V kongresu je v ospredju zanimanja vpraianje,! PREDSEDNIK
JE GOVORU V BOSTONU
kam se bo obrnil jugoslov. diktator Tito
tega vprašanja je namreč odvisna usoda enega bilijona dolarjev, ki jih je ameriški narod žrtvoval, da zapre Titu pot nazaj v Moskvo, ga priveže na Zapad in s tem — tako upajo — ustvari boljše pogoje za osvobojenje zasužnjenega ljudstva.
NEW YORK. — Doslej še ni sprejela, in tudi v Moskvi sami gotovo, v kakšnem pravcu se koncem aprila meseca Poročila
T'azpletajia odnosi med Titom in frovim moskovskim vodstvom, 'dasi ogromno poročil, kj so jih delno omenili nekateri časopisi, delno pa so še prikrita v predalih zapadnih sil, jasno namigu-le» v katerem pravcu bije beograjska srce. Budno opazovan-'Je se nadaljuje, a tudi napori, da se povratek “izgubljenega si-31 a v očetovo hišo” pravočasno Prepreči, trajajo dalje.
Posebno pozornost posvečuje lemu ameriški kongres, kjer je vprašanje, kam se bo' obrnil Tito očividno v ospredju zanimanja, tembolj, ker je od njega od-visna usoda enega bilijona do-larjev, ki jih je ameriški narod žrtvoval, da prestriže Titu pot hazaj v Moskvo, ga priveže na ^apad in s tem — tako upajo — ristvari boljše pogoje za osvo-hojenje zasužnjenega ljudstva.
Poročila trdijo, da je jugoslov. °niun. Politbiro že marca me-®eca sklenil, da poskusi spravo s komunistično stranko Sovjetije da so v ta namen bili storje-koraki pri kitajski komunis-
tični
pravijo, da je sporazum v glavnem že dosežen, a da so tako v Moskvi kakor v Beogradu sklenili, da ostane iz taktičnih razlogov vse tajno in da se približevanje cbjavj l0 v toliko, v kolikor odgovarja “normalnemu razvoju”.
Poročila govorijo o številnih tajnih sestankih sovjetskih in jugoslovanskih komunistov Avstriji (Dunajsboi Novo mesto, Gradec, Celovec, Beljak), o povratku znanih kominformovcev v Beograd, o potovanju vojaškega atašeja v Albaniji skozi Beograd v Rusijo [n o izrednih varnostnih ukrepih vzdolž bolgarske, romunske in madžarske meje, da bi kretanje teh ljudi sem in tja ostalo tajno. Poročila navajajo tudi pogoste seje Politbiroja v Beogradu, o sestankih Tita z nekaterimi naj višjimi generali, kj pritiskajo na pospeše-nje stikov z Moskvo in a ukrepih, da vse ostane čimbolj tajno v najožjem krogu vrhovnega vodstva partije, armade in taj-
partijj, ki je posredovanje ne policije.
Alkohol je baje Ucinkoviio sredstvo Proti atomski radiaciji
primeru bližajočega se domskega napada, torej naglo v — vinsko klet!
to London. — “Family Doc-
L britanska medicinska re-v^a’ svetuje dober požirek sa močnejšega od vode, v pUca;,'u atomskega napada. — 0lzkusi so dokazali, pravi ta e^ija, da so miši, ki so
Slle Šilce, ugodr adlacio.
° seveda ni nobeno jamst-, ’ da kar je dobro za miši, je r° tudi za ljudi. Ampak V}_Nadaljuje članek v gornji reda r Vs* dokazi 'potrjujejo, ’	° izdaten požirek alkoho-
ga
prenesle
Ja k,
°risten, kadar se bo bližal
napad.
at°hislci
Torej:	čim nam bo grozil
j)j.0rn.SLi napad, v klet! To se av3 — v vinsko klet!
J°j*iunisli zahtevajo od plovcev čedalje več
g|a LRLIN. — Walter Ulbricht, čijVn^ komunist Vzhodne Nem-^ 3e;sPet zahteval, da delavci ta K03'*0 Svoi° proizvodnjo in k0v rez zvišanja plač in zaslužka r~ več: namignil je celo, Nak§ne''° mezde znižane. C 0r Znan°, je to priganja-do uP°ra vzhodno-ja. S ^ delavcev dne 17. juni-
Vremensh
prerok
pravi:

BLAGODATI
'DELAVSKE'
OBLASTI
Rdeči boss! Vzhodne Nemčije so naznanili trdo delo, višjo prfodukcijo in nižje plače delavcem.
BERLIN. — Komunistični oblastniki Vzhodne Nemčije imajo danes trpko novico za nemško delavstvo:
Bolj trdo in hitrejše delo, večja produkcija in — v mnogih industrijah — nižja plača.
Da dajo poudarka temu novemu ukazu komunističnega bos-sa Walter j a Ulbrichta, so komunisti postavili pred sodišče osem visokih uradnikov vzhodnonemške premogovne industrije pod obtožbo, da so dopustili, da je proizvodnja premoga padla.
Ulbricht je dal v svojem govoru v ponedeljek razumeti, da je komunistična vlada končala s “pestovanjem” nezadovoljnih delavcev, ki da jih “pestuje” že tri mesece v prizadevanju, da zaduši in umiri njihovo revolto. Dejal je, da je premogovna produkcija zaostala za 2,700,000 ton.
Onih osem obtoženih uradnikov premogovne industrije so komunisti označili za “največjo skupino mrčesa v Vzhodni Nemčiji.” Obtožili so jih špionaže, zavlačevanja produkcije, izdajanja industrijskih tajnosti Združenim državam in sabotiranja. --------------o-----
20 malajskih komunistov ubitih
SINGAPORE. — V zadnjih treh dneh je bilo ubitih 20 malajskih komun, gerilcev, šest se jih je vdalo, šest pa je bilo ra-jenih.
Govoril je po večerji v Boston Gardenu, Ih kateri je prispeval vsak gost $100.
BOSTON. — Predsednik Eisenhower je izjavil v ponedeljek zvečer na tukajšnjem republikanskem sestanku oz. banketu, da ni nobena žrtev prevelika -vključno vsakršnih davkov -da jo doprineso Amerikanci v borbi proti “sovražniku svobode, oboroženim z najbolj strahovitim orožjem destrukcije.”
Ta predsednikova izjava je dala povod ugibanju, če ni morda v načrtih Bele hjše nov davek v očigled nevarnosti od strani sovjetske vodikove bombe.
Zdaj je bilo prvikrat, da je predsednik imenoval to “najbolj strahovito orožje destrukcije”, odkar je Sovjetija pretekli mesec naznanila, da je detonirala hidrogensko bombo. Ameriška komisija za atomsko energijo je potrdila sovjetsko izjavo.
Predsednik je govoril v Boston Gardenu na večerji, za katero je moral vsak gost plačati $100. Odbor, ki je imel to zadevo v rokah, je izjavil, da je 4,700 ljudi kupilo vstopnice k večerji-
Govor, ki je bil oddajan po radiu jn televiziji, je bil prvi korak v prizadevanje, da se v volitvah leta 1954 ohrani republikanska kontrola kongresa.
san™° 311 ne prav hla-anes je pričetek jeseni.
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
Unija železničarjev bo zahtevala 37 in pol c zvišanja na uro
Predsednik Bratovščine pravi, da so železničarji upravičeni ob sedanjih razmerah do tega zvišanja.
ALBANY, N. Y. -- Bratovščina železničarjev je v ponedeljek naznanila, da bo, kakor hitro poteče obstoječa pogodba, zahtevala od vseh železnjš. družb ,371/2C zvišanja plače na uro.
W. P. Kennedy, predsednik Bratovščine železničarjev, ki šteje 215,000 članov, je izjavil, da jo tozadevna obvestil železnice dne 1. oktobra.
“železničarji so upravičeni do tega poviška”, je dejal Kennedy ter dodal, da je skoraj prepričan, da bodo družbe ustregle tej zahtevi.
Tozadevno zvišanje je bilo priporočeno po posebnem lodboru, ki se je sestal pretekli mesec v Clevelandu.
Ta Bratovščina predstavlja sprevodnike, kretničarje, zavirače in strežaje v jedilnih vagonih.
Premier Georgije je bil odstavljen
LONDON. — Komunistični radio je naznanil, da je bil v zadnji čistki odstavljen ministrski predsednik Georgije, Vale-rijan Bakradze. Georgija je, kakor znana, domovina umrlega diktatorja Stalina in strmoglavljenega policijskega načelnika Lavrentija Berije.
Ubegli diplomat bo nastopil pred amer. kongresnim odborom
Dr. Korowicz je sam prosil za zaslišanje, ker hoče povedati odboru o tragičnih razmerah v Poljski.
NEW YORK. — Dr. Marek S. Korowicz, bivši poljski diplomat pri Združenih narodih, ki je pobegnil od svoje komunistične delegacije ter zaprosil Združene narode za poltično pribežališče, je izjavil, da bo povedal kongresnemu odboru o tragičnih razmerah v rdeči Poljski in posvaril ameriško ljudstvo pred nevarnostjo komunizma.
Dr. Korowicz je dejal, da je sam naprosil kongresni odbor, da bi mu dovolil priložnost pričevanja, nakar je ta odbor na svoji posebni seji odločil, da ga bo zaslišal v četrtek ob 10:30 dopoldne.
Korowicz je dejal, da je Poljska danes pod absolutno kontrolo sovjetskih uradnikov, katerih mnogi so si nadeli poljska imena. Vsi armadni častniki nad činom majorja so iz Sovjetske zveze.
Poljska tajna policija šteje 600,000 članov. Vsak “dober” komunist mora delovati s to policijo in vohuniti za svojimi sodržavljani. V Poljski je več ducatov taborišč za prisilno delo in on osebno pozna taborišče, v katerem je nad dvajset tisoč ljudi.
Glede Berije je dejal, da ne verjame, da je pobegnil. Rekel
ZANIMIVE IZJAVE UBEGLEGA KOM. PILOTA
O denarni nagradi, ki ga čaka, ni vedel. — Komunizem sovraži, ker je bila njegova mati kristjan ka in ker je bil tudi sam vzgojen kot kristjan.-Na ugodno priliko pobega je čakal tri leta. -Sovjeti pošiljajo z vso naglico v Severno Kore jo nadaljna letala.
je tudi, da je večina ljudstva v Poljski mnenja, da je bil Be-ria mrtev, še preden se je razglasilo njegovo aretacijo.—Njegovo življenje kot profesor na univerzi v Krakovu je bilo silno 'težko, ker je bilo tako med dijaki kakor ostalimi profesorji mnogo vohunov in ovaduhov.
Sovjetija snubi Japonsko
TOKIO. — Moskva snubi Japonsko s ponudbo, da ji ba vrnila 2458 japonskih “vojnih zločincev,” ki so še vedno v njenem območju.
SMRT V SKRINJI
MOUNT HOLLY, N. J. — Tu-kaj se je zadušil v skrinji iz cedrovine 13-letni deček D. Brown.
Njegova mati je popoldne odšla z doma ter pustila dečka doma. Ko se je vrnila, ga ni mogla nikjer najti in vse njeno klicanje je bilo zaman. Končno je šla v klet ter odprla skrinjo — (cedar chest), kjer je našla dečka zadušenega. Po vsej priliki je stopil notrj ter zaprl za seboj pokrov, katerega ni mogel več odpreti.
Japonski princ v Fordovi tovarni
DETROIT. — Japonski prestolonaslednik Akihito si je v ponedeljek ogledal Fordovo tovarno v Dearbornu.
UPPER SANDUSKY, O.—Truplo mlade ženske ki je bilo nedavno najdeno v gošči blizu ceste in o kateri niso mo-j gli dognati kdo je, ker je i-mela ves razbit obraz, je bilo zdaj identificirano. To je bila 19-Ietna dijakinja Cynthia A. Pfeil iz White Plains, N. Y. o kateri so ugotovili, da je bila tri mesece noseča. Bila je dijakinja na Ohio Wesleyan University kjer je študiral tudi 19-letni Roy Roger Schi-nagle iz Mayfield Hts., Cleveland, njen ljubimec, ki je priznal, da jo je v prepiru in jezi ubil ter ji tako strahovito razbil obraz.
SEOUL, Koreja. — Neki častnik letalske sile je izjavil, da so tehnični strokovnjaki natančno pregledali in deloma že razstavili sovjetsko jet-letalo, s katerim je prilel nek korejski komunistični letalec od komunistov k zaveznikom. Omenjeni častnik je dejal, da letalo verjetno ne bo ostalo v Koreji, iče se ga razstavi, se1 ga prav lahko prenese v ameriškem transportnem letalu na Japonsko.
Letalski polkovnik Don P. Hall je dalje rekel, da utegnejo letalo poslati v Združene države, kjer ga lahko najbolj izkušeni piloti preizkusijo in najboljši tehniki prouče.
V Washingtonu je bilo rečeno, da bo komun, pilotu izplačanih $100,000. General Clark, vrhovni poveljnik čet na Daljnem iztoku, je namreč obljubil prvemu komunističnemu pilotu, ki hi priletel z MIG jet-letalom k zaveznikom, $100,000, za vsako nadaljnje letalo pa $50,000. V Tokiju je bilo rečeno, da bo letalec dobil pri zaveznikih politično pribežališče.
Po< vsej priliki bodo zavezniki obdržali letalo kot vojni plen, ker vojna še nj oficielno končana. — Dve poljski jet-letali, s katerima sta priletela dva polj ska letalca na Dansko, so zavezniki po tehtnem pregledu izročili nazaj Poljski.
SEOUL, Koreja. — (Poznejše joročilo). — Komunistični pilot, ki je priletel v svobodo v Južno Korejo, je izjavil, da Sovjet j hite s pošiljanjem novih tipov jet-letal in bombnikov v Severno Korejo v pripravljanju za obnovitev nove vojne in za kršitev premirja.
Dalje je ta letalec povedal, da sovjetski piloti odletajo z izboljšanimi MIG letali protj ameriškim Sabre-jetom tudi sedaj, ko so ustavljene sovražnosti na vojni fronti.
Letalec je povedal skupini časnikarjev, da ni vedel o nagradi $100,000, ki jo je razglasil ameriški gen. Clark, dokler mu niso o njej povedali ameriški častniki. Dejal je, da ni preletel od komunistov zaradi nagrade, — temveč ker je sovražil komunizem in je že tri leta čakal ugodnega trenutka za beg.
Ta trenutek se je pojavil ob priliki vežbalnega poleta s severnokorejskega oporišča. Ko so bila ostala jiet-letala z vidika, je okrenil svoje letalo proti Se-oulu ter “burno utripajočega srca” šinil proti jugu.
Mladi letalec je povedal, da je po činu poročnik ter prosil, naj ne oznanjujejo njegovega imena.
Ko je bila vojna še vedno v teku, so sovjetski piloti vedno vzletali proti ameriškim Sabre-jetom. Rusi so imeli boljše jete, opremljene z radarjem, kakršnih severnokorejski letalci niso imeli.
Poročnik, ki je star 22 let, je dejal, da ni še nikoli sestrelil nobenega ameriškega jeta. Dejal je, da se je osebno skušal izogibati bojem z ameriškimi jetj, ker so se slednji izkazali za veliko boljše kot sovjetska MIG letala.
Šele ko je pristal na letališču v Seoulu, je izvedel o nagradi, ki jo je razglasil gen. Clark za komunistične pilote, ki bi preleteli na stran zaveznikov. — “Sicer pa sem zelo vesel te nagrade, kar je pač naravno”, je rekel. “Toda vedite, da ni bil denar tisto, radi česar sem pobegnil. Kljub temu pa sem seveda denarja vesel, ker mi bo v pomoč v mojih študijah.”
Pilot je dalje dejal, da upa priti v Združene države, kjer hoče študirati demokracijo. Rekel je, da sovraži komunizem, — kajti moja mati je bjla kristjanka in jaz sem bil kot majhen deček vzgojen kot kristjan.” Dejal je tudi, da ljudstvo Severne Koreje ne mara Kitajcev ne Rusov in da je naveličano vojne. “Povprečni evernokorej-ski letalec se ne mara boriti proti zaveznikom”, je rekel. “Vsi severnokorejski letalci morajo bitj člani komun, partije.”
Ko je stopilo v veljavo: premirje, so komunisti pričeli prepričevati ljudstvo, da vojne še ni konec in. da je zdaj čas iz' boljšanja priprav za njeno nadaljevanje.
“Črta v Koreji, ki ločuje oba dela dežele, je črta, ki ločuje dva svetova”, je rekel. “Severna Koreja ne ve ničesar, kaj se dogaja v Južni Koreji. Razmere tam so silno slabe. Ko sem se peljal po nekaterih tukajšnjih ulicah, sem jasno videl razliko pri ljudstvu — tukaj so ljudje boljše oblečeni in boljše jedo.”
NAJNOVEJŠEVESTI
ST. LOUIS. — Konvencija Ameriške delavske federacije (A. F.L.) je včeraj izključila International Longshoremen’s Association, ki je bila polna raketirjev in sličnih elementov.
MONTREAL. — Clevelandski župan Thomas A.t Burke je
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
bil včeraj deležen tukaj izredne časti, da je bil izvoljen za novega predsednika United States Conference of Mayors, in to kljub dejstvu, da je Burke na potu iz svojega urada, za katerega ne bo več kandidiral.
WASHINGTON. —• George M. Humphrey, finančni tajnik Združenih držav je dal snoči zagotovila, da bodo s 1. januarjem dohodninski davki o-krnjeni za 10 odstotkov
ST. LOUIS. — Bivši delavski tajnik Martin F. Durkin je včeraj na AFL konvenciji z glasom, ki se je tresel od občutkov, obtožil predsednika Eisenhowerja da ni izpolnil svoje kampanjske obljube, ki jo je dal glede spremembe Taft-Hartleyjevega z a ko n a. Durkin je predsednik unije plumberjev.
VARŠAVA, Poljska. — Czeslav Kaczmarek škof v Kielcah, in trije drugi katoliški duhovniki so bili obsojeni v ječo do: 12 let. Škof je bil obsojen v 12-letno ječo. Redovnica Valerija Niklewska je bila obsojena v petletni zapor, toda ji je bila kazen suspendirana.
Poroka—
Prijazni Vili Zadnikar z E. 68. ceste se odpelje jutri v Toronto, Ont., Kanada, kjer se bo v sobota poročil z gdč. Relo Bercieri, 257 Concord Ave. Ko dobi nevesta vse potrebne papirje, se bo mladi par naselil v Clevelandu. Bilo srečno!
Prva obletnica—
V petek ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Toni v spomin 1. obletnice njegove smrti.
K molitvi—
Društvo: Waterloo Grove WC 110 vabi svoje članstvo nocoj ob osmih v želetov pogrebni zavod na E. 152 St., k molitvi za umrlo Mary Perušek.
Štiridest let zakona—
Mr. in Mrs. John Požar, 10510 Way Ave., obhajata v četrtek 24. sept. 40-letnico srečnega zakonskega življenja. V zakonu se jima je rodila ena hčerka. Slavljencema želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
Klobase—
Prj Barney in Bini na 3583 E. 81 St., imajo dobre klobase. — Preberite zadevni oglas!
Osemindvajseta ■obletnica—
V nedeljo ob desetih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Matija Hrastar v spomin 28. obletnice njegove smrti.
Molitev—
Nocoj ob 7:30 bodo članice podružnice št. 18 Slov. ženske zveze molile v želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St., za u-mrlo Mary Perusek.
Vpis v šolo—
Od 5. do 9. okt. se bo vršil vpis v tečaje za angleščino, katerih pokroviteljstvo' ima The Welfare Federation of Cleveland. Vabljeni so vsi oni, ki so te tečaje obiskovali že: pretekla leta, pa tudi oni, ki jih doslej še niso posečali. Večerni tečaji bodo v East Madison šoli na 1130 Addison Rd., v Collinwood High na E. 152 St., jm St. Clair Ave., na Thomas Edison, 7100 Hough Ave., dnevni pa v Main Library na 325 Superior Ave., in Norwood Library na 6401 Superior Ave. Navedli smo samo šole v slovenskih naselbinah in njih sosedstvu, tečaji pa se vrše seveda tudi drugod.
Na potu v staro domovino—
Danes se vkrcajo v New Yor-ku na jugoslov. parnik Srbija sledeči: John Benčič, kj potuje s svojim otrokom v Javorje, Sl. Primorje; Andrej Gabrijelčič v Ljubljano; John Turk v selo Kri-žič pri Bjelovaru; Jakob Rogina v Poljanico, Hrvatska in Fr. Palcich na Pag v Dalmaciji. — Vsi imajo namen svoja stara leta preživeti v svoji stari domovini. Ker so že vsi potniki precej v letih, in potrebujejo več postrežbe, jih spremlja Mr. Kol-lander do New Yorka in na parnik. Srečno potovanje!
Vsi so bili obtoženi vohunsta za Vatikan in Združene države.
WASHINGTON. — Vlada Združenih držav je ostro obsodila obravnavo in obsodbo poljskega škofa Kaczmareka in ostalih treh duhovnikov kot “norčevanje iz pravice pod videzom procesa.”
WASHINGTON. — Adlai Stevenson bo dne 1. oktobra gost predsednika Eisenhowerja na kosilu v Beli hiši.
Ameriška Domovina
'V V* ■ »1C- /% !%i— M< > %% I
Clair Avt.
UEnderson 1-0628
Cleveland 8, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ZpcL države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office ?it Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 188 Wed., Sept. 23, 1953
Tako se ne branijo narodne pravice
Tržaško vprašanje je v ospredju svetovnega zanimanja Na splošno se trdi, da sedanje stanje ne bo moglo več dolgo trajati, ker postaja nevzdržno. Italijanska vlada je v zvezi s tržaškim vprašanjemi poslala na mejo vojaštvo. Tito je na to potezo ostro reagiral in predložil v svojem govoru v Okroglici spet novo rešitev. Predlogov za ureditev je bilo od strani Jugoslavije že toliko, da svet danes dejansko ne ve, kaj še velja in kaj ne. Prav gotovo je, da taka Sviga-'Svaga zn nanja politika Jugoslavije v tako važnem področju, kakor je Trst, narodnim interesom slovenskega naroda, in posebej Slovencem, ki tvorijo del trž. ozemlja in ki tam živijo, ni korist. Toda o tem danes ne mislimo razpravljati, čeprav je vredno razpravljanja. Postaviti pa želimo nekaj vprašanj našim čitateljem v zvezi s tržaško zadevo, na katera naj bi sami odgovorili.
Čim bolj si kak narod ali država prizadeva doseči goto' ve uspehe v zunanji politiki, tem bolj odgovorni politiki tiste države skušajo dvigniti ugled svojega naroda in svoje države v mednarodnem svetu. Kajti čim bolj je kak narod spoštovan v vodilnih političnih krogih, tem več imajo odgovorni politiki tega naroda izgledov, da bod cilje svojega naroda tudi dosegli. Kako pa je v tem o?iru prav sedaj v Jugoslavijo v tržaškem vprašanju?
Tito se šopiri pred svojim narodom s širokoustnimi go vori, na katere svet ne da veliko. Istočasno pa kot najbolj vnet komunist na svetu preganja vero in Cerkev, kot so jo v zgodovini preganjali samo nj'eni največji nasprotniki. V isti sapi, ko zahteva pravice naroda, ki ga predstavlja, na tr žaškem prostoru, ukazuje ali pa vsaj dopušča boj zoper Cerkev v takih oblikah, ki jih ves kulturni in civilizirani svet obsoja in odklanja. Nasprotna (italijanska) stran to uspešno in spretno izkorišča v svoj prid, zoper koristi slovenskega naroda in Jugoslavije. Kaj pravite, kako bi rekli človeku, ki eno govori, drugo dela?
Zopet in zopet se sliši, kako se jugoslovanski komunisti prizadevajo, da bi v svetu vzbudili prepričanje, kakor da se v Jugoslaviji stvari dosledno razvijajo v smeri demokracije. Liberalizirajo in demokratizirajo se zakoni, kakor volilni zakon, kazenski zakon itd.; vemo sicer, da to demokratiziranje praktično nič ne pomeni. Ali svetovno mnenje je vendarle pripravljeno sprejeti vesti o nekem omiljenju diktature. Ta napredek ’ bi šel sicer v dobro Titu in njegovemu režimu, a še bolj v dobro državi, njenemu ugledu in utrditvi njenega položaja med svobodoljubnimi narodi. Pa vam svetovno časopisje v ta razvoj prinese povsem nemogoče in cisto neskladne vesti. Piše, kako se Jugoslavija ne briga za zaščito osnovnih človečanskih pravic svojih državljanov, ki sc obenem najvišji predstavniki katoliške cerkve; kako njena socialistična “demokracija” mirno pusti policijo, da ravnodušno opazuje vandalske prizore, ko neodgovorna in nahujskana množica najetih ljudi s pestmi do nezavesti bije po glavah katoliških škofov. Kaj pravite, kako bi dejali deželi, kjer se take gorostasne stvari dogajajo?
Pri vsem tem je pa najbolj značilno toie: Titovi hlapci vpijejo po deželi, da so škofi in njim (škofom) zvesta duhovščina v službi italijanske osvajalne politike in da jim je treba “izdajalsko” delo onemogočiti. Zato jih je treba napadati in ravnati z njimi na najbolj barbarski in barabski način. V Jugoslaviji imajo sodišča. Zakaj škofov ne pokličejo pred sodišče in jim tam njih izdajalsko” delovanje dokažejo ter jih kaznujejo? Ali je neodgovorna ljudska množica v pravni državi poklicana, da sodi in kaznuje sodržavljane, ki so nosilci najvišjih verskih časti?
^ Kaj pravite, kdo trpi ob takem ravnanju škodo in kdo vleče korist? Ali je pameten človek mnenja, da v zadnjih posledicah zaradi takih divjih dogodkov trpi Cerkev?
Cerkev se le iz preganjanj vedno dvignila pomlajena in okrepljena. “Kri mučencev je seme novih kristjanov,” je spoznal že stari poganski Rim. Hudo škodo so pa trpele države, ki so Cerkev preganjale. Prenekatere so se zamajale v temeljih in propadle, tako da ni o njih nobene sledi več.
To ni bilo samo v preteklosti, to velja prav tako danes in morda še veliko bolj. Če neka država preganja vero in Cerkev ter ne priznava duhovne svobode svojim državljanom, ji to jemlje pred svetom ugled, jemlje pa tudi pravico, nato pa smo na tem svetem me-Ivo obsodbo. Obsojanja je vred-da bi se imenovala kulturna država. Seveda ne nosi za to stu prisostvovali še dvema ma--no dejanje, ki se je zgodilo v Ve-posledic samo vlada te države, ampak ves narod.
Vsekakor je značilno, da so se poročila o verskem preganjanju pomnožila prav v času, ko se je tržaško vprašanje znova zaostrilo. Tito in njegova komunistična druhal gotovo vpije: “Le poglejte, kako Cerkev pomaga Italiji v njenih pohlepnih stremljenjih po naši zemlji!”
Če smo pošteni, moramo že priznati, da ni katoliška cerkev tista, ki jemlje Titu ugled v svetu, ampak Tito sam. O sramotnem Titovem ravnanju s katoliškimi škofi niso poročali samo kaki katoliški listi, ampak tudi liberalni The New York Times.
Italijanska vlada se zavzema pri zaveznikih za izvedbo plebiscita na Tržaškem. Zakaj? Zato, ker dobro ve, da si bo vsak Slovenec in Hrvat v Trstu in njegovi okolici trikrat
ocenil Prve popoldanske ure so bile namenjene razvedrilu. Naša romanja namreč zmeraj posrečenoi družijo oboje: pobožnost in vese-IjiS. Dobesedno se ravnamo po svetopisemskih bdsedah: “Služite gospodu v veselju!”
Kaj smo to popoldan videli, je težko v kratkem povedati. Po zobčasti železnici smo se skoraj navpično dvignili na znamenito Kot vesten kronist pa!razgledno točko Mount Beacon,
Ne vem, kako naše ljudi: ali so zelo pobožni, ali pa zelo radovedni. Po mojem so oboje. Radi molijo, radi pa tudi potujejo, V Bridgeportu imamo v zadnjem času kar tri romanja vsako poletje, pa se zdi, da bo nemara treba še četrto dodati.
Kako smo romali k sv. Ani v N. Y. sem že na dolgo in široko opisal mioram zabeležiti še drugo in tretje romanje, ki -sta sp vršili dne 23. avgusta oz. dne 13. septembra t. 1.
Avgusta meseca smo se odpeljali proti reki Hudson v državi N. Y: Dva glavna cilja smo i-( meli pred očmi: dva znamenita samostana, ki sta obenem začetni postojanki dveh modernih amerikanskih redov. — To sta Graymoor, — materinska hiša “Družbe zadoščevanja” in Mary-knoll, materinska hiša silno razgibane misijonske družbe z istim namenom.
Graymoor je amerikanski javnosti že precej znan. Dosti je, če človek vidi stotine romarjev, ki se nedeljo za nedeljo zgrnejo na tihem kraju molitve in zbranosti. Vendar je po mojem mnenju ta kraj še vse premalo znan. To je vendar edino mesto v Z. D., kjer si protestantje in katoličani podajamo roke1. Tu sta nastali pred petdesetimi leti naselbini anglikanskih menihov in anglikanskih sester, ki sta se deset let na to korporativno spreobrnili h katoliški veri in postali začetnici dveh novih katoliških redov.
Graymoor bo postal v Ameriki to, kar je Assisi v Italiji in Montserrat v Španiji. Tu je ustanovitelj obeh redovnih družb znameniti Paul Watson začel pobožnost, katero so si osvojile vse krščanske veroizpovedi, takozva-na “Osmina za zedinjenje” ki jo praznujemo v drugi polovici januarja. Nisem bogoslovec, rekel pa bi, da je ta pobožnost poleg Sv. pisma in očenaša edina vez, ki druži vse različne skupine Kristusovih učencev.
Skoraj dan za dnem slišim in
nato nas je ladja zapeljala čez široko reko Hudson; peljali smo se po skalnati gorski cesti Storm King Highway, tako da nam je kar sapo jemalo, pogledali smo vzgajališče preteklih in bodočih amerikanskih vojskovodij v West Point-u. Ali ni bil to res pester spored?
Zadnja naša točka je bil Mary knoll. Tega smo sedaj obiskali že tretjič, pa ga bomo. gotovo obiskali zopet in zopet. Mary-knollski očetje nas že kar poznajo in naš letošnji novomašnik g. p. Rebol je počastil s svojim obiskom Bridgeport prej kakor svoj domači Cleveland. Mislim, da je bil pri nas deležen prav tako toplega sprejema, kakor v svoji domači fari.
O Maryknollu ne bom več govoril, saj je naši slovenski javnosti že dokaj znan prav radi g. p. Rebolja. Povem pa Clevelandča-nom še to, da je tudi radi Mary-knoll vredno napraviti pot proti vzhodu. Obe stavbi — tako materinska hiša misijonarjev, kakor misijonark — napravita na vsakega obiskovalca neizbrisen vtis. In ko bo dograjena ogromna Mary knollska cerkev s 50 altar ji, bo to zares pravi amerikanski “shrine.”
Danes sem nameraval popisati tudi naše tretje romanje, a kakor sami vidite mi zmanjkuje prostora, pa drugič. Do tedaj pa lepo pozdravljeni vsi Slovenci širom sveta.
Anton Lagoja.
Opazka oh rohu
Cleveland, O. — Bral sem v Ameriški Domovini poročilo, da Iso nemški šovinisti razstrelili v Velikovcu na Koroškem spome-
tako radi kar imamo
berem o svetišču sv. Ane v Beau-
pru v provinci Quebec, kakor^jk padlim partizanom. Scgla-tudi v drugih kanadskih sveti- gam da je to barbarizem, ki si ščih. Prav je, če naši katoličani ga človek v našem stoletju težko tja romajo. Toda toi, predstavlja. Ne samo, da je bil v Graymooru, po spomenik v resnici umetnina, že svoji pomembnosti daleč preše- dejstvo, da se nekdo znaša na ga kanadska svetišča. Graymoor tak način nad mrtvimi ljudmi, iz dneva v dan pridobiva na svo- je cbsojanja vredno. Vsak mr-jem slovesu in bo v bodočnosti tvi je dal svoj obračun pred Sod-postal tisto ime, ki se bo s svetim nikom. Navajeni smo, da po spoštovanjem izgovarjalo po ce- smrti ni sovražnikov. Države lem svetu. Kaj, ko bi vi Cleve- kulturnih narodov imajo pogod-landčani na mesto v Midland en- bo, da skrbe tudi za grobove krat poromali v Graymoor, — pa svojih nekdanjih sovražnikov. Ne pri tem še malo k Sv. Križu pc- rečsm, da vsak mrtvi zasluži lep kukali? Veliko bi pri tem vide-1spomenik, gotovo pa je, da nam li in lepega sprejema bi bili de- pieteta do mrtvih ukazuje, da
Ispoštujemo vsaj njih mir.
V Graymoor smo se torej od-! Mimo enega vendar ne mo-pravili dne 23. avgusta t. 1. Naj- rem. Mimo dejstva namreč, da prvo smo bili doma pri prvi sv.j.so partizani sami delali tako. maši in pri skupnem obhajilu, | Zato zapišem te besede v njihc-
premislil, preden bo oddal svoj glas za to, da bi Tito tudi nad'z nemških vojaških grobov puli-njim mogel vihteti svoj komunistični	bič. Tak	plebiscit	ne	li križe im jih dali v kurjavo
bi postavil ljudi pred izbiro Italija — Jugoslavija,	ampak pred	ljudem. Vem bili so sovražniki,
izbiro demokracija — komunistična	tiranija,	svoboda	—	marsikateri zelo strupeni, toda
sužnost. Izhod je jasen Že V naprej.	vsak vojak je imel nekje dom in
HI'P'IWUS' if;'Z.	svoje ljudi, še ta imena je za-
žgala nekulturna partizanska postava, grobove so zravnali z zemljo in če'z to< zravnano zemljo zasejali travo.
Tako je bilo! Jugoslovanski škofje so tedaj dvignili svoj glas in kakšen je bil odgovor oblasti? Naj se spomnijo ob velikovškem dogodku. In maj jim. obstane beseda v goltancu, zakaj satan naj ne uči Luciferja pravice. Kar je kdo sejal, to žanje. Samo tisti ime pravico trkati na pravico in pieteto, ki je to sam poznal.
Ko obsojam vso podlost ob uničenju spomenika v Velikovcu, obsojam vso podlost tudi tistih, ki imajo samo mero zase. Stotine in stotine grobov ste oskrunili, hvalili ste se s tem doma, v tujini tajili, zdaj bi hoteli postati kulturni.
Pravico naj terja tisti, ki jo je poznal, me tisti, ki je to pravico pobijal. Zelo zelo rado se zgodi, da se orožje obrne proti tistemu, ki ga je rabil.
Karel Mauser.
John Kovačiča za zasiop nika 23. varde v mestni svet!
Cleveland, O. — Med kandl dati za zastopnika 23. varde v mestni svet je tudi John Kova-cjc, brat Edwarda Kovačiča, ki je to vardo zastopal zadnjih 14 let.
Johna poemam skoro vse njegovo življenje. Rodil se je v našem naselju, hodil v šolo sv. Vida, obiskoval Wilson Sr. High in John Huntington. V letih 1933 do 1947 je bil zastopnik Pruden tial Life Insurance Co. v predelu od Public Square do E. 79. St. ob St. Clair Ave. Začel je kot pobiralec, pa je napredoval po štirih letih za pomožnega djs-triktnega načelnika.
Po teh skušnjah je kupil na 6217 St. Clair Ave. trgovino, ki jo vodi še danes pod imenom NORWOOD MEN’S SHOP. Pomagal je Antonu Grdini St. pri organiziranju Norwood Community Council, katerega cjlj je izpopolniti našo naselbino in skrbeti za njen napredek. John je že tri leta njen predsednik in se trudi brezplačno za našo korist. Nadalje je tudi član odbora YMCA na Addison Rd., predsednik St. Clair Business Association, odbornik St. Clajr Recreation Center. Dolga leta je član Sv. Vida št. 25 KSKJ, Podružnice št. 9 SDZ in Slov. moške zveze.
John Kovačič je pošten, zmožen in odločen mož, zato ga vsem volilcem toplo priporočam. Kandidira na demokratski listi. Oddajte svoj glas .zanj!
Pozdrav!
Joseph Gornik, Giddins Rd.
šama in obiskali skoro vse Gray-mocrske cerkve in kapele. Teh je toliko, da vam pri najboljši volji nemorem povedati prave številke. Samo graymoorski patri jih imajo najmanj šest. Preden človek vse obišče in povsod pomoli minejo; ure.
Tako je tudi nam naglo minul dopoldan, ki smo ga preživeli na tej božjepotni postojanki. Ob enih smo se naložili na naš veliki avtobus in se odpeljali dalje
rYrV'T'Tl OTTZ-vH
proti severu v lepi
likovcu, obsojanja vredna pa so tudi dejanja, ki so jih partizani vršili doma.
Naj navedem samo dva_ zgleda. Kaj pravijo partizani, ko so v Dcbrepoljah zravnali z zemljo na pokopališču vse grobove padlih vaških stražarjev, ko so razmetavali in prepovedali celo cvetje? Je bilo to vredno kulturnega človeka? In v letu 1945, ko sem se kot hlapec vsak večer vračal z dela mimo kranjskega božji svet1.'pokopališča, sem videl, kako so
Za žrtve tornada
Cleveland, O. — Glavni odbor “Progresivnih Slovenk” se najlepše zahvaljuje vsem društvom in posameznikom, ki so darovali v sklad za žrtve tornada. Sklad je bil izročen Ameriškemu rdečemu križu. Od zadnjega poročila smo prejele še sledeče darove: po $10 od Maccabees Tent 1288, Društvo Kras št. SDZ, SNPJ št. 604, Progresivne Slovenke št. 3, št. 7, št. 9 iz Chicago, 111., št. 13 iz Aliquippa, Pa., in št. 15 iz Oglesby, 111., po $5.00 so darovali: Napredni Slovenci št. 5 SDZ, Sv. Cecilija št. 37 SDZ, Naš dom št. 6 SDZ in ABZ št. 71. Skupaj tokrat $105.00. V ce-lotj je bilo nabranega $579.85.
Iskrena hvala tudi Ameriški Domovini in Enakopravnosti za objave prošnje, imen darovalčev in zahvale!
Cecilija Subel, predsednica.
GORIŠKE VESTI Tabor slov. mladine v štan-drežu
Slov. kat. prosv. društvo je priredilo v nedeljo 20. t. m. običajni jesenski tabor slovenske besede. Tokrat so izbrali za to proslavo prijazno goriško vasico Štandrež. Navzoči so bili skoro vsi goriški .slov. pevski zbori, igralska družina pa je obogatila program z uspelo burko). Prireditev je v celoti prav lepo uspe-J Slovencem, zato so se ti tudi v la. Vreme, ki je bilo zadnje dni j takem številu proslave udeležili-bolj kislo, se je sedaj zboljšalo j Titov govor so oddajali tudi po in zopet sije prijazno sonce na
pravljalni odbor je skušal preko noči preskrbeti nekaj avtobusov za prevoz do meje. Policija j® buse ustavila in lastnike kaznovala, ker niso imeli dovoljenja za to vožnjo. Kljub italijanskemu nagajanju, pa je velika večina Tržačanov prišla na Okroglico. šli so kar peš do meje pri Fernetičih ali pa so najeli taksije. Italijanom ni bilo toliko, da bi naprotovali komunistom kot
Goriškem.
Doberdob
Italijani se zelo trudijo-, da bi ubili slovensko zavest v teh krajih. Pri tem ni nobene razlike med fašisti, sredino in komuni- [mersko in istrsko ljudstvo, ki je sti. V nedeljo 8. sept. so »imeli,kljub najhujšim preganjanjem tu svojo- “fešto” kominformovci.
radio in celo preko zvočnikov, ki so bili postavljeni ob meji pri Gorici.
V celoti se je proslave udeležilo okoli 250,000 ljudi. Tito je v svojem govoru pohvalil pri-
ostalo zvesto svojemu narodu-Opisal je vse gorje, ki ga je nao-jralo trpeti v času italijanskega gospodstva. Ta pokrajina je bila pripojena Italiji na osnovi udeležbe v prvi svetovni vojni, ne da bi pri tem kdo vprašal narod za njegovo mnenje, če se Italijani pri zahtevi po teh krajih sklicujejo na svoje zgodovinske pravice, čemu ne zahtevajo- zase tudi Anglije in Francije, ko sta vendar nekoč tudi pripadali rimskemu carstvu? je vpraševal g°' vernik. Nato je opisal vse strahote, ki jih je naš narod na Pri' morskem pretrpel v času vojne-
Ves spored je bil samo v italijanščini in v narodnem pogledu zelo nestrpen. Pri tem pa poudarjajo komunisti mednarodni značaj svojega gibanja. Prireditev je bila zelo slabo obiskana.
tržaške Vesti
Tržačani na Okroglici
Nad 4,000 Tržačanov se je priglasilo za Okroglico, kjer se je vršila velika proslava desetletnice osvoboditve Slov. Primorja izpod italijanskih fašistov. Italijanom to seveda ni bilo po volji.
Organizirali so železničarsko stavko, za katero so pri j avl j enci j Tito se je nato ponorčeval *z zvedeli šele zjutraj na postaji .italijanskega premikanja vojske (Zanimivo je, da je o tej stavki Job meji češ: “Videli smo že mnO' pisal New York Times že dva j go njihovih divizij, oboroženih din preje in smo torej o njej V|in razoroženih, zato se ne boji'
njej
Ameriki prej vedeli, kot pa Slovenci v Trstu. — Op. ured.). Pri-
Slovenski pevci na radio
mo žvenketanja njihovega orožja ... če misli (Pella), da se bo polastil cone A, naj ve, ha mu tega ne bomo dovolili.
O rešitvi tržaškega vprašanj3 je Tito rekel sledeče: “Mi nism3 za mirovno pogodbo prav nlC navdušeni, vendar je bila takrat za nas najboljša, čeravno krivi' čna rešitev. Sprejeli smo jo ljubezni do miru. Toda od krat so se razmere spremenil6. Zavezniki so dopustili, da se j6
i®
ta-
San Francisco, Calif. — Dragi g. urednik! Morda bo kake Slovence zanimala, da bo naš cerkveni pevski zbor pel prihodnjo nedeljo, 27. septembra, na programu CBS Radio Church of the Air.
Ta program je v raznih drža- | naselil v Trstu italijanski živelj vah ob različnem času; pri nas kar daje sedaj temu mestu čist° je bolj zgodaj zjutraj, pri vas je Jnovo lice. Zato nam mirovn3 pa menda od 10:30 do 11:00 pogodba ne prija. Italijanski J0' Eastern Daylight Time.	Iditelji se sklicujejo na etničn61
Na programu bo govor tukaj- j (narodnostno) načelo, ko vidij0’ š,njega pomožnega škofijskega da je v Trstu italijanska večm3’ 'kanclerja Johna Connoly. Naši nočejo, pa priznati tega načela za
zbor bo pa zapel 6 pesmi. Če- ozemlje med Trstom in TržičeT-
prav bodo vse same lepe sloven- Mi narodnostnega načela ne Prl'
ske
avi'
— Porečje reke Missouri zavzema eno šestino vse površine Združenih držav.
melodije, bodo zapeli samo' znavamo razen, če bi se popri eno pesem v slovenščini, druge le vse krivice in vzpostavilo sh* pa z ozirom na splošni ameriški' nje 1920. 1. Nasprotni smo tu značaj tega programa v angle-'razdelitvi tržaškega ozemlj3- f0 škem oz. latinskem jezjku. ; kateri bi cono A dobila Itahj^ Zbor naše župnije — Church'cono B pa Jugoslavija. Naspr'° ^ of the Nativity — vodi in sprem- ni smo danes tudi kondominij1 Ija na orgijah mlad slovenski izmeničnima guvernerjema • • ^ umetnik — organist Aleš Šimenc. Mislim, da ni druge rešitve Naš cerkveni zbor se bo pa go- ta, da se Trst internacionali21 tovo še posebno postavil 25. ok- in da se njegove- zaledje priklJ11 tobra na praznik Kristusa Kra- gi Jugoslaviji.”	^	^
Ija, ko bo naša župnija slovesno Policija prepovedala pOC*18 praznovala svoj zlati jubilej, j tev bazovilkilh ŽrtCV -j, Pred 50 leti jo je ustanovil po-! Poljcijsko poveljstvo na P^ kojnj Father Francis Turk. Od nah je prepovedalo Pr0S^av°’j3. njegove smrti 1. 1939. pa vodim se je imela vršiti v nedelj6 župnijo jaz.	sept. pri spomeniku h32°vlSjaj
Vam bom še kaj več poročal žrtev na Bazovici, češ, “d3 s6-j ” o naši župniji in naših ljudeh ob ni primeren čas za take 16 ^ tem jubileju.	Zato pa je bil primeren
Hvaležen vam bom, če boste zborovanje italijanskih i35 kratko omenili gornje oznanilo, v Trstu!
Mnogo gg. duhovnikov in Slo- j Neurje na Tržašken* jai vencev iz vseh pokrajin nas pri-' Od 10. na 11. sept. je * z-haja obiskat; mnogi se nas prj- nad tržaško obalo silen V1 jazno spominjajo in bodo morda dežjem, ki je povzrcčjl v radi slišali tudi naš zbor z Dalj- in posebno v okolici nega Zapada.	škodo. Hudo škodo je d^jih
S prisrčnimi pozdravi	povzročilo predvsem na P6" ^
Rev. Vital Vodušek, okrog sv. Križa in v zgonis ^^a
-------d-------- čini. Razrita so vsa Pcta’njjiiii
— V Veliki Britaniji tvorijo' je poplavila vinograde v _^tr3
eno četrtino ženske.
Britaniji tvorijo' je poplavila vinograde
delavstva in stala ponekod do dva vjsoko.
vsega
Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
11. Razširjanje iuteransfva v posameznih pokrajinah
župnija Vipava je bila vte-lešena štrasburški proštiji na Koroškem, kar je bilo vzrok Mnogim neredom v dušnem pastirstvu. Krški prošti v Stras-kurgu so dobivali dohodke župnije, pastirovanj e pa sb prepu-stili slabo plačanim vikarjem, so bili poleg tega še večkrat tujci. Rodbina Lanthieri, ki je iUvela v posesti vipavsko grašči-II0. je bila naklonjena novi ve-ri- Lovrenca Lanthieri je sam Trubar imenoval “Niikodema”, ker je skrivaj pospeševal lute-i’ane, dasiravno se ni upal ja-Vllo za nje nastopiti iz strahu kred habsburškimi vladarji.— ^ Vipavi je menda prvi označeval luteranstvo odpadli duhovnik Tomaž Ostrman, ki je k 1565. napravil v Gorici veliko pohujšanje s tem, da je krstil Plemiču Hanibalu Egkh nekega siučka z navadno vodo in pri obhajilu z vinom, ki je ostalo v kelihu, napil nekaterim na-^2°čnim ženskam. Nadvojvoda ■harol je sicer ukazal Lanthieri-lu, naj ga prime in pošlje v Go-vico pred sodišče deželnega gla-Varja, pa Ostrman je ubežal, Preden je Lanthieri mogel ali °tel izvršiti ukaz.
^d Ostrmanovih časov se je v Vipavi ohranilo obhajilo pod °bema podobama in so se pri oerkvenih pobožnostih vpeljale čteranske pesmi iz Trubarjeve Pesmarice — Njegov naslednik |e bil Štefan z Raba (Anbensis,
1 je doma zapustil samostan in Prevzel službo vikarja v Vipa-Vi- Vikar Štefan se je na videz ^elul katoličana, pa vendar jerkoli je mogel ustregel lute-arUom. Obhajal jih je pod obe-Podobama, jih pokopaval na utoliškem pokopališču in trpel ' cerkvi luteransko petje. Glas ° vipavskih razmerah je prišel d0 nadvojvoda Karola, ki ^ k 1579 pisal štrasburškemu PI'°štu kot gospodarju župnije n §a pozval, naj napravi red, 'er se v Vipavi razširja krivo-^rstVo in s< e udomačile
j yikar Štefan je bil naslednje L° pozvan pred patriarhovo ^°dišče v Videm in kot krivo-rarec obsojen na pet let zapo-, ‘ Vendar mu kazni ni bilo eba presedeti, ker ga že na-^ unje ieto zopet nahajamo v ■‘Pavi. Luteranstvo se je pod .J1111 tako razširilo, da so bili po r^Sebah škofa Tavčarja, “sko-•! Vsi Vipavci sumljivi krivo-i2erstva’’. Vsaj 1. 1581 je došel y en°žeč neki predikant in jih lyj-6 krez razločka v cerkvi sv. k arka obhajal pod obema podo-p Leta 1582. je obiskal Vi-V° ljubljanski škof Janez Ta-
so se mnoge razva-
včar in zaslišaval duhovnike o verskih razmerah. Pozval je pred sebe vse krivoverstva sumljive župljane, a prišlo jih je le 12. Zastran drugih je ukazal vikarju Štefanu, naj jih o-pomni na katoliško dolžnost, trdovratne uporneže pa tekom osmih dni njemu naznani.
V poročilu na nadvojvoda je še predlagal, naj se vipavski lu-terani izženo, ako se ne bodo

Lasallski glasovi in odmevi
(PISe Matevž Iz “Sunny Spot City-a”)
$
prvo polletje tega leta. V prvih šestih mesecih je družba izkupi-la $2,070,423. Lansko leto v istem
LaSalle, 111. — Naš zvezni poslanec (kongresman) Masson, je predložil kongresni zbornici predlog, da naj se ukine davek na vstapnice v gledališča. Zbornica je predlog odobrila, predsednik Eisenhower pa je odklonil podpis in s tem veti-ral. Predsednik je podal zraven svojo pripombo1, da za sedaj to še ni priporočljivo, ker vlada potrebuje denar in denar za premnoge namene.
Po mojem bi poslanec Masson dosti bolje naipravil, ko bi stavil predlog, da naj se zniža za nekaj Odstotkov dohodninski davek. S
udali. Zlasti naj se kaznujejo o , , t"\ •	/-< • • j a. t 'tem bi bilo res pomagano malim
Seeprecht, Distl, Cividater, Ja-	^	®
'	li 11H m-v-i	H r'G Ott/ontwi	I iciTT/-vilr-
nez Amigom, mladi Andrej A-migon in Andrej Pregl. Vsi ti napravljajo mnogo razprtij in pohujšanja med ljudmi, Lan-thierija pa naj prisilijo z globo 1,000 cekinov, da jih izžene. — Nadvojvoda jep redlog izvršil. Distelna, ki je bil v službi deželnih stanov, je dal zapreti. Zastran drugih luteranov je bilo Lanthieriju ukazano pod kaznijo 1.000 cekinov, naj jih pozove pred sebe in jim v imenu nadvojvoda zapove, da se morajo povrniti v katoliško cerkev in o tem prinesti potrdilo vipavskega vikarja, sicer naj v 14 dneh zapuste svoja zemljišča in odidejo iz dežele. Lanthieri je vojvodov ukaz izvršil in pozval vipavske protestante za 21. marec 1584. v Gorico, kjer jim je pre-čital vladno povelje.
Volite za demokrata
^°ha F. Kovačič
ZA
(oundlmana 23. varde
Nekaj se jih je uklonilo in zopet povrnilo h katoliški veri, drugi so prosili deželne stanove za pomoč. Prošnjo je podpisalo iz vipavskega trga 10 luteranov, iz Št. Jurja 3, iz Črnega vrha 1 in iz Št. Vida 4. Posledica je bila ta, da se je daljno postopanje za celih 10 let zavleklo. Dokler je nadvojvoda Karol živel, se vendar vipavski lu-terani niso upali več javno nastopati. Po njegovi smrti pa se je agitacija za protestantstvo zopet pričela, kar je povzročilo nove stroge odloke od strani vlade. Ofkoli 40 meščanov, je imelo biti izgnanih, pa se je tudi sedaj odredba le tolika izvršila, da so se nekateri prostovoljno izselili (1595). — Za župnika (vikarja) je bil takrat v Vipavi nastavljen Matej Forst-ner, ki je imel s protestanti hude praske. Ne glede na stroge vladne prepovedi so imeli lute-rani po zasebnih hišah svoje shode in pričeli na svetu Viljema Schnitzenpauma graditi lastno pokopališče. Forstner jim je dal s pomočjo goriškega deželnega sodnika ograjo podreti. Leta 1597. poroča vipavski vikar patriarhu:
“Predrznost vipavskih luteranov raste vedno bolj. Navozili so zopet kup kamenja za svoje pokopališče, katero mislijo obzidati. Nya, pepelniico je Vincenc Amigon, vodja vipavskih luteranov, poklical iz Ljubljane Jurija Klemena in mu dal svoje otroke krstiti. Drugi dan so imeli luterani v hiši njegovega soseda Jurkoviča shod, pri katerem je bilo obhajanih po luteransko 70 oseb . . Vincenc Amigon, sodnik v Vipavi, je tu glavni povzročitelj luteranstva . . S silo je ukazal pokopati nekega luterana na našem pokopališču. Pridrl je nadme z Ivanom Magajno in ukazal zvoniti pri luteranskem pogrebu. Zasramoval je tudi procesijo, ki je prišla iz Št. Vida v Vipavo, in se javno norčeval iz križa, tako da zdaj Šentvidci nič več ne marajo priti. Mojemu organistu je ukazal, naj v cerkvi poje luteranske pesmi; ob nedeljah čita ljudem krivoverske pridige (postilo), ukazuje delati o praznikih in je meso ob petkih in sobotah.”
(Dalje prihodnjič)
ljudem, delavcem. Davek na vstopnice sicer ni prijeten in ga je težko odriniti, ampak gledališča so več ali manj nekak luk-sus, brez katerega marsikdo lahko prebije. Dohodninski davek pa vsakega zadene.
Znani Cawley, njegov brat in dva nečaka, kateri so bili pred poroto v mesecu marcu spoznani krivim kot lastniki in operatorji hazardne igralnice in stavljenja na razne dirke in igre, pridejo zdaj pred redno okrožno sodišče, kjer se bodo morali zagovarjati pred obtožbo, da so v tem grešili proti postavi in zakonu. Slučaj je zanimiv ker radi tega slučaja se je dvignilo silno enega prahu, ko je začel okrajni državni pravnik preganjati Cawley a in njegove družabnike radi nepostavnega busi-inessa, kako omenjeno. Bomo videli, kako bo izpadlo, ali bo ostalo le pri besedah. . .
Tukajšni list “DNT” se v enem svojih uvodnikov bridko pritožuje nad napovedanim zvišanjem poštnine za časopise. Baje bo poštnina zvišana kar za 42%. To se bo precej poznalo. Pomeni, da se bedo listi zopet podražili prej ali slej. Pa govorimo, da se oodo cene znižale?
Tako se je podražila tudi telefonska postrežba. Tudi druge reči se še bodo. Ni čudno, če tu ■pa tam delavci zahtevajo tudi višje plače. Zahteve dirjajo v krogu, ti mene, jaz tebe, pa cukamo drug drugega in inflacija
času pa je izkupila le $1,821,188. Družba ima zadnja leta velik promet. Pri tej firmi je zapo-sljenih več naših rojakov.
Zadnjič enkrat sva s sosedom Jožetom poslušala dolgovezni govor nekega senatorja. Govoril je in govoril, pa malo povedal. Takemu bi bilo treba dati kako znamenje, da naj jenja, ker le trati dragoceni čas s svojo govorniško lajno. Na misel mi je prišlo, kako je nekoč poslušal nekega kandidata angleški prvi minister Winston Churchill. Sedel je med poslušalci in govornik je navijal svoj govor v brezkončnost. Ljudje so postali že nestrpni in pokašljevali, stokali, hoteli so pokazati svojoi nevoljo, a govornik je grmel dalje. Zraven Churchilla je sedel neki poslušalec in se je obrnil proti Churchillu rekoč: “Tega pa menda nihče ne more ustaviti?”
“Jaz ga lahko ustavim,” je odvrnil na pol tiho Churchill. “Kako?”
“Počakaj,” odvrne Churchill in pomiga enemu izmed reditelju v dvorani, kateri se takoj približa Churchillu. Ta pa je nekaj napisal na košček papirja, ga pomolil reditelju z naročilom: “Nesi ga takoj na oder in izroči ga govorniku.”
Reditelj je prošnji ugodil in nesel tisti listek na oder in ga izroči govorniku. Ta pogleda na listek, prečita, zardi in takoj je zaključil govor.
Udeleženec poleg Churchilla se zopet obrne k Churchillu rekoč:
“Imenitno! Kako ste pa to napravili?”
“Na listek sem zapisal, da ima mož razpete hlače (po slovensko smo rekli takemu slučaju, da ima odprto štacuno) in to je, kakor vidite učinkovalo.”
Udeleženec se je smejal, da bi kmalu od smeha počil, Churchillu pa je rekel: “Kdor zna, pač zna!”
Da slovenska naselbina v LaSalle ne nazaduje, pridno skrbi
gre nekako nevidno navzgor. Ču-! gospa Štorklja. Družini Mr. in den ples je to, ki se nikoli ne Mrs. Frank Pangerčič je prine-lonča.	sla pred nedolgim krepkega sin-
Mr.'in Mrs. Frank Ravnihar,
čka, ki so ga krstili na ime
ki sta se podala na potovanje in Daniel John. Družini Mr. in Mrs. oddih v Kanado, kjer sta obiska- Edward Jakše je prinesla tudi la razne sorodnike, znance in sinčka, ki so ga pa krstili na ime prijatelje v Ontario, v Hamilto- William Edward. Čestitke!
nu in drugod, ter si ogledala znamenite vodopade, v Niagara Falls, N. Y. sta se srečno vrnila nazaj domov s prav interesantnega potovanja.
Marquette Cement Mfg. Co. je objavila pred nedolgim svoje polletno poročilo, ki kaže lep finančni napredek pri družbi za
Na Oglesbyu pa se je ustavila gospa Štorklja pri družini Mr. in Mrs. William Kuhar, ki bivajo na 411 Kenosha Ave. in jim je prinesla za spomin zalo punčko. Čestitke!
To le ste morda že slišali, morda pa še ne?
— Da v Ameriki nosi 67% lju-
di očala.
— Na sredi Atlantika pravijo, da so v morju visoki grebeni, ki merijo od njihove nižine do vrha nad 20,000 čevljev.
— Da se v Ameriki rodi vsakih 8 in pol sekund en novorojenček.
— Da ena morska milja meri 6,080 čevljev daljave; milja, ki se jo uporablja na kopnem pa le 5,280 čevljev.
— Da je planet Merkury oddaljen od sonca nekako 36 milijonov ml j, od naše zemlje pa nekako 93 milijonov milj. Boste rekli: Kako naj pa to verjamemo? Kakor hočete. Da se ovrže to trditev ni mogoče drugače, da tisti, ki teh številk in ugotovitev ne spremjejo, da gredo sami zmerit tiste daljave, potem pa povedo je li res tako, kakor tu javljamo ali ne.
Vsem čitateljem A. D. iskren pozdrav!
Vesti iz Slovenije
Klerikalci in bela garda
Ljudska pravica piše, da je prebivalstvo Jesenic preprečilo klerikalno belogardistično zborovanje, ki naj bi se vršilo pod okriljem Slovenskega planinskega društva na Mojstrani.
Janez Rabič, blagajnik PD, Janez Kotnik, bivši jugoslovanski žandar in zdaj delavec na Jesenicah, Lovro Limoni, zaposlen pri ELMA na Jesenicah, bivši “oficir bele garde,” Milan Abrovč, Gustelj Delavec, Jože Košir, predsednik PD, Ivan Tolar, gospodar Aljaževega doma v Vratih, Janez Svoljšak, uslužbenec Metalurške šole, Franc Klinar, uslužbenec Železarne in Veno Paulus naj bi bili organizatorji. Njihov greh pa je bil “da so kot člani in odborniki SPD odvračali ljudi od nedavne proslave 60 letnice SPD in jih javno in skrivaj vabili na tradicionalno proslavo smrti triglavskega župnika Jakoba Aljaža, ki naj bi bila v Vratih.”
Kaj so storile razjarjene ljudske množice?
Ustavile so delo v tovarni in šle nad Lovrota Limonija, ki je zaposlen pri “znanem klerikalcu in elektrikarju” Jožetu Markežu. Tam so ga postavili na sramotni oder in sklenili resolucijo, da ga mora ELMA ozi roma Markež odpustiti. Ker ni pokazal prav nobenega sramu in kesanja, ga je množica nagnala na cesto in spremljala do Plavža, kjer so mu pokazali pot proti Mojstrani in prepovedali vstop na proletarske Jesenice. Prav tako so mu ukazali, da v G urah zapusti radovljiški okraj
Ker ga je Markež držal v službi, so se množice vrnile in tu di Markeža za vedno napodile iz Jesenic.
To je kratek pregled obširnega članka iz Borbe-Ljudske pra-
PRECEJ RAZLIKE IN VENDAR JE OSEBA ISTA — Obe sliki predstavljata istega človeka. — Pfc. Wayne Johnson iz Beaver Dam, Ohio, ki si ves čas svojega osemmesečnega vojnega ujetništva v komunistični Koreji ni dal ostriči las. Slika na desni ga kaže nekaj minut po tem, ko se je dal v Inchonu po povratku iz vojnega ujetništva ostriči. Fant nosi uhane!
vice od 16. avgusta 1953. Potem naj pa še kdo reče, da v Jugoslaviji ni pravice.
Kam gre slovenski izvoz
V letošnjem prvem polletju je šlo 20.4% slovenskega izvoza v Turčijo, 13.4% pa v Združene države, Nato sledijo po vrsti Zahodna Nemčija, Italija, Avstrija in Anglija.
Zobozdravniki
Dr. Jože Rant piše v Slovenskem poročevalcu, da je v Sloveniji samo 280 zobozdravnikov in dentistov. Morala bi jih pa biti po srednje-evropskem merilu okoli 700.
-------o------
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MALI OGLASI
Gospodinje pozor!
ZAČELI SMO DELATI RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE
Skušali bomo narediti prav okusne. Tudi vedno sveže in prekajeno meso v zalogi. Gro-cerija vse vrste. Se priporočava
Barney Nowicki in Albin Resnik
3583 E. 81 St. MI 1-5471
(Znana Jerič grocerija)
Sobe se odda
Dve opremljeni sobi se odda moškim na 6529 Juniata Ave.
EN 1-9176.	—(190)
____
Naprodaj
Hiša 5 sob, zidana. Lastnik sam prodaja. Plinska kurjava. Kličite IV 1-4174.	(190)
V najem
Zobozdravniški urad se odda na 7114 St. Clair Ave. U-stanovljeno 14 let. Kličite IV 1-1436 ali EN 1-9359.	(190)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo za 3 družine, 5, 5 in 4 sobe, 3 kopalnice, 2 nova plinska furne-za, 3 garaže, posestvo na vogalu, 2 dodatna lota na stranski cesti. 4505 W. 130 St., ali kličite WInton 1-5429.	(190)
Naprodaj
Na E. 220. cesti 5-sobna hiša, 3 spalnice, plinska kurjava, beneški zastori, garaža in dovoz, lot 50x130, sadno drevje, cena $12,900.
Imamo za prodajo nekoliko novih hiš, ki so v gradnji in ki bodo kmalu dovršene. Imajo 4Vz sobne edinice, so iz opeke (brick and frame). Cene so zelo ugodne.
Kovač Realty 960 E. 185th St.
KE 1-5030
___________________090)
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA) je zopet v zalogi.
Po pošti stane $3.25. tudi
Slovensko-angleški slovar (Dr. Kotnika)
Po pošti $5.25
Dobite jih v potniški pisarni
! AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
^ -------------------^
Ali sto prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drag
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad.
Molki dobijo delo
FORD MOTOR COMPANY
Clevelandska tovarna
sprejema prošnje od
Novih
Amerikancev
ki govore nekaj angleškega. Ta firma nudi visoke plače, dobre delovne pogoje in varnost za bodočnost. Zdaj preiskujemo sposobne može za vsa različna dela. Prosimo oglasite se v našem employment uradu osebno na Engle Rd., južno od Brookpark. Če živite izven mesta, pišite na
FORD MOTOR GO.
17601 BROOKPARK RD. Cleveland, Ohio
(190)
ASSEMBLERS
FOR MACHINERY
Machinists
Izkušeni
Visoka plača od ure Nadurno po 40 urah Prosta zavarovalnina Hospitalizacija Plačane počitnice (Novi Amerikanci sprejeti)
NATIONAL TOOL GO.
11200 Madison Ave.
(193)
MALI OGLASI
Če hočete prodati
hišo ali drugo posestvo, se obrnite do nas. Prodamo hitro. Imamo več kupcev na seznamu.
Henry Olszens Realty
1266 E. 71 St.
HE 1-8726
(188)
Iščejo stanovanje
Mož in žena ter 10 mes. star otrok iščejo 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Kličite VU-3-3366.	—(188)
Hišo v najem iščejo
Hišo z večjim vrtom ali z nekaj akri zemlje v okolici Wick-liffe ali Willoughby, Ohio, žele dobiti v najem. Ponudbe na upravo Ameriške Domovine. _________________ -(188)
Hiša naprodaj
Hiša s tremi stanovanji in večjim poslopjem na dvorišču je naprodaj na 1247 E. 61 St. Kličite EX 1-3547 po 6. uri zvečer.	—(188)
Rabljeno
Električni hladilnik in plinski štedilnik, rabljeno toda še v zelo dobrem stanju naprodaj. Oboje $50! Na 4021 E. 146 St.
'___________________(188)
Naprodaj
Oglejte si ta 4% sobni bungalow, star eno leto in pol, 4% posojilo na razpolago. Zmerna cena. 1672 Douglas Rd., Wick-liffe, Ohio. Kličite Wlckliffe 3-3583.	(190)
Hiša. naprodaj
Na 1105 E. 71 St., se proda hiša za 2 družini, 7 in 7 sob, avtomatičen furnez na plin, 3 garaže, velik lot. Se lahko takoj selite. Vpraša se istotam. __________________________(189)
Iščejo stanovanje
Trije odrasli, mirni ljudje, iščejo 5 do 6 sob. Kličite EX 1-0785.	—(189)
JOHAN BOJER:
IZSELJEMCI
ROMAN
Veliko lažje je bilo takrat na Dyrendalu, ko sta se splazila od hiše, da sta se shajala v gozdovih in na pristavah. Zares, takrat mu je zagotavljala, da ga ima najrajši takega, kakršen je, ali kako je šlo potem pozneje?? Neprenehoma ga je sram.
Nekoč je bil čisto nor in je zažgal pol očetovega posestva. Vendar ali je mogoče, da mu neprestano govori o svoji krivdi? Ali toži le en trenotek zaradi tega, da se je zavrgla? Ne, loti se dela, kakor da se je rodila v koči. Saj pozimi je bilo pogosto prav zelo hudo, vendar ali misliš, da je le enkrat tožila? Ne, samo začudeno ga je pogledala in vse drugo skrila vase. Kdo lahko razume kaj takega? Zmeraj je taka, da se mora ukloniti pred njo in je v svoji notranjosti ves osramočen. Če bi ga hotela vsaj kdaj zmerjati ali pa biti huda nanj, da bi se mogel z njo prepirati. Nikoli ne pravi: “Umij si roke, preden ješ!’ Ne, umije si svoje roke in mu jih pokaže, kako so čiste. O, nikoli ji ne bo mogel biti enak.
Bog pomagaj tistemu, ki dobi ženo, katera je od temena do stopal brez napake! Ola se čuti kakor bik na svileni verigi. Roka, ki ga vodi, je slabotna. Če pa bi se nekega dne iztrgal in skočil malo v stran, bi se ga takoj lotil obup, da bi se od samega sramu obesil. Ampak, ali vendarle ne vstaja nekaj v njem— morebiti kljubovalnost? Ne, uporniško veselje, da bi se kljub vseemu odtrgal in skočil v stran! Oh, orji, orji! Ampak vse huje in huje ga tišči, počasi se mu v notranjosti vse kopiči. Ko bi vendar zdaj mogel biti preganjan s streli pušk čez gore in planine, hej, ho; Ampak molči, pogoltni, orji! Vendarle je dobro, da imaš prerijo, v kateri
si našel zatočišče.
Eriku Fossu pa tudi ni bilo lahko, on je čutil odgovornost za vse. Kaj pa, če bo šlo slabo Če se bodo počutili nesrečne, bo temu on kriv, če bo slaba letina, ve, nad kom se bo izlila jeza. Slišal je že, da Ana, Pero-va žena, ne more spati da vse noči prebdi in prejoka. In ali ni jokala samo zaradi tega, ker je bila nesrečna? Morda je spoznala šele zdaj, da vse le ni bilo sama šala. Ampak zdaj je bila nerešljivo poročena s Perom. Karen Skaret je tožila o vrtoglavici, ni ne jedla ne spala. Bila je ravnina, ravnina in sama ravnina.
Nekega dne je šel Erik tja in poklical Antona Norenga v stran. Ko sta bila dosti daleč, je nenadoma obstal in pogledal tovariša.
“Vi še niste zorali,” je rekel. “Ne, ampak jutri bomo.’ “Jutri, ’da. To je stara pesem. Še danes moraš pričeti, ti, na svoji lastni zemlji. Ali ti je to dovolj jasno?’
‘Prav, ampak . . Mislim na to, da bi odpotoval domov.”
“In jaz mislim na to, da te pretepem. Tvojemu očetu sem obljubil, da napravim iz tebe moža, če bo le mogoče. In če me ne boš ubogal, boš čutil palico.”
“To vendar tebe nič ne briga!”
“Če boš še enkrat kaj takega rekel, ti polomim kosti.” Materinemu ljubljenčku je ležala na jeziku beseda, priimek za Erikovo mater. “Suha Glina.” Ampak obtičala mu je v grlu. Erik je bil videti, kakor da ga hoče podreti na tla.
Končno je Erik rekel: ‘“Misli na to, da se tukaj ne moreš skriti za materino krilo. Tukaj ni nobene gosposke. Jaz ukazujem. Ti in učitelj Jo nas ne bosta osramotila. Še danes boš

naprej CLEVELAND
IZVOLITE
ALBERT S. PORTER
ZA ŽUPANA
PRIPOROČEN OD ŽUPANA BURKE
Cuyahoga County Democratic Executive Committee
RAY T, MILLER, Chairman
VOLITE ZA
X Anthony Kosan
za Councilmana 23. varde
kjer stanuje
Primarne volitve 29. sept. 1953
pričel. Vole in plug si lahko izposodiš pri meni.”
Potem je Erik Foss odšel. Fant je nekaj časa stal in gledal za njim. Ali naj bi se smejal ali jokal? Tako težko je lotiti se nečesa določenega. Ko je bil doma v svojem lepem domu, je opustil skoraj vse, kar je bil pričel. Zakaj vse ga je zdolgočasilo. Potem je mislil, da se bo zboljšalo vse samo od sebe, samo, da pride v Ameriko. In zdaj so res zahtevali še celo tukaj, da naj dela.
Ali se boji biti tepen od sina Suhe Gline? Da in ne. Če bi bila zdaj v domovini, bi ga lahko napravil neškodljivega že samo s tem, da bi rekel nekaj zasmeh-Ijivega o njegovi materi. Ali tukaj bo težko našel koga, ki ai se z njim smejal. Erik Foss hodi okrog, kakor da je zra-stel iz prerije, in prav tako drugi. Drug drugemu so si enaki, najsi je bil njihov oče cerkovnik ali polkovnik, prerija je enako stroga proti vsem.
Ali naj bi ga tovariši zasmehovali, ker ga je Erik pretepel?
Pri opoldanskemu počitku je zato rekel Joju Bergu: “Danes pričnem orati na svoji zemlji.” Jo Berg se je udaril po kolenih: “Ali misliš orati z moskiti, dragi moj?” — “Ne, plug in vo-
le mi da Erik.” In Anton se je bahal in se napravil velikega in imenitnega. “Tako vendar ne morem delati naprej in zapravljati čas,” je pristavil.
Kmalu so ležale na vsakem kosu zemlje, razen na učiteljevem, črne ploskve zorane ledine. rki Foss je tudi zase delal z veliko vnemo, ali zmeraj si je vzel toliko časa, da je en-kat na teden pogledal pri drugih. Imel je pač vsakovrstne izkušnje iz časa, ko je imel svo-
jo farmo na vzhodu. Kajpada, laneno seme je prvo leto naj boljše in treba ga je tako in tako sejati. Pšenico pa na oni način. Njegovi tovariši niso imeli v stari domovini nikoli opraviti s takim delom. Kal je prišel do prave veljave šele tedaj, ko je pričel z ovsom. Do kresa je bilo še nekaj časa. Vendar že v tem letu je bilo z gotovostjo pričakovati nekaj pridelka.
(Dalje prihodnjič)
DARILNI PAKETI
Cenjeni javnosti naznanjamo, da smo prejeli veliko zalogo novih CENIKOV, z znižanimi cenami za DARILNE PAKETE, od najsolidnejše in najhitrejše tvrdke:
“CITRUS” Import-Export v Trstu
ter potom iste, kot zastopnik, pošiljamo naročila z prvovrstnimi živili, bicikle, motorcikle, radios, šivalne stroje, čevlje in zdravila itd., katera naročila so prejemniku dostavljena v teku 14 do 21 dni, ter je vsaka pošiljatev jam-čena.
Poslužite se ugodne prilike, ter za pojasnila, naročila paketov in za cenike, katere imamo v zalogi, se zglasite, pišite ali kličite na zastopnika:
STEVE F. PIRNAT (0.
6516 St. Clair Ave.	HEnderson 1-3500
Cleveland 3, Ohio
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
' I
Končna razprodaja ženskih rayon hlačk
2 para
Vsi željeni kroji. Prvovrstna kakovost, nekoliko nepravilne, v vrednosti od 69e do 79e.
$|
Perilo in posteljnina
Za otroško posteljico.
Regularno $1 Varovalci vzmeti
Izredno poceni .............
39c Črtasta bombažna flanela — mehka in topla
BLAGOVNA
RAZPRODAJA
Reg. 39c do 59c
Cottons
27c
7.98	Cannon odeje — Prekinjena razvrstitev.
Odličen kup! ...........................................
59c Cannon frotirke — mehke in vpojljive Specialno po ...........................................
2.49	Pastelne rjuhe — Lepe pastelne barve.
Izvanredno po ..........................................
1.99	Konturn prevleke žimnic — Dobra kakovost.
Trpežne.................................................
4.98 Jacquard posteljna pregrinjala — Neurejena
izbira. Izvanredno po ..................................
4.98 Plisse zastori — Pralni, iz plisse crepa, ki ne rabi likanja.' Izredno po ...................................
8.49	Pol-volnene prešite odeje — Dobra kakovost.-
Izvanredno po ..........................................
jard
39c
28c
4.98 39c
1.99 1.49 2.98
2.98
6.98
Ostanki. Enobarven ali pisan cotton.
Reg. 59c do 89c
Rayons
yd.
Ostanki. Za boljšo izbiro razporejeni. Navadni in modni vzorci.
Reg. 1.88 nyloniziran
jersey 99c
yd.
54" širok. Raznobarven. Sešit v trenutku.
Reg. 79c sanforizirahi*
2.50
$1
Denims
39c
Zavese in preproge
Reg. 4.99 Rožnati twill zastori — Samo 20 parov. Par
72" širok. Pripravljene za obesiti, ...........par
Reg. 1.98 Prevleke za javorjevo pohištvo, Samo 24!
Seti. Nekoliko nepravilne.........................§et
Reg. 2.98 Plastične zavese za v kopalnico. — Samo 21 AQa
parov! Iz plastika, z nabirki. Samo modre.......Par "»»fC
Razprodaja zaves — Vzorci, z majhnimi napakami itd.
Znižane za polovico ali tretjino. Odlična vrednost.......
Vi do Vz ceneje
Reg. 3.99 Prečni zastori. Samo 15 parov! Barkcioth pre- I čna draperija. Nekoliko nepravilni. Izredno poceni........Par ■ »UJI
Prsne zavese in 21x54" nabrane okenske
zavese. Samo .....................................get "
3.98 do 5.98 Preproge, vzorci. Omejena zaloga. 27x27" vel. I fifi Za takojšnjo uporabo. Težke Axminster, Wilton in žametne ■ «wO 6.96 Klobučevinasto podložene preproge. — Rožnati in kockasti vzorci. Vse perfektne kakovosti. Omejena zaloga.	QA
Samo 36 na razpolago! Prave za vsako sobo..........OiSISI
Reg. 39.98 Cotton Loop preproge, — Omejena zaloga. Močna kakovost. 9x12 velike. Rdeče, zlate, vinske in beige OA| QO
Reg. 18.98 — 6x9 vel. Cotton Loop preproge. — Svetlo zelene, temno zelene, sive, zlate, cimetne in cartreuse barve. I A QQ Nenavadna vrednost! .............................I fciOO
Pritikline—Malenkosti—Prtljaga
Pripravne jedilne mizice $| Perfektna kakovost. | gg
6.95 Moške potne torbe — Canvas potne torbe O OO plus 20%
....... ■••IM) •
3.98 Otroške igralne TV mizice.
za pred TV aparat ............
3.98 Cirkus — otroška igračka Dokler jih je kaj v zalogi.
i	yd.
Ostanki. Priljubljena bledo modra barva. *Največja skrčitev 1%.
•fed. davka O QQ plus 20%
WilfOf
Omejena zaloga.
7.95 Ženske potne torbice — Canvas potne
torbice. Omejena zaloga ........................fed. davka
Končna razprodajaa ženskih rokavic. — Ženske rayon rokavice. Izbrane barve. Nekatere z majhnimi napakami, druge O za $ I perfektne. Regularno $1 ...............................■■
•MiiiiiiniiiiEtiiiiiniiiiiniMimiiiiiuiiiiimiiiinniiiiiiniiHiiiiiiiiininiiiimiiiiiaiiinniiiiittumg
I Aktualno 17.95 do $25 I
Ženski čisto volneni
POVRŠNIKI
$11
i i
«]uuuiiiiiiE]iimiiNuic]iiiiiiiiiHiEumiiiiiiiC3uiimmiinimii!iiiiiniMiiiiiiuinimiiiiimniii!i^l
j Ročno izdelane preproge |
22 x 36" — 5.95 vredne —
i i
22 x 44" — 8.95 vredne — 34 x 54" — 14.95 vredne — 45 x 69" — 24.95 vredne
a Tokrat izredno poceni v najrazličnejših merah in 1 barvah. Regularno 17.99, 19.95 in $2'5! Sijajen § kup po vaši meri.
*iiiiiuuiiiiniiiiniuiniiiiiic]iuiiiiiiiiiuNiiiMiiiinMiNinMi3iiiiNiiiiiiHiiiiiinniiDiiiniiiiint&
2.49
3.88
7.88
12.88
I Importirane ročno izdelane preproge imajo de- g | bela, dolga vlakna. Podolgovate ali ovalne!
V	ES
vtiiHC]iiiiiiiiiHiniimiiimit]imii)iiiiit]iimiiiimniiiiimiiiiaiiiiiiiiHii[]iiimiiiiiimiiiimiiiiE.^
VOLITE
ZA
(oundlmana 23. varde
Glejte, da boste gotovo volili za vašega kandidata!
Vaši problemi bodo rešeni v dobrih rokah, ako volite za pravega kandidata.
Ne pozabite iti na volišče 29. sept. 1953!
“ZASLUŽITE SI BOLJŠI DOBIČEK”
Investicijske note — Izplačljive v enem letu
1%
Obresti
plačljive
pol-letno
THE LINCOLN MORTGAGE CO.
Investicija zagotovljena z vašo hišo 405 Prospect-4th Bldg.—MAin 1-5088
RAZPRODAJA KONCEM MESECA
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLYD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore l-l235

BARAGOVA PRATIKA
ZA LETO 1954
ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi.
Stane $1.2 5
s poštnino,
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th St.	Berwyn, IH*
P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte
rrZTT'ZTX'rTYTTTYTT'XTTT-gTTYTYTTTTTTTrX**TTJTVrTTXX&^,
K. S. K. JEDN0TA
l
★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR članom K. S. K. J. po 41/2°/° obres nečlanom po 5l/2% obresti na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
inJxruxmxmiJTJT^^
riv\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\M