Leto XXVIII. Številka 83 je**n.°vitelji: občinske konference SZDL in T^e» Krai»j, Radovljica, Škofja Loka Ured -t ~ IzdaJa CP Glas Kranj. Glavni Gttik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar A S I L O S O C I Kranj, petek, 31. 10. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. NE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ~--3 Španija upa v prihodnost Višji krediti Prihodnje leto bo mogoče dobiti potrošniške kredite za industrijsko blago v višini do 30.000 dinarjev s 24-mesečnim odplačilnim rokom in za osebne avtomobile 50.000 dinarjev kredita z odplačilnim rokom dolgim 36 mesecev ter za nakup ozimnice in premoga do 10.000 dinarjev kredita na osebo z odplačilnim rokom 10 mesecev. Tako so sklenili na seji upravnega odbora združenja bank Jugoslavije v Zagrebu. S tem naj bi se izboljšala kupna moč prebivalstva, hkrati pa naj bi prispevali k stabilizaciji gospodarstva pri nas. Novost pri uporabi potrošniških kreditov je v tem, da je namesto udeležbe uveden depozit, kar pomeni, da bodo lahko občani, ki so hkrati varčevalci pri določenih bankah, določeno vsoto deponirali na hranilne knjižice na račun porabe kredita. Višina tega depozita je za nakup pohištva 15 odstotkov od vrednosti odobrenega kredita, za nakup drugega blaga in tudi avtomobilov pa je 20 odstotkov. Trojni jubilej Na praznik občine Novo mesto so v sredo v Industriji motornih vozil slavili hkrati tri jubileje, ki predstavljajo pomembne in odločilne razvojne mejnike te delovne skupnosti. Proslavili so 20 let obstoja IMV, 15-letnico, odkar so izdelali prvi jugoslovanski avtomobil domače konstrukcije, in 10-letnico proizvodnje počitniških prikolic adria-caravan. Nova nahajališča premoga V okolici Despotovca so odkrili nova nahajališča kvalitetnega premoga, katerih rezerve ocenjujejo prek 7,5 milijona ton. Pripravljalna dela na otvoritev rudnika se bodo začela prihodnje leto, proizvodnja pa naj bi stekla leta 1980. Pretesna univerza Čeprav dejstva nedvomno govore v prid gradnji, obnovi in ustanavljanju višjih šol pri univerzi v Mariboru, bodo kljub temu to še nekaj časa le želje. To so poudarili na seji sveta univerze v Mariboru. Če bi hoteli zgraditi vse, kar je potrebno, bi samo do leta 1980 potrebovali 780 milijonov dinarjev. Začeli bi graditi visoko tehnično šolo. Tudi visoka šola za organizacijo dela v Kranju dela v skrajno neprimernih prostorih. Višja agronomska šola sicer ne potrebuje novih prostorov, zato pa bi morali v srednjeročnem načrtu predvideti prehod, na visoko agronomsko šolo. Premalo prostora ima tudi univerzitetna knjižnica. Poleg tega bo potrebno zgraditi tudi športni center pri novi pedagoški akademiji in še nekatere druge prostore. Črna in barvna metalurgija na sejmu V Skopju je te dni odprt sejem črne in barvne metalurgije. Na njem razstavlja svoje izdelke več kot sto proizvajalcev iz vse Jugoslavije. 20 let jugoslovanske avtorske agencije Jugoslovanska avtorska agencija je te dni proslavila dvajsetletnico delovanja. Samo lani je bilo s posredovanjem agencije podpisanih 300 pogodb za izdajo tujih del pri nas in okoli 50 pogodb za izdajo del naših avtorjev v tujini. Agencija izdaja tudi letni bilten v angleščini in francoščini s kratkimi prikazi del naših uspešnih avtorjev in bibliografijo Jugosloi r sta dva neznanca vsak s svoje strani stopila k avtomobilu in 'zS treh ^ na veleposlanika in šoferja več krogel. Bile so smrtne. Tako sta v . dneh izgubila življenje dva turška diplomatska predstavnika v WJ ^ Turška vlada je ostro obsodila uboja sodeč, da je izpostavljena °r^:a|a ziranim političnim in terorističnim napadom. Od vseh držav je te i ostro zaščito diplomatskih predstavnikov. Čeprav morilci §e ,a €1 znani, utegnejo biti v oba uboja vpleteni eni in isti. Slišati je oC^ f-jir je Grčija sodelovala v ubojih. Zato je grška vlada naročila odgovo za to področje, naj omogočijo preiskovalcem temeljito raziskavo. ^ nem pa zavarovanje Grkov v tujini, ki znajo postati tarča enakin padov. „ia ULAN BATOR, PJONGJANG - Pretekli teden je odpotov»n na daljši obisk v Mongolijo, Demokratično ljudsko republiko r^°/e^icre-na Japonsko delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo vodi sf.,^. tar izvršnega komiteja Stane Dolanc, v njej pa so še dr. Tihomir y .o kalić, Boško Šiljegovič in Marin Cetinič. Delegacija je °dpotovatjje, e~ omenjene dežele na povabilo mongolske ljudske revolucionarne pa ^ i korejske delavske partije in Komunistične partije Japonske. Hkra ij, 'ai jugoslovansko partijsko delegacijo je odpotovala v te države tudi si ne kalna delegacija, ki jo vodi Dušan Bogdanov. Na poti v Mongolijo se ^ vodja delegacije Stane Dolanc s člani za krajši čas ustavil na mosK ie skem letališču, kjer ga je pričakal sekretar C K KPSZ Konstan^ \ Katušev s spremstvom. Jugoslovani so se nato v mongolskem g'avnv0. mestu Ulan Batorju pogovarjali s sekretarjem mongolske ljudske re ^ m lucionarne partije Moljomžancem. Pogovori in bivanje v Mongolu1 ^ n bili sklenjeni v ponedeljek. Naslednji dan so delegacijo ZKJ sprejel^ ^ Demokratični republiki Koreji. Stane Dolanc in sekretar korejske i< lavske partije Kim Don Gju s člani delegacij sta sedla k P°g.oV°r^i ev obenem pa so gostitelji seznanili goste z nekaterimi značilnos „ e daljne azijske države. V sredo je Jugoslovane sprejel predsednik Li led Koreje in generalni sekretar KDP Kim II Sung. Delegacijo— delegacijo Zveze sindikatov Jugoslavije, ki pa se srečuje s sindikal [i voditelji omenjenih dežel, čaka še pot na Japonsko. .-0 A PEKING - Z izrednimi častmi so sprejeli v sredo na 'etauel- tr)l glavnega kitajskega mesta Pekinga zahodnonemškega kanclerja ^. muta Schmidta, ki je prispel na Kitajsko na petdnevni obisk. Kanc,^. ( jev obisk, prvi v zgodovini odnosov med ZRN in Kitajsko, je povzro ^ svetu obilo zanimanja in komentarjev predvsem zaradi zbliževa jj ^ ZRN z Moskvo in vzhodnimi sosedi na eni ter stalnih nasprotij^ i Pekingom in Moskvo na drugi strani. Schmidta je v Pekingu pric gn prvi podpredsednik kitajske vlade Teng Hsiao Ping. Predsednik Lu « Lai je še vedno bolan. Kanclerja bo sprejel tudi Mao Ce Tung. , J. Košnjek k srt) * š Škofja Loka — Slavnostna akademija v PP^jj^ tev jubileja — aktivistom podelili srebrne in ^a j>, znački Jfe V imenu pokrovitelja, predsea—) ^ ZKJ.lP »o, ■i ,j. rvosnjc ( Proslavili 100-letnico V soboto, 25. oktobra, je bila v osnovni šoli Podlubnik slavnostna akademija v počastitev 100-letnice organizacije RK. Pripravila jo je občinska organizacija RK pod pokroviteljstvom predsedstva občinske skupščine. Poleg številnih aktivistov, ki delajo na terenu in članov občinskega odbora, so se slavnosti udeležili tudi najvišji predstavniki občinskega družbenopolitičnega življenja. Med njimi predsednik občinske skupščine Tone Polajnar, predsednik OK SZDL Jože Šubic in predsednik OK ZSMS Janez Sušnik. V imenu republiškega odbora pa je udeležence akademije pozdravila Ivica Znidaršič. Predsednik občinskega odbora Rdečega križa Ludvik Bernik je najprej pozdravil vse navzoče, zatem pa je na kratko spregovoril o zgodovini organizacije RK, ki je najbolj množična humanitarna organizacija v svetu. Dejal je, da je prav sedaj, ko proslavljamo L00-letnico njene ustanovitve in 30-letnico osvoboditve, čas, da se spomnimo, da je organizacija RK nastala v času, ko je človeštvo hudo trpelo zaradi vojnih grozot, epidemij različnih bolezni in zaradi naravnih nesreč. Humanost je že v tistih časih presegla okvire možnosti posameznika in je prerasla v množično organizacijo, ki pomaga povsod, kjer so ljudje v stiski. občinske skupščine, je spreg?^ ^ predsednik Tone Polajnar. Deja^ da je v škofjeloški občini več 7000 občanov vključenih v organ^ v cijo Rdečega križa oziroma je va p? H vključen vsak četrti občan. j°*es dokazuje, da je program ^ ^ of?11 križa dostopen najširšemu *T $ ljudi, ki so ga sprejeli za svojeg j. tudi sodelujejo pri njegovem tile^ej' čevanju. Zelo pomembno je tu*?*xeg3 stvo, da je v organizacijo ^"^jji križa vključenih zelo veliko m' ... ljudi, ki se že v osnovni šoli se j. njajo s cilji te humanitarne °rp zacije. Veliko vlogo, je poudaril Pr^ $ nik občinske skupščine, je R*jstV* gral pri organiziranju krvodaja tv0 v škofjeloški občini. Krvodaja^i-je v Škofji Loki med najbolje °™ p* ziranimi v Sloveniji; samo let je že dalo kri skoraj 3000 ljudi- fljii: Sledil je daljši kulturni P1^*«1' v katerem so sodelovali mlad1 p^- Šole 1m bu?>\ Rdečega križa z osnovne lubnik, oktet Jelovica in tam^^ ansambel Bisernica iz ReteČ- 0 n VlHr- hl Reteč- ,v?toIn Jj pa so najbolj delavnim akt»v j,tfi J Rdečega križa, ki delajo na i& J1 podelili jubilejne srebrne zn ^ e Dr. Justini Vernik in dr. ^"flVl1 Rešku pa so za izredno P"za?e njii * pri zdravstvenem prosvetlje prebivalstva podelili zlati RK. L Bog« Kmetijsko živilski kombinat Kranj in delovna enota Agromehanika pred sodiščem združenega dela Razveljavljen sklep o temeljni organizaciji klovna enota Agromehanika, ki je del temeljne °rganizacije združenega dela Komercialni servis Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, se ima Pravico v 15 dneh po prejemu odločbe sodišča združenega dela zoper njo pritožiti na sodišče združenega dela S RS Pred senat sodišča združenega ilark branju, ki mu je predsedoval blašč rezeIJ' so v torek sedli Potim* 6111 Dredstavniki organizacije ;otn?negat.dela Kmetijsko živilski lih 0I.nat. ranJ in njegovih temelj-oVn" ganizaciJ ter predstavniki de-tomK;enote Agromehanika, ki je del iervk Q°Ve T0ZD Komercialni heln odlšče združenega dela je Wnn ?Z A°diti' ali ima delovna klikov .^omehanike pogoje za lacjjp anJe svoje temeljne organi-;aDooi zdruzenega dela. Zanjo so se boru o? dokoncno odločili na aniza ■•• ^g11813 letos. Matična or-jijo A1Ja združenega dela z odločit-eftiveč groJJlehanike ni soglašala, eneea ie konjskemu sodišču zdru-klena Predlagala razveljavitev dnp9o° noyi TOZD Agromehanika ,e ^. avgusta letos. Agromehanika, ki združuje 25 zaposlenih, TOZD Komercialni servis, ki mu pripada, pa skupno 70, je pismeno in ustno na obravnavi navedla razloge za odločitev o svoji temeljni organizaciji združenega dela. Zaposleni sodijo, da imajo pogoje zanjo, da so predložili kombina-tovim delavcem kot sodišču zadostno ekonomsko obrazložitev in podkrepitev soglasne odločitve, da so in še prispevajo v precejšnji meri h gospodarski rasti in dohodku celotne organizacije združenega dela kot TOZD Komercialni servis, da za nekatere slabosti in očitke niso izključni krivci, da nimajo dovolj možnosti odločati in soodločati o delitvi dohodka, osebnih dohodkov, razporejanju dohodka oziroma imeti vsaj pregled nad tem, da kljub zahtevam nekaterih podatkov niso dobili, Besede še vedno eno, dejanje pa drugo B/n podatek, da iztrgamo kmetijstvu v Sloveniji i n° 2000 hektarjev dobre zemlje, nič ne pove!? Novinar Kmečkega glasa Stane esenovec je v 41. številki iskreno in r prez razloga že v naslovu komen-rJa vprašal: kam bomo stisnili "^etije? Brez ovinkarjenja potem ' ^stavku opozarja, da so naši pred-rj! Postavljali naselja na robove f01J, na rebri ali vrhove vzpetin, na "anJ ali celo nerodoviten svet. Niso j zeleli le zavarovati pred sovražni-l0^-. Kljub obilici zemlje so želeli ' J° ohraniti zase in za potomce. ,e to znamenje, sprašuje pisec, da asi urbanisti in načrtovalci na- n.ei»bnosti prostora niso nikdar le veri ige živlJenJa in izkušenj in ' njiv' a Prinaja osnovna hrana kis« 'travnikov in sadovnjakov. irUgje kjer na svetu videli, kako iti jo Var?ujejo z rodovitno zemljo Naio ?!J° ter kaznuJeJo ali vsaJ *isoL t ' kl ne Počenjajo tako. 'evani stegnili spoznati, da je odtu-e kmeAi?metlJske zemlje posmeh ne 5edanip u delu in preteklemu ter n' dej' < idi" t vi* f m«" aj ^ršir, namembnosti kmetijskih Pwj!im? biti solzavi a,i ce'o eno-St°'pce v endar opozarjamo na Srn0 tud. mečkega glasu zato, ker ^enziv °a Gorenjskem že iztrgali 'ePe nnvn°. Usmerjenemu kmetijstvu ^Jami .|fr8me in ker se s takimi tež-Se že sr Aegnemo še srečati oziroma f°tiia§i}i VJem za marsikateri hektar Za usposabljanje dov ?• zemlje pa po navadi ni Pa prernal j^etosti, še pogosteje e$ta Uf 0 denarja. Na med gore in esnjeni Gorenjski je namreč kmetijske zemlje še toliko, da bi kazalo o spremembi namembnosti slehernega ara ali hektarja temeljiteje razmisliti. Napak bi bilo imeti pred očmi le trenutne koristi enega ali drugega. Dolgoročnejše vzeto so pomembnejše trajnejše posledice. Kdo od soustvarjalcev današnje družbene stvarnosti si upa prevzeti na pleča očitke, da smo nesmiselno uničili kmetijsko zemljo in okrnili dragoceno osnovo za glavne prehrambene artikle. Sodim, da bi kazalo na ta problem pogosteje pogledati prav s tega zornega kota! Imamo družbeni sistem in organiziranost, ki omogočata tudi na tem občutljivem področju enakopravno odločanje vseh: kmetov, urbanistov, gospodarstvenikov itd. Vsakega med njimi gre poslušati, upoštevati njegove sodbe in želje po napredku. Takšno oblikovanje zemljiške, politike lahko koristi splošnemu družbenemu napredku, bodisi na področju gospodarstva, stanovanjske gradnje ali komunikacij. Takšna zemljiška politika pa je najkoristnejša za gorenjski kmečki živelj, ki ga sicer ni več veliko, pa je voljan sprejemati napredna gospodarska načela, se po njih ravnati in proizvajati, kar se v vedno bolj zemljiško omejenih možnostih največ da. Skubiti že tako pičlo zemljiško osnovo bi pomenilo redkemu kmečkemu prebivalstvu odrezati korenine in ga navesti na pot, ki jo je že marsikateri kmet ubral: delo v tovarni! Da trditve niso neosnovane ali »iz trte zvite«, povedo številke. Letno zgubi slovensko kmetijstvo 2000 hektarjev dobre in najboljše zemlje. V kranjski občini, kjer je bilo konec leta 1973 še 41.157 hektarjev kmetijske zemlje, smo odvzeli kmetijstvu na tak ali drugačen način v letih 1960/70 477 hektarjev površin. Će bomo tako nadaljevali, bomo čez pičlih 150 let brez kmetijske zemlje ... J. Košnjek *zprave o srednjeročnem Planu in skupni porabi je ^jd°vljica - Kot smo že pisali, j*ki V,petek, 24. oktobra, v radovah čini posvet s predstavniki \,ftenoPolitičnih organizacij, sa-^av a-unin skupnosti - in samo-WnJ organov. Sklicali so ga ob-h J*. k°nferenca socialistične zve-°rd• ski svet zveze sindikatov in %>h aciJski odbor za splošno in hkč\ Porabo pri izvršnem svetu ^VqS¥. skupščine. Pred javno raz-\s' ki se bo začela prihodnji me-Nn? razPravlJa,i o osnutku načrta 'Ha iier°cnega razvoja občine do \ou in ° Predlaganih programih %]-u?ravnih interesnih skupnosti podnje leto. |jJet0£zPravi so ugotovili, da so sred A j.e Programe pravočasno od ^lacijskemu odboru b vse samoupravne inte ^Jevn^uPnosti in nekateri sveti 0 tr^. skupnosti. Opozorili so, da a Čimprej začeti usklajevati srednjeročne programe TOZI), OZD in samoupravnib interesnih skupnosti. O dokumentu pa bo potem tekla javna razprava na zborih delavcev v delovnih organizacijah in na zborih občanov v krajevnih skupnostih. Razprave bodo organizirale organizacije sindikatov in krajevne konference SZDL. Ko so razpravljali o programih samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto, so poudarili, da bodo morali imeti prednost pri skupni porabi v občini vzgoja, izobraževanje, otroško varstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo. Zaradi omenjenih sredstev pa bo v nekaterih skupnostih precej težav, v najbolj neprijetnem položaju pa bosta nedvomno spet kulturna in telesno kulturna skupnost. Le-ti bosta namreč imeli na voljo manj denarja kot prejšnja leta, čeprav sta bistveno povečali obseg dejavnosti. JR skratka, da_ so prikrajšani pri samoupravnih pravicah, zapisanih v ustavi in drugih zakonih s področja združenega dela. Sodili so, da lahko le temeljna organizacija odstrani te pomanjkljivosti, da Agromehaniki možnosti za še hitrejši razvoj in pogoje za večje samoupravne pravice. Sklep Agromehanike v Kmetijsko živilskem kombinatu in njegovih temeljnih organizacijah, med katerimi ima le Komercialni servis trgovinski značaj, drugi pa proizvodnega, ni bil sprejet. Sodišču združenega dela je bil predložen predlog za razveljavitev sklepa delovne skupnosti Agromehanika o oblikovanju nove, lastne TOZD. Organizacija združenega dela zavrača očitke Agromehanike. Sodi, da kombinat kljub prednosti proizvajalca hrane ni v zavidanja vrednem položaju. Odločil se je okrniti komercialno dejavnost. Nova temeljna organizacija ni v prid tem ciljem. Predvsem bi bila huda obremenitev za že tako manjkajoča trajna obratna sredstva. Senat sodišča združenega dela je po razpravi, v kateri je bilo večkrat poudarjeno, da ekonomska utemeljitev Agromehanike ni zadostna in da so možnosti za poglobitev samoupravljanja brez oblikovanja nove TOZD, razveljavil sklep delovne skupnosti Agromehanika p ustanovitvi lastne temeljne organizacije združenega dela! Res je, je bilo povedano v- razsodbi, zoper katero se Agromehanika lahko pritoži, da ima delovna enota pravico odločati o temeljni organizaciji. To je storila, določila ime nove TOZD, sedež in poslovni predmet. Vendar je bil kršen postopek. Zakon pravi, da je treba za sklepanje o temeljni organizaciji predložiti temeljito in vsestransko gospodarsko analizo, opredeliti vse odnose, terjatve, obveznosti, investicije, premoženje in druge postavke, katerih vloga bi se v novi organiziranosti spremenila. Tudi osnutek novega samoupravnega sporazuma je obvezen. Tega Agromebanika do take mere za sam zbor 22. avgusta' niti za kasnejše razprave ni pripravila. J: Košnjek Prebivalci krajevne skupnosti Podnart v radovljiški občini so se letos z referendumom o samoprispevku resno lotili akcije za ureditev in asfaltiranje cest v krajevni skupnosti. Predsednik krajevne skupnosti Podnart Miha Bevc pravi, da v akciji, v kateri se vsi zavzemajo za uresničitev programa, ni težko delati. Pred kratkim so asfaltirali še zadnje metre cest in tako položili kar 18 kilometrov asfalta. — F. Debeljak Nekatere spremembe v sindikalni listi V kratkem bo po osnovnih organizacijah sindikata zakrožil osnutek sindikalne liste za leto 1976. Delovni osnutek je odbor -za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov že pripravil, obravnaval pa je tudi predloge, ki so jih prek občinskih sindikalnih svetov posredovale osnovne organizacije. Javna razprava, v kateri naj bi se določila sindikalne liste dokončno izoblikovala, naj bi bila končana konec prihodnjega meseca. S tem bi bil končan tudi postopek sprejemanja nove sindikalne liste, ki naj bi stopila v veljavo že 1. januarja prihodnje leto. Osnutek sindikalne liste za prihodnje leto je nastajal precej drugače kot za letošnje. Nastajal je skozi vse leto, ob vsakokratnem pojasnilu o izvajanju posameznega določila letos veljavne liste. Izkušnje pri uporabi letošnje sindikalne liste se torej prenašajo na novo, ter jo izboljšujejo in jo prilagajajo gospodarskim in družbenopolitičnim odnosom. Omeniti velja, da so pri Vendarle tudi v Radovljici mladinska organizacija Mladina v krajevni skupnosti Radovljica je ena redkih v radovljiški občini, ki še nima svoje osnovne or- Koordinacijski svet ZSMS bo odslej povezoval mlade Železarje Minulo soboto so mladi delavci v jeseniški Železarni dokončno prilagodili svojo organizacijo statutu ZSMS in resoluciji IX. kongresa. Novoustanovljeni koordinacijski svet ZSMS bo odslej povezoval mlade železarje, ki jih je v tem velikem kolektivu okrog 1900. Svet šteje 55 delegatov mladih iz vseh osnovnih organizacij ZSMS, ki delujejo v posameznih oddelkih in obratih. Za nemoten potek dela v prihodnjem mandatnem obdobju so delegati na sobotni volilni seji sprejeli tri dokumente, in sicer: akcijski program osnovnih organizacij ZSMS in koordinacijskega sveta, poslovnik za delo OO ZSMS in pravila koordinacijskega sveta. V razpravi so mladi posegli na vsa področja, kjer danes mlad železar živi, dela in ustvarja. Z zelo konkretnimi navadno tudi kritičnimi besedami, so se dotaknili: stanovanjskih problemov mladih delavskih družin, inovacijske dejavnosti mladih žele-zarjev, vključevanja v samoupravne organe, izobraževanja ob delu itd. Na sobotni volilni seji so delegati izvolili novo 15-člansko predsedstvo koordinacijskega sveta, predsednike komisij in nadzorni odbor. Za predsednika so izvolili Valentina Jekler-ja, za sekretarja pa Romana Kosmača. Za večletna prizadevanja pri delu in krepitvi organizacije ZSM v Železarni so bila ob koncu enajstim mentorjem in mladim železarjem podeljena priznanja. J. R. ganizacije, čeprav so jo že večkrat nameravali ustanoviti. Že pred leti je na primer takratni iniciativni odbor začel s pripravami na ustanovno konferenco, vendar do sestanka ni prišlo. Pred dobrim letom pa je bila ustanovna konferenca celo že sklicana, vendar se je vodstvo čez čas razšlo. V zadnjem času so na pobudo sveta ZK v krajevni skupnosti spet začeli resno razpravljati o ustanovitvi organizacije. Pomoč pri tem sta obljubili tudi krajevna konferenca SZDL in svet krajevne skupnosti. Tako so zagotovili mentorje in tudi prostore za delo, ki naj bi bili v bivšem zdravstvenem domu. V soboto, 25. oktobra, se je že sestal tudi iniciativni odbor, na katerem so sklenili, da bodo osnovno organizacijo ZSMS ustanovili v petek, 7. novembra, ob 17. uri. Seja, ustanovne konference bo v veliki sejni dvorani občinske skupščine. Pripravili so že pravila, delovni program in predlog bodočega predsedstva, v katerem naj bi bili tudi predstavniki kluba študentov, osnovne šole in šolskega centra. Sklenili so, da za ustanovno konferenco ne bodo pošiljali osebnih vabil. Zato pozivajo vse mladinke in mladince v krajevni skupnosti, da se seje udeležijo v čimvečjem številu. JR Kdaj asfalt? Krajevna skupnost Godešič je že pred časom s Cestnim podjetjem iz Kranja podpisala pogodbo o asfaltiranju vaških poti. Po pogodbi bi moralo to kranjsko podjetje z deli začeti že v začetku septembra, vendar doslej še ni. Za asfaltiranje poti na Godešiču so že zbrana vsa potrebna sredstva. J. Starman sestavljanju osnutka avtorji upoštevali zahteve po stabilizacijskem obnašanju in varčevanju.. Čeprav se osnutek sindikalne liste, ki ga je odbor za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov že poslal v presojo republiškemu sindikalnemu svetu in na občinske svete, le malo razlikuje od letošnje liste, je bilo že precej razprav okrog njega. Zlasti so še nejasna vprašanja o določilih minulega dela, zato ostaja v listi še naprej neustrezen sistem vrednotenja minulega dela samo z delovno dobo. Nejasno še vedno ostaja vprašanje nadurnega dela, vprašanje oblikovanja dohodkov za pripravnike in problem oblikovanja najvišjih in najnižjih osebnih dohodkov. Za posamezna določila sindikalne liste pa je odbor pripravil več predlogov. Tako je za vrednotenje nočnega dela dal dva predloga: ali ostati pri dosedanjih odstotkih pri višini dodatka ali pa bi veljalo dodatek za nočno delo določiti v absolutnem znesku. Najbrž bo precej razprave povzročil tudi predlog, naj bi za nedeljo, ki je hkrati tudi državni praznik, delo ovrednotili le po tisti postavki, ki je za delavca bolj ugodna — z nadomestilom za delo v nedeljo ali z nadomestilom za delo v praznikih. Tudi pri teh dveh določilih je odbor predlagal višino dodatka v absolutnem znesku. - * Pri obravnavanju predloga za višino nadomestil za čas bolezni se odbor ni strinjal s predlogom socialnega zavarovanja, naj bi spodnjo mejo nadomestila znižali od sedanjih 90 na 80 odstotkov. Predlagal je, da naj se to določilo ne spreminja. Menil je namreč, da višina nadomestila ne more vplivati na porast ali padec boleznin. V sindikalni listi je dano važno mesto tudi družbeni prehrani. Sindikati se bodo še naprej zavzemali, da bo vsaka organizacija združenega dela organizirala prehrano za zaposlene. Le tam, kjer se to res ne da urediti, naj bi delavci še prejemali vrednostne bone. Višina regresa za prehrano naj bi znašala 300 din. Nespremenjene so ostale kilometrine pa nagrade ob jubilejih, ker so bili že letošnji zneski previsoki za marsikatero delovno organizacijo. Druga nadomestila, ki so bila v letošnji-listini izražena v absolutnih zneskih, naj bi se z novo sindikalno listo povečala približno za petino. L. B. Politična šola za mlade v kmetijstvu Republiška konferenca ZSMS in Zadružna zveza SRS letos že tretjič pripravljata mladinsko politično šolo za mlade, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Šola bo od 13. do 16. novembra v Mladinskem domu v Bohinju. Namen šole je usposabljanje in izobraževanje mladih kmetijskih proizvajalcev za delo v mladinski in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Obravnavali bodo 9 tem, in sicer s področja organiziranosti in dejavnosti mladih ter aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih dogajanj v naši družbi. -lb Cll^jSkfl 3 Petek, 31. oktobra 1975 Od neodvisnosti malih obrtnikov dc Na današnji dan, 31. oktobra, točno pred 51 leti je bil v Milanu ob 100-letnici hranilnic lombardskih provinc prvi mednarodni hranilniški kongres. Na njem je sodelovalo 350 delegatov, predstavnikov prek 7000 hranilnic iz 27 držav. Med njimi je bil tudi slovenski predstavnik. Pet resolucij so sprejeli takrat, 31. oktober pa so proglasili za svetovni dan varčevanja. Hranilniška zamisel sega daleč v preteklost. V začetku 17. stoletja je Francoz Hugues Delestre, član dvornega sveta kralja Henrika IV. opozoril na potrebo organiziranega varčevanja prebivalstva. Dobro poldrugo stoletje kasneje (1779) pa zasledimo ustanovitev splošne preskrbo-valne ustanove v Hamburgu. Le četrt stoletja zatem, v začetku 19. stoletja, pa so začeli ustanavljati hranilnice tudi v drugih evropskih državah. Takratni cilj ustanavljanja je bil, da si mali obrtniki in drugi prek hranilnic skušajo s privarčevanim denarjem zagotoviti najnujnejše za svojo osebno neodvisnost. Po prvem kongresu v Milanu se je varčevanje v svetu postopoma krepilo. Danes je sedež mednarodnega inštituta hranilnic v Ženevi. Članstvo v njem se iz leta v leto povečuje. Že nekaj časa pa je glavni moto varčevanje v nerazvitih državah oziroma v državah v razvoju. Gre torej za mednarodno pomoč pri organizaciji hranilništva v nerazvitem svetu. Sicer pa varčevanje v zadnjem času v svetu nasploh izgublja zgolj pomen bančne institucije in poslovnosti. Na tem področju se srečujemo z novim, širšim pojmovanjem, ki ga lahko enačimo z družbeno vzgojo. Gospodarski in poslovni pretresi v svetu, nestabilnost, pomanjkanje nekaterih surovin in energije, razkorak med bogatimi in nerazvitimi, so vzvodi, ki vse bolj postavljajo v ospredje varčevanje na vseh področjih v najširšem pomenu besede. Sem sodi skrb za neokrnjeno naravo, za predelovanje tako imenovanih odpadnih surovin, skrb in ukrepi za ohranjanje obdelovalnih površin, za zdravo ozračje in vode, za gospodarsko trdnost. . . Skratka, potreba po varčevanju je danes še večja kot je bila nekdaj. Ves razviti svet to v teoriji priznava, čeprav se v praksi marsikje žal še prav nasprotno obnaša. Cilj varčevanja torej je osvobojen in bogatejši človek, odvisen od življenja, ki ga živimo vsi skupaj. Zato pomenijo mir, prijateljstvo in dobro gospodarjenje blagostanje in srečo vseh nas in zanamcev jutrišnjih dni. Družbena naloga S sprejetjem nove ustave smo v naši državi dali zaposlenim v združenem delu v roke še večjo moč pri odločanju o združevanju in razdeljevanju sredstev, ki jih ustvarjajo. Čeprav smo šele na začetku novih kvalitetnejših samoupravnih odnosov, se moč zaposlenih v združenem delu že kaže. Odločanje o skupni porabi, o tem, koliko bomo namenili za zdravstvo, za izobraževanje, kulturo in druge oblike družbenega standarda, postopoma prehaja iz ozkih okvirov strokovnih in drugih organov na zaposlene v združenem delu, ki ustvarjajo ta denar. Ta zavzetost za dobro, pametno in varčno gospodarjenje je prav v zadnjem obdobju v ospredju. Od tod prihajajo ugotovitve in zahteve po varčni in pametni porabi sredstev, o tem, da združenega dela ne smemo še bolj obremenjevati z nepretehtanimi in slabo naloženimi investicijami, da moramo naše potrebe in standard uskladiti z možnostmi, da ne smemo zajemati s preveliko žlico, sicer nas bo to čez čas drago stalo. Od tod izhaja tudi družbena naloga za dobro gospodarjenje, za gospodarsko trdnost, za izkoriščanje domačih surovin, za večji izvoz in manjši uvoz, za modernizacijo proizvodnje, zviševanje produktivnosti, zmanjšanje odpadkov pri predelavi, za kvalitetno in čim cenejše blago. Ta družbena naloga, ki so se je letos z zavzetostjo povsod lotili, postaja stalna in osnovna v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Še posebno zavzeto se je je na samem začetku lotila zveza komunistov, ki je takoj dobila tudi najširšo družbeno podporo. Gre namreč za nalogo, ki v pravem pomenu besede pomeni varčevanje; kaj drugega je namreč dobro gospodarjenje in pametno odločanje o sredstvih če ne varčevanje. Zato nas današnji svetovni dan varčevanja simbolično opominja, da na tem področju družbene vzgoje ne smemo kolebati, marveč se odločno lotiti preobrazbe. Varčevanje in banka Čeprav varčevanje torej pomeni širše gledano družbeno vzgojo in nalogo, ob tem ne moremo mimo bank. Varčevanje je namreč še za marsikoga pojem, ki je najbolj oprijemljiv in plastičen, če pomisli na shranjevanje privarčevanega denarja v banki. To je dediščina, ki so nam jo vtisnili v zavest naši predniki. 2e izpred 3(X) let pred našim štetjem namreč obstajajo dokazi, da so že takrat obstajali hranilniki. A pustimo zgodovino. Gre za to, da smo spoznali, da varčevanje pomeni izvor moči in samostojnosti. Ustanove, ki že lep čas skrbijo za organizirano in varčno shranjevanje denarja, pa so banke. Zato 31. oktober pomeni nekakšen praznik tovrstnih usta- nov in hkrati dan vseh varčevalcev. Ljubljanska banka je izmed tistih tovrstnih ustanov pri nas, za katero lahko rečemo, da je močna banka. Okrog dva milijona varčevalcev je združenih v njej in lani so imeli prihranjenih okrog osem milijard in pol novih dinarjev. Ljubljanska banka zajema praktično vso Slovenijo, saj ima podružnice v vseh regijah razen na koprskem in mariborskem območju ter v vseh večjih mestih v državi. Sodobno, učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje "zagotavlja Ljubljanska banka v 150 poslovnih enotah v državi in v svetu. V tujini ima več predstavništev in^ informativnih birojev. Prav v svetu sodeluje Ljubljanska banka skupaj z gospodarsko zbornico in opravlja po eni strani finančne posle, po drugi pa zastopstvo gospodarskih organizacij. Morda zvenijo bolj kot reklama besede, da je Ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve, vendar je res, da je njeno sodobno poslovanje takšno, da se lahko meri z največjimi in najmodernejšimi denarnimi zavodi v svetu. Sredstva prebivalstva in gospodarstvo Od 150 poslovnih enot v državi in v tujini ima Ljubljanska banka na Gorenjskem 14 poslovnih enot oziroma bančnih mest, združenih v kranjski podružnici Ljubljanske banke. Te poslovne enote uspešno uresničil jejo politiko Ljubljanske banke, hkrati pa nadaljujejo tradicijo bogatih izkušenj prejšnjega denarnega zavoda na Gorenjskem. Za današnji zapis ob svetovnem dnevu varčevanja smo zaprosili za kratek pogovor tudi direktorja kranjske podružnice Ljubljanske banke .'16-letnega Antona Kerna, ki je na tem delovnem mestu od maja let os. »Kaj lahko poveste o varčevalcih oziroma o sredstvih prebivalstva združenih v Ljubljanski banki?« »Ljubljanska banka je med največjimi pri nas, ki ima najbolj razširjeno mrežo za zbiranje sredstev prebivalstva. V zadnjih letih beležimo nenehno povečanje teh sredstev predvsem zaradi izplačil osebnih dohodkov na hranilne knjižice in na tekoče račune. Z izplačilom osebnih dohodkov na hranilne knjižice je prva začela nekdanja Gorenjska kreditna banka — današnja podružnica Ljubljanske banke, povzela pa je po združitvi to obliko celotna Ljubljanska banka. Trenutno je urejeno izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice na Gorenjskem /a okrog 80 odstotkov vseh zaposlenih. Tako so v to obliko vključene vse večje delovne organizacije Trenutno manjkata le še kranjska Planika in Splošno gradbeno podjetje Projekt, ki bosta prešla na to obliko izplačevanja osebnih dohodkov, ko bomo odprli v Prešernovi ulici v Kranju novo poslovno enoto. Tako ne bodo vključene v izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice le še manjše ustanove na Gorenjskem. Poleg ostalih oblik za zbiranje sredstev prebivalcev (novorojeni ki, šolske hranilnice in nekatere druge) bi omenil še izplačevanje pokojnin na hranilne knjižice. Ta akcija na začetku ni in ni hotela steči. Težave so bile, da so upokojenci lahko dvigali denar le v naših poslovnih enotah. Tako so bili nekako odrezani od te oblike varčevanja tisti, ki živijo zunaj mesta. Zdaj smo se sporazumeli s PTT podjetjem, da upokojenci lahko dvigajo denar na vseh poštah. Tako se prvi rezultati te akcije že kažejo.« v občini. Cez čas pa bo najbrž treba misliti na novo poslovno mesto v novem naselju Bistrica.« »Večkrat slišimo trditev, da varčevanje oziroma sredstva prebivalstva zelo koristijo gospodarstvu. Kaj pravzaprav pomenijo sredstva prebivalcev v banki za gospodarstvo?« Direktor kranjske podružnice Ljubljanske banke Anton Kern: »Menim, da nadaljnja perspektiva gorenjskega gospodarstva ni v gradnji novih tovarn, marveč v preusmeritvi v modernizacijo proizvodnje in v takšne proizvodne programe, da bo kot predelovalna industrija lahko konkurenčna na domačem in predvsem na tujih tržiščih.« »Zaradi izplačevanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice posebno v zadnjem času ob tako imenovanih izplačilnih dneh prihaja v poslovnih enotah oziroma bančnih mestih do dolgih vrst in zastojev. Prav zaradi tega se včasih že slišijo tudi najbrž že upravičena negodovanja. Ali nameravate število bančnih mest na Gorenjskem kaj razširiti?« »Omenil sem že, da bomo v Prešernovi ulici v Kranju odprli novo poslovno enoto. Odprta bo najbrž konec novembra letos in bo močno razbremenila sedanjo hranilnico pri Globusu. Kazen tega bomo v novi poslovni enoti uredili posebno mesto za otroško varčevanje, zaradi katerega zdaj prihaja največkrat do zastojev v hranilnici pri Globusu. Kazen tega pa bomo najbrž že prihodnje leto odprli novo poslovno mesto tudi v novem stanovanjskem naselju na Planini. Sicer pa bomo mrežo razširili tudi v drugih občinah. V loški občini bo konec tega ali v začetku prihodnjega leta odprto novo bančno mesto v Gorenji vasi, povečali pa bomo tudi bančne prostore v novi stolpnici zraven hotela Transturist v Škofji Loki. V radovljiški občini bo prihodnji mesec odprta nova poslovna enota v Lescah, pripravljamo pa tudi poslovno enoto v Bohinjski Bistrici. Za slednjo je denar zagotovljen, izgradnja pa je odvisna le od izvajalca. Na -Jesenicah bo do konca leta odprta poslovna enota v prostorih hladne valjarne na Koroški Beli. Poslovala bo za delavce tovarne in za prebivalce s tega območja. Kazen tega pa bomo na Jesenicah prihodnje leto adaptirali sedanje prostore poslovile enote. V tržiški občini pa za zdaj nimamo predvidenih novih poslovnih enot, ker imamo izplačilna mesta v vseh večjih podjetjih Ta sredstva so najbolj čist vir za kreditiranje gospodarstva. Vsa od prebivalcev združena sredstva se namreč lahko namenjajo po poslovni politiki banke, ki so jo sprejeli na zboru banke delegati iz gospodarstva, za kredite v gospodarstvu in za potrošniška posojila. V gospodarstvu gre predvsem za premostitvene kredite ter za kratkoročne in dolgoročne investicijske naložbe. Z drugimi besedami to pomeni, več ko je v banki združenih sredstev prebivalstva, večje so možnosti, da gospodarske organizacije s pomočjo posojil uresničujejo svoje programe in rešujejo težave.« »Ko je že govora o kreditih v gospodarstvu, naj ne bo odveč vprašanje, ali je res, da je bilo gorenjsko gospodarstvo glede na ustvarjena sredstva včasih prikrajšano pri kreditih. Hočem reči, ali so se sredstva odlivala zunaj Gorenjske?« »Bile so takšne pripombe in očitki, vendar moram takoj takšna mnenja zanikati. Nasprotno. Podatki celo kažejo, da je Gorenjska kot celota dobila celo več. Gre pa za nekaj drugega. V dosedanjih razvojnih oziroma investicijskih programih gorenjskega gospodarstva smo se vedno srečevali z. veliko razdrobljenostjo in neusklajenostjo. Zaradi drobljenja tovrstnega denarja po občinah potem marsikateri program ni bil tako izpeljan, kot bi v podjetju ali v občini želeli. Zato menim, da bomo morali na področju programiranja na Gorenjskem v prihodnje ubrati drugačno pot. Po moje bo treba zbrati razvojne programe, jih potem regijsko ovrednotiti in določiti prednostni red investicij. S tem bi laže sledili skladnejšemu, dogovorjenemu razvoju celotne Gorenjske in seveda tudi uresničevanju začrtanega srednjeročnega programa« »In kaj po mnenju čaka Gorenj' sko (predvsem gospo darstvo) v prihodi njem srednjeročne* obdobju?« »Gorenjska je industrijsko razvita regija z visoko delovno zavest; jo prebivalcev. Mislim, da bi morali izhajati prav iz te ugotovitve Menim, da njena nadaljnja peri spektiva ni v gradnji novih tovarn, ker že zdaj ugotavljamo, da imam0 premalo delovne sile. Zato bi * morala preusmeriti v -modernizacijo proizvodnje in v takšne pr0" izvodne programe, da bo kot predelovalna industrija lahko konkurenčna na domačem in predvsem na tujih tržiščih. Njena usmeritev je v mnogih programih najbrž vezana na izvoz. Skratka, menim, <| sedanja industrija ni napačna »n da ni treba iskati nekaj novega-marveč jo razvojno usposobiti, d* bo kos tržni proizvodnji. To pa ne bo tako težko. Ob industrijski tradiciji in visoki delovni zavesti Je treba razvita le tehnologijo in bolj prisluhniti inovacijam na tem Pod' ročju.« Tradicija in števili Povrnimo se po tem P°^V<.jj|| spet malo na izkušnje in tradlCJI kranjske podružnice LjubljanM banke na področju varčevanj Velja poudariti, da je bilo delo PJ našnje kranjske podružnice ve v dobršni meri usmerjeno na va vanje prebivalcev. Začeli so s t 1 imenovanimi klasičnimi obli* ^ varčevanja — z varčevanje"1^ ^ hranilne knjižice. Potem Pa s j,, pred nekaj leti zadali velikoj^ tevnejši in obsežnejši pr°j? novih obl'K; ju. varčevanj Tak" nekaj let ob rojstvu vsakemu vemu prebivalcu Gorenjske rijo hranilno knjižico z vlogo. Potem so začeli ust šolske hranilnice, v in Uvedli so vrsto spodbujajo občane Začeli so pri najmlajših- | za&*j in varčujejo učenci. Že pred začeli z izplačevanjem osebni^ Wf( hodkov na hranilne knjJf1* • nazadnje sok tem »rZa"^\<\nj oblikam varčevanja za picv vanl vseh starosti uvedli še izplače i pokojnin na hranilne knjižice- K Poglejmo si nekaj "^'^l kranjsko podružnico Lji '"O banke oziroma njenimi pos10 enotami na Gorenjskem je j4 septembra letos sodelovalo'- '-j vlagateljev (lani ta čas 175. varčevalci so imeli letos P J njenih prek 864 milijonov n j dinarjev "(lani okrog 610 mmJ Najmočneje so zastopane> ^ nilne vloge («40 milijonov), * ^ , devizni računi (160 mdijonov)..j.J novanjsko varčevanje .."n,,\ ^ nov), žiro računi (14 nu'U ^ ^ hranilno-kreditna služba Pr,v)l8i tijskih zadrugah (11 rniHjono i , tekoči računi (38.tKK) novih I jev). Med hranilnimi vlogami ki P t* i v P ci stavljajo največjo vrednosire sy. varčevanem denarju, so da'e ^ i ^ vsemi izplačani osebni dobo ^ hranilne knjižice. Kar ^ii'1 )a, okrog 80 odstotkov vseh zaP°-u r Va na Gorenjskem v 129 delovniy. seP^iicrf knji*i m Pi! ganizacijah je konec imelo na hranilnih 232.000 novih dinarjev, letu se je tako število A organizacij, kjer izplačujejo. ^ dohodke na hranilne knjiž'Vj 'v»j 4, večalo za 29, število tovrstni a ^ čevalcev za 10.500, priva.r l.fie\ znesek pa za blizu 106 m«'" jl)p novih dinarjev. V enem letu «e je za 27«0PJ| čalo tudi število novorojene*" j imajo hranilne knjižice. *«' imelo konec septembra 13-'L i mlajših varčevalcev Gorenj** jjj hranilnih knjižicah skoraj b \jA jonov novih dinarjev. V eI)e^ f se je tako privarčevani zr,eyjj0',< najmlajših povečal za 2,3 011 novih dinarjev. .. $0'' Povečalo'se je tudi steVj^J eptgv tek se j, skih hranilnic. Konec jih je bilo 20 oziroma pe lani, učenci pa so imeli H v^e>! nih 664 tisoč dinarjev enkrat več kot lani, ko 291.000 dinarjev. Podobno i z izplačevanjem pokojnin * rf 80 'tUd> e ** nilne knjižice. Zdaj že «kr°i & upokojencev na Gorenjsken biva pokojnine nakazane n 7 nilne knjižice. Prihranjen" jr imajo prek 16 milijonov n« ff narjev. Pravzaprav je »k >M pokojninah še večji kot pr» 4tt,vi' oblikah, saj se je na primer A upokojencev s hranilnimi cami v enem letu povečalo l- ■ t privarčevani znesek pa sk° 11 milijonov novih dinarjev družbene vzgoje in gospodarskih trdnosti Ajster, mami jm^''■ ^esenice> v služI? ?rJei^a Ajster je oua mea našim ooisnom (Ui nn^ "olnici v Begunjah. Zato smo zanjo naro- Cankarjeva 1: 23-letna er je bila med našim obiskom da £ ,f , a~e nJeni mami Milki, ki nam je povedala, aJe mah Peter zelo priden. Jernej Pipan, Jesenice, Cesta v Rovte 23: Malega korenjaka Jerneja Pipana je pazila Zdenkina mama Zdenka Jenko. Mamica Zdenka je bila namreč v službi v Ljubljani, očka Bojan pa v Železarni. Zvedeli smo tudi, da mu bo stara mama rada primaknila kakšen dinar v hranilnik, ko bo začel redno varčevati. Boštjan Žemlja, Selo pri Žirovnici 35: Malega Boštjana Žemljo nismo dobili doma. »Vasoval« je pri stari mami v Vrbi. In tudi mamice Marinke in očka Branka nismo našli. Malo pred nami sta odšla na delo v Planiko v Zabreznici. Boštjan pa zato ni bil prav nič slabe volje, saj se s staro mamo Lojzko Štremfel dobro razumeta. Ičenje elj> Savica 16 v Bohinju: Pravo presene-^°(ka 0™° naredM v Bohinju. Mamica Metka in dCTlJemu ili Sta se prvi nip komaJ znašla, le današ-n'iič slavljencu Marku se naš obisk ni zdel prav hakanenaVaden' Lepo Je P0^^^ fotoreporterja, (uJeta Še izvedeli, da tako on kot sestrica var- Sašo Stojkovič, Golnik 59: Tudi tu nas je sprejela stara mama. Mali Saša je bil ravno pri obedu. Mamica Marija je bila ta čas v- službi, očka Dragan pa (uh) pri zobozdravniku. Stara mama Francka pa je ob čestitki dodala: »To je pa res lepo, da je Ljubljanska banka tako pozorna.« Na mladih ■>e Prihodnost Andrej Klemenčič, Cerklje 213: »Ali je tale fantič v vozičku Andrej Klemenčič?« smo v Cerkljah popra-šali ženico, ki ga je peljala v vozičku. Imeli smo srečo. Spet smo naleteli na staro mamo. Tokrat je bila to Angela Klemenčič. Andrejeva mamica Milka in očka Franc Klemenčič pa sta bila na delu v Oljarici v Britofu. Zdaj delata hišo in tudi Andrej dobi kakšen dinar v hranilnik. t da za lkSna nenaP>sana obveza je, >r:' to, kar ne° tega zaPisa naredimo S?vetovL^ dosleJ vsako leto ob 3 'etos si dnevu varčevanja. Tuda " Mladih ,sledili misli> da Je na 'IHsi HaPnh?dnost' sreča, želja za 'i je- *i sk?K°d dana*niega, za zdrav-1 starši n bneJSo vzgojo, za to, kar 1 otroku nVZaprav že,iJ° takemu •Zaupaj Se imel b°lje kot jaZ t ciJi &511,0 tudi let»s sledili tradi-irt'sk* ban?J • P° roi 1 toeno leto dni in so bili T*hia t^,1 na svetovni dan varče- ,rJi nJa T u •■'vfiovni aan i sanjska mladih korenjakov se je il^koU P°družnica spomnila 'i ?is°rn iSS posebno čestitko, s pri-!l'hovi h novih d inarjev na nji-F "randni knjižici in s šopkom ^ del0Flajnik> Kranj, Planina 3: Oče Jože je odšel z ?^mica Darinka pa se je vrnila čez nekaj ^darnu Ta čas Je bil mali AndreJ sicer sam, ' fnam ovoljen kot ie kaJ- Izročili smo mu dari-^fčitje lca P° Je povedala, da je zdrav in da pridno nageljnov za njihove mamice ob srečnem dogodku. Ko smo brskali po seznamu, kar nismo mogli verjeti. Še nikoli doslej se na ta dan na Gorenjskem ni rodilo toliko otrok kot lani. Nekdo je ob prebiranju seznamov hudomušno pristavil, da so se napovedi o posledicah lanskih zimskih redukcij električne energije po tej plati nedvomno stoodstotno uresničile. A pustimo tokrat šalo ob strani. Ugotovili smo, da se je lani na svetovni dan varčevanja rodilo na Gorenjskem devet otrok; med njimi kar sedem korenjakov in dve predstavnici bodočega nežnega spola. Spet smo tako kot lani »zapreg-li« fička in hajd na pot in na lov ter v iskanje za današnjimi slavljenci. Najprej smo se odločili za zgornji konec Gorenjske in se podali v jeseniško občino. Tu smo obiskali slavljenca Petra Ajstra na Cankarjevi 1 in nato Jerneja Pipana, ki živi na Cesti v Rovte 23. Od tam smo se zapodili v Selo pri Žirovnici v hišo številka 35, kjer je bivališče leto dni starega Boštjana Žemlje. Vendar smo ga našli pri mamini stari mami v Vrbi, kjer je bil v varstvu. Ta dan nas je pošteno pral dež, ko smo se nazadnje odpeljali še v Bohinj in obiskali Marka Prežlja v vasi Savica številka 16. Potem nam je zmanjkalo časa in smo se za drugi obhod zmenili čez nekaj dni. Takrat smo izbrali spodnji del Gorenjske. Po dolgem in mučnem iskanju smo na Golniku številka 59 našli Saša Stojkoviča in v Cerkljah v hiši številka 213 Andreja Klemenčiča. Potem smo na Planini v Kranju čestitali mamici leto dni starega Andreja Flaj-nika, za konec pa nas je pot vodila še v Žiri v škofjeloški občini. Tu smo tudi končno našli dve bodoči predstavnici nežnega spola: Majo Kopač (Nova vas v Zireh 16) in Katjo Jereb, ki je tako rekoč so- seda, saj živi le nekaj številk naprej, in sicer v Novi vasi 23. Povsod smo imeli po eni strani srečo, da smo mlade jubilante dobili pri dobri volji. Fotoreporter jih je namreč z oponašanjem ptičev in vabljivimi klici »kuc, kuc, kuc« še kar hitro pripravil do smeha. (Da se je povsod fotoaparat dobro »za-bliskal«, pa si labko ogledate na slikah v tem zapisu). Nesreča pa je bila v tem, da smo skupaj s predstavnikom kranjske podružnice Ljubljanske banke Dušanom Rob-lekom lahko čestitali mamicam le pri treh malčkih. Povsod drugod so bili starši zaposleni ali na nujnih opravkih. In tako so za najmlajše skrbele zlate stare mame. Toda zvedeli smo vseeno vse, kar smo želeli, in sicer, da so pridni, da jim starši mečejo dinarje v hranilnike, da jim zobki rastejo in da so povsod v veliko veselje ožjih in širših članov družine. Da so bili ti obiski povsod zares prisrčni in lepi, naj vam za konec zaupam še tole anekdoto. Našega fotoreporterja zdaj že nekaj časa ne kličemo več po imenu, ampak kar »kuc, kuc, kuc«. Naj torej še enkrat čestitamo današnjim slavljencem in za konec ponovimo misel zapisano v naslovu. S prvimi hranilnicami in privarčevanim denarjem so si včasih mali obrtniki in drugi skušali zagotoviti svojo osebno neodvisnost. Danes dobiva varčevanje najširše oblike družbene vzgoje in pomeni gospodarsko in družbeno trdnost. Ob tej misli pa naj velja čestitka tudi vsem varčevalcem Ljubljanske banke oziroma njene kranjske podružnice na Gorenjskem. Maja Kopač, Nova vas 16 v Žireh: Tudi tu sta bila mamica Marjana in očka Vinko doma. Maja ima sicer že dva bratca in sestrico, vendar ima precej poln hranilnik. Bila je malo prehlajena, vendar sta se s fotoreporterjem kar hitro sporazumela. Katja Jereb, Nova vas 23 v Žireh: Čeprav je šla Katjina mamica obiskat svojo mamo v bolnico, očka pa je delal, današnja slavljenka ni bila sama. Pazila jo je soseda, ki nam je zaupala, da Katja že dober mesec hodi in da sta mamica Cveta in očka Franc zelo srečna. Vsak, še tako majhen napredek je uspeh in zadoščenje Kranj — Seja skupščine izobraževalne skupnosti, ki je bila v sredo, 22. oktobra, je bila izjemno slovesna. Na predlog šol, kadrovske komisije in izvršnega odbora skupnosti so podelili nagrade in priznanja petim prosvetnim delavcem za izredne dosežke pri uvajanju sodobnih metod pouka ter novih oblik učenja in vzgoje v šole. Mi pa smo jih ob tej priložnosti zaprosili za nekaj besedo njihovem delu. Irena Fister, specialni pedagog na Posebni šoli v Kranju je prejela nagrado za izredne uspehe pri delu z duševno težje prizadetimi otroki. Pod njenim strokovnim vodstvom in mentorstvom se je na šoli izoblikoval strokovni aktiv, ki bo v bodoče lahko samostojno usposabljal prizadete otroke in mladostnike. »Na posebno osnovno šolo v Kranju sem prišla pred dobrimi tremi leti, in sicer na Oddelek za delovno usposabljanje. Na tem oddelku se usposabljajo otroci, ki zaradi duševne prizadetosti ne morejo slediti programu na posebni osnovni šoli. Oddelek je začel delati z 12 otroki, letos pa vključuje že 52 otrok in mladostnikov, ki so razporejeni po stopnjah od predšolske do bodoče delavnice s posebnimi pogoji. Letos smo odprli tudi oddelek za otroke in mladostnike s cerebralnomotorični-mi okvarami — za spastike. Naš poskus dela z njimi je prvi v Sloveniji in menda tudi v Jugoslaviji. Kaj mi je v največje zadoščenje pri delu? Vsak, še tako majhen korak v razvoju naših varovancev je velik uspeh in zadoščenje. In prav napredek sposobnosti, ki jih otroci imajo, je potrditev našega dela in spodbuda za prihodnje. Za napredek ima zasluge ves kolektiv in zato menim, da je nagrada, ki sem jo dobila, priznanje vsem pedagogom na Oddelku za delovno usposabljanje.« Viljem Stigli c, učitelj tkanja na Tehnični tekstilni šoli je dobil priznanje za izredno skrb za ureditev učne delavnice in tkalskega odseka na šoli. Rezultat te njegove zavzetosti so učne delavnice, ki omogočajo učencem, da se že v šoli seznanijo z najbolj sodobno tehnologijo. Poskrbel je tudi za učbenike. »Že skoraj 27 let delam na tekstilni šoli in lahko bi dejal, da sem že veteran pri vzgoji tekstilnega kadra. Petek, 31. oktobra 1975 Vsa leta sem si prizadeval, da bi bodočim tehnikom nudili izobrazbo, ki jim bo omogočala spoprijeti se z zahtevami najnovejše tehnologije v tovarnah. Zato sem se zelo prizadeval za sodobno opremo tkalskih delavnic, in to nam je pred nekaj leti uspelo. Pouk je sedaj sodoben in nazoren. Ker pa samo delavnice niso dovolj, učbenikov pa ni bilo, sem napisal nekaj priročnikov. Med njimi Tehnologijo mehaničnega tkalstva, Tehnologijo mehaničnega tkanja in Zakardsko tkanje. V delu pa imam obdelavo enočolničnih statev, ki so v tkalstvu vse bolj aktualne. Tudi ta knjiga bo primerna za učbenik. Je pa bolj obširno in zahtevno delo, ker se tehnologija iz dneva v dan spreminja in izboljšuje in vse bolj temelji na elektroniki in računalništvu.« Janez Robas je profesor telesne vzgoje na kranjski gimnaziji. Nagrado in priznanje so mu podelili zaradi izrednih uspehov pri mentorstvu šolskega športnega društva in razvijanju dijaške samouprave. Dijaki so pod njegovim vodstvom samo v lanskem šolskem letu samostojno pripravili in izvedli prek 100 različnih tekmovanj v več športnih panogah. »V šolskem športnem društvu dijaki samoupravno odločajo o programu dela društva, pripravah na tekmovanja in tekmovanjih, organizaciji krožkov. Skratka, o vsej dejavnosti društva na šoli. Veliko smo naredili tudi pri organizaciji šole v naravi. Drugi letnik gimnazije je preteklo šolsko leto že bil na enotedenskem smučarskem seminarju na Krvavcu. To ni bil samo tečaj, temveč smo poleg učenja smučanja imeli tudi po dve uri pouka dnevno, popoldne razna predavanja o zgodovini in razvoju smučanja, smučarski opremi, reševanju in prvi pomoči ob smučanju in podobno. Zvečer pa so dijaki, vsak dan en razred, pripravili program svobodnih aktivnosti. Letos nameravamo s šolo v naravi nadaljevati in bomo njen program še izpopolnili.« zika in moralne vzgoje na osnovni šoli Staneta Žagarja. Nagrado je prejela, ker v podroben učni načrt vnaša sodobne priprave na pouk in ga individualizira glede na sposobnosti učencev. Pomembno vlogo ima pri razvijanju dijaške samouprave in je med prvimi začela uvajati oddelčne konference. »Vse delo, s katerim sodelujem pri oblikovanju mlade osebnosti, mi je v veliko zadovoljstvo. Začenjam pri pouku družbenomoralne vzgoje, kjer imam veliko možnost aktivno vplivati na učence in jih oblikovati in usmerjati v naprednem duhu. Nadaljujem pri srbohrvatskem jeziku, kjer poudarjam bratstvo in enotnost med našimi narodi, predvsem med pionirji in mladino. V knjižnici pa šolarje seznanjam z dobro knjigo. Hkrati pa se veliko ukvarjam z razvijanjem dijaške samouprave. Že tretje leto pripravljamo oddelčne konference. To so konference, ki so iz zbornice prenesene v razred. Na njih poleg učencev in razrednika sodelujejo vsi učitelji in ravnatelj šole. Povabili pa smo tudi starše, ki so bili z našim delom izredno zadovoljni.« Ljubinka Simunac je predmetna učiteljica srbohrvatskega je- li oj a n Jan je profesor zemljepisa na osnovni šoli Lucijana Seljaka. Med prvimi je začel uvajati seminarsko obliko dela in jo je zelo razvil. Za učiteljski zbor in zbor geografov pripravlja učila, nastope in predavanja. Samostojno je pripravil skripta za šesti in sedmi razred. Zelo si prizadeva tudi pri razvijanju dijaške samouprave in je med prvimi pripravljal oddelčne konference. »Učence že v osnovni šoli pripravljam na delo v srednji šoli ali na delovnem mestu s skupinsko seminarskim delom. Učencem predlagam nekaj tem, ki naj bi jih obdelali. Učenci, ki so se odločili za isto temo, delajo v skupini. Delo si razdelijo — vsak preštudira določeno snov in potem vsak pred razredom tudi pove, kaj se je naučil in predelano tudi zagovarja. S tako obliko dela učence navajam na samostojno delo brez učenja na pamet in za nastope pred skupino. Poleg tega sem pri pouku zemljepisa vpeljal nov učni pripomoček — zemljepisne mape. Učenec predelano snov doma obnovi v poseben zvezek. Nariše zemljevid države, na kratko opiše njene značilnosti in gospodarstvo in doda še razne slike, izrezke iz časopisov s članki o določeni državi ali pokrajini. Tudi to delo zagotavlja samostojno učenje brez guljenja. V osmih razredih, v katerih po učnem načrtu obdelujemo zemljepisno znanje 0 Jugoslaviji, pa pouk popestrimo tako, da redno sledimo nedeljske kmetijske oddaje po televiziji. Vsako nedeljo jo posluša drug učenec, ki napiše kratek povzetek. Pri prvi zemljepisni uri potem pred razredom spregovori o problemih kmetijstva, hkrati pa tudi opiše značilnosti krajev in pokrajin, o katerih je bilo govora v kmetijski oddaji. Na ta način postane snov zanimivejša, učenci pa zgubljajo tremo ob nastopu pred kolektivom.« Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan FadilHadžić: Hitler v partizanih Premiera PG bon\0, Kranjsko Prešernovo gledališče si ninee noče igrati ia.M^'Y- . a je za svojo prvo premiero izbralo torej po vojni za te vlog« razvpito znano Hadžičevo komedijo Hitler v partizanih, ki je obenem tudi praizvedba tega dela v slovenščini, pomeni pa tudi uspešen začetek nove gledališke sezone. Poudariti je namreč potrebno takoj, da je postavitev Hitlerja v partizanih uspeh, ne glede na dejstvo, da bi bile možne tudi drugačne postavitve, bolj izčiščene in grajene po enem konceptu. Uspeh kranjske predstave je morda prav v mešanici biti nostalgičen, družbeno kritičen ter jubilejen. Vse te možnosti sicer že sam tekst nudi, režiser Iztok Torv k. g. pa je hotel, žal neuspešno, dodati še tragikomičen prizvok, hkrati pa se je odpovedal še možnostim, ki jih nudi živo gledališče. Sledil je le literarnemu zapisu. Iz obilice domislekov je potem nastala komedija za vsakogar nekaj, še do večje prisrčnosti pa so pripomogli igralci Z izrazito izenačeno igro, kar je pravzaprav redkost za ansambel PG. Presenetila pa sta vendarle dva igralca, ki doslej še nista nastopila v kakšni vidni vlogi, Tilka Intihar (Zora) in Jože Urankar (Djuka), čeprav seveda ne smemo pozabiti, da sta bila tudi s pomanjkljivostmi še bolj identična s tekstovno zasnovo. Hitler v partizanih je navsezadnje vendarle predstava v predstavi, partizanski kulturni dogodek. Tedaj pa ni šlo toliko za umetniški izraz kot za povsem praktičen moralnopoliti-čen efekt. Ob dogodkih okoli predstave, ko nihče noče igrati Hitlerja, je povedanih precej bodic na račun današnjih razmer, asociacij, ki so lahko bridke, a jim predstava ni dala vseh možnih razsežnosti. Primer: če i^imie /. /.đinma. 111 h' --- c n<*' še utegniti pomisliti, da jih zart\raS jemamo, a za like herojev. K on ^ tovarištvu, sanjam o svobodi r ustvarjalnosti je tako imeno ,d epilog, ko se zvrsti mimo ljudi po dvajsetih in več letin, hod 1*1 leti! sakdan. pravi dandanašnji vsanu"-domislica, karikiranje razmer te^ in danes, vsebuje ost, ki s pri posmehljivostjo pada na obči na nas vse. Smeh blage vrste. Predstava nam je torej pokatfj igro v najbolj sprejemljivem P0111 nu; zvesto niza dogodke, ki že■ s» po sebi govorijo. In ker je F ^ p tako docela interpret at orska, meri z ustvarjajočo, so h g'e( , e mu dogodku pripomogli interpreti, poleg že omenjeni«1 ^ igralcev, še posebej in Omanova, Cveto Sever pa J°ze jt(| šek, Tine Oman, Tone DolinjU\ igralci tedaj, ki pravzaprav . jIt delih nastopajo v vidnih vlog ^](] jih premagujejo z več ali rnanj ne. Imenitni sta bili °nr(',rnarj Bibe Uršičeve in Mirka t ef, . Všečen je bil Oman v vlogi ok<":■, ga kmeta, zvitega in PreraČ""cjj*l] ga, toda podredil se je ov ^ občinstva — in vloga je bila dvojne karikature, besedne m torske. . ničeln1' Dokaj standardna in nedonu- ^ pa vendarle v stilu Pre*!{a, bila kostumografija Anje Dole J| ter scena Saše Kumpa, kar pa^ dar ne preprečuje mnenja. Hitler v partizanih dovolj pni. in gledljivo delo, ki bo verjet? doživelo velik uspeh pri gleG^!!!jj Janez Posti*" V mestni hiši v Kranju so t sredo odprli spominsko razstavo del Ljuba Ravnikarja (1905-1973). - Foto: F. Perdan Partizanska drama Vida-Staša spet na odrih Radovljica — V okviru kulturne akcije za delovne kolek^ v radovljiški občini so člani dramske skupine DPI) Svoboda \ ° | j so jo naštudirali spomladi v počastitev 30-letnice osvoboditve za v slavo v Begunjah. dnji V soboto, 25. oktobra, so gostovali v Bohinjski Cešnjici, na»» .^jj dan v Mošnjah in v sredo, 29. oktobra, v Bohinjski Bistrici. Prln° 0b-mesec in decembra pa bodo nastopili še v nekaterih drugih krajih čini. ppp Sicer pa bodo v zimskem času razen članov dramske skupine pp Svoboda Podnart nastopali v okviru kulturne akcije tudi člani Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega. Zaradi velikega zanimanja ae..g + in občanov za predstavo satiričnega kabareta Metla Želeli n,s ,jteN poslušajte so se organizatorji kulturne akcije odločili za Votx°^pi-predstave v četrtek, 6. novembra, ob H).JO v radovljiški kino dv<> Tokrat DO ver vstopnic tudi v prodaji. Razstava čno-bele fotografije e Bohinjska Bistrica - Od 18. do 20. oktobra je bila v avli šole dr. -Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici četrta k j^pP razstava črno-bele Fotografije Bohinj 75. Pripravili sojo člani iot kluba Bohinj, ki ga od ustanovitve vodi predsednik in navdušen amater prof. EgOtl Mihelič. jeV&«' 12 avtorjev je razstavljalo 40 fotografij, ki jih je izbrala ocenjen na komisija. Avtorjem so podelili tudi več nagrad in priznanj-nagrado je dobil inž. Ivan Veber za sliko Zimsko jutro, drugo & ^y Ažman za sliko Globine voda, tretjo nagrado pa si delita Lojze ^ tej vič za sliko Sončni žar in Marjan Hajne za sliko Signal je zaprt- .. nih priliki so izdali tudi katalog s posnetki najuspelejših razsta J iot o grafi j. JR Zlata poroka pri Pernetovih v Kranju Vsako človeško življenje je pisan mozaik najrazličnejših doživetij in prigod. Nekatera odidejo mimo nas tiho, da jih komaj zaznamo in se jih kmalu ne spominjamo več, nekatera pa nas popeljejo po novih poteh povsem novemu življenju naproti. Mednje prav gotovo sodi sklenitev zakonske zveze. In potrditev tega koraka je tudi omembe vreden dogodek in velik praznik v družini. Takšen družinski praznik so imeli v soboto pri Pernetovih v Tomšičevi ulici v Kranju. Pred matičarja sta ponovno stopila mama Frančiška in oče Alojz. Skupno življenje sta pred 50 leti začela v Vodicah nad Ljubljano, v Kranju, kjer živita, pa sta si po tolikih letih ponovno obljubila zvestobo. Mama Frančiška je bila rojena leta 1900 v Adergasu v revni kmečki družini z devetimi otroki. Komaj sedem let je imela, ko je umrl oče. Mati kljub prizadevanju ni mogla prehraniti številne družine. Na pomoč je priskočil stric iz Praprotne Športna sobota in nedelja SOBOTA ROKOMET - Skorja Loka - Šešir : Šentvid (ženske) ob 17. uri in ob 18.30 Šešir : Šoštanj (moški). Duplje — Duplje . Alples ob 19. uri. NEDELJA ROKOMET - Radovljica - Radovljici B : Sava B ob 9. uri in ob 10. uri Radovljica : Tržič B, Žabnica — Žabnica B : Huje ob 9. uri in ob 10. uri Žabnica : Krvavec, Golnik - Storži* : Besnica ob 10. uri. Kranjska gora - Kranjska gora : Gorenjski sejem ob 10. uri. Kranj - Stadion : Alples C ob 8.30 in ob 10. uri Veterani : Alples B. Škofja Loka - Šešir B : Duplje B ob 9.30, Stražišče - Sava B : Mokerc ob 10. uri, Preddvor — Preddvor : Škofljica ob 9.30 (moški) in ob 11. uri Preddvor : Škofljica (ženske); NOGOMET - člani - Kranj - Stražišče -Sava : Tržič ob 10.30. Primskovo - Primskovo : Grintovec ob 10.30, Jesenice — Jesenice : Alpina ob 10.30, Lesce - Lesce : Bled ob 10.30. Bohinjska Bistrica — Bohinj . Naklo. Železniki — Alples : Triglav ob 10.30, Šenčur - Šenčur : Medvode ob 10.30, Kropa - Plamen : Filmarji ob 10.30, Podbrezje -Podbrezje : Britof ob 10.30, Kokrica - Kokrica : Preddvor ob 10.30, Trboje - Trboje : Kondor ob 10.30, Reteče - Reteče : Jezero ob 10.30; mladinci — Kranj — Korotan ; Alples ob 10. uri, Stražišče - Sava : Medvode ob 9. uri. Primskovo -Primskovo : Trboje ob 9. uri, Orehek — Filmarji : Šenčur ob 9. uri, Jesenice — Jesenice : Bohinj ob 9. uri, Lesce - Lesce : Tržič ob 9. uri, Bled - Bled : Triglav ob 10. uri. Podbrezje - Podbrezje : Alpina ob 9. uri. -d h police, ki je Francko odpeljal na svoj dom. Postala je napol posvojenka in napol pestema, ki si je morala z delom služiti kruh. Oče Alojz pa se je rodil leta 1899 v Rep-njah. Tudi njegova otroška leta niso bila kdove kako vesela in brezskrbna. V številni družini vaškega peka z enajstimi otroki je kmalu občutil, kaj je delo in skrb za življenje. Otroci so kruh iz očetove pekarije raz-važali po bližnjih vaseh in zaselkih in ga prodajali. Vendar izkupiček ni zadostoval, zato so, ko so odraščali, drug za drugim odhajali na delo k bogatim kmetom. Komaj si je Alojz začel sam služiti, je deželo zajela vojna vihra. Sedemnajstletnega fanta so vpoklicali in boril se je na raznih frontah in bil tudi ranjen. Ko je bilo prelivanja krvi konec, se ni vrnil domov, temveč se je pridružil vojski generala Maistra, ki je bila boj za severno slovensko mejo. Po poroki sta se Pernetova preselila v Kranj. Oče je namreč dobil delo v tedanji Jugobruni. Kljub zaslužku pa življenje ni potekalo brez preizkušenj. Zlasti so bila težka leta pred drugo svetovno vojno, ko se je Alojz kot zaveden delavec udeleževal stavk v Jugobruni. Med narodnoosvobodilno borbo pa sta bila oba v veliko oporo starejši hčerki Mariji, ki se je kot mlado dekle — skoraj še kot otrok — uvrstila med aktiviste NOB. Sedaj sta oba upokojenca — tudi mama Marija se je po vojni zaposlila, da sta sin in hčerka lahko študirala. Kako preživljata dneve? Pomagata otrokom vzgajati otroke in skrbita tudi že za pravnuke. Odhajata na sprehod. Največkrat do hčerke, ki živi v Čirčičah. Zato, ker ni predaleč. Pri njej so tudi proslavili zlato poroko. L. Bogataj POS AVEC Izletniki, vozniki! Obiščite naše ponovno odprto in preurejeno gostišče — Posavec, kjer se boste okrepčali s specia-litetami gostišča: • domače klobase v zaseki • domače krvavice z zeljem • domače pečenice z zeljem • postrvi • žabji kraki • in druga jedila po naročilu • pestra izbira pijač Gostišče odprto vsak dan razen srede od 11. do 22. ure špecEniua SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 telefon: 22-053 KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI - zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure. nagradna hrižanha od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 r_ 19 ■20 21 22 23 ■ 25 26 27 28 29 30 31 ■ 32 33 ■ 35 36 ■ 37 ■ 38 39 40 41 mL 43 44 45 ■ 46 * 48 ■ 49 50 51 ■ 53 54 ■ 55 56 57 58 59 60 61 nt*'^V^a^'ad^e k™*fnke z dne 24' oktobra: 1. volilo, 7. Lekftma, 13. Odiseja, 15. emirati, 17 DE, 18 Tanjug, 20. Sorel, 21. atar, 23. Ivkov, 25. TI-NI, 26. stancar, 28. TU, 30. hec, 31 Antara 32 Leuca. 34. zenit, 3«. jagoda. 39. A PA, 40. on, 42. ilovina, 44. miza, 4«. odnos, 48. nart. 50 etika' 52 Kastko, 54. AA. 55. tajitev, 57. tjulenj, 59. fasada, 60. Anerio Izžrebani reševalci: prejeli smo 60 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Valči Taler, 64000 Kranj, Titov trg 5/1; 2. nagrado (40 din) Cvetka Rjaveč, 64000 Kranj Begunjska 1; 3. nagrado (30 din) Saša Vagaja, 64000 Kranj, C. kokrskega odreda 15. Nagrade bomo poslali po pošti. ŠAHOVSKI KROŽEK Beremo kombinacijo Kaj nam pomeni mojstrsko odigrana partija turnirskih borcev in zakaj sploh beležimo odigrane poteze? Zaradi podoživ-ljanja neke šahovske stvaritve? Gotovo pomeni podoživljanje odigrane borbe največ samima akterjema. Kaj pa drugim, publiki in šahovskim navdušencem za številnimi šahovnicami širom po svetu? Seveda je treba znati brati šahovsko notacijo, vendar to še ni dovolj. Razumeti moramo pomen odigranih potez, vsebino, ki z golim zapisom ni obrazložena. Pogosto pa vsebina odigranih potez ni očitna, niti ni razumljiva prvi hip. Zato se moramo pri preučevanju partij znova vračati h kritičnim delom igre. Tedaj se nam pogosto odpre čudovit svet igre, ki ni šablonski in zanj ne veljajo utrjeni predpisi šahovske teorije. Za primer si sposodimo partijo Planinca in Matulovića (Novi Sad 1965, šampionat SFRJ), ki je prejela prvo nagrado kot najlepša turnirska igra. Slika prikazuje pozicijo po 18. potezi črnega. 1 #1 # 1 I ■u 1 i: 1 ■ m 1 m g A 1 m ■ A ■ ■ A m k A r 1. . .. e6-e5 2. Sc3-d5 Kg8-g7 Tudi druge možnosti se izkažejo v korist belega, npr. E5 x d4 3. Dh4-h6 f7 - ffi 4. ff> x g6 h7 x g6 5. Dh6 x g6 + Kg8-h8 6. Lf3 — h5 z neubranljivo grožnjo Dh6+ in Se7 mat. 3. b2 - b4 ! Pomembna vmesna poteza, ki odstrani črno damo s pete vrste. 3. . . . Dc5 - a7 4. f5 -«B + Kg7 -h8 5. Dh4 -h6 Tf8-g8 6. Tdl -d3!! e5 x d4 Na Lc8-e6 bi sledilo 7. Lf3-dl g6 - g5 8. Sd5 — e7 z možnim nadaljevanjem 8. . . . Se8xfl3 9. Dh6xft3 + Tg8 - g7 10. Kgl-hl! e5 x d4 11. Td3-g3 ali 8. . . . g5 - g4 9. Se7 x g8 Kh8 x g8 10. Kgl - hl! e5 x d4 11. Ldl x g4 in nato Td3 — g3, v obeh primerih z zmago belega. 7. Lf3 -dl g6 -g5 8. g2-g4! Tg8-g6 9. Dh6 -f8 + Tg6 - g8 10. Df8 x f7 b7 -b5 11. Sd5-e7 Lc8-e6 12. Df7 x h7 + ! Kh8 x h7 13. Td3 - h3 mat. Prav tako učinkovito bi beli sklenil igro po 10. ...Se8-g7 11. Sd5-e7! Lc8 - e6 12. Se7-g6+ h7 x g6 13. Td3 - h3 + Sg7-h5 14. Th3 x h5 g6 x h5 15. Df7 x hfi mat. dr S. Bavdek Večina bi igrala v nastali poziciji Dh4 — f2. Planine pa je pričel kombinacijo, ki jo je ta hip težko spregledati do dna. 1. Tfl-dl Smisel te poteze je pojačanje pritiska po d-liniji in aktiviranje Tfl preko d- in ne f- linije. Vodoravno: 1. vrsta smreke, ki daje les za gradnjo in ogrev, smolo za terpentin, 8. možnost priti, vstopiti kam, 14. književnik, slovstvenik, 15. star, doslužen vojak, zlasti vojni borec, 17. ime slikarja-grafika Justina, 18. kdor se ukvarja z aporetiko, naukom o problemih, spreten razpravljavec o problemih, 20. kratica za Narodno obrambo, 21. nekdaj popularna kratica za zimsko-športno središče na Bavarskem! Garmisch-Parten-kirchen, 23. reka Z elektrarnami v severovzhodni Švedski, ki se izliva v Botniški zaliv, 24. kratica za Akademski klub, 25. tuja kratica za signore. gospod, 26. razdalja, proga, oddaljenost, 29. spaček, spačen obraz, 31. ameriški pisatelj, nobelovec 1930, Sinclair, 32. znak za kemično prvino radij, 34. kdor orje, 35. oblok, 37. Nikola Tesla, 38. klada, panj na katerem se seka, 40. eden največjih italijanskih pesnikov, pisec epa »Osvobojeni Jeruzalem«, Torquato, 42. ženske, ki imajo imetje, premoženje, 4S. Estonec, 46. znak za kemično prvino berilij, 48. Cimosovo vozilo, 49. medmet, glas pri prelomu, 51. avtomobilska oznaka za Kijeko, 52. kraj v Medžimurju pri meji z Madžarsko, 55. znamka nemških avtomobilov, 56. skica, načrt, 58. propad, razsulo, 60. reka, ki teče skozi Rim, Tevere, 61. glas v sozvočju, v asonanci. Navpično: 1. ime sovjetskega drsalca Protopopova, 2. izdelovalec mila, 3. stanje otopitve, toposti, 4. znak za kemično prvino renij, 5. kratica za Irsko republikansko armado, 6. redovnik s kapuco, vrsta kave, 7. pristaši atomizma, 8. glavni števnik, 9. pristanišče ob južni obali Iriana, 10. mitološka reka v grškem podzemlju, Styx, 11. atletska disciplina, 12. oranje, 13. brezglavo beganje, množičen strah, zmeda, 16. kdor je velikih nog, 19. koroški ljudski ples, 22. srbsko moško ime. Aleksej, 25. Arabka. pripadnica Saracenov, 27. Andrzej Wajda, 28. grška boginja meseca. Artemis, 30. pri zidarjih preddelavec, ki nadzira delo, 33. francosko industrijsko pristanišče ob Sredozemskem morju, 35. španska pevka in plesalka, ki je bila dolgo let v središču mondene kronike, Carolina; o njej tudi film »Lepa O . . . «, 36. pevec z nizkim glasom, 39. Andrej Novak, 41. ugandski politik, borec za neodvisnost, več let predsednik. Milton Apollo, 43. prislov rajši, vprašalnica ali, 44. industrijsko mesto in luka v Porurju, znano tudi po Kruppovih tovarnah, 47. hitro hlapljiva tekočina, uporaba za narkozo, 50. čaščenje, slepo oboževanje, 52. tretja potenca števila, 53. mera na bližnjem Vzhodu, 54. grobo domače sukno na vzhodu, 57. znak za kemično prvino nikelj, 59. Alfred Nobel. Rešitve pošljite do torka, 4. novembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din — Ne, on ne gre z nama! Samo prtljago mi je pomagal prinesti . . . Redek poklic Američan Albert Weber ima enega najbolj redkih poklicev na svetu. Po službeni dolžnosti mora duhati ribe in rake, če so dovolj sveži za prodajo. Čeprav je star že več kot 70 let, mu ne dovolijo, da bi se upokojil, kajti njegovi štirje nasledniki po mnenju ameriškega urada za kontrolo prehrane še niso dovolj usposobljeni, da bi ga zamenjali. Weber svojega poklica ne opravlja z največjim veseljem. Sploh pa se je z vonjanjem začel ukvarjati po naključju. Ko se je leta 1943 še kot kemik ukvarjal s kakovostjo živil, je bilo nekoč treba pregledati sumljivo pošiljko rib. Delodajalci so ugotovili, da je njegov nos bolj občutljiv od aparatov in bolj zanesljiv. Od takrat naprej po uradni dolžnosti duha ribe in rake in ima neprestano vojno s svojo ženo, ki ga ne spusti v hišo dokler se ne skopa in ne preobleče v sveža oblačila. Še po 32 letih mu očita, da smrdi kot vagon rib. Predsednik toži Predsednik Francije Valery Giscard d'Esta-ing s tožbo zahteva, da morajo sneti lepake, na katerih so ga upodobili za reklamiranje filma. V filmu igra britanska igralka Jane Birkin, imenuje se Katarina in družba, na lepakih pa je ob sliki francoskega predsednika besedilo, iz katerega je moč sklepati, da glavna igralka mika predsednika. Otroci izsiljevalci Italijanska policija je odkrila pet otrok, starih od 8 do 13 let, ki so hoteli izsiliti od nekega industrialca 12 ^milijonov lir. Grozili so mu s »strahovitim maščevanjem«, če ne bo pustil zahtevanega denarja na določenem mestu. Policija je postavila zasedo in bila na moč osupla, ko je namesto strašnih gangsterjev odkrila pet krat-kohlačnikov, ki so še vsi premladi, da bi jih sploh lahko postavili pred sodišče. Sicer pa ni čudno, če se ob valu nasilja in ugrabitev, ki v zadnjem času preplavljajo Italijo, tudi otroci spomnijo posnemati odrasle. s šolskih k/opi Kdo je to napisal? Drugo jutro je bil Čerin zopet pri delu. Opazil je, da ima pašnik, ki je na eni strani mejil na ogrado, prav dobro zemljo in da bi se na to stran dala ograda razširiti. Razdrt je torej ondi ograjo in jel kopati ledino. Kopalo seje težko, a čim dalje je kopal, tem večje veselje je imel z delom. Zdaj dokoplje do neke kamene žile, a kamen je bil mehak in skrilav. Bila je opoka. Že je odvalil nekoliko skrili, ko se mu pod kopačem nekaj zablešči. Čerin se pripogne, pobere skrilieo in izlušči iz nje sijajno kocko. Čerina je pogrelo in neka neznanska slast ga preleti pri pogledu te kocke. »Moj Bog, to je zlato, čisto, pravo zlato! Kako bi se drugače tako svetilo in rumeno je tudi. Torej so vendar resnico govorili stari ljudje, ki so pravili, daje v Bogatinu polno zlata in da ga Lahi odnašajo na tovore. In če ima zlato Bogatin, zakaj ga ne bi imel tudi Kolk, ki je Bogatinu bližnji sosed.« Hvaležno pogleda proti nebu in vroča zahvalna molitev mu prikipi iz radostnega srca. A hlapec je" blizu. Ta ne sme o tem ničesar vedeti. Treba ga je odpraviti. Čerin malo pomisli, potem ga pošlje domov po sekiro in mu veli iti sekat leščevja, da se z njim zagradi novi kos ograde. Ko je hlapec odšel, se spusti Čerin na kolena in začne brskati po razdrobljeni opoki. Po dolgem iskanju najde še eno zrno, hitro potem zopet, eno, še večje. A ko je odvalil novo plast, mu je pobiralo kar oči — zrno se je lesketalo pri zrnu. Sname si klobuk in pohlepno vanj pobira dragoceno rudo. Ko je pobral, si odkolje novo skril, za njo drugo. Vsaka je dala nekaj, ta več, ona manj. Tako je drobil opoko in pobiral do mraka ter je nabral do pol klobuka. Pravilna rešitev zadnje literarne uganke je bila: Ivan Ribič — Kala. Nagrado je dobil Tonček Plohi iz 5. b razreda osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. Poslali mu bomo knjigo Ivana Jana Dražgoška bitka, ki jo poklanja Trgovsko podjetje Murka iz Lesc. Tokrat pa smo izbrali odlomek, ki pripoveduje o lepoti pokrajine med Bogatinom in Kolkom. Povejte, kdo je napisal in kako je naslov dela. Odgovore pošljite do 11. novembra 1975 na naslov: Uredništvo Glasa, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, Kdo je to napisal. Prvi športni dan V jesenskem jutru smo se odpravili na prvi športni dan. Jutro je bilo megleno in je kazalo na dež. Izpred šole smo odkorakali proti vznožju hriba, ki se imenuje Jošt. Nismo hoteli hoditi po cesti, zato smo zavili na gozdno pot. Nekaj časa je bila pot položna, nato pa se je začela strmo vzpenjati. Ko je bila pot Še položna, smo hodili hitro, ko se je pot začela vzpenjati, smo upočasnili korak, da bi si prihranili moči. Hodili smo po listju, ki je že odpadlo. Še nekaj časa smo se vzpenjali in smo prišli do klopce, ki je bila spredaj podobna odprtemu krokodiljemu žrelu. Tam smo pomalicali. Še nekaj časa smo hodili in brez velikih pustolovščin prispeli na vrh. Sašo Lapanje, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj (--^ Tinče če Tinčeia osa piči, laku kriči, da se splašijo vsi ptiči. Ce Tinče ue uboga, mati ga nabije, pa pravi, da tepe ga nadloga. Ko Ti>iče je priden, ubogljiv, mati reče: »Ti si moj ljubljeni sin.« Marko Gašperlin, 5. a r. osn. šo\e Stanka Mlakarja, Šenčur Užalili so me Morda ni človeka, ki bi se mu v življenju nikoli ne zgodila krivica. Nekateri zlepa ne pozabijo žalitve, nekateri pa takoj. Meni se je zgodila krivica, ki sem jo takoj naslednji dan pozabil, kajti ljudem, ki jih imaš rad, ne zameriš. S prijateljem sva bila domenjena, d< greva igrat nogomet. Zmenila sva se za pe tek. V petek zjutraj sem vstal zelo zgodaj Na hitro sem pozajtrkoval in se oblekel. Mami me je vprašala, kam se mi mudi tako zgodaj. Zatrjeval sem, da greva s prijateljem igrat nogomet. Z ostrim glasom mi je rekla, da danes nimam časa. Med tem prerekanjem pa je prišel prijatelj. Težko sem mu povedal, da danes ne smem, ker nimam časa. Spoznal sem, da matere ne bom zlepa preprosil. Ves dan z njo nisem veliko govoril. Zvečer sem se kmalu umil in šel spat. Po glavi mi je rojila le ena misel: »Zakaj me ni pustila, saj vendar ve, da ga tako rad igram?« Vse mogoče mi je rojilo po glavi vse tja do jutranje zarje. Z mamo sva pozabila vse, kar mi je rekla na ta nesrečni petek. Darko Jagodic, 7. b r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj novinarski krožek VII. srečanje pionirjev novinarjev v Tržiču V Tržiču je bilo 18. in 19. oktobra sedmo srečanje pionirjev novinarjev iz vse Slovenije. Tržič je bil gostitelj 150 mladih novinarjev. Od teh jih je naša šola sprejela 75. Učenci smo se odločili, da bomo naše goste sprejeli na svoje domove. Nestrpno smo pričakovali soboto. Tega dne smo pred našo šolo'sprejeli številne naše vrstnike in prijatelje. Tudi jaz sem bila gostiteljica simpatične osmošolke Metke Treven, doma iz Rovt pri Zireh. Najprej sem jo seznanila z mojimi domačimi. Nato sva si šli ogledat bližnjo okolico. Kmalu popoldne je srečanje novinarjev teklo že po predvidenem programu. Organizator oz. gostitelj društvo prijateljev mladine iz Tržiča je goste najprej seznanil s tržiškimi znamenitostmi ter jim s kratkim filmom prikazal stare tržiške običaje in njihove tradicionalne prireditve. Proti večeru je bila organizirana tiskovna konferenca, katere so se udeležili tudi znani mladinski pisatelji. Naslednjega dne je bila odprta razstava šolskih glasil. Po ogledu razstave je bil za goste pripravljen tudi kratek kulturni program, s katerim smo se šolarji in Tržičani hoteli v prisrčnem vzdušju posloviti od mladih prijate-ljev-novinarjev. Ob slovesu so sprejeli še Dopisnika — poročilo o srečanju. To srečanje je bilo zelo lepo doživetje. Tudi za nas gostitelje je prineslo novih poznanstev, prijateljev, obenem pa je poleg pisane besede prijetna in potrebna tudi iskrena beseda in prijazen pogled iz oči v oči. Vsi udeleženci so bili zadovoljni in upamo, da se bomo še kdaj srečali. Alenka Kuhar, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič /-< Zlomljeno klasje Morečo tišino meglenega jutra so prekinili trdi in glasni koraki v ritmu. »Ein, zwei!« Močni glasovi Nemcev so odmevali za zidovi zapora v Begunjah. Sledi še močnejše korakanje, ki naenkrat utihne. Rezek glas ukazuje. Zasliši se ropotanje pušk, ki zadevajo ob tla. Če bi pogledali za zid, bi videli vrsto nemških vojakov s puškami ob telesu. Ob njih mirno stoji poveljnik. Pod arkadami pa so med dvema vojakoma hodile tri brez-lične osebe, krvave in zmršene. Mrtvo so prikorakale na dvorišče. Nad streho letita krokarja in s svojim zoprnim glasom spominjata na smrt. • ' Mladeniče postavijo ob zid. Niso si pustili zavezati oči. Hoteli so videti zadnje trenutke svojega življenja. Skozi megleno nebo je posijalo sonce, kot bi jih hotelo poslednjič pozdraviti. Vojaki so dvignili puške. »Živela svoboda!« se zasliši poslednji krik namenjen domovini. Nato rafal. Ptice v okolici se dvignejo z vej in v strahu odlete. Tam na dvorišču pa so padli trije fantje, tri mlada življenja so Ugasnila prezgodaj. Tri matere so ostale brez sinov, tri dekleta brez dragih. Padli so ob začetku velike poti, Iki se ji reče življenje, padli so kot polomljeno klasje, padli — za svobodo. Boštjan Kuljič, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič V___-s Prižgali bomo svečke Kakor vsako leto, bomo tudi letos odšli na Dolenjsko v vas Tržišče. Tam so pokopani mamini starši. Ko pridemo do groba, ga najprej uredimo in okrasimo s šopki rož. H grobu pridejo tudi nekateri drugi sorodniki. Ko prižgemo svečke, se vedno spomnim, kaj mi je mama pi ipovedovala o svojem očetu. Kmalu potem, ko se je začela vojna, je njen oče začel pomagati partizanom. Bil je železničar in je lahko s svojimi sodelavci povzročal nevšečnosti Italijanom, ki so hoteli, da bi vlak vozil samo zanje. Sovražniki so za to izvedeli in jim je postal nevaren. Pripravil si je že nahrbtnik, da bi odšel v gozdove, vendar so ga Italijani prehiteli. Z nekaterimi drugimi vaščani so ga sredi polja ustrelili kot talca. Ko svečke na grobovih ugasnejo, pa spomin še na mnoge druge padle borce ne premine, ker jih ne bomo mogli nikdar pozabiti. Tomaž Kurat, 5. č r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj 1. NOVEMBRA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Pesem nas spominja — otroški in mladinski zbori pojo, 8.30 Iz romantične klavirske literature, 9.05 Jesenski akordi, 10.05 Jurij Holy: Žrtve za svobodo preteklih treh desetletij — posebna oddaja, 10.35 Slovenski zbori za dan mrtvih, 11.05 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, 12.10 Opoldanski cocktail melodij, 13.30 Lepe melodije z velikimi orkestri, 14.05 Beseda padlih partizanskih slovenskih pesnikov in pisateljev — literarna oddaja, 14.35 Iz slovenske solistične glasbe, 15.30 Koncert slovenskih umetnih pesmi v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana, 16.00 Mrtvo listje — znane melodije v orkestralnih priredbah, 17.05 Ti, ki boš živel dlje od mene — literarna oddaja, 17.45 Skladbe za 'harfo, 18.05 Za ljubitelje opernih melodij, 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Branko Šomen — Aleš Berger: Potovanja — pesmi in šansone raznih narodov, 21.00 Melodije na tekočem traku, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 Z melodijami v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi. 13.33 Vodomet melodij. 14.00 Odrasli tako — kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.33 Od ena do pet, 15.35 Portret orkestra RTV Zagreb, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Zvočni kaleidoskop, 16.40 Vse rože sveta, 17.40 .Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Jožeta Privška, 18.00 Zabavni zvoki i Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije, 19.25 Richard Wagner: Tristan in Izolda — glasbena drama v treh dejanjih, vmes ob 20.50 Posebna oddaja: Navje — slovenski panteon, 23.40 Nokturno s Chopinom, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 2. NOVEMBRA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke - M. Marine: Otorinolaringologitis, 8.47 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 9.55 Glasbena medigra, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.10 Nedeljska reportaža, 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Nedeljsko popoldne, 17.50 Radijska igra — I. Klima: Porotniki, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Skupni program JRT, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.00 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.33 Melodije po pošti, 13.17 Film, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Glasba ne pozna meja, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Glasovi časa, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Knjižni klub, 23.00 V fantazijskem tonu, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 3. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Mali vokalni ansambli in solisti, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe, 12.10 Z velikimi revijskimi orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdra\*ljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Burnika, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Če bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Ponedeljkov križemkraž, 14.20 Godala v ritmu, 14.33 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Ted Heath, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Sprehodi po zborovski literaturi, 19.30 E. Grieg: Iz Holbergovih časov — suita za godala, op. 40, 19.50 Literarni večer: Nada Kraigherjeva, 20.35 J. S. Bach: Parti-ta št. 6 v e-molu, 21.00 Ekonomska politika, 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Vinko Globokar, 23.00 Sezi-mo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 4. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Promenadni koncert, 12.10 Popevke brez besed, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Pota sodobne medicine, 17.20 Slo- venski koncertni umetniki, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — S. Dahl — C. Lundberg: Mesečna vozovnica, 21.15 Zvočne kaskade, 22.20 Simfonične preobrazbe, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00'Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JRT, 13.33 Lahka glasba na našem valu, 14.(K) Borci nam pripovedujejo, 14.20 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel, 14.33 Znana imena — znane melodije, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05' Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples, 16.40 Zvočni portreti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevko Eldo Viler, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev sreda 5. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Zapojmo pesem, 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem. 11.05 Urednikov dnevnik, 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Ob izvirih ljudske glasbene kulture, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Naš podlistek, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Po poteh odločanja, 18.35 Instrumenti v ritmu, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program . 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.33 Ritmi Latinske Amerike, 14.00 Radijska šola za srednjo stopjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.33 Ročk — jazz, 15.40 Srečanja melodij. T6.(X) Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V počasnem ritmu, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19,05 Zborovska kultura predklasičnih obdobij, 19.30 Znanost in družba, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Uvertura in concertino, 21.00 Sodobni literarni portret, 21.15 J. Offenbach: odlomki iz opere Hoffmannove pripovedke, 22.15 Razgledi po sodobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 6. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Zborovska glasba iz dobe čitalnic, 10.15 .Kdaj, kam, kako in po čem?, 11.05 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 12.10 Predstavljamo vam, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Kaj radi poslušajo, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Naš gost, 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.35 Vedre melodije, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domaČih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Slovenska komorna glasba od 1900 do danes, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.33 Zvoki orkestra Radia Hannover, 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma, 14.20 Mehurčki, 14.33 Mozaik glasov in instrumentov, 15.40 Radi jih poslušate, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete — poje Mario Lanza, 16.40 Top albumov, 17.40 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 S pevci jazza, 18.40 Non stop ples petek 7. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Po Tali-jinih poteh, 12.10 Revija orkestrov in solistov, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Veseli domači napevi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Angažirana tematika v slovenski glasbi zadnjih 30 let, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta, 19.50 Lahko noč otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.33 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.33 Za mladi svet, 15.40 Izložba popevk, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni casino, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Stereo jazz, 18.40 Partiture lahke glasbe Kranj CENTER 31. oktobra angl. barv. pust. JAMES BOND - ŽIVI IN PUSTI UMRETI ob 16., 18. in 20. uri 1. novembra angl. barv. pust. JAMES BOND — ŽIVI IN PUSTI UMRETI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNLŠNICI ob 22. uri 2. oktobra franc. barv. komed. DVORNE SPLETKE ob 10. uri. angl. barv. pust. JAMES BOND - ŽIVI IN PUSTI UMRETI ob 15., 17. in 19. uri, premiera ital. barv. erot. CVET 1001 NOČI ob 21. uri 3. novembra amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNIŠ-NICT ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 1. novembra korejski barv. glasb. PRODAJALKA CVETJA ob 16., 18. in 20. uri 2. novembra nem. barv. glasb. HEINTJE - SONCE BO SPET ZASIJALO ob 14. uri, korejski barv. glasb. PRODAJALKA CVETJA ob" 16. uri, amer. barv. akcij. TEXAS EXPRESS ob 18. uri, premiera amer. barv. pust. DAKTARI - ZGODBA O ŠKILASTEM LEVU ob 20. uri 3. novembra amer. barv. pust. DAKTARI — ZGODBA O ŠKILASTEM LEVU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 31. oktobra franc. barv. komed. PRAVA ZGAGA ob 16., 18. in 20. uri 1. novembra amer. barv. ZADNJI UKAZ ob 16., 18. iri 20. uri 2. novembra amer. barv. komed. TAJNO ŽIVLJENJE W ALTE RJA MITTYJA ob 15. in 19. uri 3. novembra amer. barv. komed. TAJNO ŽIVLJENJE VVALTERJA MITTYJA ob 18. uri Kamnik DOM 31. oktobra amer. barv. akcij. TEXAS EXPRESS ob 18. in 20. uri 1. novembra nem. barv. glasb. HEINTJE - SONCE BO SPET ZASIJALO ob 16. uri, amer. barv. zgod. IVANHOEoblS. in 20. uri 2. novembra amer. barv. zgod. IVANHOE ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 1. novembra franc. barv. komed. DVORNE SPLETKE ob 20. uri Škofja LokaSORA 31. oktobra amer. barv. vojni STRAŽARJI GRADU ob 18. in 20. uri 1. novembra amer. barv. pust. METULJ ob 17. in 20. uri 2. novembra amer. barv. pust. METULJ ob 17. in 20. uri Železniki OBZORJE 31. oktobra amer. barv. pust. METULJ ob 20. uri 1. novembra amer. barv. vojni STRAŽARJI GRADU ob 20. uri 2. novembra amer. barv. pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE ob 17. in 20. uri Radovljica 31. oktobra ital. barv. SKRIVNOST ob 18. uri, ital. barv. komed. MORILEC STOLETJA ob 20. uri 1. novembra amer. barv. vestem KEHIL. ŠERIF ZDA ob 18. uri, angl. barv. krim. MORILEC Z RIL-LINGTONSKEGA TRGA ob 20. uri 2. novembra slov. barv. ZVEZDICA ZASPA NK A ob 10. uri, ital. barv. komed. MORILEC STOLETJA ob 16. uri, angl. barv. krim. MORILEC Z RILLINGTONSKE-GA TRGA ob 18. uri, amer. barv. vestem KEHIL, ŠERIF ZDA ob 20. uri 3. novembra amer. barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 20. uri Bled 31. oktobra angl. barvni kriminalni MORILEC Z RILLINGTONSKEGA TRGA ob 18. in 20. uri 1 novembra ital. barv. SKRIVNOST ob 18. in 20. uri 2. novembra slov. barv. ZVEZDICA ZASPANKA ob 14. uri, amer. barv. vestem KEHIL, ŠERIF ZDA ob 16. uri, amer. barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 18. in 20. uri 3. novembra amer. barv. GUSTAV MAHLER ob 20. uri Jesenice RADIO 31. oktobra jug. barv. vojni RDEČI UDAR 1. novembra amer.-jug. barv. JUNAKI RISANEGA FILMA, amer. barv. pust. KONČANI ROP V NEW YORKU 2. novembra amer. barv. pust. KONČANI ROP V NEW YORKU 3. novembra ital. barv. drama NOČNI VRATAR Jesenice PLAVŽ 31. oktobra amer. barv. CS komed. NEZNOSNA LETA 1. novembra ital. barv. drama NOČNI VRATAR 2. novembra amer.-jug. barv. JUNAKI RISANEGA FILMA, ital. barv. drama NOČNI VRATAR 3. novembra amer. barv. pust. KONČANI ROP V NEW YORKU Kranjska gora 1. novembra amer. barv. krim. DILLINGER 2. novembra jug. barv. vojni RDEČI UDAR Dovje Mojstrana 1. novembra franc. barv. drama STANJE PRI-RPAVLJENOSTI 2. novembra amer. barv. krim. DILLINGER 1. NOVEMBRA 13.55 Nogomet Celik : Hajduk - prenos (Sa). 17.00 625 - ponovitev, 17.35 Obzornik, 17.50 Metode — film o vzgoji otrok, B, 18.15 Kje je resničnost, B, 18.50 Pričevanja - dok. reportaža. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar. 19.55 Derviš in smrt -film, B, 21.50 TV dnevnik, 22.05 V. Ukmar: Integrali -glasbena oddaja (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 18.00 Kronika. 18.15 TV olimpiada. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dick Cavett vam predstavlja, 21.05 Športna sobota, 21.25 Glasbena oddaja, 21.55 Sedem dni Oddajnik Sljeme 9.30 TV v šoli, 13.55 Nogomet Celik : Hajduk. 15.50 Po-ročila, 16.00 Življenje tjulenja, 16.25 Kdor izgublja, dobiva - film, 18.00 Kronika. 18.15 TV olimpiada. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Življenje je lepo, 20.30 Slačenje -fiim. 22.05 TV dnevnik, 22.25 Hit parada - DERVIŠ IN SMRT - jugoslovanski barvni film; režiser Zdravko Velimirovič, v gl. vlogah: Voja Mirie, Olivera Katarina, Bata Zivo-jinovič, Boris Dvornik; Roman Derviš in smrt bosanskega pisatelja Meše Selimoviča je bržkone eden vrhov jugoslovanske povojne literature. Obsežen roman nam predstavlja derviša Ahmeda Nurudina pred poldrugim stoletjem — torej že v času razkroja velikega otomanskega cesarstva. Prenos romana na film je bilo vsekakor izjemno naporno, delikatno delo, ki ga je Velimirovič obvladal z izredno filmsko kulturo, občutkom za ritem filmske slike in za čas, ki ga predstavlja. Gre torej za »zgodovinski film«, lahko bi rekli celo spektakel, vendar je beseda premočna, saj avtorju ni šlo za zunanje manifestacije zgodovinskih dogodkov, akcijo, ampak za rast derviševega lika od človeka, predanega veri in oblasti, do razkrojenega, razočaranega moža, ki ga nazadnje umorijo. Film je zanimiv tudi po nam tujem, malo znanem svetu Turčije in njene upravne ureditve na začetku prejšnjega stoletja, ki pa kljub eksotičnosti dokazuje nekatere podobnosti s sočasnimi ali še starejšimi dogodki v velikih zahodnih »krščanskih« državah. nedelja 2. NOVEMBRA 9.15 Poročila, 9.20 R. Bratnv: Kolumbova - TV nadaljevanka, 10.20 Otroška matineja: V 80 dneh okrog sve-' ta. Biseri morja (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Bg), 12.00 Nogomet Celik : Hajduk - posnetek, 13.30 Porodila, 15.10 Festival otroške kajkavske popevke »Zlatar 75«, 15.50 Za konec tedna, 16.05 Ročk skupina Chicago, B, 16.30 Poročila (Lj), 16.40 Košarka Beograd : Crvena zvezda — prenos (Bg), 18.20 Pionirji letalstva — serijski film, B, 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.05 M. Kerstner: Gruntovčani, B (Zg), 21.05 Karavana: Srečanja pod Vranico, B, 21.30 Obisk na Passo Stelvio — reportaža. B (Lj), 21.40 Športni pregled (Zg), 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 14.00 Nedeljsko popoldne, 18.25 Iz Filmskih novosti. 19.00 Mladina vprašuje, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabavno glasbena oddaja, 20.50 24 ur, 21.10 Film z Merilvn Monroe, 23.10 Iz del Josipa Kozarca Oddajnik Sljeme 9.35 Poročila, 9.45 Neven, 10.15 Serijski film. 10.45 Narodna glasba, 11.15 Kmetijska oddaja, 12.00 Nedeljski pogovori, 14.00 Nedeljsko popoldne, 18.25 Disnevev svet, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Gruntovčani, 21.10- Feljton, 21.40 Športni pregled, 22.15 TV dnevnik KOLUMBOVCE so posneli sodelavci poljske televizije po romanu Romana Bratnega Kolumbova, letnik 20. Delo zavzema v poljski književnosti zadnjega četrtletja vidno mesto, saj je do leta 1970 doživelo 12 izdaj in je torej najbolj brani roman. Pripoveduje o junaštvu mladih med drugo svetovno vojno na Poljskem, dramatične doživljaje fantov in deklet, ki jim je bilo usojeno, da so svoja najlepša leta preživljali v mraku nacistične okupacije. Ta rod je predstavljal v letih 1940 — 1944 jedro ilegalcev. ponedeljek 3. NOVEMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v Soli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.15 Miline: Medvedek Pu, 17.35 Čarobna žoga risanka, B, 17.50 Obzornik, 18.05 Pozdravljen, svet — baletna oddaja, B, 18.40 Študij na univerzi: Matematika, 19.00 Odločamo, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 S. Vuga: Gorjupa bajta -TV drama, 21.15 Kulturne diagonale. 21.45 Mozaik kratkega filma: Operacija X-70, 22.05 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kroni- ka, 18.15 Narodna glasba. 18.45 Književni VUib, \9.30 TV dnevnik, 20.00 Športna oddaja, 20.35 C. Debussy-. Tri simfonične skice, 21.00 24 ur, 21.15 Toplina tvojih rok — film Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 M. Sečerovič: Andra in Ljubica — TV komedija, 21.25 Dan jugoslovanskega filma v Sorrentu. 22.00 Mladi za mlade. 22.30 TV dnevnik GORJUPA BAJTA je tretja televizijska drama Saše Vuga Snov je obdelal najprej kot radijsko igro z naslovom Steza do polnoči. Za TV dramo je rabila radijska igra samo kot osnova. V bistvu gre za dve različni deli. pri katerih je snov sicer ista, sta pa literarno izoblikovani vsaka za svoj medij, razen tega pa je televizijska inačica vsebinsko poantirana drugje kot radijska in tudi literarno bolj dognana. Gorjupa bajta je zgodba o izdajstvu. Stanko partizani v hribih nad domačo vasjo. Nenadoma mu umre jetična žena. ki jo je imel zelo rad. V vasi so Nemci, zato ne more na pogreb. Kljub temu se priplazi v domačo hišo, da se poslovi od rajnice. Po pogrebu ostane še doma, ker se ne more ločiti od otroka sirote. Drugo jutro se deček pred Nemci v vasi pohvali da je njegov oče doma in da ima boljšo puško kot oni. Nemci ujamejo Stanka mučijo' ga, da bi izvedeli, kod potekajo kurirske poti. Stanko zdrži vse. Potem se Nemci domislijo in vzamejo njegovega sina ter Stanku zagrozijo, da bodo otroka golega postavili na mraz, če jim ne izda vsega. Stanko klone. Nemci odidejo na javko v samotno hribovsko hišo, Gorjupo bajto, s sabo vzamejo ujetega Stanka in njegovega sina. V bajti pripravijo zasedo in v eni noči ubijejo šestnajst kurirjev. Stanko se v Gorjupi bajti obesi. V igri gre torej za izdajstvo človeka v precepu, človeka v stiski, človeka, ki je prisiljen odločati med velikim in še večjim zlom. torek 4. NOVEMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli (Bg), 11.20 TV v šoli, ponovitev ob 16.00 (Sa), 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.35 Metulji - film, B, 17.45 Umba Kumba in lončarjeva hči — otroška oddaja, 18.00 Obzornik, 18.15 Znameniti živalski vrtovi, B, 18.43 Ne prezrite: Kako nastane lutkovna predstava, 19.10 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik. 20.05 Diagonale — izbor iz sporeda drugih jug. študijev, 21.05 L. N. Tolstoj: Ana Karenina — konec nadaljevanke, 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Japonska umetnost. 18.00 Kronika Zagreba, 18.15 Sarajevski glasbeni večeri: Josip Slavenski, 18.45 Aktualna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Vzpon človeka. 21.05 Zakonska zveza po naše — humoristična oddaja, 21.40 Pariški pihalni oktet Oddajnik Sljeme 17.00 Izbrana tema. od 17.20 do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Iz oči v oči, 20.50 Kako seje kalilo jeklo — serijska oddaja, 21.50 Panorama. 22.25 TV dnevnik sreda 5. NOVEMBRA 8.10 TV v šoli (Zg), 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.20 Klov Ferdinand in nogomet, B, 17.50 Obzornik, 18.05 Mladi za mlade — oddaja TV Beograd. B, 18.38 Ribolov na Ohridu - reportaža, 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20 05 Film tedna: Beli zid - švedski, B, 21.15 Gorenje novosti. Miniature: Ivana Kobilica, TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Mali svet, 18.00 Kronika, 18.15 Narodna glasba. 18.35 Znanstveni studio, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Solidarnostni sklad — prenos zabavne oddaje, 21.10 24 ur, 21.30 Helena, sodobna žena — serijski film Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Napotnica - film, 21.35 Globus - dok. -oddaja. 22.30 TV dnevnik BELI ZID - švedski barvni film, 1974; režiser Stig Bjorkman, v gl. vlogah: Harriet Andersson, Lena Nyman, Sven Wollter; Film. ki je nastal lani, predstavlja ločenko srednjih let. Ima otroka, živi sredi velemesta in išče zaposlitev. Včasih še sreča svojega bivšega moža ki pa ne kaže kakšnih posebnih nagnjenj, da bi se vrnil. Veliko klepeta s prijateljico, hodi na ples, tu pa tam se preda hežni avanturi. Gre torej za prikaz samostojne ženske brez predsodkov, ki pa je kljub vsemu osamljena nesrečna četrtek 6. NOVEMBRA Risanja, B, T\ AnevnVVc^lO.O?) B\tVa 7.a ranjence — serija TV Zagreb, B, 20.50 Kam m k.ako na oddih. 21.00 Četrtkovi razgledi: Oddaji na rob — Samoupravljanje, švedski pristop, 21.55 T V dnevnik, 22.10 Evropski nogometni pokali — reportaža (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Brat ali sestra — otroška oddaja. 18.00 Kronika Varaždina, 18.15 Zabavno glasbena oddaja. 18.35 Družbena tema. 19.05 Kulturni pregled, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Krog, 20.45 Profesor Baltazar, 21.05 24 ur, 21.20 M. Grgič: Maratonci Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 O. Davičo: Pesem — TV nadaljevanka, 20.50 Odprt ekran. 21.40 TV dnevnik. 22.00 Dokumentarni film, 22.15 Srečanje slušateljev glasbenih akademij v Rovinju petek 7. NOVEMBRA 8.10 TV v šoti, ponovitev ob 14.10 (ZgLIO.OO TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.15 Pisani svet, 17.50 Obzornik. 1805 Slovenski ročk 75: Tomaž Pengov. B, 18.40 Kri - zdravilo. 19 10 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.10 Sedmi naboj — sovjetski film. B, 21.35 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje, 21.40 625. 22.15 TV dnevnik (Lj) LTHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila. 17.30 Neven. 18.00 Kronika, 18.15 Narodna glasba, 18.45 Reportaža TV Titograd. 19.30 TV dnevnik. 20.00 TV drama. 21.00 24 ur. 21.15 Večer z Zlatkom Golubovićem Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. l'»30 TV dnevnik, 20.00 3:3 -kviz. 21.05 Enainštirideseti — film. 22.35 Poročila, 22.45 Pravica — serijski film tržni pregled JESENICE Solata 8 din. špinača 8 din, cvetača 13 din, korenček 5 do 6 din, česen 17,60 din, čebula 12 din, fižol 14,75 din, pesa 5 din, paprika 8 din, jabolka 4 do 7,50 din, hruške 11,50 do 14,.50 din. grozdje 13 do 15.60 din, limone 13 do 17,60 din. ajdova moka 9,19 din. koruzna moka 5,65 do 5,72 din. kaša 13.13 din. surovo maslo 58 do 61.70 din, smetana 27.85 din, skuta 18.10 din. sladko zelje 2,60 do 3 din, kislo zelje 6.50 din, kisla repa 7 din, orehi 98 din. jajčka 1.55 do 1.75 din, krompir 2,90 do 3.12 din KRANJ Solata 10 din, špinača 16 din, cvetača 14 din. korenček 8 din. česen 25 din, čebula 10 do 12 din. fižol 14 do 15 din, pesa 6 din. paradižnik 14 din, paprika 10 din. slive 20 din, jabolka 6 do 8 din, hruške 10 din, grozdje 12 din. žganje 45 din. banane 10 din. med 40 din. kostanj 15 do 22 din. limone 17 din, ajdova moka 15 din. koruzna • moka 5 din. kaša 16 din, surovo maslo 32 din. smetana 22 din, skuta 18 din. sladko zelje 4 do 5 din. kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din. klobase 14 din, orehi 80 din, jajčka 1,80 do 2 din. krompir 4 din TRŽIČ Solata 8 din, špinača 5 din. cvetača 12 do 15 din, korenček 8 do 10 din, česen 20 din.čebula 10 din, fižol 15 do 17 din, pesa 8 do 10 din. kumare .'< din. paradižnik 16 din. paprika 10 do 13 din,-suhe slive 20 din, jabolka 6 do 8 din, hruške 10 do 12 din, grozdje 14 din, banane 10 din. limone 18 din. ajdova moka 16 din. kaša 15 din, surovo maslo 14 din. smetana 6 din. sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 10 din. orehi 70 do 80 din. jajčka 1,60 do 1,80 din. krompir 3 do 5 din poročili so se 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.25 9 let skomin - konec. B, 18.00 Obzornik, 18.20 Tretji svetovni mir, 19.10 V KRANJU Kern Marjan in Koren Mihaela, Gorenc Alojzij in Hribar Frančiška, Zagoršek Saša in Jenšterle Milena. Klemenčič Tomaž in Paljk Nevenka. Puhar Marko in Kranner Anica. Povšnar Franc in Jerič Cilka Erjavec Cvetko in Stendler Jolanda, Tomše Janko in Perko Tatjana. Bertoncelj Branko in Oblak Anica, Kepec Vincenc in Debeljak Marjeta, Rupar Franc in Eržen Vera, Nosan Franc in Bitenc Mojca umrli so V KRANJU Zevnik Jožef, roj. 1912, Vodlan Janez, roj. 1912, Šter Stanislav, roj. 1908, Gašpirc Mihael, roj. 1910, Rozman Pavla, roj. 1929, Pirš Jernej, roj. 1901, Grašič Janko, roj. 1894, Kveder Jože. roj. 1896, Sušnik Angela, roj. 1911, Potočnik Viktor, roj. 1911, Pangerc Ivan, roj. 1909, Ho-lešek Karol, roj. 1898, Draksler Pavla, roj. 1920, Grabar Marija, roj. 1893, Logar Marija, roj. 1901, Mihelič Marko, roj. 1912 V TRŽIČU Jagodic Franc, roj. 1914, Ribič Antonija, roj. 1885 marta odgotar/a Liljana iz Kra nja — Imam pa-lerino, ki j o nosim/ že štiri zime, m sem se je if> naveličala in bi /o rada malo spremenila. Blag%Jj^^e zimsko. Svetujte, prosim, kako naj jo spremenim. Stara sem 22 let, visoka 167 cm, tehtam pa 59 kg. Marta — Pelerino spremenite v jakno. Na ovratnik prišijte pravo ali umetno krzno. Vendar pa naj jakna ne bo prekratka. Prehlad v hiši Kadar kak družinski član stakne prehlad, ga prej ali slej nalezejo tudi ostali člani. Zakaj? Ker ne pazimo dovolj in s kihanjem in tudi drugače prenašamo okužbo tudi na druge. Nesrečnež s prehladom in nahodom naj uporablja le papirnate robce, vendar tako, da jih disciplinirano meče v ogenj ali v smeti, ne pa da jih najdemo v kopalnici, v postelji in še kje. Tudi s toaletnimi potrebščinami se lahko nalezemo nahoda. Vsak naj ima svojo brisačo, prehlajeni pa še posebej in dokaj oddaljeno od drugih. Tudi uporaba brisače za kopanje naj ne bo skupna: lepo je verjeti, da je vsak po kopanju čist, vendar se s tem prenašajo na ostale družinske člane mrtve kožne celice, virusi itd. Zobno ščetko ima navadno vsak sam, vendar pa so pogosto ščetke v enem kozarcu, kjer se dotikajo in si tako izmenjujejo viruse. Verjetno bi našli še nekaj takšnih predmetov, ki jih družina uporablja skupno sicer brez posebne škode, kadar so vsi zdravi. Shranjevanje zelenjave Če imamo dobro klet, bomo v njej shranili predvsem krompir, koreničasto zelenjavo, čebulo, jabolka in za krajši čas tudi sveže sadje in zelenjavo, pa še kislo zelje in doma vloženo sadje in zelenjavo. Krompir bo najbolje spravljen v zračnih zabojih iz letev. Zaboj naj bo napravljen tako, da jemljemo krompir iz njega spodaj iz predala. Seveda pa lahko hranimo krompir tudi v navadnih zabojih, vendar jih redno prčgledujmo. Zaboje tudi ne postavljamo na cementna tla, pač pa na leseno podlago. Krompir se bo bolje obdržal, če ga posipamo s praškom proti kaljenju. Koreničasto zelenjavo spravimo v najbolj teman kot kleti. Zaboj napolnimo s peskom in vanj zakopljemo gomolje, tako da gledajo iz peska le zeleni deli. Tako hranimo korenje, zeleno, peteršilj itd. Čebulo spletemo v šope in obesimo pod strop. Lahko pa čebulo tudi posamezno zložimo na police ali v zabojčke, vendar tako, da je v vsakem le ena plast. Sveže sadje in zelenjava morata biti tudi kar najbolj zračno spravljena. Shranimo jih v zračne police ali nizke zabojčke. Sadje redno pregledujrno in vse nagnite ali obtolčene sadeže takoj porabimo. Kozarce z vloženo zelenjavo in sadjem shranimo v temen kot zračne suhe kleti, v kateri nikoli ne zmrzuje. Če tega nimamo, je bolje kozarce shraniti v nezakurjenem prostoru stanovanja. Če so v kleti cevi centralne kurjave, se vlagati ne splača, ker se oosta sadje in zelenjava slabo ohranila. Dobra klet je hladna: najprimernejša temperatura za shranjevanje živil je 10 do 12 stopinj Celzija. Klet naj bo vedno čista, vsako leto jo tudi prebelimo. Če je okno v kleti postavljeno tako, da vanj sije sonce, stekla prelepimo s temnim papirjem, ali pa jih prebarvamo. Idealno pa je, če je klet na severni strani. Za posebne priložnosti bi radi, da bi vam lasje lepo dišali? Lase umijemo kot običajno, le v utrjevalec, ki ga nanesemo na umite lase, kanemo kapljico ali dve parfuma. Potrebujemo: 4 žlice m6ke, 2 jajci, sol, olje za pečenje, 1 del bele omake, 1 rumenjak, 12 dkg sira gaude, 10 dkg kuhane šunke, 2 kisli kumarici, 2 žlici naribanega sira. Palačinke po italijansko Belo omako naredimo iz 1 del mleka, žličke moke in malo masla. Testo naredimo iz moke, jajc, soli in četrt litra vode. Spečemo palačinke. V belo omako zamešamo še, preden jo odstavimo z ognja, rumenjak. Sir, Šunko in kisli kumarici narežemo na koščke in jih stresemo v omako. S tem nadevom namažemo palačinke, zvijemo, potresemo s sirom in takoj ponudimo. DLAKAVOST (3) Če smo se odločili za vodikov peroksid, da bi dlačice obledele, ga moramo uporabljati na določeno razdobje. Sčasoma namreč dlačice spet potemnijo in so ponovno bolj vidne. Peroksid moramo hraniti v temnem prostoru, ker na svetlobi hitro izgublja učinkovitost. Vztrajno beljenje dlak s peroksidom včasih dlačice tako utrudi, da slabše rastejo oziroma se ne obnavljajo. V medicini je poznano tudi beljenje z medicinskim milom. To je posebna krema sestavljena iz treh delov parafinskega olja in sedmih delov medicinskega mila, ki vsebuje 25 odstotkov natrijevega superok-sida. S to mešanico nadrgnemo kožo, nato pa uporabimo še kamen plovec: ko koža pordeči, jo umijemo, nato pa namažemo s kremo in napudramo z otroškim pudrom. Postopek ponavljamo nekaj dni, dokler dlačice ne zbledijo. Zelo razširjena je uporaba raznih depila-torjev, ki pa jih navadno uporabljamo za odstranjevanje dlak po telesu, za obraz niso. To so kemična sredstva, najpogosteje sulfidi: natrijev, kalcijev, stroncijev in podobno. Dobimo jih v različnih oblikah kot pene ali kreme ali celo v prahu. Že dolga stoletja uporabljajo depilatorje muslimani iz verskih razlogov: sredstvo, ki ga uporabljajo — arzenov trisulfid je zelo strupen in zahteva zelo previdno ravnanje. Strupen je tudi talijev acetat. No, depila-torske kreme, ki jih kupimo v drogeriji niso tako hudo nevarne, da jih ne bi kazalo uporabljati. Vendar pa kot že rečeno, jih ne uporabljamo na občutljivejši koži obraza. Pa tudi drugje po telesu se lahko primeri, da koža na dotik z depilatorjem burno reagira. Zato raje poprej preizkusimo depilator na majhnem delu kože, počakamo 10 minut, nato zmijemo z vodo in pogledamo, kakšna je koža. Če ni sprememb, potem depilator mirno uporabljamo. Jetra in vranica Jetra in vranica so bogat vir beljakovin,' rudninskih snovi in vitaminov. Poleg tega pa te vrste drobovina zelo popestri naš jedilnik, kar med drugim tudi ugodno vpliva na izkoriščanje hrane. Priprava jeter je zelo enostavna. Kos jeter na hitro splaknemo pod tekočo vodo, nato pa jim odstranimo vrhnjo kožico. Potem jih poljubno pripravimo, vendar jih vedno solimo tik preden jih postavimo na mizo. Če jih solimo prej, postanejo trda. Govejo, telečjo ali svinjsko vranico uporabljamo najpogosteje za različne jušne za-kuhe, goste juhe, narastke, pudinge, rižote itd. Vranico lažje nastrgamo iz kožice, če jo poprej potolčemo in nato razpolovimo po dolžini ali narežemo na trakove. Nato jo strgamo s hrbtno stranjo noža. Letošnji puloverji so pleteni iz grobe debele volne, so ohlapni s širokimi rokavi in dolgi, da pokrijejo boke. Med vzorci prevladujejo črte. izbrali smo za ios Ste za pizzo? Italjani jo imajo prav tako radi kot špagete. Saj tudi je odlična, če je dobro pripravljena. V Centralovi DELIKATESI se dobi komplet za 4 osebe — pripravljeno testo in polivka, po želji pa jo lahko pripravite s šunko, sirom, gobami, jajcem itd. Cena: 16,80 din Če bi radi, da bi bila vaša deklica to, pa tudi naslednjo zimo toplo in lepo oblečena, se boste morda odločili na nakup takegale .hanterja' — plaščka iz ovčje kože, ki jih imajo naprodaj v ITOKOVEM butiku v Kamniku. Zgornje usnje je rjave, podloga pa rjava, bela ali drap. Cena: 630 do 1100 din Za moža, ki je rad športno oblečen, pa bomo izbrali takle .reporter' s kapuco in toplo podlogo, ki se vzame ven. V rjavi, modri, drap in zeleni barvi jih imajo v GLOBUSU. Cena: 1180 din Zima je pred vrati in če se še niste oskrbeli s toplejšo odejo, je zdaj zadnji čas. Bogato izbiro prešitih odej — polnjene z vato, volno, sintetiko ali puhom in oblečene v svilo, brokat, jackard, najlon ali leacril — imajo v Zarjini DOMOPREMI na Jesenicah. Cena: 245 do 830 din V OBSAVSKIH VASEH Breg, Jama, Mavčiče, Meja, Podreča, Praše 1 (5. zapis) Med Jamo in Prašami se struga Save najbolj oddalji od naše obsavske ceste (Breg —Podreča). Pod bregom nastane razmeroma široka polica z rodovitno • zemljo vse do oddaljene Save, ki se je tod pomaknila pod Trboje onstran reke. Mar je tu vir tako značilnega imena za vas — Jama? Vsaj, ko sem stopal po kolovozu od glavne ceste nizdol proti hiši očeta pesnika Simona Jenka (Praše št. 29), sem imel občutek, da grem v dosti nižji svet v — nekakšno jamo. PESNIK IVAN JENKO No, malokdo še ve, da je imel Simon brata Ivana (ta se je rodil dne 21. decembra 1853 v Prašah, v hiši torej, kamor so pripeljali štiriletnega Šmonco s Podreče). Ivan Jenko je bil klasični filolog in slavist. Kot gimnazijski profesor je učil v Kranju in v Gorici. Zgled in slava celih 18 let starejšega brata Simona sta dala tudi njemu pobudo, da je začel pesnikovati. Vendar brata še zdaleč ni dosegel. Bolj kot v liriki se je uveljavil v pripovednem pesništvu, posebno v romancah. Izmed njegovih del je gotovo najpomembnejši daljši spis, objavljen 1. 1886 v »Kresu«, z naslovom »Iz zapuščine Simona Jenka«. Z njim je otel pozabi mnogo pričevanj o življenju in delu svojega velikega brata. — Sicer pa je Ivan Jenko kot pesnik doživljal tragično usodo: ostajati v senci slavnejšega sorodnika. Kajti tudi malo sinov velikih mož se v življenju tako uveljavi, da bi mogli stopiti očetu ob bok. Prav isto doživljajo bratje ... ; Sicer pa se prav nekaj podobnega še vedno dogaja tudi spominu Simona Jenka. V kranjskem Prešernovem gaju je njegov grob nekako odrinjen, pozabljen, pač v senci velikega Prešerna, po katerem se gaj tudi imenuje. Nekaj takega sem bržčas slutil že pred 30 leti. ko sem zaman vztrajal, da bi se opuščeno staro kranjsko pokopališče poimenovalo v Gaj pesnikov. Menil sem namreč, da bi semkaj prenesli tudi zemske ostanke vsaj onih, ki zdaj spe daleč od njihove ljubljene Gorenjske. V mislih sem najprej imel Josipino Urbančič-Turnograj-sko (1833 — 1854 v Gradcu I, prvo slovensko pisateljico, potem Matijo Valjavca (1831 — 1897 v Zagrebu), najpomembnejšega našega pripovednega pesnika, dalje Valentina Mandelca (1837 — 1*72 v Karlovcu), pisca iger in dramatika, pa morda tudi Janeza Mencingerja (1838 — 1912 v Krškem), slovitega in duhovitega pisatelja, modreca iz Bohinja. No, uresničenja teh sanj najbrž ne bom doživel. Lepo pa bi le bilo, če bi imeli v Kranju gaj — panteon gorenjskih pesnikov in pisateljev. Na mladih stoji bodočnost — morda se njim ta načrt ne bo zdel le utopija, nikoli uresničljiva? A kar vrnimo se na trdno zemljo: pesnik Ivan Jenko je umrl dne 17. maja 1891 v Gorici (onstran meje) in je tamkaj tudi pokopan. Kako je z njegovim grobom? Povprašal bom ob prvi priložnosti. — Vendar pa ne bi bil tako nerealen predlog, da Slavistično društvo, podružnica za Gorenjsko v Kranju, da vzidati v pročelje hiše št. 29 v Prašah spominsko ploščo s primernim napisom: Tu je preživljal pesnik Sorskega polja Simon Jenko svojo mladost (v letih od 1839 do 1847). V tej hiši pa je bil tudi rojen njegov mlajši brat Ivan Jenko (1853 -1891), slovenski pesnik in pisatelj. NARODNI HEROJ ZEVNIK Kdajpakdaj le tako nanese, da stopi tudi kak manjši kraj — Praše po vnanjem gotovo niso kaka prav velika vas — v splošno narodno (nacionalno) zavest. Nisopa naše Praše dale mladosti le našemu Simonu'Jenku in življenja njegovemu bratu Ivanu — pač pa je bil tu tudi dom hrabrega borca v osvobodilnem boju slovenskega naroda — Vinka Zevnika. po partizansko imenovanega Viktorja 2e-leznika. Nanj spominja zdaj bela marmorna plošča, vzidana v pročelje njegove hiše v Prašah št. 10 (po domače »pri Kokolcu«). Pozlačen vklesan napis pove: ?8.VH,!9I4 L L TA \4'< : V H '■ ZEVNIK VINKO ŽELEZNI- KOMANDANT iUTALjONA V 'XVI.SNGUB \ v. VOIKA Spominska plošča na hiši Praše št. 10. V tej hiši se je rodil 28. VII. 1914. leta narodni heroj Zevnik Vlnko-Želez-nik, komandant bataljona v VI. SNOUB J. P. Vojka. Meseca novembra 1943. leta je pri Idriji padel junaške smrti. Slava njegovemu spominu. Vinko Zevnik je bil sprva preprost delavec. Najprej je delal na žagi in v mlinu, pozneje pa je postal zidar (po nekih virih je bil menda tudi priučen soboslikar in pleskar?). Kot enega od najbolj zavednih va-ščanov je okupator tudi njega izselil v Srb -jo (v poletju 1941). Tam pa je Zevnik brž piskal stike s srbskimi partizani in se jim že jeseni 1941 pridružil. Postal je komandir Slovenske čete »Ivan Cankar« in se udeležil bojev za Užice in bojev s četniki na Ravni gori. Veljal je za enega najhrabrej-ših borcev. Po direktivi se je Zevnik moral poleti 1942 vrniti v Slovenijo, da bi prevzel vodstveno mesto v zaščitni četi glavnega štaba NOB in POS. V mnogih situacijah in akcijah je pokazal Viktor Zeleznik izjemno prisotnost duha. iznajdljivost in drznost. Poleti 1943 je bil Zevnik poslan na Gorenjsko, v svoje domače kraje. Tudi tu je vodil spremljevalno zaščitno četo pokrajinskega partijskega vodstva. Spet se je izkazal za nenadkriljivega borca. V še tako tvegano akcijo se je pognal z vso drznostjo. Če pa je zašel v zasedo, ni izgubljal duha-prisotnosti — in napadel je sovražnika, četudi je bil le-ta dostikrat številnejši in močnejši. (Se bo nadaljevalo) 1. aprila 1941. leta ob treh zjutraj je elektrostrojni inženir Peter Oman dobil telegramski poziv, naj se kot rezervni vojaški oficir nemudoma javi na vojaški komandi v Zagrebu. Z vseh vetrov je proti Jugoslaviji grozila vojna. Hitro se je pripravil, poljubil ženo in sina ter odpotoval proti Hrvatski. Skrbelo ga je, kako bo z družino med vojno. Do Zagreba je srepo zrl skozi okno, zatopljen v obujanje spominov na minulo življenje. Spominjal se je šolskih dni v Zabnici in gimnazijskih klopi v Šentvidu pri JLJ ubijan i. On že ve, kaj je vojna, saj je bil že maja 1916. leta mobiliziran kot mlad rezervni oficir avstro-ogrske vojske. Videl je teči kri in gomilo padlih vojakov. Tudi on sam je bil ranjen v nogo. Po vojni se je zaril v knjige, študiral je v Ljubljani in Brnu, kjer je 1922. leta diplomiral za elektrostrojnega inženirja. Dve leti je bil zaposlen v Beogradu, potem pa se je za stalno naselil v Mariboru. Rad se je spominjal na prvo srečanje s svojo ženo Irmo. Njeni starši so se v prvem letu prve svetovne vojne preselili iz Gorice na Primorskem v Maribor. Ko sta se spoznala, je bila Irma že učiteljica. In če bo vojna, se bosta še kdaj srečala? Kar streslo ga je ob tej misli, da se je spet zdramil, in glej, že je bil v Zagrebu. Izbruhnila je vojna, sledil je zlom jugoslovanske vojske in čez deset dni je bil Oman že spet pri družini v Mariboru. Po mestu so se že šopirili Nemci. »Irma, pri mariborskih nemčurjih sem na slabem glasu. Hitro se moramo preseliti na moj dom v Zabnico,« je dejal in že začel pripravljati opremo. Skoraj vse so pustili v Mariboru, tako hitro so morali odpotovati v Zabnico. Družina se je podala na trnovo pot, najtežje breme pa je nosil gospodar družine. Avgusta 1941. leta je prevzel službo kot vodja števčnega oddelka v elektrarni na Črnučah. Vohuni so res hitro delovali. Že čez teden dni so prišli kamniški gestapovci in ga odpeljali v zapor. Zakaj, tega še danes nihče ne ve. Na posredovanje takratnega direktorja so ga čez tri tedne izpustili. In tako se je Oman spet vsak dan vozil iz Zabnice v službo na Črnuče. Prvo srečanje z gestapovci mu ni odvzelo poguma. Nasprotno, takoj po vrnitvi iz kamniškega zapora se je v domači vasi lotil organiziranja osvobodilne frote. Po podatkih, ki jih navaja Jože Šifrer v knjigi Mladost na vasi, je bil inž. Oman edini član komunistične partije v Zabnici. V bližnji vasi Dorfarji je bil član KPJ še Anton Berčič, pri katerem so se kmalu po kapitulaciji oglasili Stane Žagar, Vida Tomšičeva in Mira Svetinova. Na pobudo inž. Petra Omana in profesorja — pisatelja Toneta Šifrerja je bil prve dni oktobra 1941. leta v Omanovem stanovanju sklican ustanovni sestanek OF v Zabnici. Sestanka se je udeležilo pet članov, če ne štejem gostiteljice sestanka Omanove žene Irme. Razen Janeza Šifrerja, po domače Polenca, so vsi drugi udeleženci sestanka žrtvovali svoja življenja. Železničar Milan Zlatnar in profesor Tone Šifrer sta bila ustreljena 20. aprila 1942. leta v Mauthausnu. Ključavničar Anton Berčič je bil ustreljen 11. aprila 1942. leta v Dragi pri Begunjah, Omana pa je umorila črna roka. Maja 1942. leta so Omana drugič aretirali in odpeljali v begunjske zapo- re. Od tam so ga poslali na prisilno delo v Celovec. Ob koncu 1943. leta se je vrnil v Zabnico, od koder se je spet vsak dan s kolesom vozil na delo v Črnuče; po dežju in snegu, burji in žgo-, čem soncu. Omanova žena Irma, ki sedaj živi na Zaloški cesti v Ljubljani, mi je tako kot številni drugi spet zatrdila, da sta z možem slutila bližajoče se zlo. »Bila je lepa jesenska nedelja, 26. novembra 1944. leta. Celo dopoldne je mož vneto in z veseljem urejeval okolico hiše, pospravljal in čistil garažo, brisal prah po sobah, pregledoval svoje akte, kot da se odpravlja na dolgo potovanje. Po kosilu je odšel na obisk k prijateljem in k svojemu bratu, ki se je pred Nemci in domobranci skrival v bunkerju. Kot da bi od njih jemal slovo. Medtem je meni doma, nehote in ne vem, zakaj, šinila v glavo grozna misel: Ali imam pripravljeno črno obleko? Ko se je mož vrnil, sva šla skupaj s sinom Igorjem na obisk h Gregorčevim v Spodnjo Zabnico. Gospodar te hiše in moj mož sta bila sošolca v prvem razredu gimnazije. Vrnili smo se nekaj minut pred osmo, ko je bilo že temno. Sin Igor je odhitel po mleko na očetov dom, mož pa je zapeljal kolo v garažo. Hotela sem odpreti vhodna vrata, v rokah sem že držala ključ, ko sta se iz teme izvila dva moška in me vprašala, kje je moj mož. Takoj bo prišel, sem odvrnila in ju dobro pogledala, kolikor se je to v temi sploh dalo. Eden je bil oblečen v bel jesenski plašč, drugi pa je bil menda v uniformi, kajti na njegovi glavi sem dobro videla vojaško kapo. Ko se nam je približal mož, mu je tisti v plašču rekel: Z nama morate do železniške proge, ker vas tam čaka komandant. Mož se je začudil, zakaj in kdo naj bi ga čakal na samotnem kraju. Zahteval je, naj pokažeta osebne izkaznice. Kaj vam jih bova kazala, sta nejevoljno odgovorila, komandant bi vas rad le opozoril, da vas bodo Nemci v kratkem zaprli. Še je čas, da greste v ilegalo. No, o tem se boste pogovorili s komandantom. Opazila sem, da eden izmed njiju namerno zavija na hrvatsko govorico. Dobro, šel bom z vama, samo preobleč se grem, je dejal mož. Naše stanovanje je bilo v zgornjih prostorih. Midva sva šla po stopnicah naprej, neznanca pa za nama. Sumljiva sta, sem zašepetala možu. Za nama je nekaj škrtnilo. Ozrla sem se in videla, da ima eden izmed njiju v rokah pištolo. Zanesljivo ga je hotel ubiti že kar tukaj na stopnicah, pa mu je naboj odpovedal. V globoki zidni omari v kopalnici je imel mož skrit radioaparat. Ker je menil, da bosta neznanca morda opravila preiskavo, je hitro smuknil v kopalnico in ga zakril. Eden od neznancev je pohitel za možem v kopalnico, drugi pa za menoj v dnevno sobo. Že sem hotela prižgati luč, ko me je udaril po roki, rekoč: Bomo raje kar v temi. Medtem se je vrnil sin z mlekom, iz kopalnice pa se je slišalo prerivanje. Verjetno je hotel neznanec z udarcem pištole po glavi neslišno ubiti moža. Naenkrat so tresknila vrata kopalnice, iz katere je pritekel mož, za njim pa neznanec. Mož se je zaprl v kuhinjo, in če bi bil tedaj z notranje strani v vratih ključ, bi jih zaklenil ter skočil skozi okno. Tako pa je pritiskal kljuko navzgor, toda neznanca sta se zaletela v vrata, da so se odprla. S sinom sva stala na hodniku, ko je odjeknil dolg rafal. Črnorokca sta zbežala po stopnicah, jaz in sin pa za njima k sosedu. Od tam sem odšla na meško orožniško postajo in prijavila umor. Še isti večer je prišel komandir orož-niške postaje, poslušal mojo izpoved, nato pa porogljivo bleknil: Schvvarze Hand! Na stopnicah smo dobili partizansko kapo, ki jo je eden od morilcev namerno ,izgubil' med begom. Jasno nam je bilo, da sta neznanca namerno odvrgla kapo, ki naj bi rabila kot dokument, da so bili atentatorji partizani.« Deset dni pred tem dogodkom je atentator v belem plašču v Kranju ubil Mirka Rusa. Brez dvoma je v obeh primerih, pri Rusu in Omanu, vmes isti storilec. Zločin gre pripisati domobranski črni roki, morilec pa je prišel iz Ljubljane; za varstvo mu je bil dodeljen član tajne domobranske obveščevalne službe iz bližnje domobranske postojanke. Atentatorju iz Ljubljane je odpovedala pištola, zato je Omana ubil domobranec z brzostrelko (tisti, ki je imel na glavi partizansko kapo) s sedemnajstimi naboji v prsi. Omanova žena je dobro videla, da je bil le-ta v uniformi, in da je zagotovo imel v žepu domobransko kapo, ki si jo je po opravljeni nalogi nadel na glavo. Inženir Peter Oman-Petkov je bil rojen 18. julija 1898. leta v Zabnici kot sin posestnika. O njegovem delu za partizane in zaveznike najbolj prepričljivo govori izjava nekdanjega partizanskega obveščevalca. Dve leti po vojni je sekretar divizijskega vojnega sodišča na Reki poročnik Alojz Hafner napisal izjavo, v kateri med drugim pravi: »Tovariš Peter Oman, s partizanskim imenom Petkov, je deloval na terenu kot organ naše obveščevalne službe. Po naših navodilih je večkrat potoval na Koroško, kjer je poleg svojega poklicnega dela za nas zbiral podatke vojaškega, ekonomskega in političnega pomena. Kot strokovnjak za elektrotehnično industrijo in električne naprave je imel zelo dober uvid v razpored te industrije in naprav. Kot tak mi je 1944. leta pošiljal obširne, izčrpne in natančne podatke o elektrarnah, električnih napravah, novogradnjah in električnem omrežju v južni in vzhodni Avstriji, na Koroškem, Štajerskem in Gorenjskem. Razen tega mi je pošiljal podatke o vojaški oborožitveni industriji na tem področju. Ta poročila smo prek zveznega angleškega oficirja pri IX. korpusu pošiljali na vrhovno zavezniško poveljstvo za Sredozemlje, le-to pa je podatke uporabilo pri načrtih za bombardiranje teh objektov... Predvideno in dogovorjeno je bilo, da bo tovariš Oman odšel v ilegalo, brž ko ne bo več mogel nemoteno delovati na terenu, vendar je to odlašal zaradi slabega zdravja .. .« Sin Petra Omana Igor je šel po očetovih stopinjah in je elektroinženir v Ljubljani. Odlomek iz knjige Jožeta Vidica Po sledovih črne roke, ki je letos izšla pri založbi Borec. Zaradi izrednega zanimanja, saj je knjiga pošla, se je založba odločila za ponatis. Ponatis bo izšel decembra. REKORDNI TOVOR NA NAŠI ŽELEZNICI - Šestnajstosni vagon (običajni so štiriosni) Železniškega transportnega podjetja iz Ljubljane je v torek Popoldne pripeljal na škofjeloško železniško postajo najtežji tovor, karjihje Po vojni potovalo po jugoslovanskih železnicah. Gre za transformator, ki ga Je za Savske elektrarne izdelala tvrdka Italtrafo iz Milana. Transformator je težak 177 ton, skupna teža tovora in vagona pa doseže 270 ton. Prevoz takega tovora je terjal od železničarjev posebne ukrepe in spremstvo. Transport je Potekal brez zastojev, (jk) - Foto: F. Perdan Tretja knjiga zbornika Jeklo in ljudje Pred kratkim je izšla tretja knjiga zbornika Jeklo in ljudje. Knjigo, ki je izšla v nakladi 1500 izvodov, je tiskalo GP Gorenjski tisk Kranj, prinaša pa sestavke več avtorjev. Knjiga je izšla v času, ko na Jesenicah praznujejo 40-letnico stavke, 30-letnico osvoboditve in 25-letnico samoupravljanja in je tudi vsebinsko posvečena tem pomembnim jubilejem. D. S. Preložena razstava Bohinjska Bistrica — Po programu kulturne akcije-bi morali pripraviti razstavo slik in dokumentov Stavkovno gibanje na Gorenjskem 1935. leta pred dnevi tudi v Bohinjski Bistrici. Tjakaj naj bi jo prenesli iz osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici že 27. oktobra. Zaradi kasnejših dogovorov oddelka za delavsko gibanje pri Tehniškem muzeju Železarne na Jesenicah z organizatorji iz Škofje Loke pa do postavitve razstave v Bohinjski Bistrici ni prišlo. Razlog za to je, ker v Škofji Loki pripravljajo večje proslave v Seširju in v nekaterih drugih podjetjih. Te proslave so bile načrtovane že prej. Razen tega velja poudariti, da tudi kulturna skupnost Škofja Loka prispeva za to akcijo enak delež sredstev kot ostale gorenjske kulturne skupnosti. Glede na okoliščine, ki so pri tej razstavi botrovale že v Kropi, kjer je tudi ni bilo mogoče postaviti, bi bilo prav, da bi se v prihodnje pravočasno dogovorili o spremembah in potrebah v celotni gorenjski regiji. JR PECIVO TOZD n.sub.o. LESCE Art.8255 Barva: črna, trj Art. 8246 Barva: črna, rdeča, zelena A*t. 8253 arva: črna, trj, zelena Predstavljamo vam ženske modele iz naše bogate kolekcije za jesen Prvo helikoptersko postajališče Mojstrana — V nedeljo, 26. oktobra, so člani gorske reševalne službe iz Mojstrane pripravili v dolini Vrat pod Stenarjem vajo reševanja ponesrečencev in pri tem pokazali vse možne oblike reševanje iz stene. Teden dni pred tem pa so mojstranški alpinisti s prostovoljnim delom zgradili prvo helikoptersko postajališče v bližini Aljaževega doma. V prihodnje nameravajo prostovoljno zgraditi še več takih pristajališč, in sicer na Bukovju, nekje na področju med Stenarjem in Škrlatico ter v okolici Plamenie. D. S. Bomo v Preddvoru dovolili? Ne moremo razumeti, da je z novim urbanističnim načrtom tudi v Preddvoru planirano, da se 12 hektarov najlepše obdelovalne plodne zemlje, njiv in travnikov spremeni v naselje. Če pogledamo Gorenjsko, žal ugotovimo, da je že precej dobrih njiv in travnikov spremenjenih v naselja, čeprav je še dovolj »gmajn« in nerodovitne zemlje. Gradnje na taki zemlji ne smemo več dovoliti nikomur, pa naj bo zamera še večja. Vprašujemo se, ali je za Preddvor res potrebno odobriti kar 12 hektarov za zazi-davo. Smo za ureditev urbanističnega načrta, zato v ta namen predlagamo 6 hektarov severozahodnega dela, kjer je »gmajna« in grmovje. Menimo, da je za naš kraj to dovolj. Tudi po pritožnem članku v ljubljanskem Dnevniku dne 6. oktobra 1975 »Naš urbanizem« in v Kmečkem glasu dne 15. okt. 1975 »Kam bomo stisnili kmetije« lahko ugotovimo, da nastajajo velika nezadovoljstva pri kmečkem prebivalstvu zaradi nerazumevanja urbanistov. In kdo je kriv za to? Urbanisti delajo nezadovoljstvo prav sedaj, ko se je treba boriti za vsak košček plodne zemlje, kot posmeh tistim, ki se trudimo, da bi čim več pridelali hrane, kar je tudi svetovni problem. Naj prisluhnejo skrbi naših kmečkih, ljudi, kako vlagajo svoj trud, svoje žulje v zemljo ne samo za sebe, pač pa v prid vse družbe. V našem kraju je lastnica zemlje uredila res lep sadovnjak pred desetimi leti. Koliko je bilo za to finančnih stroškov in vloženega truda, da sedaj bogato rodi. Mar ni škoda, da se taka zemlja spremeni v naselje? Še bi lahko naštevali primere o vlaganju tega prebivalstva v stroje in kmetijsko mehanizacijo. Vsi smo začudeni, kako je dala svoj pristanek za tak načrt kmetijska zemljiška skupnost občine Kranj, ki pozna potrebe in strukturo našega kraja in okolice. Kako to tolmačijo kmečki delegati, da se tak načrt odobri? Nimamo se koga bati, če javno povemo, da ne bomo dovolili, da bi se obdelovalna zemlja spremenila v naselje, saj je bilo v našem kraju že dosti uničenega. Zato obsojamo vse tiste, kateri so ta osnutek pripravili. Sredi julija letos je bil v OŠ Matija Valjavec zbor volivcev, kjer je bilo dosti pripomb in predlogov za ureditev urbanističnega načrta. Koliko bodo upoštevane pripombe delovnih ljudi, bomo videli. Upamo, da bodo pristojni organi dobro pregledali urbanistični načrt in predlagane spremembe zanj preden bo dokončno odobren. Silvo Vidic Preddvor 32 /O ljubljanska banka svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, podružnice Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. šefa oddelka — strokovnega svetovalca za kreditiranje OZD Pogoji: visoka šola ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj 2. šefa odseka — analitika kreditno denarnega poslovanja 3. analitika finančnega poslovanja OZD Pogoji za delovni mesti pod 2. in 3.: visoka šola ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj 4. referenta poslov, sredstev in stroškov delovne skupnosti 5. knjigovodje funkcionalnega knjigovodstva Pogoji za delovni mesti pod 4. in 5.: štiriletna srednja šola ekonomske, komercialne, upravno-administrativne smeri ali gimnazija z zaključnim izpitom in tri leta delovnih izkušenj 6. blagajnika dinarske blagajne 7. dveh statistikov referenta za dinarsko varčevanje Pogoji za delovna mesta pod 6. in 7.: štiriletna srednja šola ekonomske, komericialne, upravnoadministrativne smeri ali gimnazije z zaključnim izpitom in dve leti delovnih izkušenj. Delo na delovnem mestu referenta za dinarsko varčevanje poteka v dveh izmenah. 8. kvalificiranega delavca tehnične stroke Pogoji: kvalifikacija in dve leti delovnih izkušenj 9. snažilke vratarja s polnim delovnim časom vratarja s skrajšanim delovnim časom Pogoji: nepopolna osemletka Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati za delovna mesta na poslih s prebivalstvom, ki so iz drugih jezikovnih območij morajo pogovorno obvladati slovenščino Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki, podružnici Kranj, Cesta JLA 4 do 10 novembra 1975. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po roku za prijavo. Spominska vožnja ob spomenikih Jesenice — Avto-moto društvo Jesenice je 30. obletnico osvoboditve počastilo na ta način, da so na svojo pobudo in s sodelovanjem občinskega odbora ZZB NOV Jesenice pripravili spominsko vožnjo ob spominskih obeležjih v občini, razen tega pa so sklenili, da poslej skrbe za obeležje na Potokih, kjer sta padla Jože Savli in Ivan Kavčič. Spominske vožnje se je udeležilo 30 članov Avto-moto društva v dvajsetih avtomobilih. Najprej so položili venec na Potokih, nato pa na Obranci, v Radovni, v Jasni v Kranjski gori in na Vršiču. Sklenili so, da bodo spominske vožnje ob spominskih obeležjih organizirali vsako leto. D. S. Srečanje planin-cev-poštarjev Jesenice — V nedeljo, 26. oktobra, je bilo v dolini Vrat ob Aljaževem domu prvo srečanje planin-cev-poštarjev iz jeseniške in radovljiške občine. Po krajšem kulturnem programu so poslušali kratko obvestilo o razvoju planinstva in alpinizma v tem kraju, nato pa so si ogledali reševalno vajo, ki so jo pod Stenarjem pripravili člani gorske reševalne službe iz Mojstrane. D. S. PIVO MED PIVI ČAKA NA VAŠO OCENO BRUXELLES 1974 AMSTERDAM 1975 PONOVNO ZMAGOVALEC SVETOVNEGA IZBORA PIV! HP TALIŠ Nasip Fužine ob neposredni bližini stanovanjskega naselja na Javorniku pri Jesenicah namerava jeseniška Železarna čimprej urediti tako, da prebivalce ne bo več motil prah, ropot, predvsem pa bodo varni pred eksplozijami. Železarna Jesenice je namenila 36 milijonov dinarjev za nabavo novih strojev in opreme, da bi zagotovili boljše izbiranje železa iz žlindre in dokončno uredili okolico ob nasipu Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel.21-611 Graditelji! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — cement — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 1 Pri nakupu stavbnega pohištva »Inles« vam nudimo 5 °° popusta. Izkoristite ugoden nakup. Nasip ogroža Žareči odpadni material, ki ga Železarna odlaga na nasipu nedaleč stran od stanovanjskih hiš na Javor-niku pri Jesenicah, upravičeno vznemirja'prebivalce, v imenu katerih je krajevna skupnost zahtevala odgovor o nadaljnji ureditvi nasipa. Moti jih predvsem ropot, ki nastaja ob tolčenju ob žlindrine »banje«, ne-všečni prah, vročina, posebno pa eksplozije, ki ob praznenju »banj« neizbežno nastajajo. Nasip Fužine se je pred dvema letoma približeval za 1,6 metra na mesec, v zadnjih mesecih letošnjega leta pa že kar za 3,3 metra na mesec. Kako torej nasip zaustaviti? Kaj načrtuje jeseniška Železarna? PROBLEM JALOVINE Pri proizvodnji jekla se pojavlja problem jalovine (žlindre in drugih odpadkov), ki jo sodobna tehnologija že uspešno predeluje in nadalje koristno uporablja, tako da iz žlindre odstranijo jeklo in železo. V Železarni take sodobne tehnologije žal še ni, zato jalovino odlagajo na nasip. Vendar pa že razmišljajo, kako bi uredili gospodarstvo žlindre in so zato že imenovali posebno komisijo, ki si je sodobno predelovanje ogledala v sosednji Avstriji, v železarni Alpine VOEST. Poleg strojev, ki so potrebni za tehnologijo gospodarstva žlindre, bo Železarna še ta mesec začela urejati nasip ob stanovanjskih hišah. V spodnjem delu bodo zgradili oporni zid, obenem pa bodo vzhodni del zgradili v stopničasti obliki ter ga pozelenili in posadili z drevjem. ODLAGALIŠČE PROTI SAVI Mehanizacijo in naprave bodo postavili najprej na jugovzhodni, del sedanjega nasipa, pozneje pa vzporedno z železniško progo, ki povezuje obrate na Fužinah z obrati na Beli. Prostor ob sedanjem nasipu do stopničastega zaključka bodo zapolnili v dveh, treh letih, pozneje pa bodo poiskali novo, boljše mesto za odlaganje proti strugi Save, kjer bi lahko odlagali nekaj let. Naprave in tehnologija žlindre bodo Železarno veljali 36 milijonov dinarjev, zamisel pa bodo uresničili v naslednjih letih. Zdaj pa so prenehali odlagati z vrha nasipa ter zmanjšali ropot po »banjah« ter z nekaterimi drugimi ukrepi poskrbeli, da bo okolje čim manj onesnaženo in zavarovano pred eksplozijami. D. Sedaj Foto: F. Perdan Razpisna komisija Triglav konfekcije Kranj razpisuje prosto vodilno delovno mesto sekretarja — pravnika Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo pravne smeri, 1 leto delovnin izkušenj v gospodarstvu, poznavanje delovnega in gospodarskega prava in znanje enega tujega jezika; — da ima ustrezne osebne, družbenopolitične in moralnoetičrie vrline, ki zagotavljajo pravilen odnos do samoupravne socialistične družbene ureditve ter sposobnost za razvijanje samoupravnih odnosov s polno odgovornostjo do dela in delavcev. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 15 dni po objavi razpisna komisija Triglav konfekcija Kranj, Savska c. 34. ATROSTALNA Zenica TOZD OTS II Jesenice Odbor za medsebojna razmerja delavcev v zdrU" ženem delu razglaša prosto delovno mesto vodje službe za varstvo pri delu Pogoji: . varnostni inženir ali inženir I. stopnje tehnične stroke z izpitom iz varstva pri delu po I. programu inženir I. stopnje tehnične stroke, ki bi bil pripravljen opraviti izpit iz varstva pri delu po I. programu Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Prijave pošljite v K) dneh po objavi razglasa. Informacije dobite P° telefonu 81-743. Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta- 1. vodje službe kakovosti 3. 2 strojnih tehnikov 3. knjigovodje osebnih'dohodkov Pogoji: pod 1.: višja grafična šola; pod 2.: srednja tehnična šola — strojna smer in 5 let prakse; pod 3.: srednja ekonomska šola in 3 leta prakse. Prijave oddajte v tajništvu podjetja Gorenjski tisk Kranj, t-"' Moše Pijadeja 1 do vključno 10. novembra. ©emona CENA Ekskluzivna prodaja novega pohištvenega programa po posebni ceni Emona Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana razglaša prosto delovno mesto: točajke za Market Stražišče Pogoj: KV gostinska delavka z nekaj let delovnih izkušenj in poskusno delo 2 meseca. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Emona Ljubljana, kadi*oV* ska služba, Ljubljana, Kidričeva 13. Rok za sprejem ponudb je 15 dni po objavi. Tekstilni center Kranj TOZD Tekstilna tovarna Zvezd* razpisuje prosti delovni mesti 1. komercialista 2. referenta za varnost Pogoji: -jne pod 1.: višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali teksu smeri s triletno prakso ali srednja strokovna izobrazba ekonom** komercialne ali tekstilne smeri s 5-let nO prakso; . „0 pod 2.: višja strokovna izobrazba - varnostni inženir z 1-letno Pr*\efj v industriji ali srednja strokovna izobrazba tekstilne ali tehnične s"1^ z opravljenim tečajem iz varstva pri delu ter 3-letnimi izkušnja v industriji. Prošnje z dokazili o strokovnosti, zahtevani praksi in izP°'n*^j, pogojev razpisa pošljite na naslov: Tekstilni center Kr»„ TOZD Tekstilna tovarna Zvezda, Kranj, Savska c. 46, p. P mali oglasi • mali oglasi prodam Ugodno prodam ŠTEDILNIK na drva in ročno ČRPALKO za vodo. Golica 12 pri Naklem 5954 Prodam TELICO v osmem mesecu brejosti, težko simentalko, KRAVO po izbiri, lahko KOBILO, staro 5 let ali menjam za starejšega konja in lahek GUMI VOZ. Visoko 90, Šenčur 5955 Prodam motorno SLAMOREZ-NICO (špajzer). Sp. Brnik 10, Cerklje 5956 Prodam KRAVO po izbiri. Zg. Brnik 36, Cerklje 5957 Prodam po ugodni ceni BUKOVA DRVA. Ambrož 6, Cerklje 5958 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 27, Cerklje 5959 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 13, Cerklje 5960 Prodam dve KRAVI po izbiri. Sp. Brnik 27, Cerklje 5961 Prodam dve breji KRAVI po izbiri. Zg. Brnik 15, Cerklje 5962 Prodam težkega KONJA, ki bo star štiri leta. Lenart 4, Cerklje 5963 Prodam devet mesecev brejo KRAVO, ki bo tretjič telila. Glinje 12, Cerklje 5964 Prodam BIKA, 15 mesecev, in štiri Po 3 mesece stare. Lenart 6, Cerklje Pozor, purani! V petek in soboto, 7. in 8. novembra, razprodajam domače purane. Klanšek Vili, Brezje 76 a, telefon 75-395. Prodam suha DRVA in strešno OPEKO bobrovec. Sp. Bela 9 5966 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Kodras, Selo 33, Žirovnica 5967 Prodam 4000 kg REPE, izredno lepe za luplienie in kisanje. Sp. Brnik 3, Cerklje 5968 Ugodno prodam cementno strešno OPEKO - špičak, dimenzije 49x37 cm. Urbane Jože, Bled, Zagoriška 7 pp£ceni Prodam ŠTEDILNIK in S d kiippersbusch. Pogačnik Franc, °P- Besnica n.h. Prodam dva PRAŠIČA - bekona, m do 70 kg. Gorica 7, Radovljica Prodam KRAVO simentalko, 7 Mesecev brejo. Šilar Slavko, Virmane 4, Škofja Loka 5971 Prodam zakonsko SPALNICO z ^rnnatimi vložki, dobro ohranjeno. Vena ugodna. Dolenc, Cesta talcev ^2, Škofja Loka 5972 strešno OPEKO špičak, 2700 ko-?°-V' dobro ohranjeno, prodam po i-°0 din. Pokom, Pot na Jošta 16, *ranj 5973 Prodam HLADILNO SKRINJO .7 300 1, letnik 1973. Prevc Antonija, VaJče 8, Radovljica 5974 Prodam KONJA. Ažman Jože, Kiono 42, Bled 5975 Prodam delovnega VOLA, 400 kg težkega. Knific Janko, Podljubelj 23 Prodam KOBILO, staro, 450 kg in 1 kLlCO, brejo 8 mesecev. Visokć 90 .Prodam oljno PEČ POTEZ. Ul. MošaPijade 9/15, Kranj 5978 >RADBENI NAČRT za dvoetaž-jj Prizidek nad dvema garažama \stirisobno stanovanje), prodam. So-sič Ručigajeva 14, Kranj 5979 ipNa razpolago imamo še lepo izbiro ^HIZANTEM - velikocvetnih, Pajkovcev, marjetk in lončnih. Vi-°;lc> Lesce, Na Trati 16, v bližini gostilne Ažm an (Tulipan) 5890 BIVALNI STROJ veritas v svetli »marici prodam za 750,00 din. Sosič, nučigajeva 14, Kranj 5891 .prodam sadike MAGNOLIJE in ^AHONIJE. Debelak Marija, RuČi-®*Jeva 18/a, Kranj 5870 prodam nov GORILNIK za centralno peč znamke KALOMAT z ga-[*ncijo. Draksler, Zasavska 42, *ranj 5871 t Prodam HRASTOVE PLOHE. ^Užel7 5892 Prodam 9 mesecev BREJO KRAVO bohinjko, ki bo drugič telila. Valant Jože, Bodešče 5, Bled 5896 Prodam malo rabljeno KOSILNICO za pasqvali (bočno). Muho-vec, Hraše 32, Lesce 5897 Prodam delovnega VOLA. Sr. Bela 4, Preddvor 5898 Prodam TELICO pred telitvijo in eno za zakol. Sr. Bela 16, Preddvor Prodam malo rabljeno PEČ kiip-persbuseh. Savska 6, Kranj 5900 Prodam lepa zimska JABOLKA po nizki ceni. Strahinj 61, Naklo Ugodno prodam SALONIT PLOŠČE 120 x90 cm. Jenko Valentin, Gregoričeva 27, Čirčiče, Kranj Prodam jedilni KROMPIR igor. Breg 4 pri Križah 5902 Prodam VOLA, 400 kg težkega. Stirpnik 10, Selca 5903 Prodam japonski PLETILNI STROJ empisal 313, norveški z vzorci. Telefon 75-941 5904 Prodam mizarsko DELOVNO MIZO (ponk). Hraše 14, Smlednik Prodam električni ŠTEDILNIK, nizki električni ŠTEDILNIK in ŠTEDILNIK na drva ter DIVAN. Rogelj Pavla, Drolčevo naselje 21 Prodam KONJA, vajenega kmečkih del. Tavčar Ivanka, Zabreznica 24, Žirovnica 5907 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Veterno 1 5908 Prodam 5 PETELINČKOV »CVERGELNOV«. Petrič Ana, Trata 1, Cerklje 5909 Ugodno prodam novo PEČ ZA CENTRALNO kurjavo, cevna izvedba, 35.000 kalorij. Ogled možen vsak dan. Zabnica 24 5910 Okrasne ČEŠMINE, primerne tudi za živo mejo, prodam. Informacije na telefon 21-000, Kranj Prodam kombinirani ŠTEDILNIK - 2 plin - 2 elektrika, ŠTEDILNIK na trda goriva, OLJNO PEČ emo, emajlirano POMIVALNO MIZO in otroški ŠPORTNI voziček. Stražiška ul. 15 b 5912 Prodam KRAVO po teletu in suha BUKOVA DRVA/ Sr. Dobrava 4, Kropa 5913 V petek in soboto dopoldan bo RAZPRODAJA KRIZANTEM po 10 din. Ing. Gomzi, Podbrezje 58, Duplje 5914 Prodam nov KASETNI TRANZISTOR grundig C 6000. Tel. 42-034 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO 40 basov in KITARO za 12 strun. Cena 1500 din. Trboje 55 5916 Prodam MLADO KRAVO s teletom ali brez ali zamenjam za KRAVO ZA ZAKOL. Sr. Bela 21, Preddvor 5917 ŠTEDILNIK, emajliran, na drva, poceni prodam. C. na Klanec 22, Kranj 5918 Prodam več PRAŠIČEV po 60 kg težkih in enega za zakol. Strahinj 69, Naklo 5919 Prodam 3000 kg suhe OTAVE. Lahovče 47, Cerklje 5920 Prodam dobro ohranjen GUMI-VOZ in obračalnik SONCE ter več KMEČKIH ORODIJ. Bučan Marjeta, Vižmarska pot 28, Šentvid nad Ljubljano 5921 Prodam zimska JABOLKA. Jama 3, Kranj 5922 Poceni prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Prešern, Golnik št. 55 5923 Prodam KRAVO po izbiri. Srednja vas 14, Golnik 5924 Prodam KAVČ. Gorjup, Kura-tova 24, Kokrica 5925 Prodam otroški športni VOZIČEK in 2 naglavna NASLONJAČA za v avto. Zbogar, C. 1. maja 65, Kranj 5926 Prodam OLJNO PEČ emo. Hrast-je 130, Kranj 5927 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1969. Ogled v soboto od 9. do 12. ure. Ostale dni od 15. do 18. ure. Fluher Franc, Partizanska c. 45, Šk. Loka 5935 Prodam 5 novih AVTOPLAŠČEV 6,15 X 13, po 250 din kos, PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE za 2000 din, malo rabljeno, in hokejske DRSALKE, nove št. 38 za 200 din. Frelih, Beleharjeva 39, Šenčur 5936 Prodam STROJ Z MENJALNIKOM za zastavo 750, letnik 1969 in 4 ZIMSKE GUME z obroči za tau-nusa 17 M. Sp. Brnik 36, Cerklje Prodam rabljeno PRIKOLICO za osebni avto. Cegelnica 19, Naklo Obiščite novo odprto restavracijo na letališču v Lescah Domače specialitete, solidna postrežba, zmerne cene. Sprejemam naročila tudi za skupine za zaključene družbe in poroke Za obisk se priporoča restavracija KREK SLAVKO na le tališču Lesce pri Bledu. V osredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila zastava 124, leto izdelave 1969, s 79.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 10.000 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejema Zavarovalnica Sava PE Kranj do srede, 5. novembra 1975, do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj kupim Kupim OREHOVE HLODE. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Hlodovina« 5928 Kupim SLAMO ZA STREHO 50 kv. m. Iščem KROVCA. Kos Ciril, Klane 35, Komenda, telefon 841-048 5929 Kupim mizarsko KOMBINIRKO ter »FREZO« za pasqualija. Zupan, Leše 16, Tržič 5880 Kupim CIRKULARKO za žaganje drv za domačo uporabo. Naslov v oglasnem oddelku 5881 Kupim vprežno SEJALNICO za žito. Naslov v Turističnem društvu Škofja Loka 5984 Trajno žarečo PEČ kiippersbusch kupim. Tratnik, Pot na Jošta 26, Kranj 5985 Nudim STANOVANJE IN HRANO pošteni, resni ženski pri 3-član-ski družini v Kranju za pomoč v gospodinjstvu. Lahko tudi upokojenka. Naslov pustite v oglasnem oddelku pod šifro »Pošteni« 5944 Oddam SOBO v Kranju. Prodam PEČ NA OLJE. Telefon 50-334 ali Belec, Golnik 25 5945 20-letna študentka išče v Kranju OGREVANO SOBO s souporabo kopalnice. Možnost instruiranja. Blatnik Zdenka, Bled, Savska 3 posesti Iščem PROSTOR, primeren za delavnico, v pritličju za primerno obrt. Informacije na tel. 24-628 od 16. do 20. ure. 5987 Gasilsko društvo Stražišče ODDA V NAJEM 60 kv. m SKLADIŠČNIH PROSTOROV. Poizve se Bla-žič Maks, Trojarjeva 20, tel. 23-443 Na Planini v bližini kurilnice KUPIM GARAŽO. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 24-697 5883 izgubljeno Izgubil se je ŠKOTSKI OVČAR »Set«. Prosimo najditelja, da ga proti nagradi vrne. Peternelj, Podbrezje 81 5989 Izgubil se je ŠKOTSKI OVČAR. Prosim javiti na naslov Erjavec Drago, Cankarjeva 17, Kranj 5953 ostalo Fant, star 28 let, samski, s srednješolsko izobrazbo, preprost, miren, ljubitelj planin, s pogledom v življenje, želi spoznati samsko nevezano dekle primernih lastnosti. Ponudbe s sliko oddati pod »Hrepenenje« 5950 loterija zaposlitve stanovanja Študentu ali uslužbencu oddam ogrevano, opremljeno SOBO s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku. 5986 SOBO s souporabo kopalnice ali manjše STANOVANJE najamem v^ Kranju ali okolici. Javite na naslov' dipl. oec. Ulčar Silva, Kidričeva 10, Bled ali na telefon 21-677 ali 77-758 V Kranju iščem SOBO in KUHINJO, neopremljeno. Predplačilo z^ 6 mesecev. Marinovič, Benedikova 21 a, Kranj 5940 Dve dekleti iščeta SOBO IN KUHINJO v Kranju ali okolici. Bav-ham Olga, Ul. M. Pijade 14, Kranj SKROMNO SOBO v Kranju išče študent za krajši čas. Plača dobro. Ponudbe pod »V centru« ali telefon 061 23-187 5942 Neopremljeno*ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju vzamem v najem. Ponudbe pod »Takoj v novembru« 5943 Sprejmem DELO NA DOM. Imam industrijski PLETILNI STROJ št. 6. Telefon 75-941 5947 Iščem dobro družino, h kateri grem za GOSPODINJSKO POMOČNICO. Marinkovič, Benedikova 21 a, Kranj 5648 Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Bitič Aslan, Golnik 25 5988 obvestila Tapisom, itison in preproge strojno KVALITETNO « KEMIČNO OČISTIM na domu. Informacije po telefonu 21-939 5808 prireditve PLES vsako soboto ob 20. uri v Tržiču (TVD Partizan). Igra skupina Peto kolo z Jankom Ropretom 5809 Dom JLA priredi v petek, 31. oktobra, ob 20. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK 5951 OO ZSMS Mavčiče prireja VSAKO NEDELJO bo 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGRI s pevko Ireno 5952 50 520 6220 59700 49640 86260 63480 8811 0811 40011 74961 52041 057391 2 09742 51092 99592 53 73 93 36403 98303 4 23724 46694 41294 25 00645 93695 55495 244685 616825 ■a i,Ž. Z* -o «* s r. t3 40 80 500 600 800 800 1000 200 300 600 600 1000 10.000 10 800 8(K) 800 20 20 50 800 800 10 800 800 1000 20 600 6(K) 1000 5000 10.000 046 4216 62206 .'18986 84076 32786 20416 613826 443016 013806 597486 57 37 27 997 ' 347 76897 048117 318887 398847 98 18 148 6708 24318 1(X)678 060028 49 57449 91759 54199 291379 309039 515149 ■Sf s .t; 80 300 600 600 800 1000 1000 5000 5000 5000 10.000 20 30 30 60 100 1000 5000 5000 5000 30 40 60 200 600 5000 10.000 20 600 600 1000 5000 10.000 150.000 TOZD TRGOVINA /b. o.l ' nrastje 1/0, rvranj ;>o^o 7 Prodam PUJSKE. Janša Janez, ^asip 45, Bled 5894 Jf.daja ČP Glas, Kranj, Ulica MoJe ..'Judeja 1. Stavek: GP Gorenjski /.8*-Kranj, tisk: Združeno podjetje Hudska pravica, Ljubljana, kopi |**rjeva 2. - Naslov uredništva in "P^va lista: Kranj, Mofte Pijadeja *. ~ Tekoči račun pri SDK v Kra-JOU številka 51500-601-12594 - Te-efoni: glavni urednik, odgovorni "•"ednik in uprava 21-190, urednico 21-835, novinarji 21-860, malo-Klasni in naročniški oddelek ''-J94. _ Naročnina: letna 140 din. Poletna 70 din, cena za 1 Številko •50 dinarja. - Oproščeno prometna davka po pristojnem mnenju 421-1/72. vozila Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1969, v voznem stanju. Medja, Log , 10, Boh. Bistrica 5895 Ugodno prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 750, stroj in ostalo generalno obnovljeno. Kidričeva 26, Pavlic 5980 Ugodno prodam MOTOR EM-2 TZS 125, fetnik 1974. Glinje 1, Cerklje 5981 ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, z radijskim aparatom in zimskimi gumami prodam. Registrirana do avgusta 1976. Šubic, Radovljica, Prešernova 14 5982 Prodam ZASTAVO 850. Demšar, Log 3, Škofja Loka 5983 Prodam NSU 1200. Vprašati tele-fonično 23-452 popoldan od 14. ure dalje. Zvab Olga, Valjavčeva 4, Kranj 5930 Po ceni 3000 din prodam dve ŠKODI 1000 MB po delih ali komplet. Ena je v voznem stanju. Figo-vec, Žirovnica 56 5931 Kupim AVTO do 1200 ceni, starega do 2 let. Štravs Andrej, Koprivnik 11, Boh. Bistrica 5932 Prodam prvo PREMO za princa 1000 in dvoredni PLETILNI STROJ singer. Štravs Aldo, Finžgarjeva 2, Lesce, telefon 75-565 5933 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Ogled vsak dan. Kirn, Golnik št. 16 5934 KMETOVALCI! IZREDNA PRILOŽNOST Prodajamo s 5 % popustom priznane proizvode SIP: samonakladalne prikolice: SENATOR-22, PIONIR-17, PIRAT-15 obračalne zgrabljalnike: FAVORIT-220, MARATON-140 B trosilce hlevskega gnoja: KRPAN-30 Y, KRPAN-30 H Količine so omejene. Prodaja Agrotehnika Ljubljana, Titova 38, prodajalna Jurček na Gospodarskem razstavišču in poslovalnice v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Ljutomeru in Poreču. Pohitite in izkoristite ugodnosti, ki vam jih daje Agrotehnika ■ Ljubljana Nezgoda mopedista V ponedeljek, 27. oktobra, nekaj po 22. uri se je na Kidričevi cesti v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Rems (roj. 1932) iz Škofje Loke je peljal proti Škofji Loki. V bližini križišča s cesto, ki pelje v Frankovo naselje, je dohitel voznika mopeda Andreja Seska (roj. 1956) iz Škofje Loke, ki je v križišču, ne da bi nakazal smer, nenadoma zavil v levo in zapeljal pred Remsov osebni avtomobil, tako da je prišlo do trčenja. Zaradi tega je moped odbilo v desno med ljudi, ki so stali na avtobusni postaji. V nesreči je bil huje ranjen voznik mopeda Andrej Sesek, sopotnik Branko Pasarič pa laže. Od udarca mopeda so bili laže ranjeni tudi Leopold Ferk iz Blaževe ulice v Škofji Loki in Franc Hafner s Suhe. Stekla pred avtomobil V torek, 28. oktobra, nekaj pred 15. uro se je na regionalni cesti v Zabrez-nici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janko Resman (roj. 1946) iz Zgoš je peljal od Begunj proti Žirovnici. V Zabreznici je opazil na levi strani skupino otrok. Ko je pripeljal bliže, je iz skupine nenadoma stekla čez cesto Lidija Papler, stara 7 let, iz Breznice, tako da jo je avtomobil zadel. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico. Neprevidno čez cesto V torek, 28. oktobra, nekaj po 22. uri se je na cesti Staneta Žagarja v Kranju na mostu čez Kokro pripetila prometna nezgoda. Angela Pišek (roj. 1927) iz Kranja je prečkala cesto na mostu zunaj prehoda za pešce in ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Vtem je po Oldhamski pripeljal voznik osebnega avtomobila Andrej Seliškar (roj. 1949) iz Rodic, ki je kljub umikanju pešakinjo zadel. V nesreči je bila laže ranjena. Nenadoma v levo V torek, 28. oktobra, nekaj pred 18. uro se je v Mavčičah pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Franc Matkovič (roj. 1957) iz Mavčič je v Mavčičah nameraval zapeljati na drugo stran ceste, pri tem pa ni nakazal spremembe smeri. Za njim je peljal na kolesu z motorjem Marjan Fric (roj. 1957) iz Medvod, ki je voznika Matkoviča pravilno po levi prehiteval, pri tem pa, ko je ta nenadoma zavil v levo, trčil vanj. V trčenju je voznik Fric padel in si pretresel možgane ter se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Nezgoda kolesarja V torek, 28. oktobra, nekaj p.jd 14. uro seje na regionalni cesti med Žirmi in Trebijo v vasi Dobračeva pri odcepu za tovarno Etiketa pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Filipič (roj. 1935) iz Stare vasi je v Dobračevi zavijal v levo na odcep za Etiketo, proti njemu pa je pripeljal kolesar 14-letni Branko Eržen iz Stare vasi, ki je vozil naravnost. Oba sta pred odcepom ustavila, da bi drug drugemu od-topila prednost, nato pa istočasno speljala — voznik v levo, kolesar pa naravnost — in zato trčila. V nesreči je bil kolesar huje ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Avto zdrsnil s ceste V sredo, 29. oktobra, ob 18.35 se je v Preddvoru, na cesti, ki pelje od parkirnega prostora hotela Bor proti cesti Preddvor —Kranj, pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Milena Zdolšek (roj. 1950) iz Velenja je peljala iz parkirnega prostora in v prvem levem ovinku zavila preveč na rob ceste, tako da je njen avtomobil zdrsnil kak meter po bregu in trčil v drevo. V nesreči si je sopotnica Sonja Dražnik iz Šoštanja zlomila roko, drugi dve sopotnici pa sta bili laže ranjeni. Škode na avtomobilu je za 12.000 din. L M. Ogenj v garaži Šestnajstletni S. D. iz Mlake pri Poljanah prav gotovo ni mislil, da bodo nastale takšne posledice, ko si je prilastil tuje motorno kolo, Okoli 22. ure se je namreč 24. maja letos vračal iz Loga na Mlako. Pot ga je Alpinistične novice V KRALJESTVU BARV ZA AKOM Starka zima, ki z vso močjo vlada v severnih stenah, saj so lete zasnežene od vrha do tal, v letošnjem letu izredno dolgo prizanaša dolinam in južnim stranem naših gora. Jesen nam poklanja toliko lepot kot le malokdaj. Le kdo od pravih gornikov ne pozna čudovite Martuljkove skupine ter obeh krnic — za Akom, pod steno Široke peči, ter Pod Srcem, pod steno Špika, ki se prav sedaj redkim obiskovalcem razkazujeta v vsej svoji lepoti. Macesni so dobili prekrasno zlatorumeno barvo, škrlatni bukovi listi pa že čakajo, da se v elegantnih zavojih preselijo na zemljo. Člani A O Kranj se vsako leto v tem času zberemo na bivaku III — Za Akom, da počastimo spomin prijateljev z odseka, ki so za vedno ostali v tem prekrasnem svetu. V nedeljo so po manjši delovni akciji — na bivaku III, ki ga upravlja AO Jesenice, so pripravili drva za zimo npr h vi i i Se turo od bivaka, preko grebena v krnico Pod Srcem, kjer so člani AO Martuljek prav tako pred kratkim postavili lepo urejen bivak. OSAMLJENA VZPONA Čeprav je letna sezona že pri kraju in se alpinisti že pripravljajo na zimsko, lahko v tem času zabeležimo posamezne vzpone, ki imajo včasih že kar zimski značaj. V nedeljo je Andrej Štremfelj (AO Kranj) sam preplezal južni raz Skute. Smer, ki je sicer zelo lepa, a tudi zelo izpostavljena in je ocenjena s III. in IV. težavnostno stopnjo. Razmere je imel ugodne. V nedeljo, 19. oktobra, pa so: brata Andrej in Marko Štremfelj ter Peter Markič opravili prvo letno ponovitev Štajerske smeri s Kr. varianto v zahodni steni Velikega Zvoha (III - IV). PRVENSTVENA V ŠKOFOVI KAPI Mogočno severno ostenje Kočne, ki ga razbijajo tri samostojne stene — Škofova kapa, Kup in stena glavnega vrha Kočne — je še zelo neraziskano in nudi še velike možnosti prvenstvenih vzponov. 2al je stena precej krušljiva, kar je verjetno vzrok, da niso alpinisti že doslej preplezali več smeri. 22. oktobra sta brata Ido in Luka Karničar v zelo težkih pogojih preplezala novo smer v Škofovi kapi, ki sta jo imenovala »Smučarska«. Smer je visoka 250 m in je V. tež. stopnje. Za smer je značilna velika krušljivost. V zgornji polovici stene je snežilo. Nameravala sta opraviti prvo ponovitev direktne smeri, vendar sta zgrešila vstop. F. Ster 14 Petek, 31. 1 JLrfA JBt oktobra 1975 vodila skozi Javorje, kjer je pri Ramovševih za hišo opazil motorno kolo. Takrat je v hiši še gorela luč, pa tudi pes je močno lajal, zato se je potajil in počakal, da so domači odšli spat. Nato je potihoma odpeljal -motorno" kolo NSU pretiš. Nekaj časa ga je potiskal, ko pa se mu je zdelo, da je dovolj daleč od hiše, ga je poskušal vžgati. Motor pa ni hotel vžgati, saj je bil rezervoar za gorivo popolnoma prazen. Mladoletnik pa ni odnehal. Če je hotel motorno kolo odpeljati, ga ni mogel ves čas potiskati, zato je sklenil poiskati gorivo. Motorno kolo je skril na stranski poti in šel domov iskat 5-litrsko plastično posodo, s katero se je napotil k sosedu Milanu Gartnerju na Jarčjem brdu, k hiši, ki je od njegovega stanovanja oddaljena okoli 300 m. Vedel je, da ima Gartner v garaži vedno nekaj goriva, ki ga potrebuje za kmetijske stroje, saj je že večkrat tam pomagal pri delu. Garaža je bila odklenjena, kot je pričakoval. Našel je posode z gorivom, da pa je našel pravo mešanico za motorno kolo, si je posvetil z vžigalnikom. Nato je iz plastične posode začel pretakati v svojo, .na tla pa je postavil svoj prižgan vžigalnik, da je bilo vsaj malo svetlo. Ko je natočil približno liter goriva, je po nerodnosti malo polil in gorivo je steklo po tleh do vžigalnika. Seveda je v trenutku nastal ogenj, ki je mladoletnega S. ožgal po bundi. V paniki je pograbil vžigalnik, pustil obe posodi z gorivom; da se je vse razlilo in planil iz garaže ter tekel domov v posteljo. Ogenj v garaži se je seveda razbesnel, vnel se je avtomobil znamke škoda, motorna kosilnica, motorna žaga in še nekaj kmetskega orodja. Domači so se sicer zbudili in reševali, kar se je dalo, vendar je ogenj v hipu napravil za 60.000 din škode. Še sreča, da je garaža bila oddaljena od stanovanjske hiše in od gospodarskega poslopja okoli 20 metrov, ogenj pa je zadržala, da se ni razširil še drugam, tudi velika košata lipa tik ob garaži. Mladoletni S. D. je doma sicer slišal hrup ljudi, ki so gasili in reševali svoje imetje, vendar pomagat ni šel. Naslednji dan je poiskal spet skrito motorno kolo in ga ponovno skušal vžgati; ker pa mu ni uspelo, je motor odvil in ga skril v gozdu, domov pa je odnesel zračni filter in ga vstavil v vplinjač svojega mopeda. Lastniku so kasneje, ko so tatvino odkrili, miličniki lahko vrnili le motorno kolo v »razmontira-nem stanju«. L. M. Osumljen prodaje na svoje Uprava javne varnosti Kranj je ovadila okrožnemu javnemu tožilstvu v Kranju Miha Benedika (roj. 1948) iz Kranja, ker je osumljen, da je iz skladišča podjetja Merkur Kranj, trgovina Globus, odpeljal in prodal več tehničnih predmetov, denar pa zadržal. Osumljeni Miha Benedik je kot oddelkovodja na oddelku s tehničnimi predmeti lani julija odpeljal s svojim avtomobilom iz skladišča trgovine črno-beli televizor Gorenje in ga svojemu bratu Marku prodal za 2500 din, redna prodajna cena takega televizorja pa je 3810 din. Denarja, ki ga je prejel za televizor, ni odvedel v blagajno. To pa ni ostalo samo pri enem primeru. V decembru lani je iz trgovine odnesel kasetni magnetofon sanvo, mikrofon in 4 kasete, kar je spet prodal bratu Marku za 930 din, spet ceneje kot je bilo v trgovini. Tudi ta denarje zadržal zase. V preiskavi je prišlo na dan, da je tako »prodajal« tudi septembra letos; iz skladišča je odpeljal avto-radio blaupunkt v trgovini vreden 2160 din, a bratu Marku ga je »računal« sicer brez paragonskega bloka le 1600 din. V septembru letos je na enak način odpeljal še televizijsko anteno za UHF program in jo prodal Jerneju Osenčiču iz Racovnika pri Železnikih. Že pred dvema letoma pa je Osenčiču prodal tudi na podoben način televizor ambasador, TV stabilizator za 2800 din in pri tem, kot kaže, spet niso pisali paragonskih blokov. Benedik pa je osumljen še ene nepravilnosti. Njegov brat Anton je lani kupil črno-bel televizor in ga uporabljal kake pol leta, nato pa si je zaželel barvnega sprejemnika. Z bratom sta se dogovorila, da bo črno-belega vzel nazaj v trgovino na račun, ostalo pa bo doplačal. Res se je bratov televizor znašel v trgovini, kjer so ga čez čas prodali kot novega neznanemu kupcu, brat Anton pa je za barvni televizor doplačal 12.000 din, kar je razvidno iz računov. L. M. Gorenjska predilnica Škofja Loka obvešča, da bo industrijska prodajalna na željo številnih potrošnikov odprta od 3. novembra 1975 vsak dan neprekinjeno od 8.30 do 19. ure ob sobotah od 7.30 do 13. ure. V prodajalnah /Z\ 2IVIL.A TOZD Maloprodaja dobite po znižanih cenah pelinkovec 1/1 Fructal rum 1/1 Fructal sardine AS Delamaris napolitanke 200 g Kraš (Soko). Vozni red avtobusa za dan mrtvih 31. oktobra in 1. novembra 1975. S kranjske avtobusne postaje na pokopališče dne 31. oktobra 1975 začetek ob 14.15 z avtobusne postaje na vsakih 15 minut. S pokopališča ob 14.25 na vsakih 15 minut do 18. ure. 1. novembra začetek vožnje ob 9.15 do 18. ure vsakih 15 minut. S pokopališča ob .25 do 18.10 vsakih 15 minut. Na dan mrtvih dne 1. novembra 1975 organiziramo prevoz z avtobusom na relaciji Škofja Loka — Kranj — Begunje — Draga. Odhod avtobusa iz Škofje Loke ob 8. uri, iz Kranja z avtobusne postaje ob 8.30. i belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-I telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel SadolinPX65 Zahtevajte prospekte navodila za uporabo uživa mednarodni sloves odlikuje ga bogata tradicija m novi tehnični dosežki najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi " vplivi služi za osnovni ter končni prema/ in je izdelan v 13 barvah ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre in tete Angele Sušnik se iskreno zahvaljujemo za pomoč sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, krajevni organizaciji ZB in VVI ter TOZD ERO-Iskra. Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Najlepša hvala tudi g. župniku za obred in govor ter pevcem, ki so ji lepo zapeli v slovo. Žalujoči: hčerka Vida in sin Franc z družinama ter ostalo sorodstvo Zg. Besnica, Kranj, 28. 10. 1975 - ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Grašiča Matičkovega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru v Križah, ZB in SZDL Golnik, tovarišem Likarju in Šimicu za tople poslovilne besede ob grobu. Hvala kolektivom Sava, Merkur in BGP Kranj, Bolnici TBC Golnik ter Julonu in Avtomontaži iz Ljubljane. Žalujoči: žena Marija, hčerki in sinovi z družinami Golnik, Kranj, Cerklje, Ljubljana, Grosuplje Zahvala Zapustila nas je v 82. letu starosti naša nadvse dobra mama, stara mama Marija Grabar ^s^^^^^h^ hvat in njegovemu zboru, nadalje tudi gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred. Žalujoča hčerka Amalija z možem in sin Tone z družino Podreča, 26. 10. 1975 4 gorenjska rokometna liga Tržiču B popoln uspeh Kr. gora in Tivoli vodita Mlado moštvo Tržiča B je v predzadnjem kolu prvega dela prvenstva v prvi gorenjski ligi v derbi srečanju zasluženo osvojilo točki s kranjskimi Veterani. V preostalih srečanjih pa je šlo V8e po načrtih, le Bešnici je uspelo, da so presenetili Žabni-čane. GORENJSKI SEJEM : STORŽIČ 31:26 Stražišče, igrišče ŠD Sava, Gorenjski sejem : Storžič 31:26 (16:13), sodnika Suštaršič (Kranj), Teran (Tržič). Jesenski prvak, že dve koli pred koncem je bilo jasno, da bo Gorenjski sejem zasluženo prvi, je s svojo igro dokazal, da na domačem in tujem igrišču vedno zmaguje. Tudi v igri z Golničani se niso dali prese-netiti in so tako zabeležili že osmo zmago zapored. TRŽIČ B : VETERANI 21:18 Tržič, igrišče TVD Partizan, Tržič B : Veterani 21:18 (9:6), sodnika Humer (Podbrezje), Zupan (Kranj). V derbiju kola so domačini povsem zasluženo spravili na kolena "eterane, čeravno tudi obraten izid »e bi bil presenečenje. V igri polni Preobratov so domačini v finišu le zmogli toliko moči za popoln uspeh. Iskra Anton Rahlo brnenje motornega letala je kalilo opoldanski mir lepega sobotnega dne in le m»lokdo se je zmenil zanj. Leščanska padalca v letalu pa sta izžarevala radost letenja »*» željno čakala trenutka, ko se bosta kot IKARUS podala na oiv»-—»• • ------*---~" omamljivo pot skozi zračno brezno. Jesenske barve karavanških pobočij, ki jim je sonce dalo še večjo lepoto, so se povečale veliko pričakovanje - višino 1000 m, ko bo cas za odskok. Prva kupola je že zablestela v soncu, druga pa se ni in ni hotela pokazati. Z njo bi moral p 1 527-krat Padalec Zgodilo se je najhujše. Živ-lJenje je daroval za ljubezen, ?a Padalstvo, ki ga je vztrajno "»vestno gojil v ALPSKEM LETALSKEM CENTRU v Le-jcah od leta 1962, ko je prvič kot 18-letni mladenič skočil iz »etala in pod belo kupolo prvič veselo z a vrisk al. pred tem športni Anton Iskra-Tonc. Oi?XT,^I~olvttM LETALSKEM ^NTRU v Lescah je bil Tone Va?tLti®tift' ki Je veliko PrisPe" ai k hitremu in kvalitetnemu »apredku padalstva. s prijava J.e 4-krat sodeloval na dr-vnln prvenstvin v letih, ko ČelJC 8lovensko padalstvo pri-Va ° Prebijati proti jugoslo-*nskemu vrhu. Zato je tudi tr*ifOVa za8luga pri osvajanju stv nega ekiPne£a prven-h*a Ju8°8lavije leščanskih padalcev. Da je bil vesten in turTadeven šPortnik, kažejo °» njegovi športni dosežki dni °8vaJanju pogojev za pa- Pet?k° zlato »C« značko- °d ne4 po8°Jev Je »mel osvoje- -j^ako težak udarec je izguba nan°ia vel»kega prijatelja, za oJfVetalce in padalce v alp-fijfM letalskem cen-. nU, je težko opisati. Zapisan v Črni knjigi letalstva, ki za w8».ki smo mu predani, po-$pen» zgodovino, in vse tisto, *sar ni moč izreči, kar lahko liv**0 6ut»mo i° doživljamo na vadah letališč, v zraku, e*»*u in soncu. lak m nam bo lik Antona kinfe 8P°dbuda, da kljub veli-^ Žrtvam ne odnehamo v •tiiLi Za uveljavitev in prizna-V^letalskega športa in njegova pomena v današnji druž- Člani alpskega letalskega centra Lesce ALPLES B : KRANJSKA GORA 29:24 Selca, igrišče ŠD, Alples B Kranjska gora 29:24 (19:16), sodnika Pičulin (Kranj), Vidovič (Tržič). Gostje so bili prepričani v popoln uspeh. Vseeno pa so ostali praznih rok, saj jih je drugo moštvo Alplesa s premišljeno igro povsem nadigralo. KRVAVEC : RADOVLJICA 21:22 Cerklje, igrišče OŠ D. Jenko, Krvavec : Radovljica 21:22 (14:13), sodnik Suštaršič (Kranj). Tudi v osmem kolu so Cerkljani ostali na dnu lestvice brez dobljenega srečanja. Čeprav so se v igri z'Radovljico nadejali prvih točk, jim to ni uspelo. Še vedno niso namreč našli sami sebe in tako bodo prezimili na zadnjem mestu. RESNICA : ŽABNICA 23:19 Besnica, igrišče ŠD, Besnica : Zabnica 23:19 (10:4), sodnika Kužel, Celar (oba Škofja Loka). Domačini so že v prvem delu nasprotniku dokazali, da bosta točki ostali doma. Tudi v nadaljevanju so s premišljeno igro držali vajeti v svojih rokah in uspeh je zasluženo ostal doma. Lestvica * Gor. sejem 8 8 0 0 219:145 16 Tržič B 8 6 0 2 199:201 12 Veterani 8 5 0 3 176:185 10 Kranj, gora 8 4 0 4 177:162 8 Besnica 8 4 0 4 168:190 8 Žabnica 8 3 1 4 138:135 7 Radovljica 8 3 1 4 178:182 7 Alples B 8 3 0 5 188:201 6 Storžič 8 3 0 5 173:188 6 Krvavec 8 0 0 8 157:206 0 VISOKI IZIDI V drugi gorenjski ligi so bili v zadnjem kolu doseženi visoki izidi, kar kaže, da poražena moštva in zmagovalci pozabljajo na svoje obrambe. Drugo moštvo Šeširja je spet visoko odpravilo svoje nasprotnike Zabnico B, Sava B je bila uspešna v igri s Stadionom, Križe B pa z Dupljami B. Hujanci so osvojili točki v srečanju z Radovljico B, medtem ko so slednji v zaostalem srečanju premagali tretjo vrsto Alplesa. Izidi: Huje : Radovljica B 23:12 (8:9), Križe B : Duplje B 37:15 (19:6), Šešir B : Zabnica B 36:16 (19:8), SavaB : Stadion 33:26 (17:10), Radovljica B : Alples C 42:21(18:8). D. Humer Državno prvenstvo v hokeju na ledu za mladince se nadaljuje tako v A kot v B skupini. V obeh skupinah so namreč odigrali popolno tretje kolo. V A skupini po treh kolih vodita brez poraza Kranjska gora in ljubljanska Olimpija s 6 točkami. V zadnjem kolu so igralci Kranjske gore premagali zagrebški Medveščak z 1.1-sl. Medveščakovi igralci so se dolgo časa upirali favoriziranim domačinom, na koncu pa so bili vseeno visoko poraženi. Igralci -Jesenic pa, so na domačem ledu morali priznati premoč boljšim gostom iz Ljubljane. Pari prihodnjega kola so naslednji: Olimpija : Kranjska gora in Slavija : Jesenice, Medveščak je prost. Lestvica: Kr. gora 3 Olimpija 3 Medveščajs 4 Jesenice 3 Slavija 3 3 3 1 0 12 13:30 1 0 0 3 0:15 0 0 0 31: 6 0 0 24: 7 1 2 13:23 V skupini B pa je po treh kolih brez poraza na čelu ekipa Tivolija, pred kranjskim Triglavom in Celjem s po 4 točkami. V tem kolu je bila odigrana samo ena tekma. V tej tekmi je Tivoli v Celju premagal Škojfjeločanke zmagale v Tržiču V osmem kolu ljubljanske conske rokometne lige so v najzanimivejšem srečanju v Tržiču nepričakovano pobrale ves izkupiček igralke Šeširja. Rokometašice Alplesa B so brez težav premagale z visokim rezultatom v Ljubljani Slovan B. Ker dve igralki Save B nista imeli licence, pa sta vseeno nastopili proti Škofljici, so srečanje izgubile z 10:0 b. b., čeprav so v tekmi zmagale. Rezultati: Slovan B : Alples B 7:21 (5:11), Mokerc : ETA 11:12 (4:6), Tržič : Šešir 16:20 (10:10), Škofljica : Sava B 10:0 (b. b.). Lestvica: ETA 7 7 0 0 125: 74 14 Preddvor 6 5 0 1 124: 64 10 Olimpija 7 5 0 2 120: 97 10 Tržič 7 5 0 2 108: 93 10 Šešir 8 5 0 3 111: 99 10 Šentvid 7 3 1 3 87: 88 7 Alples B 8 3 0 5 131:131 6 Mokerc 7 2 1 4 89:103 5 Škofljica 7 2 0 5 86:102 3 Slovan B 7 2 0 6 68:113 2 Sava B 7 0 0 7 61:102 0 J. Kuhar domače moštvo z 8:2, INA pa je brez borbe dobila srečanje proti Mladosti. Triglav je bil prost. V prihodnjem kolu bodo triglavani gostili ekipo Celja, Tivoli pa INE. Mladost je prosta. Tekma med Triglavom in Celjem bo odločala, kdo bo ostal na drugem mestu. Lestvica: Tivoli 3 3 0 0 26: 9 6 Triglav 3 2 0 1 17:13 4 Celje 3 2 0 1 15:15 4 INA 3 10 2 12:13 2 Mladost 4 ,0 0 4 0:20 0 Slavija : Kr. gora 2:2 SLAVIJA: I). Lomovšek, F. Lo-movšek, Gruden, Grosman, Verglas, Kralj, B. Lomovšek, Lešnjak, S. Kvartuh, Bricelj, Erjavec, Mirnik, Smolej, Grmovšek, F. Kvartuh, Drečnik, Kovač. KRANJSKA GORA: Češnjak, Pretnar, Medved, Berlis, Šuvak, Brun, Razinger, Šivic, Kunšič, Fartek, Horvat, Klinar, Terseglav, Golja, Ščap, Lah, Medja, Jug, Horvat. Strelec za Kranjsko goro: Kunšič 2. Mladi igralci Kranjske gore so v zaostalem srečanju petega kola državnega prvenstva za člane skupina A spet pripravili presenečenje. Tako so sredi Ljubljane odvzeli točko favorizirani ekipi vevške Slavije in se jim tako maščevali za nesrečen poraz na Jesenicah. Po tem kolu je na zadnje mesto zdrsnil Medveščak, ki še ni uspel zmagati. Lestvica: 1. Jesenice 2. Olimpija 3. Slavija 4. Kr. gora 5. Medveščak 4 4 0 0 27:10 8 5 3 1 1 36:13 7 5 1 2 2 18:25 4 5 113 13:31 3 5 0 2 3 13:28 2 F. P. Po prvem delu Triglav Prvi krog državnega prvenstva za člane skupine B se je končal. Po prvem delu vodi kranjski Triglav, ki je še edini brez poraza. V zadnjem kolu je Triglav v derbiju premagal Celje s 7:2, Tivoli pa visoko INO z 19:1. Lestvica: 1. Triglav 4 4 0 0 24: 6 8 2. Celje 4 3 0 1 34:12 6 3. Tivoli 4 2 0 2 31:15 4 4. INA 4 1 0 3 7:34 2 5. Mladost 4 0 0 4 3:32 0 F. P. Derbi Križam Pušnik, državni prvak v rallvju V osmem kolu ljubljanske conske rokometne lige — sever je bilo derbi srečanje v Križah med odličnima ekipama Križ in Mokerca. V izredno razburljivem in zanimivem srečanju so zmagali rokometaši Križ, ki tako ostajajo še vedno edina neporažena ekipa. Vse kaže, da so si naslov jesenskega prvaka zagotovili že tri kola pred koncem tekmovanja v jesenskem delu prvenstva. Rokometaši Jesenic so brez težav odpravili ekipo Preddvora in zavzeli šesto mesto, rokometaši kranjske Save pa so se zelo namučili v srečanju z ljubljansko Olimpijo, saj so gostje v prvem polčasu vodih 'rar s petimi goli prednosti, na koncu pa so Kranjčani zmagali z golom prednosti. Rokometaši Alplesa iz Železnikov so doživeli spet poraz, tokrat z ekipo Kamnika, čeprav so ob polčasu vodili s tremi goli razlike. Rokometaši Dupelj so izgubili srečanje z ekipo Škofljice. Zaradi incidenta po tekmi s Preddvorom, ko je nekdo vrgel kamen v hrbet sodniku Pičulinu iz Kranja, je igrišče v Dupljah zaprto za dve prvenstveni ali pokalni tekmi. Rezultati: Slovan B : Prule 28:21 (16:7), Jesenice : Preddvor 31:22 (15:9), Alples Kamnik 27:31 (16:13), Škofljica : Duplje 20:18 (11:4), Sava : Olimpija 26:25 (7:12), Križe : Mokerc 15:14 (9:10). I .i estvica * Križe 8 8 0 0 180:137 16 Sava 8 7 0 1 196:150 14 Mokerc 8 6 0 2 191:133 12 Kamnik 8 6 0 2 178:156 12 Duplje 8 4 0 4 189:172 8 Jesenice 8 3 1 4 175:188 7 Prule 8 3 14 150:175 7 Olimpija 8 2 2 4 214:216 6 Alples 8 2 15 163:167 5 Slovan B 8 2 0 6 141:198 4 Preddvor 8 1 1 6 172:206 3 Škofljica 8 1 0 7 152:208 2 J. Kuhar Prvenstvo Gode-šiča v krosu Na letošnjem prvenstvu G odeš i č a v krosu so bili v posameznih kategorijah najboljši: člani: Stane Gaber, mladinci: Tone Alič, pionirji: Joško Hafner, pionirke: Marjeta Kavčič, veterani: Janez Bobnar. J. Starman Naj najboljši rally voznik Aleš Pušnik, član AMD Škofja Loka, je s sovoznikom Rokom Freyerjem tudi letos osvojil naslov absolutnega prvaka Jugoslavije v rallyju. — Foto: F. Perdan Zmagovalec letošnjega zadnjega rallvja za državno prvenstvo »Beograd — Bar« je postal Aleš Pušnik, (lan AMD Škofja Loka. Na 719 km dolgem rallvju je nastopilo 60 posadk, na cilj pa jih je prišlo samo 30. Čeprav je Pušnik vozil brez svojega stalnega sovoznika Freyerja, ki je zaradi motenj v letalskem prometu zamudil start v Baru, je vseeno zmagal z veliko prednostjo. Njegova največja tekmeca v tem razredu sta tudi na tem rallvju morala odstopiti. Tako je Sarajevčanu Alihodžiču, ki je zmagal v predzadnjem rallvju, odpovedal motor, Palikovića, ki sicer s porsehejem zelo uspešno nastopa na rallvjih za evropsko prvenstvo, pa je 1600-kubična zastava 101 ponovno pustila na cedilu. Pušnik si je s to zmago priboril naslov državnega prvaka v razredu nad 1300 cem in pa tudi naslov absolutnega prvaka Jugoslavije v rallvju. Tudi v ostalih razredih so se slovenski dirkači izkazali z zelo dobrimi uvrstitvami. Najbolj prijetno presenečenje je pripravil Kranjčan Prusnik, ki je v kategoriji do 785 cem zasedel odlično drugo mesto. S četrtim mestom na predzadnjem rallyju pa je v končni uvrstitvi pristal na zelo solidnem šestem mestu. Milavec, član AMD Škofja Loka, je v razredu do 1150 cem (skupina 1) zasedel tretje mesto, V končni uvrstitvi pa se je uvrstil na zelo dobro četrto mesto. Med ekipami je državni prvak postala beograjska Crvena zvezda, AMD Škofja Loka pa se je uvrstilo na odlično četrto mesto. Med republiškimi ekipami je zmagala Srbija pred Slovenijo. Rezultati rallvja »Beograd — Bar« so naslednji: do 785 cem: 1. Petkovič (Novi Sad), 2. Prusnik (ŠOLT, Ljubljana, oba zastava 750); do 1150 cem. (skupina 1): 1. Kulundžić (Crvena zvezda, fiat 128 SC), 2. Heimer (Slovenija avto), 3. Milavec (Šk. Loka, oba zastava 101); do 1150 cem (skupina 2): 1. Komnenović (Crvena zvezda), 2. Podboj (Akademac, oba zastava 101); do 1300 cem: 1. Nadj (Zastava, zastava 101), 2. Savić (Titove užice, NSU TT); nad 1300 cem: 1. Pušnik (Šk. Loka, re-nault 17 TS), 2. Brišnik (Šk. Loka, renault 12 gordini); skupna uvrstitev: 1. Pušnik (Šk. Loka), 2. Nadj (Zastava). Končni vrstni red za državno prvenstvo je naslednji: do 785 cem: državni prvak je Dragosavac (Crvena zvezda) s 24 točkami pred Matoševićem (Crvena zvezda) 19. Prusnik (ŠOLT) je z 9 točkami šesti; do 1150 cem (skupina 1): državni prvak je Podboj (Akademac) s 27 točkami pred Hei-merjem (SI. avto) 16, Asanovičem (Zastava) 15 in Milavcem (Šk. Loka) 13; do 1150 cem (skupina 2): državni prvak je Komnenovič (Crvena zvezda) z 18 točkami pred Arsićem (Akademac) 9 in Maričem (ARTK) 9. Šuster (SI. avto) je z 2 točkama na desetem mestu; do 1300 cem: državni prvak je Nadj (Crvena zvezda) s 27 točkami pred Poberajem (SI. avto) s 14. Šuster in Kavčič (oba SI. Avto) sta s 6 točkami na 6.-7. mestu; nad 1300 cem: državni prvak je Pušnik (Šk. Loka) s 24 točkami pred Alihodžićem (Željezničar) 9 in Palikovi-čem 9. Brišnik s 6 točkami deli 4.-5. mesto. Skupna uvrstitev: 1. Pušnik 34 točk, 2. Nadj 31, 3. Podboj 27, 11. Heimer 16, 12. Poberaj 14. Ekipna uvrstitev: 1. Crvena zvezda 150 točk, 2. Akademac 113, 3. Slovenija avto 65, 4. AMD Škofja Loka 50. F. P. Kroparski trim Skoraj vsi poznamo Kropo, stari železarski kraj na Gorenjskem. Stisnjen je ob potoku. V obliki zaprte doline obrnjene proti severu, ga obdajajo obronki Kroparske gore. Kdo ne pozna kroparskih kovačev? Ovekovečil jih je slovenski pesnik Oton Zupančič ... od štirih do ene... O Kroparjih so znane zbadljivke in zgodbe. Nekaj značilnih je zapisal in jih skušal vtisniti v trajen spomin kroparskim otrokom mojster Jože Brtoncelj. Kroparji preteklega časa so ob ognju, znoju in železu tudi sami hitro izgorevali. Kovanje žebljev je vtisnilo globoke sledi prstov v lesene ročaje kladiv. Njihovo življenje je bilo bedno, bolezen in smrt sta bili pogosti obiskovalki kroparskih družin. Kje so našli moč, da so kljubovali morečemu napevu kladiv, stiskam, obolenjem in težavam? Pot iz kovačnic, mračnih, senčenih in zatohlih prostorov je vodila navkreber — v hrib, k izviru Kroparice, v območje Jelovice. Pot okoli gore pa je bila kakor bi jo danes imenovali trimska steza starih kroparjev. Vsak si je izbral smer pohoda. Mlajši po bolj strmi poti, starejši po položnejši. Vse je najpreje sprejela Vodiška planina, pomirjevalna pot skozi gozdove Jelovice jih je pripeljala na Črni vrh. Na Jamniku so se razvedrili s kegljanjem, tam so nekateri popili nekaj žganja in se malo okajeni vrnili domov. Približno tako je bilo nedeljsko poletno razvedrilo starih Kroparjev. Zima jih je pritegnila v objem mračnega in vlažnega zidovja. Kaj pa danes, ko so ročna žebljarska kladiva onemela? Tradicija še živi. Okoli gore hodijo novi rodovi, tam niso več žareči žeblji v očeh, meh ali kakšno drugo pihalo uporabljajo le za oživljanje ognja za peko na žaru, taki se do Vodiške planine pripeljejo. A mnogi hodijo prav po istih stezah kakor njihovi predniki. Vzpno se na Zidano skalo. Pred očmi se jim prikaže vsa kroparska dolina, podobna sceni trajne igre, ki bi jo lahko imenovali: od rokodelstva do industrije. V igri — včasih slični drami, pa spet veselo igri v zaporednih dejanjih nastopajoča blaginja zmaguje nad revščino. Kaj pa je blaginja? Ali jo prinaša porabniški svet? Scena Krope ponovno oživlja. Pod skalovjem je videti lesket macesnov, žuborečo vodo, domove, tovarno, športno igrišče in zadnje zbirališče kroparjev za Lenartom. Kakor bi slišali njegov glas: Čakamo vas, pričakujemo vas ob štirih! Z Orlovine odjekne misel, da ob štirih se navadno sklene pot slehernega. Vsi pa bi radi privolili vabilu onih, ki so živeli dolgo, zdravo in ustvarjalno. Vsi bi radi podaljšali in bogatili trimsko-življenjsko pot. O tem veliko odločamo sami, saj nismo več kovači žebljev, vse bolj postajamo kovači lastnega življenja, ki ga kalimo v znoju in naporu. Jože Ažman Pionirji LTH in Save jesenski prvaki V nedeljo se je končal jesenski del prvenstva v pionirski gorenjski nogometni ligi. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: A skupina: Jesenice : Šenčur 2:0, Lesce : Bohinj 3:1, Bled : Alples 5:2, Sava B . LTH 7:0; B skupina: Korotan : Sava 0:5, Alpina : Preddvor 1:0, Naklo : Podbrezje 4:1, Triglav : Primskovo 0:2, Tržič : Kondor 2:0. Lestvica — A skupina: Trzic Naklo Korotan Podbrezje Preddvor Alpina Kondor y 6 0 3 22:13 12 9 5 1 3 32:20 11 9 3 15 11:16 7 9 2 2 5 25:23 6 9 2 2 5 18:22 6 9 3 0 6 13:18 6 9 0 0 9 6:72 0 LTH 7 5 1 1 16: 6 11 Bled 7 5 1 1 16: 10 11 Jesenice 7 5 0 2 9: 3 10 Alples 7 4 1 2 13: 10 9 Bohinj 7 1 0 3 14 9 8 Šenčur 7 2 1 l 14: 20 5 Lesce 7 2 Q 5 9: 15 4 Medvode 7 0 0 7 8: 26 0 izven konkur. Sava B 9 3 e 6 13: 40 6 Medvode B 9 1 o 8 8: 14 2 B skupina: Sava 9 8 i 0 38: 5 17 Primskovo 9 S 2 2 28: 15 12 Mladinska liga — A skupina: Alples : Jesenice 2>4, Bohinj : Lesce 1:2, Tržič : Bled 1:4, Triglav : Naklo 0:3. Vodi Naklo s 16 točkami. B skupina: Medvode : Preddvor 1:0, Alpina ; Filmarji 7:2, Šenčur : Sava 1:1, Trboje : Podbrezje 13:0. Vodi Sava s 13 točkami. Člani — 1. razred: Primskovo : Plamen 6:0, Grintavec : Reteče 4:3, Jezero : Trboje 2:6, Kondor : Kokrica 0:2, Preddvor : Podbrezje 0:1, Britof : Filmarji 1:1. Po 9. kolu je v vodstvu Primskovo s 17 točkami. P. Novak #1^ W Petek, 31. 15 oktobra 197 Ondan mi je nekdo očital, da sem takšen kot večina samoupravnih delavskih kontrol: da se namreč zagnano poganjam v nebistvene, malo pomembne za-devščine, pred pomembnimi vprašanji pa si zatiskam oči in ušesa. Delavske kontrole naprej in nazaj obravnavajo le neupravičene dnevnice in kilometrine ter službena potovanja, se postavljajo za hrbte vratarjev in čuvajev ter s stoparico v roki kukajo, kdo bo dve minutki zamudil, pozabljajo pa na zares pomembne probleme, na ne tako zelo redke kršitve pravic delavcev. Jaz pa naj bi bil, popotujoč po mili deželi kranjski, le zapisnikar ob neurejenih odlagališčih smeti, poteptanih zelenicah in ob drugih večinoma komunalnih, za-devščinah. Najprej sem temu kritiku, kakor se dandanašnji spodobi, vrnil milo za drago, ko sem se trdno postavil na svoje stališče in ga mimogrede malo zbodel, ker tudi njegovo delo ni brez senc, sam pri sebi pa sem sklenil,da si poslej vzamem nekaj časa in po-potujem po obširnih materialih, namenjenih delegatom samoupravnih interesnih skupnosti. Nekaj dni sem porabil za to, da sem vse gradivo spravil do doma, preostali konec tedna pa se je iztekel v »sortiranju« tega materiala. Po policah, na tleh, na mizi, po stolih, na postelji, skratka povsod grmade papirja, kupi poročil, po katerih naj bi se bil informiral, kako in kaj je z našimi interesnimi skupnostmi in kaj kanijo v naslednjem letu. Najprej sem bil do kraja potrpežljiv, a ob koncu sem bil obupal. Čeprav sem proučeval izključno le polletna poročila samoupravni/i interesnih skupnosti in se poskušal seznanjati z njihovimi programi z d naslednje leto, mi je že prvo poročilo vzelo vso voljo in ves pogum. Moje samoizobraževanje se še začelo ni, ko seje že klavrno končalo. Zdaj se mi je v praksi potrdila resnica, da si ob kopici najrazličnejših informacij praktično neinformiran in da tudi pri samoupravnih interesnih skupnostih uveljavljajo modro spoznanje, da nikakor ni enostavno in preprosto povedati in se izpovedati, če gre lahko na moč komplicirano. Hec vseh hecev pa je seveda v tem, da ti materiali nikakor niso namenjeni le pravnikom in finančnikom, ampak nam, bazi, delegatom, občanom. Pri vsem tem se niti toliko niso potrudili, da bi tiste osnovne postavke, na katerih sloni bistvo takih informacij, strnili v kratek povzetek. Administrativno, pravno in finančno ena a, a popolnoma neuporabno, odbijajoče in nesprejemljivo za mojega soseda Jaka, ki iz tega pač ni znal izluščiti tistega, kar ga pač najbolj zanima: koliko denarja, kam je šel in kako je šel, koliko ga je in ni ostalo itd. Zato tovarišem sestav-Ijavcem zamerim za tisti čas, ki sem ga popolnoma neracionalno izkoriščal, proč metal, kajti tudi moj čas je dragocen. Zdaj pa si dovoljujem še pomislek o ravnanju tiste delegatske baze, ki o teh stvareh zase in zame odloča. Nič kaj ne verjamem, da si moj delegat vzame toliko Časa in s slovarjem tujk v roki študira dneve in dneve, da bi iz takšnega gradiva pogruntal bistvo in potem odgovorno odločal. Bolj verjamem, da se še in še izgublja v takih materialih, da nič kaj ne razpravlja, da takole tja v tri dni vzdiguje zase in zame roko, ko vendarle odloča o tem, kako in kam poroma njegov in moj denar. Moj delegat se je ob tem vprašanju že hudo razjezil in obljublja, da se bo, če bo potrebno, razhudil še enkrat ali dvakrat. Povrh vsega pa niti ne zahteva nekaj nemogočega, ne zahteva nekaj dodatno hudo obremenilnega za posamezne službe. Samo sestavljavce prosi, naj bodo v povzetku kratki, jedrnati in razum-'jivi. Spomenik junaku Jožetu Gregorčiču — Bi lahko dobila vojaka Predraga Gradjanina? sva minuli torek na »kapiji« ob vhodu v—vojašnico Jožeta Gregorčiča v Škofji Loki sTo-toreporterjem spraševala fanta, mladega vojaka, ki je bil prav takrat na dežurstvu. »Malo počakajta,« je dejal, »bomo videli kako bo! Najlaže bi ga dobila popoldne po tretji uri... toda poskusili bomo. Poklical je svojega starejšega kolego, desetarja, ta je poklical komandanta enote in čez nekaj minut naju je komandant že sprejel v svoji delovni sobi. — Pogovorila bi se rada z vojakom Predragom Gradjaninom, kiparjem, fantom, ki je ustvaril kip, skulpturo, narodnega heroja Jožeta Gregorčiča, katerega slovesno odkritje je bilo minulo soboto! sva zaupala svojo željo komandantu. Takoj je bil za to. Cez nekaj minut je tudi Predrag že sedal v komandantovi delovni sobi. Predrag Gradjanin je Beograjčan. Rojen je bil sicer v Vrnjački Banji, toda zdaj že več let živi v jugoslovanskem glavnem mestu. »Po poklicu sem kipar,« je začel pripovedovati. »Obiskoval sem šolo za upodabljajočo umetnost. Približno pred petimi leti sem jo končal. Pred letom dni pa sem prišel v Škof-jo Loko. Služiti vojaški rok, kajpada. Že prve dni sem se odlično vključil v vzoren vojaški kolektiv. Začel sem sodelovati v raznih sekcijah: predvsem seveda v likovni. Že dober mesec po tistem, ko sem oblekel vojaško suknjo, sem si v glavo vcepil in zabil idejo, da moram izklesati skulpturo — kip — narodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca, po katerem nosi ime naša vojašnica. Začel sem se seznanjati z njegovo življenjsko potjo, z njegovim revolucionarnim delom pred vojno in med vojno. Na voljo sem imel tudi precej fotografskega gradiva. Pa še prijatelji Jožeta Gregorčiča, njegovi so-borci z Jesenic, ki so me obiskovali, so mi povedali marsiketero podrobnost iz njegovega življenja. Tako sem vse bolj spoznaval junaška dejanja Jožeta Gregorčiča!« Ideja je v začetku letošnjega leta dobivala vse bolj dokončne oblike. Predrag je bil vse bolj prepričan, da bo uspel, da mora uspeti. Prav to prepričanje pa je živelo tudi v njegovih prijateljih, vojakih, ki so bili povezani v trden vojaški kolektiv. In tudi starešine so dali Predragu vso podporo. »S samim delom na spomeniku sem začel konec januarja letošnjega leta,« je pripovedoval mladi beograjski kipar. »Prijatelji so si z zanimanjem ogledovali nastajajoče delo. Prav tako tudi starešine! Moram pa priznati, da sem ustvarjal nekoliko s strahom. Saj veste, moral sem opravičiti zaupanje. Prvič sem se poglobil v vojno tematiko. Prvič sem upodabljal lik narodnega heroja. Pred tem se že imel pet samostojnih razstav, izdelal sem že več deset skulptur, sodeloval sem na simpoziju kiparjev v Bihaču v Bosni in Hercegovini.« In Predrag je, zdaj že lahko z gotovostjo trdimo, uspel. Ideja, ki je med starešinami in vojaki v vojašnici Jožeta Gregorčiča v Škofji Loki zorela že nekaj let, je zdaj uresničena. Predragu je v letošnjem letu pri delu pomagal ves kolektiv. Z delom talentiranega mladega beograjskega kiparja pa so zdaj tudi vsi zadovoljni. Zadovoljni so vojaki in starešine iz škofjeloške vojašnice, zadovoljni so na organizaciji ZZB NOV na Jesenicah .. . Svojega uspeha pa se iskreno veseli tudi Predrag. Skulptura Jožeta Gregorčiča je izdelana iz litega belega betona. Visoka je 255 centimetrov, široka 135 in dolga 110 centimetrov. Kip znanega slovenskega revolucionarja je postavljen v parku med stavbami vojašnice, nedaleč od spominskega muzeja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca. J. Govekar Večje spoštovanje zakonov Kranj — Na dnevni red zadnje seje kranjske občinske skupščine je bilo dano tudi poročilo o. stanju zakonitosti v občini. Poročilo je nekakšen pregled in tudi analiza različnih prekrškov v zadnjem času. Kaže, da bi v prispodobi lahko rekli, da je bilo leto 1973 nekakšno leto prekrškov. Ne prej, ne kasneje na sodiščih ni bilo toliko obravnav kot prav to leto. To so ugotovili tudi na občinskem sodišču v Kranju, ki je po drugi strani znano po tem, da kljub pomanjkanju sodnikov in drugih strokovnih kadrov najhitreje in najbolj tekoče obravnava zadeve iz svoje pristojnosti. Sicer pa je bilo v občini v zadnjih letih največ tatvin, utaj, goljufij, prikrivanj in kaznivih dejanj s področja prometa. Tudi primeri gospodarskega kriminala niso bili redki. Sodišče je v zadnjem času tudi poostrilo kazni. Tako zdaj prevladujejo zaporne kazni, v prometu pa visoke denarne kazni. In tudi gospo-drskemu kriminalu največkrat sledi zapor. Pristojni organi pa hkrati ugotavljajo, da bi se v mnogih primerih predvsem v delovnih organizacijah kaznivim dejanjem lahko izognili. Veliko prekrškov je namreč zaradi preslabe varnostne službe. Spomnimo samo na nezavarovana gradbišča, dvorišča oziroma odprta skladišča podjetij. Če pride do tatvir ne, v. podjetju pogosto menijo, da so naredili že vse, če so tatvino prijavili. Včasih pa niti tega ne naredijo. V Upravi javne varnosti tudi ugotavljajo, da narašča tako imenovani gospodarski kriminal. Ne gre sicer za težje primere, vendar so manjši v porastu. Predvsem je to nevestno poslovanje, ponarejanje listin in podobno. Najpogostejši kršilci so manjše delovne organizacije, kjer imajo največkrat organizacijske težave, kjer kasnijo s sprejemanjem samoupravnih aktov in kjer imajo tudi slab nadzor. Vse to pa po drugi strani kaže, da so samoupravne delavske kontrole še vedno prešibke in da je njihovo delo neučinkovito tudi zato, ker se včasih člani bojijo neprijetnih posledic, ki bi jih doletele kot povračilo za ukrepanje. Skratka, ti samoupravni organi marsikje še niso zaživeli in nimajo vloge, ki jim pripada. Zato in zaradi premajhne notranje kontrole sploh pa se v podjetjih tudi dogaja, da raznih nepravilnosti ne odkrijejo že na samem začetku, marveč potem, ko je prekršek oziroma kaznivo dejanje že zares veliko. A. Z. Letalska nesreča Včeraj okrog 9.20 dopoldne je nekaj kilometrov pred letališčem v Pragi pred pristankom strmoglavilo letalo DC 9 podjetja Inex Adria aviopro-met, ki je iz Tivata peljalo v domovino češkoslovaške turiste. Do zaključka redakcije smo lahko le izvedeli, da so v bolnišnico prepeljali okrog 60 potnikov; med njimi tudi eno stevardeso. V naši posadki letala so bili kapetan Miodrag Marović, kopilot Jovan Popov in stevardese Slavica Šalah, Tatjana Rijavec in Marjeta Španovič. Žalne svečanosti ob dnevu mrtvih KRANJ Osrednja žalna svečanost bo danes ob 16.30 na Trgu revolucije v Kranju. Danes se bodo padlih spomnili tudi v Mavčičah, kjer bo žalna svečanost ob 10.30 pred spomenikom v vasi. Ob 15. uri bo žalna svečanost na pokopališču v Predosljah, ob 16. uri pred spomenikom v Goricah, pred spomenikom v Drulovki, pred spomenikom v Preddvoru in pred domom Andreja Kmeta v Britofu. Ob 17. uri bo žalna komemoracija pred zadružnim domom na Primskovem, ob 17.30 pred spomenikom na Visokem in ob 18. uri pred spomenikom na Jezerskem. Jutri, 1. novembra, bo žalna svečanost ob 9. uri na pokopališču v Kokri in ob 9.10 na pokopališču na Kokrici. Ob 11. uri pa se bodo padlih spomnili pri spomeniku v Cerkljah, na pokopališču v Šenčurju in na pokopališču v Podbrezjah. JESENICE Drevi bodo predstavniki družbenopolitičnih organizacij položili vence na grobišču padlih partizanov na Plavžu, pred železniško postajo, v Dragi in v Begunjah ter na grob sekretarja Skoja Dragoljuba Mi-lovanoviča v Zabreznici. Obiskali bodo tudi grobnico narodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca v Radovljici. Osrednja svečanost pa bo jutri, 1. novembra, ob 9. uri v Mostah pn Žirovnici. Ob spomeniku padlih bodo odkrili kip talca, ki ga je izdelal akademski kipar Jaka Torkar. RADOVLJICA Danes bo žalna svečanost ob 16. uri pred spomenikom talcev v Lescah. Na dan mrtvih, 1. novembra, pa bodo komemoracije ob 9. uri na grobišču talcev v Dragi in Gorjah, ob 10. uri na Bledu, na graščinskem vrtu na grobišču talcev v Begunjah in ob ll.Nlri pri spomeniku NOB v Radovljici ter pri spomeniku padlim na Ovsišah. Žalne svečanosti pripravljajo tudi po vseh krajevnih skupnostih in v vseh večjih krajih v občini. Krajevna organizacija Bled in občinski odbor ZZB NOV bosta jutri dopoldne položila venec k spomeniku padlim borcem 3. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki. ŠKOFJA.LOKA Osrednja žalna svečanost bo jutri, 1. novembra, ob 9. uri pred domom ZB NOV v Škofji Loki. Danes ob 12. uri bo žalna svečanost v Železnikih pred spomenikom padlim borcem, ob 14.30 pri spomeniku na Hotavljah,ob 15.30 pri spomeniku v Gorenji vasi in pri spomeniku v Stari Oselici. Jutri, 1. novembra, bo žalna svečanost ob 9. uri pri spomeniku na Trebiji in pri spomeniku padlim na Godešiču. TRŽIČ Danes ob 16. uri bo žalna svečanost v Brezjah pri Tržiču pred domom družbenih organizacij. 1. novembra bodo spomin padlih za svobodo ob 8.30 počastili v Križah pri spomeniku in nato na grobišču talcev v Retnjah. Ob 9. uri bo žalna svečanost pri spomeniku padlih v Lešah in ob 10. uri pri spomeniku padlim borcem v Kovorju. Osrednja žalna komemoracija pa bo ob 10. uri na grobišču padlih borcev v Tržiču. Kaj bo zdaj s Šmarjetno goro? S preureditvijo doma oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru in s preselitvijo oskrbovancev, ki so bili med preurejanjem v objektu na Šmarjetni gori, se samo po sebi spet zastavlja vprašanje, kaj bo zdaj z objektom na Šmarjetni gori. Na kranjski občinski skupščini srno ^ vedeli, da zdaj razmišljajo, ali naj 01 ta objekt v prihodnje rabil v gos^ln ske ali v kakšne druge namene. Menijo, da bo treba rešitev najti čirn-prej, kakšna naj bi bila, pa ta hip se ni jasno. lip bled LESNA INDUSTRIJA LJUBLJANSKA C 32 lahko gradiš,če imaš vse prirofci ves program stavbne-, ga pohištva trgovina naj rečici tel.064 77-944 je odprta vsakdan od 6.-14.ure,ob torkih do 18.ure,ob sobotah do 12. ure