Neodvisno
Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K.
Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi .Slov. Gospodinja“ posebej.
politično glasilo za Slovence
t
Z mesečno prilogo
Uf
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Našeffa Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v
nm	1	• M Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in rekla-
J|l MOVenSKa (jOSPOUinjä J|l macije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10
in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Alma mater. — Jugoslovanska ideja in Slovenci. — Politični pregled. — Štajersko: Narodno vprašanje na Štajerskem. Razno. — Koroško: Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Narodno izdajstvo v deželnem šolskem svetu. Razno. — Raznoterosti. —
Podlistek: Moja smrt.
jllma mater.
Ob otvoritvi novega državnega zbora, ki je izbran na temelju splošne volilne pravice in je bolj kot kedaj izraz ljudske volje, se je zopet pojavila prastara naša kulturna zahtev a po slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Ta zahteva Slovencev postaja od leta do leta močneja in je vedno bolj upravičena, ker so naši dijaki izgubili sčasoma vsako pravico na vseučiliščih v Gradcu in Dunaju, kjer jih gledajo kot tujce in delajo ž njimi ne kot z gosti, temveč kot z neprijatelji. Okrog 800 slovenskih vseučiliških dijakov je razkropljenih po svetu, po nemških mestih, kjer jih neradi gledajo, in kjer sami trpe pod tujo neprijaznostjo. Vrhu tega so avstrijske univerze, zlasti dunajske, prenapolnjene, in je že zato nujno potrebna ustanovitev novih univerz.
Ako hočemo Slovenci obstojati in veljati res kot narod, moramo imeti svoje vseučilišče, in je to vprašanje življenskega pomena za razvoj slovenskega naroda. Iz uradniške statistike posnemamo, da je v vseh slovenskih deželah premnogo profesorskih in drugih uradniških mest, ki gredo Slovencem, zasedenih po Nemcih. Ako hočemo torej na tem polju postati svoji, moramo izobraziti toliko slovenskega inteligentnega stanu, da bo vlada primorana na slovenski zemlji nastavljati povsod samo slovenske moči, ne pa s tujega uvajati k nam tujcev, ki potujčujejo našo zemljo.
Moia smrt.
Spisal E. Zola.	(Dalje).
Silil sem se na vso moč, da se pomirim. Ali mi ni mogoče, da bi odtu prišel ven?
Moje sanje so se pričele znova, nisem še mogel misliti dovolj jasno in sem zamešaval predstavo o predoru in koščku neba nad njim z dejanjskim položajem svojega groba, v katerem bi se zares kmalu zadušil.
Oči nadnaravno razprte, sem strmel v temo: Morda se mi posreči, da zapazim kako špranjo, razpoko, ah, samo lahen svit! Ali samo ognjene iskro so plesale po neprodirni noči pred mojimi očmi, rdeči utrinki, ki so se večali in ■večali in zopet izginjali; potem zopet nič, črno, zevajoče brezdno.
Polagoma sem začenjal zopet jasno misliti, znebil sem se more, ki me je tlačila. — Moral sem ostro in jasno misliti, zakaj hotel sem poskusiti svojo rešitev.
Sprva se mi je zdelo najbolj nevarno, da se zadušim. Res mi je bilo vsled globoke nezavesti, ko je obstalo v meni vse življenje, mogoče, prebiti tako dolgo brez zraka, ali zdaj, ko je moje srce zopet bilo, in so zopet dihala moja
Glede tega se godi slovenskemu narodu velikanska krivica. Avstrijski Jugoslovani, ki nas je mnogo nad dva milijona, nimamo svojega vseučilišča, in zato so naši dijaki primorani na tujih univerzah se učiti, in po nemških mestih ravnajo ž njimi najostudnejše, češ, da tam ni mesta zanje, a doma jim ne dajo visokih šol, da bi se izobrazili.
Svojo univerzo zahtevamo Slovenci že dolgo, zahtevati smo jo začeli poprej kot pa narodno živimo, to je, predno smo se pravzaprav začeli zavedati svoje narodnosti. Že 1. 1787. so deželni stanovi kranjski zahtevali univerze, filozofskega oddelka, v Ljubljani. Dejali so: „Ne samo vojvodina Kranjska, ampak Hrvatsko, Istra, Dalmacija, Furlanija, vsa avstrijska morska obala je udeležena na ustanovitvi filozfoske šole v Ljubljani, kot najprikladnejšem kraju na meji Italije. Pri tem pride v poštev gojenje deželnega jezika, ker bi v tujih deželah učeči se Slovani prišli v nevarnost, da pozabijo svoj materni jezik in postanejo s tem neporabni za službo v domovini . . .“
Že pred 120. leti torej so občutili potrebo, da osnujejo univerzo v Ljubljani, in še sedaj, ko je ta potreba postala mnogo večja, moramo v Avstriji, tej kulturni državi zopetinzopet dvigati svoj glas, naj nam da visoko šolo. To bi ne bilo samo nam v prid, temveč s tem bi pridobila mnogo avstrijska državna misel, državna uprava v vseh južnih deželah. Ta zahteva ni samo visoko idealnega, temveč predvsem praktičnega pomena, in je lahko izpeljiva. Slovenci bodemo z vsemi zakonitimi sredstvi povdarjali to zahtevo, naša akad. mladina se bo tako dolgo borila za to idejo, naši poslanci jo zagovarjali kot skupno programno točko avstrijskih Jugoslovanov, dokler je ne dosežemo.
pljuča, sem se moral zadušiti, ako se mi ne posreči, kakor hitro mogoče rešiti se iz tega groznega položaja. Pri tem sem trpel silno vsled mraza in bal sem se, da ne obnemorem od one smrtne utrujenosti, kot ljudje, ki se zgrudijo v snegu: Ne morejo več vstati in morajo tako umreti.
Brez prestanka sem si ponavljal, da mi je treba predvsem največjega notranjega miru, da jasno mislim, če si hočem pomagati, a že sem čutil, kako jo začela šumeti blaznost v moji lobanji.
Ali jaz sem hotel, moral biti miren in začel sem premišljevati, kar sem vedel o načinu pokopavanja. Gotovo sem ležal v posebnem grobu, in to mi je vzelo vsako nado. Poprej nekoč v Nantesu sem namreč opazil, da je v skupnih grobovih ob koncu krst ostal še vedno prazen prostor; zadostovalo bi torej, ako bi ležal v takšnem, že samo, da prebijem desko svoje krste in uidem lahko; ako sem pa v posebnem grobu, me obdaja debela plast zemlje, ki mi je v strašno zapreko. In slišal sem tudi, da pokopavajo v Parizu šest čevljev globoko. Kako naj proderem to ogromno grudo? Tudi če bi mi se posrečilo razklati pokrov moje krste, ali se ne bi prst in droben pesek usula k meni
Sedaj zahtevajo istočasno trije avstrijski slovanski narodi svojih vseučilišč: Slovenci v Ljubljani, Malorusi v Lvovu in Čehi svoje drugo vseučilišče v Brnu. To je sedaj prva in najvažnejša zahteva avstrijskih Slovanov. Naš boj mora biti edin, zakaj v edinosti ja zmaga.
L. I.
Jugoslovanska ideja in Slovenci.
Dr. H. 'luma — Gorica.	(Konec)
Avstrija tiralaje vsled polne nesposobnosti g e r m a n i z a t o r s k i h svojih državnikov ob Adriji svoji zaveznici na ljubo italijansko politiko. Vzdrževala je z vsemi močmi nadvlado italijanskega življa v Primorju, odrekala Slovencem in Hrvatom šole, dajala Trstu v polni meri vse za ojačenje italijanskega elementa, zatrla s kruto policijsko roko vsak izbruh slovenskega šovinizma, ekonomično razvijala le italijanske naseljence. Avstrija nastopala je na Balkanu in Orijentu vprav kot italijanska država. (Chlumecky 161—163, 245.)
Italijanska diplomacija je mojstersko izvršila svoje delo. „Stets innigere Anlehnung an Frankreich und England, in der Hoffnung, hiedurch zwei Eisen im Feuer zu haben: Garantien in Tripolis (?) und eine Stütze für die Politik der unbeschränkten Adriabeherrschung (Chlumecky str. 52.) Ekonomično in financijelno je okrepela . . . „denn Italien ein oekonomisch erstarkendes aus sich selbst eine mächtige Lebenskraft schöpfendes Land ist. (Chlumecky str. 47.) Krita za hrbtom, močna v sobi, nastopila je svojo misijo na Adriji. Italijanski kralj poročil je hčer vladike Črnegore! Kakor se je Benečija
in mi napolnila oči in usta? In to bi bila še strašnejša smrt, zadušil bi se v blatu! Medtem sem tipal skrbno okoli sebe. Krsta je bila velika, in lahko sem pregibal roki. V pokrovu nisem čutil nobene špranje. Na desni in levi so bile sicer deske slabo pooblane, a bile so trdne in odporne. Potem sem položil roko čez prsa, jo nekoliko vzdignil in segel za glavo. Tam som začutil v poševni deski grčo in posrečilo se mi je z naj večjo težavo, da sem jo zbil ven, ker se ni dobro držala. Skozi nastalo luknjo pa sem čutil mastno, ilovičasto, mokro zemljo. To ni torej nič pomagalo, in obžaloval sem, da sem izbil grčo, kot da bi mogla prst do mene skozi malo odprtino.
Nato sem poskušal nekaj drugega: Hotel sem vedeti, če ni na desni ali na levi praznega prostora in sem trkal zato s členkom ob krsto. Ali zvok je bil povsod isti. Ker sem pa bobnal tudi z nogami, se mi je hotelo zdeti, kot bi tam bolj čisto donelo. Morda pa je bilo to samo od lesa. —
Nato sem začel stranice v krsti obdelavati s pestmi. Ker so se mi deske ustavljale, sem vzel kolena na pomoč in sem jih potegnil kolikor mogoče visoko. Les še zapokal ni. Tedaj sem napel vso moč in se uprl z vsem telesom,
998. zaročila z morjem Adrijanskim, tako poročila sejo zjedi-nj ena Italija z Balkanom. Montenegro ist der Vorposten Italiens am westlichen Balkan geworden und unsere Verbündete (Italien) hat nun den Schlüssel zu einem Einfalls-tore in der Hand, welches auch andern, als den friedlichen Pionnieren des Handels geöffnet werden kann. (Chlumecky str. 189.)
Albanijo so narodnostno za Italijo pripravili vešči avstrijski diplomati in patrijoti! (Chlumecky str. Ifil —163, glej gori.) Sama Italija sedaj vrlo napreduje v Albaniji s šolo in trgovino. Ima šole v Skadru, Durazzo, Valova, Janina, tehnično trgovsko šolo in trgovski muzej v Skadru (Chlumecky str. 164), gradi pristanišče v Baru in železnico Bar-Vir-Bazar. Der Augenblick, indem mit fremden Kapitalien, unter fremder Patronanz ein Schienenweg von Anti vari einwärts dringt — dieser Augenblick bildet den Anfang einer neuen Balkanära. (Chlumecky str. 182.) Mojstersko pripravlja za italijansko administracijo zedinjeno Velealbanijo po žendarmerijski reformi v Macedoniji in Albaniji pod okriljem Francije, Anglije in — o ironija! — Avstrije. Über österreichisch-ungarische Initiative wurde die Oberleitung über die Gendarmerie sämmtlicher fünf Districte Italien angetragen. (Chlumecky str. 206.) Poleg poveljstva izročilo se je italijanski upravi politično najvažnejši okraj Monastir s pomočjo Francije in Anglije. Bližnji cilj po tem uspehu je združenje vseh okrajev, koder prebivajo Al-bani v eno celoto: Albanija bo skoro zrela za Italijo! Z istimi jasnimi cilji podpira Italija gibanje Grkov in Kucovlahov.
L’ element albans-rumain est le šene qui puisse donner une forme organique ä la region albanaise ... Et 1’ Italie agirait sagement en prenant P initiative de cette solution qui, seul, pourrait assurer sou prestige et satisfaire ses legitimes interets politiques et commerciaux. (Chlumecky str. 141.)
Prijateljstva Srbije itak ni iskati Italiji, kajti avstrijska politika storila je dosedaj vse, da jo srbsko pleme sovraži in stremi po zvezi z naravnim zaveznikom, Italijo. In ni ji treba iskati prijateljstva Bulgarije, vsaj ista po padu Adrije in zahodnega Balkana Italija šele prosto zavlada vstočni del Balkana in Carigrad, mora postati toraj naravna zaveznica Italije.
Italija ni bila nikedar prijateljica Avstrije. Nein, Italien gehört nicht zu unseren Freunden! (Chlumecky str. 7.) Italien stand schon damals (1898) nicht auf Seiten seiner Alliierten (isti str. 17.) V svojih domačih šolah in armadi vzgajala je in vzgaja sovraštvo do vsega avstrijskega. Videča neodkritosrčnost avstrijske vlade proti lastnim slovanskim plemenom, oprta na črnogoro išče zveze z balkanskimi Slovani
da so pokali v meni boleči udje, ali les se ni udal in tedaj — je izbruhnila blaznost v meni.
Doslej sem se ustavljal omotici, besnosti, ki je kot pijanost vstajala v meni, zlasti sem dušil vzkrike, ki so mi ležali v grlu in me davili, ker sem vedel, če začnem kričati, sem izgubljen. In sedaj sem nenadoma zakričal, zatulil iz vseh moči, nisem se mogel dalje vzdrževati, glasovi so bruhnili iz mene samiodsebe. Kričal sem na pomoč z glasom, ki mi je bil tuj in moja groza je bila pri vsakem vzkriku Te večja; tulil sem, da nočem umreti. Praskal sem « n'diti in se valjal krčevito kot zaprta z.
Kak. dolgo je trajal ta napad? Ne vem, ali še vedno čutim neizprosljivo trdobo moje krste, ki me je držala trdno ujetega. Zastonj sem se boril ž njo in še vedno slišim svoje kričanje in ihtenje, ki je strašno odmevalo med štirimi deskami. In še vem, da mi je zadnji svit razuma svetoval, naj se umirim, in da tega nisem mogel.
Velika utrujenost je sledila temu divjemu izbruhu. Sredi bolestnega polsna sem pričakoval smrti. Saj je bilo nemogoče ubežati, ta krsta ni bila iz lesa, biti je morala iz kamna, in nisem jo nikakor mogel razgnati. In ta gotovost mi je vzela ves pogum, ostal sem pri miru in nisem nič V6Č poskušal.	(Dalje prihodnjič.)
— ter ima že vse simpatije. Žrtvuje malenkostne narodne interese ... sie überlässt die kleine italienische Minorität (v Dalmaciji) dieses Landes ihrem Schicksale und tritt für seine Einverleibung an ein grosses, von der Monarchie zu sonderndes und mit Italien verbündetes Slavenreich ein (Chlumecky str. 25.) Na tej poti služi ji izborno politika Transleitanije, zato ono iskreno prijateljstvo Italije z Madjarsko. Dualizem imel je ubiti cislei-tanskeSlovane — ubil jejedin-stvo države. Ogrska postaja samostojna ekonomično, vojaško v svojih honvedih. Italija ji bo dobra zaveznica ob razsulu germanizato-rične Avstrije, bode ji z balkanskim državami najboljša zaveznica i proti mogočni Germaniji, kadar se pojde za pot preko Adrije in Balkana v Orijent. — I to naravno zvezo ogrski državniki uvidevajo. Zato prvi poskus zveze Ogrske s Hrvatsko, iskanje prijateljstva s Srbi. Vse plod in naravna posledica avstrijske samomorne politike !
Li misli Avstrija kreniti na drugo pot? Li hoče ona ustvariti posebno, ž njo zvezano balkansko državo? Li hoče in m o r e še vzgojiti Slovence in Hrvate za to idejo, ali je že prepozno? Doba eue generacije je za to potrebna! Ni li 301etna doba od 1870 lota naprej že ne-nadomestno izgubljena? Ali niso jugoslovanska plemena po njej vzgojena za sovraštvo njezin prijateljstvo Italiji? Li moremo mi Slovenci, stisnjeni v kot med Nemštvo, Madjarstvo in Itali-janstvo ljubiti Avstrijo, ki nam odreka narodno življenje? Ali bi ne bili podleči, ako bi poljubljali šibo, ki nas tepe?! Imamo pa po drugi strani garancijo, da si ohranimo narodno življenje pod Italijo? Ali ni v interesu iste, da raznarodi in posrka vase pleme, ki biva pod julskimi Alpi, ki značijo po mnenju Italije nje naravne meje proti vzhodu? Avstrija nam že pripravlja narodno smrt, Italija jo bode sigurnejše in skore j š e.
To je položaj nas Slovencev!
A tudi Hrvatska i bodisi Velehrvatska, tudi Velesrbska kot zaveznica Italije bodo dejanski le nje vshodne suverene državice. Italija rabi balkanske Slovane, Albance, Rumune, Grke in Madžare, da si odpre „il mare nostro,“ Adrijansko morje in Orijent. Brez njih nikamor dalje! Avstrija rabi radi svoje eksistence Adrijo in Balkan. Brez balkanskih Slovanov nikamor dalje! Ogrska rabi balkanske Slovane, da se reši Avstrije, brez njih nikacega izhoda. Zato je naša pot ona samozavesti in samopomoči.
Zato pozdravljamo i mi Slovenci reško rezolucijo kot prvi pojav samozavesti in samopomoči. Bodi klic gormanizatorični Avstriji: tako ne več naprej!
Bodi i klic Madjarski in Italiji: preko nas ne!
Za reško resolucijo pa mora za nas Jugoslovane nastopiti resno pozitivno delo samovzgoje: politične, ekonomično in kulturne.
In v tej samovzgoji leži za nas Slovence jedro jugoslovanske ideje.
politični pregled.
Državni zbor, izvoljen na temelju splošne volilne pravice, se je sešel v pondeljek k svoji prvi seji. Ministrski predsednik je otvoril sejo, pozdravil poslance ter imenoval za starostnega predsednika dr. Funkeja. Nato so bili zapriseženi poslanci in so obljubili vsak v svojem jeziku. — V četrtek je imel cesar v dvorcu prestolni nagovor na poslance. Cesar je govoril sicer razločno, a z velim glasom, spominjal se je svoje mladosti, svojega dolgotrajnega vladanja in je izražal nado, da si bodo zagotovili vsi narodi posest najdražjih narodnih svetinj. Cesar je napovedal reformo uprave, obljubil starostno in invalidsko preskrbo, podržavljenje zasebnih železnic itd. Cesar je končal svoj govor z nado, da bo zapustil svojim narodom kot naj-dražjo dedščino narodnostni mir.
Državnozborski klubi. Naj večji klub v parlamentu bodo nemški krščanski socijalisti,
združeni z nemškimi konservativci; šteli bodo 96 članov. — Po moči drugo parlamentarno stranko bo tvorilo 87 soc. demokratov ki bodo, razdeljeni na razne narodne skupine. Tretja stranka bo zveza 83 čeških poslancev, ki b) obsegala vse narodne poslance razun soc. demokratov. Četrto mesto pa bo zavzemal nemški napredni klub, t. j. zveza nemških nacijonalcev, agrarcev, radikalcev in naprednjakov, ki bo štel okoli 80 članov. Peti večji klub bo Poljsko kolo s približno 55 poslanci. — Ako bi se združili južni Slovani v skupen klub, tedaj bi zavzemali mesto takoj za Poljaki in bi bili šesti močneji klub parlamenta.
Ruska duma (državni zbor) je razpuščena Vladi se je zdela preveč revolucijonarna; pred-kratkim so še prišli na stanovanju soc. demokratskega poslanca Ozola na sled veliki revo-lucijonarni organizaciji, kije hotela vreči sedanjo absolutistično vlado. Zato je vlada zahtevala, da se odvzame imuniteta vsem 55 soc. demokrat, poslancem, 16 pa se jih naj zapre. Duma temu ni ugodila, in zato jo je car razpustil. Bati se je novih nemirov. — Nove volitve bodo sredi septembra, snide se zopet duma, tretja po številu, v novembru.
Indija se pripravlja na boj. Nad Indijo se zbirajo gromonosni oblaki. Vsa dežela je pod angleško oblastjo in se nahaja v južni Aziji. Indijanci so se naučili od japonskih zmag, da Evropejec nikakor ni nepremagljiv. Prebujenje narodnega čuta v Indiji provzroča, da se razna plemena te razsežne državo združujejo na podlagi programa politične neodvisnosti. Vsi prebujeni Indijci, kateresibodi vere in narodnosti, so prevzeti čuvstva za popolno politično neodvisnost priprosto ljudstvo kar gori sovraštva do Anglije. Domače časnikarstvo objavlja ostre članke proti Angležem in kliče narod, da se pripravi na dogodke, ki dajo Indiji samostalnost. V Indiji se pripravlja vojska, ki izbruhne morda še v kratkem. Anglija misli, da je varna radi svoje zveze z Japonsko in Francijo, in da je njeno kolonijalno cesarstvo nedotakljivo, a sezelo moti. Indija je sita angleškega gospodarstva.
v
Štajersko.
Narodno vprašanje na Štajerskem.
Sp. R. Pfaundler.
Zanimiv članek o tem predmetu prinaša dunajska „Oesterreichische Rundschau“, ki gaje napisal univerzitetni prof. dr. Pfaundler. Pisatelj razvija te-lo misli:
Anton Menger imenuje z vso pravico narodni boj na Avstrijskem in v nekaterih drugih evropskih državah „najvažneji politični problem našega časa.“ Pisana zmes narodov v monarhiji je vzrok, da je le malokaterim deželam prizanesel ta „najstrašnejši vir sovraštva, zavisti in nasilnosti," ki zastruplja naše javno življenje in vpliva razdirajoče na mnoge družine. A bilo bi popolnoma napačno misliti, da je treba kakega narodnopolitičnega faktorja, ki provzroča ta boj. Njegove korenine so mnogo globlje in obstoje samo v tem, da meje narodi drug ob drugega; eni od njih branijo žilavo svojo last, ki jo napadajo sosedje s silovitostjo, lastno narodom, ki stoje v začetku svojega kulturnega razvoja.
Neugodnejšo vlogo, da se jim je treba braniti, si dele v splošnem Nemci in Romani, ki si skušajo svoje v prejšnjih časih pridobljeno moč, ki ni z njihovim številom v nikakem razmerju, obvarovati pred prodiranjem slovanskih narodov.
In čeprav izid tega boja interesira v isti meri državo kot posameznika, niso gotovo nikjer drugje tako razširjena napačna mnenja kot vprav tukaj.
Naša naloga je, da s pomočjo številk, to rej gotovo na popolnoma stvaren način, osvetlimo nekoliko to vprašanje. Za enkrat se ozrimo predvsem na narodne razmere na Štajerskem.
V tej deželi stanujejo Nemci in Slovenci, in sicer biva v Gornje- in Srednještajerskem nekaj nad dve tretjini, na večji del slovenskem Spodnještajerskem ne popolna tretjina vsega prebivalstva. Vodna meja med Muro in Dravo
je v glavnem tudi precej ostra jezikovna meja med obema narodoma; slučaji, da bi segal en jezik čez to naravno mejo v ozemlje drugega, niso pogosti. Ob ogrski meji so začenja jezikovna meja pri občini Slovenske Gorice in sega preko ravnine do nemškega mesta Radgone; majhen del sicer popolnoma nemškega levega brega Mure spada k slovenskemu jezikovnemu ozemlju. Pri Gornji Radgoni prestopi jezikovna meja reko in se vleče ob severnem delu Slov. Goric, ki so sicer, kot že kaže ime, večinoma obljudena od Slovencev, brez večjih ovinkov do Spielfelda, kjer seže zopet do Mure.
Zahodno od tega, tik ob jezikovni meji ležečega križišča železnic doseže jezikovna meja pogorje Kozjak in ga ne zapusti več prav do koroške meje. V sodnih okrajih Radgona, Cmu-rek in Arvež je več občin ob južnem robu slovenskih, kot Slov. Gorce, Dedonci, Potrna, Ze-tinjci, Ženkovci, Ščavnica, Kremberg, Dražen vrh, Velka, Kaplja, Gradišče, a v slovenskih sodnih okrajih Gornja Radgona in Marenberk sta dve občini Gor. Radgona in Sobota nemški. S tem pa narodna meja Slovencev in Nemcev še ni zaključena, ker imajo na slovenskem sp. Štajerskem vsi znamenitejši kraji nemške večine, predvsem tri mesta z lastnim Statutom: Maribor, Celje in Ptuj, ki so približno po štirih petinah nemška. Pa tudi sicer najdemo na vseh važnejših prometnih točkah nemške jezične otoke; tako je v zgornji štajerski dravski dolini precej obširen jezični otok, ki obsega trga Marenberk in Muta z okolico ; nadalje omenimo Sv. Lovrenc nad Mariborom, južne sosedne občine Maribora, to so Studenci, Poberž, Radvanj in Razvanj, nadalje ptujsko okoliško občino Breg, slednjič mesto Ormož.
Drugi del nemških jezičnih otokov leži ob progi južne železnice Dunaj-Trst in ob njenih postranskih progah, ali vsaj blizu njih. To so trgi Slov. Bistrica, Konjice, Laško, Vitanje, Vojnik in Rogatec ter kopališče Slatina. Ob progi Zeltweg-Celje leži Slov. Gradec, prav na jugu dežele Brežice, slednjič nekoliko na stran v Slov. Goricah Sv. Lenart. V teh krajih je ponekod Nemcev blizu 100 odstotkov (Vitanje, Slatina, Marenberk, Muta,) v drugih pa (Sv. Lenart, Laško, Brežice, Konjice itd.) jih je komaj nad polovico.
Omeniti moramo, da so poleg tega veliki deli slovenskega jezičnega ozemlja prepojeni z nemškim prebivalstvom, zlasti med jezikovno mejo in Marenberškim jezičnim otokom in po obeh straneh južne železnice od Spielfelda pa južno od Maribora.
Tudi v nekaterih, še dozdaj nenavedenih večjih krajih (Ljutomer, Šoštanj, Velenje itd.) tvorijo Nemci bolj ali manj močno manjšino, ki ima v prvih dveh občinah tudi politično moč v občinski hiši v svojih rokah. Sploh jo značilno za razmere na spodnjem Štajerskem, da se razteza politična premoč Nemcev na velik del ozemlja, kjer so po številu v manjšini. Tako so - bili deloma vsi občinski zastopi ob južni železnici od Spielfelda do Maribora in od tu do Spodnjega Dravograda v nemških rokah in so ponajveč še sedaj. Ta politična prednost nemškega življa ne prihaja samo odtod, da je za občinski volilni red odločilna davčna moč, temveč je sploh posledica gospodarske nadvlade Nemcev napram Slovencem, kar se jasno kaže na veleposestvu, industriji, trgovini in obrti.
To je sedanje razmerje obeh narodnosti, v naslednjem podamo razvoj narodnih razmer pod vplivom narodnega gibanja od sredine XIX. stoletja.
Predvsem treba povdariti, da se je zadnjih petdeset let stališče Nemcev odločno obrnilo na bolje, se nazunaj razširilo in naznotraj okrepilo. L. 1846 še ni bilo celih 66 odstotkov štajer. prebivalstva Nemcev, sedaj pa kažejo ljudske štetve od 1. 1880 do 1. 1890 stalen njihov prirastek, ter so ob začetku novega stoletja dosegli blizu 69 odstotkov.
V enaki meri so Slovenci relativno nazadovali. Na slovenskem Spodnjem Štajerskem so Nemci od 5 odstotkov sredi XIX. stoletja na-rastli na približno 12 odstotkov 1. 1900.
(Sklepni članek drugič.)
Iz Celja. Zadnjič sem pisal o nestrpnosti celjskih nemčurjev. Evo vam novega dokaza! Celjska posojilnica je že pred tremi leti kupila stavbišče na koncu Ringa in Graške ulice, z namenom, da tam sezida veliko, krasno, trinadstropno hišo. Načrt je bil narejen; a mestnim gospodom enkrat to, drugikrat to ni ugajalo. Zidanje omenjene hiše se je na tak način skoro cela tri leta zavlačevalo. Ko so zopet po dolgem molku Slovenci za stvar vprašali, — so na magistratu dotičnemu posojiluiškemu odboru javili, da so se načrti — — izgubili. — Ljubi avstrijski birokratizem, ali je pri tebi to res mogoče V! Pojdite se solit! — Dno 3. junija se je zopet sklicala nova komisija, predložen je bil nov načrt. Cela burka se je z novega uprizorila, čeravno so Slovenci v vseh zahtevah, katere so Nemci stavili, odjenjali, sklenil je celjski mestni odbor — da se z zidanjem hiše ne sme pričeti. Zakaj ne — to znajo bogovi ?! Razvidno je iz vsega, da hočejo ti sovragi slov. naroda celo stvar leta in leta zavlačevati in na tak način posojilnici in sploh Slovencem škodovati. Slovenci že komaj čakajo, da se ta stavba dovrši.
V	njej bodo trgovine in privatna stanovanja, katera so že sedaj oddana. To pa tem našim nemčurčkom ne pride prav. Hiša bode stala na najugodnejšem prostoru in bode za trgovce kakor nalašč pripravna. Ali se bode očka Rakusch jezil, da mu ravno pod nos postavijo tako lepo slovensko stavbo 1 Vaše iluzije, da bode cela Ringstrasse vaša, so „fuču; tretjina te najlepše ulice v Celju, je že v slov. rokah. Vprašanje pa je sedaj, ali naj posojilnica zopet začne ono trnjevo pot in čaka na odlog tri leta, da ji nazadnje zopet sporoče, češ, načrte smo zgubili? Ne — konec temu! Obrniti se je treba v Gradec osebno, potom povprašati tudi na Dunaju, ali smo še sploh enakopravni državljani z Nemci, in kaj sploh v tem merodajne osebe mislijo? Povprašati bode treba, ali so sploh za Celje — kot mesto s svojimi štatuti, avstrijsko postave veljavne, ali pa pruske, katere uporabljajo „kulturonosni“ Nemci v „rajhu“ proti Poljakom? — Exempla namreč germanska — trahunt! Človek se čudi naši slov. potrpežljivosti. V tej reči je sauia šikana, in nšša dolžnost je, da se poprimemo te stvari najodločneje.
V	jeseni mora hiša biti pod streho. Pokažimo tem nadutim, nestrpnim nemčurjem z odločnim nastopom, da se ne pustimo več od ljudi te vrste šikanirati. — Samo v odločnosti je naša zmaga! Ubi terrae sumus, ubi ost iustitia, fun-damentum ragnorum?*— V Celju iščeš zastonj pravice. Pa bodo se tudi nam vremena zjasnila!
„Narodni svet za Štajersko“ je sprejel v svoji seji dne 18. junija v Mariboru več navdušenih in bojevitih resolucij. — S tem seveda še ni prav nič storjenega in menda „Narodni svet" vsaj ne misli, da je vse njegovo delo v resolucijah. Koliko pa so vredne te resolucije, dokazuje to-le : V prvi resoluciji se „Narodni svet,“ katerega član je tudi poslanec dr. Korošec, obrača na vso jugoslovanske državne poslance, naj se združijo v eden sam klub in pričakuje od vseh poslancev, da delujejo na ustanovitev takega kluba. — Isti dr. Korošec pa, ki je sklenil v Mariboru to resolucijo, je na Dunaju govoril zoper skupen klub slovenskih poslancev, v katerem bi sedeli tudi štajerski naprednjaki. Zares vrlo !
Staroslovanski grobovi. Ob okrajni cesti, ki pelje iz Ptuja proti sv. Roku in dalje na Dravsko polje, v Sp. Hajdinu je našel g. mag. phar. Pollak iz Ptuja v globočini pol do enega metra najprej 3, pozneje pa še 14 kostenjakov. Pri enem prvih treh je dobil večji, ovalni obroč, katerega je nosil dotičnik čez čelo in je sklenjen z zavito S podobno zaponko; pri zaponki je visel še eden manjši obroček. Na prstih sta se dobila dva prstana, ki sta bila kakor obroč iz srebra, pomešanega z bakrom. Prof. dr. Hoernes in vladni svetnik Szombatby na Dunaju sta mnenja, da so to staroslovanski kostenjaki iz 6. ali 7. stoletja. Kostenjaki so 15 do P8 m visoki. Te izkopine so radi tega zanimive, ker pričajo, da so prišli Slovani res že tako zgodaj v naše pokrajine in ker jo zelo malo staroslovanskih izkopin.
* Kje živimo, kje je pravica, temelj kraljestev?
Koroško.
O volilnem boju slovenskega naroda na Koroškem piše „Naroden duhoven“:	„In po-
dali smo se v boj! Bil je boj na življenje, brezobziren. Vsi drugi oziri so morali pasti. Če je bilo treba, smo udrihali čez lastno žlahto, čez brate, čez državo, čez škola, čez papeža, čez vse, le da smo pridobili trenutno orožje zoper sovraga. Vojskovali smo se na solncu in v temnem, po rožnih livadah in v žabjem blatu. In koliko prečutih noči, koliko prehojenih dolin in hribov in koliko denarja! Marsikateri mladi duhoven bi si lahko kupil svileno obleko s frakom do tal in še hermelinski kožuh po vrhu za vsako nadsibirsko zimo za denar, kar ga je izdal v tem času za agitacijo, za narod. In kdo sešteje vse psovke, s katerimi so nas obkladali. Kdo kamenje, kdo pljunke ... In vojskovali smo se brez zaveznikov, izvenkoroške pomoči ni bilo. — A zaveznikov zoper nas, sovražnih višjih inštanc, blagoslovljenih in neblagoslov-Ijenih, teh je bilo dovolj! — In zmagali smo! Kmetje so hodili k nam v farovže dne 15. maj-nika 1907 in so solzni nam stiskali roke. Ginjeni vsi do solz. Ljut je bil boj in zahteval je žrtva na hekatombe. A plačilo je krasno! Mi smo tisti srečni, ki živijo takrat, ko je vstal Korotan! Mi smo bili od usode za vredne spoznani, glodati zopet čez celih deset stoletij Slovenca na Koroškem prostega, brez jarma, zmagoslavnega. In to nam je dovolj. — Toda ne! Se slavnejše plačilo smo dobili in to jo — aere perennius — hvaležnost koroškega kmeta.“
Politična strast koroških slovenskih odpadnikov. V slovenski občini Svetna vas na Koroškem živi strasten nemčur in agitator Jožef Krasnigg. Ta si je sam dal povišati dohodninski davek od 24 na 180 kron, da bi imel virilni glas in sedež v občinskem odboru. Da bi to slovensko občino spravil v nemčurske roke, je dal svojo njivo razkosati na mnogo parcel in jih oddal raznim učiteljem, in drugim „nemškim“ gospodom, da bi imeli glas v občini in bi volili na nemško stran, — Takšna jo politična strast slovenskih odpadnikov. Vse žrtvujejo, samo da bi mogli ubiti svoj slov. narod in uničiti materni jezik. Koliko bi lahko storil tak politično delaven človek, ako bi ostal zvest svojemu narodu! — Mihael Kavalirek na Go-zdanjah, rodom slovenski kmet, bi bil moral za časa volitev biti pri orožnih vajah v Celovcu. Toda dobil je dopust, češ, da sta mu žena in otrok zbolela, dasi to ni bilo res, in je volil z Nemci. — Zopet primera politične zavednosti in zagrizenega renegatstva. Kdaj bi se slovenski kmet podal v tako nevarnost in se hotel žrtvovati za svoj narod! To nam bodi v resen premislek, da spoznamo, s kakšnimi ljudmi imamo boj na Koroškem.
Celovška šulferajnska skupina je imela 2. t. m. svoje občno zborovanje. Iz poročil posnamemo: Lani je razdal šulferajn za zgradbo šol, za zbirko in podpore učiteljem 28.131 kron. Da se zavaruje južna stran pri Železni Kaplji, ki mora ostati nasip proti vednemu prodiranju „kranjskih prvakov,“ se je moralo odločiti društvo za velike žrtve, da kupi hišo, namenjeno otroškemu vrtcu. Šulferajn gradi nadalje otroški vrtec v Borovljah, ki bo stal 25.000 kron. — Končno podpira šulferajn otroške vrtce v Velikovcu, Pliberku in v Prevaljah. Šulferajn je izdal za Koroško, odkar obstoji, 287.808 kron, šulferajnovi dohodki na Koroškem so pa znašali 202.095 K 14 v. Za Avstrijo je izdal šulferajn, kar obstoji nad 12 milijonov. Te velikanske svote izdajo, da bi ponemčili naše otroke. V nemških krajih pa pomanjkuje šol! Tam bi naj zidali šole, pa ne pri nas mučilnice.
Zoper občinske volitve v Rožeku so vložili Slovenci pri deželni vladi ugovor. Ta je ugovor odobrila in volitve razveljavila. Vsled tega pride v drugem in prvem razredu do novih volitev. Ker je tretji razred že slovenski, imajo Slovenci veliko upanja, da postanejo z zmago v drugem razredu gospodarji te občine.
Koprivna. V tehle gorah, kjer so naši predniki iskali zavetja, se je za in med trdimi skalami ohranil še trden in naroden rod. Pokazale so to volitve. Sicer so šli kmetje vselej
vsi volit razen enega ali dveh morda; da so pa tudi sedaj, ko je bila splošna volitev, ra-zun par nemarnežev šli vsi — 5 ur daleč — v vojsko za našo stranko, to je pa še posebno veselo. Celo 80 letni cerkovnik je obžaloval, da zavoljo bolezni in slabosti ni mogel iti.
Galicija. Občinske volitve so bile pri nas čudne. V vseh treh razredih je bilo komaj 23 volilcev navzočih. Našinci razun petih se niso hoteli udeležiti, češ: naj le zopet nem-čurji poskusijo z občinskim gospodarstvom, da ne bodo samo čez nas zabavljali, a tudi nasprotnikom se ni zljubilo posebno pipati za občinske vajeti. Kdo bo prihodnji župan, še ne vemo.
Primorsko.
O narodnostnih razmerah v Dalmaciji in Istri. Z ozirom na poročilo, da so dalmatinski Hrvatje podarili 52000 kron za zgradbo dijaškega doma v Pazinu, je ital. list „Piccolo“ zajavkal, kako da se slovanska nevarnost vedno bolj bliža. Pravi: Hrvatje, ki so porušili itali-janstvo Dalmacije, navaljujojo sedaj na Istro. Prihodnja stopinja, ki jo hoče napraviti v razvoju Slovanstvo od Balkana sem, gre preko Trsta, da se združi s Slovanstvom, ki od Ljubljane obkroža morje — —“ Italijani naj se potolažijo! Dalmacija je slovanska dežela, in v njej je dolgo časa peščica Italijanov vzdrževala politično in gospodarsko nadvlado nad ogromno slovansko večino, dokler ni zopet postala sama gospodinja v svoji hiši. Tako je bilo v Dalmaciji in tako bode v Istri; sicer bo razvoj šel bolj polagoma, ker je v Istri ital. živelj številnejši po mestih, dasi je dežela skoro brez izjeme samo hrvatska in slovenska. Mi smo v Istri številneji nego Italijani, zato hočemo, da smo z njimi enaki, zato hočemo nazaj, kar je našega.
Kmetska stranka na Goriškem je zborovala v Gorici dno 13. junija. Glavni govornik, odv. dr. Franko, je’ dejal med drugim: „Ako bi bili složni, imeli bi le Italijana za nasprotnika, a sedaj ima vsaka stranka le svoje koristi pred seboj. Složen narod hočemo imeti, da nastane zopet mir. če je možno složno delovanje na Koroškem, v Trstu, Istri, mora biti tudi pri nas. Mi ne potrebujemo takih bojev, kakor so na Kranjskem. Zagotoviti si moramo ' slovensko zemljo, da je nam tujec ne odnese V imenu učiteljstva je nadučitelj Medvešček pozdravil stranko, češ, da jim je simpatična.
„Slovensko gledališče v Trstu“ začne s predstavami 1. oktobra. Za režiserja je anga-žovan g. A. Vorovšek iz Ljubljane, ki bo obenem učitelj dramatične šole. — Intendanca se pogaja že z nekaterimi drugimi igralci in igralkami, da vstopijo k slovenskemu tržaškemu gledališču.
Občinske volitve v Pulju so se začele v petek, dne 14. t. m. Tretji razred je volil ves teden; Italijani so dobili po nezaslišanih krivicah večino kakih 132 glasov. Da se niso godile silne lumparije od strani italijanskih liberalcev, bi bila kamora padla. Zakaj izid v tretjem razredu vpliva na volitve v drugem in prvem razredu. Proti ital. kamori se bori „Gospodarska stranka,“ ki je zbrala okoli sebe ves opozicijonalni živelj, v prvi vrsti Hrvate. Tržaški listi poročajo o silnih izgredih v Pulju, pri katerih sta bili ubiti dve osebi.
Jugoslov. akad. fer. društvo „Balkan* v Trstu je začelo izvrševati nalogo s tem, da prireja vsakih 14 dni društvene sestanke, na katerih se vršijo razna predavanja, referati itd. — Tako so predavali dosedaj tovariš čok: o zgodovini Trsta in okolice; isti: kaj vpliva na razvoj trgovine; tovariš Fer luga: o prazgodovinskem človeku; tovariš Germek: o modernih pesnikih. Ker znajo nekateri člani slabo slovenski, nekaj jih pa sploh ne zna, se je v društvu osnoval klub za pouk v slovenščini. Poleg tega je v društvu tudi pevski klub. — Društvo hoče delovati tudi na polju ljudske izobrazbe in je v ta namen že priredilo dve predavanji v Nabrežini in Barkovljah ter ustanovi kakor hitro mu bo mogoče ljudsko knjižnico na Opčinah. Društvo šteje 24 članov. — Izmed vseh slov. fer. akad. društev ima „Balkan“ enega najljepših in najvažnejših delokrogov.
Nikjer ni treba izvršiti toliko drobnega narodnega dela kot v Trstu samem, kje prebiva na tisoče slovenskih delavcev, v katerih jo treba vzbujati narodno zavednost, jih izobraževati in organizirati. In istotako je tudi z drugimi sloji. Sestaviti je treba narodnostno statistiko, ki naj nam pokaže, koliko ljudi imamo v Trstu in ki naj zabeleži vsakega v Trst novodošlega Slovenca, katerega treba takoj vpeljati v slovenska društva in slovenske družbe, da se nam ne izgubi. Na izobraževalnemu polju čaka še neizmerno dela in „Balkanu“ se odpira tu obširen delokrog. V Trstu še nimamo niti ene ljudske knjižnice, dasi bi jih potrebovali celo vrsto, delavci bi radi poslušali predavanja, se učili tega in onega v raznih kurzih, a ni predavateljev in učiteljev. Tu je delo za člane „Balkana.“ Ni nam treba naštevati dalje, kakšnega dela je še treba v Trstu, če hočemo, da ondi napredujemo in ne nazadujemo. Upamo, da se člani „Balkana“ zavedajo svoje važne naloge in da se bodo z vso resnostjo in vstrajnostjo oprijeli svojega dela.
Kranjsko.
Narodno izdajstvo v deželnem šolskem svetu.
V	soboto, dne 15. t. m. se jo zgodilo v c. kr. deželnem šolskem svetu kranjskem izdajstvo naj hujše vrste, kakor smo ga svoj čas doživeli na Kranjskem edino še od Dežmana in Žveglja. Stvar je naslednja:
Ravnatelj na prvi gimnaziji v Ljubljani, g. A. Senekovič je stopil v pokoj, in v soboto se je v seji c. kr. dež. šol. sveta sestavljal terno za izvolitev novega ravnatelja. Ljubljanska prva gimnazija je slovenski zavod, ker ga obiskuje poleg malega števila nemških sedemkrat toliko slovenskih dijakov, a kranjski deželni predsednik Schwarz je sklenil, da postavi za prihodnjega ravnatelja temu slovenskemu zavodu Nemca v osebi proslulega celjskega gimnazijskega ravnatelja Nemca Profta. Seji je prisostvovalo z deželnim predsednikom vred 11 članov šolskega sveta. Schwarz je nastopil z najhujšim pritiskom, da spravi svojega varovanca v terno, in posrečilo se mu je ustrahovati dež. šol. nadzornika Fr. Levca in ravnatelja na učilišču Černivca, da sta glasovala za zagrizenega nemškega ravnatelja. Ni se mu pa posrečilo omajati narodno prepričanje srednje-šolskega nadzornika, gosp. Fr. Hubada, ki je zanosno zagovarjal stališče, da je prva ljubljanska gimnazija slovenska, in da je tam mesto samo za slovenskega ravnatelja; ako pa hočejo Nemci lastno gimnazijo, naj jo ustanove.
V	terno so bili vsprejeti: dr. Janko Bezjak, KI. Proft in Alf. Pavlin. Za Nemca, kot že rečeno, je tudi glasoval Fr. Levec, predsednik , Slovenske Matice". Pred glasovanjem ga je opozoril šolski svetnik g. dr. Iv. Tavčar: „Prijatelja sva in šolska tovariša, če pa to storiš, se ne boš več smel prikazati v nobeno slovensko družbo“. Pri glasovanju je Levec počasi in le nekoliko vzdignil tresoče se tri prste, nakar ga je drugi član šol. sveta, katehet g. Ant. Kržič, opozoril : „Gospod nadzornik, le višje, pa celo roko, sedaj se ne boste skrivali in igrali dvojne igre. Tu se je treba odločiti!“ Nato je g. Fr. Levec izdal svojo slovensko čast. Z njim je glasoval tudi g. Černivec, drugi neznačajnež, ki je ravnatelj zavoda, katerega obiskuje s par izjemami samo slovenska mladina, in ki je edino po priporočilu slov. šol. nadzornika prišel na to mesto, drugače bi bil navaden profesor kje v Kopru morebiti.
Proti Nemcu Proftu so glasovali: Dr. vit. K. Bleiweis, Fr. Hubad, Ant. Kržič, Ant. Lesar in dr. I. Tavčar, a Schwarz je odločil zanj, da je bil sprejet v terno, in je tako skrajna nevarnost, da ga ministrstvo sedaj imenuje za ljubljanskega ravnatelja. — Kako mnenje vlada med ljubljanskim narodnim prebivalstvom na-pram Levcu, dokazuje to, da ga je v nedeljo neka gospa nagnala z renegatom.
Pozivljemo odbornike „Slovenske Matice“, naj pozovejo predsednika Fr. Levca, da odstopi nemudoma s tega častnega mesta, do katerega
imajo pravico samo značajni slovenski možje, ne pa odpadniki, drugače se zna zgoditi, da se število Matičnih članov zniža, ker noben narodnjak ne bo podpiral društva, ki mu predseduje renegat. Nadalje naj stori „Šolska Matica“ in „Društvo slovenskih profesorjev“ svojo dolžnost! Levec se je seveda izgovarjal z nekakimi „oziri“ ! Poznamo te „ozire“ . . .
Sedaj moramo računati z dejstvom, da je imenovanje slovenskega ravnatelja za L drž. gimnazijo v Ljubljani v nevarnosti, čeprav je primo loco g. dr. J. Bezjak. S Štajerskega je moral vsled Nemcev, in v Ljubljani mu stoji Nemec ne na potu sicer, a zna se zgoditi, da mu bo vlada predpostavila vseeno Profta, ki je v terni secundo loco. Zakaj, kadar se gre za Nemce, ne gre vlada po vrsti, kakor n. pr. pri imenovanju učitelj iškega ravnatelja Černivca, ki je bil v terni na prvem, a dr. Bezjak na drugem mestu! Ako pa je dosledna in pravična, mora imenovati zdaj onega, ki je v terni na prvem mestu, in to je dr. Bezjak.
Da je naš Josip Jurčič to doživel, bi se s studom obrnil od svojega pobratima Levca, zakaj:	„Trd bodi, neizprosen mož, jeklen!“
Zakaj to, kar se je zgodilo v Ljubljani v dež. šol. svetu, je navadno izdajstvo. Slovencev vendar ne morejo kar privezati na vrv in nas gnati v klavnico, zato nam kradejo življenjske pravice na drug način. Veseli nas pa, da sta pri tej seji narodno glasovala zastopnika cerkve v lepi slogi z naprednima članoma.
„Jugoslovanski“ in „slovenski" klub.
Jugoslovanski poslanci v državnem zboru na Dunaju so si ustanovili dva kluba, ker se je ustanovitev skupnega kluba razbila vsled osebnih spletk kranjskega klerikalca dr. Šušteršiča in njegovih tovarišev, ki se niso hoteli združiti s svojimi naprednimi tovariši iz malenkostnih medsebojnih mrženj. To je vse obsodbe vredno, ker edino vsled puhle trme in čestiželjnosti naši papisti niso upoštevali narodnih interesov. Glasilo koroških Slovencev „Mir“ je pisal tako: „Zdi se nam združenje vseh slovenskih in hrvatskih poslancev tudi zelo umestno in potrebno glede na bodočnost jugosloamnske politike na Koroškem. Naša zmaga v slovenskem volilnem okraju je bila zares sijajna, toda le vsled tega, ker se je volitve udeležilo okrog 80 odstotkov volilcev vsega okraja, ki šteje nad 10.000 volilcev. — Ta nadnormalna udeležba, združena z vzorno, neskaljeno edinostjo nam je dala mandat. — Ponekod je „sloga“ prišla v diskredit, pri nas pa jo resnični vir pozitivnih političnih uspehov. Zato jo moramo kakor realni politiki gojiti še zanaprej tembolj, ker nas prav nič ne ovira v izvrševanju našega političnega programa. Zdi se nam, da torej ne terjamo preveč, če zahtevamo, da se pri parlamentarnem grupiranju poslanci ozirajo na ta naš položaj. Združite se v en sam edinstven jugoslovanski klub!" — Slovenskim klerikalcem seveda ni bilo mar naših skupnih koristi. „Jugoslovanski“ klub šteje 21 poslancev; v njem so 4 slovenski napredni poslanci, potem dr. Rybaf iz Trsta, koroški poslanec Fr. Grafenauer, iz Štajersko dr. Ploj, vsi hrvatski poslanci, 11 iz Dalmacije, 3 iz Istre, in 2 Srba. Predsednika sta dalmatinski deželni glavar, poslanec dr. Ivčevič in posl. dr. Ploj. — Klerikalni „Slovenski klub“ šteje 16 slovenskih klerikalcev iz Kranjske, Štajerske in Goriške. — „Jugoslovanski klub" stopi najbrže v zvezo z maloruskimi poslanci, 30 po številu, in bo štel tako skupno nad 50 članov.
Slovenskim klerikalcem je spodletelo, njihov državnozborski klub šteje med 16 člani polovico takih, ki niso za prav nikako rabo ter so klubu naravnost v sramoto in oviro. Naduti dr. Šušteršič je osamljen s svojimi podrepniki: kar je mislečih in samostojnih jugoslovanskih politikov, ni šel nikdo za njim. Dočim bo klerikalni klub osamljen, bo „Jugoslovanski klub“ nele po številu močnejši, temveč tudi intele-ktuelno, po duševnih zmožnostih. Klerikalci, ki so kopali jamo slovenskim naprednjakom, so sami vanjo padli.
Kranjski deželni glavar, Oton pl. D e t e 1 a je poklican v gosposko zbornico. On je prvi
Slovenec, ki vstopi v to zakonodajno zbornico. Sicer je bil tudi učenjak Fr. Miklošič član gosposke zbornice, ki je bil rodom Slovenec, a se je v poznejših letih prelevil v Nemca. Slava ga je odtujila slovenski materi-siroti.
Pred novim parlamentom. „Omladina“ prinaša pod tem naslovom članek, iz katerega povzamemo naslednji klic našega akad. dijaštva: Glasno in jasno tirjamo od slovenskih zastopnikov odločnega vztrajnega boja za najdražje, najvažnejše, kar poseduje narod — za narodno šolstvo. — Za nas govore dejstva. Naša inteligenca se narodu odtujuje, skoraj nepremostljiv prepad jo loči od ljudstva, iz katerega je izšla. Kdo je kriv? Od desetega leta se vbija za višjo izobrazbo določenemu dečku znanost v tujem jeziku, dobo navdušenja in idealnih stremljenj preživi mladenič obdan od nemških klasikov, v varstvu nemških profesorjev, neusahljivi viri znanosti tečejo mu na nemških tleh iz nemških knjig — na vzvišeni poklic ljudskega učitelja celo se pripravlja v nemškem jeziku!! Naša trgovina stagnira, naša obrt se drži starih od drugih že davno zapuščenih cest, kmetijstvo propada, industrija se ne more razviti — ker je vse, kar napreduje, v tujih rokah, ker so nam vsa sredstva v dosego boljše bodočnosti tuja. Ni li za narod, ki si jo izbral v državni zbor 24 zastopnikov, smešno — žalostno, da se mu odtuji trgovski pomočnik, le kor jo obiskoval trgovsko šolo, ki je seveda nemška? Ni za nas sramotno, da dajemo leto za letom skoraj 4000 sinov najboljših v tujo „rejo,“ ker nimamo niti ene popolne srednje šole? Gez 000 bodočih voditeljev slovenskega naroda pa so pripravlja na svoj vzvišeni poklic po tujih mestih, na tujih univerzah, s tujo znanostjo ! To so gola dejstva, katera navajamo danes še enkrat ter jih kličemo v spomin onim, ki si jih je izbral slovenski narod, da ga vodijo naprej do boljše bodočnosti. Slovensko šolsko vprašanje je n a j-nujnejša, najbolj pereča zadeva slovenske delegacije. — Slovenska srednja šola pa je predpogoj uspešnemu delovanju slovenskega vseučilišča. Kavno v tem obnavljamo staro zahtevo po slovenski visoki šoli. — Slovenska univerza ni več utopija, v vsakem oziru so pripravljena tla za takojšno ustanovitev, vladasama je izjavila, da smatra slovensko visoko šolo za potrebno — na naši delegaciji je ležeče, ako se prav kmalu uresniči ta najsrčnejša želja slovenskega naroda.
Za slovensko vseučilišče. Vseučiliščni odsek v Ljubljani je razposlal slovenskim županstvom naslednji poziv: Slavno županstvo! Dne 17. t. n\ se prvič snide novi ljudski parlament. Gd njega pričakujemo Slovenci, da nam izpolni uujne kulturne zahteve, pred vsem, da nam da slovenske srednje šole in vseučilišče. Te nfaše zahteve hočemo položiti poslanski zbornici kar Prve dni njenega delovanja na mizo kot zahtevo 'n opomin, da se temu vprašanju ne bo več utogla izogniti. Zato naj ves slovenski narod po vseh svojih organizacijah, po društvih in korporacijah, v prvi vrsti pa po občinah vloži Qa poslansko zbornico peticije v tem smislu. Podpisani vseučiliški odsek prosi slavno župan-stvo, da nemudoma upošlje peticijo na poslan-sko zbornmo na Dunaju in s tem pokaže, da so zaveda dolžnosti, ki jih ima kot del narodove Organizacije do slovenske celokupnosti. V Ljubem, 15. junija 1907. Za vseučiliški odsek v Ljubljani: Ivan Hribar 1. r., župan ljubljanski,
Predsednik.
Za vseučilišče v Ljubljani je poslalo ogromno število slovenskih občin in društev po vseh slovenskih deželah brzojavke in peticije na državni zbor na Dunaj. Ta naša zahteva je Postala življenjska narodna potreba, ki živi z nami.
Vpisovanje v srednje šole. Bliža se 010860 julij in z njim poletno vpisovanje v gim-nazij. Bilo bi na mestu, ako bi zlasti naši gg. ‘itoljij kateri so navadno o tej priliki svetovalci i^Gkim starišem, istim svetovali, da bi se očili tudi za realko, ljubljansko ali idrijsko, palcev imamo Slovenci veliko premalo! --Pozarjatno stariše tudi na učiteljišča; sloven-
skih učiteljiščnikov je še vedno premalo! Ako imamo Slovenci dosti učiteljev na razpolago, se nam ni bati tujcev!
C. kr. kmetijska družba Kranjska ima v četrtek, dne 27. t. m. svoj občni zbor. Na dnevnem redu so poleg raznih poročil in volitve petih odbornikov razni predlogi in nasveti. Kranjska kmetijska družba praznuje letos svojo stoinštiridesetletnico.
(K. k. Finanzprokuratur.) Zadnjič smo opozorili na samonemški napis pri poslopju c. kr. finančne direkcije. Danes opozarjamo slavno občinstvo in slovenske poslance na c. kr. finančno prokuraturo. Pri tem uradu je menda nemščina nele notranji, ampak tudi zunanji uradni jezik še danes, vkljub temu, da spada ta anahronizem za 50 let nazaj. Pa še nekaj važnejšega imamo v mislih: Personalije. Pri fin. prok. je sistemiziranih 8 službenih mest. Tri najnižja mesta pa niso popolnjena. Načelnik, finančni prokurator je star mož, ki pojde skoro gotovo v kratkem v pokoj. Kdo pride na njegovo mesto? Sedanji finančni prokurator je rodom Slovenec, dasi žmernega nemškega mišljenja. Torej je to mesto — ne glede na slovensko prebivalstvo Kranjske dežele — slovenska posest. Prvi finančni svčtnik, ki bi prišel v poštev, je tudi domačin in zmeren Nemec; to bi še ne bilo najhujše. Skoro gotovo pa bodo sedaj od drugod poslali na to mesto — nemškega nacijonalca čistega kalibra. Ker je na Kranjskem klerikalizem moderen, mislijo poslati v Ljubljano nemškega klerikalca iz Češkega. To je, proti čemur se moramo pravočasno upreti. — Od ostalih treh uradnikov sta menda dva nemška nacijonalca in eden zmeren Slovenec. Sedaj si pa mislimo delovanje celega urada, če pošlje vlada sem za prokuratorja — trdega Nemca. Caveant consules! Svoječasno so bili pač trije Slovenci pii uradu, pa eden je danes neozdravno bolan, eden pa je umrl — in tako je preostal le še eden! Opozarjamo tudi slovenske absolvirane juriste na ta personalni status. Nepopolnjena mesta se morajo — mislimo — v kratkem popolnih; na delo torej, dokler je čas!
G r o m o b oj.
(418.) Čudna številka, ki uživa šo danes vse predpravice pred več kot lOkrat toliko številko! Pa to je — številka nemških kulturo-noscev v beli Ljubljani. Teh 418 kulturonoscev, ki so oddali svoje glasove za nemškega kandidata, ima včasih v središču mesta — v kazini — vrtni koncert. In kadar se to zgodi, ni celo noč miru. Pa slavna mestna policija ima tudi rešpekt pred to številko — ka-li ? Sicer bi bila gotovo že aretirala kakšnega tulečega Vodana 1 „Heil“ in „Heilo“ na vrtu, „M acht am Rhein“ na ulici in „fiaker“, to se tuli v presledkih 2—3 minut. „Fiaker" od kazine do „Slona“. In tako kričavo, da se sliši celo v sobo blizu stanujočih in spečih ljudij ob 2. ponoči! Skozi zaprta okna! Policija naj vendar vprihodnje stopi tem ljudem na prste. Prav energično!
Eden, ki ne pojmi te kulture.
„Slovenska gospodarska stranka“ je imela v nedeljo v Ribnici prvi strankin shod, ki je po poročilu njenega glasila izvrstno uspel. Glavni govornik je bil dr. V. Ravnihar.
Prodaja gozdov. Obširne Jermanove gozdove pri Begunjah na Gorenjskem jo kupila neka lesna tvrdka iz Rima za 480.000 kron. Škoda, da tako lepi gozdovi prehajajo v tuje roke.
Raznoterosti.
V. Vsesokolski zlet v Pragi se bo vršil od 28. jun. do 2. jul. 1907. Priprave za to prekrasno slavnost češkega naroda so velikanske. Sokoli bodo telovadili na prostornem vežba-lišču; telovadilo jih bo približno 10.000. Udeležba bo ogromna; prišli so že v Prago Cehi iz Amerike. Slovenci gredo na zlet s posebnim vlakom. Vse večje evropske države bodo na zletu oficijelno zastopane.
XXVI. redni občni zbor „Ustfedni Matice Školske“ (osrednje šolsko matice) se je vršil 30. maja v Pragi. „U. M. Š.“ je imela 1906. dohodkov: 716.250 K 50 v (za 14.000 K
več nego 1905. L), troškov pa 733.450 kron. Koncem 1906. 1. je vzdrževala „U. M. S.“ 3 srednje šole (2 gimn. in 1 realko) s 26 razredi ter 943 učenci, nadalje 56 ljudskih šol s 120 razredi ter 7161 učenci 49 otroških vrtcev s 4050 otroci; skupaj torej 107 zavodov s 12.174 učenci. Na teh zavodih delujejo 4 ravnatelji, 53 učiteljev in upraviteljev šol, 54 učiteljev in učiteljic, 10 vrtnaric-ravnateljic, 39 pedagogičnih upraviteljev in 56 vrtnaric. V svojem govoru rekel je podpredsednik dr. Jaroslav Pospišil, da se „U. M. Š.“ nima tudi v bodoče bati, da bi ji nastale kake težave zaradi premenjenega političnega položaja v češkem narodu. Dr. Pospišil pravi doslovno: „Bilo je baš delavstvo, tu treba dodati soc. demokratsko delavstvo, katero se z vso vztrajno ognjevitostjo, s katero se drži svoje stranke, drži tudi na-rodnestvari in se neda odvrniti tudi najhujšemu terorizmu od tega, da bi ne pošiljalo svojih otrok v češke šole.“ Pred par dnevi je prof. Ma-saryk dejal; „Sicer je pa narodno vprašanje posebno za narodne manjšine obenem tudi gospodarsko in socialno vprašanje.“
V Budjejovicah, južnočeškem mestu se je dne 11. t. m. konstituiral občinski odbor. — Kot znano so pri zadnjih volitvah prodrli Čehi v 3. razredu in spravili tako 12 občinskih odbornikov v prej samo nemški občinski odbor. Čehi so se dolgo upirali izvolitvi nemškega župana, a slednjič so se pobotali z Nemci, ker so jim zagotovili eno svetniško mesto in da bodo v vseh komisijah in odsekih svoji moči raz-merno zastopani. To češko zmago je priboril vodja budjejeviških Čehov, dr. Žatka. Ako bi imeli Slovenci v Celju enega takšnega narodnjaka, bi bilo že Celje naše.
Letina. Strokovnjaki sodijo, da bo monarhija letos pridelala okoli 50—53 milijonov meterskih stotov pšenice. Seveda je fazlika med lansko letino, skoro 70 milij. met. stotov, precej velika. Bližajoča se žetev in zaloge lanske letine bodo zadostovale potrebam monarhije. Le ako bi letošnja žetev ne prinesla svojih 40 milj. met. stotov, bi morali žito od drugod dovažati.
Jubilej Cikaga. Minolega meseca je slavilo mesto Čikago v Severni Ameriki 75 letnico svojega obstanka. Leta 1818 bili so v Čikagi samo 4 beli naseljenci. Meseca maja 1837. je bil Čikago proglašen mestom. Tedaj je imel 150 lesenih hiš in 4000 prebivalcev. Leta 1871 je bil Čikago velemesto. Tega leta je vse mesto zgorelo, toda v najkrajšem času so je zopet v večem obsegu zgradili.
Čikago je najmlajše velemesto na svetu, a drugo v Združenih državah. Tekmeci so mu samo London, Pariz in Berolin, toda ta mesta so bila stara že stoletja, ko je bil čikago še puščava. Ali v 27 letih je nadkrilil stare Atene in Damask, v 43 letih je nadkrilil stari Rim, v 56 letih pa Tokio, Dunaj, Carigrad, Petrograd. Danes ima Čikago toliko prebivalcev, kolikor Grška, toliko prihodka, kolikor Danska, več dolgov nego Portugalska, več železniške mreže nego Norveška, več časnikov nego vsa Afrika.
Površina Cikaga je 8 krat tako velika kakor Berolina, ulic ima za 7000 kilometrov; 60 pregibajočih mostov, 25 gledališč, 700 cerkev, 2 milijona prebivalcev (vsako leto naraste prebivalstvo za 50.000 duš.) Čikago je danes največji svetovni trg za živino. Na leto pride tjakaj na trg 15 milijonov živine, drv uvozijo na leto 2 bilijona kub. čevljev. Trgovina je izredno živahna. Vsako minuto prihaja ali odhaja en vlak, a telefonskih žic je toliko, da bi se moglo ž njimi desetkrat opasati ekvator zemlje. V Či-kagu je bila leta 1887 zgrajena prva hiša na 20 nadstropij in od tedaj so nastale cele ulice takih hiš.
Za znanega „kopniškega stotnika“ čevljarja Voigta so že nabrali 35.000 mark. Neka stara gospa se mu je ponudila, da se poroči ž njim, ko pride iz zapora. Če bi pa gospa prej umrla, mu zapusti 100.000 mark.
Listnica uredništvai G. F. B. v L.: Priobčimo prihodnjič. Zaradi proobilega gradiva v to številko nemogoče. — Štajerskemu mladeniču: Istotako. — Vsem gg. dopisnikom iskrena hvala!
Steckenpferd-Lilijino mlečno milo
Bergmann-a & Co., Craždane in Dečin ob Labi
je in ostane glasom vsak dan dohajajočih priznalnic navspešnejše izmed vseh medieinalnih mil zoper pege, kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehko kože in rožne polti. Na prodaj komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah s parfumerijami in milom in v brivnicah.
—i ui mn ■nran——ii »mm m n ■——■
PFMFF šivalni stroji

so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik
Fr. Tschinkei
Ljubljana c« Kočevje
i Mestni trg 9. v gradu.
56
Pozornost vzbujajoča novost!
Poceni!
Na vsako sprohodno palico se lahko natakne
Praktično!
1 komad samo 2 K, 3 komadi
5 K 50 v.
Daljnogled — 50 kratno povečanje.
1'ošilja po povzetju: Henrik Weiss. Dnunj, XIV./3, Sechshauserstrasse 6/28. Naročite takoj to Vas bo razveselilo!!
Odlikovana
v Parizu s častnim križcem, diplomo in zlato medaljo.
Patentirana v 30 držauah.
wtr Streha priliodnjosti!
iz porttand-ceiiienta in peska
Praktična	^^“Lepa!
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
c
izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.
Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje kažnjivo.
Allein echterBülsam
ms der Schutz'.n;el‘Apothek« tu
A.Thierry in Pregrada
bii »»hUich-Soifbrimn.
Edino praVi je le
Thierrfl-jet> balzam
z zeleno znamko z nuno.
12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—.
za vse še tako zastarano rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.60.
Razpošilja le proti predplači ali po povzetju.
Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni.
Naročila je nasloviti na
Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 9') v. v avstr, poštnih ^znamkah ga.A.Kaupa, Berlin S.W.296 Lindei/strasse. 60.
Kopališče
Postaja c. kr. drž. železnic, l1/« ure od Ljubljane. Skupno zdravljenje z vodo. (Zistem Priessnitz in Kneipp). Solnčne kopeiji, kopel,ji v ogljikovi kislini in električne kopeiji, zdravljenje z vročim suhim zrakom.
in Vodno zdravišče
Masaža, zdravilna telovadba. Uporabljanje elektrike. Zmerne cene. Odprto od 16. maja do oktobra.
Prospekte pošilja
Dr. Rud. Wackenreitcr
zdravnik-voditelj in najemnik kopališča.
Kamnik na Kranjskem.
ftiiuska cesta 2.

tfilšerpe ulice 5.
GCBBBŠEB^
Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
T. MfARBINEK-oin “
plamti so neprekosljivi l

Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Uglaševanja in poprave se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno.
Vir zdravja $0 brezalkoholne pijače
med katerimi so rfeprekosljive tiste ki narede
z Maršner -jevimi
v	v a
„01
ii
Edino prisino, de ima lo varslv, znamke. (7- malinovim, citroninim, jagodnim in pr-venčevim okusom) izvrstno
štieč» Mi
Vsako leto se jih porabi voč kakor 40 milijonov kosov.
Edina izdelovalnica:
j. Prva češka delti, družba orient, tovaren za’sladkornine in čokolado
I Kralj. Vinohradi rjMaršner
nosimo le kravate od tvrdke Fr. Steiner, ker nam tam solidno postrežejo. — 6 kravat ali pentelj (ali 3 kravate in 3 pentlje) lepo sortirane 3 K, posebno fino sortirane 6 kom. 4 K. — Razpošiljalnica kravat Fr. Steiner, Dunaj, II. Krafftgasse 6/7. Pošilja po povzetju. Dovoljeno je zamenjati.
Basumaie žerae
zahtevajo knjigo „Die Störungen der Periode“, spisal dr. med. Lewis. Vposlati je K 1'20, prospekt zastonj. Z. Piervas, Kalk 246 h. Köln a. Rh.
Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubijeno K 9'60, boljše vrste K 12'—, belo puhasto naskubijeno K 18’— K 24'—, snežnohelo puhasto na-kubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja se franko po povzetju. Zamenja so ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachsei, Lobes 369, P. Plzen, Cčsko,
päP IPö^ösr*	m mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem žo več nogo 30 lot, se mi jo posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast lirk, brade iu las, proti izpadanju brk iu las in to jo KAPILOlt št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti iu dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — ,Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.

J,


1’stanovljena leta 1882
Ustanovljena leta 1882
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V Ljubljani
Podrejena skontraciji „Zadružne zveze" v Celju
na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic
ol»rešitvijo lirauvilno vloge jjo Poštno-hranilu, urada štev. 828 406.
4 V/o
'»''•s-*'"*.
Telefon štev. 185.
J*'/*“
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje l{radne ure od 8. do 12. in od 3. do U. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Stanje hranilnih vlog	Upravno premoženje kmetske	n———^ Denarni promet
ii ig,0S0.929‘20 \		posojilnice 81. dec. 1906 K 11,325.728-62.	K 50,486.935-14 L/	—^
Varnost Biramüsiih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
I osoj uje na zemljišča po	z Wj0/o na amortizacijo ali pa po	0/0 brez amortizacije j na
menico po 670- Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.

§teider ftVerovšek
Trgovina z železnino in stroji na debelo in na drobno.
i&n«33 Dunajska cesta 16
priporoča se za dobavo železnine vse vrste, «lasti: orodje, stroje in motorje /.a rokodelce, okove vse vrste za stavbe in pohištvo, traverze, cement itd. Opozarjava na
Hitro in točno postrožbo! Nizke cene!
Veronik? fändet
JLjubljana, Dunajska cesta 20
Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin
Glavna jaloga }os. Petričevih
Zlata statlnja: Berlin, Pariz, Rim itd.
Najbolj, kosi. zobo>
tilno sred-
stvo !
Izdelovatelj
O. $eydl
Ljubljana, Spital.-Stritar, ul. 7
■a \


odvajalna
LEKARJA PICCOLI-JA
v LJUBLJANI
pospešuje prebavo in odperlje telesa. Cen/fi brezplačno.
Ena stekleničica ‘20 vinarjev.

Fran Čuden
V Ljubljani ^ V Prešernovih ulicah
- Urar -
Deliiišar tovar-nišiie flrultie „UNION“ za izdelovanje najboljših nr v Švici
ligotec i ilalniiio in srebrnini). Eksporl.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
i^ot zanesljivo uro priporočam posebno „Union".
® Julija Štor ®
v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice
- Najvecja zaloga--------
moški!!, žeflskili in oiročjili čevljev
'z najboljših tovaren, domačih in tujih.
Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje
Zmerne cene.
Solidna postrežba.
© Anton Turk ©
knjigovez in založnik v Ljubljani na Danajski cesti
priporoča;--------
K.vtlaična, Icnji^-ft
ali hitri računar za trgovce z losom (na staro moro) K 3'20, s poštnino 10 v. več. Kubična t-ačnnica
(II. natis) cena 1 K, po pošti 10 v. \ eč. Nova kubična knjiga ali hitri računar za trgovce z losom, po novi decimalni ali moterski mori. V platno vezana 5 K, po pošti 20 vin. več.
Drogerija^ ANTON KANC
Ljubljana, Židovske ulice I.
priporoča: drogve, kemikalije, ustne vodo in zobni prašek; redilno in posipalne moke za otroke, dišave, toaletne predmete, 1'otogra-fijske aparate in potrebščine, obvozila, sredstva za desinfekoijo, paste in vosek za tla, čaj, rum, konjak, mineralno vode in soli za kopel. Zaloga karbida.
Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov.
Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd.
Jos. kop v Ljiljani
v Šelenbuggovih ulicah št. 5
I>ri poroča
elupnliie oblete po meri
^ iz pristnega angleškega blaga, ^
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirol. nepremočljivega lodna. Najsolid. postrežba.
'C—

	
Ustanovljeno leta 1832.

oljnate barve
Priznano najboljše
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
}\dolf Hauptmann
v JLjubijani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža,
—---- laka in steklarskega kleja. --
slikarskih in pleskarskih predmetov.
Zaloga
llustrovani ceniki dobe $e brezplačno.

T3
n
0
a
p
p
i*
p
a
m
0
IT
M
0
Kza
Majcen, in n aj hitrejša vožnj a v Ameriko j e s parniki ,SeveronemškegaLloyda‘
Bremna v New York
s tesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“,,,Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem d. Grosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni«
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozno listke za parnike gori navedenoga parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v	edino le pri
Sdvardtl Tavcariu, Kolodvorske ulice št. 35
* 1 " nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“
iz I-jubijane je vsak torek, četrtek in soboto. —- Vsa pojasnila, ki sc tičejo potovanja, točno in brez-
plačno. — Postrežba poštena, reciua in solidna.
^dnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, V ioming, Nevada, Oregon in ashington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez (šalveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno.
11 so dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale delo sveta, kako H Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo,
Singapore v Avstralijo itd.
hdhod
O
C**)
o
Cd
Hrup
«zbujajoče! ;§r
Namesto
18 K
samo
7 K

: ,S S®
Krasna remontoir-Gloria-
srebrna ura
s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju
samo 7 kron
Tovarna za ure; Heinrich Wciss
Dunaj, XIV/3., Sechshauserstr. 5/7.
Velika zaloga zlatih in srebnili žepnih ur, stenskih ur, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in srebrnine. Cene nizke.
Genovniki zastonj in franko.
Oglejte si
poljedelskih strojev,
slamoreznic, čistilnic,
največjo zalogo	wjwi«, mlatilnic, gepelnov in
preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI ------------—
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu ti, nasproti Križanske cerkve.
/
t»
t>
t>
Ravnotam zamorote kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
Dijana, Prešernove nlice hjvečja izliera izgotovljene obleke n gospode, dame to olroke.

to
•o
o
o
CL
~G
O
If)
>
O
Ql
>0)
(6
z
,Flox“
jo fotografičen aparat, s katerim lahko fotografira vsakdo brez da hi se prej kaj učil. S tem aparatom se napravljajo podobo v velikosti 5X7 cm in stane eleganten s kom-plotno opremo in navodilom samo K ti'—. Razpošilja po povzetju H. Weiss, Dunaj, XIV/3. Sechshauserstrasse 5/110.
nervozne ___________
in bolehave osebe kakor tudi
Krepča edino le
ZELEXNATO VINO
LEKARNARJA
Piccou -ja v Ljubljani
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Müller
vinotržec v Domžalah
------- (Kranjsko).-----
Samo 3 krone
stane dobra
la nadomestna baterija 80 vin.
Razpošilja po povzetju
Henrik Weise » Sunaj
XIV./3, Sechshauserstrasse 5/7.
Žene
Zastajanje krvi itd. ozdravlja P. Zie vas, Kalk b. Köln (Nemčija) št. 245. Gospa G. v M. piše: „Vaše sredstvo jo hitro pomagalo.“ — (Prosi se povratne poštnine.)
I
Lovska pipa
Budilka
v finem nikelnastem okrovu. da dobro gre, se jamči, prav lep okras zasobo, cena za kom. K 7'60
iz lesa izrezljana s porcelanastim vložkom, cena za komad K 2 20 Ako se naroči oba predmeta ali od enega več komadov, pošljem poštnino prosto! Razpošilja po povzetju Siegfr.
Jellinek, Dunaj, XII/2, Gierstergasse 2/13.
Veliko presenečenje!
""‘"‘Lr4rii“Jtc,,iu	61 komadov samo gld. l'95.
1 krasno pozlač. preciz. ura z verižico, s 3letnim jamstvom, 1 mod. svilena kravata za gospode, 2 fina žepna robca, 1 prstan za gospodo z imit. biserom, 1 elog. broša (novost), 1 par gumbov z imit. briljanti, 1 žepno zrcalo, 1 denarnica, 1 par manš. gumbov, 3 naprsni gumbi, vso double-zlato s patent, zapono, 1 album 10 najlepših slik sveta, 3 šalj. predmeti, velika veselost za mlade in staro, 1 nikeln. tintnik, 20 važnih dopis, predmetov in še 500 raznih predmetov za dom neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo gld. 1-95. Pošilja po povzetju, ali če se denar prej vpošlje,
Dun. centi-, razpošiljalnica l*. Lust, Krakov 427.
Kar ne ugaja, se zamenja.
Pošljite 50 krajcarjev
v znamkah. Zato dobite 3 velefino higienično vzorce, G vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gl. 70 kr., 25 vzorcev 3 “gl. 40 kr., poleg najnov. ilustr. cenovnika in navodilo za uporabo franc, in amer. gum. predmetov, tucat od 45 kr. naprej. V zalogi so vse kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. — Najcenojše in direktno se kupi le pismeno naročilo. Diskretna pošiljatev. H. Auer, zaloga tov. gum. predmetov. Dunaj, IX./2, Nussdorferstr. 8/318.
■a
G
G
tfl
“■ G
G j* (A £
S)
re
L
EL
.t;	g
n	n	^
.E	ra	G
E	£	£
0	>»	e
s.	3	>(o
U)	trn	O
■e j*
■■■	O
e	0
S	”
1	E
*>	2
EL
.2
C. in kr. dvorni založnik	Papežev dvorni založnik
lekarnar f jccoli SMana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke:
Malinao sirup,
najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, jo izredno čist izdelek, neprekosljive kakovosti, pomešan z vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. Steklenica 1 kg ste-
rilizirana, velja K I SO, '/, kg steklenica K —'OO, vojnimi in poštnina K 5'bO. Razpošilja se tudi
vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe,
blede in slabotne otroke lahko prebavljiv želez, izdelek. '/■> lit- steki. 2 K.
poštni zavoj, netto 3 kg, franko za-sodčkii) po 10, 20, 40 in več kg.
Žeteznato vino
Tinktura za želodec
je želodce krepilno,
tek vzbujajoče, prebavo in odprtje telesa pospešujoče sredstvo. 1 st.20 v.
Naročila se točno izvrše proti povzetju.
„BIBE“!
brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prij žejo gasečo ter redilno in za pret organe zdravo pijačo. Steklenica
prijetno, ■ I prebavne I gi niča 1 K. II
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, so mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPI LOK štev. 2. Povzroča da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prah in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic. Stano poštnine prosto na vsako pošto 1 lonček 3 K GO b, 2 lončka 5 K. Naroča naj se
samo od mene pod naslovom
25 I	Jvir’i^io
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
»sfissfissass&sssss&ss&sssssss i s&ssassss&sssassfisssssass;
Nad 5000 filijalk po vsem svetu	j|
e«
s
u
c
ft
P
o
s
o
>
«
b
P<
O
CU
Pazi naj se, da se nakupuje samo v naših prodajalnah.

Naše prodajalne se vse poznajo po tem znamenju.
Singsr C», akcijska irnkha za ialne slrojt
Ljubljana
Sv. Petra cesta 4.
Kranj
Glavni trg 192.
Novo mesto
Veliki trg 88.
Kočevje
Glavni trs 79.
p
2>
a.
&
O
N
2
2
Jlmt
a.
p
Zaloga olja, Šivanj in posameznih delov o Najboljše je najceneje
»KaSK83??2KSSSaSB2S?f2SS22»2 ■ SSaK3SS2SS2SSSS552SS2S?»!
£e „Zvezdna“ cikoriia
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
le nravi slovenski izdelek!
Podružnica v Spljelu
Delniška glavnica :
2,000.000 K
Ponuja k žrebanju
I. julija s
Ljubljanska kreditna banka
============= v Ljubljani	.
obrestuje vloge na knjižnic in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
po 4Mo
Promese na I	o na vi ra ^vlra e si-eolce po l«!»1/., KL
Promese na 1*-redit«e wi~ecl<tc.,, IS ,,
Podružnica v Celovcu
Kes. fond:
200.000 K
Glavni dobitek:
400.000	K
300.000	„