poštnina piaeana » gotovim Leto LVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 8. mala 1930 Št 104 1. izdaja st. 2 oin Naročnina Dnevna Izdaja » krtlittlno Jugoslavijo mesečno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|»ka Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemsivo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 1'30 ln Z D, veCJI oglasi nad 45 mm viSlne po Din 2*50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn večlem o naroenu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondellko m dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. fi/III Rokopisi se ne vrača/o. nclranklrana pisma se ne spre/emalo — Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2992 Informativen tist za slovenski narod Uprava /e vKopliarJcvt ul.šl.b Čekovni račun: Cfubl/ana štev. 10.050 In 10.349 xa Inserale, Sarafevošl.7563, Zagreb št. 39.011. vraga tn liunal št. 24.797 Zniževanje obrestne mere Te dni ponovno oltarno, da so. znižali diskontno obrestno mero v Franciji, Angliji in tudi v drugih državah. Nagibnoet obrestne mere je torej izrazito navzdol in danes imamo že v nekaterih državah nižjo obrestno mero kakor v predvojnih časih. Nazadovanje obrestne mere je torej mednarodni pojav, ki ga opažamo že celo leto 1930.. To nazadovanje obrestne mere se je začelo po borznem polomu v Newyorku lanske jeseni in pokazalo se je, da je mednarodno tržišče kapitala tako vezano med seboj, da so vzgledu ene vodilne emisijske banke morale sledili tudi druge večje in manjše emisijske banke. Izkazalo pa se ni samo to, ampak pokazali so se tudi znaki sodelovanja notnih bank: tako sta istočasno dne 2. maja t. 1. znižali obrestno mero za diskont banki v Londonu in v Parizu. Ta nizka obrestna mera ima za posledico izboljšanje položaja posojil iščočih držav. Dokler je bila obrestna mera v glavnih središčih kapitalnega trga visoka, so morale tudi emisije posojil dajati visoko obrestno mero, česar pa mnoge male države niso zmogle. Zato se sedaj možnosti za posojila manjših evropskih držav presojajo bolj optimistično in že se pojavljajo glasovi, ki najavljajo nova posojila. Danes ima najnižjo diskontno obrestno mero Pariz, saj znaša komaj 2%'%, dočim je v Angliji, Belgiji, Holandiji in v Švici obrestna mera 3%. To pomeni, da hoče Pariz vsekakor zopet postati tak mednarodni trg kapitala kakor je bil pred vojno. V zvezi s tem dobiva na važnosti tudi dejstvo, da je z znižanjem nekaterih davkov zopet mogoč izvoz kapitala iz Francije, kar je bilo nujno potrebno, saj so se nabrale ogromne količine kapitala, ki išče vsepovsod plodonosne naložbe. Ze večkrat smo imeli priliko opozarjati tudi na nazadujoče tendenco na našem domačem denarnem trgu. Poročali smo že o zniževanju obrestne mere za vezane vloge, nadalje za kredite. Upravičena je bila kritika onih denarnih zavodov, ki z visoko obrestno mero za vloge drže visoko tudi obrestno mero za kredite. Razprava na zadnjem občnem zboru Zadružne' zveze je jasno pokazala, da so vse zadruge proti kakršnemukoli zviševanju obrestne mere, kar nc sme biti nepojmljivo samo s socialnega stališča, s stališča posojilojemalca, ampak tudi zaradi splošnega nazadovanja obrestne mere. Najbolj značilno pa je za naš trg, da je odstopila Narodna banka cd svoje dosedanje obrestne mere G% in da je odobrila Privilegirani Agrarni banki '200 milij. Din kredita po izjemni obrestni meri 4%. Čujejo se tudi glasu,vi, da namerava Narodna banka tudi za sezonske kredite znižati obrestno mero od dosedanjih 67". Ta odstop pomeni, da smatra sama Narodna banka svojo obrestno mero 6% za tako visoko, da ne more zadovoljiti potreb našega kmetijstva po cenenem kreditu. Ravnotako sta Priv. Agrarni banki odobrili po 200 milij. Din kredita Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica; tudi tu znaša obrestna mera samo 4%. Skupno je dobila Priv. Agrarna banka 600 milij. Din kreditov po obrestni meri 4%. Njena lastna sredstva, t. j. doslej vplačana glavnica pa znaša nad 400 milij. Din; ta so pa že skoro vsa plasirana v posojilih. V doglednem času bo banka torej plasirala za naše razmere ogromno vsoto 1 milijarde Din. v korist našega kmeta. Dosedaj je banka v Sloveniji plasirala okrog 35.000 Din, kar je vsekakor smešno majhna vsota tako v primeri s kreditnimi potrebami naših krajev kakor tudi z deležem naših krajev pri vplačanem kapitalu. Po svojih pravilih mora Agrarna banka svoje delnice obrestovati najmanj po 6%, in je bila višja obrestna mera za kredite razumljiva; sedaj pa ima banka cenejši kredit, kar bo gotovo privedlo do znižanja njene obrestne mere, saj ni njen namen v prvi vrsti delati za visoke dividende, ampak delati v korist kmeta z razdeljevanjem cenenega kredita. Da se banka pri nas ni mogla uveljaviti, je razumljivo iz dejstva, da znaša obrestna mera pri ogromni večini naših hranilnic in posojilnic 8—9% in tako banka ni konkurenčna pri nas. Jasno pa je, da tudi naši kraji potrebujejo še cenenega kmetijskega kredita, saj tudi pri nas agrarna kriza ni ostala brez posledic, spomnimo se samo hmeljarstva in vinarstva. Zato je potrebno, da banka zniža svojo obrestno mero saj za naše kraje, oz. sploh diferencira svojo obrestno mero. To je popolnoma razumljivo pri najrazličnejših obrestnih merah v naši državi. Razumemo, da je stremljenje usmerjeno k uni-fikaeiji obrestne mero v celi državi, toda mi i- Vprašanje evropske federacije Na 59. zasedanju SDN se pričakujejo važni politični razgovori - Predsestanek Briand-Henderson - Vprašalna pota evropskim državam London, 7. maja. AA. V ponedeljek se prične v Ženevi 59. zasedanje Sveta Društva narodov. Na dnevnem redu bodo večinoma načelna vprašanja. Med drugim sc bo razpravljalo o poročilih raznih komisij, o konferenci za carinsko premirje in o predlagani izpremembi statuta Društva narodov, ki naj se spravi v sklad z določbami pariškega pakta. Končno bo Svet tudi razpravljal o vprašanju finančne podpore državam, ki bi bile v nevarnosti pred invazijo. Dne 3. junija se sestane v Ženevi na izredno zasedanje komisija za kolonijalne mandate, ki bo razpravljala o angleškem poročilu. Pariz, 7. maja. n. Briand se bo v nedeljo odpeljal v Ženevo na zasedanje Sveta Društva narodov, ki se začne v ponedeljek. Vozila se bosta najbrže skupno z angleškim zunanjim minislrom Hendersonom, ki pride v Pariz v petek zjutraj, da se odzove ta dan Briandovemu vabilu na zajtrk v Quai d,Orsayu. Francoski poslanik v Londonu je že včeraj prišel z letalom v Pariz, da pripravi ta sestanek. Pariz, 7. maju. n. Politični krogi z velikim zanimanjem pričakujejo začetek 59. zasedanja SVeta Društva narodov, ki se t ene v ponedeljek, to pa ne zaradi oficielnega programa, kakor zaradi diplomatskih razgovorov, ker se zberejo pri tom zunanji ministri vodilnih evropskih držav. Konsekvence, ki jih je posebno Italija izvajala zaradi neuspeha v pomorskih pogajanjih s Francijo, so povzročile vznemirjenje ne samo v Parizu, temveč tudi v Londonu, ker se boje, da bo novi italijanski gradbeni program oviral vse londonske dogovore, še preden jih bodo ratificirale udeležene države. Predvsem jo verjetno, da je to napotilo angleškega zunanjega ministra Hendersona, da so bo na potovanju v Ženevo ustavil v Parizu. Angleški in francoski interesi v mornariškem vprašanju tečejo paralelno, tako da se bosta angleški in francoski zunanji minister pač lahko zedinila na skupno linijo proti Italiji. Nova odgoditev zasedanja pripravljalne razorožitvene komisije na bodočo jesen se jo izvršila pač samo zaradi tega, da bi se med tem časom posrečila med Parizom in Rimom mirna poravnava nasprotstev. Dalje je verjetno, da bosta Henderson in Brianil v Parizu razpravljala tudi o razpoši-ljatvi vprašalne pole o evropski federaciji, kar se bo verjetno zgodilo neposredno po zaključku zasedanja Sveta Društva narodov. Nalogo za sestavo vprašalne pole je dobil Briand na zadnjem zasedanju Društva narodov v prošli jeseni. Ženeva, 7. maja. u. Predsednik pripravljalne razorožitvene komisije Loudon je pi> smeno sporočil članom komisije, da bo sklical sejo šele zadnje dneve meseca oktobra ali pa tudi novembra. Prejšnji sestanek je sedaj izključen, ker so skoro vse države označile prejšnji sestavek za neprimeren radi pomanjkljivih priprav. Zato pa bo najbrže prihodnje zasedanje trajalo 4 do 5 tednov. To zasedanje bc imelo nalogo, da sestavi program veliko mednarodne razorožitvene konference, ki bo pred vidoma prihodnje leto. Obnovitev trgovskih pogajanj z Avstrijo Belgrad, 6. maja. m. Kakor smo že poročali, je pred par dnevi odpotovala na Dunaj naša delegacija za pogajanja o reviziji trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. Pogajanja so se pričela, soditi je, da bodo trajala dolgo, ker je treba rešiti zelo težavne probleme. Ta pogajanja so prav za prav samo nadaljevanje pogajanj, ki so se pričela že februarja na predlog avstrijske vlade za spremembo trgovinske pogodbe. Kakor znano, zahteva Avstrija spremembo carinskih postavk za pšenico, moko in še nekatere kmetijske pridelke, in sicer v tako velikem razmerju, da se s tem občutno prizadevajo naši interesi. Avstrijska vlada želi s tem zaščititi svoje kmetijstvo, dasiravno je jasno, da taka njena politika največje agrarne zaščite mora vzbuditi nejevoljo ne samo pri njenih meščanskih iu delavskih krogih, temveč predvsem tudi pri vseh sosednih zainteresiranih državah. Naša država je že svoječasno leta 1925. pristala na delno revizijo trgovinske pogodbe, da s tem dokaže svojo veliko miroljubnost in težnjo za čim večjimi trgovinskimi in političnimi zvezami s sosedno Avstrijo. Ali pa bo možno, da tudi sedaj pristanemo na nove predloge, ki gredo kakor rečeno daleč preko običajnih sličnih pojavov, to je drugo vprašanje. Vsekakor bodo pogajanja zelo težavna in tudi dolgotrajna. Italijansko-francoska rivatiteta London, 7. maja. n. Med važnejše mednarodne politične dogodke se šteje tukaj seja italijanske poslanske zbornice, ki je dne 6. marca ponoči poslušala poročilo ministra za javna dela di Crollalanza, ki je, potem ko je nagla-šal, da je fašistični režim po javnih zgradbah, delih in melioracijah v šestih letih lice Italije popolnoma izpremenil, naznanil, da se bo odslej uvedel v javna dela bolj počasen tempo. Zato se jc proračun za javna dela reduciral, tako da bo določena vsota zadostovala za izvršitev započetih dol, dočim se bodo nanovo začela le najnujnejša in najneodložljivejša. To se v fašistovskem tisku komentira tako, da »režim demobilizuje en del svojih sil, tla jih prenese na drugo fronto«, ali z drugimi besedami, vlada bo odtegnila kaki dve milijardi javnim delom in inelijoracijam, da jih uporabi za gradbo novih vojnih ladij. V zvezi s tem je od zgoraj inspirirana notica lista »Popolo d,Italia«, ki odgovarja francoskim listom, kateri predstavljajo novi vojno-brodovni gradbeni program Italije kot nekak »bluff«, da se bo »italijanski program izvajal tono za tono, dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem do 21. aprila 1931, ko bo devetindvajset novih italijanskih vojnih ladij gotovih, da jih bodo spustili v morje. Potem bodo sledili programi za leto 1932., 1933. in tako dalje, dokler ne bo nobene velesile v Evropi več, ki bi se branila sporazuma z Italijo glede morske razorožitve.« Za nervoznost, ki v Rimu vlada, je značilno tudi to, da se tamošnja javnost vznemirja, ker je predsednika francoske republike Dou-mergueja ob jubilejnih slavnostih aneksije Al-žira v Alžir spremljalo celih 72 vojnih ladij. To smatrajo v Italiji kot demonstracijo. fikacija naj se ne izvrši tako, da bi se obstoječa nizka obrestna mera v nekaterih krajih poviševala. Smatramo, da je banka v stanju znižati obrestno mero, saj ji ni treba zbirati velikih dobičkov za svoje delničarje. Iu vpoštevati je, da je eden največjih delničarjev banke država sama, katere namen gotovo ni bil zasigu-rati si znaten donos delnic, ampak predvsem odpomoči kreditni mizeriji našega kmeta, zlasti v južnih in vzhodnih delili naše države. rDaily Herald«, glasilo delavske stranke, piše, da se spor med Italijo in Francijo ne tiče samo teh dveh držav, ampak da je zadeva vsega sveta. Imenovani list izraža upanje, da bodo italijanski in francoski delegati, ki se prihodnji teden snidejo v Ženevi, opozorjeni, naj se začno razgovarjati med seboj v onem pomirljivem duhu, s katerim se je zaključila pomorska razorožitvena konferenca v Londonu. Odgodeni interpelaciji Rim, 7. maja. n. Na seji poslanske zbornice dne 6. t. m. se je začela po odglasovanju proračuna javnih del debata o proračunu za zunanje zadeve. Potem ko je govoril poročevalec Ciarlan-tini, je predsednik zbornice sporočil, da mu je poslanec C o s e 1 s c h i (izvoljen na Cresu) izjavil, da svoji dve interpelaciji, eno na ministra zunanjih zadev, drugo na ministra notranjih zadev, in sicer o »pisavi jugoslovanskega časopisja« in o »atentatu na uredništvo lista »Popolo di Trieste«, umakne. Debata o proračunu za zunanje zadeve se bo nadaljevala na seji 8. t. m. V Londonu propadel delavski kandidat London, 7. maja. n. Prvič, odkar obstoji delavska vlada, so bile včeraj v Londonu nadomestne volitve, Pri katerih je kandidat delavske stranke z 240 glasovi propadel, zmagal pa je kandidat nove lord Beaverbrooksove angleške gospodarske stranke, ki bo s tem dobila svojega prvega zastopnika v angleški poslanski zbornici. Pri splošnih volitvah je delavski kandidat premagal konservativnega, sedaj pa liberalci niso postavili nobenega kandidata in so deloma glasovali za delavsko stranko, ki pa je kljub temu dobila par sto glasov manj kakor pri splošnih volitvah, dasi je bila udeležba manjša. V kratkem bodo nadomestne volitve v Nottinghamu, kjer je odloži! mandat konservativni poslanec, da vpraša tamkajšnje volivce glede zaščitnih carin, ki so posebno važne za Nottim|ham. Tudi tam najbrže libcralci ne bodo postavili nobene kandidature. Belgrajski proces Belgrad. 7. maja. m 11 don procesa proti zagrebškim omladinccm jc bil zaslišan Albin Ga s pa rac, ki jc kakor ostali obtožen, tla jc pripadal teroristični organizaciji ter da jc iio-stavil peklenski stroj pred zgradbo Jugoštampc v Zagrebu. Gasparae odločno zanika vsako sodelovanje pri teh dejanjih, te;- seda j • tudi prejšnja svoja priznanja zanika Kolikor je bilo konfrontacij zanika tudi tc. Obtoženi Ivan Prpič pra\ tako zanika vsa svoja dosedanja priznanja, edino prizna, da jo bil na sestanku v Jaški in da jc dal denar Štrtaku in Pavcrjii. Pri tej priliki mu jc predsednik prečital izjave, ki jih je lastnoročno podpisal iz preiskovalnega zapora preiskovalnemu sodniku, v katerih priznava vse stvari ter pravi, da jc bil popolnoma |x>d Bcmardi-čevo sugestijo. Obtoženec zahteva, da se prinese original tega pisma. Med razpravo jc predsednik izjavil, da jc bil od nekega sodnika opozorjen, da jc za časa razprave odvetnik dr. Ilrvoj dal obtoženemu Franekiču časopis .in neki listek. Razprava je bila danes po zaslišanju Ivanu Prpiča prekinjena in sc bo nadaljevala jutri. Izvor naite v Bosni Sarajevo, 7. maja. AA. Ban drinske ba novine g. Velja Popovič je o priliki inšpekcijskega potovanja pregledal dela za izsleditev izvora nafte v planini Majevici. Kraj teb nahajališč je 50 km od Zvornika. Na kraju vrtanja delajo dan in noč in so izvrtali že 65 m globoko in 120 m daleč. Od vsakega novega metra izkopane nafte pošljejo nekaj v laboratorij v preizkušnjo. Dozdaj dobljena nafta je izborna za pridobivanje bencina. Italijanski športniki v Budimpešti Budimpešta, 7. maja. z. V nedeljo bo v Budimpešit tekma med reprezentanco Madžarske in Italije. Italijansko moštvo pride z več narodnimi poslanci in politiki. V Budimpešto pridejo v soboto popoldne. Za njih sprejem je poseben odbor napravil grandijozen program. Italijanski športniki bodo prišli v mesto z italijanskimi zastavicami. Na postaji jih bodo sprejeli zastopniki vlade. Njim na čast bodo priredili razne svečanosti, čajanke, dineje in izlete. Nogometni tekmi bodo prisostvovali general Horthy, predsednik vlade Bethlen, zunanji minister Valko, vojni minister Gombos, predsednik parlamenta, zastopniki parlamenta, nadvojvoda Jožef in nadvojvoda Albrecht in drugi. V Budimpešti ostanejo tri dni. V ponedeljek bodo položili venec na grob neznanega vojaka. Ta tekma bc velika politična manifestacija italijansko-mad-žarskega prijateljstva. Pričakovalo se je, da bo prišel tudi minister za letalstvo Bolbo, toda on jc svoj prihod odpovedal. Pogreb bolgarskega palria-iha Sofija. 7. maja. AA. Mitropolit Kliraent jc bil svečano pokopan v Vraču. Pogrebnim svečanostim so prisostvovali predstavniki kralja, bolgarske vlade, številne dclegncijc, ki so prišle i/ vseh krajev Bolgarske. Srbsko pravoslavno cerkev je zastopal ni<3ki episkop Dositej. Evharistični kongres v Kartagini Tiniis Velike množice ronturjev, ki so večinoma prispelo žc ju1 kuj dni pred začetkom kongresu,_ so čas porabile v to, da so si ogledu U znamenitosti T u niša. Tunis je oddaljen od Kiutaginc kukali 15 km in ima ves značaj modernega velemesta. Romarji bodo povečini stanovali v l u-nisu. Iv zborovanjem evliarifltičnega kongresa se Uulo vozili |w> morju ali pu z avtobusi po krasni cesti, ki jo je tuniška uprava nalašč v ta lifltnen dala razširiti in popraviti. Češkoslovaška delejtucijn Češkoslovaška delegacija šteje 60 Manov. Vodi jo I'. Zavorni, ki je stalen Član v pripravljalnem odboru za e\luulstične kongrese. \ delegaciji ie več škofov in pa poslanccv lidovo stranke. Papežev delegat O papeževem delegatu, kard. LepIclcMI izvemo. du lun je sv. oče pred odhodom izročil krasen kelih kot dar za katedralo v Kartagini. S tem kelihom bo papežev delegat tudi ma-ševal. Pij M. je blagoslovil ^o delegacijo pred odhodom r besedami: »Vurno |>ottijte. bog iu njegov angel naj vas spremlja na potu.« — Papež je izročil kardiualu-legatu tlele^acljsko pismo, lii med drttglm slove: Kar se nas tiče. nismo imeli nikdar l«»lj goreče želje, kot z božjo po-močjo poživiti katolicizem ua afriški zemlji, d tem plsitioni N us jioobluščiiulo. da v našem imenu in z našo oblastjo predsedujete kougrosu, ki niu bodete s svojo pobožnostjo iu dostojanstvom pomojjLi k srečnemu uspehu. Že \ naprej se radujemo onega dne, ko bodete kralja miru. Jezusu Kristusa, skritega \ Evharistiji ttesll ]hi ulicah starodavnega mesta, medtem ko bodo množice vernikov vseli narodov prosile. o/je oživilo kot nekoč na ljub* 1 jeni afriški zemlji, kjer se je tako velikodušno žrtvovalo toliko člljcčih pastirjev Iti neustrašenih misijonarjev. Papeževo pismo je datirano s 23. aprilom. Indija v krizi Položaj v Indiji .ie vedno bolj zamotan. Pod-krai.i iord Inv in je od god 11 zakonodajno skupščino l za nedoločen čas, Mahatma Gandi pa je bil v Suralu 1 aretiran in je sedaj zaprt v Poonu. Samo ti dejstvi zadostujeia, da osvetlita vso težo položaja v Indiji. Podkralj se je do tako dalekosežnih korakov mogel odločiti samo jk> navodilih in v soglasju z delavsko vlado v Londonu. K tem odločitvam je labouriste prisililo na eni strani javno mnenje v Angliji, ki se je vedno bolj vznemirjalo zaradi odlagajoče in HM 1 ločene in-Nke politike, na drugi strani pa jo je k temu silil pritisk EVropcev. ki Žive v • Indiji in ki so se čutili vedno bolj ogrožene vsletl nacionalistične indske agitacije. V angleškem časopisju se m nož« glasovi, da ne bi prišlo do tako napetega položaja, nko bi se vlada takoj spočetka odločno ustavila Uandijevi agitaciji. Toda mnogi v solni vojni in v pohodu Mahatma niso zrli drugega kakor samt> neko simbolično gesto, ki je brer, praktičnega pomena. V resnici tudi solna kampanja nt rodila bogve kaj uspeha in je zapadla fr smešnosti. Toda treba je računati s posebnim temperamentom indskih mas. ti'eba je upoštevali razburljivost naroda, ki sloji že dolgo pod vsemogočimi revolucionarnimi vplivi in v katerem je ia-zorelo mnenje, da inu popolna nezavisnost — za katero pa ni zrelo — prinese lakoj popolni paradiž na zemlji. Poleg tega so se angleške oblasti do zadnjega časa oži vid no varovale dati Gandiju mučeniški sij in ga zato niso hotele aretirati. Gandi je sedaj zaprt. Toda treba je upoštevati, da on ni edini agitator. Gandi je le nosilec ideje, ki jo danes propagira med indskim narodom na tisoče fanatičnih nacionalistov. Poleg lega so se Gan-dijevega gibanja zelo spretno polastili komunisti in tekom dogodkov nenapadalno taktiko Gandija spremenili v pravo revolucionarno gibanje. Množice so na mnogih krajih oropale zaloge orožja. Poročila javljajo dan na dan o krvavih spopadih, ki puščajo za seboj poino mrtvili in ranjenih. Vedno bolj postaja jasno, da stoji za temi upori Še lteka druga sila, ki s spretno roko organizira v<*s pokret in gtt usmerja v krvavo revolucijo. Zlasti sumljivo gibanje se javlja v onih pokrajinah, ki leže blizu afganske meje In ki so bolj dostopne komunističnim agitatorjem. V Pešavarju n. pr. je bilo treba proglasiti pravo obsedno stanje. Domače indijske čete so sploh odpovedale zvestobo. Prišlo se je na sled dobro organizirani komunistični propagandi. Gandi je v zadnjem času izgubil direkten vpliv na mdso, ki se ne zadovolji več z njegovo taktiko civilne neposlušnosti, ampak sega po orožju, da si pribori nezavisnost. Položaj v Indiji jc težaven in ni čisto gotovo, da bo nekaj energičnih ukrepov podkralja zadostovalo, da ^e vzposlavi normalno stanje. Zopet se v vsem obsegu razgrinja vprašanje indske ustavrfe rc-iorme. Ze do sedaj ni bilo lahko načenjati lega problema. Danes je seveda 5o mnogo težje o tem trezno razsojali, ko po Indiji kipi strastna propaganda in vstaja. Splošno se priznava ludi z aitglcSke strani, da ustava iz I. 1919., ki Je nudila Indiji upravno avtonomijo, ni rodila 1i«llli uspehov, Iti se jih je pričakovalo. Ustavodajna skupščina je /-ačasn« odgodena, a tudi ni pričakovati, da bi se moglo z 'rjo stvarno delali, ker je jki veliki večini skrajno nacionalistična. Koncem lela se sicer vrše Volitve, ki pa bodo za Angleže težko prinesle boljši rCzult.1l. Tudi stroga cenzura, ki jo je podkralj naložil Časopisom. ne bo mnogo pripomogla k pomirjen ju dežele. Ka|li s tem, da ce je llslotn vzela možnost javnega razpravljanja, se je odprla pot najdivjejšim vestem, ki se nekontrolirano iu bliskovito razširjajo od ust do ust po vsej deželi. Vprašanje jc, kakšno taktiko bo laboUrlstična vlada nadaljevala v indskem vprašanju. Mislimo, da tega niti satna še ne bi mogla točno povedati. Vni znaki so tu, da se v Indiji zopet srečujeta stara sovražnika Anglija in Rusija. Kljub vsem lepim obljubam in zagotovilom boljševlki nc hodo dali iz rok svojega najmočnejšega in najbolj nevarnega orožja. ki je propaganda. In temu nasproti bodo morali ludi Inbourinti zavzeli stališče. Drugič jc bolj jasno kol kdajkoll, da angleška Gandija prepeljejo v Anglijo? Veliki nemiri v indiji Londoft, 7. maja. n. Čujc se, da namerava angleška vlada spraviti Gaadija v Anglijo, ker je Upravičena, da prepelje iz Indije v Anglijo iz idravBtvenih razlogov one areti* ranče, aa katere Je v veliki vročini nevarnost sa llrljonje v Caporih. London, 7. maja. AA. Gandijova aretacija je povurediU v vOč mestih v Indiji ponovne nemire, pčšebno v Delhlju, kjer je morala policija tf&tro streljati na inanifestante. Bombay, 7. maja. AA. Na sestanku zastopnikov 14 trgovskih organizacij je bil sprejet — Policija rabi orožje protest pl"otl Internaciji (iaiidhljil, SSbofOValci so sklenili resolucijo, ki poziva indijsko trgovsko zbornico, naj odpokliče svoje *ustOpnike iz zakonodajne zbornice in ta zakonodajnega sveta v llonihayu. Rim. 7. iiuiju. A A tl<> poročilih ta'Londonu so bili \ ražtlfli indijskih mestlli novi nerčilf. V Bombnyu in v Kalkuti je morala policija streljali na stavkajočo. ki so /hlCtmulj oprostitev Gaiultdja. Angleška ''oblastvit zagotavljajo, du je bil v Pešavarju vzpostavljen rod, Poju-čene angleške čete so aretirale glavne agitatorje iti vsi' posestnike orožja. Mahatma Gandi je bil izdan London, 7. maja. u. Tukaj se izvejo inte-resantne podrobnosti o aretaciji Gandija. Angloindska vlada je dala Gandija aretirati po neki naredbl lorda Attiheruta, šefa : Vzhodnojndske družbe« iz leta .1827., ki nosi številko '25, torej je bila Izdana ;?1 let, preden je vlada kraljice Viktorije po zgodovinski pro-klaniRciji t. novembra leta 1858. prevzela upravo Indije od privatne družbe. To je storil podkralj zato, da ne krši nobene obstoječe postave. Obenem pu se Izogne vsakega procesa, ki bi mogel po javni razpravi publiko razburiti. Po uredbi št. 25 i t leta 1827. Inliko Gnndija pridržijo v zaporu do smrti nli pn ga tudi lahko lakoj Izpuste, oziroma v času, ki se bo zdel vladi najbolj primeren. Gandija je na njegovem pohodu sledil nek prostovoljec, kateremu je mojster zaupal, ima-joc ga za resničnega UČeiica, ki je pa bil v skrivni službi angleške policije. Ta je policijo vsak dan natančno obveščal o vsem, kar se Gandija tiče, o njegovem pohodu, govorih, razgovorih in namerah. Ta Judež je tudi preskrbel za to, da je policija Gandija določeni dan čini manj opažena aretirala. Ko so policisti Gandija zbudili, da jim sledi v avtomobil, je priteklo par prostovoljcev k njegovemu šotoru, ta pu jim je dejal; -To je najlepši trenutek moje sladke borbe. Peljejo me v zapor. Bog ve, kako sem si goreče želel tega trenutka. Se rajši bi bil uitirl za sveto stvar, toda moje oči se ne bodb »apfle, preden se ne bodo nasmehnil© zarji naše zmage. Nadaljujte borbo, vedno pripravljeni Umreti, pazite pa, da tie bi nepo- trebna dejanja nasilja obbrezuspešila vaša pri-zadevatiju. Svoboda irt^lje se bo dosegla po , žrtvah, lte pa po nasilju. Zapojte hinieli Viš-nuju!« Ob teh besedah, ki so navzočim izvedle solze na oSi, so se nčouci vrgli na tla in zapeli po noči himen Visnuju. Gandi je petje poslušal z očmi, povzdignjeniml k nebu in rokama, prekrižanima ha prsih. Po vsej Indiji ne izhajajo več indski nacionalni listi, pač pa izdajajo nacionalisti bule-tine o svojem pokretu. O nasledniku Gandija, Abbaš Tabjiju, pravijo, da nI noben pravi naslednik, ker sploh nihče nima takega vpliva kakor ga Je imel Gandi, ki ga ljudstvo ima za svetnika. Splošno je mnenje, da bo gibanje odslej vodil bivši predsednik postavodajalne zbornice Patel, vendar je angloindska. vlada sklenila, da gu pri prvi priložnosti aretira. Vlada je pozaprla skoro že vse voditelje vsCindskega gibanja. Ker vlada indskim četam preveč ne zaupa, so izkorakale iz vojašnic povečini angleške čete. Vsa mesta so polna tankov, policija postopa s skrajno strogostjo in razganja vsako zbiranje. Ko so Gnndija pripeljali v ječo v Jerodi, so mu dali na razpolago dve celici s posteljo in drugimi udobnostmi. Gandi je dejai: Kaj bo to meni?« Ko so mu povedali, da je vlada določila zanj na mesec sedem sterlingov in pol za hrano, je rekel: Uporabite to vsoto za druge ujetnike, mene pa zaprite v najtemnejšo celico vaše ječe. Jaz ne potrebujem nobenih udobnosti in privilegijev.' Seveda hitt oblasti niso Ustregle. Mobilizacija prvega reparacijskega pos ojfilct Franciji se ne mudi, ker je trenutno njen denarni trg napolnjen »Eacelsior poroča, da so Pari«, 7. mala, n. se v pogajanjih strokovnjakov in finančnih ministrov onih držav, ki so iilteresirane na Voungovem načrtu, tudi s francoske strani pojavile težkooe, ker tudi Angleži pri pripravah za mobilizacijo prvega reparacijskega posojila v znesku 300 milijonov dolarjev kažejo malo navdušenja, ker se bojijo, d& bi preveč zmanjkalo tekočega kapitala, česar se bojijo tudi zastopniki francoske vlade. Francija ima pri nezavarovanih nemških plačilih pravico do petih šestin, torej največji del reparacijskega posojilit, kolikor ga pripada zaveznikom. Kakor javlja navedeni list, jc sedaj verjetno, da francosko finančno ministrstvo, ki sedaj ne rabi denarja, ne bo zahtevalo polnega deleža pri prvem posojilu. Francoska narodna banka bi bila sicer prisiljena v frankih vrniti devizne zneske, ki bi jih izplačali inozemski. To j>a bi bilo proti trenutni deflacijski politiki francoske narodne banke, ker Francija sedaj ne deluje na import kapitala, temveč na eksport, Francija bi ]>ač lahko eksportirala del svojih podpisanih deviznih obligacij v Inozemstvo, lo je pt'flktifeno Zvišala delež ostalih zaveznikov pri skupJSku posojila, vendar pa se je kot glavne repa-racijske upnice ne more prisiliti k paradoksni rešitvi, da bi financirala reparucijsku plačila Nemčije. Zato se mora francoski delež posojila porabili v Franciji sami s posredovanjem amortizacijske blagajne za konsolidacijo visečega dolga in sa zmanjšanja obtoka novčanic. Pripomnili je še, da bi obresti posojila po lahko ogrožale kurze francoskih državnih papirjev, Vojni minister demontira trditve Gajde Praga. 7. mu ju. n. V vojnem odboru senatu je podal vojni minister dr. Viitkovski dzjuvo o Gajdovem procesu. Izvajal je, da ne more govoriti obširno, ker razsodim najvišjega uprtiv-negu sodišča še ni izdana, da pa hoče odgovoriti samo na Jieko Gajdovo trditev, ki s procesom m V direktni zvezi. Gajda je trdil, da ga je vojni minister Udržal svojecaslio poklical v generalni štab kot namestnika šefa. dri tZVfšl posebno misijo. Tn posebna misija je Obstojala v tem. dn bi osamosvojil češkoslovaški generalni Stali, da lil odpravil vpliv francoske vojaške. misijo, knkor tudi, da bi depolitiziral olgnnizadjt1 legionarjev Iu častniški zbor. Vojno ministrstvo to trditev Gajde energič-no demantlra. Gajdi se niso odkazale nobene posebne naloge. Do tega. tht sC jc (IcloVlttije Strahovit tornado v Ameriki Newyofk, 7. maja. AA. Nad meslotn Dal-las ih okolico je divjal sinoči strahovit tornado, ki je napravil velikansko škodo. Več hiš Je bilo poru/enih. Ubitih jc bilo 63 ljudi in nu stotine ranjenih. Bolnice so polno ranjencev. Ker ni bilo v bolnicah za ogromno število ranjenih prostora, so pripravili v ta namen tudi druga poslopja. Zagrebška vremenska napoved. l'oveČ1iii oblačno. Zmerno toplo, mogoče je, da bo ponekod deževalo. moč nad indijo sloni na 00.000 bajonetih britanskih vojakov, ki čuvajo nad 320 milijonskim narodom, /.a vsako vlado je iaka situacija trajno nevzdržna, kaj šele za delavsko. MacDonald bo iskal komprd-niisS, to je gotovo. Veliko inatij gotovo pa je to. ako bomo res kmalu Že mogli govoriti o domiliijoliti Indiji. , francoske vojaške misije spremenilo v delovanje posvetovalno korporuc-ije, je prišlo jrotoin liariivtiegn in nujnega razvoja, ko so posamezni člani fl-ancoske vojuške misije svoje naloge izvršili na odličen način in se jo nadaljnji razvoj češkoslovaške armado že lahko poveril Češkoslovaškim častnikom. Sprememba delovanju francoske vojaško misije se je zgodila z .lojalnim sodelovanjem ili v popolnem sporazumu s šelom francoske vojaške misije. Dobro razmerje, ki obstoja med vojaško upravo in francosko vojaško misijo, dokazuje najbolje dejstvo, da jo tu misija ostala |>ri vojnem ministrstvu tudi v svojem novuni delokrogu. Končno je omenil vojni minister, du je bil general Gajda vpokojen rudi tievrnstenije in popolno izčrpanosti. Nova vladna krita na Poljskem? Varšava, 7.. maja. n. Širijo se govorice, da se bo ministrski predsednik polkovnik Sla-wek v kratkem moral umakniti kakemu drugemu gospodarsko izvežbanemu pristašu Pil' sudskega, ki bo moral začeti boj proti težki gospodarski krizi. Odločitve pa nikakor ni pričakovati prej, dokler se ne vrne Pilsudski, ki biva sedaj v Vilni. Vročina in sneg v Ameriki Ncwyork, 7. maja. AA. V mesto in v pokrajino je vdrl val hude vročine. Po poročilih iz Los Angelesa je v raznih krajih Kalifornije zapadel Izdaten aneg. Mraz je povzročil v poljedelskih nasadih hudo škodo, Pogumna letalka London, r. maja. A.V Mis* Attiv jtihtisoti stara 20 let, ki leti samit v lahkem letni« Cipsy fz Anglije v Avstralijo, je prispela snoči iz butifiju v Cm l igniti, Pofttimnn letnika tipa. dn bo dutle" du'eaia UickIm Kuniia v Muli V/ii' Objava banshe uprave Ljubljana, 7. maja, AA. Kraljevska banska uprava objavila: Belgijsko poslaništvo v Belgradu je obvestilo minstrstvo za notranje posle, da )• belgijska vladn t. ozirom na novo razdelitev kraljevina Jugoslavije m> banovine sklenllai da uklnt častni konsulat Belgije v Belgradu in da raerati dosadnnjeda častnega konzula y. Vato Jo-vanoviča teh funkcij, Grk i obiščejo Jugoslavijo Novt Sad, 7. maja. z. Dne 31. maja prid« b Soluna v Jugoslavijo 51 oseb, ki bodo jirouČevflli naša gospodarska vprašanja. V delegaciji bodo tr-gcivc), zastopniki borze in industrije, vsetlčiUIltl profesorji, zdravniki. Obiskali bodo Belgrad, Zagreb, Ljubljano. Ob povratlut se bodo vrnili v Novi Sad, kjer bddo obiskali livarno, tovarno Seruma iti tovarno konzerv. Povsod bodo slovesno sprejeti. Italijansko letalo v Osljeku Osijek, 7. maja. p. Včeraj |iopoldne okrog 4 se je nad tisijekom pojavilo letalo, ki je pristalo nedaleč od mesta. Letalo je last zasebne italijanske letalske družbe, ki Izvršuje zrakoplovnl promet med Benetkami in Budimpešto. Letalo so je v megli zgubilo in je pristalo v Osijeku, Med potniki slu bila Izak Slein, lovarnar klobukov iz .Clevelanda in Zagrebčan, ministrski svetnik Mogovič iz Budimpešte. Potniki so v Osijeku prenočili. Danps je letalo najiolnilo bencinske tanke It! cdletelo v Budimpešto. Nemško brodovje v grškah vodah Atene, 7. maja. n. Nemško brodovje do« spe jutri zjutraj v Faleronsko pristanišče. Nje-1 mu na čast bo grška vlada priredila Več ofl* cijelnih priredb. Brodovje bo nadaljevalo pot prihodnjo sredo. Strašna rodbinska drama Dunaj, 7. maja. n. Y Meidllngu pri Dunaju se je pripetila krvava rodbinska drama. Zidarski delavec. Ernest Riedel, katerega so poklicali od dela k njegovi ženi, ki je umirala za jetiko, je svoji Ženi z Žepnim nožem prerezal vrat In zaklal svojo 4 letno hčerko. Nalo se je obesil. Kinrtnoilevarno ranjena žena je klicaja na pomoč, nakar so ljudje Uiedlu prerezali vrvico in ga odpravili v bolnišnico. Zena se bori s smrtjo. Rledla pn Je v bolnišnici popadla besitosl ler so ga morali v brezupliein slatiju odpeljati na psihiatrično kliniko. Problem naših cest Ljubljana, 7. maja. Avtomobilski klub v Ljubljani je včeraj popoldne priredil v svojih klubskih prostorih važno anketo o problemu naših cest in kako bi se izvedla rekonstrukcija in njihovo tlakovanje, ki sta z ozirom na naraščajoči avtomobilski promet nujno potrebna. Ahkete so se udeležili sami odlični zastopniki oblasti, samouprav, gospodarskih korpdiacii, zainteresirane industrije in strokovnjakov. Med drugimi so anketi prisostvovali: gg. podban dr. Pirkmajer, inž. Kraje in Inž. Orel za tehnični oddelek banske uprave, inž. Prelovlek, direktor ljubljanskega gradbenega urada, mariborski žttpan dr. Juvan, celjski župan dr. Goričan, tajniki Zbornice za TOI dr. Windischer, dr. Pless in Mohorle, predsednik inženirske zbornice ing. MaŽkovšek, dr. Golia za Zvezo industrijcev in mnogi drugi. Anketo ie otvoril in vodil predsednik avtomobilskega kluba g. Avgust Praprotnlk, ki je po pozdravu vseh prisotnih podelil besedo najprej Ing. Prelovšku. Ta je v daljšem referatu podal nalprej zgodovinski pregled gradnje cest. Te So stopile r. avtomobilskim prometom sedaj v novo InžO. Dosedanje makadamske ceste za avtomobilski promet niso primerne, ker pnevmatike sesajo iz makadamskega tlaka lepilni prah in ga odstranjujejo. Referent je razdelil tlakovanje cest v dve vrsti: v lažji in cenejši sistem tako imenovanega vzdrževanja cest, pri katerem se ceste le pokrivajo z boljšim lepivom( terom ali bitumenom in v drugi, težji in boljši sistem trajne vrednosti, pri katerem se ceste tlakujejo. Program rekonstrukcije cest v dravski banovini bi bil le-ta: državnih cest je 492 km. 139 kilometrov se da vzdrževati po dosedanjem načinu krpanja, toda z valjanjem. 311 km je urediti z valjanjem in s površinsko prevleko. 14 km bo zahtevalo srednje težko cestišče. 28 km pa zahteva težko cestišče. Na podlagi dosedaj ugotovljenih cen pa bi veljala ta dela 158 milijonov Din. Vzdrževalni stroški bi znesli letno 5 milijonov Din. Derfar, potreben za rekonstrukcijo naših cest bi se dobil (v anuitetah) iz prispevka države, iz odstopljenih državnih davkov, prispevkov banske uprave, prispevkov občin in prispevkov ministrstva narodnega zdravja* in vojnega ministrstva. Inž. DiViŽ je podal nekaj važnih strokovnih navodil, potrebnih, predno pristopi Slovenija k izvedbi tega programa. G. Mohorič je pojasnil stališče gospodarskih slojev, ki so v principu za čim skorajšnjo izvedbo lega programa; g. inž. Lenarčič iz Ribnice na Pohorju pa je povdarjal važnost uporabe domačega kamna zlasti ta ceste s težkim prometom. Dn Juvan, župan Maribora, je predlagal, naj se na anketi opusti strokovna debata, pač pa nuj se razpravlja le o linansiranju programa. Za avtonomna mesta Je izjavil, da k temu programu ne bi mogla prispevati, ker imajo sama na svojen terltotiju ogromen cestni program, Podban dr, Pirkmajer je omenjal, da bi bilo težko ositovati državni fond, v katerega bi prispevala banovina. Ta ima sama skoraj 4000 km banovinskih ceit, za katere mora skrbeti, Pozdravila pa Inieijativo, ki se je pojavila. Banovina bo tudi samti storila vse, da se ceste pri nai zboljšajo. Pripravlja se tudi banovinski cestni fond Na podlagi raznih predlogov je bil sprejel lc-da sklep: Banska Uprava se naproša, da osnuje poseben cestni odbor, v katerega naj bi prišli poleg zastopnikov banske uprave še zastopniki Zbornice TOI, Zveze deharnih zavodov, tehniške fakultete, Zveze industrijcev, zastopniki avtonomnih mest, inženirske zbornice, inženirskega društva, avtolduba, Zveze za tujski promet, časnikarska organizacije in zastopniki cestnih odborov Sledil je še krajši razgovor, na kar je s primernim nagovorom zaključil anketo podpredsednik Avtolduba inž. Ciril Pavlin. Dunajska vremenska napoved. Nastopilo bo najprej zapadno vreme z nevihtami, potem pa bo spremenljivo hladnejšo vreme. V dveh ali treh dneh ie možno, da pride slana. Razmere v novomeški ženski bolnišnici Izpred novomeškega sodišča Novo meslo, 6. maja. V ponedeljek dne 5. maja t. 1. se je pri tukajšnjem okrožnem sodišču pri kazenskem sodniku po-edincu vršila razprava zoper Marijo Ludviger iz Novega mesta, radi prestopka po § 104 s. k. z. Javni tožilec jo je tožil, da je v vlogi od 19. sept. 1929 na komisarja oblastne samouprave v Ljubljani oddala vlogo, v kateri je obdolžila upravitelja ženske javne bolnišnice Ludvika Kal-Jiža, da živi na stroške bolnice, ker dobiva jest-vrine iz bokiišnice oziroma na račun iste, da se je skozi leta nosilo k njemu mleko iz bolnišnice, vsled česar so bolniki prikrajšani, da ima zalogo drv in premoga, ki izvira iz bolnišnice, da si pridržuje takso od kopalnice po 15 Din, da dobiva dnevno od peka štruco za 20 Din na račun bolnišnice ter nabavlja perilo za bolnišnico pri svojem najboljšem prijatelju Josipu Ogoreutzu, vsled česar je treba vprašati, kako je z računom o dobavljenem perilu. Preiskava v tej zadevi je tekla že od konca meseca novembra 1929, ko je vložil radi te zadeve Ludvik Kalčič ovadbo na javno tožilstvo. Obtoženka se je tako, kakor v uvodni preiskavi zagovarjala tudi pri razpravi, da je napisala vlogo in sicer to, kar je videla na lastne oči ali slišala od ljudi glede vseh posameznih inkriminacij. Zaslišana je bila vrsta prič in sicer one, ki so bile zaslišane v uvodni preiskavi, na novo pa obtoženkina mati Jožefa Ludviger. Obtoženka se je sklicevala v poizvedbah, kakor tudi pri glavni razpravi na primarija dr. GostiŠo, na pričo Karolino Zagorc in na svojo mater. Priče so bile izčrpno zasliševane, saj je razprava trajala od pol 3 popoldne do tričetrt na 11 z odmorom od 6edmih do osmih zvečer. Zaslišani so bili posamezni dobavitelji živil 1 v bolnišnici tako Josip Osolnik, Josip Ogoreutz, Josip Paučič, ki so vsi potrdili, da je Kalčič blago, ki ga je prejemal svoječasno skupno z onim iz bolnišnice, pošteno plačal. Nadalje je bil zaslišan tudi primarij dr. Gostiša zelo izčrpno pol drugo uro, dalje jetniški paznik Robas Ivan, zasebni udeleženec Ludvik Kalčič, njegova soproga Kalčič Bela, služkinja Kumer Rozalija, ter Zagorc Karolina in predsednik zdravstvenega okrožja Perko Franc, ki je omenjal, da so v bolnišnici vladale lepe razmere in da je bilo vse dobro dotlej, ko je prišel v bolnišnico bivši seltundarij dr. Petrič, kateremu se je koncem lanskega leta služba odpovedala. — Pre-čitane so bile tudi izpovedbo sestre usmiljenke Valerije Reber, Auguštine Prime in Emigdije Pišek. Po pričevanju prič se je izkazalo, da se Ludviku Kalčiču ne more očitati nikaka nepoštenost, da mu je bil na srcu dobrobit bolnišnice in da se je brigal za njen prospeh. Prečitali so se tudi spisi preiskave, ki jih je svoječasno pri bolnici izpeljal oblastni komisar ter spisi preiskave, katero je izvedla banska uprava 26. in 27. marca t. 1. — Iz zadnjega poročila je bilo posneti, da so se našli formelni nedostatki, ki pa niso kaka posledica kake službene malomarnosti upraviteljeve, da je leta opravljal službo po predpisih jako vestno in je bil zaposlen do najvišje meje fizične sposobnosti in se je čuditi, da je mogel doslej vzdržati pri preveliki zaposlenosti upravne posle v tekočem, da zavod vsled njegovega poslovanja ni utrpel nikake škode in da se ni v nikakem oziru okoristil. — Iz cele razprave je razvidno, kakor je poudarjal zagovornik obtoženke dr. Furlan, da je bil celoten kazenski proces nekaka borba med pri-marijem dr. Gostišo in upraviteljem Kalčičem. Obtoženka Ludviger Marija je bila spoznana za krivo prestopka po 8 104 s. k. z in obsojena pogojno na 180 Din denarne kazni. V spomin na požar v Tržiča leta iStt Spominska procesija sv. Florijana v Tržiču 4. maja 1930. Odkar je leta 1811. pogorel Tržič, obhajajo Tržičani dan sv. Florijana kakor zapovedan praznik, ko počiva vse delo. Vrši se 6lovesna obljubljena procesija, katere se udeleži vse mesto in bližnja okolica. Slika nam kaže le del te procesije. Na nji vidimo meščansko šolo, požarne brambe, Cirilove brate, cerkveno pevce, duhovščino, cerkvene pevke in ženstvo. 80 letna jubilantka Št. Jernej, 5. maja. Dne 4. maja je v tihem krom svojih ožjih prijateljic in prijateljev praznovala 80 letnico svojega rojstva g. Ana L o v r en c roj. Jordan iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Vkljub visoki starosti je še neverjetno dobro ohranjena: sveža, živahna in zdravega humorja. Lase ima še vedno črne in le redko pretkane s sivimi nitkami. Z 12 leti je šla od doma, kjer si je s pridnostjo svojih rok in poštenjem služila prihranke za svoja stara leta. Bila pa je tudi prava mati revnim. Mnogim v Šiški, na Bledu, Št. Petru, Jesenicah in slednjič v Pleterjali je gotovo še dobro v spominu njeno ime. Po neumornih, trudapolnih letih uživa sedaj že 25 let na svojem posestvu sadove svojega truda in dela in na večer življenja s ponosom zre na svojo preteklost. Za vztrajnim in poštenim delom zasluženo plačilo Naj jubilantko obrani Bog še celo vrsto let zdravo in srečnol Eno najsramotnejših pogiavij Fantovski poboj pred sodiščem Maribor, 7. maja. Med spodnje- in zgornjepleterskimi fanti je vladalo bojno razmerje; sicer pa je znano, da je »aufbikserska« žilca ponekod med funti precej vznemirljiva in razburljiva. Dne 9. novembra 1929 je prišlo v Spod. Pleterjali med fanti do tepeža; sredi gnječe je padel kot žrtev posestniški sin Ivan Sagadin. Radi silnega udarca, ki ga je zadobil očividno z železno palico, je bila lobanja v gornjem delu desne senčnice docela zdrobljena, tuko da se je lobanja pod razpoko udrla v možgansko tvarino. Težka poškodba je povzročila otrpnjenje možganov; po petdnevnem boju >s smrtjo je Sagadin |xxlle.gel poškodbam. V zvezi s tem žalostnim dogodkom sta sedela včeraj na zatožni klopi 26 letni posestniški sin Anton Kidrič iz Sp. Pleterij in 24 letni posestniški sin Franc Planjšek iz Sp. Pleterij, ki se obtožujeta, da stu se udeležila tepeža, pri katerem je bil Ivan Sagadin usmrčen, ne dn bi se dalo ugotoviti, kdo jc povzročil smrt. Obtožnica pripoveduje, da so se omenjenega dne nahajali gornje- in spodiljepleterski fantje v Beran.ičevi gostilni v Sp. Pleterjali. V gostilni je vladalo med fanti najlepše razlopoženje; zdelo sc je, da sc med njimi sklepa nekako premirje. Na poti proti Zg. Pleterjam, kamor so se bili podali vsi fantje skupaj, pa jc prišlo do prepira med Francem Kanclerjem iz Zg. Pleterij ter Alojzijem Gaj-štom iz Sp. Pleterij; Kancler je zgrabil Gajšta in ga treščil na tla. To je razvnelo vročo kri fantov, ki so bili spredaj in ki so se preko starih nasprotstev mirno ined seboj razgovarjali. Priče izpovedujejo, da je nato odjeknil skozi noč klic »aufbiks« in da se je kmalu nato v bližini kapele pojavil obtoženi Kidrič, ki je posvetil Sagadinu v obraz in ga nato v smislu izpovedb prič udaril z neko »batino« po glavi, nakar se je Sagadin zrušil na tla. Sodeloval je pri tem v smislu obtožnice tudi soobdolženee Plajnšek, ki se obtožuje, da je Sagadina še par-krat udaril z železno palico po glavi in sicer potem, ko je že ležal na tleli. Kidrič zatrjuje, da je Plajnšek pobil Sagadina na tla in dn je on sicer nameraval na tleh ležečega Sagadina zabosti z nožem, kar je pa opustil. Raznravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Zcmljič; dr. Lešnik in dr Kolšek prisednikn. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Hojnik. Kidrič je bil obsojen na 2 leti težke ječe, Plajnšek pa I in pol leta. Oba zagovornika dr. Šnudcrl in dr. Bučar sta vložila priziv. Ali ste že poravnali naročnino? f,Sem tako boječa" Potvorba matičnega izpiska — pred sodniki Ljubljana, 7. maja. Četrta razprava včeraj se je vršila proti Frančiški Z., ženi tesarja, radi predugačenja javnih listin. Obdolženka, majhna, mlada kmečka mamica s svileno ruto na glavi in z obrazom, ki je tako dekliško mladosten, preprost in naiven, da človeka kar srce zaboli, ko jo vidi stati pred sodno mizo... Ta drobila ženica, z očmi tako dobrimi, pohlevnimi in odkritosrčnimi — da bi se mogla pregrešiti proti zakonu...? Ni mogoče! In res ni: Obdolženka je postala samo žrtev svoje čudovite naivnosti, ne-uvidevnosti in plahosti. Takole se je bilo zgodilo: Neko nedeljo, ko je bila obdolženka v hiši svojega moža sama doma, je prišel k njej neki Pugelj in navidezno ves ogorčen dejal: »Ta pro-kleti far, oguljufati me hočel« In je pokazal obdol-ženki matični izpisek duhovnega urada ter ji zatrdil, da mu je župnik namenoma napravil nalpačni datum rojstva in smrti otroka. Prosil jo je,'naj mu ona popravi navedeni datum, s čemur mu je obdolženka res kar koj ustregla. Tam, kjer je bilo v matičnem izpisku označeno, da je bil Pugljev otrok star pet ur, je na Pugljevo zahtevho predrugačila v »pet dni« in tam, kjer je bilo navedeno, da je otrok umrl 15. jul., je prenaredila v >19. jul.« v dobri veri, da bo tako prav in resnično. Obdolženka se pred senatom zagovarja, da je Puglju omenjenega dne ustregla predvsem zato, ker je bila že v tretjem mesecu nosečnosti in se je bala, da bi škodovalo otroku, če bi ji Pugelj, ki je menda dokaj nasilen človek, kaj naredil. Pri tem pa niti malo ni slutila, da bo Pugelj tako potvorjeni matični izpisek uporabil v izkoriščevalne namene, ka-ker se je pozneje zgodilo. »Zakaj pa ni Pugelj sam predrugačil datum v izpisku?« »Dejal mi je: Saj bi sam naredil, pa bi preveč grdo napisal.« »No, saj tudi vi niste bogve kako lepo napisali ...« Še so Vaši zobje zdravi, če pa svojih ust in zob ne negujete pravilno, se kmalu pojavijo znaki bolezni, ki Vam povzročijo mukepolne ure. Ognile se temu! Kozarec loplt vode s par kapljicami Odola — več ne potrebujete. S tem si dodobra izplaknile usta, zdignite z Odol-pasto za zobe, — najprinernejše po vsakem obedu — iemeljito svoje zobe: to je najboljša meloda negovanja zob in ust. »Ja, veste pa grozil je, da bo svojo sestro za-žgal. Zato sem se ga tako bala.« »No, saj niste tako švoh.« »Švoh nisem, sem pa tako boječa.« Po ugotovitvi, da Puglja k razpravi ne bo, ker je pobegnil iz vasi, se je senat umaknil na posvetovanje in razglasil sodbo: Obdolženka Z. Franci ška se obsodi v plačilo 180 Din denarne kazni, v plačilo stroškov kazenskega postopanja in takse v znesku 50 Din, v slučaju neizterljivosti pa na 3 dni zapora. Senat se je prepričal, da obdolženka ni v zlobnem namenu predrugačila datum v matičnem izpisku. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo njeno neoporečnost in dejstvo, da je bila zapeljana Ali je nemščina na naših srednjih šolah potrebna? XV. Velecenjeni gospod urednik, Vaše pismo z dne 1. t.m. me je našlo v težkem stanju, da problema ne moreni obravnavati tako, kakor bi zaslužil. Vendar hočem povedati svoje misli o oni točki novega učnega načrta za naše srednje šole, ki je povzročila pod označenim nadpisoin pretres v Vašem listu: namreč o nameri, da se poučuj nemščina tudi na treh humanističnih gimnazijah naše banovine šele od 5. razreda naprej, kakor na realnih gimnazijah, torej v manjšem obsegu nego še sedaj. Naglasiti moram, da razpravljanja o tem problemu v naši publicistiki v teku zadnjih 3 let niso izoblikovala nobenega razloga, ki bi me mogel nakloniti, da bi bistveno izpremenil svojo sodbo o pouku živih jezikov na naših srednjih šolah. A v odgovoru na vprašanje o »nemški ali francoski orientaciji« sem odgovoril v «Jutru« z dne 20. febr. 1927 med drugim tole: »Sodim, naj bi bil naš inteligenčni naraščaj, ko zapušča srednjo šolo, enako usposobljen, da sc neposredno bogati i s francosko i z nemško kulturo. S francosko zato, da nas v ustvarjanju lastne kulture osveži ter pa-ralizira v naši duševni strukturi oni delež iz dobe edinstvenosti in vsega mogočnosti nemškega vpliva na nas, ki tvori oviro organskemu poletu naše misli in besede. Z nemško iz tehtnih, a predvsem praktičnih razlogov, brez primesi vsakršne sentimentalnosti: ker je treba kulturo močnega neposrednega soseda vedno poznati; ker je nemščina oni jezik, ki skoraj edin nam bo mogei biti doma še za dolgo dobo ključ do spoznanja ostalih svetovnih kultur in do poglobitve znanstvene orientacije; ker nam potrebe gospodarskega življenja diktirajo aktivno znanje nemškega jezika.« K razlogom za učenje francoščine naj dodam še okolščino, da je med Srbi izmed svetovnih jezikov najbolj razširjena, in da so francoski orientirane tudi njihove knjižnice. Ce bi odločala za nas današnja in bodoča razširjenost jezika, bi morali dati prednost pač angleščini, ki jo šteje nad 613 milijonov ljudi za svoj materin jezik, medtem ko zaostajajo Francozi v tem oziru daleč za Nemci, Španci in Rusi. Med razlogi za zahtevo, naj da srednja šola v naši banovini svojim absolventom aktivno in pasivno znanje nemščine, se ne sme prezreti jezikovna orientacija naših bibliotek, ki je povsem drugačna nego v južnih banovinah. Ta moment, ki je za izvenšolsko, strokovno in pošolsko izobraževanje našega inteligenčnega naraščaja silno važen, se rad pozablja, zato me tembolj veseli, da sta ga omenila v »Slovenčevi« anketi tudi Finžgar in Wester. Za razgled v svet in za višjo strokovno izobrazbo nudijo naše biblioteke še nekaj nemških časopisov, prevodov, strokovnih, literarnih pripomočkov, enciklopedij itd., a zelo malo v drugih V BARVAH OD PLATNENEoo PRAVILNA O bIika svetovnih jezikih. In to se ne da izpremeniti čez noč ali na zapoved, zlasti ne, če je treba vedno računati z budžetnimi možnostmi. Tudi v interesu naših nacionalnih znanosti želim, naj bi bili zlasti absolventi naših humanističnih gimnazij v nemščini tako izurjeni, da bi jim ne delala nikakih težav, če se hočejo na univerzi posvetiti študiju domače zgodovine ali literature. V nemškem jeziku je pisana dolga vrsta virov, ki jih morajo umeti, listin, predgovorov, pisem, filoloških del, kritik, pesmi itd. A tudi raba nemške specialne literature jim je često absolutno potrebna, študij naše reformacije in romantike, orientacija v problemih našega prešernoslovja itd. itd. ic brez znanja nemščine sploh nemogoča stvar. Težko najdem za seminar nalogo, kjer bi kandidatu znanje nemščine ne bilo potrebno. A z realnih gimnazij bo prihajalo vedno manj kandidatov, katerim bi nemški tekst ne delal občutne težave in ali celo prevelike ovire. Zagovarjam torei smernico, naj bi se poučevala vsaj na naših humanističnih gimnazijah nemščina od prvega razreda naprej kakor doslej. To storim tem laže, ker vem, da je za onega na šega dijaka, ki se hoče s četrtim razredom ali z nižjim tečajnim izpitom od gimnazije posloviti, v praktičnem življenju znanje nemščine smotre-nejše, koristnejše in torej potrebnejše nego znanje katerega koli drugega svetovnega jezika. O pouku francoščine na humanističnih gimnazijah pa sodim, da se prični v višjih razredih, ko se je učenec že toliko seznanil z latinščino, da mu vtegne to pri učenju romanskega jezika koristiti. Predlagani to, ker vem, da more biti tako do mature tudi za francoščino rezultat isti kakoi za nemščino, za učenje katere nima dijak v latinščini nobene opore. Preprečiti se mora seveda vsaka možnost da bi sc naš pouk nemščine izrabljal v podpiranje starega nemškutarstva ali škiljenja čez severno mejo Toda za našo nacionalno miselnost vendar ne more biti opasno, če se začne pouk nemščine v naših humanističnih gimnazijah v prvem namesto v petem razredu, in če so absolventi zavodov, kjer imz sedaj naš narodni jezik isto pozicijo kakor prei nemški, nemščini res tudi vešči! Vkljub germani-zatoričnim nakanam avstrijske vlade so zadrževali Slovenci skozi stoletja nemški naval, a poskusom nemško-nacionalnih profesorjev, da bi pri pouku nemščine vplivali tudi na narodno orientacijo slovenskih dijakov, se je smejalo že več generacij našega dijaštva. Kakor so izgubili veljavo razlogi, ki jih navaja Jagič v »Spomenih svojega života« v pojasnilo, zakaj je začel v nemškem jeziku izdajati »Archiv liir slavisehe Philologie«, in kakor so minili časi, ko je bila nemščina za slovenske filologe občevalui jezik, tako se tudi časi, ko je šlo na naših srednjih šolah za vprašanje: slovenščina ali nemščina, in ko je bila pri nas nemška beseda že ob sebi politično geslo, nikoli več ne vrnejo. Danes smo tudi mi državni narod in z Nemci v Avstriji ali v rajhu enakopravni! Vsak napačen političen vpliv nemščine bo umel profesor, ki so ga poslale na zavod naše oblasti, v kali zadušiti. A proti vsem krivim vrednotenjem nemške — a tudi vsake druge literature — poznam še eno uspešno sredstvo: našim srednješolcem se naj da v roke drobna, a jedrnata informativna knjižica o svetovni literaturi, njenih strujah in vrhovih. Taka knjižica bi tvorila literarni evropski okvir za germanista, romanista, slovenista in zgodovinarja in bi bila učencu kažipot za presojo literarne sile posameznih narodov. Računati moramo z dvema posebnima momentoma: da za inteligenčni naraščaj naših južnih bratov znanje nemščine nima istega pomena kakor za našega, in da svojim dijakom ne smemo nakladati težjih bremen nego jih imajo dijaki v ostalih banovinah. Ker so naši razlogi tehtni, smemo zahtevati izjemo, da se vsaj del naših dijakov bolj usposobi za operiranie z nemščino nego njihovi južni tovariši. Za dosego enakosti v obremenitvah bi jaz uporabil načelo, ki je bilo odločilno pri novih predpisih za maturo, potem pa predpisal tudi francoščino za višje razrede humanističnih gimnazij kot obvezen predmet. A še druge rešitve prihajajo v poštev: odločitev staršev, ali se naj uči njihov otrok nemščine ali francoščine; francoščine kot neobvezen predmet. Se nekaj, gospod urednik: ankete utegnejo biti zelo koristna stvar, toda nikar ne precenjujte slovenskega lista in ne mislite, da morejo v tem primeru one same kaj spremeniti, pa naj si tudi izzvenijo v tako soglasno željo kakor pričujoča Prosvetni savet je menda že napravil svoj sklep. Dr. Fran KidriK Kaj pravite? Naročnik, velik prijatelj umetnosti, nam piše: ltes so lepi novi plakati za letošnji jubilejni velesejem. Samo škoda, du sem take vrste reklamo ie videl nekje tiskano. Bilo je v neki nemški knjigi o reklami, — naslov sem če pozabil, — zelo podobna kompozicija, na ljubljanskem lepaku so le barve in pa klobuk malo drugačne. Morda ima uredništvo na razpolago to knjigo m laliko samo primerja? Žirija, ki je prisodila temu osnutku prvo nagrado, najbrže te knjige ni imela. Urednik odgovarja: Knjiga, o kateri pišete, mi ni znana. Morda pa kdo drugi naših bravcev ve kaj bolj natančnega o idejnem vzoru originalnega ljubljanskega plakata. Sicer pa drevi poprašam sam našega uredniškega knjižničarja, ki ima v evidenci vse kipe, knjige, slike in figure, originalne in posnele. Litijski cestni odbor Iz delovanja litijskega cestnega odbora v 1.1929 Litija, 6. maja. Pretekli mesec se je vršila seja cestnega odbora v Litiji ob navzočnosti vseh odbornikov. Na seji se je obravnaval obračun za leto 1929. Cestni načelnik g. župan Hinko L e b i ng e r je podal daljše izčrpno poročilo o celoletnem delovanju odbora, iz katerega posnemamo sledeče zanimive podatke: Cestni odbor je oskrboval 180 km cestnih prog in je bilo na te ceste speljanegu okoli 1000 kubičnih metrov gramoza oziroma tolčenega kamna. Za vožnjo in dobavo tega inaterijala se je izplačalo Din 484.120.—. Novih cestnih ograj iz hrastovega lesa se je napravilo 2275 metrov, za kar se je izdalo s popravili starih ranip Din 83.303—. Za pomožne delavce, ki so bili zaposleni pri nasipanju, razširjenju cest itd. za 3216 dnin Din 127.896.—. Za odvoz blata se je izdalo za 173 dnevnih voženj Din 23.725,— Novi mostovi so se zgradili: Na Dolah železo-betonski dolg Cm; na Jezeh pri Litiji železo-beton-ski 11.5 ni dola, 8 ni dolg na Itaspotju, železo-beton-ski 5 m dolg v Reki. 6 m dolg na Savi. — Od večjih del: 77 ni dolga betonska škarpa na Savi, dalje preureditev ceste od Zagorja proti Trbovljam, kjer »e je cesta primerno razširila in so samo betonska dela pod Križanicem stala nad 40.000 Din. — V obcestne jarke se je položilo za boljši odlok vode 1300 m različnih cevi, kar je stalo Din 49.162. Skupni stroški znašajo Din 1,135.903.—. Največ stroškov je pozvro-Hla cesta Zagorje—IzJake, potem Litija—Šmartno —Bogenšpek—Pusti javor. Ugotovljeno je bilo, da je stanje cest v litijskem cestnem okolišu z ozirom na splošno slabo in mokro zimsko vreme ter zmanjšane prispevke od strani banovine absolutno zadovoljivo in neprimerno zboljšano. Soglasno je bil nato obračun sprejet z zahvalo vodstvu za ves trud in napor, ki ga Ima s težavami iu nehvaležnim poslom za izboljšanja cest. Koledar Četrtek, 8. maja: Prikazen Mihaela, nadangela. Osebne cesli = Poroka. Dne 4. maja se je poročil na Polš-niku Mr. Frank Kudernač, GIoversville-N. J., z gdč. Mijo Ropanovo iz ugledne rodbine Ropanove iz Ljubečne pri Celju. Obilo sreče! Novoporočenca odpotujeta v Ameriko. Želimo srečno potovanje! — Poročil so jc na Brezjah gosp. Egon Gosi a r, črkostavec v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani z gdč. Mary Schvveigerjevo, hčerko ljubljanskega zobozdravnika dr. Avg. Schvveigerja. Mala kronika ir Birmovanje v lavantinski škofiji. V de- kaniji Maribor levi breg se vrši letos birmovanje po sledečem redu: v četrtek, dne 13. inaja, pri Sv. Martinu pri Vurbergu; v soboto 17. maja pri Gornji sv. Kungoti; v nedeljo 18. maja pri Sv. Marjeti ob Pesnici; v ponedeljek 19. maja pri Sv. Barbari pri Vurbergu; v torek 20. maja v Kamnici pri Mariboru; v sredo 21. maja pri Sv. Križu pri Mariboru; v četrtek 22. maja pri Sv. Marjeti v Selnici ob Dravi; v soboto Zcboxdravnlk Dr. JOSIP TAVČAR Gledališka ulica 4 — od četrtka do nedelje ne or-dinira. Od poudeljka dalje vsak dan razen soboto popoldne. 7—1, 4—7 Guy de Maupassant: Vrvica (Nadaljevanje.) Nenadoma se oglasi boben na dvorišču pred hišo. Vse plane pokonci ter s polnimi usti in servijetami v rokab hiti k vratom in k oknu; samo nekaj starih možakarjev je mirno jedlo dalje. Občinski sluga je prenehal bobnati in na-qlašujoč tam, kjer je bilo najmanj potrebno, začel klicati z razklanim glasom: Prebivalcem Godervillea in končno vsem onim, ki so bili danes na sejmišču... se daje na znanje, da je bila na cesti... ki vodi iz Bezevillea, davi med deveto in deseto uro izgubljena črna usnjena denarnica... v kateri je bilo petsto frankov in nekaj trgovskih listin. ... Kdor jo je našel, se prosi, naj jo takoj prinese na županstvo ali pa gospodu Fortunetu Houlberjueu iz Mannevillea.... Za nagrado dobi dvajset frankov!« Klicar je odšel naprej. V daljavi je bilo še enkrat slišati zamolklo bobnauje in slab bobnarjev glas. Zdaj so govorili samo o izgubljeni denarnici in razpravljali ali bo stari Houlbreque še kedaj videl svojo listnico ali ne. Pogovarjali so se in mirno jedli naprej. Ko so ravno popili kavo, se pojavi v vratih poveljnik orežniškega oddelka in kratko vpraša: »Ali je tukaj gospod Hauchecorne iz Brc-nuteja?« •Da, tukaj sem!« odgovori stari Hauchecorne, ki je sedel na nasprotnem koncu mize. 24. maja pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu; v nedeljo 23. luujn pri Sv. Petru pod Mariborom. ir Banovec v Ameriki. Svetozar Banovec je pel v nedeljo 27. aprila v Chicagi, in sicer v La Salle hotelu. Koncert so uranžirale soprogo jugoslovanskega, eeškoslovuškegu in poljskega konzula, torej je bil to nekak slovanski koncert. ir Izlet Jadranske straže v Split, Solin 111 Trogir o binkoštuih dneh 7., 8., <) iu 10. junija. Še nekaj dni nas loči od zaključka prijav, le še nekaj dni poteni 111 poleteli bomo z belim lubu-dom ]>o valovih sinjega Jadrana v reprezentančno mesto našega pomorstva. Mimo znamenitih letovišč severnega Jadrana, mimo košatega iu poraslega Raba, mimo trgovskega šibenika ob obali južne Dalmacije v veliko luko Split. Koliko praporov na jamborih jadrnic pomikov velikih in malih nas lx> pozdrnvljnlo na liin-koštno nedeljo. Stopili bomo na francosko obalo. široko asfaltirana cesta, v ozadju palače, spomeniki v ogrodju palače Dioklecijana, ki pričajo o najrazličnejših kulturah, v ospredju palme, visoke in košate iu vse to razsvetljuje zdravo južno solnce. Mar smo v Niči? Ali smo v muzeju? Ne, v jugoslovanskem Splitu, kojega vsak kamen je zgodovinskega pomena. Le še nekaj dni nas loči in zaključimo prijave, še je nekaj mest v A in B razredu prostih, tudi za poniludek jn še nekaj prostoru. Opozarjamo jHinovno na bežeči čas. Prijavite se nemudoma. Razred A Din 900 ter vlak z vpisnino Din 60: razred B Din 700 z vlakom in vpisnino Din 45 in za poniludek ter dijake in dijakinje 430 Din. To so malenkostne vsote za res udobno potovanje štirih dni. Zahtevajte takoj prospekte. Prijave sprejme profesor F. Siv, Ljubljana, Yo-geluu ulica 3 do 13. maja. Ljubljana, 7. maja. Policijski voz je zelen. To ve vsak Ljubljančan. Ne ve pa, da so tudi obrazi gostov tega voza navadno zeleni, menda samo jeze. da so so dali prijeti in prepeljati s lem vozom. Ta voz je prišel snoči v stik s slovensko lahko atletiko in je menda vzrok, da je bil postavljen snoči nov ljubljanski rekord ua kratke razdalje. To je bilo pa tako: Pred masivnimi vrati jetnišniee se je ustavil policijski voz. Vrata se odpro in iz voza stopijo po.rangu: najprej stražnik v čedni zlikani uniformi, nato starejši jetnik z obrazom .kakor da bi hotel reči: »Aha, saj tukaj sem pa doma!«, za njim pa še mlad fante, bledega obraza. Fant je nekje nekaj ukradel in je imel smolo, da so ga prijeli Odpro se tudi vrata jetnišnlce in prikaže se najprej ogromen šop ključev, za njim pa ječar. Stražnik hoče izročiti prvega jetnika jecarju, tedaj pa se spusti drugi jetnik v beg in jo ucvre, kar more po asfaltnem hodniku. Stražnik spusti prvegn in plane za mladim beguncem po cesti. Ljudi je bilo na cesti polno, iz vseh pisarn in delavnic in s kolodvora so Majski pevec Kmalu, kmalu ga bom poslušal... Ne vem, odkod so vzeli pesniki pravljico o vrtnici, katero baje slavec opeva. Vrtnice pač ne bodo rastle v vlažnem, gostein grmovju, kjer šviga slavec kakor miš med spodnjim vejevjem pa kakor vrabec obrača suho lansko listje, pod kalerim najde svoje umazano kosilo. Sploh ima pevec ljubezni jako skromno bivališče, in namesto vrtnic so v bližini vedno *ame žabe... Ko izgine v daljavi na barju ognjena solnčna krogla in vodna gladina zažari v rdeči luči, — zlezejo po tleh prve sence in zadonijo grgrajoči votli večerni glasovi. Neiunolčno regljanje tisočerih žab prekine včasih rezki presekani krik strgarja, ki drvi z odprtimi perotmi na dolgih nogah skozi visoko Iravo tako naglo, da je ležko za trenutek zagledati niegov temni hrbet. Potem prileti kakor iz vode nizko in zategnjeno votlo ukanje: bobnarica ima ta ljubki glas, katerega sc nevajen človek lahko prestraši. ir Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z nuravno iFrnnz-Josefc-gren-čieo redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane >:Franz-Josef«-vode. »Franz-Josefc-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. : Gospod Hauchecorne,!; nadaljuje orožnik, bodite tako prijazni in pojdite z mano na občino. Gospod župan bi z vami rad nekaj govoril. Hauchecorne je ostrmel in se vznemiril. Na dušek je izpraznil kozarec, vstal in še bolj upognjen kot zjutraj odšel iz gostilne; kajti kadar je seclel, je polem še teže hodil, dokler se ni malo razmajal. »Nate me, tukaj sem, tukaj! Kaj mi pfi hočete?? je govoril po poti in stopal za orožnikom. Zupan, postaven možak, ki je bil obenem notar onega okraja, je sedel v mehkem naslonjaču in pričakoval Hauchecornea. : Oče Hauchecorne!< ga svefauo nagovori, >davi so vas videli, ko ste na cesti, ki pelje iz Bezevillea, pobrali denarnico, ki jo je izgubil gospodar Houlbenpie iz Mannevillea k Kmetic je debelo gledal župana iu polaščal se ga je strah radi sumnje, ki je padla nanj, ne da bi sam vedel zakaj. »Kaj, jaz, jaz da sem pobral kakšno denarnico?« »Da, prav vi in nihče drugi! : »Moja častna beseda, o Din 28. — Grum Anton: Peti venček slovenskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Din 16. -- Hlad-nik Ignacij: Desetero moških zborov, Din 20. ir lit d narodni jubilejni velesejem v Budimpešti je brezdvomno ena najbolje organiziranih naprav 42 potovalnih birojev na Ogrskem in v 16 zunanjih državah je dovolilo olajšave razstav-ljaleeui in obiskovalcem, lako da je pot z sejmsko izkaznico za 25—80% znižana od Pariza do Bagdada in od Helsinki do Palernia in sicer po železnici, na parobrodih in z letali. Na tem sejmu, ki traja do 12. maja, imajo svoje posebne paviljone poleg Francije Jugoslavija, Poljska, Grška 111 Italija. k Največji reveži so slepci. Spominjajte se jilil »Dom slepih« ima položnico 14672. hiteli v mesto. Stražnik vpije: »Drž'Ie ga, d rž'te ga!« Ali vsi hočejo biti samo opazovalci divjega galopa, šlo je bliskovito. V trenutku je begunec zavil v Pražakovo ulico, stražnik pa prav tako hitro za njim. Njegove klice je ubogal nekdo v Pražakovi ulici. Ko je videl, kako hitro se mu bliža begunec, je sprožil nogo, fant je pritekel, se spotaknil in padel. Vstati ni utegnil več. Pobral ga je že stražnik, ga trdo stisnil za roke, vklenil in odgnal proti jetuišnici kakor trofejo. Fant je še toliko utegnil, da si jo pomaknil klobuk globoko doli na oči, ko je moral skozi špallr radovednežev. Pri vratih jetnišnice jia ga je čakal prvi, starejši jetnik. Lepo je čakal v družbi ječarja, kateremu bi lažje pobegnil, kakor mladi begunec stražniku. Pa ni hotel. Samo izraz v obrazu si je privoščil: »Knkšen neumen fante! Pred arestoni beži! Ga bo že minilo, ko so bo navadil.« Vsa trojica: stražnik in gba jetnika je odkorakala skozi vrata. Skozi špalir osupnjenih radovednežev pa se je prisvetil obraz tistega, ki jo sprožil nog;o. Napel je prsi in zravnal glavo, češ: »Vidite, jaz sem, ki sem ga ustavil! Ali nisem junak?« Dolgo sem korakal po prašni cesti, predno po-čepnem v grmovju ob ovinku Ljubljanice. Samota in pričakovanje nehote vplivata na dobro voljo: vse postane hrepeneče, oložuo, brezupno. A naposled se neslišno spusti v trsje mala neznatna ptica, nekak podolgasti zelenkasti vrabec z nepričakovano velikimi črnimi očmi. Videli je, kako se napihuje in trepeta njegov drobni vrat. in vedno nenadno zleti iz valovite meglice, v katero se že polagoma zavija cvetoče grmovje, zalegnjen srebrni žvižg se razleze daleč naokrog, se utrga, zagosloli, se spremeni v nežrto čivkanje — in vse se na mali spremeni okoli inene. Zabe še vedno srdito kvakajo, a zdaj se zdi, da njih glasovi samo pazno in čustveno spremljajo slavčevo biserno, zmagovalno pesem. Človek bi jo poslušal vedno naprej.".. Ni lako lahko v ljubljanski okolici zagledali slavca, a vendar sem ga večkrat videl v prozornem somraku poletne noči. Nikoli ne sedi na drevesu kakor lo dela veseli kos; vedno čepi nekako sključen, s povešenimi perotmi, v grmovju, skoro na tleh. Seveda ne mora vedno prepevati. Podnevu kriči samo tiho in celo smešno: »tak .. lak«. Skače po blatu in pobira črve. A vse le malenkostne zunanje okoliščine ne jemljejo čara njegovi čudoviti pesmi, ki se zdi posebno krasna ob napolstoječi vodi, iz katere se dvigajo žabji glasovi. Škripajoče in kvakajoče »rega-rega« je neločljivo od čudežne slavčeve pesmi o ljubezni, upanju. Sreči, kateri enake nima nobeno živo bitje. Življenje ima svoje čudne zakone, in nikoli ne bo drugače na svetu... spod župan!« Segel je globoko v žep in potegnil kratek košček vrvice. Župan pa je neverjetno zmajeval z glavo: »Moj dragi Hauchecorne, o tem me pa ne boste prepričali, da bi bil Malaudain, ki je vendar vse časli vreden mož, imel to vrvico za dcuarnico.« Hauchecorne besno vzdigne desnico, pljune v stran, da potrdi svoje poštenje, iu ponovi : »Pa sam Bog ve, da je resnica, kar sem rekel! gospod župan. Sveta resnica! Še enkrat vam pravim, da je tako! Pri moji veri!« »In ko ste denarnico pobrali,« nadaljuje župan, »ste potem še dolgo iskali po tleh, če ni kak bankovec mogoče izpadel v blato.« Ubogi revež se je kar dušil od ogorčenja in strahu. % »Le kako more kdo kaj takega reči? Kako si more kar na lepem izmisliti tako laž, samo da bi poštenega človeka spravil ob dobro ime! Kako more kdo kaj takega reči?« Toda zaman je bilo vse govorjenje in zatrjevanje, da je nedolžen; niso mu hoteli verjeti. Privedli so sedlarja Malaudaina, ki je ponovil svojo trditev in jo tudi krepko zagovarjal. Debelo uro sta se prepirala in zmerjala drug drugega. Hauchecorne je zahteval, naj ga preiščejo; a pri njem niso ničesar našli. Župan je bil v nemajhni -zadregi, pa ga je kar domov postal rekoč, da bo zadevo predal sodišču, ki bo že ukrenilo svoje. Glas o dogodku sc je raznesel na vse strani. Ko je prišel Hauchecorno z županstva. Kai bo danes? Urainu: Pustolov prod vrati. Preinljera, Red A. Opera: Zaprla. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. 0 Maša zadiišnica za blagojiokojnega predsednika Z. S V. Martina Coluriea bo dno 12. maja, v ponedeljek ob 7 v frančiškanski cerkvi. Vabimo tovarižo in sorodne organizacije. Običajni vsakoletni naš skupni sestanek je zopet na Brezjah dne 10. avgusta. — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. 0 Mestna občina gradi trafiko. Na Ilirskem trgu postavljajo sedaj zidarji malo, okroglo stavbo, v premeru široko komaj poldrag meter. Ljudje ugibljejo, krt,j bo to: ali vodnjak — no vodnjak ne more biti, ima zr.daj vruta — ali podstavek za nov spomenik, ali bo to morda tovarniški dimnik, pa tovarno ni nikjer? To bo v resnici kiosk zn trafiko. Trafika na tem trgu je bila preje v sosednji hiši. Trafikant pa je že poldrugo leto prosil, naj mu dovolijo zgraditi kiosk. Mestna občina se je odločila, da 'oo kiosk zgradila sama, tako da bo v skladu z okolico. Mestna Občina namerava še drugod zgradili take kioske in jih oddati trafikantom v najem, da tako prepreči, da bi grde barake knzile lice mesta. 0 Strojniki in kurjači se organizirajo. V nedeljo. dne 4. t. ni., se je vršil v Ljubljani redni mesečni sestanek Osrednjega društva strojnikov in kurjačev z društvom izprašanih strojnikov iz Zagreba. Sprejeta je bila važna resolucija, s katero je bilo sklenjeno, da je ustanovi zveza vseh izprašani!' strojnikov kraljevine Jugoslavije v obrambo pravic strojnikov, Ivi dosedaj niso zaščitene Slovenski strojniki popolnoma soglašajo z enakimi sklepi zagrebškega in belgrajskega društva strojnikov. © Ceskoslovenskil Obec v Lnblani. V nedgli, dne 11. t. ni. společny vylet do Kranje, spojeny s hostovftnfm našeho loutkovčho divadčlka v tam-nfui Narodnim dome. Sraz učastnfkfl o pftl sedmč hodinS rannf na hlnvnfm nfidraži. — O slevu jizdučho zažadano. členovč, kteff najedou do Kranje, neeht se korporativne učasnf uvftiinf vypravy Fedfrače strojvudcu v československč Republice, ktera prijede na hlavnl nadražf v nedeli, dne 11. t. m. o 9.15 hodinč ranili. — Pfi prohlfdce mesta budniež ochotnymi privodci a tlumoČnfky. 0 Pevski zbor .Slovenskega učiteljstva jo bil koncem marca in začetkom aprila na češkoslovaškem ter absolviral tam celo vrslo koncertov, ki so mu prinesli priznanje celega češkega glasbenega sveta. Zbor je posamezne težke skladbe po zaslugi svojega dirigenta gosp. Srečko Kumarja brezhibno naštudiral ter jih izvajal z vso resnostjo in izredno navdušenostjo. Zborov material je posebno v ženskih glasovih prvovrsten, a tudi molki glasovi so se kaj lepo zlili v harmonično celoto. Ljubljana bo imela priliko slišati ta zbor v soboto, dne 10. l. m., na koncertu v Uuionskl dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 0 Mladinski koncert Slovenskega učiteljskega pcTRkega zbora se bo vršil v nedeljo, dne 11. t. m., ob pol 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Pevski zbor Slovenskega učiteljstva bode izvajal nn tem koncertu vse one pesmi, katere je pred dobrim mesecem pel Češkoslovaški mladini v Budje-vicah, Plznu, Pragi, Olomoucu, Brnu, Bratislavi Itd Češka mladina je v mnogobrojnem številu s sveto pobožnosljo sprejemala jugoslovanske narodne ln umetne pesmi in prepričani smo, da se udeleži tega koncerta tudi polnoštevilno naša mladina. Med drugim bo imela priliko slišati tudi njio-ravsko narodno Zabučale gore, ki jo najljubša p6-' sem češkoslovaškega prezidenta Masaryka. Program stane 3 Din, aobi se pri šolskih vodstvih tfil nosno ravnateljstvih pa tudi v Matični knjigarni Kdor ima program, ima tudi brezplačen vstop k mladinskemu koncertu. © Stavbne nasvete, načrte za novogradnje ln adaptacije. Tehnični biro >Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80. » iz društvenega življenja »Ljubljana« Ima danes zvečer ob 8 skupno pevsko vajo. Vsi točni. — Pevovodja. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v čefrtek, dne 8. maja 1930 ogled stopnjišča in kapelice hiše P. Gabrijela Gruberja (sedaj last poštna direkcije) in cerkve sv. Jakoba. Začetek ob 3 popoldne. Zbirališče: Trg Sv. Jakoba. Voditelj: Msgr. Viktor Steska. Članom akademskega kluba montanistov! Opozarjamo člane, da se bo danes, 8. t. m. ob pol 18 vršilo v rudarskem paviljonu predavanje ing. V. Kersniča o; »Upravi jamskega obrata«. — Udeležite se predavanja poinošlevilno. Strokovno in podporno društvo trg. in podjetniških uslužbencev v Ljubljani ima sveto mašo na Rožniku v spomin umrlih članov dne 11. maja ob 9 ter vabi k udeležbi vse člane in prijatelje društva. — Odbor. {■■■■■lllMllllllj ■ ■—■■■MIH« »11»IgMtrjg se je nabralo okoli njega polno radovednežev, ki so ga izpraševali nekateri resno, drugi pa porogljivo; toda nihče ni bil prav nič ogorčen. Začel je pripovedovali zgodbo o vrvici, pa se mu je vse smejalo. Nihče mu ni verjel. šel je dalje. Neprestano so ga ustavljali, in kjer je videl kakega znanca, mu je začel brez konca in kraja praviti kaj se mu je zgodilo, jezil se je in robantil in pred vsakim obrnil vse žepe, da bi ja videli, da nima ničesar. Ljudje pa so mu odgovarjali: »E, stari lisjak, saj se poznamo!« To ga je ujezilo. Ko je uvidel, da mu nihče ne verjame, se je kar tresel od togote in gneva. Ni vedel kaj bi počel, pa je naprej in naprej pripovedoval svoj dogodljaj. Začelo se je niračiti. Hauchecorne je moral domov. Pridružil se je trem sosedom, ki so korakali proti domu. Pokazal jim je prostor, kjer je polarni konec vrvice, in vso pot na dolgo in široko razkladal kakšne sitnosti je imel radi tega. Po večerji je krenil na vas in od hiše do hiše pravil kaj se mu je pripelilo. Ali ni ga bilo človeka, ki bi mu bil veroval. Celo noč ni zatisnil očesa. Drugega dne okoli ene popoldne je dobil stari Houlbreque iz Mannevillea listnico z denarjem in listinami vred nazaj; prinesel mu jo je Marius Paumelle, Bretonov hlapec iz Vmauvillea. Hlapec je zatrdil, da je listnico res sam našel na cesti; ker pa ni znal brati, jo je prinesel domov in jo izročil gospodarju. (Konec sledi.) Ljubljana Dramatičen beg po asfaltu Maribor Skrivnosti takirstva Zagir Kan Bel v Mariboru. Maribor, 7. maja 1930, Nocoj ob 18 se je zbrala v tukajšnjem narodnem gledališču izbrana družba. Med drugimi so bili navzoči; zdravniki, časnikarji, policisti, gledališki igralci ter drugi gostje, ki so prisostvovali gotovo zanimivemu predavanju omenjenega fakirja po rodu Indijca, Na odru je bilo neka) časnikarjev, policijski zdravnik dr. Zorjan, ki ie delal beležke. . Kot prva točka je bila prebodenje žeblja skozi jezik. Fakir si je dal z dolgim ostrim žebljem prebosti jezik, na kar so ga navzoči v tem stanju pritrdili ob mizo s tem, da so ga v mizo zabili s kladivom. Pri tem eksperimentu m pritekla niti kapljica krvi iz jezika. Nekateri navzoči strokovnjaki zdravniki so bili ninen]a, da je razlagati to na tak način, da je )ezik bil že večkrat preboden, radi česar ni bilo nobene kap- Ije krvi. . . Nato je lakir razbil več steklenic in črepinje istib stri z golimi stopali. Na obeh stopalih je bilo po tem eksperimentu opaziti le koma) znatne podpludbe. Sredi predavanja so nekatere navzoče dame zapustile gledališče. V hipnotičnem stanju mu ie zdravnik dr. Zorjan zabodel iglo skozi obe lici. Pri tem )e na enem mestu pritekla kri, siccr je pa ni bito opaziti. Končno so mu z iglo prehodil lice ob ustnicah, pri čemer tudi ni bilo opaziti sledov krVI' S tem so bila v glavnem omenjena predavanja zaključena in napovedane nekatere zanimive stvari, ki jih bo predvajal na posebnem večeru. V Mariboru vlada za omenjeni lakiriev .večer veliko zanimanje.^ □ Izpred tukajšnjega senata. Petorica sc fje zagovarjala včeraj pred tukajšniim malim Senatom radi zločinstva tatvine. 20 letni dela- vasi se obtožujejo, .... ~ ■.......— dne meseca junija ali julija 1929 v Prevaljah vzeli radi svojega dobička in posesti brez privoljenja gostilničarko Ane Štefan sodček piva; razen tega sc obtožuje Delopst. da je R Korop-cu vzel kokoš. Pred senatom se je nadalje zagovarjal 55 letni Martin Fras iz Jiršcvcev ker pc obtožuje, da je ponoči na 28. marca t 1 v Stražeh ukradel Mariji Kurner 4 kokoši; 4b letni Blaž Potočnik iz Sp. Leskovca pa sedi na zatožni klopi, ker jc ponoči od 28 februarja na 1 marca t. 1. odvzel Juliju Stubičurju dve kokoši. Senat so tvorili sodnik okrožnega sodišču Zemljič. kot predsednik, dr. Lešnik m dr. Ko šek prisedniku. Obtožbo je zastopal dr/, pravilnik dr. Ilojnik. Obsojeni so bili: Delopst na štiri mesece težke ječe; Kozman na 14 dni težke ječe; Grcgorc na 4 tedne težke ječe; fras nn mesec dni strogega zaporu; Potočnik pa nu 14 dni strogega zapora. □ Za lajšanje brezposelnosti. V mesecu aprilu je izdala tukajšnja posredovalnica^ dela 257 brezposelnim podpore v vrednosti dinarjev in siccr: 41 brezposelnim rednih poManjainsca<. Omenjena hiša v Gregorčičevi ulici se je namreč izpraznila šele s 1. majem, s čimer je stopila v veljavo tozadevna pogodba, sklenjena svojčas med mestno občino ter »Marijanišcem«. Kakor znano se jc zavezalo »Marijamsce«, ki skrbi za onemogle služkinje, dajati stanovanje 5—6 v Maribor pristojnim in delanezmoznim služkinjam, razen tega pa tudi potrebno kurjavo Tudi sc je »Marijanišče« zavezalo plačevati od omenjenih nepremičnin vse davke in druga javna bremenu, občina pa ne bo računala iMurijauišču« vodurinc, gostuščine in kanalskih pristojbin. Z izročitvijo predmetne ustanove v upravo »Marijanišea«. kar se je izvršilo s 1. majem t. 1., je v občinski socinlno-fikrbstveui politiki in privatni dobrodelni podjetnosti beležiti nov uspeli in pozitivno postavko. □ Jur jevnnjc je malodane izginilo v naših krajih. Najbolj sc jc šc ohranilo v Prekmurju. Želeti bi bilo. da sc ta lepi narodni običaj na novo po/j v i osobito med našo mladino. Adam.. levo kolo »Jur jevnn jc.« je zelo priprost, a učinkovit in ritmično živahen napev. Obnesel bi •c povsod na naših izletih in prinesel mladini mnogo veselja in zabave. V Narodnem domu se bo lurievontc vršilo no Adamičevi koranozicm. ponoči neznanega Dober okus Vaše kaoe, je odvisen od vrste, katero kupujete. Teh vrst je mnogo, dobrih in slabih. Za kavo Hag se zbira samo fine vrste. Pri kavi Hag nimate garancijo samo za kvaliteto, temveč tudi za neškodljivost. Iz kave Hag je odstranjen za mnoge škodljivi kofein, torej ona je kofeina prosta. Kava Hag jc dobra in zdrava. mv« ujb K H II II H H G SRCE Uničevanje hroščev Letošnje leto jc zopel liroščevo leto. Uničevanje hroščev je težavno. Uničevanje je z rolco popolnoma nemogoče. Delo in stroški so precejšnji in vendar uspeh ni Bog ve kakšen; vsako tretje do četrto leto imamo zopet hrošče. V Avstriji se delajo letos poskusi, uničiti hrošče in liroščevo zalego in na ta način preprečiti polaganje jajc v zemljo in razvoj črvov. Hrošč ni škodljiv samo, kadar se pojavi, to jo vsako tretje do četrto loto na svatbenem izletu, ko nam obrati listje in cvetje na sadnem drevju, temveč tudi njegova ličinka, ki živi v zemlji, grize in se hrani s koreninami v zemlji in na ta način uničuje naše posevke. Danes se pravi: če hrošča ne bo, tudi njegove zalege ne bo. S pobiranjem hrošča se pa vendar ne more uspeti pravočasno, namreč preden samica položi jajca za bodoči rod. Ako uspe samici, da položi svoja jajčeca, je ona svojo nalogo opravila in če pride sedaj človeška roka in jo uniči, je s tem doseženo samo to, da hrošči ne brstijo zelenja. Uspeh je samo momentan, po treh letih so njihovi otroci, mladi hrošči, zopet naši nepovabljeni gostje. V Avstriji so ši strokovnjaki postavili novo nalogo: uničiti jajčeca tega skritega sovražnika. Na ta način se odkloni škoda, ki jo povzroča hrošč s svojimi Črvi, dokler spodjedajo korenine raznih poljedelskih sadežev. Če se uničijo jajčeca, ni črvov, in pozneje tudi hrošči izostanejo. Uničevanje hroštevih jajčec in deloma samic kakor tudi črvov poizkuša se z apnenim dušikom. Ako sedaj takoj, ko se pojavijo hrošči, potrosimo Vinarski kongres Vinarsko društvo za Dravsko banovino bo imelo svoj občni zbor v dneh 28., 29. in 30. maja 1930 v Ljutomeru. Prvi dan se vrši popoldne seja delegatov ter seja glavnega odbora društva. Najvažnejše pa so razprave prihodnjega dne (na praznik) in sicer se začno ob pol devetih. Na dnevnem redu so sledeči referati: Pridelovanje kvalitetnih vin (ing. Ivo Zupanič, referent za vinogradništvo pri banski upravi), Aktuelne težkoče iu zadeve vinogradništva (Joško Glaser, upravnik banovinske trsnice iu drevesnice v Kapeli), Poročilo o I. vse-vinarskem kongresu v Belgradu (Lovio Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih), nato bodo razpravljali po običajnem dnevnem redu občnega zbora. Zadnji dan si bodo udeleženci ogledali nekatere vzorne vinograde, kleti in drevesnice. Nadalje sc vrši po kongresu in občnem zboru tradicijonelna konjska dirka na Cvenu pri Ljutomeru. * Nova industrijska d. d. v Belgradu. Trg. minister je potrdil pravila nove ind. d. d. v Belgradu pod firmo: Industrija lakov, firneža in barv z glavnico 1 milij. Din; emisijski tečaj za delnico nom. 500 Din je 550 Din. Stavbna družba d. d. v Ljubljundi ima Občni zbor 19. maja ob pol 17 v Kred. zavodu. Fuzija bank. Kakor poročajo zagrebški listi, se bo »Trgovačka banka« v Zemunu fuzionirala z »Dunavsko banko« v Belgradu. — Dunavska banka v Belgradu je imela koncem 1928 pri glavnici 13 milj. 26.4 milj. upnikov in je izkazala 0.25. milj. čistega dobička (dividenda ?). Trgov, banka v Zemunu ima 3 milj. glavnice ter 10.5 milj. tujih sredstev. Čisti dobiček v 1. 1928 je znašal 0.4 milj in je znašala dividenda 7%. Oba zavoda bosta razpolagala s 36.9 milj. tujih sregstev. Italijansko posojilo v Ameriki. »Societa Idroe-lettrica Piemonte« je najela v Neuvorku posojilo 15 milijonov dolarjev. Obveznice je plasirala »Banka america Blair Corporation«. Del obveznic se je prodal na švicarskem in holandskem trgu. Že več let je bilo v Italiji prepovedano najemati posojilo v inozemstvu in.najetje posojila turinske družbe se smatra kot pričetek nove finančne politike, ki gre za tein, da privabi v Italijo čimveč tujega kapitala. Promet v efektih jo znašal 6286 kom. ža 1.34 milj. Din (1928 14.948 kom. za 2.14 milj.). naša polja in travnike, vrtove in vinograde z brez-oljnim apnenim dušikom, dosežemo s tem, da sa-micit položi svoja jajčeca v zemljo, pomešano z apnenim dušikom. Kaj se v tem slučaju dogodi z nežnimi jajčeci je razumljivo. Kajti če potrosimo apneni dušik z golo roko, lahko nastanejo male rane. raz je kožo; zelo nerodno pa je, ako prido apneni dušik slučajno v oči. Ker so jajčeca mnogo nežnejša, je sigurno, da so takoj uničena, ko pridejo v stik z apnenim dušikom, ki nežno kožico lia samičiiiem leglu razje in deloma uniči. Pri važnih gospodarskih kulturah, kakor pri vinogradu, sadonosnikih, v hmelišču in pri posevkih, ki pokrivajo direktno površino, se ta način pobijanja dobro izvede. Po 1 ha se namreč priporoča potrositi 400 kg apnenego dušika prvikrat in po 12 dneh zopet drugikrat. Potrebno je, da naši napredni gospodarji in kmetijski strokovnjaki pristopijo takoj k izvedbi teh poizkusov, da bomo v bodoče imeli svoje lastne izkušnje pri naših kli-matičnih razmerah.' Stroški, ki so v zvezi z zatiranjem hroščev z apnenim dušikom, se razdelijo, kajti apneni dušik je prvorazredno dušično gnojilo, ki delujo še v prihodnjem letu. Na ta način so uniči hroščev bodoči rod in istočasno obogati zemlja z apnenim dušikom. Ako uspemo z apnenim dušikom uničevati hrošče, potem smo se rešili enega sovražnika poljedelske proizvodnje, ki ogroža stalno vsako tretje ali četrto leto naše pridelke. Pohitimo na poskuse, dokler je še čas. — Ruše, dno 3. maja 1930. Borza Dne 7. maja 1930. DENAR Devizni tečaji so bili tudi dunes nekoliko čvrstejši; promet je bil srednji, največ ga je bilo še v devizi Praga. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277 Id., Berlin 1348.75-1351.75 (1350.25), Bruselj 789.12 bi., Budimpešta 988.50 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 790.31—799.31 (797.81), London 274.50-275.30 (275.90), Ne\vvork 56.46 bi., Pariz 221.98 bi.. Praga 167.17—167.97 (107.57), Trst 295.61—297.61 (296.01). Zasreb. Amsterdam 2277 bi., Bcriin 1848.75 —1351.75, Bruselj 789.21 bi., Budimpešta 987—990, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 790.31—799.31, London 274.50—275.30, Ne\vyork 50.36—56.50, Pariz 220.28—222.28, Praga 167.17—167.97, Trst 295.512 297.512. — Skupni promet brez kompenzacij jo znašal 4.1 milij. Din. Belgrad. Berlin 13-18.75—135.75, Budimpešta 987—990. Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 796.31— 799.31, London 274.50-275.30, Ne\vyork 56.36— 56.56, Pariz 220.98—222.98, Praga 167.17—167.97, Milan 285.45-297.45. Curih . Belgrad 5>.125l>, Amsterdam 207.75, Atene 6.05, Berlin 123.18, Bruselj 72.025, Budimpešta 90.20 Bukarešt 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj 72.80, London 25.0825, Madrid 63.40, Newyork 510.15, Pariz 20.255, Praga 15.29, Sofija 3.74, Trst 27.065, Varšava 57.85, Kopenhagen 138.10, Stock-holm 138.65, Oslo 138.10, Helsingfors 12.99. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.53625, (valuta) 12.485. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za državne papirje jo z izjemo vojne škode, ki se jo učvrstila, slabejša. Tečaji 7% inv. pos. kakor tudi 7% Blera so popustili. Promet je bil znaten samo v vojni škodi in tudi v 7% Ble-ru. Nekoliko čvrstejši so bančni papirji pri skoro neizpremenjenih tečajih, zaključena pa je bila le Jugobanka. Med industrijskimi papirji je slabši Guttmann, učvrstil pa se je Union paromlin. Ljubljana. 8% Bler. pos. 97 bi., 7% Bler. pos. 80 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 132 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den., Kranj, ind. 302 zaklj., Ruše 270—280. Zagrob. Drž pap.: 7% inv. po«. 87.25 den., agrari 54.25 den., vojna škoda ar. 428.50—429 (429), kasa 428.50-429 (428, 428.50), 5. 428-420.50 1429, 429.50, 429), 6. 428.50-429.50, 12. 432-482.50 (433, 482), srečko Rdeč. križa 50 den., 8% Blerovo pos. 97.50 bi., 7% Blerovo pos. 84.375-85 (84.50), 7% pds. Drž. hip. banke 84—85.50. Bančno delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katollčka 33 den., Poljo 58-59. Kreditna 96-100, Union 196 —197, Jugo 80—81 (80-82), Ljublj. kred. 120 den.. Medjunarodna 00 den.. Narodna 8520—8620, Obrtmi 36 den., Praštediona 903—910, Etno 10, Srbskp 178—182, Zemaljska 145—149. Industrijske delnice: Nar. šum. 21 den., Guttmann 170—171 (175 170), Slavex 70—74, Slavonija 200 den., Našice 1810—1390, Danica 110—115, Pivara Sar. 150—180, Drava 267 den., Šečerana Osjek 865—880, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 170 den., Brod. vag. 110 den. Union 120—130 (120), Vevče 125 den., Isis 83—40, Ragusea 440 den., Oceania 200 bi., Jadr. plov. 508 —520, Trboveljska 443—447.50 brez kupona. Belgruil. Narodna banka 8620-8700, 7% inv, pos. 88, agrari 54—55, vojna škoda 483.50—435. 7% pos. Drž. hip. banke 86. Dunaj, podon.-saveka-jadran. 94, Wienei Bankverein 18.75, Creditanstal 51, Escomptegesel 169.50, Živno 96.90, Aussiger Chemische 192, Mun-dus 171, Alpine 31.35, Trboveljska 59.60, Kranjska ind. 40, Prager Eisen 382, Leykam 5, Rima Mu-rany 90.75. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 10 vagonov tramov. Tendenca neizpremenjena. Povpraševanje je za letve, remeljne (2200 kom. v predpisanih dimenzijah), za večjo množino desk 24/12 mm 4 m v predpisanih širinah, za kratice, za filerje, za hrastove kvadrate za italijanske železnice, dobro obtesane 24X24 do 50 X50, od 2.30 m dalje, za orehove hlode od 70 cm srednjega premera naprej. Žito Položaj na svetovnem žitnem trgu kakor tudi na našem domačem postaja nekoliko prijaznejši ter je opaziti zlasti pri nas, da so vsi trgovci s pšenico popolnoma ustavili ponujanje blaga v pričakovanju višjih cen, Tudi v koruzi, ki je v poslednjih dneh doživljala skoraj be.-o, je položaj boljši. Na drugi strani je opaziti intenzivnejše zanimanje in povpraševanje po blagu, kar ima /.a posledico večjo živahnost na trgu. Tudi promet se je danes nekoliko iz-boljšal. V glavnem pa so ostale cene še neizpremenjene. Ljubljana. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica bnč. 80 kg 2% 252.50-255, 78 kg 245.50—247.50, 77 kg 237.50-240, rž bač. 73—74 kg 197.50, koruza promptnz 135-137.50, za junij 140—142.50, ječmen bač. 60 do 67 kg 107.50—170, 62—63 kg 162.50—165, oves bač. 180—185, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 400—405. . Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Notacijo so ostale neizpremenjene. Promet: 7 vagonov pšenice, 3 vagone ječmena, 25 vagonov koruze, 1 vagon moke, 1 vagon otrobov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica maj 20.22-20.30, zaklj. 20.25—20.26, jun. 20.41—20.48, zaklj. 20.43—20.44, okt. 19.30— 19.40, zaklj. 19.35—19.36, rž maj 10.50—10.70, jun. 10.55-10.80, zaklj. 10.55-10.57, okt. 12.M-12.85, zaklj. 12.33—12.34, koruza maj 11.66—11.72, zaklj. 11.70-11.70, jul. 11.69-11.76, zaklj. 11.75-11.77. tranzit maj 10.70—10.78, zaklj. 10.75—10.78. Živina Ljubljanski sejem. Na sejem dne 7. t. m. jo znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav'): konj 291 (57), krav 63 (29), volov 58 (26), telet 11 (7) in prašičkov za rejo 418 (390). Kupčija je bila razmeroma živahna, zlasti pa s prašički za rejo. Cene so za vole nekoliko oslabele; notirali so (v oklepajih ceno zadnjega sejma 16. aprila 1930)-voli 1. 10 (10.2), II. 9-9.50 (9.50), III. 8-8.50 (8.50), kravo debele 5—7 (5—7), klobasarice 4—5 (4—5), teleta 1.4.50—15.50 (14.50—16); vse v Din za kg živo teže; prašički so se trgovali po velikosti po 250—400 Din za komad. Semena v Črna detelja. Večja naročila so vsled poznega časa izostala in prihajajo le še manjša ponaro-čila. Cena je čvrsta iu izgleda, da tisti, katerim je blago ostalo, tega ne obžalujejo, ker si obetajo, da bo prihodnje leto cena boljša. Mi notiramo danes za najlepše blago Din 15 in za cenejše 13.50 dinarjev. Luccrna. Vsled letošnje izredno nizke cent se jo seje več kakor sicer. Cena za prav čedno seme je Din 12.50 do Din 15. PLATNENE D/&. NA j BO|j>'i IN VENDAR CE NE NI Radio Programi Stadio-Ljubljana i Četrtek, 8. maja: 12.30 Reproduu. glasba — 13 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba — 13.80 lz današnjih dnevnikov — 17.30 Koncert Radio-orkestra — 18 Slovenske in ameriške pesmi jiojeta: niiss Ellenor Cook iu miss Camilla Edvvard — 18.30 Dr. Jožo Lavrič: Iz finančnega gospodarstva — 19 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina — 19.30 Dr. Ražem: O domoljubju — 20 Koncertni večer. Sodelujejo: Slovenski vokalni kvintet (slovensko narodne), baritonist g. Anton šubelj, prof. Ivan Noč (pojoča žaga), pri klavirju gdč. Maric« Vogelnik. — 22 Časovna napoved in poročila — 22.13 Koncert Radio-orkestra. Petek, 9. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Prof. Fr. Peugov: Iz socialne fizike. — 19 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. — 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina. — 20 Glasbeno predavanje, dr. Pavel Kozina. — 20.30 Pevski koncert gospe Staller-Stotterjeve. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila. Drugi programi* Belgrad: 12.40 Koncert Radio-kvarteta. — 18 aNrodne na harmoniki. — 20 Koncert komorne glasbe: eMndelsohuov večer. — 21 Operna ura: Arije in dueti. — Budimpešta: 12.06 Koncert ciganskega orkestra. — 17 Plošče. — 18.35 Koncert na cimbale. — 10.30 »II trovatorec, opera, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 20 »Musikant , opera. — Milan: 17 Koncert orkestra. — 20.80 Simfonični koncert, nato zabavna glasba. — Praga: 21.40 Štiri ukrajinske narodne pesmi. — 22.20 Koncert sodobne glasbe. — Langenberg: 20.05 VIII. Simfonija (Mahler za soli, dva mešana zbora, otroški zbor, orkester in orgle) — Rim: 21.0? »Čardaška kneginja«, opereta, -- Berlin: 20.80 Zabavni koncert. — Toulouse: 19 Orkostrnlnl koncert. — 19.80 Koncert orkestra. — 20.25 Pesmi ir arije. — M. Ostrava: 10.05 Orkestralni koncert. — 20 Koncert simfonične elnsbe. — 22.20 Koncert sodobne glasbe. ItadloemanacIJsko termalno kopattSte DOLENJSKE TOPLICE (Toplice pri Novem mesto) so edino ln trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rheuinatizmu, neuralgijah, ženskih boleznih Itd. — Kopalisčne napravo so vseskozi neposredno na izvirkih — Sezona od 1. maja do SO. septembra. — 2elczni5kn postaja Straža-Toplice, dolenjska železnica. — Zahtevajte prospekte. — Cono znižane, posebno v pred- ln po sezoni. Boljševiki niso zadovoljni z Gandijem - PEOE - odstruni Iakoj in brez sledu .Creme OrlBol" Dobiva se v lekarnah, drogerljah ln parfumorljah. Zaloga: »Cosmochemia, '/.atrreb, Smičiklasovu 23. Telefon 49-99 Ena zadnjih številk »Krasnaje Gazete« obravnava Gandijevo indsko gibanje in kar nič nc odobrava Gandijeve taktike. Po mnenju boljševikov Gandi samo zadržuje pravo revolucijo in ako bo uspel in kolikor bo uspel, bo pomagal do oblasti le indskemu meščanstvu. Gandijevo oznanjanje neoborožene revolucije nima nobenega pomena. Boljševiki pravijo, da je Gandi Tolstoj Indije, ki ovira narod pri pravi revoluciji. Sovjeti morajo zato nastopati proti Gandijevemu gibanju prav tako, kakor se bore v Evropi proti socialni demokraciji. Gandija, tako pravi »Krasnaja Gazcta«, podpira vseindski kongres, ki je organ indske buržoazije. Zato mora biti navodilo indskim komunistom le sledeče: boj proti Gandiju na celi črti. „Strah in trepet" Chicaga pred sodiščem V pomladnem cvetju. V puščavi zakopana mesta Cela mesta so ohranjena — Libijsho-punski spomenik — Oljna industrija Francozi, ki danes v Afriki z velikopoteznimi izkopavanji spravljajo zopet na dan staro kulturo, še daleč niso prvi pri tem delu. Ze za cesarja Nerona, leta 65 po Kristusu, jc prišel neki mož iz Kartagine, ki je denarja vedno potrebnemu cesarju sporočil, da je v nekem podzemskem zidovju v Kartagini našel več zlatnikov. Misli pa, da . to šele začetek nadaljnjih najdb in da s- mora tu na vsak način nahajati pravljični zaklad ustanoviteljice Kartagine — Dido. Cesar Nero je dal možu, ki se je imenoval Basus, na razpolago 300 vojakov, s katerimi naj bi iskal zaklad. Kmalu se je pa pokazalo, da je to število za sistematično prekopavanje kartaginskih razvalin mnogo premajhno, zato so najeli tudi velik del domačega prebivalstva. Vse iskanje pa je bilo zastonj in Basus je moral cesarju »poročiti svoj neuspeh. Cesar ga jc spodil nazaj s poveljem, da mora vse še enkrat pretakati; če ne bo ničesar našel, bo pribit na križ. Nesrečni mož je še enkrat zastonj iskal zaklad in se končno sam usmrtil. Tako sc je končalo prvo veliko izkopavanje. Sele 1800 let pozneje so zopet prišli ljudje z motikami in lopatami in izkopali so zaporedoma priče že davno izginolega antičnega sveta, stare kulture Feničanov, velikih sijajnih mest. Pri večini drugih izkopavanj so našli samo pokopališča, posamezne mavzoleje, poslopja ali spomenike, če izvzamemo Pom-peje. V teh delih severne Afrike pa so prišla na dan cela mesta z vsemi svojimi napravami, cestami, trgi, javnimi in zasebnimi poslopji, pokopališči, spomeniki. Seveda samo v obliki razvalin, vendar pa tako ohranjeni, da si lahko do podrobnosti predstavljamo nekdanja mesta s svojim bogatim notranjim življenjem. Za to se imamo v veliki meri zahvaliti Arabcem, ki so le malo zidali in zato tudi malo podirali ter se v ostalem niso brigali za razvaline propadlih mest; veter jih je pokril s peskom in zemljo in tako so ostale ohranjene. 1100 let je trajalo gospodstvo Arabcev in Turkov, nato so prišli Evropejci. Njihov prvi nastop je bil seveda škodljiv za stare razvaline. Srditi boji novih osvajalcev z Mavri so marsikaj uničili, tudi so vojaki ponovno uporabljali napisne kamne in reliefe kot tarče za strelske vaje. Razvaline so novim naseljencem dobro dožle kot stavbeni materijal in tako je mnogo dragocenih starin šlo v nič. Kmalu so pa posebno komisijo poverili, da je nadzorovala izkopavanja in ščitila starine. Se pred tem časom so se vršili tudi prvi poizkusi, da bi važne in ogrožene starine Akdul Hadi Khan, novi afganski poslanik v Berlinu. zapušča palačo nemškega državnega predsednika, kateremu ie izročil »voje poverilne listine. spravili v muzeje. Seveda so pri tem večkrt premalo pazili, za kar je naslednja zgodba poučen zgled: Pri Douggi, južno od Tunisa, nedaleč od morja, se je nahajal velik libijsko-punski spomenik, torej še predrimski, častni grob, ki je bil mogoče kedaj žc uporabljen. Sodijo, da jc iz četrtega stoletja pred Kristusom, nekateri učenjaki pa trdijo, da je še starejši. Je to štirioglata, trinadstropna zgradba, zaključena zgoraj s piramido, na kateri jc bil napis v punskem in libijskem jeziku. Ker so stari spomeniki v libijskem jeziku zelo redki, je bila ta plošča neprecenljive vrednosti za znanost. Se predno so Francozi zasedli te kraje, je angleški konzul izposloval, da jc smel odstraniti ploščo. Poslal jo jc v Britanski muzej. Z delom je poveril nekaj Arabcev. Te so žalibog premalo nadzorovali. Posrečilo sc jim je sicer, da so ploščo odstranili, pri tem pa so postopali tako barbarsko, da so ta 30 m visok spomenik skoro porušili, izru-vali so kamne, jih metali na tla in pri tem razbili krasne stebre. Francozi so sedaj ta spomenik zopet restavrirali, vendar pa manjka napisna plošča. Danes seveda vse drugače postopajo in so pri izkopavanjih silno previdni. Samo tiste predmete, ki so premakljivi in lahko prenosljivi, shranijo v muzeje. 2e do leta 1890 so našli in rešili nad 30.000 napisov, število, katero pa sistematično izkopavanje v Alžiru in Tunisu daleč prekaša. Posebne zanimivosti so našli v Cezareji. To mesto si je izbral za svojo prestolico kralj ! Juba II., ki je bil za Avgusta vzgojen v Rimu. j Navdušen pristaš grške kulture, je sam pisa- | teljeval in pisal tudi znanstvene razprave o | geografiji in umetnostni zgodovini. In v Ce- ! zareji so našli celo vrsto kipov, ki se od osta- | lih kopij grške kulture močno razlikujejo in ki so se razkrili kot posnetki klasičnih in predklasičnih del. Smatrajo, da so to kipi muzeja kralja Jube, ki jih je za svoje študije zbral in tu postavil. V Kartagini so našli popisane svinčene plošče, na katerih so obupani fanatiki klicali na pomoč duha umrlih. In sicer je šlo za strastne ljubitelje konjskih dirk, ki so s takimi sredstvi hoteli uničiti konje svojih tekmecev. Tu beremo: Zaklinjam te, duh predčasno umrlega: oviraj konje, čijih imena prilagam, zaviraj njihov tek, njihovo moč, njihovo dihanje, njihovo hitrost, vzemi jim zmago, pobij jih, da jutri ne bodo mogli na dirkališču niti dirkati niti zmagati, marveč da bodo popadali s svojimi vozniki vred.' Če sc obrnemo od pokopališč k samim mestom, najdemo vedno kaj zelo zanimivega. Tako so našli pri Gatesu, rimskem Augar-misu, središče nekdanjega pridobivanja olja. Tu so takrat rastle tisočere oljke in še danes najdemo stiskalnice za olje, s katerimi so pridobivali iz oljk dragoceno tekočino, in na kilometre cevi, po katerih je teklo olje naravnost v pristanišče do ladij, da so si na ta način prihranili prevozne stroške. Je to v glavnem enak sistem kakor danes pri petroleju in tudi takrat že so obstojale velike trgovske in industrijske družbe. V zvezi s temi velikimi podjetji lahko razumemo tudi pravljično bogastvo posameznih v tistem času ter njihove krasne in dragocene grobove. Zadnje čase izkopavajo staro mesto Tim-gad, ki so ga Rimljani imenovali Thamugadi, katero jc puščavski pesek popolnoma pokril. Izkopali so že forum, tržnico, ki jo je sezidal neki bogat meščan, kopališča s pripravami za vode — našli so celo ostanke premoga. cevi za osrednjo kurjavo. V forumu so našli male igralne mizice z neokretnimi rizbami, za meščane in vojake, da so si pri čakanju krajšali čas. Tam je tudi napis: Loviti, kopati se, igrati se, smejati se, to je življenje. Redkokdaj je za kak proces v Chicagu vladalo toliko zanimanje, kakor za proces proti zloglasnemu kralju vlomilcev in tihotapcu alkohola Thomasu Curtleyu. Toda tudi varnostni ukrepi policije so bili iazredni. V razpravni dvorani ni bilo nič manj kakor 22 stražnikov in množica detektivov. Thomas Curtley, pred katerim je trepetal ves Chicago, je bil obtožen osemkratnega umora, številnih vlomov, požiganja in tihotapljenja alkohola. Curtley je namreč imel bogato skladišče pri-tihotapljenega alkohola, in ko so ga odkrili, je podtaknil ogenj, da se maščuje nad stražniki, ki so bili notri. Pri tej priliki sta zgorela dva stražnika. Po tem dogodku se je Curtley skrival pri svojih prijateljih in ker mu je vse imetje zgorelo, si je poskusil pridobiti novo, in sicer z ropom in vlomom. Ob priliki neke svečanosti v stanovanju mehiškega poslaništva se je pojavil v maski fotografskega reporterja in zaprosil navzoče, da mu dovolijo posneti sliko za >Moming Post«. Njegovi prošnji so seveda ustregli in ga celo povabili za mizo. Za to gostoljubnost pa se je zahvalil na ta način, da je v neki sosednji sobi napadel mehiškega poslanika in ga oropal. Kmalu za tem je Curtley izvršil napad na blagajno neke družbe za oinnibuse. Pri belem dnevu je vdrl t urad, ubil oba blagajnika in oropal blagajno. Med begom pa je še ustrelil troje ljudi. Nato se celo leto ni o njem ničesar slišalo in redarstvo je mislilo, da je izginil iz Chicuga. Toda nekega dne je dobila policija pismo, v katerem je bilo povedano Curtleyevo sedanje bivališče. Neki njegov drug ga je iz maščevanja izdal. Takoj so poslali na lice mesta četo 40 stražnikov, katerim se je posrečilo, da so aretirali Curtleya. 2e tedaj je Curtley zagrozil, da se bo krvavo maščeval nad izdajalcem, katerega je medtem spoznal. Tri tedne za tem se je Curtleyu posrečilo, da je pobegnil iz zapora in še istega večera so našli v bližini kolodvora truplo znanega tihotapca alkohola. V njegovem žepu so našli listek, na katerem so bile napisane besede: »Smrt izdajici! Curtley.« Zopet so minili meseci, dokler se končno ni policiji posrečilo, da je zopet aretirala Curtleya. To pot pa so bolje stražili, tako da se mu ponoven poskus bega ni posrečil. Modne 1.,Potni komplet iz dimasto-modrega twe-eda in z mornarsko-modrimi obšivi; obleka t gubami ob strani, plašč nekoliko krajši nego obleka, z gubo na hrbtu. 2. Kostim peščeno sive barve: gladka vrhnja jopica po raglanskem kroju, ovratnik v obliki trobarvnega šala; krilo gladko, zapeto ob strani. 3. Ensemble iz križastega volnenega blaga; obleka z obšivi enotne barve, dolga vrhnja jopa moškega kroja, ovratnik obšit kakor obleka Pred sodiščem Curtley ni hotel dati nobene izjave. Na vprašanja predsednika, če se čuti krivega, je skomdzgnil z rameni. Niti za hteva državnega pravdnika, da se ga obsodila smrt, ga ni pripravila na to, da bi govoril. Šele, ko ga je porota proglasila za krivega in ga je sodišče obsodilo na smrt, se je Curtley obrnil proti paznikom in zavpil z besnim glasom: »Zal mi je, da nisem tudi koga izmed vas poslal na drugi svet!« Smrt ga je preganjala Neke nedelje v aprilu se je peljal znani štockholmski športnik inžener Kari Plym skupno s svojim bratom Gustavom v motornem čolnu k svoji poletni vili, ki jo ima me6 pečinami ob morju. Kari Plym je kljub svojim 30 letom tudi v inozemstvu zelo čislan konstruktor jadrnic in motornih čolnov. Po smrti svojega očeta je prevzel ladjedelnico pri Stockholmu in je v teku let zgradil mnogo jaht in motornih čolnov za bogate Švede in tudi za inozemce. Tiste nedelje se mu je pripetila nesreča, ki bi lahko imela težje posledice. Čolnov motor je eksplodiral in s težavo sta se z bratom rešila na kopno. Naslednjo nedeljo sta napravila zopet, topot z malo družbo, izlet k vili. Po malem prigrizku, ki so ga imeli tam, se je družba razkropila po nevarnih skalah ob morju. Ko jc gospa Plym lezla po skalah, da bi prišla do vode, je nenadoma začula šibke klice na pomoč in opazila svojega svaka Gustava, da leži napol v vodi. Možje so ga prenesli v vilo. Preveč se jc približal nevarnim skalam, spodrsnilo mu je in strmoglavil je navzdol. Brat Karel, ki je imel svojega mlajšega brata zelo rad, je bil v skrbeh radi njega in je zato telefonično naročil iz Stockholma sanitetno letalo, ki je kmalu prispelo z mehanikom in bolniškim strežnikom. Med tem je preskrbel vse potrebno za ugoden prevoz ponesrečenega brata. Toda smrt se je zarotila nad obema bratoma in jih ni izpustila iz svojih krempljev. Med poletom v Stockholm je letalo padlo v morje, najbrže radi prevelike obremenitve. Ko so potnike rešili, so ugotovili, da je Gustav Plym smrtnonevarno ranjen, ostali nepoškodovani, Kari Plym pa je bil mrtev... Smešnice Ferčnik: »Danes se pa radio ne sliši dobro.« . „f Verdnik: »Pa še eno okno odprl, morda bo potem bolje.« Kn «=« Zena (čemerno): »Vedno ti samo nogomet roji po glavi. Stavim, da niti ne veš, kdaj sva se vzela.« Mož: »O, prav dobro vem. Bilo je takrat, ko je Ilirija zmagala nad Haškom s 4 proti l.c novosti 4. Bluza iz rožnate krepp-georgette z dl-masto-rujavimi obšivi, ovratnik v obliki šala. 5. Enostavna bluza iz umetne svile, dečji ovratnik, gumbni obrobek, pas in manšete. 6. Dražestna bluza iz vzorčnega chiffona s primerno podloženim ovratnikom v obliki cape. 7. Obleka iz krepp-caid-a, bluza s pošev no tekočimi gubicami, ovratnik v obliki pentlje, krilo gladko. 8. Mladostna bluza iz svilene voilc; zapenja se ob strani pod gubicami, ovratnik iz batista. zavezan v pentljo. Celje & Popravek. V našem včerajšnjem porotilu o občnem zboru Kat. prosvetnega društva v Celiti je med novoizvoljenimi odborniki vsled neljube irt nehotene pomoto izostalo ime novoizvoljene«« odbornika g. Franca Lukmana, katcheta v Celju, kar s lein popravljamo. ■©■ Pobegnil je neznanokam od svoje skrbnice Marije Leskovšek v Sodnijski ulici 10 letni Martin Gačner, učenec 2. razreda mestne osnovne šole. Dne maja ga je Leskovškova poslala v trgovino nakupit raznih stvari. Fant je naročilo lepo izvršil in kupljeno položil pred prag stanovanju Leskovškove. Priložil pa je listek s sporočilom, da odide k svoji materi V Ztlbukovco. Leskovškova se je lakoj i h formirala V ZabukoVci, a fanta tjtt lii bilo. Očividno se klati po Celju ali okolici. Dečko je za svoja leta nekoliko velik, oblečen v rjavo obleko in gologlav. & Inozemsko telefonske zveze Žalca, žaleč v Savinjski dolini je dobil direktne zveze s Prfl-po, Regerisburgoni, MUnehenom, Fltrt in Bayerli( Frankfurtom nin Mein, Berlinom, Gorico, Trstom, Benetkami ln Reko. Ptui Nova avtobusna proga. Kakor smo zvedeli, bo tukajSnjl avtopodjetnik g. Stanko Vesenjak pričel z rednimi avtovožnjami v Haloze. Vsi Ptujčani so to novico t veseljem pozdravili, saj je taka zveza nujna potreba nc satno Halbz, temveč tudi Ptuja. Skrajna potreba. Cestn pfdli kolodvoru jc nasuta s kamenjem že od žitne sem, ni pa še do danes ta gramoz razbit ln zvaljan, da so vozovi in avtomobili prtmorani iz mesta voziti na kolodvor po ljutomerski cesti, torej po ovinkih. Lep okrasek. Na poti proti kolodvoru je nasajen nov prav ličen vrtiček z faznim grmičevjem ob Matzovem skladišču proti hiši odvetnika dr. Fermevca. Ta nasadek je prav lep okrasek kolodvorskega okoliša. Da se ]e spomnimo. Te dni je nehala v nekdanji Planinškovi hiši v Vošnjakovi ulici izvrševali gostllničarsko obrt gospa Ana Slavlne, ki je gostilno Imela dolgo dobo 38 let Ih je "poleg gostilne Mahorič in Zupančič bila efta narodrto-zavednih slovenskih gostiln V Ptuju. Tlakovanje ceste. Na Bregu se tlakuje ves prostor pred Strašllovo gostilno. Drvenje z avti, motocikli in kdksl je tudi po našem meštu in ie prav grda razvada! Pa prej se taki vozači ne bodo spametovali, ddkler se ne pripeti par nesreč. Izlet avstrijskih avtomobilistov. V nedeljo je večje število avtomobilistov iz Gradca obiskalo naše mesto, Po ogledovanju mesta so se Izletniki pokrepčall v hotelu Ostefbergcr, k|er jili je v imenu slovenskih vinogradnikov ter kot predsednik Osrednje vinarske in sadjarske zadruge pd-edravil g. Robert Košar. Istega dne so se vfiilli » Avstrijo. Novo mesto POŽAR V GOTN1 VA8I. Novo mesto, 6. maja. Ob četrt na štiri zjutraj dne 6. ma|a je zatulila Sirena na rotovžu v znamenje, da gofi. Gorelo je V Gotni vasi bajta g. Bona, za hišo g. Mah-kota. Bajta je bila Cisto zapuščena in malone v razvalinah. G. Bon jo je itak že mislil podreti; zato ni preveč velike škode, pač pa bi bilo lahko usodno za ves goreti)! konec Vasi, ker se nahaja okoli pogofliča par s slamo kritih poslopij, ki ti se bila čisto gotovo Vnela, ko bi veter ne bil .vlekel na nasprotno strah proti potoku. Kakor se zdi, je nekdo najbf&e nalašč zSžgdl, ker iO ljudje slišali neko vriskanje. Nek moški glas jih je celo pozival, naj gredo gledat, kaj še godi zunaj. Kmalu nato so pn opazili ogenj. Novomeško gasilno društvo je bilo v četrt ure po alarmu že v akciji in ni bilo treba šmihelskemu gas. društvu, ki je prispelo tja nekaj pozneje, prijeti fca nobeno delo več. Jftt florjanovo nedeljo dne 4. maja 1930 je Imelo naše prostovoljno gasilno društvo svojo običajno sv. mašo pri Božjem grobu ob pol 10 dopoldne h kateri je povabilo 1udi okoliška novoustanovljena prostovoljna gasilna dfuštva, kakof Šmi-hel, Sttiolenja vas iti Kamence, ki so se mnogoštevilno odzvala. Isti dan jc imelo naše goriltono društvo svoj prvi promenadni koncert na trgu Kraljeviča Petra, Popoldne je bila veselica šmlhelskega gasilskega društva v šmihelu na vrtu g. Pleškota. Kamnik Ljudski oder v Ljubljani uprizori v soboto, dne 10. maja ob 8 zvečer v »Kamniškem domu« Mathalbejevo dramo v 3 deja(i|Ih »Reka«. Pred-prodaja vstopnic V trafiki Vremšak na Sutni, V nedeljo, dne 11. maja ob pol 4 popoldne v »Društvenem domu« v Mekinjah Nestrojevo veseloigro v 3 dejanjih »Utopljenca«- Predpfodaja vstopnic v trgovini Hočevar na ŠUtni. Cenjeno občinstvo opozarjamo, naj ne zamudi prilike si ogledati ti dve predstavi. Jesenice Obrtno društvo n« Jesenicah priredi ob pri-liljl 10-letnlce obstoja veliki obrtniški tabor združen s slavnostnim razvitjem in blagoslovitvijo društvenega prapora. Prosimo vsa društva, da na ta dan to je 10. avgusta letos ne prirejajo svojih prireditev. Apeliramo na obrlništvo Gorenjske, da se te velike obrtne slavnosti polnoiteVilno udeleži., Murska Sobota Sijajen nastop kvartetu h Ljubljane, z Veliko nestOpildstjo je javnost pričakovala napovedani pevski nastop kvarteta iz Ljubljane. Koncert se je vršil v soboto zvečer. Urez pretiravanja sc lahko trdi, da jc koncert zelo dobro uspel ln je bil za Soboto res nekaj posebnega. Pevcem, ki so prišli, tlfl bi nam pokuzfili lepolo slovensko pesmi, izrekamo prisrčno zahvalo, Pfi streljan)*! se ponesrečil. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali iz Uaiičftii mladeniča žalil; Jožefa, ki je posta! žrtev streljanja. Fantje so si prlvoiclll Iti posebnost, da niso streljali z uiožiinr-jem, marveč so zavrtali luknjo v neki štor in so naslpall vanjo sodnik. V trenutku, ko se je lani sklanjal nad luknjo, je padla njegovemu sosedu Iskra s cigarete. Smodnik se je takoj tižgfil in z vso silo butnil njemu v obraz. Najbolj so pri tem trpele oči, tako da fant trenutno ne more gledali, jc tudi drugače močne opekline. Ina treska. Dvajsetletnega Cmol Jožefa l|e je Dobil i>a ie tudi drugače motne opekline. Usodi ie zadela ......... r--.- ----- »---.- Ko |e korakal ob vozu, se mu je v Itvo nogo zadela usodna nesreča. Na pol|e je vozil gnoj. nuiunui uu y\n...... r- • - ■ •• ----ft~ hipoma zapičlla treska, FinI in je izvlekel ln ie *el dalje, ko da se ni nič zgodilo, Dva, tri dni je bilo vse v redu. Potem pa je fant naenkrat začutil silne bolečine ne samo v nogi, marveč pO vsem telesu. Udje so mu začeli postajati trdi, tako da se polagoma niti zganiti ni mogel. Ko so domači iposnall, da gre za zastrupljeni«, so fanta prepeljali v tukajinjo bolnišnico. Ali ostane pri življenju, je t«iko vprašanj*. Trbovlje Vest d razpustu obC. odbora v Trbovljah se je bliskovito razširila med |)rebivalstvom. Delavstvo se hoče po deputacljl informirati o zadevi in so o tem obveščene razne visoke osobe. Beležimo to kot kronisti. Glasbena matica v Trbovljah. Pri nas ln v Hrastniku Imamo večje število godbenikov, ltl se smejo Šteli med umetnike svoje stroke. Veliko je takih, ki so študirali godbo na raznih kdliservato-fljlh, drUŽttblm pa so skoro vsi osamljeni. Zadnje čase je bila dftiia pobuda, da bi se ustanovila glasbena matica za Trbovlje, da bi od glasbene in pevske umetnosti tudi drugI kaj imeli. Ce gledanio v seznam teh oseb kot: gg. dr. Neuberger, Dirmajer, Rdžanc, Pušnik, Mol, Marin, Jager, Renis, Itud&rili, Vizjak, ga. Voduškova, gdč. LukailoVa ili še veliko drugih, razvidimo, da bi se dalo nekaj ustvariti. Kakd stvar napreduje, bomo poročali. Isto velja za Pfvce; katerih je temeljito izvežbanih veliko število. Zbčetek je seveda težak, ker »o Iti razni predsodki, a bi se dali premostiti. Konjice Umrl je na pljučnici Emil, enoletni sinček dli. cestarja g. HraSana v Tepanju. — V Bezilii pa je umrl 73 let stari viničar Matija Kotnik na srčni naduhi. N. p. v m.! Tombola. Veliki rdeči lepaki naznanjajo, da se vrši 29. maja v Konjicah tombol« v korist Pro-stdvdlinega gasilnega društva. Dobitkov je 300, Florjanovo nedeljo je tukajšnje gasilno društvo proslavilo s tem, da je inOštvo v uniformah z g. Dobnikom na čelu prisostvovalo sv, maši. — Popoldne pa ge je vršila na čast sv. Florjanu k Sv. Ani zaobljubljeita procesija, katere se jo udeležilo izredno veliko ljudstva. Cepljenje proti kozam. Ta leden se vrši za občine Kortjifce trg, Konjice okolica, Bezlno in Te-panje uradno brezplačno cepljenje proti kozam. Prepogoste so motnje pri električni razsvetljavi. Kje je Vzrok? Majskim hroščem je napovedala šolska mladina neizprosen boj-, uničuje jili v velikih množinah.Krajni šolski odbor je določil nagrado po 1 Din za liter hrošEev. Zato postaja boj hroŠčev za obstanek prav resen... Rogaška slatina Sprememba v občinskem odboru. Kraljevska banska uprava dravske banovine je razrešila dosedanjega podžupana gosp. Krištofa Spahlček lil mesto tljega imeiiovalu v zastopstvo občine posestniku Florjana Krušič, ki pa se je imenovanju zahvalil. Kdo bo sedaj imenovan za namestnika se še ne ve. Kriševsko bralno društvo je ponavljalo v nedeljo igro »Deseti brat«. Igralci so storili svojo časlno dblShOst, obisk pa je bil bolj slab. Lep dali je izvabil pač ljudi v prelepo naravo in se temu ni čuditi. Vdče Zadnjič je bil v »SloVetlcu« dopis iz Vač, ki pa ni bit čisto točen. Bldgoslavljanje vojno-spo-miifiskega zvona bo 11. maja, ne 4, maja. Tudi rte bodo Imeiia padlih na Zvonu, ampak ha posebni spominski plošči, vzidani v steno zvonika. Blagoslavljal bo zvon g, dekan iz Moravč, govoril bo zastopnik Zveze slovenskih vojakov g. Bonač. Popoldne bo veselica v korist zvona. Pride zagorska godba. Nastopi novi zbor, ki ga vežba g. Rojjelj fia orglah. Iti so bile te dni uglašehe in jim je mojster g. Jenko dal nov principa). Ta teden pa bodo dekleta po vaseh pletle vence in fantje pripravljali mlaje in bo td dan, kakfšhih so Vače še malo videle. Vavta vas Napfedtijemo« napredujemo, sicer počasi a sigurno. No pa tudi počasi se daleč priae. V četrtek 1. maja je začel voziti po naših cestah avto za osebni pfomet, in sicer vozi iz Črmošnjic na Toplice ln naprej v Novo mesto, kamor dospe nekaj minut pred 8, nazaj v Črmošnjice se pa vrača iz Novega mesta pdpoldne ob pol 3, Kakor je začetek pokazal, bo prometa dovolj. Cena 1 Din za 1 km vožnje. Čast podjetnikom: gg. Ku-lovec, Škedelj in Kokolj. Cerknica Ceste so pri nas najbolj vsakdanje poglavje. Zdaj se vendar enkrat nahaja cesta z Rakeka do Cerknice, dolgotrajni strah vseh avtomobilistov in furmanov, v dostojnem ln življenja varnem stanju, Grajati pa je treba naravnost brezmiselno obse-kavanje lip in kostanjev ob cesti, ki so bile njen edini okras in privlačnost, ker teče po silno pustem kraju, Mislim, da nI to v nikogar interesu, zakaj kakšeti praktičen pomen naj bi imelo sekanje vrhov V višini 6—7 m. Obsekali bi veje na cesto do višine 4, kvečjemu 5 m, to za promet z lesom in poleti s senom čez in čez zadostuje. Tako pa se uničuje s tem spel neka naša posebnost, ki jo dolgujemo že 40 let sem takratnemu župniku Janezu Hladniku, ki je vse ceste po naši dolini obsadil s sadnim drevjem, lipami in kostanji, Nič smisla za take reči! Les so zdaj nekoliko prenehali voziti, ker je nastopilo oranje in druga poljska dela. Pametna je naredba občinskega sveta, po kateri tie sme nihče po občinskih cestah voziti več kot 1800 kg in pa da morajo vsi novi vozovi imeti široka kolesa. Tako bo vendar enkrat ponehalo brezuiflho Izrabljanje cest in živine. Brezalkoholne plfače — joguru in zepelln je začel izdelovati tovarnar sodavlce g. A. Zgonc, Nabavil je potrebne stroje Iz Zagreba in poenostavil dostavlianje po gostilnah s lem, dn je kupi! nov lovorrii Ford. Izletniki abstinenti bodo Imeli pfl nas veliko brezalkoholno izbiro. Umrl je v občinski ubožhlci 92letni Janez Kosmač, popolnoma zapuščen, tako da menda ni v vsej Cerknici pet ljudi, ki bi vedeli, kako se piše. Pod večer ga je grobar peljal na pokopališče. Pti pogrebu sla bila poleg duhovnika še grobar In ministrant in — nikogar več. Mrliče pokopavati je tudi telesno delo usmiljenja. Orehova vas l V nedeljo, dne 11. maja t. I. priredi čebelarska podružnica zgornje Dravsko polje v Orehovi vasi pri čebelnjaku Ivana Rudolfa poučno predavanj«. Govornik g. Peternel, ki bo tudi praktično pokazal na A.-Z., dunajskih m navadnih panjih spomladanska opravila. Začetek ob 14. Čebelarska podružnica ludi oskrbi Izdelovale umetnega sa-tovja članom in nečlanom. Milan Begovlč S Milan Bcgovič spaclit med najbolj vspešno pa tudi najbolj produktivne dramatiko Jugoslavijo. Meri književniki, ki delujejo v litcra-turuli Jugoslavije, sega njegovo ime nedvomno najdalje. Njegove drame zlasti »Pustolovca pred vrati«, so igrali v Pragi, lia DuhajU, v Oslu, Bergenu, Sofiji, Brnu, fiilftU ittl. »Pustolovec« je sprejet, kakor doZUitvaino. tudi na repertoar pariškega gledališču »Thcatre de lAveliue«, kjer 1)0 uiudanie Fulčouetti kreirala vlogo Aglieze. Begovičevo ime srečujemo zadlljlh 26 let neprestano, na straneh literarnih revij, v podlistkih, v dnevnih časopisih, nn repertoarju jugoslovanskih in inozemskih gledališč. . Na j-prej odličen lirik (poleg Nazora, Donijtiniča in drugih), nato pripovednik, se končno popolnoma posveti dramatiki ter zavzame v zadnjem času eno prvih mest med ilašimi dramskimi avtorji. Poleg tega piše kritike o gledališču, recenzije o domačih in tujih literarnih delili, potopise, prevaja gledališka dela iz francoščine, iteiilsči-ne, italijanščine, ureja revije (Kritika, Savre-menik, književnik), dopisuje o hrvatski literaturi iu gledališču inozemskim časopisom. Danes v četrtek 8. t. in. zvečer je v dramskem gledališču v Ljubljani prem i je ra Bcgovi-eeve drame »Pustolovec pred vraimi«, ki ji bo avtor prisostvoval osebno. Jugoslovansko ameriški večer , Američan ku Miss Ellenor Ctlok iiaštobl skupno z Mlss Cainillo Etlwnf(ls. nečakinjo tajnika za zunanje zadeve v U S, A. Mr, II. Stiinsoii -a i' petek 9. t. m, v dvorani 13 e lii v -ske zbornice ob 20 uri na Jugoslovansko-amerikanskent večeru. Spored je ze|o zanimiv, posebno zato, ker bo pela Miss Cook poleg drugih tudi slovenske llarodiie pesmi \ narodni noši. V torek je imela eiutk koncel-t v Zngfebit z velikim ilspeitom. Nadalje so nu programu hrvatske, češke, poljske iu rllske narodne, ter amerikanski jnzz. Miss Cook nastopa v Ameriki že i leta in iina pri vsakem nastopu tudi nase postni na programu. Vedno napravi tudi kratko predavanje o krasoti naših kra jev, ter uas luko .'bližnje s tujimi na tod 1. Mičua osebnost ln prisrčnost ji zagotavljata siguren Uspeli Na poblid« MlSS Cook jo že hltiogo Američanov poselilo naše kraje. Dolžnost n d s vseh je. (lil ii u pol nI m o ta večer dvora Ud do zadnjega količka kot so to storili v Zagrebu. Posebno linfia ženska društva opozarjamo, da se udeleži tega večera. Gotovo bo še |iosebno vsakega zanimalo, kuko stoprocentna Američanka podaja naše pesmi tako v izgovarjavi kot v načinu. Vstopnice od 5 do -'0 Din se dobijo v Matični knjigarn), Slovenska Malica Slovenska Matica« je razposlala svoje publikacijo in sicer: Petlro Ciilderon de Iu Banca: Sodnik Znla-mejski \ prevodu Otona Župančiča. AVI, Revniont: Kmetje in sicer 11. ter 111. del (Zimo — Pomlad) v prevodu dr, Jože Glo-ntirju. Janko šlebingcr: Publikacije Slovenske .Matice od I. IS64. do 1930. Nova revija, ki jo izdajajo hrvatski franjevci, lina poleg zgodovinsko važne razprave dr. Šimraka o Odnosih Svete Stolice napram pravoslavni cerkvi v primorskih krajih literarno važen esej Petra Grgca o krizi hrvatske književnosti, Ugledni pisec smatra, da hrvatska lepa beseda in knjiga upada, kar jo v zvezi s krizo celokupnega hrvatskega življenja, zlasti z dekadentnim dejstvom, da se je hrvatska inteligotlCa popolnoma oddelila od ljudstva. Marsikaj, kar Grgec opazuje na Hrvatih, velja ludi za Slovence, Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zveCer. Cetrlek, 8. maja: PUSTOLOV PRED VRATI. Premi jera. Red A. Petek. 9. maja: ZA LJUBEZEN SO ZDRAVILA. Red I), Sobala, 10. maja: KONEC POTI. Red C. Opera: Začelek ob pol 20 zvečer. Cetrlek. 8. maja: Zaprto. Petek, 9. maja: Zaprto. Sobota, jo. maja i MAMZELLE NlTOUCHE. Gostuje gdč. Marica Lubejeva iz Zagreba. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 11. maja: POHUJŠANJE V OOLINI ŠENT FLOlUANHKL 1'reniijerit. Izven, Mariborsko gledališče Četrtek, 8. maja ob 20: »CAR1ČINE AMAZONKE«, ab. C. Kuponi. Petek, 9. majal Žaprto. Sobota. 10. maja ob 20: RHlOLfiTTO Gostovanjo gospe Tinke Wesel-l'olla. Navadne operne cene. Kuponi. Zadnjič. Nedelja, 11. maja ob 1(1: MATERINSKI DAN, prireditev slovenskega ženskega društva, — Zvečer ob 120: CARICINE AMAZONKE pri znižanih cenah. Kuponi. Ptujsko gledališče Ponedeljek, VI maja ob 20: CARICINE AMAZONKE. Gostovanj« Mariborčanov. Tuf/richovoSof vaem motnjam prebtvtje/odčnrm boletinem.igagfiM 100 let v vporabi in nenodkritjivot Dobiva je v vieh lekarnah ' AWj.CW.Bullr/ch Btr/in W.57 Šport Finale prvenstva LNP Prijatelji nogometa težko pričakujejo nedelje. Saj ni čuda! Na igrišču Ilirije se odigra najvažnejša tekma v Sloveniji. Finalist Ljubljane in prvak Maribora se spoprimeta V odločilni tekmi, ki naj končnoveljaviio določi prvaka Slovenije. Ilirija si je po dveletnem presledku zopet osvojila prvenstvo Ljubljane, kar Je navadilo tudi pomenilo prvenstvo Slovenije. Stvar je pa sedaj drugu — že v prvem srečanju v Mariboru je morala Ilirija kloniti pred moštvom Maribora. Sicer jo nekoliko opravičuje dejstvo, da se tekma ni vršila j)od takimi okolnostml kakor bi morala bili pri tako vaini tekmi, vendar je za enkrat najvažnejši rezultat m ta je 5 : 3 za Maribor. Naša moštva, posebno Ilirija so že mnogokrat skusila vroča mariborska tla. V prvi vrsti je bila temu kriva mala razsežnost igrišč, kjer Ilirija ni mogla razvili svoje običajne igre. V splošnem se opaža ludi, da se naša moštva 1111 tujih tleli ne bore z istim planom kot doma V nedeljo ima Ilirija vsekakor plus radi domaČega igrišča, ki je precej večji od mariborskega. Vprašanje je le, ako bo to zadostovalo za zmago, kfijtl Maribor lahko nastopi z zavestjo, da ima dva gola na dobrem. Kaj to pomeni, ve vsakdo, ki jo že prisostvoval tekmam. Verjetno je sicer, da bo zmagala Ilirija, povsem odprto pa je vprašanje ali bo razlika golov zadostovala, tla bo kakor do sedaj vedno osvojil prvenstvo ljubljanski klub. Lahko se zgodi, da zmaga Ilirija z dvema goloma razlike, nakar bi bil potreben podaljšek 2X15 min. Ako bi tudi Ia ostal neodločen, se mora drugI dan vršiti nova teluna. Seveda so to satno prognoze. Rešlte\ bo prinesla tekma sama. Razne športne vesti JNZ je rta seji v ponedeljek sklenil, da -se Udeleži s svojo nogometno reprezentanco, tekem za svetovno prvenstvo, ki se bodo vršile v Monte-video. Naša Udeležba je pn odvisna ad klubov, So bodo hoteli Igrati tekme za državno prvenstvo brez igralcev, ki pridejo v poštev za reprezentanco. JNZ bd Uvrslil v reprezentančno moštvo predvsem igralce »emigrante , ki se nahajajo v Franciji, potem šele Igralce klubov, ki ne sodelujejo v državnem prvenstvu. Splitski Hajduk je že priBtal in izjavil, da dovoli svojim lgrolcem potovanje v Mon-tevideo. Zvezni kapetan namerava sestaviti moštvo iz naslednjih igralcev: BSK: MarjtUiovič, Piž-uianlč, Jugoslavija: Djokič, Hašk: llitrec, Concordia: Premrl, šimšir, Hajduk: BoiiaŽlC. Razelt teh bi prišli v poštev še: Balič Miha (Gradjanskl 1911). Beleslin (Sand), Ivkovič, Jokšld (Soko), MiličlČld (Gradjitnskl) ih Iz Francije: Mllrovič, Colnflgo, Sie-fančič, Sekulič. Ker so finančni pogoji Uruguajske nogometne zveze zelo ugodni (Rttmufli dobe štiri milijone lejov I. okoli 1 milijon dinarjev) je naša udeležba pri tekmah za svetovno prvetlslvb odvisna od posameznih klubov. Upajmo, da iu ne b« jmsebne ovire. Na Vidov dan se bo vršila običajna reprezentančna tekma Jugoslavija : Češka. Ta lekmit se bo vršila v Zagrebu. Zvezni kflpetitfl bo moštvo, ki v tekmi proti Romuniji ni dobro igralo, nekoliko spremenil. Glavne spremembe bodo v napadalni vrsti, ki bo sestavljena: Marjattovič, Hilrec, Širnih, Bonačič, Babič Miha. To je tudi najboljša napadalni! Vrstil, Dejstvo, da se bo tn lokam vršila v Zagrebu, je znak zbližanja zagrebških in belgraj-skih športnikov. Lep uspeh naše teniške reprezentance, v borbi za Davisov pokal, je dobil lepo priznanje. Naši roprezentantl so vabljeni, da se udeležijo velikih sporlnlh iger ob priliki proslave tOOletnfe neodvisnosti Belgije. Na teniškem turnirju, ki se bo vršil ob tej priliki, bodo naši igralci tekmovali za prvenstvo Belgije. Jugoslovanska tehniška zveza je vabilo sprejela in bo odposlala iste igralce, ki so igrali proti Švedom. Iz klubov Kopališče »K Ilirije je deloma prenovljeno, je popolnoma urejeno In se otvori v četrtek, dne 8. maja zjutraj, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Ker je voda topla, se zamore že izrabiti v kopanje vsako solnčno uro prvih majskih (ltl). Službeno in LUP. Današnja redna seja u. o. odpade, na kar se opozarjajo vsi odborniki. Prihodnja seja se skliče, po potrebi v dnevnih listih. — Tajnica. SK Grafika. Danes ob 0 zvečer se vrši trening L iu 11. garniture na igrišču SK Ilirije. Udeležba je strogo obvezna za vsakega igralca. Obenem se opozarjajo vsi oni igralci, kateri imajo pri sebi klubske rekvizite, dn Iste s seboj pritlešo. — Načelnik. Nogomet v tujini Nemčija-švlca 5:0 (4:0). Stadion v Ziirichu je bil prenapolnjen z gledalci, ki jih je bilo nnd 25 tisoč. Reševalna postaja je morala ves čas Intervenirati, Zrt tako teknlo se je la prostor izkazal veliko premajhen. — Tudi optimisti niso pričakovali tako lepe zmage Nemčije, kajti napadalna vrsta je bila zelo čudno sestavljena. Pa prav Ia je bila v lako odlični formi, da je bila že koncem prveg* polčasa zagotovljena zmaga. Švicarsko moštvo fti tnoglo ustavili silno hitrih in nevarnih nemških napadov. Sodil je Anglež Reus, pa ne prav srečno. Holandska-Belgija 2:2 (1:1). V Amsterdamu sla se srečali obe reprezentanci, ki sta si bili enakovredni in tako opravičili neodločen rezultat, Letošnji ogrski prvak tla vidiku! Ujpcsl, preizkušeni in rutinirarti borec, je v prvenstveni tekm« odpravil Hutigarijo s 5:2 (2:2) in s tem dosegel skupno 34 točk. Drugoplasiraiii Fereticzvnros pa je nepričakovano remiziral z »Odncr« (rezultat 1:1) in zopet s tem za dragoceno točko zaostal, lako d« jih nfia sedai le 32. Na tretjem mestu stojita Htirtga rija In lil. okraj. NI skoraj misliti, da bi Ujpest nt osvojil naslov letošnjega ogrskega prvaka. DAVISOV POKAL. Avsiralija-Svlca 5:0. V ZUrlchu so Avstralci v borbi za Davisov pokal gladko odpravili Švico. Španija-Belgiia 4:1. Tudi Belgija se je slabe odrezala in zgubila zasluženo napram izbornlm igralcem Španije. Jitpofiskh-OgrSlin 4:0. Kuo bi pričakoviJ, u3 bodo Japonci v Evropi tako zmagoviti! Zadnjič so odpravili Nemško Avstrilo in sedaj še Ogrsko v odlični isrii. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši I Naimanjšizne$ek10Din.PristojbittazaŠifro2Din.V>akogla> znesek5Din.0glasinad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaoglase 1'—---------------------«------ strogo thgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dih. treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarianto le.čejepriložena znamka.Ček.račun Ljubijana10.3£i9Jel.^t2?-28. Mesto učenca v trgovino mešanega ali manufaktur. blaga iščem za 16 letnega dečka. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dobra šola«. Šoler s prakso, prvovrsten vozač, trezen in vesten, samostojen v popravilih — >šče nameščenja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Zanesljiv« št. 5306. Službo ali zaposlitev na kakršnikoli graščini ali veleposestvu v Sloveniji išče mlad železn. uradnik s srednješolsko izobrazbo, vešč sloven., srbohrvaškega, nemškega in italijanskega jezika; mirnega in poštenega značaja, vajen vsakemu delu. Ponudbe na oglas, oddet. -.Slov.« pod »Mirogoj«. Šivilja ki je že šivala v salonu in tudi samostojno, išče mesta pomočnice. Nastopi lahko s 1. junijem. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5338. ilužbodobe Šivilja in učenka «c sprejmeta takoj. Na-»lov v upravi pod 5300. J.Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši. Krojašk. pomočnika sprejme takoj Lavrič Miha, krojač, Naklo pri Kranju. Pouk Šoferska šola I. oblast, konc., Camernik Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tet. 2236. Pouk in praktične vožnje. 'II Mlinarja samostojnega, za mal valjčni mlin na električni pogon, iščem. — Ivan Rus, Grosuplje pri Ljubljani. Varuhinja k otrokm (Kindsfrau), katera je bila sama v boljših hišah, v starosti 35 do 40 let, se sprejme. -Vpraša se: Dalmatinova ulica št. 15. Pridno dekle kot pomivalko, sprejme Hotel Štrukelj. Dva mizarja izurjena, za takojšen nastop, hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru, sprejme Jakob Jakin — splošno mizarstvo, Gorenja vas pri Ribnici. Oblastv. koncesionirana šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiwei-sova cesta št. 52. Stanovanja Stanovanje eno ali dve sobi, v centru mesta, išče mirna stranka. Dam gospodarju 1000 Din nagrade. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Mirna stranka«. Sobo v centru mesta oddam solidni gospodični ali kakemu gospodu. Naslov v upravi »Slov.« štev. 5308. Gospodična se sprejme kot sostanovalka. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5326. Služkinjo starejšo, zanesljivo osebo išče zakonski par brez otrok, na deželo. Ponudbe na upravo lista v Mariboru pod Stalna služkinja« št. 5294. Duhovnik išče v sredini mesta za takoj ali pozneje stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in ostalimi pritiklinami. -Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Kompletno stanovanje«. II Klavirje pianine, harmonije, prodaja, izposojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje, ludi na obroke, tovarna klavirjev VVarbi-nek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2. Izjava, s katero preklicujem vse žaljive obdolžitve, s katerimi sem žalil g. Simona Horvata ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega zasledovanja. Alojzij Rossmann, vlako-vodja v p. KZESS3 Mlin navadni ali umetni, za kmečko mletev, na prometnem kraju, iščem v najem ali na račun. Ponudbe je poslati pod »Najemnina« štev. 5231 na oglasni oddelek »Slovenca« v Ljubljani. Dva svetla lokala z izložbenim oknom, primerna za trgovino ali boljšo obrt. delavnico se oddasta (event. tudi s stanovanjem) na Krakovskem nasipu št. 10. Denar Velika tovarna opeke z moderno urejenim strojnim obratom na električni pogon z letno kapaciteto tri, milijone zidne in strešne opeke - sprejme družabnika v svrho razširjenja obrata. Potreben kapital ca. en milijon dinarjev. Ponudbe pod: »Zajamčena rentabilnost« št. 5281 na upravo »Slovenca«. Posestvo vzamem v najem, ali grem za oskrbnika. Naslov v upravi pod 5255. Manjše posestvo kupim v okolici Domžal ali Mengša. Ponudbe na upravo pod »Manjše posestvo« št. 5257. Ajdove kaše pet do 6000 kilogramov, rabim. Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« v Mariboru. Hiša lepa, zidana, s sadonos-nikom in njivo, proda Jožef Podgoršek, mizar — Poljčane. Trgovino v lepem in prometnem kraju na deželi oddam v najem. V hiši je tudi pošta in gostilna. - Naslov v upravi »Slov.« št. 5318. Kovačnico z vsem orodjem in eno sobo dam v najem kovaču samcu, kateri mora imeti obrtno pravico za podkovanjc konj, kovanje vozov in plugov. Kovač-nica je na zelo prometnem kraju. - Naslov pove oglasni oddel. »Slovenca« pod št. 5320. Enodružinska hiša se odda s 15. majem v bližini topniškega arzena-la. - Poizve se pri »Dunav« v Ljubljani, Šelen-burgova ulica štev. 3 od 'A8 do 14. Trgovski lokal v Mariboru v sredini mesta, primeren za veletrgovino, manjšo industrijo, podružnico, sc odda s 1. julijem v najem. Ponudbe na Ilinko Sax, Maribor, pod »Trgovski lokal« št. 5174. Iščem vilo v okolici Bleda in eno v okolici Rogaške Slatine s potrebno opremo za tri sobe in ostale pritikline. Javiti treba na naslov: -Publicitas« d. d., Beograd, Kralja Milana št. 58 pod »Vila«. Kupimo Bukova drva prvovrstna, kupujem. — Ponudbe z označbo cene na »Drvar a«, Zagreb, Menčetičeva 20. Vsakovrstno ZlatO knpnie po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, VVolfova ulica št. 3. Prodamo Več jermenic novih, nerabljenih, razne dimenzije, in cevi za centralno kurjavo, prodamo. Poizve se v hiralnici sv. Jožefa, Ljubljana, Vidov-danska cesta, od torka naprej. Ambi stroj za izdelovanje cementne strešne opeke proda Lu-dovik Nouschak, Bosan. Dubica. Uničavajte molje. Varujte krzno in vse ostale zimske predmete. Fly-Tox (Flaj-Tox) uničuje vse insekte, kar je spomladi, ko mrčes nese jajca, najlažje doseči. Kupite še danes kanto FLY-T0X-a in brizgalnico razprševalko. Zahtevajte povsod izviren višnjev zavitek s franc. napisom Zastopstvo za Slovenijo: Dr. A. Kansky, kemična tovarna - Ljubljana - Krekov trg iti v. 7 Celotna oprava za špecerijsko in galanterijsko trgovino — se ugodno proda. Ponudbe pod: »Trgovska oprava« na upravo »Slovenca« pod št. 5286. Kočija 4 sedežna (Landauer), dobro ohranjena — se po ugodni ccni proda. Voz bi bil zelo pripraven tudi za pogrebna društva. Ogled mogoč vsak čas. Sv. Petra cesta št. 68. Suhe smrčke (mavrohe) - vsako, tudi najmanjšo množino - kupuje po C0 Din za 1 kg franko Ljubljana Sever & Komp., Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ilirija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, — tel. 28—20. Mlade bike čistokrvne, montafunce -mlečnega rodu, prodaja Josip Lenarčič, Verd, pošta Vrhnika. Telefon 3. Puhasto perje kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. — L. Brozovič, Zagreb, llica štev. 82. Kemička čistilnica perja. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje. ažuriranje, predtiskanje takoj. Hlinarii' It2, proso, njdo in ječmen kupite uajccncjc pri A. VOLK, LJUBLJANA Rcsljcvn ccsta 24. Vclctrcovina žita in moke. Originalne francoske Vermorel škropilnice in žveplalnike ter vse nadomestne dele za te aparate ima v zalogi po zelo ugod. cenah tvrdka Lovro Petovar - Ivanjkovci, — Ceniki na zahtevo. Zahvala Podpisani Franc Selak, posestnik in gostilničar na Dobravi pri Škocjanu, se tem potom najiskre-neje zahvaljujem primariju bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, g. dr. Pavliču, ki mi je s svojo veščo roko izpeljano operacijo rešil življenje, na velikonočni ponedeljek ponoči. Že 18 let sem imel kilo, ki me je zelo ovirala pri delu, a sem vedno odlašal z operacijo, kar bi mi bilo skoraj postalo usodno. Le hitri operaciji in pa skrbni postrežbi se imam zahvaliti, da sem žc 11 dni po operaciji popolnoma ozdravljen zapustil bolnico. — Enako sc tudi vsem bratom najtopleje zahvaljujem za ves trud in prizadevanje ter jim želim kar največ blagoslova pri njihovem človekoljubnem delovanju. Vsem pa imenovano bolnico najtopleje priporočam v podpiranje. Franc Selak. Obč. JVEoste pri jujubljani razpisuje dvoje službenih mest, in sicer: OBČIN« SKEGA DACARJA za pobiranje občinskih trošarin na alkohol z nastopom 1. junija 1930 — in ŠOFERJA za motorno škropilnico, ki mora biti izučen ključavničar, event. mehanik. — Prošnje, opremljene s spričevali usposobljenosti in dosedanje zaposlenosti ter z navedbo plače je vlagati pri Županstvu v Mostah do 17. maja 1930. Bvokolesa teža od 7 kg naprej uajtažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprortejšega modela. Izdelujejo so tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ..THIBUNA" B. b.. tovarna dvokoles ia otročkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. M« l- c" .s -J^Zoo c/5" — > »5 gN IM .C_|-> 3 ut/3_- ii,iN ž-.SEg-Sfo J.Silj.S *„g«So u-^O •• ? — 5 S SC« Sfc »'gag ii ! i,s3 S, C O rNr ■of.t: rj .5 " ,.Q . S " m 5 ^ « o > „ « « « tt-M. s; ■S > . U a ___I M . a »i > 2 — n w ■N > . Q S; o H 1 i V .Q ~ — •aui" e N iS* §-2 > joo g" i Mauricc Conslantin Weycr: 24 Človek se sklanja čez svojo preteklost. . . Ko som se nasitil, sem se lotil s sekiro sekanja tenkih debel za zaščilno streho nad prostorom, ki sem ga očistil snega in kjer sem zanetil ogenj. Plahte in kože sem položil kakor za šotor povrh ... Hvala Bogu! Uspelo mi je spraviti v notranjosti temperaturo za 40 stopinj na bolje. Tedaj šele sem se posvetil Paulu in sem obdeloval — kakor kopališki mojster, v indijanskih čevljih ter umazani srajci — njegovo suho, bedno, ušivo telo... Kako se je ta umazana golota odražala od deviške čistote snega!... Hvala Bogu, začel se je vsaj premikati — in jaz sem ga spet oblekel ... Nekaj požirkov vročega čaja — in fant je polagoma začel postajati živo bitje... Bled in še vedno slep se je kljub vsemu milo nasmehnil, ko .je izpregovoril svoje prve besede: Spet bova videla Madge. Ta čas sem imel seveda drugega opravka zadosti, tla nisem mogel sanjariti. Sanje imam zelo rad, a trudim se jih uresničiti. In prav nobena sanja se nama ne bo uresničila, sem prevdaril, niti njemu, ubogemu privesku mojega motorja, niti meni, če se ne postavim zdaj z dovršenim delom. Zato sem se najprej preoblekel, pri kateri priliki sem svoje drgetajoče noge temeljito oribal z whiskyem. Pol steklenice sem žrtvoval v la namen. Potem — ko sem čuval mirno spečega Paula — sem se zamislil. Kakor da sem se preporodil, mi je bilo. Srečen sem zrl v plamen in sem pital dobri, veliki ogenj z naročji drv. Mojo požrtvovalno vdanost mi je poplačal s tem. da mi je razvezal otrple ude. Obuzdani, kakor so bili, čvrsto zasidrani ob saneh, so sc psi udajali počitku, škilili postrani in njih volčje oči so kresale iskre. Že se je oglašal ves čar bivaka. Tako sem prebil dobršen del noči, ne da bi za-lisnil očesa. Čaj, pipa in pemmikan so me izmen,jaje poživljali in moja kri, ta zvesti služabnik, jih je lepo prekvašala in razdeljevala. Čaj sem, maščoba tja, a v možgane neprecenljivi užitek tobaka. Da bi več ko dve uri spal, nisem smel niti misliti radi Paula Du-randa... Malo pred solnčnim vzhodom, ob uri, ko so sence severne noči najgloblje, sem zatisnil svoje oči. Ko sem se predramil, je bilo komaj še malo žerjavice. A nekaj polen je kmalu porodilo švigajoče plamene v modri in oranžni barvi, v listi mešanici barv, v kateri neki kovinski elementi,#ki so bili vse dotlej organično zvezani med seboj, praznujejo svojo mlado svobodo in svojo zagonetno spojitev. Prav tako bodo nekoč vprizorili atomi mojega telesa ples radosti, ko jih veliki alhimist Smrt odreši iz njih ječe. Smrt!... Šc včeraj sva se tikala, danes pa sc mi ni zdela več tako strašna. Neugnano poželjenje po življenju, ki sem ga nosil v sebi, je prav rado pozabljalo, je samo sebe čutilo, opojno radost, tla sem živ človek, ki misli in dela, a bolesti so služile le temu, tla razširijo in povzdignejo v neskončnost veselje do življenja ... A Paul? ... Glava mu je bila vroča, nekoliko preveč. Na glas je sanjal. Misli so mu preskakovale... eno le sem utegnil dojeti: Madge ... Pusti vendar to dekle! Saj te jc docela začarala! Ali ne znaš ničesar drugega videti v sanjah kot vedno lc to neumno gosko?... Jaz se bom zdaj najedel — to je najvažnejšem Dal sem pasji vpregi hrano — zmrznjeno ribo, skrbno v enake dele razdeljeno. Z bičem v roki sem stal zraven in pazil. Vsak hip so ti razbojniki in tatovi pripravljeni, zlorabiti najmanjšo nepazljivost. Izza očesnih konic so me gledali, medtem ko so požrešno požirali svojo hrano. Čim so bili psi gotovi, sem napravil sani, da odidem po kože, ki sem jih bil prejšnjega dne zmetal proč. Bil je skrajni čas, da sem šel. Že se je bil dvignil veter, ki je mlel sneg ter ga premetaval. Ko šivanke oster prah je letel po planjavi, zdaj šc nizko pri tleh, a iz izkušnje sem vedel, da se kmalu dvigne visoko, tla zdivja v vrtincih, da bo od tega sleherno živo bitjo z grozo presunjeno. Še celo volk se tedaj naglo za-greb.e v sneg, dn si najde zavetje. A kdor le more, sc reši v goščavo. Tam stojijo potlej črede severnih jelenov, losov in drugih živali lesno prižete, tiščijo glave vkup, da nudijo vetru čim manj nezavarovanemu telesa, medtem ko se hkrati skušajo z ritmičnim p;>-tresavanjem ogreti. Vihar je imel zdaj zdaj izbruhnili, smrtni sovražnik življenja. Zopet se je uresničila prerokba meseca — in ker sem vedel, kaj me čaka, se n v nagonu samoohranitve, ki mi je postal rešitelj življenja, še preden sem se kakorkoli pobrigal za Paula, pripravil hrane in suhih drv za tri tlni. Ogenj ni trebi; da je baš velik, da si življenje ohraniš — in celo f lahkoto, smelo trdim — v tako malem prostoru, kol je bil naš — osem čevljev v kvadratu in pet čevljev do stropa. Taka je bila namreč naša snežna kolibictt Poglavitno je, da ti ogenj nc ugasne docela, da mu posvečaš pozornost in nalagaš preudarno in stalno, bogu ognja žrtvuješ... Začutil sem v sebi trdega, čvrstega in babjevernega duha svojih pradavnih dedov, ki so se v predzgodovinski dobi morda prav tako kakor jaz borili zoper mraz, lakoto in utrujenost. Zmagoslavno me jc prevzemal — in tudi jaz bom slavil zmago... Začutil sem vez skozi sto in sto vekov in rodov. Za .litonslnvnnskn tiskarno « Liubliani. Karel Ceft. Izdajatelj Ivuu UaUorec, Uredniki Franc Krcminr.