geografski obzornik leto XXI štev. 4 časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo . 1974 Svetozar ILEŠIČ RELIEFNA RAZČLENITEV JUGOSLAVIJE Iz istih r a z l o g o v , k i so me pred nekaj leti napo t i l i , da sem za potrebe predavanj iz reg iona lne g e o - graf i je Jugo s l a v i j e na fakultet i in za morebitne podobne potrebe drugod po šolah sestavi l in objav i l poenostav l jeno shemo k l imat sk ih območi j kot enega od e lementov za kompleksno pokraj insko r e g i o n a - l i z ac i j o Jugo s l a v i j e (glej " G e o g r a f s k i ob zo rn i k " 1970, štev. 3 . 4 , stran 1 - 1 0 ) , pred lagam zdaj v r a z - pravo in morebitno uporabo podobno shemo rel iefne razč len i t ve J u go s l a v i j e . To se mi zd i tem potreb- n je , ker n i d voma , da je osnovna h ipsogra f sko - re l ie fna razde l i tev samo na pr imorsk i , gorsk i in n i ž i n - sk i p rede l , kakor jo najdemo pri M e l i k u , z last i g lede gor skega predela verjetno le n e k o l i k o presko- pa , razen tega pa b i ž e l e l , da b i geograf i pri re l iefn i r azč len i t v i J ugo s l a v i j e manj s lepo p revzemal i pojme in n a z i v e iz novejše geo lo ške l i terature, z last i t iste, k i se ukvar ja jo s t . i m . D i na r i d i (Petko— v i č , C i r i č i d r . ) , kater im prišteva na o snov i zg radbene z godov i ne razen d inar sk ih gora v doslej o b i č a j - nem geograf skem smislu tudi J u ž n e A l p e pa ša r sko-p indsk i gorsk i s istem, t . im . pe lagon i j sk i mas i v , pa še t . i m . " va rda r s k i pas" in ce l o v e č i n o panonsk ih o same l cev . Ver je tno n i b i l o najbolj pos rečeno, da smo ce l o v šo lsk ih u čben i k i h preveč s led i l i temu v i d i k u in prog las i l i skoraj vso J u g o s l a v i j o , ne samo go r sko , temveč ce l o n i ž i n s ko , za " d i n a r s k o " . Pogosto smo zaš l i v to, da smo istovet i l i g e o l o š k o - z g r a d beni pojem " D i n a r i d o v " z ož j im geograf sk im pojmom " d i n a r s k e g a " s ve ta , k i ga o značu je jo predvsem na zunaj v i d n e , zares z n a č i l n e in p rev ladujoče rel iefne in pokraj inske poteze, z last i d inarska o rog ra f - ska smer in bolj a l i manj p rev ladujoč i de lež apn i škega oz i roma k raškega sveta. V tem smislu za snovana re l iefna razč len i tev Jugo s l a v i j e se opi ra na nas lednje g l a vne kr i ter i je: na v i - š insko razporedi tev (hipsometrijo), na p rev ladujočo tektonsko (orografsko) smer in na druge t ip ične po - teze tektonske (in od nje odv i sne orografske) strukture in k ončno na uč inke petrografsk ih r a z l i k , še p o - sebno tistih med krasom in nekrasom. O s n o v n e rel iefne enote in podenote po teh kr i ter i j ih bi b i le n a - s lednje. I . D I N A R S K I P R I M O R S K I S V E T S k u p n e l a s t n o s t i tega sveta s o razen po loža ja v z d o l ž Jad ranskega morja prev lada n i ž jega s ve ta , z izjemo osamel ih gora na jveč do nadmorske v i š ine 6 0 0 - 7 0 0 , po v e č i n i ce l o pod 5 0 0 m, nada l je d i - narska zg radbena in orografska smer ( S Z - J V ) ter v tej smeri razporejena menjava krašk ih in f l i š n i h p a sov . V se to ve l ja tudi za tisti del D i na r s kega pr imorja, k i je zarad i ugrezanja oba le spremenjen v o- t oke , z a l i v e in p re l i ve . M e j a proti d inarskemu gorskemu za led ju je kot i z raz i ta h ipsografska meja hkrati tudi z nač i l n a notra- nja k l imatska meja submediteranskega podnebja. Poteka tam, kjer se n i z k i primorski svet s strmimi bre- g o v i nag l o v zpne proti robu t . im . " v i s o k e g a krasa " a l i " v i s o k e g a k raškega r o b a " , k i se začne v S l o - ven i j i nekako s Trnovsk im go zdom. Nano som in S nežn i kom ter se nadal juje v V e l e b i t u , D i n a r i , C v r — s n i c i , Prenju, V e l e ž i in gorskem za led ju N i k š i š k e kot l i ne in Titograjske ravn ine v Č rn i go r i . D i na r s k i primorski svet pa k l jub naveden im skupnim potezam že po rel iefu n i kako r n i povsod enak . Predvsem ga lahko z I . Rubičem (I. Rub ič , M e d j e Med i t e r ana na istočnoj oba l i J a d r a n a , Geog r a f s k i 1 preg led, Sa ra jevo I , 1957 , stran 136 -145 ) de l imo na ož je D i n a r s k o o o r e ž j e z o t o k i i n morsko Z a g o r j e ( v D a l m a c i j i Z a g o r o ) , od morja že neko l i k o odmakn jen i , v ča s i h tudi neko v ce lo t i pa še vendar n i zek primorski svet. ¡a pri - v i š j i , 1 . D i n a r s k o o b r e ž j e z o t o k i obsega na ce l i n sk i strani res samo na jn i ž j i svet neposredno ob o - b a l i , ponekod skrajno ozek (n.pr. v Ve leb i t skem in M a k a r s k e m primorju). Le ponekod se brez v išje pregraje razš i r i malo bolj v za ledje (na jugozahodu Istrske p l o šče , v severnoda lmat insk ih Ravn ih K o t a - r ih). Tudi na o tok ih je precej takega čisto n i z kega sveta (n.pr. na Pagu v nada l jevan ju Ravn ih K o t a - rov) , toda na mars ikaterem od nj ih ga prek injajo osamljeni gorsk i hrbt i , sega joč i ponekod do v i š ine 800 m in v e č , tako da je tudi na o tok ih zares n i z k i svet pogosto omejen samo na ozek oba ln i pas in podo l žna f l i šna podo l ja . 2 . D i n a r s k o p r i m o r s k o z a g o r j e (ali " Z a g o r a " ) j e v t istih s vo j ih d e l i h , k i zares za s l už i j o to ime da lmat in skega i z v o r a , tisti del n i z kega d inar skega pr imorskega s ve ta , k i je proti morju in ož jemu oba lnemu pasu pregrajen p o vrsti P r i m o r s k i h g o r a . Le-te s e v l e če jo kot z u n a n j i k r a š k i r o b v več f ragment ih čez n i z k i primorski svet v zporedno z " v i s o k i m krašk im r o b o m " , zadnjo l očn i co od d i - narskega go r skega sveta v za ledju . Z a č n o se na severu , v Istri s C i č a r i j o in U č k o , potem preide ta gorsk i n i z v gor ske fragmente na Kva rner sk ih o tok i h , precej strnjeno pa se nada l ju jejo spet v Srednj i D a lmac i j i s K o z j a k o m , Mo so rom, B iokov im ter nekaj n i ž j imi gorsk imi pregrajami tja do O r j e n a , L o v - čena in Rumije v Č rn i go r i . Za temi pregrajami se od Istre do Č rne gore š ir i jo " p r a v e " a l i " Z a p r - t e z a g o r s k e p o k r a j i n e " , k i ponekod sežejo š e da l eč v z a l ed je , c e l o do v i š in 6 0 0 - 7 0 0 m. T a - ke pokraj ine so Mate r i j s k i kras s Podgrajskim podoljem in B rk in i , Sp l i t ska Z a g o r a (za K o z j a k o m ) , C e - t i n s k o - z a b i o k o v s k a Z a g o r a (za Mosor jem in B i okov im od zgornje do l i ne C e t i n e s S in j sk im poljem vse do Imotskega po l ja ) , n i z k a He rcegov ina (Humine in Rudine ob spodnj i N e r e t v i , n i z k a hercegovska k r a - ška po l j a , v k l j u č n o pokraj ino ob Trebišnj ic i s Popovim po l jem), n i z k a Č rna gora (Titograjska ravn ina z obrežjem Skad r s kega jezera , pa do neke mere še nekaj v iš je N i k š i o k o po l je) . Ponekod, kjer je primorska gorska pregraja občutneje p rek in jena , pa se zagorska pokraj ina brez v i dne j - šega prehoda odp i ra proti morju. V teh pr imerih b i l ahko govo r i l i o pokra j inah " o d p r t e Z a g o r e " : Tržašk i in Podgorski Kras v S l o v e n i j i , osrednja Istra, Zadr ska in S iben i ška Z a g o r a (Bukov ica v za led ju zadrsk ih Ravn ih K o t a r o v , K i s tanjska za ravan s Kn i n s k im poljem). I I . D I N A R S K I G O R S K I S V E T A L I G O R S K I S V E T Z A H O D N E J U G O S L A V I J E S k u p n e p o t e z e v sega tega področ ja , k i j e najobsežnejš i gorsk i predel J u g o s l a v i j e , s o prev lada sredogorskega in v i s okogo r skega sveta z vmesnimi kot l inami in do l i nami ter d inarska zg radbena in o r o - grafska smer, k i nas op r a v i č u j e , da ga označu jemo kot " d i n a r s k e g a " . Po r a z l i k ah v petrografski sesta- v i in njenih u č i n k i h , po stopnji i z raz i tost i d inarske orografske s lemenitve in po nadmorski v i š in i ga lahko razdel imo na tri g l a vne de le : 1 . D i n a r s k i k r a š k i g o r s k i s v e t (ali D i n a r s k i v i s o k i k r a s ) obsega v i soke kraške p lanote in polja ter apn i ške v i soke gore od S n e ž n i k e čez V e h i b i t , K a p e l o , P l je šev ico , D i n a r o , Č v r s n i c o in Prenj do črnogorsk ih pr imorsk ih go ra . Razdel imo ga lahko da l je na: a) v i s o k e k r a š k e p o k r a j i n e N o t r a n j e S l o v e n i j e b) Hrvatski v i s ok i kras a l i V i s o k o H r v a t s k o (Gor sk i ko ta r , Liško- robjem) - k rbav sko v i šav je z o b - c) Z a h od n o b o s a n s k i v i s o k i k r a s s p lanotami in v e l i k im i krašk močko , Duvan j s ko , Kupreško) imi polj i ( L i v a n j s k o , G l a - d) V i s o k o ( P r e n j s k o ) H e r c e g o v i n o z v i sok imi hercegovsk imi polj i (Neve s i n j s ko , G a c k o ) e) V i s o k i k r a s s t a r e Č r n e g o r e s p lanotami ter krašk imi polj i ( če t in j sk im, N i k š i č k i m ) 2. N o t r a n j e d i n a r s k i g o r s k i s v e t , sredogorski in v i sokogor sk i svet z vse močnejš im mešanjem apn i ško -k raškega sveta s svetom, sestavljenim iz pa leozojsk ih ter magmatskih, zlasti of io l i tn ih (serpen- tinskih) kamnin ter z razkosanostjo dinarske slemenitve po grudasto-kot l inast i ( "germanot ipn i " ) tektoni- k i . Razdel imo ga lahko dalje na: a ) n o t r a n j e d i n a r s k i v i s o k o g o r s k i s v e t Č r n e g o r e , kjer s o v i soke apniške gorske gmo- te (Prokletije, K o m o v i , Durmitor) in zakrasele planote (S injajevina) na ložene na neapniški (pa- leozojski) podstavek, iz katerega izv i rajo reke (Piva, Tara), ki potem kot alohtone prečkajo gorske gmote v g loboko za jeden lh tesneh; b) n iž je sredogorsko nadal jevanje tega sveta proti v z hodu , v P o l i m j u , ob l i kovano že skoraj v ce lot i v nepropustnem (paleozojskem) svetu, s svoj im normalnim rel iefom v močnem kontrastu z več ino ostale Črne gore ; c) n o t ra n j e bo sa n sk i s r e d o g o r s k i in v i s o k o g o r s k i s v e t z ž i vahno menjavo apnišk ih planot in normalnega sredogorja z vmesnimi kot l inami . Z a č n e se že v severozahodni Bosni in se širi od Une čez Vrbas v osrednjo Bosno (Bosansko rudogorje). V juženm delu je še precej v i - sokogorsk ih skupin (Vlaš ič 1919, V r an i c a 2 1 1 2 , Bjelašnica 2 0 6 1 , Treskav ica 2008 , Jahor ina 1913 m). V mehkejše nepropustne podstavke so se g loboko zajedla povirja nekaterih rek (Bosna, Neretva ) in o lajša la prometno prehodnost. Prav tako so se v nj ih ob l i k ova l i nekateri prometno posebno pomembni preval i (Komar, M a k l j e n , Ivan). O b l i k o v a l e so se tudi pomembne kot l ine (faraj e v s ko - zen iška) ; d) v z h o d n o b o s a n s k o - r a šk i a l i p o d r i n s k o - i b a r s k i s r e d o g o r s k i s v e t , k i se širi od Jahor ine čez Romanijo in Javo r v jugozahodno Srbijo s sredogorskim in planotastim svetom Sta - rega V l a h a (Z lat ibor , Tara). Vk l juču je še rudonosni Kopaon i k onstran Ibra. Proti v zhodu vedno bolj prevladujejo paleozojske in rudonosne eruptivne kamnine. D inarska s lemenitev je še v idna , toda precej os labljena in razkosana. 3. N o t r a n j e d i n a r s k o - s u b pa n o n sk i p r e d g o r s k i s v e t , prehod iz D ina r skega gorskega sveta na obrobje Panonske ko t l i ne , svet stopničasto se zn i žu jočega sredogorja in n i ž jega hr ibovja, med k a - tero se že vpletajo pasovi terciarnega g r ičevja in terciarne kot l i ne , vendar še ne prevladujejo. Razdel imo ga dalje na: a) predgorje P o d r i n j a v severozahodni S rb i j i . Prevladujejo osamela hr ibovja dinarske usmeritve (Mav l j en , Pov l jen, Jagodnja ) med n i ž j im i , enako usmerjenimi kot l inami in podolžn imi do l i na - mi (dolina Jadra) : b ) P r e d g o r j e S e v e r n e B o s n e z obsežn imi , i z starejših kamnin a l i f l iša zgrajenimi osamel i - mi hr ibovj i ( Koza ra , M a j e v i c a , O z r e n , vse čez 900 m) in vmesnimi podolžn imi kotl inami in do l inami (Spreča, Uk r i na , spodnja Sana ) . Predgorski svet je pretrgan po prečnih do l inah savskih pritokov (Bosne, V rbasa , zgornje S ane , Une). Onstran meje, na Hrvatskem, se predgorje nada- ljuje v pokraj in i B a n i j a (z osamelima hribovjema Zr injske in Petrove G o r e ) ; c ) S u b p a n o n s k i n i z k i k r a s na prehodu s Hrvatskega v i sokega krasa proti panonskemu obrob- ju. Pripadajo mu obsežne kraške uravnave ob Uni in Koran i (Unsko-koranska za ravan) , ki se čez hrvatsko obmejno pokraj ino K o r d u n nadaljujejo v Hrvatski n i zk i kras v za ledju Kar lovške kot l i ne , v S l oven i j i pa v Bel i kraj in i ter osamljeno še v Do lenjskem n izkem krasu. I I I . G O R S K I I N P R E D G O R S K I S V E T J U G O V Z H O D N E J U G O S L A V I J E ( Š a r s k o p i n d s k o - r o d o p s k i s v e t ) S k u p n e p o t e z e tega sveta so popolna prevlada neapnišk ih (kristalastih, magmatskih rudonosnih in pa leozojsk ih) kamnin ter prev ladujoč i uč ink i " germanot ipne " tektonike z menjavo gorsk ih gmot ter do - lin in kot l in brez enotne s lemenitve. D inarska slemenitev se je v podrobnem skoraj docela i zgub i la . Pozna se le še v smeri nekater ih g l a vn i h do l insk ih brazd (Kosovo, srednja Vardarska do l ina) , prav ta- ko severno- južna šarsko-pindska smer na zahodu (dolina D r ima, zgornja Vardarska dol ina s kot l ino Po- log , Pelagonijska a l i B i to l sko-pr i lepska kot l ina) . 3 N a d a I j na razde l i tev : 1. Potem, ko so se prve poteze tega tipa precej uve l j av i l e že v vzhodnoDosansko - ra škem a i i podr in - sko- ibar skem gorskem svetu (Kopaon i k ) , dokončno prev ladajo v S a rs k o p i n d s k o - p e l a g o n i j — s k e m gorskem svetu, svetu gora in kot l in Sarsko p indskega gorstva in pe lagon i j skega pa leozo j skega rna;iva. V njem sta se i z ob l i k o va l i obe ve l i k i kot l in i K o s o v a in M e t o h i j e in j užno od nj iju svet gora i n kot l in v i soke Z a h o d n e M a k e d o n i j e . 2 . R o d o p s k i g o r s k i s v e t obsega gorov ja i n hr ibovja o b bo lgar sk i meji v J u g o v z h o d n i S r - b i j i (gorske pokraj ine V l a s i n a i n Krajšte) i n V z h o d n i M a k e d o n i j i ( O s o g o v o , P l a č k o v i c a , Be l a - s ica z vmesnimi kot l inami ob zgornj i K r i v i R e k i , B rega ln i c i in S t rumic i ) . 3. M e d Sa r skop indsko -pe lagon i j s k im in Rodopskim gorsk im svetom se v l e če obsežn i Va r d a rs k o - m o - r a v s k i (subrodopski) s r e d o g o r s k i i n p r e d g o r s k i s v e t z osrednjo osjo v prometno va žnem V a r - J a r s k o - m o r a v s k e m p o d o l j u , v katerem s e vrste o b Vardar ju navzgo r p o v a r d a r s k e k o t l i n e (G jevg je l i j s ka , T i kve š , 0-/če po l je , S kopska kot l i na z Z e g l i g o v i m a l i Kumanov sko kot l ino ) in vmesne kl i sure (med nj imi Demir K a p i j a ) , osrednja o s N i z k e M a k e d o n i j e , i n ob M o r a v i p o m o r a v s k e k o t - l i n e Leskovška ko t l i n a , N i š k a kot l i na s S i č e v s ko k l i su ro , A l e k s i n š ka kot l i na s S ta laško k l i su ro , k o t l i - na ob V e l i k i M o r a v i do Bagrdanske k l i sure med Cup r i j o in Lapov im). I V . B A L K A N S K O - K A R P A T S K I G O R S K I S V E T S k u p n e p o t e z e tega gor skega sveta n a skrajnem seve rovzhodu Jugo s l a v i j e ( s e v e r o v z h o d n a S r - b i j a ) povz roča n jegova pripadnost h ka rpa t sko -ba I kon skemu (staroplar i inskemu) mlademu nagubanemu gorstvu, ki zav i je v š i roko proti v z h o d u odprtem loku iz Romunije čez J ugo s l a v i j o v Bo lagar i jo . Ke r gre v g l avnem že za zunanj i sedimentni (pa leozoj sk i , mezozoj sk i ) p lašč ka rpa t s ko -ba l kan skega gors tva, močno prev ladujejo sedimentne kamenine (med njimi apnenc i v z h od n os r bs k e g a k r a s a ) , pa tudi podo lžna gorska s lemenitev ka rpa t sko -ba l kanske smeri (Stara p l an i na , Sv r l j i š ke p l an i ne , S u va p l an ina ) , k i pa se vendar prepleta z gorsk imi gmotami brez oč i tne s lemenitve (Rtanj) in k o ' l i n a s t i m i p o k r a - j i n s k i m i c e l i c a m i o b g l a v n i h rekah (Pirotska kot l i na o b zgornj i N i š a v i , T imoška K r a j i n a , Homo - Ije ob zgornj i M l a v i ) . Precejšen de lež erupt ivn ih k amn in , k i je znač i l en tudi za ta del Ka rpa tov , s top- njuje n j ihovo r u d o n o s n o s t . V . A L P S K I G O R S K I S V E T S k u p n e p o t e z e rega sveta , k i z a v zema skrajni severozahod Jugo s l a v i j e i n :aterega podrobnejša o značba sodi v poseono ob ravnavan je S l o v e n i j e , je pripadnost a lpsk i zgradb i s podo l žno z a n o d n o - v z - nodno s lemeni tv i jo in do l i n sko razbrazdanost jo. Po v i š in i ga de l imo na: 1 . V i s o k o g o r s k i a l p s k i s v e t z vmesnimi kot l inami i n do l i nami . Pokraj insko g a de l imo n a Z a - h o d n i s l o v e n s k i a l p s i s v e t (Jul i jske A l p e i n Zahodne K a r a v a n k e ) z vmesnimi kot l inami i n d o - l inami (Zgornje Posočje, Jesen i ška d o l i n a , Boh in j , B led, Radov l j i ška kot l i na ) i n v z h o d n i s l o v e n - s k i a l s p k i s v e t z vmesnimi do l in sk imi pokraj inami (Jezersko, Zgo rn ja Sav in j s ka do l i na ) . 2 . S redogorsk i p r e d a l p s k i s v e t z zg radoeno in orografsko preva ldo a lpske smeri , k i se na z a - hodu prepleta s subdinarsk imi potezami (dinarska smer), na vznod ' j pa subpanonsk imi (ostanki z a l i v o v terc iarnega morja). S redogorsk i svet prekinjata in de l i ta na v e č de lov dve obsežn i p r e d a l p s k i t ek - tonsk i , s kvartarn imi sedimenti zapo ln jen i k o t l i n i (L jub l janska, Ce l j s k a ) . V I . P A N O N S K I N I Ž I N S K I S V E T S S U B P A N O N S K i M O B R O B J E M S k u p n a p o t e z a vsega tega obsežnega predela Jugo s l a v i j e je n izek svet , k i se l e redko povzpne nad 3 0 0 - 4 0 0 m nadmorske v i š i ne , z iz jemo v i š j ih o s ame l cev , ki prek injajo sicer strnjeni svet ravn in 4 in obrečn ih n i ž i n . Na obrobju spremlja ves ta n i z k i svet terc iarno g r i čev je v menjav i z ravn insk imi za tok i ob izstopu rek i z A l p , D i n a r s k e g a , Rodopskega in Ka rpa t s ko -ba i k an s kega gorskega sveta. Panonski n i ž i n s k i svet z obrobjem de l imo da l je na : 1 . P a n o n s k i r a v n i n s k i s v e t , k i n i samo n i z e k , temveč v g l a vnem tudi raven i n k i g a lahko g l ede re l ie fn ih znač i l no s t i de l imo da l je na : a ) s t r n j e n o P a n o n s k o n i ž i n o , odprto r avn ino s puh l i čn im i p lanotami i n deloma pešča ra - m i , s p rev lado s u h e g a , r avnega in p l anega sveta. O s a m e l c i so le izjeme (Fruška gora ) . Ta pokraj insk i t ip obsega V o j v o d i n o , Barnjo in v zhodno S l a v o n i j o . b ) P a n o n s k o m e d r e č j e s p rev lado a l u v i a l n i h , precej mokrotn ih ob rečn ih ravn in ob S a v i i n D r a v i (H rva t sko - s l avonska Podrav ina , H r va t s ko - s l a von ska Posav ina) . Ravn insk i svet prek injajo š tev i lna obsežna osamela hr ibovja s Požešk im hr ibovjem na č e l u . 2 . S u b p a n o n s k o a l i p e r i p a n o n s k o o b r o b j e z menjavo te rc ia rnega g r i č e va j a i n ravn in sk ih za tokov ter s posamezn imi nekaj v i š j im i , po v e č i n i neterc iarn imi o s ame l c i . Ti o samelc i pa so še i z je - me, č im v e č j ih je , tem bol j prehajamo s subpanonskega obrobja v no t ran jed ina r sko - subpanonsk i ,p red - a lp sko - subpanonsk i aH rodopsk i s redogorsk i in predgorski svet. V e č j i ravn insk i za tok i in republ i ške me- je nam dopuščajo ta na d o l g o raz tegnjen i obrobn i pas de l i t i da l je na: a ) n i z k o s l o v e n s k o P o d r a v j e s P o m u r j e m b ) M e d j i m u r j e i n H r v a t s k o Z a g o r j e z o samelc i c ) s lovensko S o t e l s k o z o samelc i d ) n i z k o P o k u p j e ok rog Ka r l o v š ke kot l i ne na Hrvatskem e ) subpanosko S e v e r n o B o s n o z osamelc i i n obsežn imi ravn insk imi za tok i (npr. D u b i č k a Pa- s a v i n a , L i jevče ob spodnjem V rba su , Sember i ja) f ) subpanosnko S e v e r o z a h o d n o S r b i j o (spodnje Podr inje, M a č v a , Pocer ina ) , z osamelc i ( Ce r , V l a š i č i td . ) g ) n i z k o P o m o r n v s k o S r b i j o (Sumadi jo) , g r i čev je z osamelc i ( A v a l a , Kosmaj) i n ob sež - n imi obrečn imi ravn insk imi za tok i (spodnja K o l u b a r a , spodnje Pomoravje). Borut BELEC R A Z V O J N E Z N A Č I L N O S T I SLOVENSKEGA SADJARSTVA I N N J E G O V E PROSTORSKE SPREMEMBE I . I Z P R E T E K L O S T I N A Š E G A S A D J A R S T V A 1 . S l o v e n s k o s a d j a r s t v o v 1 9 . s t o l e t j u Čep r a v je z n a n o , da segajo zače tk i sadjarstva na naš in tleh v rimsko dobo in da so ga v srednjem v e - ku pospeševal i samostani in g ra šč ine , prinese šele sredina oz i roma druga po lov i ca 18. stoletja zanj po - večano zan imanje ( f i z iokrat i zem). Pomembnejši napredek ugotav l jamo v prvi po l ov i c i 19. s to let ja, ko