Stev. 254, V Trata, f ponedeljek dne 12. oktobra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah la praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob S dopoldne. UrednI«vo: Ulic« Sv. FranCiSk« AsiSkega iL 20, L ludstr. — Vd dopisi naj se poiiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma * ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lisU .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrantiSka Asilkega it 201 Telefon uredništva in uprave itev. 11-57. Naročnina anaia: Za celo leto.......K 24 — MM pol leta................. I*— u bi mesece................. Zm nedeljske Izdaj« m ctU Id. -....... 5* Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se IzklJuCnct le upravi .Edinosti". — Plača ia toži m t Trstu. Uprcva In hneratni oddelek se nahajata v ulld Sv. FranCiBu AsiSkega SL 20. — PoStnohranilniCnl račun IL 841.652. Zmagovito prodiranje naše armade ob Sani. - Smrt kralja Karla I. Prisega noveia Kralja. - Padec flntoerpna. DUNAJ U. (Kot.) Uradno se razglaša: Dne 11. oktobra opoldne: Naše hitro prodiranje ob Sani ie rešilo Przemysl Iz sovražnega oklepa. Lastne naše čete so šle v trdnjavo. Kjerkoli so se pokazali Rusi, smo iih napadli in premagali. Na njib begu proti prehodu reko pri Sieoiavi in Lezajsku smo zajeli zelo veliko Rusov. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, generalmajor. Smrt romunskega krnila Karla L BUKAREST 10. (Agence Tel. Roumai-ne.) Kralj Kari je umrl ob Vrt uri zjutraj vsled nenadnega obolenja, povzročenega po vnetju srčne mišice. Kralj jt do zadnjega trenotka govoril s kraljico in je izdihnil brez bolečin. BUKAREST 10. (Agence TeL Roumai-ne.) Vlada je izdala nastopni proglas: Romunska je izgubila velikega kralja Karla, ustanovitelja kraljestva. Skoro pol-stoletja je kralj posvečal vse svoje moči blaginji dežele. Le edina smrt je napravila konec njegovemu neutrudnemu delu. Sijajen izgled v svojih prizadevanjih za svoj narod in zavesti njegovi o dolžnostih je vplel v zgodovino slaven list. Njegova hrabrost na bojišču je vzbudila zopet slavne prednike njegove. Njegova modrost je zagotovila stalnost organizacije in neprekinjeno dviganje naše države. Domovina mu bo večno hvaležna za dobrote njegovega vladanja. Delovanje kralja Karla je spojilo neraz-družljive vezi med dinastijo in narodom. V teh dneh žalosti se zbirajo vsi Romuni okoli ljubljenega prestolonaslednika, ki mu je zagotovljeno, da v ljubezni in zaupanju svojega naroda ne najde le tolažbe v žalosti, ki jo občutijo vsi Romuni, marveč tudi moči, da izpolni težko misijo, h kateri je poklican danes. Navdan z istimi čutstvi kakor njegov slavni stric, bo novi kralj nadaljeval delo izpolnjevanja zgodovine naroda. Proklamacija je podpisana po vseh ministrih. BUKAREST IL (Ag. Tel. Roumaine.) Pravosodni minister Antonescu je sestavil akt o smrti kralja Karola. Testament kraljev se shrani po prečitanju pri litovskem distriktnem sodišču. Truplo kralja se postavi sedaj na oder v gradu Pepeš v Sinaji ter se v ponedeljek prepelje v Bukarešt, kjer se v kraljevi palači izloži javnemu ogledu. Pogrebne slavnosti se bodo vršile v zgodovinskem romunskem samostanu v Kurtea de Arges. BERLIN 11. (Kor.) Večina listov se bavi s politično zapuščino kralja Karla ter izreka soglasno uverjenje, da izpre-memba na prestolu ne izzove nikake iz-premembe v politiki Romunske. DUNAJ 11. (Kor.) Povodom smrti kralja romunskega so ministrski predsednik grof Stiirgkh in vsi člani kabineta izrekli romunskemu poslaništvu svoje so žal i e. BUDIMPEŠTA 11. (Ogrski tel. kor.) Listi izražajo svoje globoko sožalje na smrti kralja Karla in izrekajo svoje prepričanje, da izpreinemba na prestolu ne izzove nikake izpremembe v politiki Romunske. BERLIN II. (Kor.) »Norddeutsche Allg. Zeitung« piše k smrti kralja Karla romunskega: Žalostna vest iz Bukarešte, ki javlja smrt kralja Karla, bo v Nemčiji, kjer je sivolasi vladar užival spoštovanje in občudovanje, sprejeta s srčnim sočutjem. Odkritosrčne simpatije se posvečajo vladi in narodu Romunske ob bolestni izgubi njiju izskušenega monarha, ki je e-nako izkušen v vojni in v vspešni miroljubni politiki dovel svojo deželo od malih začetkov do moči in ugleda. Kralju Ferdinandu, ki se mu ob sprejetij vlade ob resnih razmerah poklanjajo * T T v-i voščila, želimo, da bi istotako deloval za blaginjo Romunske, M a.....ijeijov stric. DUNAJ U. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev se javlja uradno: Armadni višji poveljnik nadvojvoda Friderik je poslal kralj, romunskemu ministrskemu predsedniku in vojnemu ministru Bratiano sledečo brzojavko: V srčno potrebo mi je, da slavni romunski armadi povodom bolestne in težke izgube po smrti njeg. veličanstva kralja Karla L. ustvaritelja. najvišjega vojnega gospoda in zmagoslavnega voditelja, izrečem najodkritosrčneje sožalje na bojišču stoječe avstro-ogrske armade in vojne mornarice. Avstro-ogrska bojna sila poklada plemenitemu pokojniku tribut najvišjega občudovanja in se bo z neminljivim ponosom in hvaležnostjo spominjala visoke naklonjenosti in prijateljstva, s katerim jo je blagopokojno njegovo veličanstvo vsikdar blagovolilo milostno odlikovati. General infanterije nadvojvoda Friderik, višji armadni poveljnik. BUKAREST II. (Kor.) Danes predpol-dne je bila v mitropoJitanski cerkvi spominska služba božja za kralja Karla. Ob 2. uri popoldne se je vršilo v dvorani poslanske zbornice slovesno polaganje prisege kralja Ferdinanda prvega na ustavo. K ceremoniji so došli mitropolit in primasi Romunske, duhovščina, ministri, poslanci in senatorji, visoki dostojanstveniki in člani diplomatičnega zbora in mnogoštevilno občinstvo. Večina je došla v žalnih oblekah. Malo pred prihodom kralja je prišla v dvorano kraljica - mati s princem Nikolajem in princeso Elizabeto, vsi v globoki žalosti. Kralja Ferdinanda so ob vstopu pozdravljali z viharnim ploskanjem in hura-klici. Obdan od dednega princa Karla, mitropolita in vseh ministrov je položil kralj prisego. Zbrani so viharno klicali hura! Po prisegi je imel kralj Ferdinand nagovor, ki je bil sprejet z navdušeno pohvalo, ki se jej je pridruževala tudi navdušena pohvala kraljici Mariji. Na to je imel predsednik združenih parlamentarcev topel nagovor na kralja Karla in je zagotavljal novega kralja o udanosti zakonodajnih zastopov. Ob viharnih ovacijah sta kralj in kraljeva rodbina zapuščala dvorano. Potem se je vršila v mitropolitanski cerkvi v navzočnosti kraljeve dvojice zahvalna pesem. CARIGRAD 11. (Kot.) Usti javljajo, da je bil sultan po vesti o smrti kralja Karla globoko pretresen. Porta je naložila poslaniku v BukareŠtu, naj romunski vladi izreče nje najživahneje sočutje. Takoj po prejemu vesti se je podal eden ce-remonijerjev v romunsko poslaništvo, da izrazi sožalje. \ BUKAREST 11. (Kot.) Glede kraljeve oporoke, ki se jutri razglasi v uradnem listu, piše list »Vittorul«, da je kralj zapustil od svojega osebnega premoženja 12 milijonov lejev za dobrodelne namene. Grad Pelevch ostane novemu kralju, v porabo pa kraljici vdovi. CARIGRAD 11. (Kor.) Poročilo o smrti kralja Karla je v uradnih in vseh drugih krogih prebivalstva vzbudilo globoko sočustvovanje. Listi pišejo o čednostih kralja Karola, posebno o njegovi energiji, združeni s previdnostjo, vsled katere je v zadnjem času vse dokler ni zbolel, preprečil marsikatero intrigo. Padec Antarpna. AMSTERDAM, 11. (Kor.) Ust »Het Nieuws van den Dag« priobčuje iz Rosen-daala: V Vlissingenu so bili vsi čolni zaplenjeni za transport belgijskih in angleških vojakov. Med Angleži so se nahajali vojaki »Royal Naval« brigade. Ko je v petek zvečer pričelo umikanje iz Antwerpna, so skušali Nemci takoj ovirati odhod in sicer s tem, da so pri Dendermondu napadli sovražnika v zaledju. Nemška artiljerija je streljala iz daljave 8 kilometrov s šrapneli z veliko sigurnostjo v umikajoče se bataljone zadnjega krila. Nastala je strahovita zmešnjava, posebno pri Belgijcih, medtem ko so kazali Angleži še največ fizične in moralične moči. Ostalo jim je slednjič samo še to, da so si lahko izbrali ali pot skozi ogenj šrapnelov nemške artiljerije, ki bi jih bil uničil, ali da odidejo proti holandski meji. Angleži so si izbrali zadnjo pot. Od Sv. Nikolaja so šli proti Clinge, kjer so oddali orožje in municijo holandskim vojakom, od tu pa so odšli v smeri proti Terwenzemi. Isti list poroča iz Vlissingena: Angleški vojaki so rekli, da ne morejo razumeti tega, da so bili odposlani v Antwerpen brez dobre artiljerije. Imeli da so na razpolago samo nekoliko ladijskih topov. V ponedeljek sta obiskala utrdbe bivši državni tajnik vojnega ministrstva Seely in pa Curchill. AMSTERDAM, 11. (Kor.) List »Tele-graaf« poroča iz Rosendaala: Neki državni uradnik, ki je zapustil Antwerpen po noči. zatrjuje, da je mesto vsled obstreljevanja trpelo zelo malo. Samo Berchan in pa južnovzhodni del mesta sta še precej trpela. Belgijska armada, da se umika v smeri proti Gentu. Briiggeju in Ostendi. Vsa posadka severnih utrdb se ie udala ua meji Holandcem in je bila internirana v Sas Van Gentu. Ravno tako je bilo raz-oroženih kakih 10.000 Angležev, ki so prestopili holandsko mejo, brez vsake zapreke. Isti list poroča iz Vlissingena: Več sto belgijskih vojakov je dospelo semkaj in na tisoče da jih še pride. V posebnih vlakih se odpravljajo v tabore, kjer bodo internirani. Več vojakov je reklo, da se puste rajši na Holandskem internirati, kot pa od zasledujočih jih Prusov vjeti. Konečno poroča »Telegraaf« iz Rosendaala, da so Belgijci utrdbe: Schooten, Brasschaet, Merxem, Capellen, Lillo in St. Gilles Elversells pognali v zrak. BRUSELJ, 11. (Kor.) General Beseler, poveljnik oblegajočih čet Antwerpna je izdal naslednji oklic: Prebivalci Antwerpna! Nemška vojska stopa v vaše mesto kot zmagovalka. Nobenemu iz vaše srede se ne zgodi nič ža-lega, vašemu premoženju se prizanese, a-ko se vzdržite vsake sovražnosti. Vsako zoperstavljenje se kaznuje po vojnem pravu in lahko povzroči razdejanje vašega lepega mesta. BRUSELJ, 11. (Kor.) Lepaki o zavzetju Antwerpna, izdani od nemškega guvernerja, so vzbudili med bruseljskim prebivalstvom silno potrtost in sicer zato, ker so, zapeljani po lažnijvih poročilih belgijskih, francoskih in angleških litsov, vedno mislili, da Antwerpna ni mogoče zavzeti. BERLIN, 11. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki generalni stan, dne 10. oktobra zvečer: Po dvanajstdnevnem obleganju je Ant-werpen z vsemi svojimi utrdbami padel v naše roke. Dne 28. septembra je padet prvi strel proti utrdbam zunanje črte. Dne 1. oktobra so bile zavzete prve utrdbe; dne 6. in 7. oktobra pa je bil od naše pehote in artiljerije premagan precej zamašeni Nethe odrezek. Dne 7. oktobra smo v soglasju s haaškimi določili napovedali obstreljevanje mesta. Ker je poveljnik izjavil, da vsprejme odgovornost za obstreljevanje mesta, smo začeli ob polnoči v noči od 7. na 8. oktobra obstreljevati mesto. Istočasno se je začel napad na notranjo utrdbeno črto. 2e dne 9. oktobra zjutraj sta bili zavzeti dve utrdbi notranje Črte in dne 9. t m. smo zamogli zasesti mesto brez vsakega resnega upora. Dozdevno zelo močna posadka se je v začetku branila in držala zelo hrabro. Ker pa je uvidela, da ni kos navalu naše pehote in mornariške divizije in pa učinkovanju naših močnih topov, je bežala v popolnem neredu. Med posadko je bila tudi neka pred kratkim došla angleška mornariška brigada. Ta naj bi, kakor poročajo angleški listi, bila glavna opora, nekaka — reklo bi se hrbtenica armade. Kako so se belgijske in angleške čete razkropile, dokazuje dejstvo, da je bilo treba pogajati se z županom glede predaje mesta, ker ni bilo navzoče nobene vojaške oblasti. Dovršena izročitev mesta je bila dne 10. t. m., podpisana od šefa dosedanjega gouvemementa. Zadnje še neizročene utrdbe so zasedle naše čete. Števila vjetih dosedaj še nt mogoče dognati. Zelo veliko belgijskih in angleških vojakov je zbežalo na Holandsko. Tam jih internirajo. Zaplenili smo vsakovrstne ogromne zaloge. Zadnja belgijska trdnjava, nepremagljivi Antwerpen, je padla. Čete, ki so jo napadle, so izvršile izvanredno delo, katero je Nj. Veličanstvo poplačalo s tem, da je dobil njih poveljnik, general pehote pl. Beseler red »pour le merite«. AMSTERDAM, 11. (Kor.) »Telegraaf« javlja iz Rosendaala: Med razoroženimi angleškimi in belgijskimi vojaki je zelo veliko častnikov, med temi nek angleški divizijski general. V Flandernu in Brabantu, neposredno ob holandski meji, so bile ponovno med obema armadama praske. List poroča iz Sas van Genta: Število Angležev, ki so prekoračili mejo, znaša približno 13.000. AMSTERDAM, II. (Kor.) »Nieuv van der Dag« poroča iz Terneuzena: Belgijci cenijo število svojih vjetnikov na 20.000. LONDON, 11. (Kor.) Admiraliteta poroča, da se je angleška armada umaknila z vspehom. Umikanje angleške mornariške divizije iz Genta je bilo krito po angleškem ojačenju. - LONDON, 11. (Kor.) V nekem razglasu admiralitete stoji: Na prošnjo belgijske vlade so bile zadnji teden odposlane mornariške čete, da bi pomagale braniti Ant-\verpen. Bila je ena brigada mornarjev, dve brigadi matrozov in malo število težkih ladijskih topov. MornariČna brigada je branila Nethe-črto vspešno do 5. t. m. V torek zvečer so bili Belgijci na desnem krilu in pa naši mornarji prisiljeni, da so se jeli umikati. Obramba se je omejila na notranje utrdbe. Tako je bilo sovražniku omogočeno, da je postavil svoje baterije in začel obstreljevati mesto. Angleži niso od 8000 mož zgubili več kot 300 vojakov, ker so bili v jarkih dobro zaščiteni. Obramba bi se bila raztegnila lahko na dalj časa, vendar pa ne tako dolgo, da bi lahko prišlo ojačenje. V četrtek je začel sovražnik zelo pritiskati na zvezno črto pri Lokerenu. Vsled premoči so bili Belgijci vedno potisnjeni nazaj. Pod takimi odnošaji sta sklenila belgijski in angleški poveljnik izprazniti mesto. Angleži so se ponudili, da hočejo kriti u-mikanje. General de Guisse pa je želel, da mar-širajo pred zadnjo belgijsko divizijo. Po dolgem nočnem potu v St. Gillen sta od treh brigad dospeli dve v Ostendo. Največji del brigade matrozov je bil od Nemcev severno od Lokerena odrezan. Moštvo je doseglo holandsko mejo pri Hustu. kjer je odložilo orožje. Oklopi in težki mornarični topovi so se spravili vsi v Ostende. AMSTERDAM, 11. (Kor.) »Telegraaf« poroča iz Bergen op Zoona: Opoldne sta dospela v Putte dva nemška častnika ter se podala k poveljniku obmejnih čet, kateremu sta javlia v imenu guvernerja, da se nahaja Antwerpen pod nemškim po-veljništvom. Prosila sta poveljnika, da naj posreduje, da se ubežniki vrnejo nazaj, nakar sc jih je takoj vrnilo na tisoče. AMSTERDAM, 11. (Kor.) »Telegraaf« poroča iz Rosendaala: Belgijska vlada je nakupičila v Arttwerpnu izvanredno veliko žita. Ko se je pokazalo, da se utrdbena črta ne bo mogla vzdržati, je pustil poveljnik žito naložiti, da se prepelje v Selzaete. ki leži neposredno v bližini holandskega o-brežja. Ako Nemci prodro do Selzaete, se naj potem transportne ladje umaknejo v nizozemsko vodovje. AMSTERDAM, 11. (Kor.) »Handels-bladet« poroča: Antwerpen ni tako silno poškodovan, kakor pretiravajo nekatera poročila. V sredini in sicer proti jugu je veliko poškodovanega, a vse te poškodbe so samo malenkostne. Prebivalstvo bi ravnalo zelo pametno, če se povrne in zopet odpre svoje kupčije. Belgijci so požgali petrolejske shrambe, ki so morale oskrbovati s petrolejem vso Belgijo, severno Francosko in rensko provincijo. ROTTERDAM, 11. (Kor.) »Rotterdam-scher Courand« poroča iz Brede: Poškodbe v Antwerpnu so, izvzemši del ob južnem kolodvoru, malenkostne. Nekaj hiš je pogorelo. Nemški vojaki so pomagali gasiti ogenj. Neka bomba je poškodovala cerkev »Naše ljube gospe«. Kraljeva palača in osrednji kolodvor sta nepoškodovana. Glavni nemški stan se je naselil s sodelovanjem mestnega sveta v mestni hiši. _ napetost med Rušilo in Turčijo. LONDON 10. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Petrograda, da je razmerje met Turčijo in Rusijo zelo napeto. Ang!iia proti trgovini s sovražnimi deželami. LONDON, 11. (Kor.) Reutojeva pisarna objavlja razglas o odredbah, ki naj preprečijo trgovino s sovražniki. Zahteva se tu. da naj bo vse blago, ki je d< točeno za ev-•opska pristanišča, kakor tudi za pristanišča Srednjega in Črnega moija, preskrbljeno z deklaracijami skrajne natančnosti, predno sme zapustiti Anglijo. Volno silo Afganistana in njegov napredek. CAR GRAD, 10. (Kor.) Glede na poročila o vojaških pripravah v Afganistanu in pa na tozadevna časniška razmotrivanja pripominja Ikdam": Ker je A ganistau dežela, ki te za inozemce zaprta, se ne more o teh pripravah ničesar vedeti. I ejstvo pa je, de Afganistan pošlje lahko v vojno precejšna sile. Dežela ie v zadnjem času zelo napredovala. Vojaški spisi so se preveli na afgan- ski jezik in uveli v vojaških šolah. Povsod je električna razsvetljava in telefon. Afgani so zelo sposobni in zmožni za napredek v industriji, ki jo Emir pridno podpira. V Afganistanu je dosti turških rokodelcev in tehnikov. Potopljena angleška ladja. AMSTERDAM 11. (Kor.) »Handels-blad« javlja iz Sabanga (nizozemska Indija): Neka nemška ladja je pripeljala sem tri častnike in moštvo ladje »City of VVestminster«, katero je potopila nemška križarka »Konigsberg«. Ozdraveli princ Joachlm se )e povrnil k svoji armadi. BERLIN 11. (Kor.) V/olffov urad poroča: Princ Joachim je ozdravil ter odpotoval k svoji armadi. Nemški letalci vrgli nad Parizom 20 bomb. PARIZ 11. (Kor.) Dva nemška letalca sta letala danes nad Parizom in vrgla 20 bomb. Tri osebe so bile ubite in štirinajst ranjenih. Ena bomba je priletela na stre-io cerkve Notre-Dame, ne da bi eksplodirala, druga pa na sosedni trg. Francoski letalci so se dvignili, da zasledujejo nemške. Novi italijanski vojni minister. RIM 11. (Kor.) Kralj je vsprejel odstop vojnega ministra Orandija ter mu imenoval naslednikom generalnega majorja Zepellija. Sličice iz vojne. Francoski vohuni v Karpatih. Iz Kra-kovega poročajo sledeči zanimivi dogo-Jek: Ruske čete so prodrle v Užoški prelaz in so prekoračile Karpate. Rusija pa >e za ta svoj mimoidoči, strategično brezpomembni uspeh ne more zahvaljevati svoji premoči, temveč edino le predrznemu vohunstvu. Takrat so opravljali posel vohunov francoski zavezniki Rusije, ki so žrtvovali za spoznanje onega ozemlja lepo svoto skoraj treh milijonov frankov. Letošnje pomladi so se pojavili v Galiciji francoski posredovalci, ki so hoteli kupiti ob gališko-ogrski meji, v okolici Byt-kowega, ozemlje, na katerem se dobiva nafta. Sestavil se je francoski konsorcij, kateremu je stopil na čelo grof Monjeau. Francoski inženirji so prišli v Bytkow. Avtomobili so drveli semtertja in v kar-patskem ozemlju so s pomočjo general-štabnih zemljevidov začeli meriti ter beležiti in končno so kupili Bytkow za dvajset milijonov. Dva milijona so plačali meseca junija kot nadavek, en milijon pa je šel za stroške in provizije. O-stanek kupnine naj pa bi se bil plačal meseca julija. Kupčijo pa so tedaj naenkrat ustavili in izjavili, da je zapadel nadavek. Sedaj se je pokazalo, da ni šlo za nakup Bytkowega, temveč za natančno preiska-nje in spoznanje karpatskega ozemlja, ki je sedaj pomoglo Rusom pri njihovem prodiranju čez Karpate. Izgubljena postojanka. Pod tem naslovom razpravlja dunajska »ZeiU o vlogi, ki jo igra Japonska v sedanjem svetovnem konfliktu, oziroma bojih med Japonsko in nemškimi silami na daljnem Vztoku. Naglasa pred vsem zvesto avstrijsko zavezništvo, ki se je izkazalo v tem, da avstro-ogrska križarka »Cesarica Elizabeta« sodeluje na operacijah nemškega brodovja proti Japoncem v obrambo lemške naselbine Kiaučov. Jasno pa je bilo takoj, da mala nemška posadka in tistih par vojnih ladij ne bodo mogle drsati proti japonski premoči, podpirani vrhu tega po Angležih. Če bi v takih stvareh odločalo samo hladno preraču-njenje o možnem in neverjetnem, bi bili v Berlinu na kratko odločili, da je škoda žrtev in bi se bili odrekli Kiaučova. Ali Japonska je nastopila tako izzivalno, da bi vsaka odjenljivost, bodi v formi, bodi v stvari, škodovala ugledu Nemčije. Država pa, ki tira kolonijalno politiko v velikem stilu, mora na tujih morjih posebno paziti na svoj ugled. Zato je bilo potrebno, naložiti Nemcem na Vztoku nalogo, ki meji na heroizein in mučeništvo. V kolikor more človek predvidjati, je gotova stvar, da Nemci morajo podleči ogromni premoči. In vendar^ se treba boriti, se treba držati, in sovražnik, ki si hoče osvojiti le košček nemške zemlje — pa bilo tudi na daljnjih kolonijalnih tleh — naj vsaj drago plača pridobitev. Ne bo lahek Japoncem ta roparski boj. Ko je došlo brzojavno obvestilo o ultimatumu Japonske, je došla od tamošnjega nemške* Stran KI. »EDINOST« št 254. V Trstu, dne 12. o ja guvernerja tale depeša v odgovor: •Stojimo v izpolnjevanju dolžnosti do skrajnega!« Avstrijci, Rusi hi Nemci ▼ Kielcah. Iz Kielc na ruskem Poljskem — Kielce so oddaljene od rusko-avstrijske meje v zračni črti kakih 70 kilometrov — piše kra-kovsa »Nowa Reforma«: 2. t m_, ko so se umaknile avstrijske Čete iz Kielc, so prišle v mesto zopet ruske čete. Rusko vojaštvo, izvzemši kozake, se le pokorilo ukazom ruskega armadnega poveljništva in ni delalo nikakih nasilnosti. Kozaki pa so oropali židovske trgovine in so zlostavljali njih lastnike. Vodstvo mestne u-prave v Kielcah je prevzel ruski vojaški poveljnik, vendar pa je ostal v uradu tudi dotedanji poljski mestni župan. Ponovno bivanje Rusov v Kielcah pa je trajalo samo nekako dva tedna. Najprej so se po me^tu razširile vesti, ki so pravile, da je bila ruska kavalerija najprej tepena pri Miechovem in potem pri Jendrzejevem ter da se umika. Ti dogodki so bili v zvezi z boji združenih nemških in avstrijskih čet ob obeh bregovih Visle, kjer so bili Rusi potisnjeni nazaj. Na podlagi teh dogodkov so se Rusi proti koncu meseca septembra zopet umaknili iz Kielc in 29. dne meseca septembra je zasedla mesto nemška pehota. V mestu je ostalo le še nekaj malega kozakov, ki so jih nemške čete postrelile kakor zajce. Nemci so namestili v mes tuvojaškega poveljnika, poljski župan pa je ostal tudi še nadalje na svojem mestu. PODLISTEK Vihar In Milna. Mislila sem, da mu je We!fard pisal, da se odreka moje roke. »Hočeš-li govoriti z mano o Welfardu?« »Ne. draga! Govoril bom tndi o njem, ali to je moja najdražja in najtolažljiveja misel! Moram ti sporočiti nekaj zelo žalostnega; gre zame. Fulvia, za ubogega tvojega papa.....« Bil je globoko ganjen; glas se mu je tresel. Menila sem, da ga umejem in sem mu zaprla usta s poljubom ter sem odgovorila: »Ne govori ničesar, papa! Bila sem tako nepazljiva, najprej bi bila morala misliti na to. da utegneš biti v zadregi. Imam še ves svoj dohodek od zadnjega angažma. Od danes dalje ne boš imel nikakih skrbi več. Odpusti, dragi oče. nikdar ne mislim na kaj o pravem času!« Rožne politične vesti. Urad za odpravo interniranih oseb v domovino. .Politische Korrespoodenz* poroča : Kakor Je znano, te je ustanovil v Bonu pod egkfo švicarskega zveznega sveta urad za odpravo v domovino onih oseb, U so od vojskujočih se drŽav internirane. Naloga tega nrada Je, da dotične osebe spravi domov po švicarskem ozemlju, v kolikor se take osebe aahajtjo v Švici sosednih deže ah. C in kr. vlada se Je takoj, ko Je doznala o ustanovitvi tega urada, na pristojnem švicarskem mestu izrazila v tem smislu, da z veseljem pozdravlja ustanovitev tega urada in da se ga bo v danih slučajih, če se pojde za odpravo v domačijo avstrijskih in ogrskih interniranih državljanov, rada posluževala. Predpogoj za to pa Je, da se najprej doseže za to spo azum med monarhijo in Francijo in sicer v tem pogledu, katerim interniranim osebam je podeliti prostost, da se popeljejo domov. Tozadevna pogajanja, ki so se zapričela potom amerikanskega poslanika, niso do danes dosegla Še nobenega rezultata, dasiravno se je c. m kr. vlada zanje zelo zavzela. Nadejati se pa je, da se zadeva v kratkem času reši povoljno. Donflte vesti. Vojne razglednice. Izšla Je četrta serija, Št. 12. do 15-, vojnih razglednic, ki Jih izdaja urad za vojno pomoč c. kr. ministrstva za notranje stvari. Vspeh, ki so ga imele dosedaj izdane razgledvice, prekaša vsa pričakovanja. Neprenehoma prihajajo ne le iz tuzemstva, ampak tudi iz inozemstva vprašanja in naročila in kaže se, da Meja, predočati v slikah dogodke na bojišču na podlagi avtentičnega forografičr ega materija'a, prinese znatne svote za oskrbovalne namene, ki jim je čisti dobiček določen. Tedenska seriia prinaša dve sliki s severnega bojišča, in S'cer junaški čin 17. peš-polka in njegovega polkovnika Stilfrieda, in pa hrabro postopanje nekega ulana-bram bovca pri Kamionki. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane" so bili včeraj sprejeti Peter Kur-balja od II. oddelka dalmatinskih deželnih lovcev, Emil Mijot od 8. »opnićarskega polka, Josip Mayer od 28. honvedskega peš polka Marij Pošič od 8. havbiškega polka, Anton Firm od 8. lovskega batali ona, Anton Petaros od 2. stotnije 87. peš-polka, Jernej Prij- tel j od 10. stotnije 17 pešpolka, Anton Milivoj od 4. stotnije 7. pešpolka, Josip Labrovič od 13. stotnije 22 pešpolka, Anton Suran od 2. stotnije 20. lovskega bataljona, Hubert Kuret od 11. stotnije 87. pešpolka, Nikolaj Glavinovič od 2. oddelka dalmatinskih deželnih lovcev, Anton Rys od 10. stotnije 37. domobranskega pešpolka, Matej Čopič od 1. stotnije 37. domobranskega pešjolka, Anton Po v h od 16. stotnije 87. pešpolka, Anton Radoj-kovič od 1. stotnije 7. pešpolka, Fran Premru od 4. stotnije 17. pešpolka, Ant< n Antolović od 4. baterije 3 havbiškega polka in Josip Paviić od 8. stotnije 47. pešpolka Dalje so bili v to pomožno bolnišnico sprejeti vojaki domačega 97. pešpolka A ton Sgubin od 9., Peter Krivičič od 3., Valentin Brezovec od 3., Blaž Brotovič od 6., Konstantin Punis od 3, Albert Kuljat od 3. in Renat Jondavka tudi od 3. stotnije. — Na dopust so bili puščeni Črno vojnik Kan Dragtin, Marcel Chiarrolo od 3. stotnije 97. pešpolka, losip Urh od 4. stotnije 47. pešpolka ter Albert Pertot od 13., Jurij Kerkan od 7., Angel Valič od 10. m Anton Hrelja od 13. st tnije 97. pešpolka >n Valentin Zanini, orožnik iz Gradiške. Ker so prestali petdnevn * opazovalno dobo so bili iz te bolnišnice izpuščeni Gvidon Dapretto, Nikolaj Totto, Ivan Muslovič, Marko Dobrila in Ljudevit Keller. — V mestno bolnišnico je bil sprejet A.iton Mavrič od 1. stotnije 97. pešpolka — Iz mestne bolnišnice so bili poslani nazaj k svojim četam, aer so ozdraveli, Ivan Lesič od 9. stotnije 27. peš-polki, Rudolf pl. Thianich od godbe 32. pešpolka, Josip Apollonio od 15. stotnije 97. pešpolka, Karel Metlika črnovojnik, Vladimir Ukmar od 3. stotnije 97. pešpotka, Ivan Stegnar od 9. stotnije 27. pešpolka in Štefan D^novčič od 4. stotnije maršbataljona ,29. pešpolka. Na dopust so pa bili puščeni k mestne bolnišnice Karel Saraval in Fran domine od 27. črnovojniškega polka ter »Ti si angeli,« Je odgovoril ihteč, »a moram te izgubiti, zapustiti za vedno —« Pri teh besedah mi je bilo hkratu vse jasno. Vzkriknila sem in začela jokati. »Ubogi, dragi papa!« On, ki je bil tako bolan, me je tolažil v moji globoki boli. »Srce ti Je razkrilo resnico. Pogum, moja draga Fulvia! Pomisli, da sem star. Saj moramo vsi umreti.....« »Ali ne, ne umreš! Ne smeš umreti! Gojili tc bomo skrbno, povprašamo zdravnike.« In jokala sem m se zvijala v globoki boli ter stisnila tega edinega svojega sorodnika tesno k sebi, kakor da bi ga hotela ugrabiti smrti, ki mu je grozila. Vsled mo- I jega glasnega joka je prihitela služkinja m rekla resnim glasom: i Le ne nikakih prizorov! Ali ne vidite, !da škodujete svojemu papa? Zdravnik je ! prepovedal vsako razburjenje. Te besede so me privele zopet k zavesti. Ali srce mi je bilo strto ob tej grozni vesti. Vrgla sem se na koleni pred očota in sem poizkušala prepričati ga, da njegova bolezen ni nevarna. »Povej mi vse, dragi oče! Povej mi. Fran Beltrame in Ivan \ Nikolavšič, oba od 4. stotnije 97. pešpolka. Telovadno drufttvo »Sokol« v Trstu. Dane«, M. t m- točno ob 5 popoldne, se bo vršila v sobi vaditeljskega zbora, ulica Stadion, seja vaditeljskega zbora. — Ker pričnemo zopet s telovadbo našega moškega in ženskega naraščaja, se pričakuje pobioštevilna udeležba br. vaditeljev in sester vaditeliic, kateri bi bili voljni prevzeti vodstvo obeh naraščajev. Na zdar! K samomora Ivanke in Amelije Tence, Kakor smo včeraj obljubili, poda jemo čitateljem nekoliko podrobnosti o tem dvojnem samomoru. Oče obeh samomorilk, Anton Tence, je pomorski mašinist in stanuje vul. Ugo Foscolo št. 28 z najmlajšo svojo hčerjo, 16 letno Valerijo. Imel je tudi sina, ki se pa ne nahaja pod orožjem, kakor smo včeraj pomotoma poročali, temveč je našel smrt ob katastrofi Lloydovega parnika „Baron Gautscha" na katerem je bil vkrcan kakor sobar. Oče, Anton Tence, je bil zadnje čase ravno radi vojne brez posla in brez zaslužka. Vse to, n ča se, da bo mogla vsaj deloma odpraviti to hibo svojega telesa. Bila je pa vedno melanholične naravi ter je večkrat izrazila namen, da si sama konča življenje. Sicer je tudi Že prej enkrat izvršila samomorilen poizkus. Se celo pred malo dnevi je tožila postrežnici na po-liambulanci, da ji življenje ne nudi nič dobrega, nič vabljivega, temveč le žalost in bol, ter da si sama vzame Življenje. — Že več časa je imela Ivanka ljubavno razmerje z 20- letnim Albertom Hackerjem, ki pa ni dijak, kakor smo poročali včeraj, temveč se uči petja. V soboto dopoldne ob 11. uri so videli Ivanko govoriti z materjo Hackerja. Bila je jako razburjena. Ko jo je Hackerje-va gospa pustila samo, je šla Ivanka v neko mirodilnico in tam kupila karboln > kislino in Šla potem na Hackeijevo stanovanje. Hackerjeva gospa trdi, da si je bila Ivanka vtepla v glivo, da jo hoče njen sin Albert zapustiti, a ona, gospa Hacker.ev^, da jo je na vse na ine skušala pomiriti in jo prepričati, da to ni ies. Ivanka se pa ni dala pregovoriti in je trdila, da je p polno-ma prepričana, da Albert ne mara *eč zanj > ter je slednjič izročila Hackerjevi go-pej vsa Albertova pisma in tudi njegovo sliko in je n^to odšla. Par minut p zneje pa je Hackerjeva gospa začula jemanje na stopnji-cah pred vratmi svojega stanovanja: šla je pogledat in našla je Ivanko, ki se je — sedeča na stopnjicah — zvijala v groznih bolečinah. Obenem je gospa začutila smrad karbolne kisline, a na tleh poleg Ivanke je našla prazno stekleničico. Bil je fckoj tele-toničnim potom pozvan na pomoč zdravnik z zdravniške postaje, a med tem je gospa Hackerjeva dala prenesti nesrečno Ivanko v svoje stanovanje in jo položiti na posteljo. Kakih pet minut z&em je bil Že zdravnik pri nesrečnici, a bilo je že prepo no: zdravnik ni mogel storiti ničesar več in i redno je minilo četrt ure, je bila ivanka mrtva. — Ko ste p tem obe sestri izvedeli o tej nesreči, je Valerija pobegnila od doma, Ame lija je pa ostala sama doma in izpila tudi ona precejšnjo množino karbolne kisline, ki jo je imela doma že prej. Hotela se je namreč zastrupiti še tedaj, ko je bila izvedela za smrt brata na .Baron Gdutschu-, a gospa Podolnikova ji je ob pravem času bila to p eprečila ter ji skrila stekle ičico s strupom. Najbrž je pa Amelija pozneje našla stekleničico in jo pustila na svojem mestu, ko je pa predvčerajšnjim izvedela, da j? izgubila tudi ljubljeno sestro Ivanko, je takoj posegla po tej stekleničici in izpila strup. Kake četrt ure pozneje jo je gospa Podolnikova našla v postelji v zadnjih vzdihljejih. Pozvan je bil tudi k Ameliji zdravnik z zdravniške postaje, ki je pa tudi prišel prepozno, kajti našel je nesrečnico že mrtvo. Trupli obeh nesrečnih sester so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. Dva samomorilna poskusa. 25-letna Tran-quilla Botz, stanujoča v ulici del Molino a Vento Št. 11, je včeraj dopoldne s samomorilnim namenom izpila nekoliko karbolne kisline. Prišel je pa k njej pravočasno zdravnik z zdravniške postaje, ki jej je izpral želodec in jo dal potem prepeljati v mestno b Inišnico. — 18 letna služkinja Terezija Kosičeva, stanujoča pri Sv. Jakobu št. 29, je pa v Barkovljah skočila v morje. Tudi kako si obolel in kako ti je prišla žalostna misel, ki me tako strašno muči!« »Kako da sem obolel, tega sam ne vem. Ali. tvoja uboga mati je še živela, ko sem že trpel na akutni srčni hibi, čim sem se izpostavil kakemu naporu. Ko je potem umrla. Je žalost radi njene izgube še prispevala k razvoju srčne bolezni, ki me je za več nego mesec dni priklenila na postelj. Ozdravel sem. ali sedaj pa sem zopet čutil tiste bodeče bolečine okolo srca, včasih mi je tndi srce silno bik). Potem je bilo zopet boljše in nisem več pazil na to. »Ali v tej zimi je začela bolečina postajati trdovratna in ko sem stopal po njo so pravočasno rt šili, potegni vši jo iz vode, nakar je prišel k njej z zdravnik s zdravniške postaje, ki ji je podelil najnujnejšo pomoč in dal potem tudi njo prepeljati v mestno bolnišnico. Ukradeno olje. Včeraj predpoldne je težak Mihael Valentini po ulici Ćassa di Ris-parmio peljal na vozu vrč olja, a hkratu je zapazil, da vleče za seboj le prazen voz: vrča z oljem ni bilo več. P« z val je takoj redarja in mu povedal ta čudni dogodek. Redar je pa kmalu zatem našel onega, ki je eskamotiral vrč olja z Valentinijevega voza: bil je to 18-letni mornar Fran Žeijal) doma iz Czakaturna, ki je šel sedaj čakat v ulico Coroneo, da mu sodnik prisodi zasluženo kazen. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzo« na češka g stilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi. Vesti iz Gortibe. Komen, 10. oktobra 1914. (Za naše vojake.) „Odprto srce in odprte roke, ko trka sovraštvo na vrata-.; S Gregorčič. I Na ta citat našega nesmrtnega „gorskega j slavca", pesnika Simon Gregorčiča, sem sej spomnil ko sem pisal nadaljni izkaz darov I za naše vojake-korenjake. Zares resnične so | zgoraj označene besede našega pesnika, da | naj ima narod „odprto srce in odprte roke-, j ko divja boj na vseh koncih in krajih in, i .ko trka sovraštvo na vrata". Povsod boj, rovsod gorje. V tem težkem času je umestno imeti .odprto srce in odprte roke*1, ko gre za naše fante in može na bojnem polju naše očetnjave. Saj piše naš pesnik Fr. S. Cimperman: »Za dom, če trebaj je trpeti, če tudi treba, zanj umreti, naj nič strašilo nas ne bo; za dom trpeti je sladko." Pod vodstvom gosoice učiteljice Olge Pe-ternel, ki je pridodeljena za časa vojne od komenske za voditeljico volčjegrajske šole, so se na Volčjemgradu pobirali darovi za naše vojake. Za nabrani denar b»»do šolske deklice pletle gorke zimske nogavice, zapestnice in drugo potrt bno za naše bojevnike in vse se svoječasno odpošlje na merodajno mesto. Žigon Angela in Štolfa Štefanija, učenki šestega šolskega leta na Volčjemgradu, sta nabirali po občini prispevke za gori označeno delo. Darovali so : Gč. učiteljica voditeljica Olga Peternel 2 K, p. n. Leopolda Žigon 1 K, | Jožefa Jurca 20 vin., Ivana Štolfa 1 K, Ro-! zalija Bavec 1 K, Jožefa Metlikovec 1 K, Iv. | Metlikovec 60 vin, JAlojzija Rebula 1 K, Antonija iMetlikovec 50 vin., Ivan Štolfa 1, Amalija Rtbula 1 K, Andrej Rebula 1 K, Kar« >lina Ščuka 10 vin., Ivan Štolfi 40 vin., Ivana Bunc 30 vin. Marija Vrabec 40 vin., Fr Štolfa 40 vin., M. Ščuka 20 vin., jožefa Stolfa 30 vin., Ivana Štolfa 50 vin., Marija Št Ifa K 1.40, Jožefa Ščuka 36 vin., Štolfa Frančiška 1.40, Ivana Štolfa 1.20, Frančiška Stolfa 1 K, Justina Jurca 30 vin.,Vinko Štolfa 30 vin., Justina Milanič 60 vin., Antonija Mrkuža 20 vin., Ivana Jurca 30 v., Viktorija Stolfa 20 vin., Ivana Jurca 20 vin., M Pip .n 20 v., Fani Semec 40 v., M. Metlikovec 1, Franja Trčon 1 K, Antonija Jurca 1, Marija Mesar 1, M. Metlikovec 20 v.. M. Kusmina 1, Ivana Jurca 30 v., Pahor F>anc 1, Andrej Štrancar 40 vin Skupaj 30 K 16 vin. I' tega je razvidno, <^a tudi male vasice tekmujejo med set>oj, polagajoč : „Mal dar domu na altarl" To nam veleva domovinska ljub zen. In ljubezen do domovine je najlepše in najstalnejše med blagimi čuvstvi v človeku44 — piše pisatelj I.Jurčič v svojem „Doktor Zober". — To uvažujejo Slovenci celo v najmanjših vasicah. Bog daj mnogo posnemovalcev, kajti: Ljubiti dom, to je sveto, ker to veleva nam nebo — je pisal pesnik Cimperman. L. Kolera. DUNAJ 11. (Kor.) Sanitetni oddelek ministrstva za notranje stvari poroča: Dne 11. t. m. se je baHerijologično dognalo 5 slučajev azijatske kolere na Dunaju, dalje po en slučaj v Solnogradu, v Bergenu okraj N kolsburg), v Neu«asse (olomuški okraj v Moravski) in v Bobreku (tešinski okraj v Šleziji). Izven ene^a obolelega v Bobreku, gre le za vojaške osebe, ki so došle s severnega bojišča. Dalje so se glasom došlih poročil bakte-rijolngično dognali štirje slučaji na vojaških osebah v 1 ipnici-Wielki v grybovškem o-kraju v Galiciji. Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učjliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku." Poizkusili* pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Vieiletnar, Trst, Corso Št. 25. I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. MALI 1 Cr>Ci LAS S aB 3 n u □□ : □□ □□ i se računajo j>o 4 sli-t- r>tr;*ed44 flrffffl tO t2 nrffffl ro takoj meblir.iDit soba, na željo tud1 UllUU mIS hrana. Soba p~ip. rstna spričevala. Ponudbe na In-eratni o Melek Edinosti pod „U-iova 40O4". 44)04 Velika zaloga r uinii (Tvnifca ustanovljena let- 1874). trst, ulico Rettori štev. 1 (Plazu Rosarlo-PaMa Marenzl). ,uei___i." iMtajIFrat Str! TRST, trg Carlo Golđoni II in na iS.em «rgn ^ldOlU" U se nahajajoča se trplo priporoča slovcn^kema občinstvu obilen obisk. pran Maritišek. , j g p p, * g „ '^p- m se trp m za obi □mi C ZoloSfl dalmatinskega ulna ^ FILIP IVANISE^IČ g letnega pridelka iz Jesenic pri Oinisu | ulica Valdirivo 17, tel. 1405. Prodala na ~ drobno In na debelo. - Gostilne: Jii' Ildria", al. um 13 in gostiina-buffet, Plazza Giaseppina itev. 7, v katerib » toči svoja vina prve vrsfe. UNBERTb zaloga stavblnskega materijala. Tovarna cementnih plošč In cssi. TRST. Cflmpo S. Ciacsma 11 in V. Concsrdia 1 (Zadaj cerkve Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne tnrn. Gostilna „Pri Deteljici v TRSTU, unca Beivedere tiv. 7 Sit i »Misel* da te pustim samo na svetu, me je strašila. Nisem hotel verjeti v to in se nisem mogel privaditi temu. Vedno sem se še nadejal in sem si hotel ohraniti nado za vsako ceno. Čeprav mi niso dovolili morskih kopelji, sem se vendar dolgo mudil v Livornu. Vse svoje zaupanje sem stavil v zrak, ali vrnil sem se bolj bobn.j nego sem bil popred. Ko si se na mali postaji v Livornu poslovila od mene. sko- < ro nisem mislil več, da bi videl tvoj po-vratek in rekel sem Welfardu: »Osreči jo, ker edino tebe ima še na tem svetu! Jaz je ne bom videl več.« Po teh besedah očeta nisem mogla več zadrževati ihtenja in prepustila sem se B L wmmm Priznano najboljša m | najcenejša kuhinja. Pristna domača in tuja vina. « i stopnjicah* mi ie bilo, kot da me hoče bitje obupnemu krčevitemu izbruhu boli. Tudi srca zadušiti. Čakal sem. da odpotujeS v oče ie jokal, me poljubil opetovano ter Milan in potem sem poklical zdravnika, odgovoril: »Pojdi, ne muči me, Fulvia! Zapisal mi je navadne krogljice, ki sem Vidiš, da sem te smel vendar-le še en-jih vedno dobival, ko se je zopet poja-k trat videti. Kdo ve, morda bo trajalo še vila bolezen. Pozneje mi je priporočal? lolgo; to so dolgotrajne bolezni. Ali v [.T ...... Saj se spominjaš, v na ooiezen. rozneje mi jc pnpwocair iuiru, iu »u uuiKuuajuc umuui. ah v morski zrak. Tedaj sem bil prišel k tebi I svoje pomirjenje, da bom mogel brez v Livorno. Saj se spominjaš, da sem se Strahu pričakovati smrti, bi želel, da mi ti zdel bled in shujšan, a jaz sem ti re kel. da trpim radi vročine. To je bila bo le zen, ki je že strašno napredovala. daš to tolažbo, da se poročiš z Welfar-Jom.« (Dalje.) Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGO TRST. VIA S. CATERIHA $TEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne In vodne (spolne) boleli- 1 *—1 in 7 -7Vi CCV1JI Urez Šivanja m žeMj ev: Izvršuje edino le FRAN CINK V TRSTU ulica Cedila $«v. 12 Izvršuie tudi vsako drugo naročilo točno. Na zahtevo pride tudi po naročilo izven mest* Peto »AllcfffO, - CENE ZMERNE.