ijai. ave dvojici. Prvo sta sestav-ejan {javel Raubar in Franko Ko-dr0 'raru8o pa Aleksij Gulič in San-virtoi neu- Takoj na začetku se je
tned°' u3 .??a °be Poletovi ekipa
aajboljšimi sploh. Obe Poleto-
Vj ^	apiuiu wutJ
boiih .c' sta zmagali v vseh dvo-čajj j tako da sta se ti dvojici sre-
v Polfinalu. Zmagala sta Rau-
ZRN Jugoslavija 17:16 (8:9)
ZRN: Hofmann, Rauer, Waltke 2. Stulle, Boczkovvski 1, Rosentahl 2, Spengler 1, Wunderlich 1, Wander-heusen, Depkarm 4 (2:2), Brand 3, Fey 3.
JUGOSLAVIJA: Dizdar, Jovanov ski, Bojovič V. 1, Prodanič 1, Obran 0 (0:1), Pavičevič 3 (2:3), Horvat 3, Makarič 1, Jurina. Vidakovič, Ra-denovič 3, Delahmetovič 4.
SODNIKA: Sidea I., Cirligeanu (Romunija oba).
ZRN je zasluženo premagala Jugoslavijo in tako osvojila prvo mesto in obenem prvo zmago na tem turnirju. Ekipi sta si bili skozi vso tekmo enakovredni, priznati pa je treba da so Nemci igrali bolj premišljeno, predvsem v napadu, kjer niso ,po nepotrebnem, .zapravljali žog. Gostje so- prišli na turnir dobro pripravljeni, prikazali so solidno obrambo, čeprav je slonela na enostavni fondski formaciji 6:0. V nemških vrstah je prišla do izraza predvsem kolektivna igra napada, v katero so bili vključeni vsi igralci, z enakimi možnostmi, da bi prišli do gola.
Tekma se je odvijala v napetem ozračju. To je tudi razumljivo, saj so igralci obeh ekip čutili važnost tekme. Romunska sodnika sta morala večkrat posredovati, da bi na i-grišču ne prišlo do izgredov. Nad igro mlade jugoslovanske reprezentance ne smemo biti razočarani. Res je, da so vsi pričakovali zmago, vendar se moramo zavedati, da se je raven tega športa precej dvignila in imamo v svetovnem merilu več enakovrednih ekip. Do začetka svetovnega prvenstva, ki bo v januarju na Danskem, pa bodo reprezentanti odigrali še dvajset prijatelj škili tekem, v katerih se bo dalo popraviti še veliko napak,
Danska — češkoslovaška 27:23 (14:14)
DANSKA: Hertzsprung, Jeppesen M., Pazyj 2, Nielsen 8 (1:3), Berg 5 (2:4), Brunnet 1, Larsen, Jensen, Petersen 2, Munkager 5, Patersen J., Jacobsgaard 4.
ČEŠKOSLOVAŠKA: Packa. Hir-ner, Liška, Bernard, Pituch, Hritz 1, Bello 2, Bruna 3 (1:2), Dobrotka 11 (3:3), Zuzčak, Papiernik 3, Čan-da 3.
SODNIKI: Fullopp in Marki (Madžarska).
V. zadnji tekmi turnirja je Danska z lahkoto premagala Češkoslovaško. Škoda da so v šoboto Danci nerodno izgubili tekmo z Nemci, kajti njihova igra je bila daleč najboljša, predvsem kar se tiče privlačnosti. Čehoslovaki pa so popolnoma razočarali. Izgubili so tri tekme in opaziti je bilo, da je razlika med njimi in ostalimi moštvi velika. Tega pa prav gotovo nihče ni pričakoval.
Po koncu tekmovanja je bilo na sporedu nagrajevanje. Danska je bila proglašena kot najbolj fair - lady ekipa turnirja, njen igralec Nielsen pa je bil z 22 zadetki najučinkovi-tejšj strelec. Reprezentant ZRN Brand je bil izbran-za najboljšega igralca, Hofmann, prav tako ZRN, pa je dobil lovoriko najboljšega vratarja. Pokal so podarili še Radeno-viču, ki je bil izbran kot najboljši jugoslovanski reprezentant.
KONČNA LESTVICA
L ZRN '2. Danska
3.	Jugoslavija
4.	češkoslovaška
3300 58:52 6 ' 3201 73:71 4 3102 73:63 2 3003 59:73 0 Vato
ODBOJKA
PokrajlDski odbor FIPAV v Trstu
Izvolili so tudi Valterja Mokorja
V nedeljo so na sedežu odbojkarske federacije FIPAV v Trstu na redni skupščini tržaških odbojkarskih društev izvolili 5-članski odbor, ki bo v prihodnjih dveh letih vodil pokrajinsko federacijo. Kot je naglasil predsednik deželne federacije prof. Pipan je bila ustanovitev pokrajinskega odbora, ki doslej ni obstajal, neobhodno
potrebna zaradi velikih organiza cijskih naporov, ki jih ima zveza z razpisom in vodenjem najrazličnejših članskih in mladinskih prvenstev. Ta decentralizacija bo dejansko pomenila razbremenitev za deželno zvezo, po drugi strani pa bodo tržaški klubi imeli lasten organizem.
Na skupščini so, po dogovoru na odbojkarski komisiji ZSŠDI. bili prisotni predstavniki vseh slovenskih društev, ki gojijo odbojko in sicer, Bor, Breg, Kontovel, Kras, Sloga in 'Sokol. Naša društva, ki razpolagajo s 45 glasovi od skupno 106 možnih, so enotno predstavila kandidaturo Valterja Mokorja, ki je bil nato tudi izvoljen z veliko ve{inp glasov. Tako je bila odpravljena dolgoletna vrzel, da ni bila • slovenska odbojka zastopa na v vodilnih organizmih na ravni zveze, obenem pa je prisotnost Mokorja v pokrajinskem odboru FT PAV jamstvo za tesnejše sodelovanje med zvezo in ŽSŠDI, kar bi moralo obojestransko obroditi pozitivne sadove za razvoj tržaške odbojke.
Novi predsednik pokrajinskega odbora je postal Iacolino. za podpredsednika je bi! izvoljen Cauuto. poleg Mokorja pa so člani odbora še Ruggieri, Schiro ter predstavnika trenerske, oziroma sodniške organizacije.
B S.
Breg — Op. Supercaffe 2:1
BREG: Mauri. Novello, Grizonič, M. Slavec, Sovič, Carli, P. Grizonič, P. Peroša, Jež, Chermaz, V. Zonta.
STRELCI: v p.p. Jež in Biagi, v d.p. Peroša.
Na domačem igrišču je postava kadetov pospravila tretji zaporedni par točk in je s tem dokazala, da se lahko kosa tudi z boljšimi ekipami, ki nastopajo v tej skupini. U-speh je bii zaslužen, ker so domačini ustvarili več ugodnih priložnosti. Zopet se je dobro izkazala o-bramba, ki je hladnokrvno in urejeno nadzorovala nasprotnika. Na sredini igrišča se je dobro izkazal Peroša, ki j. urejal igro in zalagal z uporabnimi žogami hitre prodore Ježa in Kermaca.
Jolo
NARAŠČAJNIKI Sistlana — Mladost 3:0 (1:0)
MLADOST: S. Gergolet, D. Gergo-let, Devetak, Devetta (Jarc), L. Fran-dolič, Lakovič, E. Gergolet, Černič, Z. Frandolič, Lavrenčič in Vižintin.
STRELEC ZA MLADOST: v 1. min. d.p. Frandolič.
Naraščajniki Mladosti iz Doberdoba so v nedeljo podlegli enajsterici iz Sesljana. Nedvomno niso zaslužili poraza, še tako hudega ne.
V prvem polčasu so naši fantje igrali proti vetru, zato so imeli tudi gostje rahlo terensko premoč, a niso ustvarili posebnih priložnosti, tako da ni imel doberdobski vratar skoraj nič dela. Nevarnejši pa so bili naši fantje, ki so bili nevarni v napadu xn med temi sta se posebno izkazala Edi Gergolet in Zvonko Frandolič,
Fabio Gergolet
Breg — CGS	1:3
BREG: Smotlak I., Albertini, Mahnič, Šavron, S. Smotlak, Žerjal (Scheriani), Sancin, Grizonič, Kočevar, Zonta, Kraljič.
STRELCI: v 45. min. Zonta, v 56. min. Depangher, v 58. min, Ferran-te, v 68. min. Lotta.
Z nekoliko okrnjeno postavo je Breg izgubil na domačih tleh tekmo,1 ki jo je igral z vsekakor boljšim nasprotnikom. CGS je predvaja] u-činkovito igro s hitrimi podajami. Proti takemu nasprotniku je domačim preostajala obrambna igra z občasnimi protinapadi.
Jolo
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Naši nogometaši igrali neodločeno
Včeraj je bila na Padričah prijatelj, ska nogometna tekma med uslužbenci Založni: tva tržaškega tiska (Primorski dnevnik) in kolegi SET (II Piccolo). Po dakaj izenačeni in na trenutke razburljivi tekmi je bil končni izid, ob zadovoljstvu cbeh ekip, neodločen 1:1.
Juventina — Moraro 0:2
JUVENTINA:	Rusjan, Makuc,
Sturm, Marcolina, Mervič, Devetak, Venče, Paglia, Devetak, Fabjan (Markbčič), Leban, Lepote,1 Marko-šič, Roberto, 12 Fabbro.
. Naraščajniki štandreške Jpventi-ne so na domačpm igrišču zopet o-kusili grenkobo poraza. Bolj izkušeni gostje so takoj pritisnili na vt-a-ta «belo-rdečih». Potem so gostje prepustili pobudo domačinom, ki so z lepimi in učinkovitimi akcijami večkrat spravili v zadrego obrambo gostov. Tudi v drugem delu igre se stanje na igrišču ni spremenilo. Juventina je stalno napadala in imela vrsto priložnosti za gol, a napadalci so bili nekoliko preveč netočni.
Bip
Sovodnje — Torrlana 0:5
Sovodnje igrajo letos prvič v prvenstvu naraščajnikov. Kljub temu bi lahko z nekaj več dobre volje vseh igralcev bili tudi rezultati bolj pozitivni.
Inter S. Sabba - Primorje 3
(1:0)
PRIMORJE: Bukavec, Milič, šuc, Grgič, Gabrielih Zupin, Lauzana, Milkovič, Brizzi, Fonda, Briščik (Perko) Na tuje je proseško Primorje z visokim rezultatom klonilo proti bolj kvotiranemu nasprotniku Inter San Sabba. Sam rezultat jasno dokazuje, da «rdeče-rumemi» niso bili kos bolj-
šemu nasprotniku, ki je že od samega začetka prevzel vajeti igre v svoje roke in prišel do zadetkov brez večjih težav. Prosečani so zaigrali nekoliko bolje in urejeno le v prvem polčasu, ko so domačini vodili samo z enim golom razlike.	H.V.
ZAČETNIKI
Kras — Primorje	0:0
KRAS: Igor Škabar, Klavdij Pu-rič, Igor Purič, Doljak, Drago Purič, Franko Škabar, Lauzana. Castellani, Hrvatič, Škrk, Šuc.
PRIMORJE: Bostico, Blažon, Zan-colich, Metelko, De Bernardi. Meden, Nabergoj, Celea, Sedmak (Briščik), Rupel, Liva.
Krasovi začetniki so v derbiju s Primorjem zasluženo osvojili prvo točko v letošnjem prvenstvu.
V prvem polčasu je bilo Primorje, s pomočjo burje, stalno na Krasovi polovici igrišča, a napadalcem ni uspelo presenetiti zanesljivega vratarja Škabarja. Tudi obramba se je dobro odrezala in ni dovolila igralcem Primorja, da bi se preveč približali vratom. V drugem delu srečanja pa so prišli na svoj račun krasovci in potisnili nasprotnika v obrambo. Branilci Primorja so do-
bro pokrivali domače napadalce, ki so bili nekajkrat zelo blizu zadetka. Remi je vsekakor najpravičnejše plačilo za obe ekipi.	R. B.
Begllano — Mladost 1:2 (1:0)
MLADOST: S. Zanier, Devetak, Ka-deš, D. Zanier, Bagon, Marušič, Fer-folja, Bruzzachesse, Vižintin, De Lo-renzo (Lakovič), Frandolič (Rosin).
STRELEC OBEH ZADETKOV ZA MLADOST: Ferfolja.
Začetniki iz Doberdoba so v 5. kolu tega prvenstva slavili drugo zaporedno zmago. Sicer je Po prvem polčasu kazalo, da bodo odnesli domov največ točko, saj so domačini po prvem delu srečanje .vodili z enim golom razlike.
Prvi polčas se je odvijal na sredini igrišča. V drugem delu se je slovenska enajsterica dobesedno razigrala, glavni junak pa je bil Ferfolja, ki je bil najboljši na igrišču in tudi strelec obeh zadetkov.
Fabio Gergolet
Inter Sv. Sergij —‘Gaja	4:0
(1:0)
GAJA: Žagar, Tome, Miloš Križmančič, Robi Križmančič, Wiljam
immiiiiiMmHHiMiuiimiiiMiiimMiiimiMiiiMiiiuMiHMiMMmiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiMiinmiMiiiiiiiHiMMim
ATLETIKA
VČERAJ NA «GREZARJU»
BOR DOSEGEL TRI NOVE POKRAJINSKE REKORDE
Poleg tega so osvojili tudi šest prvih mest
9”8 10'’3
4,88 m
4,32 m
32,06 m
14 ”4
Na tržaškem «Grezarju» je bilo včeraj pokrajinsko' atletsko tekmovanje za dečke in deklice, na katerem je Bor osvojil pet prvih mest, Adria pa eno. Uspeh slovenskih a-tletov je podkrepilo dejstvo, da so dosegli tudi tri nove pokrajinske rekorde.
DEČKI (A kategorija)
80 m zapreke:
1. Štefan Schillani (Bor) 14”5 Aleksander Zudek (odstopil)
80 m:
1. Mjnca (N. Sauro)
6.	Igor Korošec (Bor)
Daljina:
1. Jerman (CSI)
Izven konkurence:
Štefan Schillani (Bor)
Disk:
1. David Blažina (Bor)
DEČKI (B kategorija)
80 m ovire:
L Peter Zupančič (Bor)
Daljina:
1.	David Poljšak (Bor)
2.	Aljoša Gašperlin (Bor)
5.	Edi Škerlavaj (Bor)
7.	Igor Čok (Adria)
10. Igor Kakovič (Adria)
Izven konkurence:
Boris Paoli (Bor)
Krogla:
L Zaninello (CSI)
3.	Gvido Cibic (Bor) •
4.	Romano Nugnes (Bor)
Izven konkurence:
Brano Seleš (Bor)
2000 m:
1. Degli Innocenti (CSI)
10. Peter Paoli (Bor)
Hoja:
1. Alfred Dudek (Adria)
DEKLICE (A kategorija)
80 m:
1. Petronio (Edera)	11”0
3. Sonja Zupančič (Bor)	11”4
Daljina:
1.	Giacča (Edera)	4,05	m
6.	Rosana Paoli (Bor)	3,49	m
Disk:
1. Giovanna Nugnes (Bor) 22,80 m Izven konkurence:
Irena Zubalič (Bor)	14,82	m
4,85 m 3,95 m 3,77 m 3,70 m 3,43 m
3,48 m
7,58 m 5,76 m 4,85 m
4,75 m
7’08”0
8’01”8
DEKLICE (B kategorija) Daljina:
1. Peschier (SGT)	4,53	m
8.	Nadja Menegatti (Lev.) 3,70 m
9.	Tanja Starc (Bor)	3,57	m
13. Gabrijela Mastronuzzi (B) 2,98 m
Neuvrščena: Tamara Petaros
Izven konkurence:
Irena Cheba (Bor) 2,91 m Krogla:
1. Marino (CSI)	9,03	m
5. Tatjana Milkovič (Bor) 5,70 m
7. Irena Zubalič (Bor) 5,47 m Zadnje tekmovanje za deklice in dečke bo v nedeljo, 23. t.m., na stadionu «Grezar» v Trstu, vendar bodo na vrsti le štafetni teki.
AB
Kalc, Kovačič, škrlavaj, Pečar, Fabio Kalc, Aleksander Kalc.
Začetniki Gaje so v gosteh vise ko izgubili in to v drugem delu ig:e. Ekipa Interja se je predstavila kot bolj uigrana in je zato tudi zasluženo zmagala.
Gajevci so bili enakovredni le v prvem polčasu, saj so se borili lepo, se branili in v protinapadih o-grcžali tržaškega vratarja. Ko je vse kazalo, da se bo prvi polčas kf n-čal brez gola, pa so domačini minuto pred pončem povedli.
V drugem delu igre so «zeleno-rumeni* popustili in to so izkoristil gostje^ ko so še trikrat zatresli m- a-žo sicer dobrega vratarja žagarja. Upajmo, da se bodo naši fentje v prihodnjih tekmah bolj izkazali in prišli do pozitivnega rezultata.
d. gr.
Juventina — Cremonese B 1:1
JUVENTINA: Fabris, Košuta, A. -Brajnik, Vižintin, Krpan, Tomasi, W. Nanut, Brešan, Bastisni, B. Nanut, Solinss, 12 D. Brajnik.
STRELEC za Juventino: Walter Nanut.
V prijateljski tekmi so začetniki Juventine remizirali s Cormonese B. Čeprav je igro oviral močan veter, smo prisostvovali lepi in zanimivi igri. V prvem polčasu so zaigrali bolje Štandrežci in so tudi povedli z lepo osebno akcijo Walterja Nanuta. V drugem polčasu so gostje izenačili tri minute pred koncem iz enajstmetrovke.	Bip
28’06”6
Rupeni Izgubil
V Ciocču so včeraj odigrali šesto kolo italijanskega državnega šahovskega prvenstva za posameznike, Rupeni je s črnima figurami izgubil z Zichichijem, doslej vodeči Tra-battoni pa je izgubil s Tataiem. Ma-riotti je prekinil partijo s Capellom, vendar r-a ima zmagano pozicijo, prav tako tudi Toth.
IZIDI 6. KOLA
Zichichi - Rupeni	1:0
Taruffi - Spinetti	1:0
Paserotti - Valenti	prekinjena
Capello - Mariotta	prekinjena
Toth - Messa	prekinjena
Tatai - Trabattoni	1:0
Cosulich - De Eccher	0:1
LESTVICA
Tatai 5 točk, Trabattoni 4,5, Ma-riotti 4 (1), Zichichi 4, Cosulich 3,5, Taruffi 3, Toth 2,5 (1), Capello 2,5 (1), Rupeni 2,5, Paserotti 2 (1), De Eccher2, Messa 1,5 (1), Valenti 1,5 (1), Spinett; 0,5.
D. J.
Breg — Esperia	0:2
BREG: Milkovič, Tedesaco, Žerjal I, Gregori, Tul I, Lovriha, Tul II, Kraljič, Žerjal n, Mondo, Pučnik.
V lepem in izenačenem srečanju so domačini podlegli nasprotniku, ki je predvajal učinkovit nogomet. Obe postavi sta startali na zmago, kar je uspelo gostom, ki so bili tudi v obrambi dovolj prisebni. Prvi akciji gostov so odgovorili domači in s strelom Žerjala II, za malo mimo vrat. Spet so gostje reagirali in dosegli gol z levo zvezo. Reakcija domačih je bila takojšnja, toda nasprotnikova obramba je bila pazljiva. Drugi zadetek je padel iz enajstmetrovke že v prvem delu tekme, po nerazumljivi napaki obrambe. Ves trud, ki so ga nato vložili ♦plaviš, da bi popravili zamujeno, ni imel uspeha; in zapravljenega se ni
dalo več nadoknaditi, kljub' zagrizenim napadom in lepi igri.
NAJMLAJŠI
Stock — Primorje 4:0 (3:0)
PRIMORJE: Ostrouška, M. Ville-tora, Dolce, Tafuro, Metelko, Buka-
vec, Rustja, Šferca, Sardoč, Sulini, F. Villatora.
Tudi najmlajši predstavniki Primorja so na tujem okusili grenkobo poraza proti bolj izkušeni ek pi Stocka. Domačini so si praktič 10 zagotovili zmago že v prvem d. ’u igre, ko so vodili s tremi goli razlike. Prosečani so v prvem polčrsu pustili preveč prostosti napadalcem Stocka, ki so spretno izkoristili vse priložnosti za gol pred vratarjem Primorja.
KOŠARKA
V včerajšnjih prijateljskih	košarkarskih tekmah v Dolini	Sq	dosegli
naslednja izida:
Propaganda: Breg - Sokol	42:46
♦Pomlad*: Breg - Polet	68:74
CICIBANI
Ponzlana — Primorje 1:0
PRIMORJE:	Spadoni, Sardoč,
Schileo, Fimas, Marcuzzi, Comigno, Pahor.
V prvenstvu cicibanov je Primorje na tujih tleh izgubilo z minimalnim rezultatom proti tržaški ekipi Pon-ziane. Remi bi bil vsekakor pravilnejši rezultat, saj sta obe moštvi biti povsem enakovredni. Prvi polčas se je končal brez. gola. V nadaljevanju, ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala z neodločenim rezultatcrh, so Tržačani spretno izkoristili, negotovost proseške obrambe in so v protinapadu dosegli zmagoviti gol.
H. V.
35. O
Kitajski
dnevnik
ka, frav t0, kai bom zve^el 0 nieni preteklosti iz član-Piše Sn ^rena- me posebej zanima. «Sredi tridesetih let,»
PiŠft	me jjuoouoj	^----
Kit •avtor' «je skušal japonski imperializem zasesti vso tikolSk°' Kuomintanška vlada je vodila do njega polipa sPorazumevanja in popuščanja, proti KP Kitajske
z \ J® Zn rol r.	/-1 r. k;	noomila in uničil« TCi-
j	-	—I----- - -J
t^6 začela kampanjo, da bi jo osamila in uničila. Ki-
l;t Ski	“ nouiHouju,	~—....-	------ —-
S(.j. 1 le grozilo suženjstvo. Vang Ming, vodja oportuni-- ne linije v komunistični partiji, je s čangkajškovim
u°fninta
."‘»mngom takrat sledil desničarski liniji, ki je bila in vdaj0. ceu Jang je žeiei ustreči namenom te linije rtV šanghajskih književniških in umetniških krogih širil ie aanjaško geslo o narodnoobrambni književnosti: Zanikal r&zredna protislovja v državi in nasprotoval delav-

i -*cuna protislovja v arzavi in nasprotoval udavih11 vodstvu v književnosti in umetnosti. Čiang čing
. 'uusivu v anjizeviiusu an umcuu«u. je p ^akrat prikradla v šanghajski filmski studio, ki ga Postlt!ancirala kuomintanška vlada. Sanjarila je, da bo ipj. a a zvezda, in igrala je v gledaliških delih in fil-hsi z narodnoobrambno tematiko. S tem je naredila ^ang Mingovi kapitulantski liniji in zavestno širila ^ajškovo protikomunistično in izdajalsko politiko.'*
C6.tZdi se neverjetno. Le nekaj let pred poroko z Mao in i?Uring0m naj bi Čiang Čing širila protikomunistično t° ^*aialsko politiko. Kako se je mogel poročiti z njo? In
Skrivno gledanje uvoženih pornografskih filmov
•Septembra 1936,» piše v članku,- «so organizirali kuomintanški reakcionarji veliko slovesnost v počastitev Čangkajškove 50-letnice. Za to so zbrali veliko denarja, s katerim so hoteli kupiti 80 letal in mu jih podariti. Čiang Čing je aktivno sodelovala na slavnostih, ki so jih organizirali šanghajski filmski krogi, ko so zbirali denar za nakup letal. Ko so dvignili zaveso, je stopila na oder in z zborom zapela kuomintanško himno. Nato je igrala v enodejanki «Snubitev», v igri, s katero so hoteli zbrati denar za nakup lovcev in bombnikov za napad na kitajsko kohiunistično partijo.
Konec novembra 1936. leta so predstavili občinstvu narodnoobrambni film »Okrvavljena volčja gora», v katerem je čiang Čing igrala tretjerazredno vlogo. Film je poveličeval vojaško moč japonskih agresorjev in zanikal razredna protislovja na Kitajskem, vse to v obdobju, ko so se nasprotja med kitajskim narodom in japonskim imperializmom stopnjevala. Kuomintanški reakcionarji so bili v filmu prikazani kot ljudje, ki so tako kot ljudske množice odločeni, da se bodo bojevali in premagali japonske zavojevalce in ki sploh niso proti interesom delavskih množic, kot so v resnici bili. Zato je glasilo centralnega komiteja Kuomintanga film tudi pohvalilo, češ da je najpomembnejše in najboljše kitajsko delo.
Konec leta 1936 so v šhanghaju uprizorili gledališko delo Sai Kin-hua. Propagiralo je narodnoobrambne drame in spet služilo narodni Izdaji. Glavna oseba je bila Izdajalka in priležnica, ki je z dušo in telesom na strani VValderseeja, nemškega poveljnika imperialističnih napadalnih čet, ki so leta 1900 vdrle v Peking, čeprav je ženska izvržek naroda, je v delu prikazana kot osvoboditeljica pekinških prebivalcev, ker jih obvaruje pred pokolom. Ko so pripravljali uprizoritev tega dela, se je Čiang Čing spletkarsko trudila, da bi dobila glavno vlogo. Jokala je in se pritoževala, ko ji je režiser zaupal manjšo vlogo, ker je bila slaba igralka.
Čiang čing iz tridesetih let natančno odseva svojo
pravo naravo iz šestdesetih in sedemdesetih let, «piše pisec.» Medtem ko se je razglašala za zastavonošo književne ,in umetnostne revolucije, je s sebi podobnimi pogosto skrivaj gledala uvožene pornografske filme in si dala uprizarjati stare kitajske dekadentne in nazadnjaške igre. Pijana od občudovanja jih je tudi navdušeno hvalila. Odevati jo v plašč zastavonoše književne in umetnostne revolucije je ne le neumnost, temveč tudi politična zarota, zasnovana z namenom, da bi se tolpa te meščanske stremuhinje, ki se je predstavljala kot levičarska in radikalna, polastila naj višje partijske in državne oblasti ter obnovila kapitalizem.*
S tem se članek konča. Niti malo nisem navdušen. Zdi se mi preveč nabit s sovraštvom, preveč pristranski. Moti me, da je do poroke z Maom .Čiang Čing vse najslabše. Potem za nekaj let preprosto zgine, ni je več,
>	m s.**
It	JV	j kififiij
I	|I (j
a -t'«*#.*:. ; ff
fr"*-UA>4, f r. a <*»«(.
,.il AAA3U..
*4*mS***. iJM&iili
?
ČIANG ČING IZDAJA DRŽAVNE SKRIVNOSTI AMERIŠKIM IMPERIALISTOM: Tudi tako predstavljajo v karikaturah kitajskim ljudem Čiang Čing. Da bi Čiang Čing kdajkoli sprejela katerokoli ameriško novinarko, sicer Kitajci seveda ne vedo ničesar	Foto: M. G.

dokler ne postane znova vse naj slabše v šestdesetih letih, ko očitno dobi pomembno vlogo v kulturni revoluciji in pozneje v političnem življenju Kitajske.
Ali si je tako pomembno politično vlogo v .veliki kulturni proletarski revoluciji« pridobila sama? Ali ji je morda pri tem pomagal Mao Ce-tung? Je ni morda celo sam usmerjal? Velike proletarske kulturne revolucije si ni izmislila Čiang Cing. Začel jo je in vodil jo je Mao Ce-tung. Mu je morda pozneje oboje spolzelo iz rok, tako kulturna revolucija kot čiang Čing.
Zapletena so kitajska politična pota. Resnično zapletena. Preveč so tudi zavita v skrivnostnost, preveč je resnic, ki prihajajo na dan šele po dvajsetih, tridesetih letih, tako da nihče več ne ve, ali so resnice ali ne, in da jim človek težko verjame in zaupa brez pridržkov.
Še nekaj. Povedali so mi, da je čiang čing izdala revolucijo in Mao Ce-tunga tudi tako, da je neki ameriški novinarki dolge ure govorila o državnih in političnih skrivnostih dežele. Naši tovariši, ki so vedeli za to, so mi povedali, da je Čiang čing zares dala intervju neki ameriški novinarki, ki pa ni bil nikoli ob;avljen, ne na Kitajskem ne v tujini. Sprijaznil sem se pač s tem, da ne bom nikoli izvedel, kaj je Čiang čing sama posedala o sebi. Vendar se je zasukalo drugače. Medlem ko sem pripravljal dnevnik je intervju, kot ga je po spominu zapisala ameriška novinarka obšel ves svet, pied kratkim pa je izšla tudi prva knjiga o čiang čing, ki je nastala po tem intervjuju, Ravno zato sem se naknadno odločil, da bom v dnevnik vključil nekaj citatov iz tega intervjuja, pa ne zato, ker bi ti bili bo.lj resnični ali ker bi jim bolj verjel, kot tistemu, kar sem prebrai v kitajskih virih. Zanimivi so zlasti zato, ker nam razkrivajo Čiang Čing takšno, kot se je sama predstavila ameriški novinarki. Težko bi namreč verjeli, da bi ji bila ameriška novinarka takrat, ko je bila še «na obla-sti», kaj bolj naklonjena, kot je sploh lahko naklonjen kak ameriški novinar komunističnemu -voditelju.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina z a inozemstvo 3§.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS . 61000 Ljubljane,
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
19. oktobra 1977
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad. telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dež* Italiji pri SPI.
Čl »n italijanske!
»---1- ^ ^ -■» zveza1-----1—u 1
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
:H
ZTT
Trst
zveze časopisnih založnikov FIEG
tg!
Povratek osvobojenih talcev
ZARADI ODPUSTOV «M0NTEFIBRE»
Sindikati grozijo vladi
Osvobojeni potniki Lufthansinega letala ob prihodu na frankfurtsko letališče
(Telefoto ANSA-UPI)
(nadaljevanje s 1. strani)
radijski oddajniki in hitra vozila. Vsi člani znajo upravljati s helikopterji in letali, kaže pa. da so se udeležili posebnih tečajev, na katerih so proučevali psihologijo teroristov. Doslej še niso imeli priložnosti. da bi javno nastopili in .je bila akcija v Mogadišu v bistvu njihov ognjeni krst Prej so samo skrbeli za varnost predsednika republike Scheela. Na letališču v Koelnu so jih včeraj sprejeli kot zmagovalce, ob igranju državne himne in navdušenem ploskanju občinstva.
Pozornost z.ahodnonemške javnosti je sedaj vperjeria v razvoj ugrabitve predsednika nemških industrijcev Hansa Martina Schleyerja. Nemške o-blasti so odločno zanikale, da bi u-grabitelji že sporočili, da so ga u-morili. Tudi francoska policija je demantirala vest. po kateri naj bi včeraj v Seni dobil njegovo truplo. Možno je vsekakor, da ga teroristi, kljub katastrofi, ki so jo doživeli na letališču v Mogadišu in kljub nejasni smrti Baaderja. Raspeja in Enssbno-ve. ne bodo umorili. Hans Martin Schleyer velja za ugrabitelje 13 milijonov dolarjev, ki so jih nemški in-dustrijci že zbrali in samo čakajo, da jim jih izročijo v zameno za njegovo življenje. S 15 milijonov dolarjev pa bi ugrabitelji lahko močno oklepili svojo organizacijo, (if)
i\(prepričljive izjave
(Nadaljevanje s 1. strani)
sivega boja. proti tej držav in njeni družbeni ureditvi*. Predstavnik bon-

POROČILO ZUNANJEGA MINISTRA F0RLANIJA SENATU
iMuttnSEJZI ZAŠČITO PRA VIC SLOVENCEV
Federacija CGIL-CISL-UIL zahteva takojšnje srečanje z vlado
RIM — Sklep uprave »Montefi-bre», da odpusti iz službe šest tisoč delavcev in delavk lahko izbije sodu dno in sproži verižno reakcijo zaostrovanja odnosov med vlado in sindikata. To je ugotovilo tajništvo federacije CGIL -' C1SL - UIL. ki je brzojavilo vladi, da zahteva takojšen sestanek, na katerem naj bi razpravljali o zaposlitvi in specifičnem položaju v Kalabriji.
Nujne mednarodne pobude v boju proti teroristom
Od zgolj besedne obsodbe preiti k stvarnim dejstvom
RIM — Dramatična preusmeritev zahodnonemškega boeinga, ki se je zaključila v noči od ponedeljka na torek na mogadi jkem letališču dokazuje. kako nujno je okrepiti preventivne iikrepe in zajamčiti večjo osebno varnost in spoštovanje človeka. Tako je med vče-ajšnjo raz pravo o zunanji politiki v senatu poudaril v uvodnem poročilu šef italijanske diplomacije Arnaldo Forlani.
ske vlade je posebej poudaril pomen dejstva, da bodo pri obdukciji prisotni tudi tuji strokovnjaki. Izmed prvih članov teroristične skupine Baader - Meinhof, ki je po letu 1970 začela z individualnim terorjem in z bombnimi napadi na državne u-stanove. ameriške baze in sodišča, pozneje pa Uidi z napadi na vodilne osebnosti iz političnega in javnega življenja jJR Nemčije, nihče ni več živ. Maja leta 1976 se je v zaporu ubila Ulrike Meinhoff, ki so jo imeli za najbolj vneto zagovornico nasilja. V javnosti, posebej pa seveda v krogih odvetnikov anarho teroristov in njihovih simpatizerjev, so bili že večkrat javno izrečeni dvomi za uradno verzijo vzrokov njene smrti. Enako velja tudi za konec, ki ga je storil Holger Meins. ki je že leta 1974. umrl v zaporu za posledicami gladovne stavke.
5 koncem vodilne skupine teroristične organizacije Baader - Meinhoff se je po splošnem prepričanju povečala nevarnost za 'ugrabljenega Hansa Martina Schleyerja, če je seveda sploh še živ. Težko je namreč verjeti, da bi teroristi lahko na smrt svojih tovarišev somišljenikov, ki so ugrabili Lufthansino letalo odgovorili drugače kot s stopnjevanjem naši ljg. V Bonnu je že slišati glasove bojazni, da Je teroristično podzemlje namesto končnega udarca dobilo mučenike. ki jih je potrebovalo, da bi lahko razvnetilo še bolj fanatični boj proti družbi in državi. Gotovo, da pogumni možje jurišne enote «GSG 9». ki so obračunali s štirimi ugrabitelji Lufthansinega letala, ne bo do mogli pomagati pri lomljenju trših ogeliov. ko gre za demokratične odnose, pripravljenost na strpen dialog in spoštovanje manjšinskega političnega mišljenja. Tu nekje pa je v ZR Nemčiji križpotje, s katerega vodijo skrivne steze v teroristično jx>džemljc.
V Beogradu obsodili mednarodni terorizem
Ugrabljena hčerka industrije«! iz Bergama
BEOGRAD — Razprava na beograjskem sestanku o evropski varnosti in sodelovanju se je nadaljevala včeraj dopoldne na plenarni seji, popoldne na v trel) komisijah, ki so začele delo že v ppnedeljek. Dopoldanska plenarna seja za zaprtimi vrati je bila namenjena obravnavi sredozemske dimenzije evropske konference in so vanjo posegli tudi predstavniki neevropskih sredozemskih držav. ki so jih povabili k sodelovanju na beograjskem sestanku. Govorjli so zastopniki Alžirije. Izraela, Egipta ir. Libanona
Med včerajšnjo razpravo so se na pobudo šefa delegacije ZRN Pera Fischerja dotaknili tudi problema mednarodnega terorizma, in sicer v luči u-grabitve letala »Lufthanse*. Fischer se je zahvalil državam. ki so pokazale solidarnost v akciji za reševanje potnikov, ki so jih ugrabitelji i-meli za talce, obenem pa je izrekel mnenje, da bi se s tem problemom (mednarodnim terorizmom) moral ukvarjati tucli beograjski sestanek Mednarodni terorizem kot metodo pritiska so obsodili tudi zastopniki Velike Britanije. Belgije. Avstrije, ZDA in Ma« džarske.
je naglasil minister — potrjujemo zahodnonemški vladi svojo solidarnost. Kot ves svet smo si tudi mi odd: hnii, ko je ZRN dosegla cilj in rešila toliko človeških življenj, ne da bi obenem odstopila od prvotnega sklepa, da ne bo popuščala terorizmu.
Očitno ju — je nadaljeval Forlani — da sc spričo naraščanja terorizma ne more.no omejevati zgolj na besedno obsodbo, pač pa je treba koortltoirati 'trr uskladiti posege raznih držav. Nujno je imeti učinkovito orožje za boj proti terorizmu in z-ačnemu gusarstvu. Telo, ki je za to nalogo najprimernejše, pa je vsekakor Organizacija združenih narodov.
Pred vprašanjem terorizma je Forlani načel še najbolj žgoča zunanjepolitična vprašanja in orisal pot, k.i jo je v tem okviru ubral Rim. Poudaril je, da irrja Italija na mednarodnem prizorišču, še zlasti pa v Evropi in v Sredozemlju pomembno nalogo, v kakšni meri jo bo lahko opravila, pa je odvisno tudi od njene notranje stabilnosti, (vt)
Sindikalno tajništvo ugotavl ja najprej, da ni primer »Montefibre* osamljen, pač pa prihaja na drugih straneh do pojavov kolektivnega odpuščanja delovne sile. Gre za težnjo. ki je za sindikate nesprejemljiva in ob kateri se lahko odnosi z vlado zaostrijo v tolikšni meri. da bodo nujno imeli tudi politične posledice.
Kdor je sklenil (znotraj »Mojite -dison*) izzivati sindikalno gibanje mora vedeli, kolikšno odgovornost sprejema nase. Vlada pa mora prav tako vedeti, da ne more stati ob strani, pač pa je njena dolžnost. da se s temi vprašanji neposredno spoprime.
V pričakovanju sestanka z vla do je sindikalno tajništvo sklenilo da ne prekliče medtem že napove danih stavk v prehrambeni in tek stilni industriji in v skupini «Mon lediSon*. na Siciliji in v Piemontu Medtem pa se bodo tajniki CGIL CISL - UIL sestali v petek popoldne s predstavniki nosameznih strok in pripravili splošno stavko vseh industrijskih delavcev za polovico novembra. Zadnji sklen o tej splošni stavki bo sindikalna federacija sprejela 8., novembra. Skratka. vlada ima sedaj dobra dva tedna časa, da reši vprašanja zaposlitve (v mislih imamo odpuste v nekaterih podjetjih), kakor tudi vprašanja zadolženih nodjetii in reorganizacije podjetij z javno soudeležbo. Če do tega datuma ne bodo pogajanja med vlado in sindikati obrodila pozitivnih sadov bosta splošna stavka in torej zaostritev odnosov neizbežni, (st.s.)
se nekaj ur ni nihče poslužil vozila, vendar je močna eksplozija povzročila veliko strahu.
Čeprav niso preiskovalci zasledili nobenih otiplj j vejših dokazov, joa predvidevajo, da napada niso izvršili iz političnih razlogov, temveč so ga raje pripisali mafiji. Demokr-ščariški poslanec je namreč posegel v razpravo v poslanski zbornici o zvezah med mafijo, sodstvom in političnimi krogi.
NA SOBOTNEM IN NEDELJSKEM 20. KONGRESU PSI
SOCIALISTI VIDEMSKE POKRAJINE
Kongres je soglasno osvojil dokument, ki ga je predložil prof. V. Černo in katerega so še zlasti podprli socialisti čedadskega področja - Prof. V. Černo izvoljen v pokrajinsko vodstvo strank*
VIDEM — Po dvodnevni debati I tiko, ki naj zajamči načela decen-
MILAN — Pet oboroženih mož, pripadali naj bi skupini «prva linija*, je včeraj ponoči nekaj po eni uri, napadlo dva policaja, ki sta zaposlena na železniški postaji Rogcuredo v Milanu: Napad naj bi se odvijal izredno hitro, pet mož s samokresi v rokah in odkritih obrazov naj bi vdrlo v sobo. kjer sta bila policijski podčastnik in agent ter ju razorožilo.
Nekaj minut po napadu, je na milansko uredništvo tiskovne agencije ANSA telefoniral moški, ki se je izdajal za glasnika skupine »prva li- j Končno
se je v nedeljo v Vidmu končal 20. pokrajinski kongres Socialistične stranke Italije, kateremu so prisostvovali tudi predstavnik1 drugih strank demokratičnega loka. Zaključni dokument, ki so ga delegati soglasno odobrili, v bistvu povzema smernice, ki so izšle iz posegov v razpravi. Dokument potrjuje linijo »leve alternative* v nasprotju z zgodovinskim kompromisom in to linijo , utemeljuje s splošnim položajem v državi in v videmski pokrajini, kjer se .je slabemu družbenogospodarskemu položaju pridružila še škoda, ko jo je prizadejal lanski potres.
Precej poudarka je v dokumentu danega doprinosu mladih v političnem življenju (pokrajinski odbor je skoraj v celoti pomlajen), ter splošnemu političnemu življenju v deželi, ki zahteva, da se stranka okrepi kot opozicijska sila, kjer ni mogoče levičarska alternativa.
se zaključni dokument I zavzema za drugačno deželno poli-
tralizacija, in za zaščito manjšin in s posebnim ozirom na Slovence v videmski pokrajini.
Stališče slovenskih socialistov v videmski pokrajini o položaju v Beneški Sloveniji in o narodnostnih zahtevah beneških Slovencev, je na kongresu obrazložil prof. Viljem Černo, ki je izhajal iz ugotovitve, da .je sedaj splošno priznano, da živi v , videmski pokrajini avtohtona slovenska narodnostna skupnost, katere človeške vrednote in narodnostne pravice oa še niso dovolj upoštevane in zaščitene. Ta skupnost — je izrečno rečeno v dokumentu, ki ga je podal prof. Černo — je ogrožena v svojem obstoju zaradi razvrednotenja, e-marginacije in načenjanja njenega gospodarsko-socialnega tkiva tako zaradi prisilnega izseljevanja in posledic potre6a, kot zaradi sistematičnega uničevanja etnično-ling-vističnih posebnosti Slovencev v Furlaniji. Zatiranje, ki se je začelo pod Avstrijo, nadaljevalo, pod lta-
nija*.
ODGOVORNI SO ZA SPODLETELI ATENTAT NA BRZEC TURIN-RIM
Bombni atentat na avtomobil jMfltaa KB
Fašistični prevratniki pred prizivnimi sodniki
REGGIO CALABRIA — Pod avtomobil d: nokrščanskega poslanca Quattroneja so neznanci položili peklenski stroj, ki je dejansko raznesel sivi alfu sud. Žrtev ni bilo, ker
Na procesu o poskusu državnega udara pregledali zapisnike
Italijanski zunanji, minister je v svojem obsežnem poročilu zajci vso mednarodn > politično problematiko, spričo razpleta dogodkov v Mogadišu pa je razumljivo, da je vpraša nju boja proti, terorizmu posvetil posebno pozornost, zlasti še ker je to prcblem, s katerim se Italija dramatično sooča že osem let. »Zaprepadeni ob številu žrtev, ki pade-
RIM — Mafija tii pristala in bila pripravljena ubiti Berlinguerja in Lamo. nikakor Pa ne Andreottija: to je bilo eno izmed najvažnejših sporočil, ki jih je prevratniški organizaciji »Fronte nazionale* Junia Valena Borgheseja posredoval palermski zdravnik Gia-como Micalizio. Podrobnosti o tej posredniški zvezi je sodnijski zbor rimskega porotnega sodišča izvedel iz pričevanj Torquata Nicolija. ki ga tudi včeraj ni bilo na razpravo.
Iz drugega dela zapisnikov preiskave o Nicolijevi obveščevalni dejav-hosti in njegovih pričevanjih je moč razbrati še celo vrsto zelo zanimivih podatkov, ki so jih dogodki »napovedane noči* precej zabrisali. Nanašajo se predvsem na uresničevanje »strategije napetosti*, karrtor so sodili tudi nekateri načrtovani umori političnih osebnosti.
Na včerajšnji obravnavi so prebrali tudi zapisnike o pričevanjih Leopolda Pariginija, ki pa je »popolnoma nedolžen*, čeprav je bil eden izmed glavnih voditeljev »Fronte nazionale*. Proces se nadaljuje danes.
FULVIO CASAL1
REAKCIJE V ITALIJI NA SMRT PRIPADNIKOV RAF
Ob odločni obsodbi terorizma tudi kritika državnemu nasilju
Uradna verzija o samomoru je dvoumna in neprepričljiva
RIM — Medtem ko se na mizi za hodnonemškega kanclerja Helmuta Schmidta množijo brzojavke s če-stikami držav in vlad ob uspehu drzne in odločne akcije, s katero j jr oddelek posebej izurjenih obmejnih stražnikov rešil potnike in posadko ugrabljenega boeinga na mo-gadiškem letališču, se obenem med demokratično javnostjo stopnjujejo kritike in pomisleki ob trojner. samomoru (tako vsaj trdi uradno sporočilo) pripadnikov anarhistične skupine RAF Andreasa Baaderja, G' i-drun Esslinove in Jana Karla Raspeja. Pomisleki o verodostojnosti uradne verzije so zaznavni zlasti med italijanskimi demokrati, o demonstracijah proti brutalnemu zatiranju političnih jetnikov v ZRN pa poročajo tudi iz drugih evropskih prestolnic. V vseh sporočilih je obsodba političnega terorizma jasna, odločna in nedvoumna, prav tako jasno pa vsi poudarjajo, da se proti terorizmu ni mogoče bojevati z represijo, ki je nasprotno zibelka novega terorizma.
jo v te1, dramatičnih okoliščinah —
■tulim,,,!.................................mu HUMI............................................‘milili, ..............mini,»
PO ENODNEVNI SODNI OBRAVNAVI
Obsojeni praški disidenti
BERGAMO — Neznanci so sinoči ugrabili hčerko nekega industrijca i:: Bergama. Mario Roso Rumi, ko se je zvečer vračala domov s svojim avtomobilom. Ugrabitelji so jo prisilili, da se je ustavila, prav tako so ustavili «mercedes», ki ji je sledil in v katerem se je peljal njen oče. Ugrabitelji so nato zbežali z avtomobilom industrijca.

RIM — Predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL državnih uslužbencev so razbili pogajanja o obnovi delovne pogodbe.
PRAGA — Kot je bilo pričakovati je praško sodišče obsodilo vse štiri «disidenir». podpisnike tcharte "77» in se ni bog ve kaj zmenilo za proteste, ki jih je sodna razprava vzbudila na beograjski konferenci o varnosti in sodelova nju v Evropi.
Protest javnega mnenja, predvsem na Zahodu, vendar tudi med češkimi izobraženci, ki so na ,QZ' lične načine izrazili svojo solidarnost 2 obtoženci, je zalepil vsa i to liko, da kazni niso visoke. kot bi dopuščal češki kazenski zakonik. Pri tem pa se morda še jasneje kaže. da je proces v bistvu politične narave, če bi namreč obtoženci bili zares * vohunit, kot ,jc
trdil javni tožilec, je p naravni logiki kazen zanje prenizka. Če pa vohuni niso. je kazen vsekakor neupravičena.
Pred zaključkom procesa, ki je potekal po mnenju redkih opuzo valcev. v vzdušju formalne korektnosti. so imeli obtoženci pravico do krajše izjave. Razen Ote Ornesta, ki je v samem začetku ^priznal*, so drugi zavrnili obtožbe sodelovanja s pariško revijo, za katero Čehi trdijo, da jo plačuje ameriš ka CIA. Časnikar Lederer pa je poudaril da mu ta okoliščina ni bila znana in da bi vsekakor raje objavljal svoje kritične sčlanke v domovini, če. bi mu to dovolili.
Javni tožilec je v svojem posegu skrbno ločeval dejstvo, da so trije od štirih obtožencev med najbolj znanimi podpisniki «charte 77». Nasprotno, celo poudaril je, da ni so sojeni zaradi tega pač oa za radi «stikov s prevratniškimi izseljenskimi centralami na Zahodu, predvsem v Franciji in Italiji».
Sodni zbor je. kol rečeno obsodil Oto Ornesta, ki bo moral presedeti tri leta in pol v ječi. Tri !eta so prisodili Jiriju Ledererju, medtem ko so sodniki izrekli Pavličeku in Vaclavu nižje in pogojne kazni. Tako bodo Pavličku vpisali v ka zenski list za tri leta suspendira no kazen. 17 mesecev ječe, Havlu pa 11 mesecev.. (st.s.)xj	*/'
Ta misel preveva uvodni članek, ki ga je za današnjo številko socia lističnega glasila «Avanti» napisal odgovorni urednik Paolo Vittorelli. Potem ko je poudaril, da so zahodnonemški policisti s svojo odločno akcijo rešili življenje 86 tateem, člankar pripominja, da so takšne akcije lahko le enkratna, rešitev problema, ki zahteva drugačen pristop in drugačne prijeme. Urednik »Avan-tija* preide nato k obravnavanju domnevnega trojnega samomora pripadnikov RAF in poudarja, da u-radna verzija ni prepričljiva in se vprašuje, ali bo mednarodna zdravniška komisija, ki naj bi opravila obdukcijo trupel »samomorilcev* lahko odgovorila na vsa vprašanja in pomisleke, ki se s tem v zvezi porajajo. «Če odpravimo enkrat za vselej smrtno kazen — zaključuje Vittorelli — moramo odpraviti tudi najbolj podle oblike te kazni, začenši s tisto, ki smo ji nekoč pravili civilna in duševna smrt človeka.*
Še bolj odločni so v obtoževanju radikalci, ki poudarjajo, da gre obsoditi terorizem in nasilje kot metodi političnega boja z vso potrebno odločnostjo. Da pa je to obsodba lahko verodostojna — pripominjajo — je nujno z isto odločnostjo obsoditi in odpraviti vzroke,-ki omogočajo nastanek terorizma. Najprej je treba zato obsoditi državno nasilje v kakršni koli obliki se lahko pojavlja.
Istega mnenja .je bil poslanec PDUP-Manifesto Magri, ki je tudi dodal, da se je Schmidt odločil za vojaški poseg na mogadiškem letališču. da bi ustregel zahtevam tistih desničarskih krogov, ki so se navduševali nad pobegom nacističnega krvnika Herberta Kapplerja. »Manifeslo* bo v današnji številki objavil tudi poziv vsem naprednim silam, ngj se zavzemajo za življenje preživelih zaprtih pripadnikov RAF. ■
Ob koncu naj omenimo. 3a so izvenparlamentarna gibanja Drire dila snoči v Rimu demonstraciji pred zahodnonemškim veleposlani štyom in sedežem Lufthanse. Med manifestacijama ie prišlo do re snejših spopadov s policijo, ki je
priprla dva demonstranta zaradi nedovoljene posesti orožja, (vt)
Protisindikalni nastop v železarni pri Osoppu
VIDEM — Delavce, ki zapustijo delovno mesto iz kakršnegakoli razloga jc treba kaznovati. Tako jc odločila uprava železarne #FERIO d.d.», ki jc železarjem, ki so prejšnji mesec ob precej silovitem potresnem sunku zbežali iz tovarne, naložila 20 tisoč lir globe. Kljub takojšnjim ostrim protestom u-službencev in sindikalnih predstavnikov pa uprava ni odstopila od lastnega stališča oziroma ga jc celo zaostrila, ker je naknadno odbila že osvojene delavske zahteve.
Približno 150 delavcev tovarne »FERIO d.d.» bo zato od danes dalje pričelo s celo vrsto razčlenjenih stavk, kakor so predlagale sindikalne organizacije. Stavkovno gibanje, najprej bosta prekinili z delom valjarna in livarna, se bo nadaljevalo, dokler ne bodo rešena vsa sporna vprašanja, med katerimi je v ospredju primer dveh sindikalnih predstavnikov, ki ju je uprava tovanie odpustila.
Skupek delavskih zahtev in predvsem zadnja stališča o položaju v tovgrni so na ločenih sestankih pregledali predstavniki sindikalnih organizacij z upravo železarne in kasneje Se z zastopniki delavskega sveta. Do kakšnih zaključkov so prišli še ni vesti, vendar bi od vseh najraje zvedeli za obrazložitev »eksemplarične globe« S strani upravnega sveta. Ob tem pa bi nas še zanimalo koliko bi ovrednotili človeško življenje, ko bi prejšnji mesec v Furlaniji spet prišlo do katastrofe.
GENOVA — V vzdušju napetega pričakovanja se je včeraj dopoldne začel v Genovi prizivni proces proti pripadnikom teroristične skupine «la fenice* Giancariu Rognoniju, Niču Azziju, Mauru Marzoratiju in Fran-cescu De Minu. Prvostopenjski sodni: ki so vse štiri obsodili na stroge zaporne kazni zaradi spodletelega atentata na brzec Turin - Rim. ki se le za las ni spremenil v pokol, ki bi lahko zasenčil tistega na Trgu Fontana. Pričakovanje je posledica prisotnosti Giancarla Rognonija. vo ditelja zločinske skupne, ki ga je španska policija šele letos poleti izročila italijanski pravici. Terorist, kateremu so sodniki med prvostopenjsko obravnavo sodili v njegovi odsotnosti, je, pa čeprav nekoliko dvoumno, napovedal presenetljive novosti, s i aterimi bi moral na dan najbrž že danes.
kzzi i(C Marzornti, ki sta pričala včeraj, pa sta skušala zvrniti na nekdanjega voditelja velik del od go vo masti za spodleteli atentat. Mor da zato, ker sumita, da ju je ravno on izdal policiji z anonimnim pismom. Med drugim naj bi v pismu omenil tudi dejstvo, da je Azzi izročil Loiu in Murelliju ročne granate, s katerimi je bil ubit policijski agent Antoivo Marino.
Na pajdaševe obtožbe Rognoni ni trenil. očitno pa je. da pripravlja protiofenzivo. «Povedal bom sodnikom — je izjavil — da nisem vpleten v atentat in pojasnil bom tudi, zakaj me Azzi in Marzorati obtožujeta. •
Vprašanje pa je, do kakšne mere bo njegov samdzagovor prepričljiv. (vt)
Na sliki: štirje obtoženi fašisti med včerajšnjo obravnavo. (Tele-folu ANSA)	i
lijo in doseglo višek z nastopom fašizma, se še danes nadaljuje N še prisotnih težnjah po asimilaciji in dušitvi kljub določilom 3. in *■ člena ustave.
Kot reakcija na te uničevali16 težnje na škodo slovenske skup*0" sli v Furlaniji, so spontano nasU le družbeno-kultume organizacijski v vedno večjem številu ponovno odkrivajo avtentično kulturno f zikovno in ambientalno, zakladnic®; jo osvajajo in ustvarjajo na t*J osnovi široko razčlenjeno gibanj*-katerega smoter je zahtevati in čuvati lastno slovensko bitnost.
Po Osimu imajo perspektive leg* gibanja še poseben pomen in až: tualnost tudi kar zadeva družben0" ekonomsko sodelovanje z obmej*'" mi področji SR Slovenije, v prepl6" tanju interesov, človeški dejavnosti in sreča vanj ljudi, ki gojijo skup*10 kulturo.
Izhajajoč iz demokratične zave sti in družbenega razvoja v Furl®" niji, je dolžnost socialistov videi*" ske pokrajine — je rečena v dok*" mentu ki ga je obrazložil p'"0’' Černo uresničevati demokratiČ** politiko do slovenske manjšine v Furlaniji ne samo v evropski fu**" ciji naše dežele, pač pa zaradi to6-niih obveznosti iz čl. 6. ustave "! čl. 3 deželnega statuta. Furlansk' in slovenski socialisti, ki so ši sv* sti, da predstavlja prisotnost dr*' goceme različnosti kulture in s*-cialnega obstoja slovenske nar®0' nostne skupnosti splošno demokr*' tično in družbeno obogatitev, s’ nameravajo boriti za dosledno P0" litdko države, dežele, pokrajine 111 krajevnih uprav za razvoj in batno zaščito slovenske manjši*6 . videmski pokrajini in pooblaščaj0 nove vodstvene organe federacij61 da pripravijo pobude in inštrum6*.' te tako na krajevni kot držav* ravni, da se Slovencem v Furla*'J zagotovi enakost pravic, obnovit6 družbenega in ekonomskega tkiv*’ takojšnje izvajanje takšne šel®* politike, ki bo upoštevala I**16* vanje, poleg italijanščine, slov-6* skega jezika v vrtcih, osnovnih 1 srednjih šolah na slovenskih droČjiK pokrajine in na učitelji86 v st. Petru, rešitev vprašanja k*)' tprpiji,, rekreativnih, gospodarska1' socialnih, športnih in drugih ***? ženj in ustanov, da se jim zag<*“ vijo jamstva za njihovo aktivo«8' zaščita zgodovinskega in umetite8.. nega premoženja, ljudskih trad*" in kulturnih izmenjav, zaščita ** teresov slovenskega prebivali6, v Furlaniji z urbanističnimi P0*, in programom investicij in raz6 ja, ki naj ovrednoti izvirno prf® valstvo v najširši uveljavitvi ust* . nega načela zato, da se P18P*“, vedno boljše vključevanje slov®1;
ske etnične skupnosti v proces
mokratičnega razvoja krajevne državne skupnosti.
Kongres je Čemov dokument J celoti sprejel, posebej pa ga i6 svojem posegu podpri prof. “‘-k šepne Jacolutti kot predstav* ANPI v sekeijskem odboru PSI \ čedadsko področje. Potem, ko Jj ugotovil, da predstavlja osir*8 sporazum važen korak naprej " poti mirnega sodelovanja med *j rodoma in da je treba ugod*°5 osimskega sporazuma uveljaviti di za mejna področja videi*8?*-
pokrajine, za kar mora PSI &V pobudo za ustanovitev ustre**J krajevnih komisij v sodelovanj* predstavniki tolminskega nodroeto
za izdelavo potrebnih študij 78
/.a iLucmui ^uuuuuiu >nuui,| —	~
spodarsko sodelovanje mejnih % drečij, je izrecno poudaril, skl1 ječ se na dokument, ki ga .je (Tožil prof. Černo, da ni e pozabiti na prisotnost in prob'61 v slovenske narodnostne skupnost' Nadiških dolinah. Gre za v p*8
nja življenjskega interesa, ki ^
smejo biti zamolčana. Gre za . balrl) zaščTo slovenske manj8 j njene ljudske kulture, tradicij- ri, in navad, gospodarskega, socia' ga in političnega življenja, dročna vprašanja, ki zanimate fIr državne kot deželne in konto?.
zioralne 1 ustanove. Gre za
M.
in*f
n.ie cetotne skupnosti — je 1*?' ril prof. Jacolutti — ki mora ®’ .|i možnost celovitega razvoia v ,v’ ^ aspektih v okviru republike >* j. stave. Izhajajoč iz idealov in P1 ^. se socializma, morajo pristojni •, žavni organi sporazumno z o6': .j nimi, pokrajinskimi in občins«.^
V Abrucili zaplenili velike količine heroina
PESCARA — V kraju Montesdva-no je posebni karabinjerski oddelek odkril razpečevalno središče «težkih mamil* z c. Abruce in ža nekatere si :odnje dežele. Natančne preiskave so namreč privedle' do skupine mladih, ki je v nekem stanovanju »pripravljala* doze heroina in jih prodajala. V stanovanju so zaplenili približno 400 doz heroina (po 10 miligramov vsaka), skoraj milijon lir v gotovini ter dragulje in eč krznenih plaščev, kar je verjetno skupina u kradla ali pa izterjala za izplačilo.
To je prvič, da so v Abrucili odkrili tako velike količine težkih mamil kot je heroin, namenjene --a naj bi bile predvsem dijakom in študentom. Štirje mladi, od katerih je eden mladoleten, niso uživalci. mamT. zato jim bodo sodili kot razpečevalcem.
v sodelovanju s kvalificira® Istavniki slovenske narodno?,:
ter
predstavniki siovensKe skuunosti v videmski, ookra' poskrbeti za zakonske ukrep® njeno globalno zaščito.
Svoj poseg je prof. Jacolutti *,j kljuiil z besedami, da stra**^
delegati čedadskega področja svajajo dokument, ki ga je or6 .
žil predstavnik slovenske skuP1^ in da zahtevajo od odgovorni* cialističnih politikov, da se š^-dločneje zavzamejo za rešitev ^ kazanih problemov v interesu cializma in demokracije.
V novi' videmski pokrajinski i bor PSI je bil prvič izvoljen prof. , černo kot predstavnik p vencev videmske pokrajine. (J- *
GOZDEN (Colorado) - V p°*$ ljek malo pred 18.30 (po italijan5%j. času) so v jugozahodnem P® ,jj lui zaznali potresni sunek z jak®6 o,5 stopinjo Richterjeve lestvic#«