OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of AU Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 7, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 111
NOV GROB
Helen usenik
Nagloma je preminila v Col-linwood Clinic bolnišnici Helen Usenik, rojena Nestick, stara 29 let. Stanovala je na 13805 Chatauqua Ave. Rojena je bila v Clevelandu in pohajala je Collinwood High šolo. Uposlena je bila kot kaširka pri Fisher Foods družbi na 629 E. 140 St. Bila je članica društva št. 235
hbz.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, očeta Joseph, do-iz fare Kravosko pri Veliki Godici na Hrvatskem, mater, 'oj. Mikovec, sestro Mrs. Mildred Dougherty ne več sorod-ftikov. Pogred se vrši v soboto zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato pokopališče Calvary.
Pogreb
Pogreb pokojne Mrs. Fran-ces Miklavčič (Miklancie) se Vrši v petek zjutraj ob 8:30 ^ri iz pogrebnega zavoda Mary A-. Svetek v cerkev sv. Vida ob ^:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
Trygve Lie apelira na 59 članic ZN,na j podprejo mirovni načrt,
ki ga je predložil velikim silam
j LAKE SUCCESS, 6. junija—Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie je danes apeliral na 59 držav članic organizacije, naj podprejo njegov mirovni načrt desetih točk, ki ga je predložil velikim silam.
Lie je obenem razkril, da je
Domače vesti
^ bolnišnici
Včeraj zjutraj je bila odpeljana v St. Luke's bolnišnico z ^ttibulanco Mary A. Svetek, po-^Rana Mrs. Anna Grozdanič iz 14930 Sylvia Ave. Želimo ji, da se kmalu zdrava vrnila na ®Voj dom!
Gospodinjski odsek AJC
Jutri zvečer ob osmih se vr-važna seja Gospodinjskega ^seka AJC n a Recher Ave. ^fosi se vse članice, da se go-Wo udeleže.
Odšla na potovanje
Poznana Mr. in Mrs. Frank ^osavec iz 2919 Pearl Ave., Lo-O., sta šla na 2-mesečno Potovanje. Obiskala bosta zanimive kraje v Arkansas, Hot springs, Mexico City in Cali-^^fniji. želimoi jima mnogo raz-v^rila in srečen povratek! bo seje članicam društva St. Clair ^fove št. 98 WC se sporoča, da seje društva ne bodo vršile ®kom meseca junija, julija in ^Vgusta. Prihodnja redna seja ^ Zopet v septembru. Novorojenček Polanc
Včeraj zjutraj je bil rojen ®"iček-p rvorojenec družine in Josephine Polanc, ki pa po enajstih urah umrl v bolnišnici. Družina ži-
3e
Bienville
Vi
na 2025 E. 224 St., Euclid,
• Pogreb oskrbuje pogrebni ^vod Mary A. Svetek.
^^ojeni komunisti
potovati
^NEW YORK, 6. junija. — od enajst članov Cen-^Inega komiteja ameriške ko-^oiatične stranke je vložilo fošnje za dovoljenje, da lahko ujejo po deželi in zbirajo de-za svojo obrambo. Obsoje-^ J^^J^unistični voditelji so že ^&t skušali dobiti dovolje-prošnja jim je bila Glavni tajnik stran-h„,^Sene Dennis se medtem ^haja v ječi.
v svojem mirovnem memorandumu opozoril velike sile, da regionalni pakti (kakor je na primer Atlantski pakt) ne bodo zavarovali svet pred vojno.
Apel je bil naslovljen glavnim delegatom včlanjenih držav. V pismu delegatom je Lie na kratko poročal o svojih pogovorih s predsednikom Truma-nom, generalisimom Stalinom, ministrskim predsednikom At-tleejem in ministrskim predsednikom Bidaultom. V poročilu je Lie prvič omenil detajle svojega 20-letnega mirovnega načrta. Vprašanje Kitajske ovira poravnavo
V svojem pismu delegatom je Lie posebno opozoril, da vprašanje kitajskih delegatov pri organizaciji Združenih narodov predstavlja oviro pri poravnavi nesoglasij in poudaril, da se to vprašanje mora rešiti.
(Spor o kitajskih delegatih je nastal, ko je Sovjetska zveza zahtevala, da se sedanje nacionalistične delegate zamenja s komunističnimi. Zedinjene države so se tej zahtevi zoperstavile in na njihov pritisk predlog ni v Varnostnem svetu dobil večine glasov. Trygve Lie se je osebno zavzemal za komunistične delegate. Izjavil je, da komunistična vlada v Peipingu zastopa 470,-000,000 Kitajcev in kontrolira vso celinsko Kitajsko, medtem ko se Ciangkajšek nahaja v begunstvu na otoku Formozi).
Program, ki ga Lie predlaga za dobo 20 let z namenom, da se zagotovi trajni mir, vsebuje sledeče točke:
1.	Periodične sestanke Varnostnega sveta, katerim bi prisostvovali zunanji ministri, voditelji ali pa ostali ministri posameznih držav;
2.	Nove poskuse, da se upo-stavi mednarodno kontrolo atomske energije;
3.	Nove napore, da se najde sporazum za kontrolo ostalega orožja za množično uničevanje;
4.	Nove napore, da se doseže sporazum o oboroženih silah, ki bi bile na razpolago Varnostnem svetu in potom katerih bi se vsililo sklepe sveta;
5.	Da se sprejme princip splošnega članstva v organizaciji Združenih narodov. (Lie je izjavil, da je naklonjen sprejemu v organizacijo 14 držav, katere bodisi vsled nasprotovanja Sovjetske zveze ali pa Zedinjenih držav niso postale članice organizacije. Rekel je, da bi se moralo sprejeti tudi Nemčijo in Japonsko, takoj ko bi mirovne pogodbe bile podpisane);
6.	Da se sprejme zdrav program za tehnično pomoč pri ekonomskem razvoju sveta;
7.	Da članice organizacije bolj živo sodelujejo in uporabljajo posebne agencije OZNe. (Sovjetska zveza je na primer članica le dveh od 14 posebnih agencij Združenih narodov);
8.	Da se nadaljuje delo v organizaciji Združenih narodov, katerega cilj bi bil zajamčen je širših človečkih pravic in osnov nih svobodščin;
9.	Da se potom Združenih na-
rodov pospeši napredek odvisnih, kolonijalnih in polkolonijal-nih ljudstev in jim v svetu za-jamči enakopravnost;
10. Aktivno uporabo Carterja Združenih narodov s strani vseh sil, da se pospeši mednarodni zakon, ki naj bi eventualno postal veljavni svetovni zakon za svetovno družbo.
Ameriški bankirji opogumili španskega diktatorja Franca
MADRID, 4. juninja. — Trije ameriški bankirji, ki se nahajajo v Španiji, so s svojim prisostvom opogumili fašistično vlado Franca in povzročili vrsto ugibanj. Prvi je dospel v Madrid podpredsednik Chase National banke Alfred W. Barth, za njim pasta danes prišla še predsednik banke Winth-rop W. Aldrich in prvi podpredsednik Charles Cain Jr. Poleg omenjenih se je v Madridu nahajal tudi predsednik Bankers Trust Co. William Butler Sherwell, ki pa je že snoei odpotoval V Pariz.
Razumljivo je, da so v vladnih krogih ameriški bankirji vzbudili veliko pozornost, kajti španska vlada si prizadeva, da bi dobila v Zedinjenih državah nova posojila.
Ko je bilo pojasnjeno v izjavi, ki jo je odobril Aldrich, je slednji prišel v Španijo kot predsednik ameriškega odbora za financiranje zunanje trgovine, kateri odbor je imenoval predsednik Truman. Aldrich soglasno z izjavo "proučuje ekonomske nagibe in razvoj v Španiji."
Opazovalci menijo, da gre v prvi vrsti za novo posojilo fašistični vladi Španije, ki je sicer v preteklosti dobila dve posojili (eno v znesku $25,000,000, drugo v znesku okrog $50,000,-000), toda bi povsem gotovo potrebovala še tretje.
V preteklih šestih mesecih so Španijo obiskali številni ameriški bankirji, ki se največ zanimajo za vprašanje "liberalizi-ranja ekonomske in industrijske politike španske vlade." Diktator Franco je sicer v svojem včerajšnjem govoru izjavil, da je vladna kontrola industrijskega in znanstvenega razvoja "edini up za napredek dežele," toda opazovalci menijo, da bi za voljo ameriških posojil Franco odobril spremembe v sedanji uradni politiki in dal več prostosti svobodnemu podjetništvu.
Aldrich bo iz Madrida odpotoval verjetno že v sredo.
TRUMAN JE TUDI BIL V ORGANIZACIJI, KI MU SEDAJ NE UGAJA
WASHINGTON, 6. junija. — Predsednik Truman je danes priznal, da je bil v organizaciji, v kateri bi bilo boljše, da ga ni bilo.
Izjavo je podal v pismu poveljniku organizacije Veterans o f Foreign Wars Clyde A. Lewisu, ki je ugovarjal, ker je imenoval Thomasa K. Finletterja za tajnika zračnih sil, češ da je slednji bil aktiven v United World Federalist Inc., organizaciji, ki se Lewisu ne dopade.
V svojem odgovoru j e predsednik poudaril, da ga že ušesa bolijo od tega hrupa okrog pripadnosti posameznikov tej ali pa oni organizaciji.
"Ušesa me že bolijo od vsega tega vpitja o organizacijah, katerim pripada kakšen posameznik. Stavil bi svoje desno oko, da ste tudi vi in jaz pristopili v organizacije, za katere danes želimo, da v njih nismo nikoli bili. Meni ni škodovalo in mislim, da tudi vam ne," je med ostalim rekel Truman v svojem pismu Lewisu.
Predsednik je v istem pismu tudi ostro kritiziral veterane, ker pri vsakem vladnem uradniku stikajo za napakami^ namesto da bi v njem videli kaj dobrega.
Kot pravijo, je predsednikovo pismo poparilo veterane zunanjih vojn.
allen bo iz beograda odpotoval v rim
RIM, 4. junija. — Ameriški ambasador v Beogradu Geoi-ge V. Allen bo jutri odpotoval z letalom v Rim. Ameriški in italijanski krogi pa ne pripisujejo noben politični pomen potovanju ameriškega ambasadorja, ker je bilo naznanjeno, da bo v Rimu dočakal svoje sinove, ki potujejo na počitnice v Beograd.
Zadnji mesec je sam Allen naznanil, da bo odpotoval v Rim z namenom, da pomaga pri rešitvi vprašanja Trsta in ostalih vprašanj, ki obstojajo med Jugoslavijo in Italijo. Toda pozneje je njegovo potovanje bilo črtano.
jugoslavija napadla rusijo radi donave
BEOGRAD, 6. junija—Borba, glasilo jugoslovanske Komunistične stranke, je danes napadla Sovjetsko zvezo, češ da ovira trgovinsko plovbo na Donavi s svojimi rečnimi manevri. V članku Borbe je reečno, da ti sovjetski manevri kršijo sporazum o Donavi iz leta 1948, ki jamči svobodno plovbo.
Predsednik pravi, daje New Deal rešil svobodno podjetništvo, ki se je 1.1932 vsled depresije nahajalo pred razsulom
Borba prizna, da kmetje ovirajo spomladansko setev
BEOGRAD, 4. junija. — Beograjska Borba, glasilo jugoslovanske komunistične stranke, je objavila članek, v katerem pravi, da privatni kmetje zaostajajo za vladnim programom spomladanske setve. V članku so nekateri kmetje celo obteženi, da skušajo sabotirati plan.
Borba je pozvala vse člane partije, lokalne odbore in člane Ljudske fronte, naj mobilizirajo posamezne kmete in gledajo, če jim je to všeč ali pa ne, da izpolnijo vladni plan.
V članku Borbe je poudarjeno, da se mora odločno nastopiti proti špekulantom in sa-boterjem, ki skušajo ovirati setev opravičujoč se na slabo vreme, poma:njkanje semena, ali pa vpisujejo napačne številke.
Na osnovi objavljenih statistik je razvidno, da so državna posestva izpolnila svoj plan s 74 odstotkov, zadruge pa z 90 odstotkov, medtem ko so privatni kmetje zaostali s 53 odstotkov.
Borba v članku poudarja, da je položaj še bolj resen, ker privatni kmetje še vedno la-stujejo 82 odstotkov obdelovane zemlje v deželi.
Rušilec rešil 37 preživelih
MIAMI, 6. junija—Mornariški rušilec "Saufley" je danes rešil 37 preživelih potnikov transportnega letala C-46, ki je snoči treščilo v Atlantski ocean s 65 potnikov in članov posadke.
Preživeli potniki so se nahajali na gumijastih reševalnih splavih. Takoj ko so s ponesrečenega letala poslali radio sporočilo, da letalu preti nesreča, so bila poslana reševalna letala, ki so celo noč iskala ponesrečeno letalo. Toda vsled noči je iskanje bilo zelo težavno.
Oblasti so izjavile, da je letalo, ki je imelo le dva motorja, bilo prenatrpano, ker je navadno služilo za prevoz le 35 potnikov. Vsi potniki so bili delavci San Juana in Puerto Rica, ki so nameravali poiskati delo v Wil-mingtonu, N. C.
Usoda ostalih 28 potnikov še ni znana. Verjetno pa je, da so izginili skupaj z letalom.
CIO ima 8 članov odbora za pogajanja o združitvi z AFL
NEW YORK, 6. junija—Predsednik CIO Philip Murray je danes naznanil, da je bil imenovan odbor osmih članov, ki se bo pogajal s predstavniki AFL o možni združitvi obeh delavskih organizacij.
Murray je razkril, da je pisal predsedniku AFL Williamu Greenu in ga zaprosil, naj določi člane odbora svoje organizacije in pride z njim v stike, z namenom, da se določi prvi skupni sestanek. Pristavil je, da bi se na tem skupnem sestanku razpravljalo o predlogih za združitev, o ekonomskem položaju in političnih akcijah obeh unij.
Izvršni odbor CIO ima pripravljena priporočila za rešitev vprašanja nezaposlenosti. Med temi priporočili so predlogi za upo-stavitev Civilian Conservation Corps, za podaljšanje brezposel-nostne podpore na 26 tednov, za odobritev javnih del s strani kongresa, za katera dela naj se odobri $1,800,000,000, za večjo pozornost s strani velikih korpo-racij na potrebe mnogih prizadetih področij itd.
Dalje je izvršni odbor Cio apeliral za podaljšanje retne kontrole.
V odboru za pogajanja z AFL se poleg Murray a nahajajo tudi predsednik administrativnega odbora električarske unije James Carey, predsednik United Auto Workers unije Walter Reuther, predsednik National Maritime unije Joseph Curran, tajnik-bla-gajnik Amalgamated Clothing Workers unije Frank Rosen-blum in drugi.
WASHINGTON, 6. junija—Predsednik Truman je danes na letni konferenci Better Business Bureaua izjavil, da je vlada zadnjih 17 let s politiko New Deala in Fair deala reševala sistem svobodnega podjetništva, ne pa mu majala temelje, kot trdijo "reakcionarji," ki napadajo vlado, čes da se vdinja "socializmu."
V svojem govoru o odnosih"
med vlado in businessom je Truman izjavil, da je ideja "o božanskih pravicah businessa" prišla v slab glas v dobi velike depresije in da se od takrat ta ideja ni nikoli vrnila.
"Mi vemo, da naše glavne skupine—business, poljedelstvo in delavstvo—morajo delati skupaj za interese vseh," je rekel predsednik, ki je pristavil:
"Istočasno, ko smo se prepričali, da svobodno podjetništvo mora služiti interesom javnosti, smo se tudi prepričali, da je včasih potrebna akcija vlade, da se pomaga delovanju sistema svobodnega podjetništva.
"Vem, da ste zadnje čase slišali dosti obtožb o vmešavanju vlade v business, o majanju temeljev svobodnega podjetništva, o 'plazečem se socializmu,' skratka, da vlada dela vse, k%r je v njeni moči, da bi razbila vsako industrijo v deželi.
"Nič ni dlje od resnice. Rekordi pričajo, da so vladne akcije zadnjih let rešile zasebno podjetništvo.
"Vse, kar lahko storite je, da se spomnite na pogoje leta 1932 m da jih primerjate z današnjimi. Leta 1932 se je sistem svobodnega podjetništva nahajal tik pred razsulom. Obstojala je resnična nevarnost, da se bo ameriško ljudstvo obrnilo h kakšnemu drugemu sistemu. Sistem svobodnega podjetništva je bil v nevarnosti, ker ni. zadoščal potrebam ljudstva. Edini način, da se ohrani sistem svobodnega podjetništva je bil, da se mu pomaga, da deluje. To je, kar smo mi delali od leta 1932 naprej.
"Ali smo bili uspešni? Poglejte na rekord. Zasebno podjetništvo je danes močno in v polnem cvetju. Industrijska produkcija se je zvišala za trikrat od leta 1932. Business korporacij je v celoti leta 19^2 izgubil tri milijarde dolarjev. Danes profiti korporacij, po odštetju davkov, znašajo več kot 18 milijard dolarjev na leto."
V nadaljevanju je Truman okrcal one, ki menijo, da politika vlade nima ničesar za opraviti s procvitom businessa. Izjavil je, da je vlada upravičena na del priznanja za "dobre čase, ki jih uživamo."
Truman je omenil tudi vladna posojila businessu, ki so pomagala svobodnemu podjetništvu ter rekel, da so vsi veliki uspehi bili doseženi, čeprav je bila sprožena velika kampanja pro ti vladi, z namenom, da bi se oplašilo zasebno podjetništvo Svoj govor je zaključil z zagotovilom, da je ekonomska moč Ze dinjenih držav "nujno potrebna opora svobodi v današnjem svetu."
Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
in čitajte
Kratke vesti
kogge se je vrnil iz londona
NEW YORK, 5. junija—Bivši pomožni justični tajnik O. John Rogge se je danes vrnil iz Londona, kjer je prisostvoval seji izvršnega odbora Svetovnega kongresa zagovornikov miru. Po svoji vrnitvi je izjavil, da ima Jugoslavija polno pravico izvajati svoje reforme, ne da bi morala poslušati ukaze bodisi vzhoda ali pa zapada. Obenem je označil za "neumnost" izjavo znanega zamorskega baritonista Paula Robesona, ki je dejal, da se je Jugoslavija povezala s kapitalističnimi državami.
francija je imela 3 milijone turistov
PARIZ, 4. junija. — Francoski preds^njk je danes v govoru na banketu turističnega kluba Francije razkril, da je Francija od vseh evropskih držav imela v preteklem letu največ obiskovalcev iz inozemstva. Kot je izjavil predsednik, je lani Francijo obiskalo 2,800,000 turistov, kar je rekordno število, ki je prekosilo celo število obiskovalcev iz predvojnega leta 1929, ko je v Franciji bilo 1,-900,000 turistov.
kmetica trdi, da je mati 38 otrokom
ATWOOD, Okla., 5. junija— Tukajšnja kmetica Mrs. Berry, ki je stara 66 let, trdi, da je v letih zakona rodila 38 otrok. Izjavila je, da je morala skrbeti za to lepo kopico otrok in da ji je štetje povzročalo težave. Od vseh otrok pa jih je sedaj živih le 11. Leta 1940 je kmetica dobila zlato medaljo od dallaškega Kiwanis kluba, ki ji je priznal 37 otrok. Toda žena trdi, da je od leta 1940 imela še enega na-daljnega sina.
Rop v naselbini
Gasolinska postaja, katero vodita slovenska mladeniča Ernie in Beannie Zdesar (Ernie & Beannie Service Station) na 6619 St. Clair Ave., je bila oropana že dvakrat v teku dveh mesecih. Najnovejši rop je bil izvršen v noči med ponedeljkom in torkom, ko so neznani vlomilci porušili veliko žično ograjo za postajo in razbili okno v vratih, da so šli v notranje prostore, odkoder so odnesli več novih avtnih tajerjev in drugih avtnih potrebščin.
Če bi kdo slučajno dobil kakšne informacije kdo je bil vdele-žen pri ropu, ali pa če bi kakšen posameznik skušal prodati nove tajerje, prosijo Zdešarje-vi, da bi se jih obvestilo, za kar bodo pripravljeni dati primerno nagrado. Družina Zde-šar živi na 1020 E. 66 Place.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
7. junija 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 15311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)______________________
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months-—(Za tri mesece)______
četrta redna konvencija SANSa
GLAVNI TAJNIK SANSA MIRKO G. KUHEL JE PREDLOŽIL 4. KONVENCIJI SLEDEČE POROČILO:
POROČILO GLAVNEGA TAJNIKA
..$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)______________
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)_
$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
0 MIROVNI MISIJI TRYGVE LIA
Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie se je zopet vrnil v New York, kjer pripravlja poročilo o svoji mirovni misiji v prestolnicah štirih velikih sil. Trygve Lie se je sestal z odgovornimi državniki in voditelji v Washingtonu, Parizu, Londonu in Moskvi z namenom, da najde osnovo, na kateri bi se rešilo sedanja nesoglasja med vzhodom in zapadom, končalo mrzlo vojno in zagotovilo ljudstvo msveta mir, ki ga tako želijo.
Če bo ali pa ne načrt Lia odobren, bo pokazala bodočnost. Za sedaj pa se lahko reče, da je njegova misija sama po sebi velik prispevek stvari miru, kajti v kritičnih časih, v katerih živimo, je ta misija najpomembnejši poskus, da se miroljubnim potom poravna obstoječa nesoglasja. Ta misija je sama po sebi vlila nove upe v srce ljudstev celega sveta, ne glede pod kakšnimi sistemi živijo. Sprožila je tudi številne nove zahteve za miroljubno poravnavo nesoglasij, za upostavitev resničnega miru, tudi s strani mnogih verskih, kulturnih, političnih, delavskih in drugih skupin ter je zato dragocen prispevek splošnemu gibanju za mir, ne glede na politične razlike in nazore posameznikov. Ta plemenita misija je nedvomno naletela na največje navdušenje vseh onih, ki iskreno želijo mir. Verski voditelji so upravičeno v svojih cerkvah molili za mir. Delavske skupine, veterani, matere itd. pa so pošiljali glavnemu tajniku ZN navdušene pozdrave, s katerimi so ga vzpodbujali pri njegovih naporih.
Nova vojna bi pomenila katastrofo za človečanstvo. S tem mnenjem soglašajo vodilni znanstveniki in državniki. Nova vojna bi pomenila uničenje človeštva, spremenila bi svet v veliko pokopališče civilizacije. V novi vojni ne bi bilo zmagovalca, atomske bombe, ki bi padale na Moskovo, Leningrad ali pa Stalingrad, bi padale tudi na Pariz, London, Vatikan, Washington, New York ali pa Cleveland. Res je... Mnogi menijo, da je grožnja z vojno le politični pritisk na nasprotnika. Toda res je tudi, da gotovi krogi neutrudno delujejo, da bi do dejanske vojne res prišlo, kajti predstavlja jim zadnje orožje, ki ga še imajo. Z mrzlo vojno se je svet nevarno približil prepadu, zato upostavitev resničnega miru nujno narekuje, da se od tega prepada oddaljimo, predno ne bo prepozno. Ameriško ljudstvo posebno bi se moralo zavedati, da vojne več niso ni-kakšna pot v prosperiteto, to je v rešitev vprašanja brezposelnosti, polno produkcijo v tovarnah, zaslužek itd. V vsaki bodoči vojni bi tudi ameriško ljudstvo prispevalo svoj enak delež v krvi, izgubljenih življenjih, uničeni imovini, povojni bedi in stradanju.
Borba za mir je potrebna. To mora biti stalna, odločna borba, ne glede na politična nesoglasja posameznih skupin. Saj so preteklo nedeljo tudi clevelandski katoličani v Sta-diumu molili za mir, kakor so to isto nedeljo v Parizu, Rimu in drugih mestih manifestirali za mir in zahtevali mir. Tudi voditelji posameznih držav, posebno velikih sil, pravijo, da jim je glavna skrb ohranitev svetovnega miru.
Nekateri ameriški komentatorji sicer ne verujejo v uspeh Lieve misije. Toda mnogi so, ki se s to misijo strinjajo, kakor na primer znani "kolonar" David Lawrence, ki je izjavil, da bi se "Lia moralo na vsak način opogumiti." Bivši podpredsednik Zedinjenih držav, Henry A. Wallace je na primer priporočil, da se v vsakem večjem mestu Amerike priredijo takozvane "Trygve Lie manifestacije za mir" in sprejema resolucije, kakor je bila nedavna resolucija Amalgamated Clothing unije, ki priporoča vztrajna pogajanja, dokler se ne konča z mrzlo vojno.
Zadnje čase vidimo in čitamo o čezdalje večjem zanimanju ameriških unij, političnih skupin, kulturnih organizacij, verskih skupin itd. za stvar miru. To je v ozračju vojne nevarnosti hvalevreden pojav, kajti vsak glas v prid miru, naj prihaja s katere koli strani, nam je v tem moreče mozračju kot blagohotni sončni žarek, ki je predrl debelo plast črnih oblakov.
V svetu, ki se še ni opomogel od strašnega uničevanja minule vojne, je dosti, zelo dosti za storiti v prid ljudstvu. Pri miroljubnem tekmovanju za blaginjo človeštva naj se i soočijo nasprotujoče si sile, naj pokažejo z dejanji kateri sistemov je boljši za ta ali ona ljudstva. Predno pa se pre-i ide na takšno miroljubno tekmovanje, je potrebno, da se' brezpogojno konča z mrzlo vojno, v katere ozračju se govo-i ri le o uničevanju človeštva.	1
Dragi bratje in sestre ter cenjeni gostje:
Današnje seja predstavlja tretjo konvencijo Slovenskega ameriškega narodnega sveta in s Slovenskim narodnim kongresom tvori četrto zborovanje delegatov in delegatinj v sedmih letih in pol obstoja te organizacije. To je moje tretje kon-venčno poročilo in oprostiti mi boste morali, ako bo zaradi triletnega medkonvenčnega razdobja nekoliko daljše kot po navadi. To je tudi prva naša konvencija, na katero so prišli tudi zastopniki iz Slovenije, predstavniki velike slovenske politične organizacije Osvobo-bodilne fronte. Pozdravljeni in dobrodošli!
Naš sestanek danes je skromnega značaja in število delegatov in delegatinj je skoro tretjino manjše nego pred tremi leti. Vzroki za to so umljivi.
Konvencija pred tremi leti je naložila organizaciji gotove pozitivne naloge, katere smo skušali ,po najboljši moči in po danih prilikah izvršiti. Prva teh nalog je bilo delo za vzpostavitev in okrepitev trajnega mi ru med narodi in za dosego tega cilja je SANS sodeloval z glavnimi progresivnimi silami v Ameriki, ki so se oklenile tega idealnega programa. Druga naših nalog je bila želja za zbližan je naše nove domovine Ame rike z Jugoslavijo in za odstra nitev vzrokov, ki so med vojno priljubljeno Jugoslavijo postavili po vojni v neprijateljsko luč in nas vse skupaj s podobnimi ustanovami jugoslovanskega po rekla potisnili v neprijeten položaj. V dosego tega smo sku šali racionalno tolmačiti razvoj izgradnje jugoslovanske socialistične države zlasti med našimi lastnimi rojaki ter ji nuditi moralno podporo.
Naša tretja naloga pa je bila realizirati izgradnjo pediatrične klinike v Ljubljani ter z nabranimi sredstvi nakupiti potrebno opremo in instalacijo. K temu smo dodali še zbiranje prispevkov za redka zdravila ter pošiljanje istih zdravstvenim oblastem v Slovenijo.
Vsekakor je to bil obširen program, v katerem je ideali zem v veliki meri odtehtal realistično plat in so bili naši uspehi v teh ozirih skromni. Zapreko so nam delale v prvi vrsti finance, katerih dotok se je od meseca do meseca krčil, poleg tega pa še velik skok v ameriški politiki proti desni ter ogromna propaganda proti vsemu, kar je stremilo v progresivno smer.
SANS je podpiral Ameriški slovanski kongres in sodeloval v njegovem naporu, da se odstranijo razlike, ki so Ameriko in vzhodne evropske države s Sovjetsko zvezo na čelu čedalje bolj odganjale eno od drugih, ter da se ustvari podlaga za zbližan je in s tem pogoji za ohranitev miru. Dasi Ameriški slovanski kongres ni nikoli v veliki meri propagiral težnje narodov Jugoslavije v, zadevi njihove zunanje politike, predvsem glede na vprašanje Trsta, Beneške Slovenije ter Koroške, smo Slovenci vseeno sodelovali z njim ter ga finančno in moralno podpirali. Račun nam pokaže, da smo v ta namen potrošili v zadnjih treh letih $1,068. 50, druge slovenske organizacije, društvi in posamezniki so pa prispevali dodatne vsote izven SANSa. Februarja meseca tega leta pa je Eksekutiva pre-
se bo SANS zaradi tega razsul. Škoda, da Ameriški slovanski kongres ni imel" te pred- ki se je prvotno imenoval Voj-
Petind\ajsetega januarja 1. 1949 je bil uradno razpuščen Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč (American Committee for Yugoslav Relief),
kinila vse zveze z Ameriškim slovanskim kongresoni ter odstopila. Vzrok za ta korak je bil neupravičeii napad na Jugoslavijo od strani kongreso-vega tajnika ter Narodnega odbora in blatenje njene borbe za politično, nacionalno in ekonomsko svobodo in neodvisnost, kar je omenjeni kongres ves čas povzdigoval do neba, nenadoma in najbrž po navodilu pa je to borbo nazval za izdajstvo ter imperialistično hlapčevstvo. Omeniti je še treba, da je ob času tega preloma SANS bil edina sličija organizacija v sklepu Ameriškega slovanskega kongresa ter da je slednji ostal le še senca svoje prejšnje veličine.
In morda je baš zaradi našega sodelovanja v Ameriškem slovanskem kongresu in zaradi njegovega tajnika SANS bil zapisan med subverzivne organizacije v justičnem uradu ter s tem ukrepom dobil težak udarec. To se je zgodilo maja 1948. Celo pred mnogimi progresivci in našemi najboljšimi delavci smo naleteli na take, ki so se nenadoma umaknili iz SANSo-vega pozorišča. Vendar SANS ni nikoli bil obveščen uradno ali drugače o tem krivičnem koraku in postopanju justične-ga tajnika, temveč smo to dejstvo ugotovili le potom dnevnega časopisja. Na pritožbo še odgovora nismo dobili.
Ni mi treba poudarjati kot glavni tajnik SANSa, da z mojo vednostjo ves čas njegovega obstoja ni bil podvzet niti en korak ali sprejet en sam zaključek, ki bi metal senco na lojalnost SANSa napram Združenim državam. Nasprotno p a smo lahko ponosni na vse naše preteklo delo za zmago in koristi Amerike ter na moralno in gmotno pomoč, ki smo jo nudili našim bratom in sestram v stari domovini. Sramovati se nimamo ničesar in se pred ničemer skrivati!
Odkar se je pripetil dotični nesrečni incident nad Slovenijo in ameriškimi letali in je zavladala fanatična histerija med superpatrioti v Ameriki proti Jugoslaviji, smo skušali zadevo pravilno tolmačiti posebno našim rojakom, ki so jih drugi Amerikanci pričeli pisano gledati. Šlo je seveda za Trst. Avi-jonski incident je bil pač dobrodošlo sredstvo našim diplomatom. Zavedajoč se, da je javno mnenje obrnjeno proti Ju-.goslaviji, so na mirovni konfe renči podprli in zagovarjali as piracije bivše sovražnice Italije t^ obrnili hrbet pravičnim zahtevam svoje dobre zaveznice Jugoslavije. Naša poročila in članki so vsaj deloma med našimi rojaki pobijali laži in izmišljotine, ki so jih gnusno sipah med ameriško ljudstvo dnevni časopisi, radio in domača reakcija. Danes je seveda situacija zopet drugačna. Naše trditve o Jugoslaviji je podprla Jugoslavija sama s svojim odločnim nastopom, ki reflektira v prelomu med njo in državami kominforme. Naša želja je bila seveda, da bi do preloma med slovanskimi državami ne smelo priti. Ta mednarodna tragedija je demorilizala marsikaterega dobrega jugoslovanskega Amerikanca ter dala pečat pasivnosti marsikateremu idealistu. Vendar med nami ni prišlo do, razprtij in razkola, kajti znali smo ceniti vrednost' skupnosti in edinstva. Reakcija' je pač zamanj pričakovala, da!
videvnosti. Zbližan je med Ameriko in Jugoslavijo se je znatno izboljšalo politično in ekonomsko in to je precej olajšalo mučen položaj, v katerem smo se nahajali zadnjih par let. Tu je tudi za SANS moralna zmaga, za nasprotnike pa hud udarec. Ne smemo pozabiti, da je v mrzli vojni med vzhodom in zapadom Jugoslavija imela postati žrtev zaradi svoje strateške lege, ter da te tragične usode ni hotela sprejeti. Niti nimam dvoma, da njeno vlado v tem oziru podpira ogromna večina naroda, posebno še tisti deli Jugoslavije, ki so bili pred osvoboditvijo najbolj zatirani in zapo-stavljani.
SANS je navdušeno pozdravil leta 1948 ustanovitev tretje politične stranke s Henryjem Wallaceom na čelu. Na seji glavnega odbora baš dve leti nazaj v Clevelandu je bilo soglasno zaključeno, da se aktivno udejstvujemo v tej stranki ter da storimo med slovenskimi volilci vse v naši moči, da pride ta stranka d o svojega mesta pri predsedniških in kongresnih volitvah. Pričeli smo zbirati sredstva v ta namen, določili znesek $2,000 v kampanjski sklad, organizirali smo shode ter poslali dva delegata na ustanovno konvencijo, ki se je vršila julija 1948 v Philadelphi-ji. Navdušenje za novo stranko in njen socialistični program je bilo nepopisno. N a masovem shodu v S h i b o parku se je SANS odlikoval v tem, da je izročil med posameznimi darovi največji znesek — $2,000. Strankin program smo prevedli v slovenščino, natisnili ga v 10,000 izvodih ter razdelili med naše volilce. Brez poštnine in dela v glavnem uradu smo potrošili v ta namen skoro $2,700 ali $1000 več nego smo nabrali. Tragičen rezultat volitev je reagiral negativno med našimi člani in posledica tega je bila, da je SANS postal nekaj mesecev koncem 1948. leta popolnoma pasiven. Otresli pa smo se tudi te letargije, podvzeli dru-ke akcije, predvajali filme, ustvarili sklad za zdravila ter tako napravili novo zanimanje ne samo za staro domovino, temveč tudi za SANS.
Decembra meseca 1948 je bil razpuščen Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev, kateremu je tedaj predsedoval Zlatko Balokovič. Odbor je bil nad pol leta popolnoma neaktiven in brez tajnika. Z njegovo likvidacijo so bile pretrgane vse vezi, ki so družile ameriške Jugoslovane ter Bolgare za skupen nastop. Tudi v slučaju tega odbora najdemo vzrok za
ni pomožni sklad Amerikancev južno slovanskega porekla (War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent). Bila sta dva vzroka za razpust; 1) glavna naloga je bila izvršena, upravni stroški pa so ostali sorazmerno visoki; 2) uvrstitev tudi te organizacije s SANSom, Združenim odborom ter ostalimi jugoslovanskimi organizacijami med "nelojalne in subverzivne". Dobro leto prej pa je predsednik tega odbora dobil priznanje od predsednika Združenih držav za njegov velik napor na polju pomožne akcije. Ameriški odbor je bil, kot je znano, od decembra 1945 naprej izven kontrole jugoslovanskih organizacij in so o njegovem poslovanju odločali drugi Amerikanci, dasi so pretežno večino prispevkov darovali Hrvati, Slovenci, Srbi in Makedonci. V zaključnem poročilu je predsednik Balokovič naznanil, da je skupna vrednost pošiljk znaša la $2,732,835, vrednost vseh prispevkov v gotovini in blagu pa $3,264,649. Na podlagi teh številk so vsi drugi stroški z upravo vred znašali 16 in eno tretjino procenta. SANS je nabral in izročil temu odboru v gotovini $119,900 ter okrog $350,000 vrednosti v blagu. Naši stroški v zvezi s sejami so bili seveda posebej.
V zadevi otroške klinike v Ljubljani so bili od zadnje konvencije naprej podvzeti pozitiv ni koraki, da se naš načrt v celoti izvede. Dolgo časa nismo slišali ničesar iz stare domovi ne niti ne dobili načrtov, po ka terih so tukaj tvrdke povpraševale. Končno je to zadevo uredil naš častni član Louis Ada mič čim je prišel v Jugoslavijo v januarju 1949. Iz teh načrtov in poročil v ljubljanskih listih smo tedaj razvidih,, da so bili plani sabotirani od strani ar hitekta, za kar je moral plačati s svojim življenjem. Molk je trajal toliko časa, dokler niso krivca obsodili. Mi tudi nismo računali na razne zapreke v zvezi z dobavo izvoznih dovo-lenj, s časom, ki so ga nekatere tvrdke zahtevajo za izvršitev naročil, z dejstvom, da se klinika v Ljubljani gradi v skle pu petletnega plana ter da imajo drugi nujnejši projekti v zvezi z izgradnjo težke industrije in moderne ekonomije prednost ter še z drugimi sličnimi dej stvi. Skupni dohodki v ta sklad so z obljubljenimi vsotami znašali od pričetka kampanje do 30. aprila letos $168,135.54. V tej dobi je bila porabljena vsota $95,121.50 za sanitarno opremo, rentgenske aparate, kuhinjsko opremo, opremo za
Trygve Liu mora pri njegovih naporih v prid miru biti hvaležen vsak resnični človekoljub, kateremu je blaginja in prosperiteta slehertiega človeškega bitja, najvišji zakon in smoter življenja.
razpwit v pomanjkanju finam^	vkUu^vši nioderne
nih sndstev. Predvasn pa k-	susUne in likalne
ži krivda na negativnem odzivu hrvaške, srbske ter make-donsko-bolgarske skupine v izpolnitvi danih obljub. SANS je bil edina organizacija v Združenem odboru, ki je več nego izpolnil vse svoje finančne obveznosti napram združeni organizaciji. Mi nismo nikoli delali obljub brez denarja. Po razpustu pa je prišel na nas apel, da pomagamo pokriti deficit za izplačitev izposojenega denarja. Naša Eksekutiva je na januarski seji 1949 to zahtevo odklonila iz razloga, da je bil denar izposojen brez naše vednosti ter da so za povrnitev odgovorne organizacije, ki niso plačale v proračunu določenih kvot. Istočasno je seveda tudi naša upravna blagajna pešala in bi ne mogla nositi nepredvidenega bremena. Od 1. maja 1947 do razpustitve smo prispevali v pomoč Združenega odbora znesek $1,579.55, od ustanovitve 1943 pa do konca pa nad $35,000.
stroje, desinfekcijske in sterilizacijske aparate, brezsenčne luči za operacijsko sobo, linolej, za ambulantni avtomobil in podobno. Plačali smo tudi $16,250 na račun posebnih dvigal, ki pa so zaradi posebnih načrtov šele v izdelavi in še ne odposlani. Poslopje pediatrične klinike je že izgrajeno, toda notranjost še ni urejena za uporabo. Pri manjkuje še mnogo materiala, ki bi imel priti iz sosednjih držav, kar pa je preprečil prelom trgovskih pogodb ter boj-kotiranje od strani Češke, Polj ske ter drugih držav v okviru kominforme. Vendar nam obe-čajo, da bo klinika kompletno dovršena ter moderno opremljena kot morda nobena slična klinika v Jugoslaviji. Poslani material pa ves ne leži v skladiščih. V neposredni bližini poslopja nove klinike se nahajajo, tri otroške bolnišnice, v katerih so začasno montirali kuhinjsko, pralno, rentgensko in drugo opremo, ki že služi negi
mladine i n njenemu zdravju. Zdravniško, bolničarsko in drugo osebje je zelo ponosno na to moderno opremo in stroje in jih spretno obratuje. Ne morem vam v besedah povedati, kako hvaležni so zdravniki v okvirju ministrstva za ljudsko zdravje Ljudske republike Slovenije vsem tistim, ki ste prispevali ali pomagali zbirati darove v ta sklad. Osobito minister dr. Marjan Ahčin mi je naročil dan pred odhodom v Ameriko, da vam naj izročim njegove tople pozdrave ter globoko zahvalo v imenu slovenske vlade za vašo plemenito i n neprecenljivo darilo in ljubezen do naroda v stari domovini.
Meseca januarja 1949 sniu ustanovili sklad za zdravila ter pričeli sprejemati prostovoljne darove v ta namen. Zdravila naj bi bila namenjena za uporabo izključno v Sloveniji. V dobrem letu so znašali ti dohodki $12,407.83, dasi nismo vodili nikake hrupne ali posebne kampanje. Ti prispevki od strani naših podružnic, društev, ustanov in posameznikov so jasna priča, kako globoko čutijo naši rojaki v Ameriki za bolnike v Sloveniji. Kadar gre za človekolj ubnost, najdemo med našimi v Ameriki krasen odziv. Res je, kot pravijo v Sloveniji, da imate srca iz zlata ter da si odtrgujete od lastnih ust, da pomagate ustvariti bolj zdrav narod v stari domovini-Od omenjenega zneska smo potrošili $11,041.25 za streptomycin, aureomicin, penicilin, alfa-lin, aparate za administriranje anestezije v grlu, zdravniške instrumente ter za ambulančm avtomobil za Rdeči križ Slovenije. V zvezi s temi prispevki smo dobili veliko prošenj od posameznikov iz Slovenije, kakor tudi od njihovih sorodnikov v Ameriki, da bi določili gotovi del teh zdravil za kakega specielnega bolnika v enem ali drugem kraju. Vse take prošnje smo morali odkloniti, ker bi ne bilo mogoče poslovati našemu uradu, ako bi mi dolo-čaU komu in kam naj ministrstvo zdravila odda. Obratno p* tudi v Sloveniji ne bi mogli tega izvajati, kajti poslana zdravila niso primerna za vse slučaje bolezni in za vse bolnike, ki so zanje zaprosili. Zdravila^ kupujemo direktno od tvrdke-producentov in, plačamo znatno nižjo ceno, nego ako bi uporabljali kake agente ali posredovalce. Preostala vsota in morebitni drugi dohodki v ta sklad bodo porabljeni za zdravila po naročilih, ki jih SANS od časa do časa dobi od omenjenega mi^^' strstva.	*
Dne 24. septembra 1948 j® nenadoma preminul glavni bl&' gajnik SANSa in predsednil' Slovenske narodne podpori^® jednote brat Vincenc Cainkaf' Baš isti dan se je vršila sej^ eksekutivnega odbora, ki 1® imenovala brata Vidra za bi®' gajnika. Julija 1949 je te P°' sle prevzel zapisnikar brat lan Medyešek. Pokojni Vincent Cainkar je posvetil veliko č&s* SANSu in njegovemu delu, zaradi velikega ugleda, ki ga J® užival kot predsednik najvecj® slqyenske bratske podporne organizacije v Ameriki, je SANS^^ veliko koristil. Bil je tudi edei^ izmed sklicateljev Slovenskeg^ narodnega kongresa ter je veliko vlogo pri formiranj*^ SANSovih smernic in naprednih načel.
Poleg smrti Cainkarja jc bil" izpraznjeno tudi mesto drug^ ga podpredsednika. Brat Kotar je zaradi zdravja odstopil in glavni odbor je na s®J' maja 1948 lesignacijo spre je • Njegovo mesto je zavzel bra*-Martin Cetinski.
V tej medkonvenčni dobi s® je vršila ena seja glavnega odbora ter osem sej eksekutive, poleg tega so bile še tri seje^ ^ Chicagu živečih članov izvrse-valnega odbora, da rešijo nUj-
(Dalje na 4. strani)
O
7. junija 1950
•• juiiija
Po 22 letiK na obisKu v rojstni Homo vini
Milan Medvešek	govorila, da so pač tedaj mno-
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
64
Bližala se je ura mojega odhoda, jaz pa bi si rad ogledal še tisoč in eno stvar, kraje in ljudi, Nekega dne sera vprašal mojo mater o nekem dekletu, sedaj poročeni ženi in materi, s katero sva se imela rada, ko sva bila še skoraj otroka. Ma-kr sem vprašal o njej menda zato, ker je tedaj dobro vedela za mojo "petošolsko" ljubezen in tudi ona je trpela radi kga. Deklica je bila namreč (dina hčerka nekega novome-šico-gotnevaškega veljaka in ko je oholi mož prestregel neko pi-%o, ki mi ga je pisala, je pri-hrumel v našo hišo in zagrozil %ateri, da bo on v roke vzel "jene otroke, če jih sama ne %ore.
Mati mi je povedala, da je l)il njen oče med vojno na partizanski strani in nekega dne ^ ga belogardisti dobesedno ^klali in pustili izkrvaveti na Sfedi ceste. Čudil sem se, da je ^ii tak veljak na partizanski &rani, nato pa sem previdno ^rašal mater, kaj misli, če bi "biskal njegovo hčer. Nekoliko I® pomislila, nato pa dejala, da •"la skrbnega moža in morda bi razumel mojega obiska, "^kar sem pristavil, da je res nabolje, namreč da je ne "biščem. Vsa stvar je pač spo-"'in na mlada leta in zaželiš videti nekoga, ki ti je bil ne-^ blizu.
Nekega popoldne sva se z ^etom napotila na Težko vo-k Malenčku, ki ima žago in gostilno. Šla sva skozi Gotno Bilo je na dan sv. Štefana, opazil sem, da je bila Avšče-hiša porušena. Avsec je "^reč dobro znan v vsej no-^%eški okolici, kajti je izred-
Velik mož, morda najvišji v
-
vsej Sloveniji. Moža sem zagledal pred hišo in je prav tako visok kot je bil—osem čevljev ali pa še višji! Naši rojaki iz novomeške okolice se ga naj-brže dobro spominjajo, prav tako debelega mesarja Windi-scherja iz Kandije, kateri pa .je umrl.
Malo naprej stoji hiša, kjer je poročeno omenjeno dekle. Upal sem, da bo morda kje zunaj na vrtu in da se mi bo nudila prilika pozdraviti jo. Nikogar ni bilo zunaj. Morda je bilo tako bolje.
Z očetom sva kmalu nato dospela v Pogance, potem pa na Dolnjo Težko vodo. Ko sva zavila navzdol proti Malenško-vi žagi, se je na oknu iz gostilne prikazala Malenškova hčerka in klicala za nama, naj se gotovo ustaviva v gostilni, ko se vrneva z žage. In res sva zavila v gostilno, kjer se je nama takoj pridružil gospodar Malenšek in hčeri takoj naročil, naj prinese "ta boljšega."
V razgovoru z "zauberjevo" Malenškovo hčerjo sem izvedel marsikaj zanimivega. Pripovedovala je o velikih bojih, ki so divjali v tisti okolici med partizani in okupatorji. Priča teh bojev je tudi Malenškova hiša. Dekle mi je dalje povedalo, da dobro pozna mojega brata Dol-fita, ker se je večkrat iz Gorjancev zatekel v njihovo gostilno. Njen brat, mlad medici-nec, je bil Dolfitov pomočnik, toda so ga ubili ustaši v času napada na partizansko bolnišnico. In še nekaj mi je povedala, namreč da je njen drugi brat duhovnik in se sedaj nahaja v Argentini. Piše pogosto-ma in hrepeni po domačih krajih. Vprašal sem, zakaj je pobegnil v tujino, ona pa je od-
govorila, da so pač tedaj mnogi bežali na pritisk in da ni storil ničesar slabega. Dejal sem ji, naj mu piše, naj se vrne, nakar je rekla: "Kaj pa če tu delati?" Res je čudna usoda. En sin je bii partizan in padel za svobodo slovenskega naroda, drugi je duhovnik in morda vodi v tujini propagando proti svojemu narodu.
Gospodar Malenšek ni o vsej stvari spregovoril besedice, kakor da se ne bi tikala njegove družine. Naš človek je rad popolnoma vase zaprt, kaj pa čuti v srcu, ve samo on. Gostilničar Malenšek pozdravlja svojega brata Antona, ki je svoj čas živel v Valleju, Calif. Dejal mi je, da ne ve, ali je še živ ali ne.
V gostilni se je nam pridružil Alojzij Brezovar iz Doljne Težke vode, kateri lepo pozdrav-jla brata Franceta Brezovarja v Clevelandu in sestro Marijo Tomažič v Jolietu, 111. On nam je pravil o težkih dnevih v koncentraciji, vzlic temu pa se je vrnil domov zdrav. Z neke nakaznice je odlepil svojo fotografijo in mi jo izročil za brata ali sestro, toda nimam njunega naslova.
Z Brezovarjem smo se napotili na Zgornjo Težko vodo k Jožetu Beletu, kateri ima v Clevelandu brata Louisa, ki je znan pevec, in bratranca Louisa Eršteta, ki ima vinarno in gostilno na St. Clair Ave. Gospodinja nam je gostoljubno stregla z jedili, gospodar pa z iz-bomim vinom. Šalil sem se, da bom njegovemu bratrancu Er-štetu povedal, da nima še zda-leka tako dobrega vina kot on.
Naši družbi se je pridružila tudi hčerka. Kljub temu, da je v Jugoslaviji pomanjkanje raznih potrebščin, pa najdete če-stokrat pi;^y lepo napravljena
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
^S5=
dekleta celo na kmetih. In ne samo to. Videl sem več kmečkih deklet iz bližnjih novomeških vasi, ki so se v mesto vozila na biciklih in bila lepo napravljena, tako da bi mislil, da so iz mesta.
Naj omenim še, da Jože Bele prav lepo pozdravlja brata Louisa v Clevelandu, njegovo ženo Ano, bratranca Louisa Eršteta in Ano Eršte, katera je bila leta 1927 na obisku v Jugoslaviji. Njegova žena pa se še posebno zahvaljuje Ani Beleto-vi ker je poslala že veliko paketov. Gospodar se je še posebno zanimal, od kje je Loui-sova žena. Povedal sem mu, da od Sv. Križa na Dolenjskem in da je sestrična slovitega slikarja Božidarja Jakca. Bila je že noč in z očetom sva se po slovila z Beletovimi in Brezovarjem, nato pa se počasi napotila proti domu.
(Dalje prihodnjič)
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 321/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št, 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št.
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
*
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
¥
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 'nautical" milje.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
ZAPOSLITEV ŽENA V AMERIŠKI INDUSTRIJI
Po statističnih podatkih iz leta 1949 je v ameriški industriji zaposleno 17,000,000 žena. Od leta 1948 se je število zaposlenih žen povečalo za 400,000.
NE BRIŠI REZILA!
Tvrdka Scanfors v Kopenha-genu je s sodelovanjem izvedencev tehnične visoke šole izdelala pripravo, s katero je mogoče meriti ostrino rezil, brivskih rezil, kirurškega orodja itd. Pri ke-mičnotehničnih poskusih so ugotovili, da se ostrina uporabljenega rezila z drgnenjem po dlani obnovi. Brisanje brivskih rezil z brizačo ni priporočljivo.
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
50
OBLETNICA MODELA 114
Prihranite $50 na ODIN
krasna peč na PLIN pri
W. F. Hann and Sons
Regularno $179.50
PRODAJNA $ CENA
129
.50
# e
e e
2 elektrečna stika električna ura in časovnik pripravna svetilka vrata iz stekla pri peči luč v peči
Universal burnerji —udobno razdeljeni
POLNA 38" PEČ
brezdimni broiler Robert Shaw kontrola peči
ODOBRENA PO
AMERICAN CAS ASSOCIATION


Kupite z majhno gotovino takoj in lahka tedenska ali mesečna odplačila
SLUŽIMO GREATER CLEVELANDU OD 1907 GOVORIMO SLOVENSKO
w. rmmjt
MU 1-4200

Mario Kolenc
5mc« 1907"
15505 EUCLID AVE. at TAYLOR
ODPRTO V TOREK IN ČETRTEK ZVEČER DO OSMIH
Louis Planine
^^^ihov V orane:
BORBA
(Nadaljevanje)
I Meni se je zasmilila neizrek-; Zapekla me je vest, ki mi Ij" °'^itala, da sem bil z njo toli-K trd in osoren. Rad bi bil Uj^'^knil k njeni postelji, objel roki z mojimi in jo prosil j.j^l^^^^anja, toda tega izliva in ^'^anja moje velike boli mi ni Ij	takrat moja trda, za-
^ kmečka narav, odmeval je duši. Nemo zroč vanjo, J. bili vsi okrog i)ostelje, oče obf.^ 'neprestano otiral znoj z
Pri
tab
^ož:
niati je čepela uničena 'Njenih nogah, pri peči je mo-ica, stara in sključena. Venec.
"Ob
ujta se, potem bosta šla
po soseda Petro!" nama je ukazal oče.
Naju z bratom ni bilo popolnoma nič strah pred poveljem, dasiravno sva se sicer oba nepopisno bala temne noči. Obula sva se, babica nama je prižgala svetilko.
"Recita Petru, da naj takoj pride sem!" nama je naročal oče pred odhodom. "Gredoč po poti molita rožni venec za Ančkino zdravje."
Šla sva ven, prvič sama v temni noči. Jaz sem šel spredaj in svetil pred bratom. Noč je bila jasna, zvezdnata, toda brez me-cečine; iz polteme se je svetlikala bela površina snežene pla &ti, ki je pokrivala vso širno po
krajino. Pot je vodila ves čas ob robu gozda. Nekaj časa sva molila glasno; tako vdano in s tako vero še nisem molil nikdar poprej, ne pozneje. Ko sva zagledala Petrovo domačijo ob robu gozda, sva se začela pogovarjati o sestri. Rekla sva, da gotovo ne bo umrla, ker bo Peter odšel pa zdravnika in usmiljeni Bog tega ne bo pripustil. Izklicala sva Petra iz spanja in potem smo se vrnili vsi trije.
Sestri je bilo še slabše in Peter je takoj odšel po zdravnika v uro hoda oddaljeni trg. Ure čakanja na zdravnika, ki nam je bil zadnja nada, so se nam zdele strašno dolge. Prisluškovali pmo z napeto pozornostjo, kdaj se bo v snegu za hišo začulo škripanje Petrovih težkih škornjev. Oče, ki je otopel in na videz zakrknil svoje srce pred vsem, je z mrzlično opreznostjo stregel nezavestni sestri. Tolažil jo je venomer z besedami:
"Ančka! Bo že bolje! Prišel bo zdravnik in bo pomagal."
Izraz njenih oči se ni izpre-menil, široke, steklene so bile obrnjene vistrop. V presledkih se ji je izvil pekoč vzdih preko suhih, razbeljenih ustnic, katere so pri tem bolestno zamigale. Na vsak tak pojav je vlil oče nekaj kapljic vode na žličico in jo vlil med polodprti ustnici. Zdelo se je, da ji je potem lažje. Mati je ždela pri njenih nogah, sivih, apatičnim lic, in krčevito oklepala s prsti rdeč rožni venec. Včasih se je zazdelo, da so zamigale njene ustnice v molitvi, ali glasu ni bilo preko njih, le tu in tam khčevit vzdih njenih prsi.
"Ne joči tukaj vpričo nje, potem ji je še huje!" je prosil oče vsakikrat. In to se je ponavljalo v rednih presledkih.
nas otrok, je ležal mirno v zi-beli in spal.
Medtem je napočila zora in postal je svetel dan. Ali mi tega nismo opazili, mirno, brez leska
je gorela petrolejeva svetilka na mizi dalje. Končno so zaškripali zunaj v snegu težki Petrovi škornji. Dovedel je bil zdravnika. Ob njegovem pojavu smo se kot oddahnili. Kakor Boga sem ga gledal. Usedel se je k sestri, tipal in poslušal na prsi in kimal zagonetno, naposled ji je vlil na žličici nekaj praškov z vodo v usta. Potem se je dvignil in odšel naglo. Zunaj v veži ga je prosil oče, naj mu pove, če je bolezen sestre smrtno nevarna.
"Oh ne! Je nevarno, toda smrtno ne!V je z neverjetno gesto odgovoril zdravnik in se br-zo odpravljal dalje.
"Kaj sme uživati?" je vprašal oče.
"Kislin ne, drugo vse!" je odvrnil doktor in odšel.
Pustil je tudi praške, katere naj bi ji dajali vsako uro; toda bilo je nepotrebno. Takoj po zdravnikovem odhodu se ji je poslabšalo. Oči so se ji razširile
ill sijale kot živo steklo, ustnice so sinele. Naenkrat so se pojavile na njih ostudne, zelenske pene.
' "Svečo, svečo!" je zavpil takrat oče zmedeno. "Umira! Umira!"
Mati je obvisela nepremično ob vznožju, stara babica pa je skolebala pokonci, prižgala svečo in z mirno, sigurno roko dr-
Babica in midva z bratom smo klečali ob klopi in neutrudno molili, le najmaljši, četrti izmed žala trepetajočo luč v umirajočih sestrinih rokah.
"Molite! Umira!" je dejala kratko in suho. Nihče ni molil, ampak vsi smo stali nemi in tihi z veliko, težko bolestjo v naših dušah, ki so plakale ob njeni smrti.
Globoka žalost solz, vzdihov in prečutih noči je legla na nas, ki je trajala še dolgo po pogrebu. Kasneje sta rekla oba, oče in mati:
"Srečna je, da jo je Bog rešil
pozemskega trpljenja." In mati je dostikrat vzdihnila v togi: "Bolje je umreti, nego živeti življenje, kakor ga živim jaz. Ančka je srečna!" Takrat vsega tega nisem mogel razumeti in spraviti v zvezo, z leti pa sem začel .razumevati.
Ista borba, trda, ubijajoča um in živce, večna, brezupna skoraj, podobna gradnji hiše v pravljici, v kateri so ptice v kljunih donašale gradivo, je trajala da-4je leta in leta. Oče jo je vodil žilavo in vztrajno:
"Kupil bčm lastno grudo, da bom vsaj na svojem umrl."
In res! Kasneje se je zgodilo. Kupil je zemljo in hišo z gozdom, vse skupaj majhno in siromašno, a njemu se je zdelo sijajno.
"Dočakal sem, da sem sam svoj gospod!" je rekel.
In ko je prvič zasadil plug v svojo zemljo in stopal star in sključen, poln brazgotin, za njim, se mi je zdel miren in zadovoljen,	(Konec)
stran 4
enakopravnost
7. junija 1950
Četrta redna konvencija SANSa
(Nadaljevanje z Z. strani)
na vprašanja. S tem so odpadle tri seje eksekutive in prihranili smo več stotakov na stroških. Visoki stroški so bili tudi vzrok, zakaj se ni vršilo več sej glavnega odbora, medtem ko se vršijo seje eksekutive le po' potrebi. Naših sej se je redno udeleževal tudi glavni odbornik Mathew Cvetič in ob dotičnih prilikah je lahko slišal, kako "nelojalni" in "subver-zivni" smo bili. Sigurno se je silno zmotil, ako si je domišljal, da je zašel v "gnezdo rdečih revolucijonarjev". škoda le, da smo bili obvezani plačati njegove vozne stroške in dnevnice.
Aktivnosti SANSa so bile vedno odvisne od stanja upravnega sklada. Dohodki so se zlasti v zadnjih dveh letih tako skrčili (vzroke sem navedel že prej), da je bilanca 30. aprila letos padla na $1760. Finančno poročilo za vso medkonvenčno dobo pokaže dobro sliko, od kod je denar prihajal in kam je šel. Vendar to še ni vse. SANS ima tudi obligacije, ki bi imele biti iz tega sklada, n. pr. Triglav-Filmu v Ljubljani smo dolžni 35mm filmsko kamero v zameno za poslane filme, urad za informacije pa želi električni razmnoževalni stroj v zameno za večje število knjig, ki so ravnokar dospele iz stare domovine. Podobne želje in prošnje prihajajo tudi od drugih ustanov v Sloveniji in Jugoslaviji. Od dohodkov v sklad za zdravila je izvrševalni odbor določil 10% za upravo, in to je bilo pravilno, kajti dela bi ne mogli izvršiti brez teh dohodkov. Septembra lanskega leta smo premestili glavni urad, dobili manjše prostore ter s tem znižali najemnino iz $100 na $50 mesečno. To bi bili storili že prej, ako bi bilo mogoče'najti primeren cenejši prostor. Sorazmerno so se znižali tudi drugi stroški. Iz podrobnega računa je razvidno, za kaj smo porabili upravni sklad, ki je imel $27,021 dohodkov, izdatkov pa $27,718. Postavka o plači uslužbenca v glavnem uradu izgleda visoka, toda vključuje plačo za tri leta; prejema le $45 tedensko. Plača glavnega tajnika pa znaša povprečno $7.38 na teden in ne vključuje prostovoljnega dela in ne časa, za kar ni bil položen račun.
Glavni urad ima redno zvezo z Uradom za informacije v Ljubljani in prejema novinarsko gra-
divo, ki ga pošiljamo slovenskim listom. To pomaga zlasti onim časopisom, ki ne zmorejo zadostnega uredniškega oseb j o in stroškov za izvirne članke. Do zadnjih par mesecih je ameriško slovensko časopisje zelo neredno prihajalo v Jugoslavijo. In tako tudi javnost ni dosti vedela, kaj se dogaja med nami v Ameriki. Danes se je ta položaj precej izboljšal, toda vzlic temu prihajajo novice pozno. Zaradi tega je bila izražena v uradu za informacije želja, da bi Sans zbiral novice ter zanimiva poročila o življenju Slovencev v Ameriki, o aktivnostih njihovih organizacij in ustanov ter jih tedensko pošiljal s pisemsko pošto v Slovenijo. Ta želja bi se dala izvesti le tedaj, če bi imeli v uradu stalno uposlenega tajnika ali drugo osebo, ki "bi se poleg rutinskega dela bavila tudi z novinarstvom za tukajšnje in tamošnje časopise. Važna naloga te konvencije je torej, da izvoli v tajništvo osebo, ki ne bo imela samo volje do dela, temveč tudi čas. In če to zahteva premestitev urada v drugo mesto, se naj izvrši. Bodočnost Sansa ali kar koli bo zaključeno o njegovi prihodnosti bo v veliko meri odvisna od sposobnega tajnika.
Junija meseca lanskega leta je Sans dobil uradno vabilo od jugoslovanskega p o s 1 aništva v Washingtonu, ki je v imenu vlade FLRJ povabilo našo organizacijo, da pošlje dva zastopnika v Jugoslavijo na obisk kot gosta vlade. To vabilo je bilo javna zahvala in priznanje Sansu za njegovo delo v prid Jugoslavije ob času narodnoosvobodilne borbe in v povojni dobi. To ni bilo priznanje kakemu posamezniku, temveč celokupnemu članstvu Sansa in preko njega vsem onim organizacijam, ustanovam in posameznikom, ki so Sans izgradili ter gmotno in moralno pomagali pri njegovem človečan-skem in rodoljubnem delu.
Na seji eksekutive sta bila izvoljena kot Sansova zastopnika blagajnik Milan Medvešek ter tajnik Mirko Kuhel. V jugosla-vijo sta odpotovala iz New Yor-ka 26. oktobra, vrnila sta se pa nazaj na ameriško obalo 18. januarja. Za potne stroške čez morje je poskrbela jugoslovanska vlada, kije delegaciji nudila tudi druge ugodnosti za čas potovanja po Jugoslaviji, kakor tudi vlade posameznik republik. Narodna fronta in druge oblasti. Osebne stroške sva trpelo sama. Sans ni plačal ničesar v zvezi s
Radio Bestows Another Honor on 'The Greatest Story Ever Told"
Another honor was added to the most honored radio program, "The Greatest Story Ever Told," when the readers of Radio and Television Mirror Magazine voted this program as their favorite religious program.
Above, R. S. Wilson, vice president of Goodyear, receives award from Miss Doris McFerran, editor of Radio Mirror, while J. K. Hough, advertising manager (center) looks on.
Heard over the ABC network Sundays at 5:30, EST, "The Greatest Story Ever Told" is now in its fourth year. It broke all radio precedent in having no commercial, though it is sponsored by The Goodyear Tire & Rubber Company, and in keeping actors, directors, musicians, and all concerned completely anonymous so that the true spirit of the dramatizations would not be affected. As a result, it has received just about every award and commendation that radio offers and many other special
tem potovanjem. Z zastopniki drugih organizacij iz Združenih držav in Kanade sva obiskala pet izmed šestih republik FLRJ, za kar se je porabilo skoro osem tednov. Delegacija je imela av-dijenco pri maršalu Titu, mnogih ministrih federalne vlade, pri treh predsednikih republik, bila je sprejeta pri gl. odboru Rdečega križa Jugoslavije, Narodni fronti, Enotnih sindikatih itd. Imeli smo priliko ogledati si najrazličnejše kraje Jugoslavije od skrajnega severa do juga ter od vzhoda do zahoda. Pot nam je bila odprta povsod in sprejeta smo bili z odprtimi rokami po-bratimsko. Videli smo lepote naše stare domovine, v mnogih krajih pa tudi ruševine in grozote, ki jih je pustila velika borba. Videli smo nova mesta, ogromne tovarne in hidrocentrale, moder-
IZVRSTNI NAKUPI
Maytag pralni stroj, aluminiasti čeber.. Kuhinjska peč,
"table top"_______________
Frigidaire električna ledenica ______________
£20
$20
£35
520 £35
To so samo malo rabljeni predmeti, ki vam bodo služili še dolgo. Vse je v perfeklnem stanju.
NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE
Jerry Bohinc 22530 Lake Shore Blvd.
Kombinacij ski radio
aparat ___________________
Električna peč__________
ne delavske kolonije, nove bol-| nišnice in zadružne domove, nove šole, nove ceste, železnice in mostove, kmetijske in druge zadruge, žensko jetnišnico, gledališča in cerkve. Videli smo tudi nebrojne grebove in spomenike padlim žrtvam. Slišali smo div-no pesem in smeh, glasbo—pa tudi tarnanje, občutili smo veselje in žalost, starost in spomine na preteklost, mladost in neizmerno zaupanje v bodočnost. Videli smo, kako nova država oblikuje novega človeka. Videli smo, kako se gradi nova država, kako se bivša poljedelska dežela pretvarja v industrijsko, videli smo Jugoslavijo v pripravah za socializem, na poti v socializem. Ta pot pa je težka in grenka, zahteva veliko požrtvovanja in de-
Delikatesno in konfekcijsko trgovino
se proda po zmerni ceni. Vzrok prodaje je bolezen v družini. Prometen prostor. — Vpraša se na
749 E. 185 St.
IŠČE SE ŽENSKO
za opravljanje hišnih del in oskrbo dečka, starega dve leti in pol. Mora biti zanesljiva. Mati dela. 5Vž dni tedensko, zvečer prosta. Pokličite med 9. 30 in 5. zvečer. — FA 1-4007, po 7.30 uri zvečer p3 GA 1-8414.

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
PETE OBLETNICE SMRTI PREDRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Rudolph Božeglav
KI JE IZDIHNIL SVOJO BLAGO DUŠO DNE 7. JUNIJA 1945
Kako si, bleda smrt, nemila. In v naših dnevih hitrobeznih ki nam si kruto ugrabila, v spominih svetlih in hvaležnih soproga dragega,	ostaneš Ti pri nas
očeta blagega!	za zdaj in v večni čas.
ŽALUJOČI OSTALI:
AMALIA, soproga; SLAVKA, hčerka: RUDOLF, sin in sorodniki
Cleveland, Ohio, dne 7. junija 1950.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
la od vsakega državljana in državljanke. Zahteva tudi žrtve. Ta pot je zadnji stadij politične in ekonomske revolucije, ki pušča za sabo, kakor vsaka revolucija, svoje posledice, svoj pečat na narodu, ki je v nji zajet. Jugoslavija jena poti naprej in za dosego svojega cilja se poslužuje vseh sredstev, revolucij onar-nih sredstev, ki so včasih kruti in nedemokratični, da uspe. Človek mora biti globok realist in obiskati vse kraje Jugoslavije, od najbolj zapostavljenih v stari
4 SOBE SE ODDA
v najem slovenski družini brez otrok. Kopalnica in vse udobnosti. Vpraša se na
6518 Metla Ave.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
Jugoslaviji do najbolj razvitih, predno si more ustvariti pravo sliko. Vedeti mora ne samo, kaj je tam sedaj, temveč tudi kaj je bilo poprej. Vsak je dolžan delati in doprinašati svoj delež skupnosti. Mnogo dela je izvršenega prostovoljno, nekaj pa tudi prisilno po novem pravcu: Kdor jej, naj tudi dela! Ako bo Jugoslaviji dovoljeno, da se nemoteno razvija naprej po socialističnem načrtu, bo nedvomno postala vzor vsem drugim državam v vzhodni Evropi.
ŽENSKA, SAMSKA,
Želi dobiti v najem 2 ali 3 neopremljene sobe.
Pokličite po 4. uri popoldne. PO 1-8188
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
Vsi predstavniki oblasti so nam neštetokrat izrazili svojo globoko hvaležnost za vašo veliko pomoč in moralno podporo ter nas prosili, da vam to povemo in prisrčno pozdravimo.
"Vrnite se v Ameriko," je dejal maršal Tito, "toda Jugoslavije ne hvalite. Skušajte nas razumevati in povejte resnico!"
Mirko G. Kuhel
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
Triangle Dry Cleaners
1136 E. 71 St., UT 1-0355
Obleke sčistimo, zlikamo in P"" pravimo. Točna in zadovoljiva postrežba po zmernih cenah. Bukovac & Ladovich, lastnika
VABILO NA
PIKNIK
katerega priredi
DRUŠTVO SV. KRIŽ
ŠT. 214 KSKJ
V nedeljo, 11. junija
na prostorih DOMA ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 DENISON AVE.
Pričetek ob 4. uri.
Igra MAUSER ORKESTER
STAKICH FURNITURE CO.
Qucflity at a Price — Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
NAJHITREJŠA IN NAJBOLJ SIGURNA AGENCIJA ZA POŠILJANJE
PAKETOV V JUGOSLAVIJO!
v REKORDNEM ČASU OD 6 DO 15 DNI PREJME PREJEMIK V JUGOSLAVIJI NAŠE POŠILJKE
Mi resnično garantiramo, da prejemniki ne bodo imeli nikakršnih stroškov. Naše cene vključujejo vse stroške za dostavo do najbližje železniške, parobrodske ali poštne postaje prejemnika v Jugoslaviji, kakor tudi zasiguranje v slučaju polne ali delne izgube pošiljke.
Naročila iz Kanade sprejemamo s plačilom v kanadskem denarju, z dodatnimi 12% k ceni!
ZNATNO ZNIŽANE CENE!	NOVE VRSTE PAKETI!
PAKET it. 1 — $13.90 PAKET st 1 — $13.75 PAKET št. 3 — $13.75
5	Ibs sirove kave	20 Ibs bele moke	5 Ibs sirove kave
10	Ibs sladkorja	5 Ibs sirove kave	10 Ibs sladkorja
10	Ibs riža	10 Ibs sladkorja	5 Ibs riža
5	Ibs spaghetti	5 lbs mila za pranje	10 Ibs spaghetti
5	lbs svinjske masti	5 Ibs svinjske masti	5 ibs svinjske masti
5	Ibs mila za pranje	--5 ibs mila za pranje
ZTZ PAKET št. 5 — $9.50 PAKET št. 6 — $20.—
PAKET st. 4 — $15.25	4 ibs. sirove kave ,	10 Ibs sirove kave
5 ibs sirove kave	1 Ib čaja	10 ibs sladkorja
1 Ib čaja	5 Ibs sladkorja	10 Ibs riža
10 Ibs sladkorja	2 Ibs čokolade	10 Ibs spaghetti
10 lbs riža	1 lb kakao	10 lbs svinjske masti
5 Ibs mila za pranje	2 Ibs mleka v prahu_10 Ibs mila za pranje__
Najfinejša BELA MOKA __________v močnih vrečah po 100 funtov—^ 9,7S
Najfinejša BELA MOKA ____________v močnih vrečah po 50 funtov—^ 5.25
BELA—KRUŠNA MOKA _________v močnih vrečah po 100 funtov—^ 9.00
Sveža KORUZNA MOKA _________v.močnih vrečah po 100 funtov—^ 8.*50
FIŽOL (Red Kidney Beans) ______v močnih vrečah po 50 funtov—^ 6.50
FIŽOL" (Red Kidney Beans) ______v močnih vrečah po 25 funtov—^ 3.50
SLADKOR ________________-________________v močnih vrečah po 50 funtov—$10.00
Čista SVINJSKA MAST ___________v majhnih kantah po 55 funtov—$|3.00
Prvovrsten RIŽ _____________________________v močnih vrečah po 50 funtov—$10.00
MILO za pranje _________________________________________________zaboj po 63 funtov—$16.00
Garantirana SVEŽA JAJCA ___________________ 100 komad, v zaboju—$ 7.00
Prvovrstna BUKOVA DRVA ZA KURIVO_________________2200 funtov—$20.00
Naročite jih že sedaj za jesen in zimo!
BICIKLI, lažji $40.00, težji $45.00
NOVO: Povprašajte po naših cenah za cement, gradbeni les, opeke, lončene plošče, papir za kritje streh, kavlje, kovinsko želez je, suhe in oljne barve, prozorno steklo in petrolej. Vse te predmete dostavimo v času od 6-15 dni,
na dom naslovljenca v Jugoslaviji.
PAKET šf. 8 — $25.00
5 Ibs sirove kave 5 Ibs svinjske masti 10 Ibs bele moke
1	Ib črnega popra
5	Ibs. sladkorja
20 kom. vanilin sladkorja
2	Ibs očiščenih mandljev 2 Ibs rozin
2 Ibs čokolade 1 Ib kakao Vi Ib čaja V2 Ib rdeče paprike 20 paketov juhe z rezanci
PAKET šh 10 —$33.00
10 Ibs šunke 8 Ibs slanine s mesom 4 Ibs zimske salame 4 Ibs posušenih svinjskih reber
6	paketov juhe z rezanci Vi Ib črnega popra ,
Vž Ib rdeče paprike
PAKET št. 7 — $17.50
4	Ibs šunke (v roli)
5	Ibs svinjske masti 2 Ibs zimske salamo 2 Ibs sirove kave
10 Ibs bele moke 2 Ibs čokolade 5 Ibs sladkorja
PAKET št. 9 — $10.00
4'/2 Ibs medu 10 Ibs svežih oranž 5 Ibs svežih limon 41/4 Ibs raznega sadja v konzervah
$18.75
PAKET št. 12
10 Ibs rib 10 Ibs riža Ibs špagetov kg. solatnega olja Ib črnega popra Ib rdeče paprike paketov juhe s rezanci
10 1
6
PAKET št. 11 — $25.00
316 Ibs Trapist sira 12 kant sardin 2 kant svinjskega gulaša 1/4 kg
2 kant paradižne paste %kg.
4	kant svinjskega gulaša
Vi kg.
2	kant konz. kokoši Vž kg-
3	Ibs zimske salame
12 paketov juhe z rezanci
16 Ib črnega popra
Vi Ib rdeče paprike_____
PAKET št. 13 —$18.00
1 Ib črnega popra
1	Ib rdeče paprike Vi Ib cimeta
6 kom. vanilin stangica
2	Ibs čokolade
2	Ibs mleka v prahu
1	Ib. kakao
1	Ib čaja
5	Ibs sladkorja
12 paketov juhe z rezanci
AKO ŽELITE DRUGAČNE VRSTE PAKETE—OBRNITE SE NA NASI
POŠLJITE NAROČILA. PISMA. DENARNE NAKAZNICE ALI MONEY ORDRE NA:
EXPRESS TRADING CORP. ,
27-18 40lh AVENUE-LONG ISLAND CITY 1, N. >•
TELEFON: STILWELL 6-9083