PRIMORSKI DNEVNIK SiSiVKE" - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 93 (4867) TRST, sreda 19. aprila 1961 Les miroljubni^svet obsoja imperial ^gativen odgovor in grožnja Kennedyja S^poziv Hruščeva, naj ustavijo napad * eprotiameriške demostracije v državah Južne Amerike, v Moskvi in drugod ^ nda ZSSR zahteva takojšnjo razpravo pred generalno skupščino OZN 18 trt® Ke'nnori~ Gruščev je poslal ameriškemu pred-L; ne smpi osebno poslanico, v kateri poudar-^'.‘Sovietjč* ol3stajati iluzije glede sovjetskega stati 111 nipoA, zveza bo nudila kubanskemu njegov™ *vcza 00 nuaua KUDansKemu ljud-. --bil« nK via a vsaka i ,taka> da se KS V0j0naimenova- 'i^ciji J“a> PO ve-dpi ~ P.renese na S ,ja a sveta. Ni pre- Miv0 sl. Preprečilo Vla.Hn '7^,, (T2 dfžv Ui=i,yiada Zdru- ^ 56 OgerH Prepreči, ^1 vojne, ki ga vnesel j?, alci na Ku-Po lpovzr°oil po-,. iiejiti, ne bi mogli '£S<4 <^1° ■ k0 ""•Mii ......»i Va^rUŠČ-ev trdi: Pošiljam v obst, "»mini ala velika nevarnost za svetovni mir. Ni tajna za nobenega, da so bile tolpe, ki so napadle Kubo, izvežbane, oborožene in o. premljene v Združenih ameriških državah. Letala, ki bombardirajo kubanska mesta, pripadajo ZDA in bombe, ki jih odmetavajo, je dala na razpolago ameriška vlada. Vse to povzroča razumljivo ogorčenje sovjetske vlade in sovjetskega ljudstva.« Hruščev omenja, da so zadnji sovjetsko-ameriški stiki prispevali k znižanju napetosti med obema državama in nadaljuje, da zadnji 'kubanski dogodki nasprotujejo temu razvoju. Sovjetska . vlada je včeraj izdala poseben uradni komunike, ki v bistvu ponavlja i-ste ugotovitve, ki jih je že izrekel Hruščev, v zgoraj omenjeni poslanici. V komunikeju se poleg tega zahteva, da generalna skupščina OZN brez odlašanja prouči agresivno delovanje ZDA. ki je prišlo do izraza s pripravljanjem in z oboroženim napadom na Kubo. Sovjetska vlada se poleg tega obrača na vse članice mednarodne organizacije in jih poziva, da sprejmejo potrebne ukrepe, da se konča z agresijo proti Kubi, ki bi lahko imela resne posledice za svetovni mir- V zaključku poslanice Sovjetska zveza izjavlja, da bo, v primeru, da ne bi ustavili napada na kubansko ljudstvo, sprejela vse u-krepe, ki so potrebni za potrebno pomoč kubanski republiki in to v sodelovanju z drugimi državami. Kennedy je pozno zvečer odgovoril Hruščevu, da ZDA ne nameravajo intervenirati na Kubi in da naj bi imel predsednik sovjetske vlade popolnoma napačno mišljenje o položaju. Predsednik je iz- ""KiiiiiMiuiMHinuuniHmuiHUMiiiiMiHMMMiiiMiuMHPiHUMhniinuuiiMi.. ^dsednik Gronchi se danes sestane s Ouadrosom nni opozarja na posledice $3da na kubansko revolucijo s*. ~—————— ----------- ^ lavno mnenje je pričakovalo, da bo Kennedy likvidiral dediščino Kt *kanske uprave» - Voditelj PSI poudarja, da je treba zajamčiti st in nevtralnost Kube - Demonstracije v Genovi in Milanu našega dopisnika) ko je včeraj prispel v Montevideo, je HMl * Dri* včeraj pn&pei v iviunieviueu, je S danes v demonstraciji proti napadu na Kubo; NtjJovor,’ ko je obiskal univerzo in je rektor v ,CaJe ttiaruf0rnenil tudi Kubo in Garibaldija, so estirali svoje simpatije do Kube in Fi- -km, je zaključil >ti ig Urugvaja --------- Zvl?re dnpnes °Pravil aoiznostne ob- politične razgovore Pa >• m ,-hest ae je udeleži J t^lencev italijan- " SS, v gledali- N S1' trie(l,katero so So skurin-vfazzinijeva ,C v arhi‘h 98> ki jih tat^eu. Baroffio i> 2aaani° trgovi- 2 ^ zavarova- rtfv hrgj katere bodo IlS h}lsttezrJi0g,ajania za S^očju6 Tku°,nveneiie V ko. kodo , , 1 za t0 »N 2a kmf ista rti- kvarni, Vendie o S.‘l >»4 iTa,njU' ^ so JK allJO ^ Ar- SS»1 • ^ bQv Rio Gronchi d - Janeiro, K rall)e Qn^Predsedni- v°ru rosom’ ta-?a bo -.!? tiskovni ‘X Jkam°r KPotoval v , 'iw.°b ,,r bo UCS1:«« ... PiiSi 2bpr> Rimu, 6itazl0Ž^-iCi S0 pred' \ ilopg nekatere J Nebnem na,to pa posir neka-j poslancev> * fs1'' 4eaj Vlwat0r Lussu k * n; Je ju a .odgovori ^ *C«°*o °»?4e že da- naraJa,,!Je v RNa Se ie ^ubo- V l' Ja^Uui Sebata ? rnil na t D sen^erzagoro * ? t,Nuta je nalor Spa- OdlUgovarial, 6 ", ke ne,no- '*»**•? SSSon:toUt, nadalje. em za- prispel na leta- E»5utku^kdn' R ulfteno Prcdvi- BNiu04« (psTykorist lev cVrI) 'n Mo-in a) s,i:a kri. jkljijfba trala K\' »a je n°st>, Cin-očk... a,.,J ^po zaključ- ^1SoeVa^Sr 0 tem ^ Sn0 si Se osnu' S„>Qordi®"atu, da iite- li^Prl t„20pravke. so Se Donini t&>. »• ».bo it posiei >W' , *■ Na^g0udek no-;Ve2» k'nere w°Jo se Ai Vi ahi abj ’ kl so se iui^1 raz- ° javne ZDA' * Pe Uprave, Pretveza je trditev, da je Castro postal baje agent komunizma v Ameriki. To pa zato, ker je kubanska revolucija — da ne bi zgrešila svojega socialnega cilja — sprejela edino njej dosegljivo pomoč, po gospodarski vojni, ki so ji jo vsilile ZDA. Res je, da je sovjetska pomoč povečala v notranjosti politično težo komunistov, ki so do tedaj bili nezaupljivi do Castrovega gibanja. Toda morda se je hotelo prav to, v domnevi, da bo laže skreditirati nacionalno in socialno revolucijo na Kubi, če jo prikažemo za komunistično. «Naj se zgodi kar koli, gre vendarle za pogrešno operacijo, v protislovju z onim, kar je novega in naprednega napovedovala ameriška demokratična uprava. Svetovno javno mnenje je pričakovalo, da_ bo Kennedy likvidiral dediščino napak prejšnje republikanske uprave in vzpostavil s Kubo nove odnose, ki naj bi po tej strani pustili kubanskemu ljudstvu, da samo odloča o svoji politični in socialni usodi, po drugi plati pa zajamčili nevtralnost Kube nasproti obema blokoma. Upajmo, da je to še mogoče; namreč, da ni prepozno za rešitev, ki naj hkrati zajamči neodvisnost kubanskega ljudstva in zagotovi mednarodni miru. V Genovi je danes skupina pretežno mladih ljudi demonstrirala pred ameriškim konzulatom in nosila transparente proti napadu na Kubo. Na poziv policije, so se odstranili. Pred zaključkom demonstracije 22-letni Antonio Badino, član neofašistične organizacije «Giovane Italia« razdajal letake proti Castru; ko so ga mladeniči obkolili, je proti njim uperil revolver in sprožil parkrat v zrak. Policija ga je aretirala in prijavila sodišču. Tudi v Milanu je prišlo do podobne demonstracije kot v Genovi. Policija je priprla kakih trideset oseb in jih bodo prijavili sodišču zaradi udeležbe pri nedovoljeni manifestacij. Danes je zasedala sicilska deželna skupščina in bi morala izvoliti predsednika in deželno vlado; spričo okoliščine, da se demokristjanski poslanci namerno niso udeležili zasedanja, skupščina ni bila sklepčna (manjkalo je 33 poslancev od skupnih 90; za sklepčnost je potrebna prisotnost vsaj dveh tretjin poslancev). Tako so zasedanje preložili na 26. t. m. v upanju, da bo takrat položaj ugodnejši. Kar končno zadeva začasno enobarvno upravno deželno vlado KD, je voditelj PSDI Saragat izjavil dopisniku ANSA, da PSDI ((gleda z zanimanjem na podobno perspektivo«. Tudi krščanski sociale! načelno ne nasprotujejo taki deželni vladi; njihovo tajništvo je danes izdalo sporočilo, v katerem med drugim poudarja, da je Alessi moral odnehati, ker so manjše stranke vztrajale na stališču, da bodo podprle KD le v primeru, da bodo neposredno sodelovale v deželni vladi; krščanski socialci so pripravljeni podpret; enobarvno deželno vlado KD tudi z omenjenim programom, ki pa mora predstavljati ((jasno in odločno opustitev politike pretekle Majoranove vlade, ki je temeljila na sodelovanju z najbolj značilnimi nazadnjaškimi silami«. A. P. «»------- Suvana Fuma ne gre v ZDA MOSKVA, 18. — Suvana Fuma, k; se nahaja sedaj na obisku v SZ, je bil danes pri Hruščevu v zdravilišču «Soči» ob Črnem morju, kjer je Hruščev na počitnicah. Hruščev je v Suvani Fumi pozdravil ((predsednika laoške vlade, ki vodi miroljubno in nevtralno zunanjo politiko nacionalne e-notnosti. ki ustreza življenjskim interesom laoškega ljudstva«. Suvana Fuma se je zahvali; Hruščevu za razumevanje in pomoč, ki jo SZ nudi Laosu. Razgovoru med Hru-ščevom in Suvano Fumo je prisostvoval tudi sovjetski zunanji minister Gromiko. Suvana Fuma je obvestil a-meriško zunanje ministrstvo, da preklicuje svoj obisk v ZDA, kamor bi moral prispeti jutri na razgovor s predsednikom Kennedyjem. V angleških dobro obveščenih krogih se je izvedelo, da smatrajo sovjetsko spomenico o Laosu v glavnem za zadovoljivo, da pa je treba še pojasniti nekatere važne točke, predvsem vprašanje kronološkega zaporedja med prenehanjem sovražnosti in sklicanjem kon- javil, da bodo ZDA v primeru vojaške intervencije na Kubo s strani neke tuje sile takoj izvršile obveznosti v medame-riškem sistemu o obrambi obeh Amerik. Glede Hruščeva izjave, da lahko kubanski dogodki vplivajo na mir na raznih predelih sveta, pa Kennedj- izraža upanje, da sovjetska vlada ne bo izkoristila Kube zato, da bi prišlo do sporov na drugih področjih. V tej zvezi je Kennedy izjavil, da bi takojšnja prekinitev ognja in mirna rešitev vprašanja v Laosu, podpora Združenih narodov v Kongu in sporazum glede atomskih poskusov, predstavljali konstruktivne prispevke za izboljšanje mednarodnega položaja. V zaključku Kennedy izjavlja svojo podporo ((kubanskim patriotom« in pravi, da vlada ZDA ne bo ničesar ukrenila, kar bi lahko nasprotovalo težnjam «za svobodo« Kubancev. Odgovor je torej v celoti negativen in Kennedy po eni plati grozi z vojaško intervencijo v primeru, da bi prišlo do odkrite pomoči kubanski republiki, po drugi pa poudarja, da bodo ZDA še nadalje podpirale napadalce. Danes je prišlo v Moskvi do manifestacij pred veleposlaništvom ZDA. Skupina študentov je v povorki prišla pred veleposlaništvo in demonstrirala proti agresiji. Dopoldne se je zbralo preko tisoč oseb, ki so metale kamenje in razbile številna okna. Med demonstranti je bilo več stotin mladeničev, ki posedajo univerzo «Patrice Lu-mumba» in ki so doma s Kube ter iz drugih držav Latinske Amerike, Afrike in Azije. Nosili so napise: «Roke proč od Kube», »Ustavite imperialistične napadalce« itd. Dopoldne so pred veleposlaništvom stražili samo miličniki, kasneje pa je obkrožila veleposlaništvo vojska. O manifestacijah v podporo kubanskega ljudstva poročajo iz številnih mest Latinske A-merike. Tako je venezuelski parlament soglasno odobril resolucijo, v kateri obsoja kakršno koli oboroženo intervencijo proti Kubi'in proti drugim državam Amerike. V Bogoti (Kolumbija) je prišlo včeraj do zelo ostrih manifestacij, ki so se zaključile z napadi na veleposlaništvo ZDA, proti sedežem nekaterih konservativnih listov, proti bankam in proti čitalnici ZDA. Policija ni mogla zadržati ma-nifestantov in so jo zamenjali pripadniki vojaške policije, ki so manifestante napadli z nasajenimi bajoneti. Sest oseb je bilo po uradnih poročilih ranjenih. V državi Cile so sindikati proglasili za jutri splošno stavko v podporo kubanskega ljudstva, V Montevideu (Uru-guaj) je skupina študentov organizirala manifestacije v pedporo Fidela Castra. Po skupščini v univerzi so skušali napraviti po ulicah manifestacijo, ki pa jo je preprečila policija. V prestolnici Mehike so študenti odprli na univerzi center za prijavo prostovoljcev za obrambo Kube. V mestu Puebla, ki je nekaj stotin kilometrov od prestolnice, pa je prišlo do živahnih manifestacij, med katerimi so zažgali poslopje lista «E1 sol de Puebla« in metali kamenje proti konzulatu ZDA. Manifestacijo so lahko preprečili samo s pomočjo vojske. V Buenos Airesu (Argentina) je skupina mladeničev napravila manifestacijo, na katero je policija metala solzilne bombe. Predstavnik japonskega zu ference štirinajstih dežel. V krogih, ki so blizu SEATO nanjega ministrstva je izjavil, menijo, da bodo v Laosu pre-lda njegova vlada nasprotuje nehale sovražnosti s 5. majem, intervenciji OZN v »kuban-le nekaj časa ni v teku no ski notranji borbi« in da naj bena obsežnejša borbena de- bi OZN intervenirala samo v javnost. 1 primeru, če bi bil ogrožen mir iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniionniniiiiifiiiitiiiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiivniiiiii v svetu. Japonski študenti, ki pripadajo združenju »Zenga-kuien«, so dopoldne manifestirali pred ameriškim veleposlaništvom. Iz Novega Delhija poročajo, da je ministrski predsednik Nehru novinarjem izjavil, da so kubanski dogodki resnega zr.ačaja, zlasti zaradi posledic, ki jih lahko imajo za svetovni mir. Ti dogodki lahko negativno vplivajo na rešitev drugih vprašanj, kot je razorožitev in verjetno lahko tudi na položaj v Laosu. Večje število Kubancev je danes manifestiralo pred sedežem OZN, nato so odšli na • Times Square», glavno križišče mesta, ter kričali, da so Združene države pripravile invazijo proti,'Kubi. Upor v Angoli LIZBONA, 18J — Med Lizbono in Luando v Angoli, kjer se vršijo borbe z uporniki, so vzpostavili letalski most za pošiljanje ojačenj. Zaplenili so tudi vse razpoložljive trgovske ladje. Predsednik Sa-lazar je prevzel vodstvo o-brambnega ministrstva in pripravlja preosnovo vlade. 2e pretekli petek je zamenjal o-brambnega ministra. V Severni Angoli se stalno vrše borbe s ((teroristi«. V Luandi so pobili številne domačine samo zaradi tega, ker so v neki mestni četrti streljali na skupino policajev, BEOGRAD, 18. — Jugoslovanska vlada je imenovala za odpravnika poslov veleposlaništva v Stanleyvilly tajnika poslaništva v Tunisu Pavloviča. Drugi dan invazije ameriških plačancev na Kubo Iz Havane poročajo, da se vojska trudi, da bi zavrnila napadalce Poročila napadalcev pa med bahanjem o uspehih priznavajo, da so bile izkrcane čete napadene s tanki in letali - Cardona še vedno čaka na Floridi na odhod na Kubo i ii i, > ,Š~\L at L antski ocean Otlvens ‘ V?.' CJ * Antonio MEHIŠKI ZA L tV Gmmio,» *A 4, p"*Wl!o euAa&oun * L*' lipiip 'i> 11 top ' i §1 m& * ;/ K' TCOAftD ... . ' r 'L . . mim MIAMI (Florida), 18. — Razen radijskih oddaj tudi drugi dan imperialistične invazije ni nobenih zvez s Kubo. Zaradi tega organizatorji invazije širijo o bojih na Kubi vse tiste vesti, ki prijajo samo njim. Medtem pa je radio vlade Fidela Castra v Havani najprej zjutraj sporočil opozorilo vsemu prebivalstvu, naj upošteva, da so vesti, ki jih ši- ri peta kolona, lažne. Poročal je o 'manifestacijah v Kolumbiji, Čilu, na Kitajskem in v ČSSR za neodvisno Kubo in proti vladi ZDA. Isti radio je oddajai tudi poseben poziv pod naslovom «Zmagali bomo« vsem dajalcem krvi, vse kubanske državljane pa je pozval, naj bodo budni. Sindikalne in dijaške organizacije pa so pozvale svoje člane, naj izvršujejo normalno svoje vsakdanje delo, dijaki pa naj hodijo na predavanja s knji- gami in puškami. Pozneje je havanski radio objavil poročilo vrhovnega poveljnika in predsednika vlade Fidela Castra, da so se ameriški plačanci s pomočjo imperialistov izkrcali na Kubi. Glede bojev je radio poročal, da vojska nadaljuje svoje napore, da bi vrgla v morje napadalce. Napovedovalec je nato poudaril, da je Sovjetska zveza obljubila vladi vso potrebno pomoč, da bi premagala plačance, ki jih podpirajo yankeeji. Nato je radio oddajal poziv Hruščeva Ken- limtlimfiiiniiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiinitiiiimiitiiiiHittiiiimiiliiHiiimnmtMiiiiiiiimmiiMiiiiiiiiiiiiiimiiilliiiiiiiMlliiiiiiiiilliilimiiiiiiiiiitililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiini Govor tožilca na procesu proti Eichmannu Sistematično depor in strahote taboriščAuschivitz Grozoten «marš smrti*, ko je na deset tisoče Judov korakalo iz Madžarske v taborišča v Avstrijo - Odpor evropskega prebivalstva proti rasistični politiki - VAvstriji mirno živi Eichmannov pomočnik JERUZALEM, 18. — Državni pravdnik je med današnjim dnevom obrazložil sistematični način preganjanja Judov in to zlasti na Holandskem takoj po okupaciji s strani nacističnih čet. Podči^ tal je, da je bilo to, kar se je dogajalo v tej državi, tipični primer organizirane proti-semitske politike, ki jo je izvajal Eichmann v Zapadni Evropi. Holandske Žide so izolirali, označili ter jim odvzeli vso njihovo imovino. Oropali so jih vsega kar so imeli in nato so jih poslali v koncentracijska taborišča na Vzhodu. Racionalno so celo uporabljali r.iihova telesa, ostrigli so jim lase in jih uporabili na različne načine. Po smrti v plinskih celicah, pa so jim pobrali zlate zobe in iz prstov strgali poročne prstane. Iz nacističnih dokumentov izhaja, da so poslali v Nemčijo 29.436 toyornih vagonov polnih predmetov, ki so pripadali Židom Zapadne Evrope. Spomladi 1943. leta so de-pcrtirali proti Vzhodu 68.300 holandskih Židov, ostalo pa jih je še 71.700. Eichmann ni prenehal z napori, da bi se hitrost prevozov povečala in je določil konec leta kot zadnji Tito: «Napad na je napad na mir v Kubo svetu» Borba zahteva, da OZN brez odlaganja odločno nastopi Kubanski odpravnik poslov pri Koči Popoviču (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — ‘Napad na Kubo ni samo napad na Kubo in njeno neodvisnost, temveč tudi na mir v svetu. Protagonisti tega napada so začeli zelo nevarno igro za usodo človeštva. Združeni narod: morajo sedaj pokazati vso svojo učinkovitost, da preprečijo namere agresorja, če želimo rešiti še ono malo ugleda in zaupanja v učinkovitost te mednarodne organizacije, ki je še posebno po primeru Konga baje zelo padla«, je izjavil predsednik republike maršal Tito jugoslovanskim novinarjem danes v Aleksandriji v zvezi z dogodkom na Kubi. Mislim, da tisti, ki so pomagali emigrantskim kontrarevolucionarnim silam in omogočili ta napad, nosijo ogromno odgovornost pred svetm. To novo izzivanje miru človeštva zasluži največjo obsodbo«, je poudaril Tito. Napad na Kubo je obsodil danes tudi stalni jugoslovanski zastopnik v Združenih narodih veleposlanik Miša Pavi-čevič v političnem odboru z zahtevo, da ZN učinkovito delujejo. Zaskrbljenost jugoslovanske javnosti v zvezi z dogodki na Kubi izraža nocoj tudi «Boi^ oa» v uvodniku glavnega u-rednika Jožeta Smoleja, ki ugotavlja, da miroljubnost’ člo-večanstva ne sme dovoliti, da ga postavijo pred izvršeno dejstvo. • Ameriška teza, da gre za meščansko vojno je prozorna«, piše •Borba- «Nič ne izpreminja stvari zatrjevanje ZDA, da njene oborožene sile niso vmešane v intervencijo«. • Borba« poudarja, da je podobno kot pri napadu na & gipt potrebno hitro intervenirati Ce bi Združeni narodi dovolili, da se uresniči načrt napadalcev, bi s tem ogrožali temelje miroljubnih odnosov. Kritičen položaj zahteva pod-vzemanje brez odlaganja odločne akcije Združenih narodov. ZN so dolžni, da takoj reagirajo in to ne s platonskimi frazami, temveč z energično akcijo proti napadalcem. . Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije, Koča Popovič, je sprejel v zvezi z dogodki na Kubi odpravnika poslov veleposlaništva Kuhe, Roberta Behara Maja B. B. dan, ko naj bi bili deportirani ponovno pričele leta 1942 na vsi holandski Judje. Ves čas je Eichmann v stekleni kabini pozorno poslušal izvajanje javnega tožilca ter pogostokrat poslal listke s pripombami svojemu zagovorniku odvetniku Servatiusu. Javni tožilec je v svojem govoru nato podčrtal, da je holandsko prebivalstvo takoj odločno nastopilo proti izvajanju nacistične antisemitske politike. Ta odpor se je spremenil v pravi upor, ko je Eichmann ukazal, da je treba sterilizirati vse otroke, ki so se rodili v mešanih zakonih. Ko so napravili pogrom proti Židom v Amsterdamu februarja 1941. leta se je pričela splošna stavka, ki se je nato razširila tudi v drugih mestih. Nemci so poslali čete SS in policijo, ki je imela ukaz, da naj takoj strelja. Zaprli so predstavnike holandskega odporniškega gibanja ter nekatere ubili, druge pa poslali v taborišča. Stavko so zatrli z brutalno silo ter s terorjem. Po poročilih kapetana SS Soepfa, predstavnika Eichman-na na Holandskem, so na tisoči Holandcev leta 1942 pričeli nositi rumeno Davidovo zvezdo v znak solidarnosti z Judi in nacistične oblasti so izvedle stroge ukrepe, da so preprečile tudi to obliko ljudskega protesta. Nato je javni tožilec Hasn Hausner navedel pregled preganjanja Judov v drugih državah Zapadne Evrope. Na Norveškem je prebival stvo ne oziraje se na veliko nevarnost odkrito ščitilo nekaj tisoč Judov, ki so živeli v tej državi. Deportirali so 800 Judov, od katerih se ji vrnilo samo 21. V Belgiji so uveljavili proti-semitske zakone že v začetku 1940. leta in julija se je pričelo z zapiranji in deportacijami. Podobno je bilo v Franciji, kjer so oblasti vlade Vi-chy podpirale nemško rasistično politiko. Nato je javni tožilec zelo podrobno govoril o zadržanju italijanskih oblasti in to tako v Italiji kot v Južni Franciji, Grčiji in Jugoslaviji ter dejal, da so sabotirali nemške načrte. Za Eichmanna je bila opozicija italijanskih oblasti kar škandalozna in na njegovo zahtevo je Himler sprožil to vprašanje med svojim razgovorom 7. Mussolinijem, V nadaljevanju je javni tožilec orisal nacistično politiko v balkanskih državah. Dejal je, da so v Srbiji pobili Žide, tam kjer so prebivali. V Romuniji so morali nekaj časa prekiniti z deportacijami Judov, kei so bila taborišča že osebni ukaz obtoženca, V Bolgariji je Eichmann dosegel, da je bolgarska vlada obljubi, la deportirati dvajset tisoč Judov, to številko pa so nato začasno znižali na 11.300. Zločinec ni bil uspešen v Grčiji zaradi odpora italijanskih oblasti. Eichmann je ponudil že sko-ro ob zaključku vojne predstavnikoma judovske skupnosti v Budimpešti zamenjavo velikega števila Judov za dobavo avtomobilov za nemške čete. Ta zamenjava ni bila izvršena in Eichmann je takoj ukazal, da se iz Madžarske deportirajo vsi Judje. Tega niso mogli izvesti, ker so manjkala prometna sredstva in Eichmann je ukazal, da morajo Judje iti v koncentracijska taborišča v Avstrijo peš. Tako se je pričel tragičen «marš smrti«. Na desetti-soče oseb je bilo prisiljenih, da so korakale v dežju, snegu in mrazu. One, ki niso mogli več iti naprej, so straže takoj ubile. Zaostale so pretepali in mučili brez vsake milosti. Na stotine oseb je naredilo samomor. Ljudje so umirali kot muhe in trupla so ostajala za to strahotno kolono. Skupno je umrlo od šest do deset tisoč oseb. Hausner je omenil, da so se uprle celo madžarske straže in da niso več hotele nadaljevati poti. Takrat se je zgodilo nekaj izrednega in je celo Himmler pokaral Eichmanna, ker je organiziral ta strahotni marš. Zadnji del obtožnice, ki je bila prečitana danes, pa se na. naša na opis grozot koncentracijskega taborišča Auschivitz, ki bo ostalo zapisano v zgodovini človeštva kot simbol strahote in sramote. Po izpovedi prvega poveljnika taborišča Rudolfa Hoes-sa so v tem taborišču pobili okoli dva milijona in pol o-seb, medtem ko je nadaljnjega pol milijona oseb umrlo zaradi lakote, bolezni in med mučenji. Javni tožilec je dodal, da so strupeni plin dobavljale nemške tvrdke in da so v Auschvvitzu ostali ohranjeni le redki dokumenti, ki jih bodo predložili sodišču. Eichmann je bil v Auschwi-tzu in je videl, kaj se v njem dogaja. On je vodil operacije in dajal navodila. V Auschvvitzu se je ubijalo na različne načine: streljalo, obešalo, pretepalo do smrti, toda velika večina ubojev je bila izvršena v plinskih celi-cah in to v masah. Poleg tega so tu delali strahotne Metode, ki so jih uporabljali, nimajo primerjave tudi med najhujšimi zločini zgodovine. Popoldanski del procesa pa je bil skoraj v celoti posvečen naštevanju dokumentov, ki jih je tožilstvo predložilo sodišču. Tožilec Bach pa je predložil obtožnice, ki so prišle iz Češkoslovaške, Italije, Madžarske, Poljske, Jugoslavije in Francije. Javni tožilec je tudi predložil seznam dokumentov, ki se nanašajo o-sebno na Eichmanna in ki je med dokumenti visokih funkcionarjev SS. Tajnih madžarskega združenja žrtev nacizma je včeraj dal izjavo o zahtevi za aretacijo enega izmed glavnih Eichmannovih sokrivcev in sicer Sturmbannfuehrerja SS Georga Wilhelma Hoettla. Ma-džarshe oblasti so namreč 31. januarja ugotovile, da živi Hoettl v Avstriji ter so takoj zahtevale, da ga avstrijske obiasti zapro in izroče, vendar pa vse do sedaj avstrijske oblasti niso ničesar odgovorile, kljub temu, da je njegov sedanji naslov dobro znan in da je med tem časom pisal celo članke ter dajal intervjuje. Hoettl je najprej vodil vohunsko službo proti Madžarski, od 19. marca 1944 pa do konca vojne so na njegov ukaz zaprli na tisoče madžar-skih državljanov vseh političnih tendenc. Mnogi so umrli v zaporih ali nacističnih taboriščih. Ves ta čas je Hoettl tesno sodeloval z Eichman-nom pri deportacijah madžarskih Judov. nedyju ter v komentarju poudaril, da Sovjetska zveza ne bo zapustila kubanskega ljudstva v sedanji nesreči in da mu bo poslala vso pomoč, ki jo Kuba potrebuje. Pred tem je vladni radio sporočil, da je bilo aretiranih 2? oseb zaradi zarote proti vladi. Pri aretiranih so našli in zaplenili veliko vsoto ameriških dolarjev in orožje, ki je prišlo iz Kay Westa s Floride. Nato je radio ponovno oddajal sporočilo vrhovnega poveljnika Fidela Castra, hi je bilo prebrano že zjutraj. V poročilu se zopet poudarja, da vojska vlaga vse napore, da bi napadalce zavrnila. V nasprotju z vestmi havanskega radia objavljajo vse zahodne tiskovne agencije zelo obilna poročila tako imenovanega »kubanskega revolucionarnega sveta« s Floride. V teh vesteh kar mrgoli vse polno številk o porazih kubanske vojske in o nenehnih Castrovih izgubah, ki da znašajo pri vsaki bitki najmanj sto do štiri sto padlih. Med temi vestmi je tudi sporočilo, da se je doslej izkrcalo na Kubi okrog pet tisoč vojakov, ki so prišli «iz oporišč, ki se nahajajo v več kot eni državi Latinske Amerike«. Kljub vsemu pa tudi ta poročila vsebujejo n. pr. vest, da je vladno letalstvo z letali «Mig» in s tanki napadlo napadalce v pokrajini Las Villas. Za predsednika •revolucionarnega sveta« Cardono pravi peročilo, da se baje nahaja še vedno v nekem »tajnem bivališču na področju Miamija* na Floridi, kjer čaka, da bi odšel na Kubo ustanavljat začasno vlado. Kubanski veleposlanik v Moskvi Faure Chomon je v intervjuju po radiu izjavil, da so potopili številne ladje, ki so vozile napadalce na Kubo. Izjavil je tudi, da so ameriška letala pred invazijo bombardirala kubanska mesta. Iz Miamija poročajo, da »o napadalci na področju Las Villa pod stalnimi napadi reaktorjev vrste «Mig» in da ta letala mitraljirajo in preletavajo področje. Poleg tega je bil izvršen močan napad s tanki sovjetske proizvodnje. Gre za prvo vest o letalih »Mig«, ki naj bi jih bilo vsega skupaj dvanajst. FLRJ zahteva preiskavo o Bulatu BEOGRAD, 18. — Državno tajništvo za zunanje zadeve je izročilo danes zastopniku češkoslovaškega veleposlaniš. tva v Beogradu noto z ekspertizo zdravniške komisije, ki je pregledala svetnika jugoslovanskega veleposlaništva v Pragi Živojina Bulata. Jugoslovanska vlada zahteva od češkoslovaške vlade, naj na osnovi zdravniške ekspertize uvede preiskavo in jo obvesti o rezultatih preiskave. IIIIIIJIIIIIIIItllllllllllllllJIlItllltltllllllllllitllllltttllJIlItllllllllllttiifiiiiiiMIIINIIIIItllttllllttftlllll Balkanska konferenca miroljubnih gibanj Težave v razvoju sodelovanja med balkanskimi državami je mogoče premagati z izvajanjem načela miroljubne koeksistence ATENE, 18. — Konferenca zastopnikov miroljubnih gibanj balkanskih držav: Grčije, Bolgarije, Romunije in Jugoslavije je končala danes svoje delo. V skupnem sporočilu so udeleženci konference podprli vse konstruktivne pobude in akcije, .ki so bile podvzete z namenom vzpostavitve plodne- , _ ga sodelovanja in utrditve mi- prepolna, deportacije so se pa i zdravniške poskuse na ljudeh. 1 ru na tem področju. Delegaci- je so ugotovile težave v razvoju sodelovanja med balkanskimi državami in izrazile voljo, da vložijo potrebne napore, da se te težave premagajo. Delegacije smatrajo, da Je pot za dosego tega cilja dosledna uporaba načela miroljubne koeksistence in rešitev vseh spornih vprašanj z miroljubnimi sredstvi, Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.4, najnižja 15.1, ob 19. u-ri 16.8, zračni tlak 1011.9 stanoviten, vlage 81 odst., padavine 7.8 mm, nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes SREDA, »• sprlla Sonce vzide ob 5.14 18.56. Dolžina dneva vzide ob 8.12 in zatoke Jutri, ČETRTEK, Božidar V pokrajinskem svetu razprava o deželni avtonomiji Odobrena demokristjanska resolucija s pičlo večino glasov svetovalcev Posredovanje Sindikata slovenske šole Za resolucijo so glasovali samo svetovalci KB, PSDI in PRI ■ Sredinske stranke v zadregi zaradi sodelovanja s fašisti v Legi Nazionale Tržaški pokrajinski svet je včeraj nadaljeval in zaključil razpravo o resolucijah o deželni avtonomiji, ki so ju predložili svetovalci KPI in pokrajinski odbor. Kot smo že poročali, se je razprava pričela na predzadnji seji in so ob tej priliki ostro nastopili proti avtonomni deželi nusovci in liberalec odv. Jona. Po razpravi je bila izglasovana resolucija pokrajinskega odbora s komaj 12 glasovi, to je s polovico vseh svetovalcev, in sicer le zato, ker se je levica glasovanja o tej resoluciji vzdržala, medtem ko so trije fašisti in liberalec cdv. Jona glasovali proti. Za resolucijo KPI pa so glasovali njeni svetovalci, svetovalec Neodvisne socialistične zveze inž. Pečenko in socialist prof. Medani. V razpravo je včeraj prvi posegel odbornik dr. Savona, ki je orisal sedanje stanje v zvezi z deželno avtonomijo. Dejal je, da se mora republiška ustava postopno uresničiti, ali pa spremeniti, do česar pa je treba zavzeti jasno stališče. Zatem je omenil štiri zakonske predloge za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, ki ležijo v poslanski zbornici. Zaradi težkoč so iz prve parlamentarne komisije sestavili ožji odbor, ki so mu poverili nalogo, da združi vse štiri zakonske predloge v enega samega. l’a komisija se je pod predsedstvom poslanca Rocchettija sestala večkrat, pri čemer pa je prišlo do izraza pet raznin ugovorov oziroma težkoč, Ki zavirajo ustanovitev dežele. Dr. Savona je nato dejal, da se ne strinja s predlogom svetovalcev KPI, da bi se se stali vsi trije deželni pokrajinski sveti ter razpravljali o enotni akciji, da se pospeši postopek za ustanovitev dežele. Dejal je, da se mora pokrajinski svet zavzemati za deželni statut, ki ga je odobril piejšnji svet in ki sta ga demokristjanska poslanca Sciol.s in Bologna predložila kot zakonski osnutek. Odbornik Savona je zatem omenil razne ugovore misov-cev in liberalca . proti deželi ter dejal, da bi med, drugim z ustanovitvijo dežele našli tudi primerno zaposlitev za uslužbence bivše ZVU. Kar sc tiče Jonovih pesimističnih napovedi, je Savona dejal, da se z njimi ne strinja. Glede piavic, ki jih priznava Memorandum Slovencem na Tržaškem — je odbornik dodal •— se liberalci ne smejo bati, da bi jih raztegnili tudi na Goriško in Beneško Slovenijo, saj predvideva to samo »Vi-, dalijev« zakonski načrt, ki pa gotovo ne bo prodrl. Iz tega se vidi, da je tudi za »kristjane in demokrate* nekaj nezaslišanega, če bi bile Slovencem priznane pravice, ki jim gredo tudi po božjih postavah, katere veljajo vsaj za to stianko. Savona je pri tem dejal, da so Slovenci iz Nadi-ške doline »italianissimi« ter da so se v vseh vojnah zvesto borili v alpinskih vrstah graditi za njihovo zvestobo in jim nuditi pouk v materinščini, ne pa jim ga odrekati kot dela tudi dr. Savona. Drugi demokristjanski govornik je bil odbornik Visin-tin iz Milj, ki je zavračal ir-ditve misovcev, češ da bi pomenila deželna avtonomija cepljenje države, kajti časi so se spremenili in deželna avtonomija pomeni le delitev raznih nalog in boljše upravljanje dežel ter s tem tudi države. Na koncu pa si ni mogel kaj, da ne bi napravil nekaj strupenih opazk na račun komunistov. Prof. Sema, ki je spregovoril za njim, je najprej poudaril, da so demokristjani zavlačevali s to diskusijo v pokrajinskem svetu, saj je KPI predložila resolucijo že pred tremi meseci in medtem se je položaj tudi nekoliko spremenil in je na primer goriški pokrajinski svet razpuščen zaradi bližnjih volitev, tako da sedaj ni mogoč skupen nastop vseh treh pokrajin. Dejal je, da se ne čudi fašistom in liberalcem, če govore o deželi kot o pravi pogubi, da pa so tudi med navideznimi zagovorniki deželne avtonomije njeni prikriti sovražniki. V polemiki s svetovalcem Visin-tinom je pripomnil, da so demokristjani že 13 let na oblasti in bi lahko uresničili deželno avtonomijo vsaj od leta 1954 naprej. Zato naj vsakdo prevzame za svoje delovanje odgovornost nase. Na koncu je spregovoril še predsednik dr. Delise, se zahvalil svetovalcu odv. Joni' za »konstruktivno« kritiko ter pripomnil,, da je prepričan o koristnosti dežele kakor je tudi prepričan o politični zrelosti italijanskega ljudstva. Zatem je prof. Sema predlagal, naj bi se skušali sporazumeti za sestavo enotne resolucije. ki bi jo lahko podprla večina svetovalcev, toda odbornik Degano je ta predlog zavrnil, češ da se pota KD in KPI glede deželne avtonomije križajo, čeprav so sedaj glede tega nekaki začasni sopotniki. Degano je dejal, da obstajajo med ti;žaJ ■. j, ♦ vstcpnic pri Sfea" srednji blagajni, SV. Poslanka Viviani je na Trgu nila tržaške gospodinje o tem važnem Jakoba sezna-vprašanju Včeraj popoidne ob 16,30 so se zbrale na Trgu sv. Jakoba številne žene, da bi poslušale poročilo, ki ga je podala poslanka Luciana Viviani o delovanju Združenja demokratičnih žena Italije v prid milijonom italijanskih gospodinj. Zborovanje je priredilo tržaško združenje demokratičnih žena ter je imelo namen, da pobliže seznani tržaške žene glede vprašanja pokojnine gospodinjam. Kot je znano, je SDŽ v zadnjih časih razvila zelo široko množično akcijo za priznanje pokojnine vsem gospodinjam po izpolnitvi 55 let starosti. Pobuda je zelo močno razgibala vse gospodinje, ki so bodisi v velikih mestih; kakor tudi na podeželju, manifestirale za priznanje te pravice. Poslanka Viviani je v svojem govoru podala jasno sliko o položaju v tem pogledu. Predvsem je poudarila, da se je ženskim organizacijam posrečilo, da so spravile vprašanje pokojnine gospodinjam z mrtve točke ter ga pripeljale pred pristojno komisijo poslanske zbornice. Komisija se je sestala 23. marca ter je najprej poslušala poročilo, ki ga je podala zastopnica večine o štirih zakonskih osnutkih, ki so bili predloženi glede tega vprašanja. Poskus, da bi se razprava odložila, ker bi bilo baje še treba proučevati celotno vprašanje zaradi potrebne dokumentacije, je prepadel. Delo parlamentarne komisije poteka v okviru dveh nasprotujočih si teženj. Na eni strani je večina komisije, ki izraža težnje in poglede demo-kristjanske stranke, na drugi Pa so zastopniki naprednih teženj katere izraža Združenje demokratičnih žena Italije. Prva nasprotja so se pojavila že glede definicije pojma »gospodinja«. Demokristjansko u-smerjene predstavnice v komisiji menijo, da bi se pravni pojem ((gospodinja« moral nanašati samo na ženske, ki so se posvetile izključno gospodinjstvu. Napredna opozicija pa meni, da bi bilo treba besedo izključno zamenjati s »pretežno«. Poskus, da bi se omejilo število žena, ki bi imele pravico do pokojnine, se nadaljuje potem z neko drugo omejitvijo." Po mnenju večinske skupine bi moralo zavarovanje sloneti na prostovoljni podlagi, dočim opozicija trdi, da bj morala biti obvezna za vse gospodinje. Tudi glede višine prispevkov, ki bi jih ženske morale plačevati tedensko, so zelo različne. Medtem, ko demokristjansko usmerjene članice komisije so mnenja, da bi morale vse ženske prispevati enak tedenski delež, in sicer 200 lir. ne glede na to ali pripadajo revnejšim ali imovitejšim slojem, pa napredno usmerjena skupina zagovarja stališče, da bi se morali tedenski prispevki gibati od 8 do 200 lir. Na koncu svojega govora je poslanka Viviani še spregovo- rila glede nujnosti, da se prizna pokojnina vsem ženskam, ki so že izpolnile 55. leto starosti takoj potem, ko bo stopil v veljavo novi zakon. Po mnenju ZDŽ bi državni prispevek za kritje pokojnin znašal v prvih 10 letih skupno 50 milijard. Da bi čim uspešnejše podprla zahteve gospodinj, bo ZDŽ priredila vsak teden, ko bo zasedala komisija, potovanje v Rim delegacij iz vse Italije. V prihodnje bo odpotovala taka delegacija tudi iz Trsta. Za vse informacije glede pokojnine naj se gospodinje obrnejo na Združenje demokratičnih žena v Ul. S. Lazzaro 16, in sicer dnevno od 16. do 18. ure. Ustavljen uvoz klavne živine Iz Rima poročajo, da je ministrstvo za zunanjo trgovino v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo odločilo, da se suspendira uvoz žive klavne živine iz kakršnega koli vira. To so določili v zvezi z vedno težjim položajem na trgu z živo živino. Ukrep bodo takoj izvedli z izjemo blaga, ki je na poti ali na carinarnicah in to za ne več kot dva dni. • «#------------------- Preureditev prometa v nekaterih ulicah Županstvo sporoča, da bodo od 25. t. m. dalje preuredili promet po sledečih ulicah: Enosmerni promet: v Ulici Cadorna, od Trga Stare tržnice do Trga Venezia; v Ulici Diaz, od Trga Venezia do Ulice dell’Orologio; v Ulici Laz-zaretto Vecchio, od Ulice Eco-nomo do Trga Venezia; krožni promet v obratni smeri kazalca ure na Trgu Venezia. Stalno prepovedano parkiranje; v ulicah Diaz in Lazza-retto Vecchio na desni strani v smeri vožnje, parkiranje pa je dovoljeno na levi strani; v Ulici Cadorna je dovoljeno parkiranje tudi na levi strani v smeri vožnje. Drugi koncert v «Verdiju» Carlo Zece hi in Weissenherg Naneslo je, da smo takoj po ponedeljkovem koncertu imeli včeraj v gosteh drugega odličnega dirigenta Carla Zec-chija. Zecchi je že prileten gospod, ki ima za seboj dolgoletno umetniško kariero, ki jo je najprej začel kot pianist, pred dvajsetimi leti pa je tej dejavnosti pridružil še dirigiranje. Dasi je ostal še naprej tudi pianist, je zlasti v zadnjih letih predvsem dirigent ter vodja višjih, tudi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiifiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiii m n iiiiiiiiiiiiiiii m m n imiiii umil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiii m n HiiiiiiiiiiiiiiiiiuA« Takšne malopridneže je treba strogo kaznovati Motorizirani razgrajači so napadli in okradli uslužbenca Pri barkovljanski mitnici so hoteli povoziti mitničarja - Policija jih je zajela v Grljanu - Devet so jih prijavili sodišču mednarodnih kurzov za klavirsko igro. Včeraj nam je spet pokazal svojo močno osebnost; orkester si zna popolnoma podrediti ter na ta način utisne vsakemu delu pečat lastne interpretacije. Na sporedu je bila najprej Mozartova Simfonija št. 38 (Praška), eno izmed najbolj zrelih Mozartovih del. Sledil je Beethovnov Koncert št. 4 op. 58 za klavir in orkester, umetnina polna jasne miline in poezije, v katerem se klavirska igra razvije do nedosežnih vrhuncev glasbene fantazije. Mladi pianist Alexis Weissenberg gotovo tu ni imel lahke naloge, toda odigral je svoj del na način, ki je lasten dovršenemu umetniku. (Kljub mnogemu ploskanju je ostal pianist izjema: pc svojem koncertu ni zaigral nobenega «dodatka»). Koncert se je zaključil z Brahmsovo I. simfonijo, s katere je Zecchi še enkrat potrdil svojo umetniško silo. Prihodnji koncert bo v sobot o; dirigiral bo Rene Leibo-u'itz, nastopila pa bo tudi harfistka Susanna Mildonian. (LJUDSKA PROSVETA ) Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 21. aprila t.l. ob 19. uri na sedežu v Ul. Geppa 9. Sestanek Slovenskega fotokluba. Danes v sredo ob 20.30 redni sestanek Slovenskega fotokluba v Ul. Geppa 9-11. # # # Predavanje SPDT Danes 19. aprila ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani predavanje prof. Toneta Penka o alpskem cvetju in rastlinstvu, ki ga bodo spremljali številni barvni diapozitivi. DA ROVI IN PKINPKVKI Kj) Namesto cvetja na prerani grob Danila Godine darujeta Savo in Marija Sancin 1000 lir za Dijaško Matico. V : isti namen daruje Magda Gregorič 500 lir. V počastite«' spotniria stffca Danila Godine darujejo Ljonka, Silva, Adriana, Vera in Vojko 5000 lir za Dijaško Matico. IZLETI .) IZLET SPDT V LOGARSKO DOLINO SPDT priredi v dneh 1. in 2. junija izlet v Logarsko dolino v Zgornji Savinjski dolini pod Kamniškimi planinami. vstcpnic pri s;c srednji blagajni. K l"X2- Naziouaie 13.00 1‘- t \\ t Hun F um natraJ« gradanu Ost ar. jetit Fenice 16.00 «Cl®a Mari! *** color, Glenn Ford, AT ^ K Excelsior 16.00 Dawn Addams. mladini. _ . £ miauiiu. « a Filodrammatico * conde^ yi kletih», t^ bara Šhelley. Sl** Jerry». wTaZ lju^V Grattacielo 16.00 « pre(Cl|tf ljubiš«, technicolo • no mladini. Arcobaleno 16.00 fott-Z in sladko življenj' •^0’ pino de FMiPP0, mIadini' ,s 30 0**1 Supercinenia l«-^ ^ filina «can Can^apadalM,.jfi, Alabama 16.30 »N*, 7. pešpolka«, M‘c!l Jevvell Lain. . t Aurora 16.00 Cristallo 16.00 Prepovedano mlad* Garibaldi 16-00 jet, V> Jean Pierre ? dovani, ..lUafdt1*® Capitol 16.30 »M? j0 V g. phia Loren, vm dati-technicolor. Zadnji ((Bagdadski tat»' s k«v% Impero 16.30 a Italla 16.00 «ZensK technicolor, a lecnnicoiui, ^ linda Lee. m. Zadnji dan- ^ K, Massimo 16.00 eC „rjSii»8l ci (Mayerling)*- _ V Čl uvia.yci,,"7 - n biger. Zadnji <* Moderno 16.30 1 preP° ve Mac „/ mladini. , prijal®1 ' Astra 16 30 Ljii.1. Prepovedano m „j ^ Astoria 16.00 «8 g flo* skem morjd»i ^.^(P Gia Scala. , ,5 6 Vittorio Veneto prepo morio »L. Brigitte Bardot p mladini. oi(ifi i” m/1 Marconi 16.00 « rjller' skami«, Nadia ^ skami«, ^‘nvedan0,*!/ Hossein. Prepoj,, _ preP0’ ,,, m Ideale 16.00 «S .... Savona 16.00 oLZ"« žen«. Cinemascol*' SLUŽBO D°B,[\°s^J ' <>d 15 do 16^ ^ OH 10 ao ' d0v;U vajenec, ki pojfsn (J vožnjo z vesp7rUjeni4, ■Gospodarsko z Filzi 8, tel. 37» 5oi€! KIN0PR051 predvaja ^ntis tP ob 19.30 At' 19.JU . Rom'", kliče Ka'c/ (Rommel V t.m. prvih jutranjih urah 13. je prišlo v Miramarskem drevoredu in na barkovljanski obali do izrazitega primera razsajanja neodgovornih pobalinov, ki po svojih značilnostih spominja na podvige proslulih *teddy boysov», «hu-liganov*, ali kakor se že hoče označiti določen krog izprijencev in delomrznežev v mladinskih vrstah. Včeraj so policijske oblasti prijavili sodišču 9 oseb, ki so Nin 1111111111 aiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111111 Ladjedelnica Sv. Justa ima novega lastnika Kot prvi ukrep bodo odpustili vse delav. ce - Zagotovili pa so, da bodo določeno število delavcev ponovno sprejeli na delo Včeraj je bil na Uradu za delo dosežen med sindikalnimi predstavniki in delodajalcem sporazum za rešitev vprašanja ladjedelnice Sv. Justa. Da bi se temeljito rešila vsa zadeva, je lastnik ladjedelnice sklenil, da izroči ladjedelnico v upravo novi družbi, ki se je v ta namen ustanovila. Zaradi tega bodo odpustili vse delavce in uslužbence ter jim izplačali njihove prejemke. Na podlagi omenjenega sporazuma bodo tako izplačali 30 odstotkov, za ostalih 70 odstotkov pa bodo izdali menice z zapadlostjo 4, 8 in 12 mesecev. Plačali jim bodo seveda tudi obresti, nova družba pa jamči takojšnje izplačilo v gotovini, kakor tudi menic. Razen tega se nova družba obvezuje, da bo izplačala ustanovi INPS primerno vsoto za ureditev pokojnin delavcem, ki že dobivajo pokojnino, ki so zaposleni ali ki so bili odpuščeni. Razen tega bo plačala omenjeni ustanovi 2 milijona mesečno do konca leta 1961, da se vskladi plačilo pokojnin delavcem, ki bodo upokojeni v tem letu. Nova družba se je obvezala, da bo takoj sprejela na delo vse uradnike, razen enega, ter najmanj 45 odpuščenih delavcev, najkasneje mesec dni po začetku delovanja pa še druge delavce, da se bo doseglo vsaj število 60-65 zaposlenih delavcev. Ce bo ladjedelnica potrebovala večjo delovno silo, bo nova družba sprejela na delo še druge odpuščene delavce. Nova družba se tudi obvezuje, da bo ohranila delavsko menzo in da bo rešila vprašanje izplačila zaostankov delavcem, ki so bili v dopolnilni blagajni. Tako se je zaključilo pereče vprašanje, ki je bilo večkrat na dnevnem redu sindikalne borbe. Žalostno je dejstvo, da je prišlo do odpusta vseh delavcev. Ukrep je drastičen in marsikatera družina bo čutila posledice, z druge strani pa je upati, da se bo ladjedelnica zdaj postavila na noge in da bo nova uprava imela večje uspehe ter polagoma zaposlila vedno večje število delavcev. se omenjene noči pregrešile na ta ali oni način proti raznim zakonskim predpisom. Od teh jib je 5 v priporu, a 4 so na prostosti. Gre za naslednje osebe: 23-letni Libero Lipez iz Ul. Torretta 3, 20-letni Sal-vatore Quinto iz Ul. Guerraz-zi 9, 23-letni Luciano Porcel-luzzi iz Ul. Trauner 5, 48-letni Mario Sedmak iz Ul. Molino a Vento 69, 21-letni Mario Mil-lo iz Ul. Piccardi 4, 25-letni Francesco Corvasci iz Ul. Vivaldi 3, 28-letni Vittorio Vare-sano iz Ul. dei Fabbri 4, 23-letni Rino Srebot iz Ul. La-marmora 22 ter 24-letni Ful-vio Valenti iz Ul. Lamarmora št. 22. Nočna pustolovščina teh tržaških «teddy boysov» se je začela v zgodnjih jutranjih urah 13. t.m. Okoli 3., ure so agenti letečega oddelka javili komisariatu javne varnosti v Bcrkovljah, da je devet mladeničev napadlo uslužbenca pri bencinski črpalki Agip v Miramarskem drevoredu, mu ukradlo 3.000 lir ter se potem oddaljilo s 4 motorji proti Barkovljam. Barkovljanski a-genti so se takoj podali na pot ter našli v Grljanu 5 mladeničev, ki so jih prav tedaj legitimirali agenti cestne policije. Slo je za prvih 5 oseb, katerih imena smo navedli zgoraj. Odpeljali so jih na komisariat v Barkovlje, kjer je eden izmed mladeničev zagrabil za veliko steklenico ter hctel udariti nekega agenta po glavi. Prišlo je do suvanja in še prej ko so ga ukle-nili je mladi pretepač razbil nekemu agentu ročno uro. Takoj nato so ugotovili mladeničevo istovetnost: šlo je za Quinta. Uslužbenec pri bencinski črpalki v Miramarskem drevoredu, Vittorio Cavalli, je opisal na policiji potek dogodkov na svojem delovnem mestu. Bilo je že po 2. uri ponoči, ko se je iz mesta pripodila skupina razgrajačev, ki se je vozila na 4 motorjih. Vozili so z veliko hitrostjo ter pri tem delali neznanski ropot. Zahtevali so goriva, toda ko je bilo treba plačati, sta se dva izmed njih začela upirati. Eden ga je zgrabil za suknjič ter mu odtrgal en gumb. Le z veliko muko se je Cavalliju posre-lo, da se je otresel napadalca. Takoj nato so mladeniči zajahali motorje ter zdrveli proti Barkovljam. Uslužbenec je takoj vstopil v stekleno uto tei ugotovil, da mu je zmanjkalo 3.000 lir. Ker je upravičeno menil, da so mu denar odnesli mladeniči, ki so ga bili napadli, je v tem smislu obvestil leteči oddelek. Kasneje so ugotovili, da je denar u-kradel Lipez, ki je ta prestopek tudi priznal. Medtem je prišlo na dan še neko drugo »junaško« dejanje devetih pobalinov. Zvedelo se je namreč, da je eden izmed njih hotel povoziti na poti purti Miramaru uslužbenca na mitnici Andrea Donninija. Po lepi cesti, ki pelje iz Barko-velj proti Miramaru, so mladeniči vozili s približno 80 km na uro. V bližini mitnice je eden izmed njih (kasneje se je zvedelo, da je šlo za Ccrvascija) opazil uslužbenca na robu ceste. Takoj je usmeril svoje vozilo proti njemu, da bi ga povozil. Z nekega drugega motorja pa je bilo zaslišati klic: »Povozi ga«. Mitničar se je rešil samo zato, ker je še mlad in gibčen. V zadnjem trenutku se mu je posrečilo, da je odskočil na pločnik. Vse to se je dogajalo, kot smo že povedali, okoli 3 ure. Pol ure kasneje je Donnini zagledal policijske agente in nekai mladeničev, ki so se peljali z dvema motorjema proti Barkovljam. Slo je za petorico, ki so jo agenti gnali na komisariat. Donniriiju se je zdelo, da je v enem izmed mladeničev prepoznal tistega, ki ga je hotel povoziti. To okoliščino je tudi takoj povedal agentom. Mladenič pa, katerega je obtoževal, se je zakadil vanj ter ga zgrabil za ovratnik in začel kričati na njega. Neki drugi mladenič pa je izustil nekaj žaljivih opazk na račun njegove žene. Naslednjega dne je Donnini na policiji prepoznal mladeniča, ki ga je hotel povoziti. Slo je, kot smo že omenili, za Corvascija. Za ovratnik ga je zgrabil Porcelluzzi, medtem ko je njegovo ženo žalil Lipez. Kot smo že omenili, je 5 mladeničev končalo v zapor, ker so jih pač takoj zasačili. Sodnijskim oblastem so jih prijavili za naslednje prekrške: Lipeza zaradi tatvine, žaljenja javnega funkcionarja ter pijanosti, Porcelluzzija zaradi sodelovanja pri tatvini, nasilja in groženj ter pijano-sci. Sedmaka in Milla zaradi sodelovanja pri tatvini ter pijanosti. Na prostosti so ostale naslednje osebe: Corvasci, ki je obtožen sodelovanja pri tatvini ter poskusa, da bi povozil mitničarja, Varesano, Srebot in Valenti, katere dolži; jo sodelovanja pri tatvini ter pijanosti. Hudo ranjen pešec pri prečkanju ceste Včeraj popoldne ob 15,45 so prepeljali v bolnišnico 83-let-nega Lina Percosa s Skoljelta 24, ki se je hudo ponesrečil pri neki cestni nesreči. Percosa so zdravniki sprejeli na 2. kirurški oddelek, ker so mu ugotovili verjeten zlom na za-tilniku ter razne druge poškodbe na glavi. Zaradi hudih poškodb so si pridržali prognozo. Percosa so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Kako je prišlo do nesreče pa so povedali karabinjerji s postaje Kolonja, ki so prvi prišli na mesto nesreče. Percos je hotel prečkati Ul. Fabio Severo, in sicer na ovinku, ki je pred poslopjem univerze. Pri tem ga je zadel neki tovornjak iz Gorice, ki ga je vozil 29-letni Paolo Tomadin iz Krmina. I0EL DEAN McCREHTOHU 19' t.' I predvaja d*neS „(1 z začetkom Universal film: fi/BT NEUM4NN j£CHNfCOlOQ_ CHILl MS LEON AMES BOB STEELE OD VČERAJ DO D l ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. aprila 1961 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 15 oseD. RODILI SO SE: Fabrizlo Ferrara, patrizia Loi, Alessandro Manganaro, Luisa Marcon. Paola Soliman, Dario Abrami, Ros-sana Cecchini. UMRLI SO: 86-letna Consola Camajoli vd. Iesurum, 78-letna Berta Mauroner vd. Lauro; 76-letna Giuseppina Filipčič vd. Vecchiet, 79-letna Lucia Ruzzier vd. Fragiacomo. 88-letna Luigia iBrainovich, 80-letna Anna Ribo-tli vd Kroll, 65-letni Teodor I-lic, 72-'etna Maria Busetti por. Muzio, 67-letni Domenico Volon-terio, 67-letna Anna Svokli por. panzini, 55-letni Umberto Maz-zoll, 73-letni Giovanni Goruppi, S5-letna Ida Cotnich por. Darinl, 69-letna Angela Mtchelin por. Marchesan, 58-letni Antonio Ru-fiesa. Valute Trst : I dolar 623.25 švicarski frank 144.10 funt SterMng i1744.50 francoski frank 126.40 ! marka j 156.95 j šiling 1 23.84 da n ar —.70 I marengo 14750 — | zla,to 1 705,- NA TRGU NA „ J (V prvem sz" dr1 nižje cene višje, v 3 pomaranče •' >( limone jabolka I- • ' t, jabolka !*• *, , hruške 1 hruške H- ' lijn' beluši (šparže". pesa artičoke brokoli ***,,• cvetača • ' ' .• cikorija čebula koromač ■ • 1 >,. razna solata • . , prva solata • • _, krompir nov kromP1* ' _, grah • ■ ■ ' r ,. zeleni radi.c ‘ _ , zeleni radie »* ,, zelena špinača • • ' pi Večina blag® s(3, ,i„h ceh’ »Žsf ,9* jfji jlK> V 8 jf j im j «> t ti ti «0 ti m )O0 f»# j50 J0 i A & i * 5^*] DNEVNIK 19. aprila 1961 Obračuni zahodnega sveta o vsemirskem poletu Vhodna Evropa izločena ijtekme med velikanoma britanski konservativci očitajo starim meščanskim krogom mrtvilo «klofuta» Ameriki - Posledice angleškega strahu pred stroški Umetnik z lutko LONDON it 1 dnevi I’ !; aPr*la. — Prti v v c*ovekovem po- ,!d®U Č'• so minili v Bn . * ki it ^VenlhT pidkazovanju 1(8 voiant oseždov s stali- !< to doeaLftrategide kot se ^em na primer po Nelitu DJetskem umetnem ikl in' rt retežna večina ti-'ak 7»), j ansko Vi *'i/v „lne Ev™P <#ienia naaVlrU velikega nav vJ*tskito ? zgodovinskim h.: ‘ v.» Je manj značilno ves resni se je t* Prikrito e!'°?'-Mnogi so Q^Ul| SOfflacalv ~ Rjavki' 1 Gaullovn glasali celo z o!°i»vki ug°tovitvijo v Seevu premieru Nikiti pdskj k’n, -predstavlia SO- ;f#sko 2m.micni podvig de-Ssi za k8° za vso Evropo. ?jCePitev c?.„e.k tren“tek je Prinn 'eru sveta na bloke v i 1V!emiriSe0Vi!,tskega Poleta ^odstopi1« -------------- Ujemanju u j . Vstopila mesto ? je «1li!manju Procesa, ik°!t°Pnien pripelial na \ pnic° prave astronav- ti 12n>ere .;>« na „„ v, razcepljenem 'i °statin?arle ne morei° c p°staViia m’ kamor Jih ?vet Ve" - znanost- Zahod- n^nov0^^ takoj lotil o-h1 deistu skleP°v v zve-,*za ». da Sovjetska kkasičninv° • Predniači deieia^.. lmi mdustrijski- C!S v nij ! .1« n„?okoSdje. Pozivajoč ■ Nn “em od ključ- ,?c^ sodobne teh: znano- k k k i^negaPe v Moskvi/ del Kbša8* sveta napoveduje med-odnosih. j “nnih razmer Političnih tarnati,, odnosih žiV' k* r^rani€m Proble-t( l ' ti uVad®j° Vzhod in fcHu aye ** Pripisujejo lli k°v v v.Pra,Y vPlivu «do- 0t*3e Ugot -Stvu>’' Iziave i i6lt iz it0Vltve. da more shn °ekakšr. zrr^r^ne ladje vr-i..toiitvij0 lnaPekc:ijo nad « n rimriu 7Uu8e strani, v i t?°stavliai ak°da, ti ljud- « K?ri,neru _ da".'- tudi v zvezo zijajo se C!* V Ženevi vsa • 61 a in pri va ni več p trdi,^ec, ustavli ^osk- Nl r^na <« ars h, Vanje b Poizkusov. Za- na °v°ra Soviet" kjl v Lan 2ak°dno popu-V! dva°S“' kk ie trajalo "Vn mači u ’ se prav Rile k°t posledica V"' Pr^Vjetske samoto ^’kita Hler.. Sovjetske ^ h.-116*1! k. .Usuev, izjav-‘diltj^Pski v°1gl> ki so bli-b *avzeti *’ bi mogel «r! tem 0streiši kurz-S>iejPa se namenoma ?Wi,Halogi V, .Poštev tudi hO^ev 'v , so Podlaga JU 1 i>i n ^enovi, med k#lhPostev "av gotovo pri-% , držav ud' odnos Zdru- m aKpbi ki F:deIa Ca- dneh Prišel Je prav v se pose- '5' 2pvf tiidir"t°' » do tm abodnimi si-ha?enje d^a- ? uie‘*boi- u°sa- -d-S >ae^0ld otip'j Sij« da dv 2ene do Konga, ali iv raz-v Ženevi od- \ Politih novokolonia- .X>ngpa zahodnega n’aia 0st» |V o *U(Ji minulih dni i^C^tska "eč?m dru' dn0 ; Prednost si-fC in Javnost v bolj S V ,taz,ner rez°bzirno a-f vJei anaIiPrl njih do-J* alton Z* Pr*de želja iStii°da nul>mskk enotno-Ihl dacbn11,0 v sPor z itkih^Znih a nega pono-Siinih izrazito indu- V k «4 rek^> Mac Ni.‘ ^i . 4|. je L 1 lz vse- S k 3ih je lS0 pred' itiNiti^mosa z osva-t'0-druiKPndobila' S , de " strate|uenega kot V ZdtSue. mo6 akega znača- “ženinu 2at0 Za-*'litit,di>eVtPei S1*ami in v ke j. di v na zadrema- SV jiblriJr;' “dnosi za. i* tSdSč n°beno tako za' .f1 dQvcUnje 0 enostran- ^ U,aa?° za se- ■(X ^aSn eh je odvi- . i*ti A«t0 i a Popušča- na- te-.ted., Pr. i, kalt uspeh. skega gospodarstva tako tesno kot to želijo in zahtevajo Američani, Francozi in Zahodni Nemci? Ali bo na pr. Kennedy spomladi zagotovil de Gaullovo sodelovanje na vseh področjih zahodnega načrtovanja s tem da bo na kakem političnem ali strateškem področju nekoliko popustil? De Gaullove besede o sovjetskem uspehu kot o zmagi vse Evrope so v anglosaksonskih deželah ocenili kot zelo slab znak. Nekateri so to de Gaullovo «navdušenje» ocenili tudi kot klofuto Francije Ameriki. Vtem ko se končna ocena skupne zahodne dejavnosti na širokem področju naporov za svetovni prestiž prepušča spomladanski rundi medža-vezniških posvetovanj, Evropejci in še posebej Angleži, kot najstarejša industrijska sila na svetu, težko prenašajo udarec, ki je prizadel njihov stari ponos in ne morejo mirno požreti žalostnega spoznanja, da Stari svet, ki razpolaga z velikanskimi sredstvi, s staro tradicijo, moderno tehniko in tudi strokovnjaki, da ta svet brez vsakega upa zaostaja za dvema supersilama v naporih, ki bodo imeli glavno besedo v nadaljnjem razvoju sveta. Ali se more to zaostajanje Starega sveta pojasniti z relativno šibkostjo, morda celo siromaštvom v primerjavi z ostalima dvema su-perkolosoma? Politična skupina mladih britanskih konservativcev je verjetno mnenja, da temu ni tako, pač pa da družbena in politična neaktivnost starejše meščanske generacije ovira popolnejše angažiranje vseh nacionalnih sil, ki bi s skupnimi napori mogle dati veliko več kot so v tej povojni dobi dale. Vodja te skupine mladih britanskih konservativcev je v nekem svojem članku, ki so ga vsi zahodni krogi z zanimanjem zabeležili in ki Mac Millanu prav gotovo ne ~bo pogodu, zahteval, tiaj bi se Velika Britanija čimprej prepojila s «Kennedyjevim duhom» in strnila vsa svoja sredstva za ono, kar je bistveno. Drobljenje materialnih sil in energije je po njegovem privedlo do tega, da je Zahodna Evropa na pr. izgubila zaupanje v načrt britanske rakete aplava puščica« in da, deloma, tudi zaradi tega ni prišlo do britansko-francosko-nemškega sporazuma o raziskovanju vesolja. Velika Britanija se je iz paničnega strahu pred velikimi stroški bila umaknila tudi iz načrta za britansko-ka-nadski satelit, kar je imelo za posledico, da se je Kanada oprla na Združene države in da bo po vsej verjetnosti Kanada pred Veliko Britanijo in ostalo Evropo tretja sila na svetu, ki bo poslala človeka v vesolje... J. G. Nekaj besed o novi slovenski dramatiki «Afera» Primoža Kozaka nova kvalitetna drama Etika vojaškega vodstva in etika revolucije - Dogajanje se vrši v Italiji po zlomu fašizma 1943 Sergej Ohrazcov, ravnatelj Sovjetskega državnega lutkovnega gledališča 'iz Moskve, ki te dni gostuje v Italiji. Gledališče je Obrazcov ustanovil že leta 1931 in slovi po vsem svetu Pred nekaj leti je zbudila pozornost spremljevalca domače literature zbirka novel mladega pisatelja Vladimira Kavčiča «Cez sotesko ne prideš». Novele so iz dobe narodnoosvobodilne borbe in revolucije, a pisane so popolnoma drugače kot vse dotedanje. Pozneje je isti avtor izdal še dva romana s sorodno tematiko, nov roman pa izhaja sedaj v «Naši sodobnostih. Lani pa je zbudila pozornost ne samo slovenske, temveč celotne jugoslovanske javnosti, drama «Antigona» prav tako mladega avtorja Dominika Smoleta. Predstavo sem gledal v Križankah v okviru «Gledališča 57», letos pa jo je uprizorila tudi ljubljanska Drama. Tema je povzeta po prastari Sofokle-jevi «Antigoni», tudi nastopajoče osebe nosijo ista imena, a delo vendarle učinkuje tako, ukakor d'a bi se godilo danes». Problem konflikta med dolžnostjo voditelja države in med etičnim imperativom posameznika je zastavljen jasno, a tisto, kar prevzame gledalca, je občutek pristnosti in doživetosti teksta. Osebe, ki nastopajo, so istočasno živi, vsekakor možni ljudje, in vendar so nosilci prastarih, morda kar večnih človeških principov. Isti občutek pristnosti, avtentičnosti dialoga sem imel tudi ob gledanju Kozakove vAferevt. Tu so nastopajoče osebe še bolj nosilci principov kakor v nAntigonih, vendar čutiš za motorjem, ki poganja njihova v konflikt stopajoča načela, živi človeški utrip, pristno doživetje. Vsi trije imenovani avtorji, Kavčič, Smole in Kozak, so približno istih let, nekaj pod trideset; ob osvoboditvi so imeli torej komaj petnajst IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,,,,,!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!,!!!!!,III,,,11,1,1,,,!!,,,l|||,|||n||||||||||||||||||||||||||||||1||||I|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I|)|||||||||||||)|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| «Demografska eksplozija», ki ni več le strašilo Od zadnjega štetja pred 10 leti v Indiji 80 milijonov več ljudi Prejšnje povečanje je znašalo 14, sedanje pa 21 odst. - 8 milijonov ljudi «izven okvira» - Napori, ki ne zaležejo - Posledice preteklosti NOVI DELHI, aprila, — Veliko se piše in govori o grozeči «eksploziji človeštva«, ki da ogroža normalen razvoj našega malega planeta. Ce je res, da je na svetu še veliko ledin, ki bi mogle dati premalo hranjenemu ljudstvu dovolj kruha, je tudi res, da sta na svetu dve deželi, ki to «eksploziio» dejansko nakazujeta. Za Kitajsko je malone vsakomur znano, da se njeno prebivalstvo izredno naglo množi, vendar je tudi res, da današnjih 650 milijonov Kitajcev bolje živi, kot so živeli Kitajci pred nekaj desetletji, ko jih je bilo 500 milijonov. Toda velika Indija žalostno preseneča tudi same indijske državnike, ker so podatki zadnjega štetja prinesli na dan številke, ki dado misliti. Pri tem štetju so namreč našteli milijonov IIIIIIIIIIIIMIIIIMHMIIIMIIIIIHIIIIIIIIII, 1,11, ,,, ItmimiltMIIII,MIH,HMIIIIIIMIIHIIIIIIIIIMiMMIHIliUlliUillHI,,!,,„M,t HUMIH NA FILMSKEM TRAKU E.T aylor in B.Lancaster Oskar» za najboljšo igro ljudi, kar je za 79 milijonov več kot pred desetimi leti, to se pravi, da se prebivajstvo Indije kljub razmeroma zelo kratki življenjski dobi, — najnižji na svetu — in veliki umrljivosti izredno naglo množi in se je torej število njenega prebivalstva v samih zadnjih desetih letih povečalo kar za 21.5 odstotka. Ta odstotgk je še poraz-r.ejši ali vsaj še bolj zaskrbljujoč, če računamo, da se je v prejšnjih des.etih letih in sicer od 1941. do 1951. leta število prebivalstva Indije povečalo za 13.35 odst., da- nit. tako zaskrbljujoče, ce bi Indija imela močneje razvito gospodarstvo. Stoletja tuje o-Kupaeije pa so pustila deželo v skrajni zaostalosti m vsi napori dosedanjih dveh petletnih načrtov so kaj malo zalegli zaradi dejstva, da se industrijska m poljedelska zmogljivost dežele ne razvija tako naglo, kot se množi prebivalstvo. Tretji petletni načrt. ki se je začel s 1. apri- lom .letos, se je začel z o-giomnim številom 7 milijo- nov brezposelnih, ki bi jih moral skrčiti na pol. Ker pa je bil izdelan tudi v svojem nes pa za 21,5 odstotka. Po maksimalnem okviru po niž-računih, ki so jih v indijski jih podatkih in ne po podat- « Elisabeth Taylor SANT1A MONICA, 18. — Tradicionalno filmsko nagrado aOskar« 19dl za najboljša igralca v glavnih vlogah sta sinoči prejela Elisabeth Taylor za film «Butterfield 8» (Venera v norki) in Burt Lancaster za film eElmer Gantrgn. Svečani ceremoniji v Santa Monici je prisostvovalo okrog 2500 oseb. Elisabeth Taglor je sama prevzela dragoceno nagrado — prvo v njeni karieri — iz rok igralca Yula Brinnera. Videti je bila še zelo šibka po nedavno prestani težki bolezni in zaradi tega tudi ni imela običajne tiskovne konference takoj po proglasitvi sklepov žirije. Nagrado «Oskar» za najboljšega igralca v stranski vlogi je dobil angleški igralec Peter Ustinov za film «Spartacus». Izročila sta mu jo Tonu Curtis in Janet Leigh. Isto nagrado za najboljšo igralko v stranski vlogi pa je prejela Shirleg Jones ‘za svojo vlogo v filmu aJudežev sin». Posebni nagradi «Oskar» sta bili podeljeni Stanu Laurelu za njegovo pionirsko delo na področju komičnega filma (njegov stalni partner Oskar Hardy je ie umrl) in Garyju\ Cooperju za njegovo realizacijo tipičnega Amerikanca kakršen je po njegovi zaslugi poznan po vsem svetu. Laurel in Cooper se svečanosti nista udeležila. Namesto Laurela je nagrado prevzel Danny Kaye, ki je spof-očil, da se priletni igralec ne počuti dobro, namesto Cooperja pa je nagrado prevzel James Steivart. Posebno nagrado «Oskar» je prejela še Hagleg Mills, hčerka znanega angleškega igralca Johna Millsa za njeno interpretacijo v filmu «Pol. Ipannas. »Oskar« za najboljši vsebinski dokumentarni film je prejel Walt Disney za film «The Horse with the Flping Tai 1». «Oskar» za najboljo režijo je prejel Billg Wilder za film «Stanovanje», «Oskar» za najboljši inozemski film pa je bil podeljen švedskemu filmu «Studenec devic«. Film «Stanovanje» Billg ja Wilder ja je prejel največ «Oskarjev» in sicer pet: (za najboljši film, za najboljšo režijo, za najboljšo originalno sceno, za najboljšo scenografijo v črno-belem in za najboljšo montažo.) Sledita filma «Spartacus» s štirimi »Oskar« (za najboljšo scenografijo v barvah, za najboljše kostume, za najboljšega igralca v stranski vlogi in za najboljšo fotografijo v barvah) in «Judežev sin» s tremi »Oskar« (za najboljšega glavnega igralca, za najboljšo neoriginalno sceno, za najboljšo igralko v stranski vlogi.) Ostali glavni «Oskarji» so bili razdeljeni takole; Za najboljšo pesem: «Nikoli v nedeljo# iz istoimenskega filma: Za najboljšo sceno,- Billy Vfilder in I. A. L. Diamond za »Stanovanje«; Za najboljši kratkometražni dokumen-tar: «Ježefa» Jamesa Hilla Prodsa (Velika Britanija): Za najboljše posebne učinke: «Vojna svetov« po romanu H. G. Wellsa; Za najboljšo neoriginalno sceno: Richard Brooks za film «Judežev sin«. Poleg navedenih je bilo podeljenih še več «Oskarjev« tehničnega značaja planski komisiji vzeli v poštev pri izdelovanju sedanjega, tretjega, petletnega načrta, so računali, da bo letošnje štetje dalo 410 milijonov prebivalcev, «širši okvir« je upošteval skrajno možnost 430 milijonov ljudi, šteje pa je dalo 438 milijonov, torej kar 8 milijonov več od največjega predvidenega števila Morda bi koga v Pekingu na Kitajskem to naglo naia-ščanje prebivalstva razveselilo, toda ta ((plodnost« indijskih mater Nehruja in ostale indijske državnike upravičeno zaskrbljuje, kajti konkretni računi govore, da bo Indija že v bližnji bodočnosti, že čez samih 20 let, štela 650 milijonov prebivalcev, vprav toliko, kot jih šteje sedaj LR Kitajska. In to je problem, ki nikogar ne more veseliti. Gre namreč za problem, kako temu oceanu ljudi zagotoviti ne le neko . udobje, pač pa goli obstanek, t. j. kos kruha in nejskromnejšo streho nad glavo. Zavedati se namreč moramo, da so v Indiji velikanska področja, ki so še povsem neizkoriščena, malone še džungla, ki jo bo le težko vključiti v indijsko gospodarstvo, dočim so bolj civilizirana področja, področja z obdelanimi površinami, preveč na gosto naseljena, in da je tu še vrsta mest, ki so prava mravljišča. Na podeželju Indije živi 360 milijonov, v mestih pa 78 milijonov. Nekaj primerov: Kalkuta šteje 5 milijonov in pol jirebival-cev, Bombay 4,150.000. Novi Delhi 2,340.000, Madras 1 milijon 730.000, Hayderabad 1 milijon 250.000 prebivalcev itd. itd. Ce vzamemo v po- štev gostoto prebivalstva po površini vse dežele, vidimo da je leta 1951 prišlo na kvadratno miljo 316 oseb, danes pa že 384 oseb. Kako gosto naseljena so šele mesta, nam pove podatek, da stari del indijske prestolnice, Novega Delhija, nosi svetovni rekord v naseljenosti, saj pride tu 134.000 prebivalcev na kvadratno miljo. Vse to morda bi ne bilo kih, kakršne je dalo novo štetje, je povsem verjetno, da ob koncu petletnega načrta ne bo brezposelnih «ie» 7 milijonov, pač pa že 13 milijonov. Se več. Indijske državnike zaskrbljuje tudi dejstvo, da se je v prejšnjih desetih letih — 1941 : 1951 — število prebivalstva pomnožilo za 13,5 odstotka, sedaj pa za 21,5 odstotka. Potemtakem se povsem logično more sklepati, najti rešitev v zmanjšanju rodnosti. Številne ekipe bolničark in zdravic, ki že nekaj let potujejo iz kraja v kraj po širni Indiji in razlagajo ženskam kako izkoristiti razna kontracepcijska sredstva, ne morejo vsemu kaj. Kaže celo, da je učinek teh naporov obraten. Te zdravstvene eki pe učijo indijske ženske higiene in ta je pripomogla k temu, da se število smrti novorojenčkov manjša Ta ugotovitev je vsekakor pozitivu* toda število prebivalstva nevarno narašča in indijski krogi pravijo, da je učinek te plemenite iniciative obraten Določeni krogi so ((odkrili# še drugo protislovje. Odkai sc je z načrtnim gospodarjenjem življenje v Indiji nekoliko popravilo, je prircdni prirastek še večji. Vsi ti zapleteni problemi imajo SVOJO težo v gospodarskih težavah dežele. V desetih letih, odkar se je Indija lotila naprednejšega gospodarstva, je njena industrijska proizvodnja napravila velik napredek in se povečala za 40 odstotkov. To bi na prvi po- da bi se odstotek povečanega gled dalo veliko upanja. To- prebivalstva v prihodnjih de setih letih mogel povzpeti r.a 30. In kje naj bi se našlo zdravilo proti temu tako zapletenemu problemu, ki postavlja na glavo vsa načrtovanja? Nemogoče si je zamisliti, da bi se Indija z lastnimi sredstvi mogla postaviti na noge in problem rešiti. Z druge strani pa je v sedanjih razmerah dobesedno nemogoče da nacionalni dohodek v minulem, t. j. drugem, petletnem planu je «uradno» na-raščal s 3,5 odst. na leto. To je že uspeh, toda če ta upoštevanja vredni odstotek razdelimo tudi na onih 6 milijonov ljudi, ki niso bili vzeti v poštev niti v najširšem okviru načrta, vidimo, da je odstotek nizek, mnogo prenizek, S. N. (et alt še ne. Neki grški zgodovinar je zapisal, da o nekem bojnem pohodu vedo najmanj povedati tisti, ki so se ga sami udeležili. To trditev je potrebno vzeti kajpada z določenim pridržkom. Dnevniki, zapiski, spomini udeležencev so bili od nekdaj dragoceno gradivo. Prav tako so dragoceni neposredni izlivi doživetij, pesmi, črtice, morda novele. Tisto, kar je v trditvi grškega zgodovinarja točno, je fakt, da je udeleženec nekega bojnega pohoda (ali česar koli sorodnega) vse preveč vezan na ozki tir tistega, kar je sam videl, da — z drugimi besedami — od samih dreves ne vidi gozda. In še nekaj je za pisatelja, za umetniškega oblikovalca važno: razlikovati mora u- metniško doživetje od neposrednega in konkretnega doživetja, ki mora biti prvemu kvečjemu vzmet, podlaga in gradivo. Da se to slednje pretopi v čisto umetniško doživetje, pa je skoraj vselej potreben daljši, velikokrat prav dolg razmak. S tega gledišča bi bilo prav zanimivo premotriti naše povojno leposlovno ustvarjanje. Kdor je dočakal konec prve svetovne vojne kot deček, ki se je ni udeležil, se bo spominjal, s kolikšnim hrepenenjem smo taki poslušali pripovedovanje starejših, ki so se vrnili s fronte. In naj so bila njihova doživetja še ta-go grozna, se je v mladeniču, ki še ni bil vpoklican, vzbudila nekakšna zavist ati ljubosumnost, da je bil za nekaj prikrajšan. Tako hrepenenje, pa tudi ljubosumnost na tiste, ki so aktivno doživljali velike dogodke, pa utegne biti pri nadarjenem pisatelju ali dramatiku vsekakor močna vzmet za umetniško oblikovanje. Podlaga je vsekakor talent. In talent je treba priznati vsem trem. ki jih v tem članku omenjam. Kozakova «A]era« me rahlo spominja na učinkovito dramo iz prve svetovne vojne «Konec poti« Angleža R. C. Shenffa. Tudi tam pride tik pred naskokom do načelnega etičnega razračuna vanju med vodilnimi oficirji. Tudi . tam pride do živčnega zloma in celo do izmaknitve nekega pisma. Vendar je Kozakova problematika veliko težja in bolj zapletena. Pri Sheriffu gre zgolj za vojake in bolj ah manj za osebne etične konflikte. Pri Kozaku nastopi poleg etike vojaškega vodstva še posebna etika revolucije. Vojska ni šala in revolucija ni šala; kjer pa sta povezani obe, so konflikti in odgovornosti zanje še podvojeni. Primož Kozak je postavil dogajanje svoje drame v severno Italijo med partizane, ki bi bili prav tako lahko slovenski ali italijanski. V drami gre predvsem za načela, ki se morajo pokoravati kruti zakonitosti vojne m revolucije. Dogajanje se vrši po zlomu fašizma leta 1943 in tik pred napadom Nemcev in Salojeve milice na partizane. Vodstvo neke o-samljene brigade je zašlo v medsebojne konflikte. Udeleženci so poklicani v štab Burt Lancaster .............................................................................................................................. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ob vsej svoji diplomatski sposobnosti se boste težko izmazali iz sal v nemščini, ker za sedaj še ne obvlada zadostno slovenščine, a da bo drugič, upa, predaval že v našem jeziku, ki ga prav dobro razume, kot je pokazala poznejša disku> sija. V diskusiji se je prvi oglasil slavist prof. Stefan Barbarič, ki je dejal, da v>e\ja pri nas barok predvsevi kot stilna oznaka, sicer pu imenujemo to dobo protireio v-macijsko, ali z drugega aspekta, jezuitizem, in to svojo tezo tudi kompetentno podprl. Dr. Anggal je v odgovoru dejal, da bi terjal ta ugovor celo novo predavanje in da se je o tem veliko diskutiralo na kongresu v Budimpešti. Kajti dobi niso dali izraz in pečat samo jezuiti ju voditelji protireformacij, mar. več številni laiki, na Erdelj-skem na pr. tudi grško-kato-liski Rumuni, celo arianci (ki so pridigali nauk zoper trojnost božjo), pravoslavci itd. Za prof. Barbaričem se je k diskusiji oglasil mladi u-metnostni zgodovinar dr. Nace Sumi, ki je sicer priznal, da se pri nas označuje obravnavana doba predvsem kot doba protireformacije in jezuitizma, da pa je vendar le skupna oznaka barok za celotno obdobje «• intstna. Kot poslednji je izjavil svoje kompetentne pripombe ne-itor naših ur^etnostnih zgodovinarjev akademik Frr/nce Siele. V glai nem se str'vja z izvajanji pieot-vatelja, ca je širše jb uvnnranje baroka umestno, *r navedel svoje za-nimivo noim odkritje iz le. dobe v ijvbliuKikem mestnem arhivu, neki spis v latinščini, v ka:i rem nastopa*a neki jezuit »n neki laik iv zagovarjata v učenem dialogu vsak svoje stališče. (Prof. Stele bo v kratkem objavil v daljši razvravi tudi to zanimivo odkritje). Ob koncu je predavatelj dr. Angyal Endre stavil spodbuden predlog, da bi se v doglednem času tudi v Jugoslaviji pripravil kongres raz• iskovalcev baroka, kakršen je bil lani v Budimpešti, in da bi se tudi sam takega kon» preša zelo rad aktivno ude• lezil. Anggol ostane v JU’ goslaviji mesec dni, da bi poglobil svoje poznavanje in goslovanskega baroka. VL*. B. Po devetih dneh odločne borbe ] Goriški kavarnarji zahtevajo Delavci v Podgori in Ronkah uvedbo tedenskega prostega dne nadaljujejo zasedbo tovarn Delegacija notranje komisije podgorske tovarne pri goričkem županu ■ Solidarnostno zborovanje tržiskih ladjedelskih delavcev * Visoka morala v zasedenih tovarnah Medtem ko delavke in delavci podgorske tekstilne tovarne in oddelka za umetna vlakna danes že deveti dan stavkajo in trdno držijo tovarno, ki so jo zasedli prejšnji torek, v svojih rokah, se voditelji sindikalnih organizacij ogrevajo za ponovno splošno protestno stavko, ki naj bi zajela celotno pokrajino, če se spor v tekstilni tovarni še danes zadovoljivo ne reši. Na poziv, ki ga je notranja komisija izdala na prebivalstvo goriške pokrajine, se vedno bolj širi akcija za zbiranje živeža in denarja v prid stavkajočim. Pogostoma pripeljejo v tovarno živež s tovorniki, da so shrambe menze vedno dovolj založene. Ker je v tovarni zaposlenih okoli 3500 delavk in delavcev, od katerih jih je dobršen del v izmenah v tovarni, je potrebno precej živeža, če se hoče ta množica ljudi prehraniti. Včeraj je delegacija notranje komisije odšla h goriške-mu županu dr. Bernardisu m predsedniku pokrajine, katerima je prikazala svoje stališče do poziva, ki ga je podpisal tudi prefekt, v katerem se zahteva preklic stavke in zasedbe tovarne, ki predstavlja pogoj za pričetek pogajanj mee Togniello in delavci. Tovarniški kaplan je včeraj razdelil letak, v katerem poudarja, da so povsem izmišljene govorice o nemoralnih dejanjih, ki naj bi se počenjala v tovarni. S tem se izpodbijajo govorice, ki so imele za namen prikazati junaško borbo delavstva tega obrata v napačni luči. # # # Danes poteka že osmi dan, odkar so tekstilne delavke iz Ronk zasedle tovarno. Morala je zelo visoka in ne bodo zapustila svojih prostorov dokler ne bo podpisan sprejemljiv sporazum. V pričakovanju, da bo borba trajala dolgo, so si uredile življenje tako, da bi se počutile kot doma. V nedeljo so •iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiii* OD VČERAJ DO DANES C KINO J v GORICI CORSO. 17.15: «Rdeči krog«, K. Schaebis in R. Ewer. Nemški film. VERDI. 17.15: «Ljubimo se«, M. Monroe in Y. Montand. Cinemascope v barvah. ViTTORlA. 17.30: «V Parizu na počitnicah«, A. Lualdi in P. Lemoire, Italijansko - francoski film. CENTRALE. 16.30: «Macumba džungla v plamenih«, V. Ori-co in R. Freytag. Nemško-ameriški film. MODERNO. 17.00: »Izzivanje desperadosov«. «»—— DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Cri-stofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20 stopinj nad ničlo ob 13.40 in najnižjo 11 stopinj nad ničlo ob 5 uri. Vlage smo imeli 85 odstotkov. Dežja je padlo 52 mm. imele mašo, zvečer kino, nato so tudi nekoliko zaplesale. Opolnoči pa so jih delavke, ki skrbijo za red, poslale spat, fante na eno stran, dekleta pa na drugo. Včeraj so v tovarni namestili televizor. Tudi stiki s podgorsko tovarno so prisrčni. V nedeljo so prišli v goste goriški delavci, danes pa so jim ronški vrnili obisk. Vsi ljudje iz okolice gledajo s simpatijo to njihovo borbo in prinašajo mnogo daril, in sicer hrano, cigarete in druge potrebščine. Od 400 zaposlenih jih je v tovarni samo 250. Zato vsa darila, ki so odveč, pošljejo podgorski tovarni. Ko smo jih vprašali, če so gotove zmage, so nam samozavestno odvrnile, da je to vprašanje odveč. Delavci ladjedelnice so priredili zborovanje v znak solidarnosti, na katerem je govori 1 tov. Bergomas. Prisotna je bila tudi delegacija delavk ronske tovarne. Omenil je, da morajo vsi delavci podpreti to borbo in pomagati na vse mogoče načine. Razložil jim je upravičene zahteve delavk. Pismo s številnimi podpisi so v tem smislu poslali direktorju njihovega glasila V zadnji številki lisfta «11 Giornale dei Pubblici Eserci-zi», ki nosi datum 12. aprila, je objavljena fotografija pisma lastnikov javnih lokalov v Gorici, ki so ga naslovili na direktorja omenjenega lista. Besedilo tega pisma se glasi: «Dragi direktor, smo lastniki najvažnejših kavarn v glavnem mestu goriške pokrajinp in pozdravljamo pobudo tednika, da bi imeli vsi javni lokali en dan v tednu zaprto. Z velikim zanimanjem spremljamo akcijo za dosego tedenskega počitka.« Pismo so podpisali lastniki kavarn Teatro, Verdi, Bratuš. Garibaldi, De Rocco, De Ni-colo, Adriatico, Posta in Tri-corno. Ze lansko leto so lastniki številnih javnih lokalov v Go- ki morajo delati v nemogočih pogojih za sramotno nizko ' rici uvedli tedenski počitek plačo. Nato se je med delavci I ki pride zelo prav tako last-začela nabiralna akcija. | nikom samim, kakor tudi oseb- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiii Občni zbor človekoljubne ustanove Podporno društvo podpira reveže in šolsko mladino Društvo ima nad 300 članov in je razpredeno tudi na podeželju Preteklo nedeljo dopoldne je bil v prostorih Ljudske čitalnice v Gorici redni letni občni zbor Podpornega društva za Goriško. Po pozdravni besedi predsednice gospe Bogatajeve je tajnik Miro Skerk prečital zapisnik lanskega občnega zbora, nato pa je predsednica podala poročilo o delovanju društva v lanskem letu. To delovanje je bilo zadovoljivo. Število članov je ostalo nespremenjeno. Lani se je vpisalo v društvo 12 novih članov, devet pa jih je bilo izbrisanih, od tega pet, ker so umrli. Umrli člani, ki so se jih spomnili zborovalci z enominutnim molkom, so: Nande Rolih, Ferdinanda Ferjančič, Miro Pelicon, Alojz Orel in Emil Komel. Prav tako so zborovalci počastili spomin pred kratkim umrle soproge društvenega tajnika, gospe Julijane Skerk. V počastitev njenega spomina je bilo sklenjeno, da bo društvo dalo 5000 lir za Dijaško Matico, kar so vsi prisotni soglasno odobrili. Društvo ima nekaj nad 300 članov, od tega precej tudi po bližnjih vaseh. Iz predsedniškega poročila je bilo razvidno, da je delovanje društva koristno in človekoljubno. V mestu je nekaj starih ljudi, ki živijo v veliki revščini.. Tem društvo podeljuje na vsaki odborovi seji po nekaj tisoč lir podpore. Se v večji meri pa podpira društvo z nabranimi prispevki našo šolsko mladino in slovensko sirotišče. To so dejstva, ki jasno kažejo koristno delovanje društva, ki s skromnimi sredstvi, katere zbere v obliki članarine ali prostovoljnih prispevkov, pomaga tam, kjer je njegova pomoč najbolj potrebna. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je društvo lani izdalo celo več podpor, kot pa je imelo prejemkov. Vendar pa ima še nekaj denarja v blagajni, ker je bil precejšnji rezervni sklad od prejšnjega leta. Predsednik nadzornega odbora, g. Franc Simčič, je potrdil pravilnost računov in delovanje odbora, kateremu so zborovalci izrekli zahvalo za njegovo delo in mu dali raz-rešnico. Soglasno je bilo nato sklenjeno, da se potrdi dosedanji odbor še za tekoče leto, v katerem ostaneta gospa Bogatajeva predsednica, Miro Skerk pa tajnik. Edina sprememba je, da je postala prva podpredsednica dr. Tanja Mer-molja. Pri debati so se zborovalci še pogovorili o razdelitvi dela pri pobiranju članarine in prostovoljnih prispevkov, o čemer pa bo razpravljal tudi odbor na svoji prvi seji. «»------- SICA izgubi koncesijo 15. julija letos? Govori se, da bo družbi SJCA, koncesionarki FIAT za goriško pokrajino, zapadla koncesija 15. julija letos in da bosta nova koncesionarja verjetno trgovca Barnaba in Le-dri. Obenem se govori, da gori-ška pokrajina ne bo več teritorialna enota z enim koncesionarjem, kot je bilo doslej, ampak bodo dali posebno koncesijo tudi neki osebi v Tržiču. Gradež nameravajo priključiti Cervignanu, Gorici pa bi v zameno za izgubljeno področje v južnem delu pokrajine odstopili del videmske pokrajine do kraja Como di Rosaz-zo na cesti Krmin-Cedad. —— «»---- Avtobusni izlet na velesejem v Milan Zveza trgovcev in ENAL organizirata avtobusni izlet na 39. velesejem v Milanu. Odhod v soboto 22. aprila ob 13.30 s Korza Italia. Povratek v ponedeljek 24. aprila ob 5. uri zjutraj. V strošku, ki znaša 6.200 lir, je vključena vožnja, večerja in spanje 22. aprila zajtrk, vstop na velesejem in večerja 23. aprila. Prijavijo se lahko vsi trgovci z družinami, uslužbenci in vsakdo, ki bi rad obiskal velesejem. Vpisujejo na zvezi trgovcev in ENAL najkasneie do 18. ure v četrtek 20. aprila. «»----------------- Koncert orkestra ameriške vojske Uprava organizacije za socialno pomoč v Italiji in v svetu (UNICEF) in telovadno društvo Ginnastica organizirata v petek 28. aprila s pričetkom ob 21. uri v veliki dvorani telovadnega društva na Trgu Cesare Battisti koncert simfoničnega orkestra ameriške VII. armade. Orkester ima svoj sedež v Stuttgartu v Nemčiji in je na potovanju po raznih krajih Evrope. Prvi koncert v Italiji je imel v Veroni '2. aprila. Naslednje dni je gostoval v vseh večjih krajih v Venetu. V njem igra 60 orkestrašev, samih ameriških vojakov, ki so nastanjeni v Nemčiji. Številni pripadajo znanim orkestrom in. so zaključili študij na konservatorijih in univerzah. Od nastanka dalje pred devetimi leti je orkester nastopal na 700 koncertih, ki jih je poslušalo okoli COO.OOO oseb. V Gorici bodo izvajali skladbe Mozarta, Schuberta, Respi-ghija in Gershwina (Porgy and Bess). Z vespo v cipreso Včeraj zjutraj se je pripetila pri Rupi prometna nesreča, pri kateri se je ponesrečil 18-letni Guido Massi iz Ul. Tonale 11 v Veroni. Mladenič se je z vespo peljal po državni cesti štev. 55. Pri Rupi je zaradi doslej še neznanih vzrokov zapeljal s ceste in se zaletel v cipreso ob cesti. Poškodovanemu mladeniču so nudili prvo pomoč orožniki iz Gabrij, ki so poskrbeli za njegov prevoz v goriško civilno bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili poškodbe na glavi, zaradi katerih se bo moral zdraviti sedem dni. ju, ki je zaposleno v kavami. Ker so zapirali lokale samo nekateri lastniki, vlada med lastniki kavarn in barov, ki so dobesedno sužnji svojega dela, za akcijo veliko zanimanje, kar dokazuje dejstvo, da se je pobude za tedenski počitek oklenilo več lastnikov, ki izražajo upanje, da bi se tedenski počitek uvedel v vseh krajih. Letni pregled volilnih seznamov Goriško županstvo sporoča, da ima v smislu zakona št. 1058, čl. 24, od 7. oktobra 1947 vsak volivec goriške občine pravico pregledati, če je vpisan v volilni seznam. Okrajna volilna komisija bo urejanje seznamov zaključila najkasneje do 30. aprila letos. «»------- SAFOG razpisuje za Ravnateljstvo goriške livarne SA1 GG je razpisalo poseben natečaj za štipendije za otroke svojih uslužbencev v šolskem letu 1961-1962. Podelili bodo 22 štipendij, in sicer 10 po 20.000 lir za dijake nižjih srednjih šol; 10 po 30.000 za dijake višjih srednjih šol in 2 po 60.000 lir za univerzitetne študente. Umrl je Karel Kodrič Včeraj popoldne je v bolnišnici v Ul. Diaz umrl v starosti 94 let naš rojak Karel Kodrič, ki je dolgo let živel v Standrežu. Bil je zaveden Slovenec in korenina, kakršnih je malo. Ko smo se ob njegovi 90-letnici zglasili pri njem in mu povedali našo željo, da bi nekaj zapisali za njegov jubilej, nam ni branil, zakaj ♦ časnikarjev, policajev in. rubežev, se ni mogoče braniti«, je dejal. Standrežci so ga imeli za svojega, toliko let je že prebival v tej vasi. Vsi so ga močno spoštovali, ker je bil velik poštenjak. Z njim smo Slovenci izgubili enega izmed najstarejših rojakov na Goriškem. Naj mu bo lahka domača zemlja. Sorodnikom izrekamo naše gioboko sožalje. Umrl nam je v 94. tast, ded in praded letu starosti naš dragi oče, KAREL KODRIČ državni upokojenec Žalostno vest sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Pogreb bo danes ob 16. uri ’z bolnišnice FBF v Ulici Diaz 5 na štandreško pokopališče. rodbinami Žalujoči sinovi: MIRKO, STANKO in MILAN z Trst, Piran, Prvačina ,19. aprila 1961. vzt s Včeraj v Londonu v prisotnosti 18 tisoč gledalg^ se je končal z zmago prvega po LONDON, 18. — Ameriški črnopolti 35 let stari svetovni prvak v lahki kategoriji Joey Brown je danes z zma- go po točkah nad izzivačem že desetič ohranil svojo krono. Brown je skoraj ves čas prevladoval posebno po slogu nad angleškim nasprotnikom Davejem Charnleyem. V glavnem srečanje ni po- —— — . polnoma zadovoljilo. Samo ko- del nasprotnika ga je začel e _ . ___ nhdAlnvati 7 redkimi In krat- Dvoboj za svetovni naslov v lahki kategoriji med Američanom in evropskim prvakom točkah - Brownu 31 milijonov lir, Charnejh1 P nec je bil dramatičen in raz-burljiv predvsem zaradi živahnosti Angleža, ki je bil po zaslugi svojih 25 let bolj svež kot Američan. Anglež je ho tel vedno napadati, toda Američan ga je z levico stalno zmedel in mu ni dovoljeval, da bi se mu preveč približal. In kadar je Brovvn uporabil svojo desnico je spravil Charn-leya resno v zadrego in nevarnost. Brovvn je prepustil iniciativo Angležu, ki je že v prvi rundi hotel presenetiti. Američana napad ni preplašil in medtem ko je z levico nadlegoval in predvsem motil nasprotnika, ga je udarjal z močno desnico, kar je v teku dvo boja še večkrat ponovil. Konec runde je bil oster in oba boksarja sta se kot v rokoborbi zvrnila na tla. Že v tem delu dvoboja je imel Charnley rano na desni obrvi, katero so mu morali ves čas celiti. Tudi v drugi rundi je bil Anglež živahen in je Američana močno zadel tako, da je Brovvn občutil bolečine. Toda zamorec je takoj odgovoril z desnico in s tem ponovno izenačil stanje. Posebno ob izhodov iz »clincha« je bil Američan hitrejši in je svojega nasprotnika zadej z več ali manj uspešnimi krošeji. Peta runda je bila za Brovv-na najboljša. Američan je pustil, da je Charnley začel napad, a je kaj kmalu odgovoril s svojo nevarno desnico, s katero je odprl rano na nosu borbenega in drznega Angleža. Črnopolti boksar se je znašel in potem ko je z levico zme- iiiiiiiiiiimiiiimimMiumiiimiiiiiiimiiimiiuMniHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiHiHiinmnmimm Atletska sezona v našem mestu obdelovati z redkimi in kratkimi, a močnimi udarci z desnico. V šesti rundi je Anglež ponovno razživel, toda njegovi udarci niso motili Američana niti v naslednji rundi, med katero je Brovvn uspešno odgovarjal z desnico po obrazu. V osmi rundi je Charnley začel obdelovati nasprotnika po telesu, toda Američan je vedno odlično izrabil trenutek nepazljivosti in je z levico držal v šahu hitrega evropskega prvaka Ta se je posebno izkazal v deveti rundi, ko je večkrat zadel nasprotnika, medtem ko mu je ta samo delno in prav nič nevarno odgovarjal. Deseta runda je potekala v štedenju sil in že se je jasno videlo, da sta oba boksarja precej utrujena. Nista več pazila na obrambo in sta skušala priti do točk s številnimi udarci in protiudarci. Nista bila niti tako gibna več in Američan je tudi v tem delu prevladoval, predvsem zaradi boljše tehnike, izkušenosti in različnosti udarcev. Zamenjava udarcev je bila v 13. rundi najbolj ostra in Brovvn je s težkočo zadržal kot pobesnelega Angleža, ki pa se je moral vrniti v svoj kot s popolnoma plavim in od otekline zaprtim očesom. Zadnji dve rundi sta potekali v znamenju zmedenosti obeh. Oba sta bila zelo trudna in Charnley se je posluževal odbijanja, da bi nasprotnika prisilil k vrvem in v kot. To se mu je tudi večkrat posrečilo, toda Američan je znal udarcem odgovoriti z udarci. Ob končnem udarcu gonga ni Revija mladih atletov na občinskem stadionu Najbolj so se izkazali Tržičani s štirimi prvimi mesti Nedeljski miting na občinskem stadionu je bil rezerviran le za tekmovalce do 17 let starosti pri moških, medtem ko je bila ženska konkurenca neomejena. Pri moških je nastopilo lepo število 50 tekmovalcev iz Trsta in trži-škega kluba CRDA, pri ženskah pa 35 atletinj iz dveh tržaških klubov. Mlajši mladinci so v nede- ljo prvič nastopili v letošnji sezoni in opazili smo, da je večina še nepripravljena. Najbolj so se izkazali atleti iz Tržiča; v Trst so prišli v štirih in odnesli kar štiri prva mesta. Fčvi se je uveljavil Schia-relli: na 80 m je zabeležil dober čas 9”4 in premočno zmagal nad ostalimi; njegov čas velja približno 11"7 na 100 m. Drugo zmago za Tržič je dosegel Fabbro, ki je sunil ju-niorsko kroglo skoraj 13 m daleč. Ostali dve zmagi za moštvo CRDA sta dosegla Con-te na 600 m in Gallopin na 1200 m. Oba sta dosegla povprečne rezultate, a Gallopin je navdušil občinstvo s silovitim finišem v zadnjem delu teka. Boljše rezultate so dosegli še Molassl, ki je skočil v daljino 5.41 m, Santon s skokom 1.57 m v višino in Mucignato z metom 40.80 m v kopju. Zmage so v drugih disciplinah pripadle še CandoMiju v hitri hoji na 2000 m in Trevisanu na 60 metrov dolgi progi z ovirami. To progo so pripravili po novih predpisih z 91 cm visokimi ovirami, kar je nekaterim, ki so bili vajeni na nižje ovire, popolnoma prekrižalo račune. Štafeta 4 x 100 m je dala slabe čase. Fiamma je z lahkoto zmagala, bolj zanimiva pa je bila borba za drugo mesto: 100 m pred ciljem je imela ekipa CUS meter prednosti pred moštvom Acegat, a Molassi je z lepim tekom pridobil celih 5 metrov in pritekel drugi skozi cilj. V ženski konkurenci je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov. Največ zaslug ima Skabarjeva, ki je vrgla disk 35 m. Malo za njo je zaostala Passaglia, ki je zopet preskočila 5 m v daljino in Fozzer s časom 63”7 na 400 m. Mlada Cristina Orlando je nastopila na 80 m z ovirami. Pričakovali smo čas pod 12”5, atletinja pa ni bila v najboljši formi in je tekla slabše kot prejšnjo nedeljo. BRUNO KRIŽMAN sodnik niti najmanj okleval in nil na čelu, je vč j,0 je dvignil Brownovo roko v bolnišnico, tet znak zmage. Vsi prisotni, bilo je približno 18.000 gledalcev, je razsodbo izžvižgalo, medtem ko jo je Charnley sprejel z žalostnim nasmeškom. Brez dvoma so gledalci upali na zmago domačina, še posebno, ker so se zadnje tri runde končale v njegovo korist. Brovvn, ki je že tako desetič uspešno odbil napad na njegovo krono, je zaslužil 31 milijonov lir, njegov nasprotnik Pa 18. Po nedeljski poškodbi Sadar je včeraj zapustil bolnišnico Za Triestino se je začela križeva pot. Zadnji del prvenstva je namreč za tržaško moštvo izredno težko, saj bodo morali tukajšnji igralci gostovati petkrat, medtem ko bodo odigrali na domačih tleh samo tri tekme. Poleg tega ima Triesti-na celo vrsto poškodovanih igralcev, od katerih verjetno Cazzaniga ne bo mogel več nastopiti v tem prvenstvu. Sadar, ki se je v nedeljo ra- IIIIUIItllllllllllllllllllllllltlllllllllllllltlllllllllluniilllllllllllHHlIll*11!!"! Diletantsko nogometno prvenstvo Nič več upanja in & za tržaško Ponzidji fien ■ počivati še najmanj ‘Ljtvej oziroma dokler zdravnik dr. Nucia tekmo prvenstva . eaalS' moštev proti kene w4j rici. V moštvu bed" ;rl!» kateri igralci ki sre v poštev za nedelji «» : Za pokal veleseje®5^ Danes v San $ Inter-BirminŽ*12 pI» MILAN, 18. - ^glešksjj spela z letalomJ?n6 ^ gometna enajsto j gham, ki bo Jutrcinl pr«Lj| stadionu v San S srecs terju prvo P° I1„rns!cil' za pokal velese] -e n*Lj(> Birmingham postavo, ki bo. " y 54 f mer, Allen; Hennes Neal; Hellav/ell V ris, Blomfield, ™ f 1 zerve so pripotoval stih tehnikov m stva kluba vrata p krilec Watts »n Stubbs. Sangiorgina izpodrinila Saici na drugo ^ p V B - skupini diletantskega nogometnega prTyjCe. vendarle prišlo do zamenjave mest na čelu leS icaf ‘ se je moral zadovoljiti z neodločenim rezultate . jp zasledujoča Sangiorgina izrabila in se je, zahva po gi nad miljskim Fortitudo, vsidrala na prvo mo Koliko časa bo Sangiorgina ostala na vrhu je seveda drugo vprašanje. Saici ima namreč tekmo manj, število točk pa isto kot njegov najnevarnejši tekmec. Možnosti, da ponovno prevzame vodilno vlogo so torej precejšnje, a to le pod pogojem, da prebrede vse težave, ki jih bo našel na poti. Večina nedeljskih srečanj, razen dveh, so se končale z večjo ali manjšo zmago domačih enajstoric. Najuspešnejši so bili napadalci Fiumlcella, ki so dosegli štiri gole, medtem ko sta prednji vrsti CRDA in tudi Sangiorgine dosegla po tri. V C-skupini je edino Edera pripravila presenečenje. Tržaško moštvo je gostovalo na igrišču Cormonese in ko so bili vsi prisotni prepričani, da se bo srečanje končalo brez gola, je Colautti povedel goste v vodstvo. Napadi domačinov niso bili nikoli nevarni in tako so se Tržačani vrnili domov bogatejši. Romana nevzdržno nadaljuje po poti uspehov in prav zaradi tega je njen položaj nedotakljiv. Edino Ponziana si je zadala nalogo motiti mir na vrhu, toda v nedeljo se je znašla pred oviro, ketero ni bilo mogoče spraviti s poti. Tržačani so morali prepustiti zmago Pro Romansu, ki si jo je tudi povsem zaslužil. Tretjeplasirana Mossa pa je tokrat zaoštala po zaslugi tržaške Libertas, ki je brez posebnih naporov spravila v mrežo gostov štiri gole, medtem ko se je moral tržaški vratar samo enkrat skloniti v mreži. Položaj na vrhu lestvice je torej popolnoma jasen, kar bi se lahko reklo tudi za dno: Amoco nima rešitve, kot jo verjetno nima niti enajstorica iz Sv. Ane: SKupma & izidi oi r1 e Gi°va,„ 3:' »Muggesana-b. jtudo *Sangiorgma-F 3.1 »CRDA-Trivignan i;i *Cervignano-b» 4:j ISSSfei. •* Sangiorgina Jj 7 jjjjj Saici Cremcaffe Cervignano INA Terzo Fortitudo Trivignano 23 13 * g 32 Sj3 23 1° ! - A 3 JO S.Giovanni 23 Aquileia 23 Gradese 23 Muggesana 24 CRDA Fiumicello Rivignano 23 Skupina IZID1 mm 8 8 26 j!jl H* ?sS( 24 \\ 23 4 s’ 3 7 C -o I* *Pro Romans-p^e 1;0 Edera-*Corm°n 0.0 *Mariano-Turr j.q *Romana-R°n itn0*" »San Cancian0' j:i ♦Pieris-Torriana ^ »Libertas-Mossa . 'LESTVI^# 26 J® □ 4 ' Romana Ponziana Mossa Turriaco Ronchi Torriana Libertas Pieris P .Romans S. Canciano Edera Mariano Cormonese Sant’Anna Amoco ijt 5 25 12 g 6 2i ?! it n i 13 9 9 « 8 U i li n dloj% Jlciukrt OBUPANEC Jata ptic se je med neubranim ščebetanjem spreletavala po bližnjih brezah in se veselila pomladnega dne. Rok jih je opazoval z enakim občutjem, ki prevzema ptico, ki iz kletke opazuje sovrstnice v prostosti. «Ahhh!» je vzdihnil kot pod nevidnim bremenom. Potem je prenesel pogled nekam v dolino. Stal je na straži nekaj sto korakov pod krajem, kjer je taborila njegova enota. Kdo ve, kolikokrat je že stal takole na straži v mrazu in vročini, žejen in lačen! Toda ali ima sploh kak smisel vse to, se je spet vprašal. Ali ne bi bilo pametneje, če bi bil ostal doma, kjer bi bil sit in prost- Tu je večkrat lačen kot sit, a kar ga še bolj tare, je to, da ni prost. Nikdar ni mogel prenašati discipline, tu pa je taka, da je ne more več trpeti. Toda to še ni vse. Sprevidel je, da vse to trpljenje pravzaprav nima nikakega smisla. Saj ni mogoče, da bi zmagali partizani! Kaj pa morejo proti takšni nemški sili! K partizanom je šel iz sovraštva do Nemcev. Toda kmalu je uvidel, da je boj proti njim brezupen. Čeprav se trenutno res umikajo na vseh frontah, bodo nazadnje vendarle zmagali oni, ko bodo začeli uporabljati tisto tajno orožje. No, čemu bi se potemtakem še dalje ubadal s partizanšči-no? Oprt na smreko je s pogledom blodil po gosto naseljeni dolini. Tam je stal trg in v njem daleč naokoli največja zgradba. To je bila nemška postojanka. Ob pogledu nanjo ga je znova zamikalo, da bi ušel. Da, res se Je naveličal tega brezizglednega življenja. Ko js pred nekaj meseci prostovoljno prišel k partizanom, si je čisto drugače predstavljal življenje v hosti. Poslej je začel vse pogosteje misliti na to, da bi se otresel tega neznosnega življenja. Da, vrnil se bo domov, pomagal očetu obdelovati zemljo in spet živel v prostosti, ki je poleg zdravja največja človekova dragotina In on jo je nadvse ljubil, svobodo. Toda njemu ni bila mar svoboda naroda, temveč le njegova osebna svoboda Te pa tu v hosti nima Tako svobodo lahko uživa samo doma, in zato pojde domov... Zdajci mu Je roka otipala košček papirja, ki ga je že nekaj dni nosil v žepu. To je bil eden izmed letakov, ki so jih Nemci trosili z letali in s katerimi so vabili partizane domov. Na tem letaku je bilo med drugim rečeno: «...Zato še danes obrnite hrbet tistim, ki so vas zapeljali! Predajte se! Vrnite se domov! Vsakomur, ki se javi prostovoljno, sta zajamčena življenje in popolna svoboda! S to propustnico se morete predstaviti kateri koli nemški vojaški, policijski ali civilni oblasti.* Ko bi vedel, da ga res ne bodo zaprli ali celo ubili, je spočetka razmišljal. Ta dvom in samo ta dvom ga je zadrževal v hosti. Toda ta dvom se je vse bolj umikal upanju in upanje prepričanju, da mu Nemci ne bodo storili nič zlega. In v tem prepričanju je čakal le še ugodno priložnost, da pobegne. Da, pobegnil bo in se javil Nemcem. Rekel jim bo, da so ga partizani prisilno mobilizirali in da je ostal toliko časa med njimi samo zato, ker se je bal, da bi se maščevali nad njim, če bi ušel. Tako jim bo povedal in oni ga bodo zaščitili.-. Toda, kako naj ga zaščitijo, se je spraševal. Saj te partizani staknejo tudi, če se pred njimi skriješ sedem klafter pod zemljo! Ta ugotovitev ga je močno vznemirjala, vendar ne tako, da bi se odrekel svojemu naklepu. Ne, nič več ga ne more zadržati v hosti! Domov pojde, pa naj se zgodi, kar hoče. Od strani Nemcev pa se mu ne more zgoditi nič slabega, če se jim javi, kakor zagotavljajo tudi na letaku, ki ga ima pri sebi. Ta hip je stopil k njemu razvodnik straže Prišel je ponj, rekoč, da je odred pripravljen za premik. Rok je vedel, da bo odred tisti večer napadel neko nemško postojanko. Zdaj se je dokončno odločil. Razvodniku je rekel, da pride takoj v taborišče. Ko je oni izginil, se je spustil v tek proti dolini. Bežal je, kolikor so ga noge nesle, da bi čimprej dospel do ceste, ki je držala v trg. Ves upehan se je naposled približal cesti. Ustavil se je in prisluhnil okrog sebe. Ničesar ni slišal razen kljuvanja detla. Nato se je onemoglo oslonil na bližnje drevo in hlastno lovil sapo. Srce mu je razbijalo kakor bat, v vratu je čutil bitje žile. Izmenoma sta ga prevzemala občutek strahu in občutek sproščenosti-Strah pred tistim, kar je stalo za njim, in strah pred tistim neznanim, ki je stalo pred njim, ta dvojni strah pa se je vse bolj razblinjal v občutku, da je končno spet svoboden. Da, naposled se je le iznebil more, ki ga je tako mučila! Spet je prost, spet svoboden! Ko se je oddahnil, je stopil na cesto in zavil proti trgu. Bil je razoglav, ker je na begu izgubil kapo, leva hlačnica, ki si jo je nekje razparal, pa mu je opletala nad golim gležnjem. V levici je držal puško, v desnici pa je tiščal letak, ko da bi se bal, da ga ne izgubi. Kdaj pa kdaj se je sunkoma ozrl nazaj z občutkom, da ga nekdo zasleduje, nato pa se je še bolj pognal dalje. Vtem se ga je vse bolj polaščala mučna negotovost pomešana s pomirjujočim občutkom, .da Je naposled za vedno pretrgal vezi, ki so ga priklepale na partizansko življenje. Na nekem ovinku se je iznenada znašel pred nemško patruljo. Kakor vkopan je obstal pred Nemci, ki so držali vanj naperjene puške, čeprav si je še pred nekaj trenutki želel čimprejšnjega srečanja z njimi, se mu je zdaj zazdelo, da je to srečanje prišlo prehitro. Ves zmeden od nenadejane pojave Nemcev je stal kraj ceste s puško in letakom v rokah. Ko se je bežno ozrl po mrkih obrazih Nemcev, ki so ga, sam ni vedel kdaj, obstopili, ga je spreletelo nekaj hlod«'''"' .. Tod* .7^ Ko bi znal vsaj nekaj nemških besed ■ teri J" j vendar... Tisti mah je iztegnil roko, v " letak. Nemci so s pogledom preleteli !, porogljivo namrdnili. Roka je prešinila *lepo je mislil, da ga bodo sprejeli prijazno, S ^ n» K li s seboj v postojanko, nato pa ga izPu „a... L do, kakor obljubljajo njihovi letaki, zdaj^ f hovi pogledi so obetali vse prej kot tis .j^aja 1 ^1 čakoval. Nihče ga ni vprašal, od kod Pr po> u je pravzaprav namenjen. S tem, da jih1 1 jel tak, jim je mahoma postalo vse jasn0'r «Bandit!» je nenadoma siknil P0^1 vodil patruljo. Nato je z naglo kretnJ0 puško in jo izročil enemu od vojakov- r ( Rok se je zdrznil in s pogledom P°il{8, m: nja in zgroženosti, zabolščal v podčastn ^ j8 «Niks bandit...* je končno izdavil- V ge P * zamahnil z roko proti hosti in zatikaj g «Tam... bandit... partizani.-.* jjcU11 j, Obmolknil je in stal pred Nemci vek f beden. g f Podčastnik ga je nekaj časa motr 0 prezirom. Nakrat ga je udaril s Pest’°s o^° s ko, da se je zvrnil v obcestni jarek- v g8 j% C f je naposled hotel dvigniti, toda Nem® njem brcnil v prsi tako, da se Je sPeLtatdUi) Nekaj hipov nato je znova poskušal • ^ pi . n je podčastnik z nogo sunil v obraz, “".ijefl priči pocedila kri iz nosa in ust. ZIC" ,e p%! A cev in groze je obležal v jarku. Vtem tj, nameril vanj svojo brzostrelko. Rok )e s pogledom, polnim predsmrtne groZ®’ jjf iztegnil desnico in pokazal letak. Tod8 je Nemec sprožil. u je f l1 Rok je obležal nepremičen. Rafal ^ t ril prsi in odtrgal roko, ki je še vedn i (Nadal]*va'1