Stanovsko poliiišUo glasilo UJU — poverjeništvo Ljubljana
Mesečna priloga »Prosveta«
Uredništvo in uprava : Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 I Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letna 60 Din, za inozemstvo SO Din. Člani pov. UJU plačajo Ust s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
V Ljubljani, dne 11. junija 1931.	_K Sfev. 44. Letnik LXXl. (Sel, lete 7930/37)
i—............ iii» H iiiimmiiii—«I n I 11 ..................... m.......... iiuniin ■■mir i ■■■n ...... i iiimnii--— —
Nove službene instrukcije za šolske nadzornike v Češkoslovaški.
Za delovanje šolskih nadzornikov, so veljala doslej stara pravila, ki so bila v vsaki deželi drugačna. Nova naredba, ki je bila razglašena v prvi letošnji številki »Prosvet* nega glasnika« je porušila vse dosedanje predpise in je uvedla v vseh deželah enake službene dolžnosti za deželne inšpektorje.
Deželni šolski nadzorniki so člani deželnih šolskih svetov in imajo pravico glasova* nja v plenarnih sejah. Priporoča se, da bi se o dvomljivih vprašanjih in važnih rečeh, pri katerih bi se lahko pokazala sporna stran, govorilo v navzočnosti nadzornika in urad* nih članov pri sejah celokupnega deželnega šolskega sveta. Na ta način se jim ne jemljejo pravice in se njihovi predlogi pri sejah jako upoštevajo.
Spisi, ki so tudi neposredno pedagoško-didaktičnega značaja ali spisi, ki se tičejo osebnih zadev, pridejo v roke nadzornikom, ki jih samostojno rešujejo. Deželni šolski nadzorniki so člani kvalifikacijskih in disciplinarnih komisij ki obstojajo pri deželnih šolskih svetih. Udeležujejo se tudi komisio* nelnih ogledov v šolskih zadevah.
Ko govorimo o njihovi inšpekcijski dolž* nosti, ki mora biti in ostati njihova edina, glavna in najvažnejša stran poklica, je pri* pomniti, da morajo paziti na to, da so šole praktično urejene in da vršijo svoje naloge, ter da se jih ne bi uporabljalo za politične agitacije ali agitacije narodnih manjšin in za druge strankarske namene.
Da morejo v svojih deželah doseči zaže* ljene uspehe imajo le*ti večkrat konference, kjer debatirajo o važnih aktualnih zadevah, ki se tičejo posameznih pokrajin, oziroma rešujejo pedagoška vprašanja, na podlagi katerih naj bi se dvignilo šolstvo v vsej državi. Kakor že omenjeno, je njihova prva dolžnost točno vršiti inšpekcije, pri katerij je učitelj* stvu osnovnih in meščanskih šol, kakor tudi profesorjem srednjih šol potrebna opora v pedagoško-didaktičnih vprašanjih, kakor tudi vprašanjih upravljanja šol, ter izdajajo upraviteljem, oziroma ravnateljem ustne ali pis* mene odloke v svrho izboljšanja lokalnih šolskih razmer
Po končani inšpekciji podajo referate, nasvete in predloge pristojnemu višjemu šol'* skemu svetu, ki jih po pregledu predloži ministrstvu.
Inšpekcija se mora ponavljati na šoli večkrat, vendar le v daljših razdobjih, ker nima istega namena in smotra, kakor večkratne inšpekcije sreskih šolskih nadzorni* kov.
Inšpekcije deželnih šolskih nadzornikov se vrše na šoli največkrat zaradi sledečih vprašanj: naprava šole, notranja razdelitev šole, prešolanje posameznih vasi iz ene šole v drugo, vzgoja učencev, pouk, šolski obisk, učiteljsko razmerje na šoli, učiteljske konfe* renče in skrb za mladino. Sreski šolski nad* zornik je dolžan spremljati deželnega šol* skega nadzornika na inšpekcijah, ako on to zahteva.
V funkcijo deželnega šolskega nadzor* nika spada tudi pregled delovanja krajevnih
LISTEK
Majniški izlet.
Ves mesec se je razred pripravljal za izlet. V računski uri so računali izdatke, seštevali, odštevali in polagoma prehajali v bistvo umnega knjigovodstva; pri zemlje* pisju so študirali vozno karto, v duhu sledili teku rek, ki jih bodo premostili in se veselili teme predorov v prevrtanih gorah; v zgodo* vinski uri so predelali vsa točna in netočna zgodovinska dejstva in znamenitosti krajev, mimo katerih se bodo vozili; v odmorih so prinašali prispevke za izdatke izleta in ugi* bali kakšno bo vreme na tem velikem dnevu. Mrzlično razpoloženje se je večalo od dne do dne, tako da je bil učitelj izleta sit, še preden se je začel.
Ko je napočil dan odhoda, so rogovilili otroci pod oknom učiteljevega stanovanja že dve uri pred določeno uro. Ko je pa do* ločena ura odbila, se je izkazalo da manjka temu še to, onemu še ono Pozabljivci so stekli domov in se vrnili tako, da so morali zaradi tega vsi skoro v dir na eno uro od* daljeno postajo. Tu jih je že pozdravil do* stajni načelnik: »Ampak, gospod učitelj, zaradi vas vendar ne bo imel vlak zamude!«
Končno so se zbasali v vlak in posedli vsi na en kup. Pol ure jih je učitelj razvrščal po vozu in kmalu je sedel vsak na svojem mestu. Učitelj se oddahne in sam sede. Ali
šolskih odborov, mestnih šolskih svetov in sreskih šolskih svetov; vendar nimajo deželni šolski nadzorniki pravice dajati omenjenim odborom in svetom ukaze. Pri polaganju usposobljenostnih izpitov za osnovne in me* ščanske šole nadzorujejo deželni šolski nadzorniki, ki so lahko prisotni pri izpraševanju in imajo pravico pregledovati klasifikacijski spisek in vse uradne spise, tičoče se izpitov.
Otvoritev.
Tov. poverjenik A. Skulj ugotovi, da prisostvuje seji 10 članov ožjega sosveta in 26 zastopnikov okrajnih učiteljskih društev. Svojo odsotnost je opravičilo mežiško uči* teljsko društvo. Tov. Gobčeva in Mervič sta javila v smislu § 76. uradniškega zakona iz* stop iz UJU in iz ožjega sosveta Širji sosvet sklene, da se jima izreče pismena zahvala.
Po tem pojasnilu otvori tov. poverjenik sejo, toplo pozdravi vse navzoče in imenuje za zapisnikarja tov. Blažiča in Kotnika.
V	pijetetnem govoru se spomni umrlega člana ožjega sosveta, vzornega vzgojitelja in za organizacijo zaslužnega tov. Vladimirja Požarja, šolskega upravitelja v Radečah. V znak žalosti in spoštovanja do umrlega tovariša vstanejo navzoči in zakličejo njegovemu spominu »Slava«.
V	smislu člena 25. novih pravil poda tov. poverjenik zase in za tovariša Ribičiča in Gruma ostavko na svoj položaj. Širji sosvet vzame ostavko na znanje, vendar pa jih na predlog tov. Hrena poveri, da vodijo svoje posle še do skupščine, kar je bilo spre* jeto brez protiglasov.
Tajniško poročilo.
Tajnik tov. Kobal poroča o znani spomenici in statistiki o izvenšolskem delovanju učiteljstva, omeni uradniški zakon in vse korake, ki jih je poverjeništvo storilo pred uzakonjenjem, likvidacijo Zveze državnih nameščencev in ustanovitev konsorcija za »Naš Glas«, dalje navaja organizacijo dela, ki se je izvršilo po posameznih odsekih. Posebno je poudaril ustanovitev novega od* seka za šolski radio. Omenil je tudi razne nadaljevalne tečaje, ki se bodo vršili med počitnicami, ustanovitev društva »Samopo* moč za otroke«, delovanje okrajnih učitelj* skih društev, podporno društvo finančnih uradnikov in Kmetijsko matico.
Po debati o tajniškem poročilu je bil sprejet nastopni sklep: Vsa v UJU — po* verjeništvo Ljubljana včlanjena društva mo* rajo poslati statistiko o izvenšolsEem delu učiteljstva do 20. junija t. 1. Proti je glasoval tov. Kosin. Po končani debati je glasoval proti tajniškemu poročilu tov. Lapaine.
Blagajniško poročilo.
Blagajnik tov Grum poroča o stanju aktivnih in pasivnih postavk pri posameznih društvih in apelira na navzoče zastopnike, da poravnajo društva do 10. junija vse ob* veznosti do poverjeništva.
Ker je Zveza državnih nameščencev li* kvidirala, odpade za prihodnje leto prispevek
se spomni, da jih še ni preštel. Veli najra-zumnejšemu učencu, naj prešteje vse. Ta šteje in našteje 48. Pa zavpijejo vsi, da jih je bilo 49 ko so odšli izpred šole. Učitelja zaskrbi in veli še enkrat prešteti. Učenec na* šteje spet 48. Učitelja oblije zona. Eden se je izgubil, ali pa sedel v napačni vlak, kajti vstopili so na postaji, kjer se križajo vlaki. Ali pa je morda celo zašel med kolesa Hitro vstane in sam šteje. Srce mu močno bije med štetjem. Ali našteje 49. Izkaže se, da učenec ni sebe štel. Žarek dobre volje posije na izletnike.
Prične se opazovanje narave in krajev, ki beže mimo. Ali že ob prvih učiteljevih besedah se oglasi Janezek s kota: »Gospod, Mihcu je slabo!« Mihec mora urno v kloset, ali je v klosetu že Pepček, ki ga tudi zvijajo slabosti. Ne gre drugače — Mihec se mora nagniti skozi okno. Preveč so se bili najedli. Že pri čakanju pred šolo so pojedli skoro vse, kar so jim ljubi starši dali za na pot. V voz prilomasti sprevodnik in se jezi na Mihca in na izlet in na šole, s katerimi so same sitnosti. Komaj ga učitelj potolaži. Mihec se vrne in milo joka, ker mu je veter klobuk odnesel
Kolesa udarjajo, izletniki se zibljejo, vpijejo, se čudijo, izprašujejo to, izprašujejo ono. Učitelj odgovarja, uči, privleče zdaj na tem, zdaj na drugem koncu voza učenca za noge spet v voz, ker se je bil predaleč nagi* bal skozi okno; udari stekljivca po roki, ker vleče za varnostno napravo, obveže nerod* nežu roko, ki si jo je obrezal ob črepinjah
Vsakemu deželnemu šolskemu nadzorniku so točno določene tudi srednje šole, na katerih naj vrši pregled, na strokovnih šolah pa nadzoruje le ono predmetno skupino, ki mu je določena in je zanjo tudi strokovnjak.
V šestih letih morajo pregledati vse šole v svojem okrožju, razen tega pa določujejo tudi naloge pri usposobljenostnih izpitih.
za Zvezo, predlaga pa, da se pobira še nada* lje, ker je dohodek od inseratov pičel. Denar ostane poverjeništvu za kritje rednih izdat* kov. Sprejeto!
Tov. poverjenik omeni prevzem inven* tarja bivše Zveze, kar vzamejo navzoči na znanje. Blagajnikovo poročilo je bilo odobreno.
Nova pravila in položaj v organizaciji.
O novih pravilih širji sosvet ni podrobno razpravljal, ker so itak sprejeta in potrjena. Razmotrival je o položaju onih društev, ki niso na sedežu sreskega šolskega nadzornika Dalje se je ugotovilo, da je izpadel iz pravil širji sosvet, ki je bil važna institucija. Sprejet je bil soglasno sledeči predlog:
»Izvršni odbor UJU v Beogradu pozi* varno, da osnutek poslovnika k pravilom udruženja pošlje v razpravo vsem banovin* skim sekcijam. Vanj naj se vnese institucija »širji sosvet«
Novi uradniški zakon.
O novem uradniškem zakonu poroča tov. Dimnik, ki govori predvsem o zgodovini njegovega postanka. Organizacija je stala vedno budno na straži in ukrenila vse, da se je vneslo v zakon, kar je bilo mogoče in da se je izpustilo vse, kar preveč obremenjuje uolteljstvo. Omenja draginjske doklade po* ročenih učiteljic, stanarino in naturalna sta* novanja, učiteljice ženskih ročnih del, kon* traktualne učitelje, učitelje*volonterje in predlog poverjeništva glede zakona o siste* mizaciji. Svetuje, da poročene učiteljice, ki so prizadete z odtegljajem stanarine, narede pritožbo na državni svet. Isto glede pripravnikov, ki se jim odteguje stanarina.
Pri debati vpraša zastopnik kranjskega učiteljskega društva, kaj je storilo poverjeništvo v zadevi dokiad šolskim upraviteljem. Tov. Dimnik pojasni storjene korake.
Pri debati poroča tov. Kobal o dopisovanju posameznih članov s poverjeništvom. Mnoga taka vprašanja bi lahko izostala, ako bi se prizadeti obračali potom društva na poverjeništvo, ki bi odgovarjalo po isti poti, ker bi bili tov predsedniki o vsem poučeni. Sklene se: Posamezni člani naj pošiljajo informativna vprašanja potom svojega društva na poverjeništvo, ki odgovarja po isti poti. Tako bo kontakt med poverjeništvom in društvu boljši in evidenca točnejša, kajti na poverjeništvo se obračajo tudi nečlani.
Na vprašanje tov. Šestana pojasni tov. poverjenik, da je poverjeništvo že večkrat pokrenilo potrebno, da bi se stanarina prej,
razbite steklenice, pomaga zapirati in odpi* rati okna pred in po predorih in dospe na cilj betežen in postaran z edino željo do po* čitka v srcu.
Cilj je Ljubljana. Tam švigajo avti na vse strani. Učenci stopajo po ulicah v vrstah in se ne menijo ne za avte ne za druga pro* metna sredstva. Učitelj teka ob vrsti gor in dol, poriva izletnike na pločnik, presliši klet* ve šoferjev in vpitje voznikov in se oddahne šele ob Prešernovem spomeniku, ko spravi svoje varovance v varen kot ob mostu.
»Sedaj pa glejte, pol ure glejte in se do* bro zapomnite vse!« de s hripavim glasom ter se nasloni na ograjo in zapre oči od vsega hudega. Kakor v sanjah vjame besede mimoidočega gospoda, ki pravi: »Če bi se še enkrat rodil bi šel za učitelja. Ali je prost, ali pa gre s šolo na izprehod!« Ali učitelj je preveč izmučen, da bi mogel odgovoriti. Še veke ne dvigne. Le domov, čimprej domov si želi. Ali dan je dolg.
Pa mine Ko se truden plazi za učenci spet v železniški voz, ugotovi v duhu, da človek več prenese kot žival, posebno če je ta človek še mlad in trga hlače še po šolskih klopeh. Kajti učenci so divjali v vozu, vstajali, begali sem in tja, iskali najnevarnejša mesta, kot da bi ravnokar stopili s postelje po dobro prespani noči.
Na domačo postajo so dospeli brez nesreč. Zaradi tega jih je čakala tam. Komaj stopijo na pot proti domači vasi, se vsuje ploha. Ni pomoči. Naprej morajo, če ne jih bo zajela noč. Hodijo po blatni cesti, s klo-
nesla od občin na državo, odnosno da bi uči* teljstvo prejemalo stanarino z rednimi pre* jemki država pa naj bi po svojih organih izterjala od občin določeno stanarino.
Naše gospodarske ustanove.
O delovanju naših gospodarskih ustanov je poročal tov. Hren. Svoje predavanje je naslovil: »Naš gospodarski problem«. V svo* jem poročilu se je dotaknil vseh učiteljskih gospodarskih ustanov in njih stanja. Preža* nimivo in za vse članstvo prekoristno pre* davanje bo tov. Hren izpopolnil in predaval o njem na banovinski skupščini.
Banovinska skupščina
bo 3. in 4. julija v Ljubljani. Širji sosvet pooblašča ožji sosvet, odnosno vodstvo po* verjeništva, da sestavi podrobni dnevni red banovinske skupščine.
Slučajnosti.
Tov. tajnik poroča, da je društvo Samo* pomoč za otroke pripravljeno poslati na zahtevo društev posebnega poročevalca na društvena zborovanja. Dalje poroča o spomenici glede kriminalnih vprašanj, ki jih dnevno časopisje opisuje včasih kvarno za mladino. Spomenica naj pride pred skupščino. Dalje poroča o sklepih mežiškega dru* štva, ki pridejo tudi na skupščini v razpravo.
Z apelom, da vsa v UJU — poverjeništvo Ljubljana včlanjena društva resno raz* motrivajo o prihodnji banovinski skupščini in o volitvi nove uprave, se zahvali tov. po* verjenik vsem članom za udeležbo na seji in jo zaključi.
Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — sekcija Ljubljana,
dne 8 junija 1931.
Andrej Skulj, s. r.,	Josip Kobal, s. r.,
poverjenik.	tajnik.
Slike
z Jadrana in Primoria
12 slik Dalmacije in Pri-morja v barvotisku po originalih prof. Crncica, Kovačeviča in Krušlina.
(Z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36.637/25 in O. N. br.24.398/30 odobrena kot pomožna učila pri zemljepisnem pouku.)
Znižana cena za vso zbirko 296*— Din.
Okrasite s temi slikami šolske prostore! Zbujajte z njimi zanimanje in navdušenje do našega morja! — Velikost vsake slike 45 X 50 cm. Oprema odgovarja potrebi.
Naročila sprejema in izvršuje takoj
Knjigarna
Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
bukov jim curlja in skozi obleko že sili mo* krota.
»No. to pa že ni več krščansko, tako mučiti uboge otročiče,« se oglasi z okna neka gospa, ko gredo čez trg. Učitelj molče lomasti za učenci. Kar bi ji odgovoril, vse bi bilo premalo.
Ko dospo v domačo vas se razbeže na vse strani in učitelj hiti v posteljo. Komaj leže, že zaspi Ali sredi noči ga vzbudi skrb: Ali so se pa vsi vrnili? Preštel jih nisi! — In mu skrb ne da spati do jutra.
Zjutraj vstane, kosti ga bole, glava mu je težka, v grlu čuti bolečino, v nosu pa nahod.
Stopi v razred in prvo mu je vprašanje, če so vsi v šoli. Mlinarjev iz sosednje vasi manjka. Učitelja zaskrbi, ali se oddahne, ko izve, da se je bil Mlinarjev vrnil skupno z drugimi. Najbrž leži doma zaradi utrujenosti.
Ali se nenadoma odpro vrata in v sobo stopi Mlinarjeva iz sosednje vasi: »Kje je Francelj? Ni ga bilo domov!«
Učitelj omahne na stolu in ne ve kaj bi. Pa pokaže neki učenec skozi okno: »Tamle gre.« Izkaže se, da je Francelj prenočil pri teti, ki je osamljena živela na koncu vasi. Ni ga pustila v nalivu domov. Mlinarjeva odide in vse je spet po starem.
Ko je učitelj sam z otroci vzdihne sam zase: »Nikoli več!«
Ali komaj izreče že ve, da to- ni res in da se k letu maj spet povrne.
J. Ribičič.
Delovanje širjega sosveta UJU — poverjeništvo Ljubljana«
(Poročilo iz III, seje z dne 31. maja t. 1. v Mariboru.
„Naš rod" bo ta teden razposlan, pošljite obratno denar za Mladinsko Matico!
SploSne vesti.
TEČAJI ZA UČITELJSTVO OBRTNIH NADALJEVALNIH ŠOL.
V Ljubljani, na Tehnični srednji šoli se vršita letos dva tečaja in to: tečaj za mer* kantilne predmete in drugi del risarskega tečaja (mehansko tehnični). Podrobnosti glede predmetov, ki se poučujejo v obeh te» čajih smo objavili v »Prosveti« št. 5. z dne 23. aprila 1931. Pooblaščeni smo sporočiti, da pričneta oba tečaja dne 6 julija t. 1. Te* čaj za merkantilne predmete se vrši od 6. ju* lija do 1. avgusta, a mehansko tehnični od 6. julija do 29. avgusta t. 1. V »Prosveti« smo objavili, da se vrši letos prvi del risarskega tečaja (stavbni), vendar je bil ta sklep zaradi naknadno nastalih zaprek spremenjen in se vrši mehansko tehnični tečaj. — Prošnje za oba tečaja naj prosilci naslovijo na kr. ban* sko upravo, oddelek za obrt in trgovino, vendar naj jih pošljejo direktno na naslov g Josipa Reisnerja, direktorja Tehnične srednje šole v Ljubljani. Kaj naj se v prošnji navede, je razvidno iz članka: »Tečaji za učiteljstvo obrtnih nadaljevalnih šol« v omenjeni »Prosveti«. Reflektanti naj vložijo prošnje takoj, ker jih mora imeti g. direktor Reisner že do 25 junija v rokah. Službeni razpis za oba tečaja izide v najkrajšem času, vendar naj vložijo prosilci prošnje takoj in naj ne čakajo razpisa, ki se utegne zakasniti glede dostavitve na šole.
— Modernizacija otroških zabavišč in vrtcev. Kakor smo že poročali, se je vršil v pretečenih dneh poseben tečaj za otroške vrtnarice in razstava na državnem ženskem učiteljišču. Tečaj je izborno uspel in se ga je udeležilo 50 otroških vrtnaric. O modernem otroškem vrtcu je predavala in ponazo* rovala gdč. SI Vencajzova, ki vodi otroški vrtec državnega ženskega učiteljišča in je strokovnjakinja na tem polju. V lično opremljeni telovadnici so bili izstavljeni iz* delki in vzgojni pripomočki za otroške vrt* ce. Koliko zanimivosti in koliko sredstev za oblikovanje in razvoj otroške duše in inte* lekta. Vse praktično in potrebno za kretanje v življenju. Pranje in likanje otroških obleke in perila, kar otroci tako radi delajo. Seveda ni manjkalo »punčk« in »fantkov«, da jih nato oblečejo. Celo voziček je pri roki, da jih peljejo na izprehod, prav pravilno opremljen, kakor za žive otroke. In ko pridejo domov, gredo v sobo, ki je izdelana iz lepenke, velika, da jih gre po več hkrati v njo. Tudi soba je opremljena z vsem, kar mora biti tudi v pravi sobi. Tako sobo bi moral imeti vsak otrok tudi doma — če mu jo je le mogoče napraviti — in koliko manj bodo imele matere z otroki opravka ter ko* liko priročnejši bodo, ko bodo gospodarili v svojem. Seveda ne manjka štedilnik, okrog katerega se vrte mlade kuharice in gospodinje. Nekaj posebnega za otroke je mala pro-dajalnica, ki sliči pravi prodajalni. V njej prodajajo in kupujejo, in sicer z vseh vrst »denarja«, kakor je v prometu. Nadalje je velika menažerija, napravljena doma, v ka* teri spoznavajo vse živali — tudi po tujem svetu. Aeroplani, čake, sablje, zmaji so seveda predmeti, ki pritegnejo marsikatero otroško dušico nase, da preživi s temi predmeti marsikatero veselo urico. Ne manjka slik za pripovedovanje povesti, ki vtisnejo globoko sled v dušo otroka. Celo vas si zgrade sami v pesku in posnemajo naravo ter si nesluteno polagajo s tem temelje za bodoči domoznan* ski pouk. Originalen je vlak, ki je doma na* pravljen, iz kolesc filmskega aparata in »špulc« šivalnega stroja. Ne manjka kuril1* niče in ne remize za tramvaj, ki je na enak način zgrajen. Razstava nam tudi pokaže, kako se dado razglednice uporabiti za pri* povedovanje pripovedk. Pri lepljenju so otroci zgradili iz papirja celo vas, ki se ne* koliko razlikuje od lesene vasi v pesku a je kot del'o otroka vredno temveč. Brez vojske
Jelici Vuk- Sadarjevi na zadnji poti.
Pomlad je, Jelical Glej, zelenje in cvet* je, vse nežno in dehteče nam opaja srca, budi v nas ono čudno, veliko življenja polno hrepenenje ... In ti? Kako? Mar res le tebe ne zbudi več ta sila, le tebi ne da življenja? Saj te je vendar ljubila narava, kot svoje dete, saj si ji bila ti vsa vdana, vsa topla od njene toplote! A danes? Kako tiha si! Niti ne vidimo te ... vsa si potopljena v nepredirno temo...
Ne — ne! Vidiš — zdaj te vidim, kot si bila, zdaj čujem tvoje srce, kot da mi tre* peče v roki, vse polno žive sile, vse zlato od solnčnih žarkov. . Dobra, tako dobra in zvesta si bila, Jelica; morda predobra! Da, glej, čudno, zdaj te vidim na vsej tvoji poti. Vidim te, kako stojiš pred deco, ki si jo tako ljubila in vlivaš v njih mlade duše zlate nauke, da bi jim bila nekoč pot lažja v živ* ljenju. Preliti si hotela vanjo sebe samo s svojo pesmijo, ki ti je bila največji dar božji, največja uteha. Čujem spet tvoj glas, mehak in melodičen, v dušo se mi vpija in v srcu živi.. .
Bilo je ... Še v šolskih klopeh sem bila, ko si ti stala pred menoj, polna svetega ognja, govoreč nam mladim o čudovitosti tonov, kako nastajajo in kako se naposled združijo v divno pesem. Zapela si nam. In jaz sem z razprtimi očmi strmela vate, čuteč veličino umetnika pred seboj Pozneje sem bila večkrat v tvoji družbi in tedaj je bila v meni vedno ena sama želja: poslušati tvoje petje ...
Pa sem te naposled našla, ko sem pri* spela na Vrhniko, na svoj prvi službeni kraj
za dečke ni igre! Zato nam velika trdnjava prikazuje vse, kar doživljajo vojaki. Vojaki so sicer svinčeni, imajo topove in vse, kar treba, a to ne moti mlade fantazije, da upri* zore pravo vojno Poleg so za vsakega dečka še konji s palicami (iz lepenke in palice od metle), na katerih tudi sami zajašejo. Naj* raje pacajo otroci po vodi. To je znano! Za* to ne manjka tudi modernega bazena, napolnjenega z vodo, v kateri plavajo žabe in druge vodne živali (iz celuloida), čolni ter kopalci v modernih kostumih. Seveda so ob kraju tudi kabine in prostor za solnčenje. Razne igre, »Gasperl« itd., itd. nam pokazu* jejo moderna sredstva za razširjenje otro* kovega obzorja ter za vzgojo in razvitek peterih čutov, v kolikor se zahteva, da prinese otrok razvite čute in obzorje že od doma. — Čas bi bil, da tudi ostali otroški vrtci stopijo na pot, ki jo je pokazal tečaj in razstava v Ljubljani. Enakih tečajev in razstav bi bilo treba še več!
—	Narodna šola Davorina Jenka. Gosp. minister prosvete je odobril z odlokom O. N. br. 33.704 od 5. maja t. 1., da nosi osnov* na šola v Cerkljah, srez Kranj, Dravska banovina, naziv: »Davorin Jenko«. Novi naslov se uvede slovesno na Vidov dan ob šol* ski proslavi 140 letnice in odkritju spomin* ske- plošče Davorinu Jenku in Ignacu Boršt* niku po Glasbeni Matici, oziroma Udruženju gledaliških igralcev. Ob tej priliki izda šola obširno spomenico s temeljitimi životopisi cerkljanskih veljakov: Davorina Jenka, Igna* cija Borštnika, Mateja Ravnikarja, Antona Kodra, Jakoba Bedenka, Andreja Vavkna. Simona Robiča, Iv. Frankeja, Iv. Železni* karja, Iv Hribarja, Franca Barlcta, bratov Hacinov, Josipa Jenka, Iv. Mežana, Jakoba Hočevarja, dr. Fr. Kimovca i. dr., ki so jih opisali povečini strokovni znanstveniki. — Knjigo: »Od Ilirije do Jugoslavije« je naročiti pri šolskem upraviteljstvu v Cerkljah pri Kranju (25 Din).
—	Odkritje spomenika Juriju Fleišmanu.
V vasi Beričevo pod Ljubljano so odkrili 7. junija 1931. skromen spomenik prvemu slovenskemu skladatelju Juriju Fleišmanu pred njegovo rojstno hišo. Na vabilo pri* pravljalnega odbora je poverjeništvo takoj priglasilo svoje sodelovanje. Smatralo je to za svojo dolžnost, ker je bil Fleišman nai prej osnovnošolski učitelj. Odkritja sta se udeležila v imenu organizacije poverjenik tov. A Skulj in tajnik tov. Jos. Kobal. Pred spomenik sta položila venec z napisom: Za* služnemu tovarišu — UJU sekcija Ljubljana. Pri odkritju je sodelovalo učiteljstvo v obil* nem številu.
—	Učiteljstvo II. deške osnovne šole v Ljubljani je darovalo za Učiteljski dom v Ljubljani po tov, Mlekužu 115 Din. Šolski upravitelj tov. Rudolf Vrabič iz Verdrenga je poslal 50 Din ob priliki prejema nove pla če. Hval vsem in posnemajte! — Jos. Kobal, blagajnik.
—	V Ljubljani je umrl dne 4. junija
1931. Josip Benedek, nadučitelj v pokoju in član nadzorstva Učiteljske tiskarne itd po plodonosnem, blaginji naroda in ugledu uči* tejskega stanu posvečenem življenju je preminul v 84. letu starosti. Pogreb se je vršil v sredo, dne 10. t. m., ob 17. uri izpred mrtvaške veže državne bolnice. Bodi možu zvestobe in poštenosti časten spomin!
—	Tovarišice — Dvajsetletnice! Dvajset let je minulo, odkar smo zapustile kot učen* ke šolske klopi in se same vsedle za kateder. Mnogo nas je, ki se skoraj ne poznamo več, saj smo se razkropile na vse strani. Ali ne bi kazalo, da bi se sešle in si prijateljsko stisnile roke? Predlagam sestanek za soboto, dne 4. julija ob 5 uri popoldne v hotelu »Bellevue«. — Poročene, pripeljite s seboj tudi svojo družino — svojo deco, da bo družba bolj pestra. Enako vabim -tudi druge tovarišice maturantinje iz leta 1911. in tova* riše. Veselilo nas bi tudi, ko bi naši gospodje
— kot svojo tovarišico! Prva si bila, ki si mi pomagala ob uvajanju v naš težki poklic. Zato sem ti bila vedno hvaležna. Danes, ka* ko nerazumljivo — danes stojim ob tvojem odprtem grobu in ne morem verjeti. Kaj te v resnici ni več med nami? ... Poglej, Jelica, ves naš učiteljski zbor je tu, vsi mi priča* kujemo, da se nam oglasiš, da nam zapoješ, nas pritegneš k sebi s tisto neodoljivo silo, ki nas je vedno najjačje družila s teboj — s tvojo pesmijo... A ti — molčiš!...
Ob zibeli tvoji je moral peti visoko v zraku škrjanček... Ti si ga slišala in nje* gova pesem ti je ostala v grlu. Kako, da bi utihnil zdaj tvoj glas... Kako, da bi škr* jančkova pesem zdaj umrla v tvojem grlu, prav zdaj, ko je ves svet potopljen v eno samo pesem, pesem pomladi, ljubezni in življenja? Ti ne odgovoriš? .. .
Kako bi govorila, ko so te zaprli v to tesno ječo, tebe, oznanjevalko najblažjega čuvstvovanja človekovega... tebe oznanjevalko večnega življenja v pesmi! Trdo, pretrdo je odkazana pot človeku ... Komaj se razcvete v rožo, že pade nanjo slana ... Zato se ne moremo posloviti od tebe, čeprav so te nam vzele temne sile, čeprav so nam one zakrile tvoje obličje, ker ti si in ostaneš med nami... Pa nismo samo mi oni, v katerih dušah imaš svoj večni sedež, glej tudi mladina, ki si jo ti vzgajala s toliko požrtvoval* nostjo — tudi ona te bo ohranila v svojih mladih srcih, kot vzor dobrote, volje in delal... Naše slovo postaja torej tako samo človeško, saj ti sama si živela in še vedno živiš v kraljestvu ki ni od tega sveta, v kra* Ijestvu z večno lučjo ožarjene pesmi! Zato pa se poslavljamo od tebe, draga Jelica, samo s človeku danimi besedami, poslavlja se ves učiteljski zbor in vsa hvaležno vdana ti mla*
profesorji nas počastili s svojo prisotnostjo. Vsi prisrčno vabljeni na veselo svidenje! Ako ima kdo kak boljši predlog — pa ž njim na plan! — Anka Celnarjeva, Zalog pri Ljub* ljani.
—	Maturanti državnega moškega učitelji* šča v Ljubljani. Deset let naše mature je minulo! Po dogovoru se bomo zopet po desetih letih zbrali in proslavili naš prvi de-cenij mature. Najbolje bi bilo, da bi se zbrali meseca julija v Ljubljani! Eventuelne druge predloge pošljite na moj naslov! Vabljeni so tudi maturanti iz leta 1920. in maturantinje iz leta 1921.! — Slavko M r ovije, učitelj, Slovenj gradeč.
—	Maturanti goriškega učiteljišča iz leta 1916. Vojna nas je razpodila po svetu in niti skupno nismo maturirali, vendar bi bilo prav, da se ob 15 letnici mature snidemo, po* damo tovariški roko in si povemo, kako smo ves ta čas preživeli. — Izgleda, da nas je ve* čina v Jugoslaviji in zato obudimo vsaj s par uricami skupnega kramljanja spomine na »puntarski« letnik goriškega učiteljišča. — Ker se vrši letos pokrajinska skupščina UJU v Ljubljani dne 3. in 4 julija in bo morda ta ali oni med delegati, predlagam, da se se-stanemo 4. julija ob 5. uri popoldne na vrtu restavracije »Zvezda« v Ljubljani. Oglasite se vsi ki se mislite udeležiti sestanka. — Vekoslav M 1 e k u ž , II. državna deška na* rodna šol* v Ljubljani, Cojzova cesta.
—	Pelikan — šolske potrebščine. Ob
koncu šolskega leta je potrebno, da so trgovci, založniki šol obveščeni, kaj naj čez počitnice preskrbijo za bodoče šolsko leto. Najmanj skrbi bo imelo učiteljstvo s tem vprašanjem, če opozori trgovca, naj preskrbi »P e 1 i k a n« šolske potrebščine, kot vodene, tempera. in, druge barve, kakor tudi na Pe* likan tuše, radirke, čopiče, pastele, maso za modeliranje »Nakiplast« itd. Pelikan šolske potrebščine olajšujejo pouk, ker z dobrim materijalom je delo lahko. Zato tudi v no vem šolskem letu le Pelikan šolske potreb* ščine!
Učiteljski pravnik.
—§ Stanarina učiteljstva. »Z občino sem se pogodila glede stanarine tako, da mi izplačuje mesečno 100 Din namesto 150 Din. Prosim, če naj vložim prošnjo, da bi mi dr* žava odtegovala tudi mesečno samo 100 Din, mesto 150 Din.« Tako vprašanje! Odgovor. § 173. zakona o narodnih šolah predpisuje za vsakega učitelja po deželi, ki nima stanovanja v naravi, 150 Din stanarine. Tolike Vam tudi sedaj država upravičeno odteguje Ako ste se pogodili z občino, da Vam plačuje mesečno samo 100 Din, ste postopali samovoljno in to samovoljnost boste plače* vali toliko časa dokler bodo veljali sedanji predpisi, ako se Vas seveda občina ne usmili. Organizacija je članstvo pravočasno svarila pred takimi koraki. Taki slučaji škodujejo tudi ostalemu učiteljstvu.
—§ Osebna draginjska doklada zakon* cev. O vprašanju prava državnih uslužben-cev-^zakoncev, ki stanujejo v skupnem gospodinjstvu, do osebne draginjske doklade, je na vprašanje generalne direkcije državnih železnic izdalo finančno ministrstvo pojas* nilo št. 39.361 od 5. avgusta 1930. Po tem pojasnilu se mora, če živita uslužbenca*za* konca v skupnem gospodinjstvu, »manjša osebna draginjska doklada zmanjšati, tudi če kraj službovanja ni isti, temveč sta uslužbena v sosednih občinah. To pa z ozirom na tendenco čl. 11. odločbe ministrskega sveta D. R. št. 42.300/24, po kateri se ena doklada zmanjšuje v tistih primerih, v katerih sta zakonca — zaradi skupnega gospodinjstva — izpostavljena manjšim stroškom, nego bi bili, če bi živela ločeno vsak zase.« — Tako torej to službeno pojasnilo finančnega mini* strstva, po katerem se računovodstva morajo
dina, ki si ji bila toliko let dobra učiteljica, poslavljamo se v globoki žalosti samo od tvojega telesa, z edino, a veliko uteho: saj tvoja duša — duša tvoje pesmi in dela živi in bo živela vedno med nami!
Ljubljana, 30. maja 1931.
Nuša Rapetova.
v
„Zaromil" v Ljubljanski operi.
»Čuj, kako si prišla do svo* jega Ž a r o m i 1 a?«
= Veš, zdi se mi, da je prišel sam k meni. Tako bitje se kar po* javi in nenadoma terja ime, dom in družbo ...« =
(Iz razgovora z avtorico v 125. šte* vilki »Slov. Naroda«).
Še ne vem prav: morda je bil samo lep slučaj, da nam je dala naša Ruža svojega »Žaromila« baš ob peti obletnici zgodnje smrti kraškega poeta in trpina: Srečka Kosovela. Na to sem pomislil, ko se je v mraku dvignilo veliko odersko zagrinjalo v ljubljanski operi pred nami...
No, saj veste, da je bila v soboto popoldne krstna predstava »Zaromil a«. Premiera mladinske pravljične igre v štirih dejanjih, prav za prav slikah. Kajti ni malenkost, postaviti prvenec mlade avtorice na deske največjega slovenskega gledališča.
V parterju in po ložah so se drenjali drobni mestni otroci in se zibali na mehkih žametastih foteljih kakor razigrani ptički v mladem jutru po vejah. Da, pisan vrabljičji živ*žav, svetle očke in smeh in godba mladih srčec in dušic, ki so jim pravljice več
CIKORI7A
ravnati. Čim pa izide uredba o pogojih za pridobitev in izgubo pravice do osebne in rodbinske draginjske doklade, katero pred* videva § 28. uradniškega zakona, bo nedvom* no tudi to doslej sporno vprašanje pripad-losti osebnih draginjskih doklad za državne uslužbence*zakonce, ki žive v skupnem gospodinjstvu, dokončno rešeno.
»Naš Glas«.
—§ Vojaška služba ni vračunljiva za na* predovanje. Nekemu državnemu uradniku je bila vojaška služba na prošnjo po določbah prejšnjega uradniškega zakona vračunana za osnovno plačo. Ker je pa ministrstvo nato dotičnega uslužbenca, ki bi bil brez vštete vojaške službene dobe imel manj ne* go 12 let efektivne državne službe, pomaknilo (seveda še pred 1, aprilom 1931.) v 2. skupino II. kategorije, po starem uradni* škem zakonu, je glavna kontrola vložila tožbo na državni svet. — Državni svet je izdal razsodbo, s katero je ministrsko reši* tev o pomaknitvi dotičnega uradnika v 2. skupino ¡II. kategorije razveljavilo. V utemeljevanju razsodbe navaja državni svet do* slovno tako*le:
»Če preidemo k ocenitvi materijalnega vprašanja, je državni svet spoznal, da izpod* bijani ukaz ni utemeljen v zakonu, to pa iz teh razlogov:
Za napredovanje po skupinah položajne plače predpisuje čl 57. uradniškega zakona (od 31. julija 1923., op ured.) minimalne roke, katere mora uradnik v uradniški službi izpolniti v nižjih skupinah, da more biti pomaknjen v višjo skupino. Ti roki niso do* ločeni čisto slučajno, temveč so jih nareko* vale potrebe službe ker višji položaj zahteva tudi večje izkušnje v službi; v katerem minimalnem času jih je pa mogoče si pridobiti, to pa baš predpisuje navedeni čl. 57. uradniškega zakona. — Po tem se torej more za napredovanje po skupinah brez dvoma računati samo tista služba, katero predvide* va uradniški zakon od dne vstopa v službo in naprej, ne pa tudi katerakoli druga razen te, dasi se sicer priznava za osnovno plačo in za pokojnino.
Imenovani N. N. pa na dan postavitve ni imel 12 let službe, kolikor se zahteva za 2. skupino II. kategorije, v katero je bil pomaknjen. če se od službenih let odbije čas, katerega je prebil v vojaški službi Te po spredaj navedenem členu in po čl. 137. v zvezi s čl. 241. uradniškega zakona ni mo* goče priznati za napredovanje v skupinah«
Takih slučajev je, kolikor nam je znano, večje število in je glavna kontrola v vseh teh primerih v zadnjem času vložila tožbe na državni svet, ki dosledno enako razsoja in nastavitvene ukaze, oziroma ministrske
kakor zlati orehi in še več kakor svetli ce* kini velikih bogatcev.
Pa je niso videli ah slišali, namreč navadne šolske povesti ali pravljice, pač pa naš kraški svet v vsej njegovi pravijičnosti in sanjski lepoti in čudežnosti: sive kraške skale, ledeno burjo, zveste činčigajce, bisei niče in dela Dobronada in pogumnega Mitjo tam nekje iz kraške globeli. Pa še več: vso to pisano družbo je posekal en sam kozliček Ddigobradec s svojo veliko pametjo:
— Me*e*e!... To je dobro. ., to je sla*abo!... —
Kajti brez njega bi padla vsa igra in se zrušila vsa ta lepa pravljica v dolgočasje! In po njegovi zaslugi je bilo ravno narobe: smeh, dobra volja in — uspeh od začetka do konca pri velikih in malih, pri vseh. Dolgo* bradca ne bodo zlepa pozabili, toliko je bil dober in prepričevalen v svoji vlogi in po* doj?i • • • k
V vsej igri prevladuje pesem, lepa in neprisiljena in občutena kakor v zlatih curkih. Tudi vsebinsko ni moralizujoča, da bi delila nauke in šolsko modrost na vatle
Poleg avtorice so se za mladino potrudili še vsi drugi: režiser O. Šest, Skrbinšek, Rakarjeva, Slavčeva, Kukčeva in mali Mitja Gorčev in še skupina drugih na odru.
Nič nismo bili zavidni naši Ruži za cvetje, ki ga je dobila za svojega »Žaro* mila« sredi predstave.
Po dveh lepih urah v gledališču se je mlada publika malo težko razšla, čeprav polna veselja in navdušenja za vse skrivnosti in prelesti našega kamenitega Krasa tarn daleč ob morju valujočem ...
Naj bi se torej naš »Ž a r o m i 1« dobro udomačil na vseh večjih slovenskih mladinskih odrih!	—erj—.
Štev. 44.
Najboljše in najcenejše olje zoper prah kakor tudi šolske gobe, umetniške barve in topite nudi
OftiENT, D.Z.O.Z
LJUBLJANA, Dunajska cesta 14 |
rešitve razveljavlja. — Objavljamo prednje, ker bi se moglo zgoditi, da se bo zaradi ta» kih razsodb državnega sveta temu ali onemu državnemu uslužbencu popravil položaj v skupini in bi se event. mogel uvrstiti po 1. odst. § 252. novega uradniškega zakona v nižjo položajno skupino, kakor pa je bil na dan 1. aprila 1931. in kakor je bil zato na ta dan tudi uvrščen. — »Naš Glas«.
—§ Vštet je 10% stanarine v pokojnino. Odločba splošne seje Državnega sveta z dne 17. maja 1930., št. 21.912/30.: V osnovo za izračunanje pokojnine po čl. 138. uradniškega zakona (iz leta 1923., op. ured ) je treba v slučaju drugega odstavka 7. člena istega zakona vzeti kot redno stanarino, stanarino iz čl. 35. navedenega zakona, povečano za 10. odstotkov. — »Naš Glas«.
—§ Načelne odločbe Državnega sveta: Na splošni seji Državnega sveta, ki se. je vr» šila v dneh 20. in 28. januarja 1931.. so bile izdane pod št. 4935/31 naslednje odločbe:
I. » Izjeme v t 3. odst. 1. pod III. čl. 154. zakona o civilnih uradnikih od 31. julija 1923. veljajo samo za otroke tistih državnih uradnikov, ki so služili po tem zakonu in si po njem pridobili pravico do pokojnine za svojo deco.«
IV.	»Častnikom in ostalim uradnikom vojaško»civilne vrste, se vračuna po čl. 118. zakona o ustroju vojske in mornarice od 9. avgusta 1923. v leta za pokojnino samo tisti čas, katerega bodo ti uradniki prebili v aktivni službi do dne, ko se i?*la ukaz o upo» kojitvi.«
V.	»Pričeta druga polovica leta iz 2. od» stavka čl. 1 zakona o pridobitvi pravice do osebne pokojnine od 1. marca 1929., se mo» ra zaradi lažjega obračuna smatrati kot cela samo pri določitvi odstotka za pokojnino., nikakor se pa ne more vračunati v efektivno dobo državne službe, ki se po prvi alineji spredaj navedenega čl. 1. zahteva za pridobitev pravice do osebne pokojnine.«
VI.	»Odstavek 2. čl. 53. zakona o urad» nikih in ostalih civilnih uslužbencih (od 31. julija 1923., op. ured) se more uporabljati tudi v primeru kadar se po službeni potrebi sprejme v državno službo oseba, ki je že prej bila v državni službi.«
Učiteljski pevski zbor UJU.
—pev. Učiteljem-pevcem! Učiteljski pev. ski zbor bo začel v prihodnjem pevskem tečaju od 2 do 10. julija vežbati nov program, ki bo obsegal moške, ženske in me» š a n e zbore. Da izpopolnimo zlasti moški zbor vabimo k sodelovanju vse tovariše pevce. Apeliramo za sodelovanje na tovariše iz bivše mariborske oblasti. Zaradi olajšanja posečanja vaj se bodo vršile te izmenično odslej tudi v Mariboru in Celju. Tovarišem iz oddaljenejših krajev, kakor tudi poročenim se bo po možnosti povrnil del stroškov. Pri» jave sprejema: Učiteljski pevski zbor UJU Ljubljana — Frančiškanska ulica 6.
Naša gospodarska organizacija.
—g Tovarišice, zopet je preminula ena naših tovarišic Jelica Vuk»Sadarjeva Oddol» žimo se njenemu spominu in darujmo vsaka 1 Din za »Dom učiteljic«. Mnogo tovariših je darovalo nedavno umrlim tovarišicam po 1 Din za »Dom učiteljic«, mesto cvetke na njihov grob, vendar pa še pogrešamo lepo število koleginj. Tovarišice, ako bi prav vsa» ka izmed nas žrtvovala spominu teh tovari» šic po 1 Din, bi nabrale za naš dom 8000 do 10.000 Din. Neznaten dar posameznice bi ro» dil velik blagoslov za skupnost. — Številka naše položnice je 11.654. Dobite jo na vsaki pošti.
Gp. ŠGlfki upravitelji !
Vaša narodn« dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem miel stratva proavete O. N. br. 36637/25. in O. S br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zet» ljepisnem Douku
Po naredbi prosvetnega oddelka Drav« ske banovine obvezana je vsaka šola imeti vsaj 1 izvod tega uCila
Slike z Jadrana in Primeriš
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po nažib najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačerife m Krušlinu.
Znižana cena Din 296'-
razume »e, da skupno z učno knjigo, zavija njem in poštnino. Slike so velike 45X50« m so pripravljen« tako, da ae jih lahko obed na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike ▼ okras šolskih prostorov, ao po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/24 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495 24 najprimernejše aredstro za uspešno propagando za naš Jadran. Nudite otrokom pri nazornem ponkn niitek «p#-tnavania prlrodnlh lepot našega morja in Pritaorjai Bodite v otrocih nacionalno zaTest s doaego ljubezni do jagoslovenskega Jadrana.
Oskrbo šol v Dravski banovini vrši samoi
Banovinfka zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
Šolski radio.
—r Radio detektor zastonj. Pod tem naslovom smo opozorili v 42. številki »Učitelj skega Tovariša« šolska upraviteljstva in uči» teljstvo v 50 km obližju Domžal, da dobi lahko radio detektor zastonj. Na našo vlogo na Radio»Ljubljana, daj bi se rezerviralo ne» kaj radio detektorjev za šolska upraviteljstva, smo prejeli odgovor, da more oddati Radio»Ljubljana brezplačno detektorske aparate le učitelj stvu kot osebam. Šolam ne morejo dati brezplačnih aparatov in to vsled tega, ker plačuje šola le polovično naročnino. Pripravljeni pa so dati na razpolago tudi šo» lam aparate po polovični ceni, torej sorazmerno z višino naročnine. Kdor reflektira na brezplačen radio detektor, naj to javi po> verjeništvu UJU ali naj se obrne direktno na Radio»Ljubljana, Miklošičeva c. 5. — Pri sprejemu detektorskih aparatov je treba predložiti dovoljenje poštnega urada in potrdilo o plačani naročnini — Posiužite se te ugodne prilike.
stanovska organizacija UJU
Vabila:
= LJUBLJANSKO UČIT. DRUŠTVO
bo zborovalo v četrtek dne 18. t. m. od 8 do 12. ure na II. državni deški osnovni šoli.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LAŠKO bo zborovalo v soboto dne 20. ju» nija ob 8. uri zjutraj na Zidanem mostu. Na dnevnem redu je: a) Poročilo o situaciji in o seji širjega sosveta, b) Poročilo statistič» nega odseka za izvenšolsko delo o zbranih podatkih c) Tolmačenje novih pravil UJU. č) Poročila funkcijonarjev za poslovno leto
1930./31.	d) Likvidacija dosedanjega učiteljskega društva in ustanovitev novega sreskega društva UJU za Laško, e) Volitev uprav» nega in nadzornega odbora, f) Razne zadeve in slučajnosti. — Na občni zbor vabi odbor vse tovariše in tovarišice (tudi dosihdob ne» organizirane), da vsi prijavimo vstop v novo enotno organizacijo UJU. Treba je z dobri» mi vzgledi pokazati razumevanje in zrelost za vprašanja stanovske solidarnosti. — V svrho poskusnih volitev se razpošljejo v prihodnjih dneh glasovnice, ki naj jih član» stvo do 15. junija vpošlje upraviteljstvu v Laško. — Odbor.
= TOVARIŠICE, NE POZABITE priti v nedeljo 14. t m. dopoldne ob K10. uri na izredni občni zbor (šentjakobska šola).
Društvo učiteljic.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKO OKRAJ bo zborovalo 13 junija
1931.	ob 10. uri v Kozjem. Poleg običajnega, je na dnevnem redu: volitev delegatov za obe skupščini in dvoje predavanj: »O koledarju« (nadaljevanje), tov. Hernaus, in »Raz» voj kapitalizma v oblikovanju delovne šole«, tov. Podjavoršck. — Pevska vaja. Ker je to zborovanje zadnje v tem šolskem letu, pričakuje mnogoštevilne udeležbe — odbor.
P< ročila :
+ PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 11. maja v Ptuju.
Situacijsko poročilo: Število učiteljstva v okraju 165, število članstva 144, število udeležencev pri zborovanju 94, t. j. 64"82%.
Po otvoritvi zborovanja se tov predsednik spomni umrlega tovariša Troha iz Zavrča. Navzoči se oddolže njegovemu spo» minu z dvigom raz sedeža.
V svojem kratkem poročilu omeni, da smo s 1. aprilom dobili dolgo pričakovani uradniški zakon. Zakon ima to dobro, da je uradništvo izjednačil. Goreča želja učitelj» stva, da bo dobivalo iz državne blagajne tudi stanarino, se ni obistinila.
Vsled novega zakona so se morale v Udruženju vršiti važne izpremembe. Iz vodstva organizacije so morali izstopiti vsi funkcionarji, ki niso aktivni učitelji. Ustanove se banovinske sekcije.
Po določbah novega zakona se bo nehalo stanovsko»politično udejstvovanje organiza» cije, zato bo pa učiteljstvo imelo sedaj pri» liko, da se temeljito poglobi v notranje stro» kovne zadeve.
Zaradi vseh teh vidikov bo moralo dati društvo na junijskem zborovanju striktna navodila za skupščine svojim delegatom.
Želeti bi bilo, da se v javnosti ne kriti» kuje novi uradniški zakon niti v enem niti v drugem oziru.
Kar se tiče statistike izvenšolskega dela učiteljstva, bodo upravitelji šol s svojim učiteljstvom sestavili statistiko izvenšolskega dela svojih šol, ter isto poslali tajnici, da To izroči naprošenemu referentu.
K dopisu poverjeništva o predlogih, ki jih je stavilo isto ministrstvu prosvete glede sistemizacije mest se oglasi tov Musek in stavi ta-le predlog, ki je bil soglasno sprejet:
Članstvo ptujskega učiteljskega društva pogreša pri predlogih ministrstvu prosvete sledeče pereče zadeve:
Učitelj em pripravnikom se je odtegnila stanarina kljub temu, da govori zakon o uradnikih v § 29., da se državnemu usluž» bencu, ki ima stanovanje v naravi od države ali samoupravnega telesa, odbije vrednost stanovanja od osebne dfaginjske doklade. Te pa pripravniki nimajo.
Učiteljicam, poročenim z upravitelji ali učitelji, ki uživajo stanovanje v naturi, se odteguje pri polovični dokladi še stana» rina, čeravno one ne uživajo po dosedanjih predpisih ne stanovanja v naturi in ne stanarine od strani krajevnih šolskih odborov.
Prosimo, da poverjeništvo stori vse potrebne korake tako glede pripravnikov, glede stanarine in glede draginjskih doklad poročenih učiteljic, in da se čim prej uredi vprašanje glede cenitve stanovanj, kajti sedaj se odteguje za vse celotna za kraj določena stanarina, in to če ima stanovanje tri sobe ali pa kakšno majhno sobico.
O računstvu v nižjih razredih osnovne šole je referirala tov. Kafol Ljudmila. Poda» vanje je bilo prikupno, snov temeljito obde» lana; navzoči so dobili mnogo dobro pre» izkušenih nasvetov za svoje delo v šoli. Iz vsega referata je velo geslo: Iz življenja za življenje.
V	debati sta govorila tov. Jarc in Maj» cen. Slednji je priporočal prof. Lavtarjevo metodo, ki da se uvaja celo v berlinskih šolah.
V	sklepni besedi meni tov. Kafol, da so metode lahko različne, le prehitevanje v sno» vi in premalo utrjevanje je krivo, če uspehi v računstvu niso taki, kot bi morali biti.
Ker je bilo še precej časa, predava tov. Debenak izven dnevnega reda o temi: »Du= ševnost in duhovno življenje Evrope«.
Snov referata je bila vseskozi zanimiva in aktualna, ter je bil zlasti konec referata govorjen navzočim iz srca.
Tov. Šestan omeni k referatu, da je žalostno, da se pri nas uvajajo tuje kulture, ki nikakor niso prikladne duševnosti našega na» roda. Sami iščimo, kaj bi bilo za naš razvoj prikladno, zlasti na polju šolske reforme Velik zak!ad so nam narodne pesmi, ki ope» vajo vse lepe lastnosti naših junakov.
V	debato je posegel tudi tov. Jurančič, ki ugotavlja, da so pri nas pač take razmere, če hoče domačin nekaj ustvariti, kar bi izboljšalo našo šolo, da ga višje sile potisnejo k tlom, tako, da se ganiti ne more. Mi smemo samo posnemati, ustvarjati ne smemo.
Tov. Debenak stavi ta-le predlog, ki je bil soglasno sprejet:
Danes je eden žgočih problemov, da zraven »naših« socialnih, ekonomskih in drugih razmer proučimo tudi svojo slovansko dušo in nje posebnosti ter naše rasne značilnosti in odlike, in da po njih uklišejimo prosveto in vzgojo naroda ter tako zgradimo na nam lastnih duševnih elementih nam svojstveno kulturno življenje.
Pri nas pa je vse obrnjeno k zapadu: inteligenca, knjige, razne ustanove, posebno pa šolstvo. Če pa že presajamo iz tujih tal v naša pa moramo prikrojiti našim razmeram in potrebam; skratka: prekovati v kovačni» cah slovanske duhovnosti. Pribijam: to naj velja posebno za šolstvo!
!Iz tega razloga predlagam, da se tudi naš »Popotnik« v tem smislu preobrazi in preobliči, da bo objavljal članke, namige in smernice pri vzgojnem delu, ki so vznikli in se izcimili iz potreb našega šolstva, naših razmer in. ki bodo temeljili in črpali moč iz narodovega življenja. Skratka: da bodo sa» monikli, samonikli tako, kot. so že bili, pa so prenehali biti in kot si jih zopet želimo, ker pač čutimo v sebi tako nujnost in potrebo po njih. Na nas je!
Tov. predsednik izreče zahvalo tov. Ka» folovi kakor tudi tov. Debenaku.
Delegatom za pokrajinsko skupščino se volijo tov.: Štefk Davorin. Kaukler Valen» tina in Jančič Ivo.
Na državno skupščino pa pošlje društvo tov. Šterka. Namestnik za delegate obeh skupščin je tov. Musek Ljudevit.
Prihodnje zborovanje bo v soboto 6 ju» nija v Ptuju. Oficijelnemu delu zborovanja, ki se začne ob 9. uri, se priključi še neofici» jelni del s kinopredstavo, obiskom muzeja in izletom v Švicarijo.
D. I. Šestan. t. č preds. Kaukler V., t. č. tajn.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LJUTOMER je zborovalo dne 2. maja 1931. na Kapeli. — Navzočih 74 od 105 članov, t. j. 70-4%.
Tov. predsednik iskreno pozdravi na» vzoče, zbrane kot na majniškem izletu; po» sebej zakliče dobrodošlico novim članom: tov. Jandlu iz Apač, Vinku Široni in Broni» slavi Najžarjevi iz Sv. Jurja.	>
Nato omeni uzakonitev uradniškega zakona ter ga v kratkem vsestransko očrta.
Zadnji zapisnik se odobri. Rešijo se predlogi zadnjih dveh odborovih sej in došli dopisi. Ob razdelitvi statističnih tiskovin se apelira na članstvo, da jih izvrši natančno,
L- : -	.- - .
Učiteljska gospodarska poslovalnica.
posreduje glede nabave:
šolskih potrebščin, zemljevidov in učil, šolskih zvezkov, vrtnega orodja, orodja za ročna dela, kuhinjske posode, pisalnih strojev, štampiljk, knjig vseh vrst, toplomerov, tlakomerov, glasbil,
„Vakuum" fizik, ap., gum. predmetov za telovadbo, Fromovih stavnic, „Kosmos" učil itd., itd., itd. Zveze ima v: Ljubljani, Mariboru, Celju, Pesnici pri Mariboru, Ptuju, Zagrebu, Dunaju (Wien), Stuttgartu in Chemnitzu. Nabavi pa lahko tudi vse druge inozemske izdelke, ki se jih pri nas ne dobi.
NaroČila je treba poslati na naslov:
Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru. — V kratkem bo pričela poslovati tudi podružnica v Ljubljani.
Zelo koristno bi bilo ako bi poleg šol vsi člani UGP naročali svoje potrebščine potom UGP, ker bi s tem pripomogli, da bomo čimprej pričeli zidati Učiteljske domove.
a po vesti, da bodo pravilen odgovor napa» dom.
Razpravljalo se je nadalje o prosvetnem programu tov. Spangerja, kakor si je on za» mislil delo po odsekih S tem ne bi padlo vse delo na poedince, temveč bi bilo razdeljeno; delal bi vsak v odseku, ki ga veseli. Sledil je koreferat tov. Jandla, v katerem se je poglobil v filozofijo in v katerem dokazuje nujno potrebo samoizobrazbe učitelja; njegov študij filozofije in sociologije, v katerih bo našel smernice za vzgojo. Človek si mora dobiti svojo misel, mora biti autogen, ker le to mu daje vero vase. Cilj vzgoje je razločeva» nje: lepo — grdo, dobro — zlo. — Po preda» vanju, ki je bilo z odobravanjem sprejeto, se je razvila še debata in se je nato sklepalo o ustanovitvi odsekov.
Sledilo je zelo zanimivo predavanje tov. Lubeja o zakonu biogenezije. Povedel nas je z njim globoko v tajne narave. Nadaljeval ga bo na prihodnjem zborovanju, ki se bo vršilo v Stogovcih dne 6. junija. K. Maurič, t. č preds. Klemenčič M., t. č. tajn.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ je zborovalo dne 25. aprila 1931. v Kozjem.	>
Statistika: Učiteljstva v okraju 58, včlanjenih 46, navzočih 32, t j. 70%.
I.	Tov. predsednik pozdravi z velikim veseljem vse navzoče, posebno še 6 novo pristopivših tovarišev(ic): Dvorsky Olgo, Jazbinšejc Milico, Kalan Anico, Jenčič Mari» jo, Raufa Ivana in Sevnik Miro.
II.	Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
III Tov. Smolnikarjeva je referirala »O javnem delovanju žene in podrejevanju nje? nega dela«.
Tov. predsednik se ji zahvali za lepo se» stavljeno predavanje z željo, naj bi o tej temi še katera druga tovarišica povedala svoje mnenje.
IV.	Tov. Hernaus nam je povedal nekaj »O koledarju«. Z zanimanjem je sledilo uči» teljstvo poučnemu, znanstvenemu predavanju in se še priporočamo tov za nadaljevanje.
V.	Razpravljalo se je o izvenšolskem delu učiteljstva. Predsednik prosi vse navzo» če, naj takoj izpolnijo statistične tabele, čim jih prejmejo.
VI.	Končno opominja tov. blagajnik čla» ne dolžnike — posebno starejše zamudnike — k vestnemu plačevanju.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo me» seca junija v Kozjem
Alb. Čok, t. č. pred. M. Strašekova, t. č. tajn.
Upravni svet in nadzorstvo Učiteljske tiskarne v Ljubljani javljata tožno vest, da je naš zaslužni in spoštovani tovariš in sotrudnik
Josip Benedek
nadučitelj v pokoju in član nadzorstva
po plodonosnem, blaginji naroda in ugledu učiteljskega stanu posvečenem življenju preminul v 84. letu starosti.
Pogreb se je vršil v sredo, dne 10. t. m., ob 17. uri izpred mrtvaške veže državne bolnice.
Bodi možu zvestobe in poštenosti časten spomin!
Ljubljana, dne 4. junija 1931.
Posoiia dale,
petletna, državnim in samoupravnim uradnikom in upokojencem 7, najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače ali pokojnine in zavarovalne življenske police, BEOGRADSKA ZADRUGA, banka in zavarovalnica — zastopstvo „TEHNA", družba z o. z.— Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80.
Nove knlis-e.
—4: »O treznostni vzgoji«. Tovariš P. Horn je izdal brošuro »O treznostni vzgoji«. Namenjena je staršem, zato bi bilo prav do bro, da bi jo krajevni šolski odbori nabavili in razdelili staršem.
Ena izmed najhujših ran na našem narodnem telesu je pijančevanje. S pijačo so zvezani in posvečeni vsi važnejši dogodki v našem življenju. Od krsta pa do smrti je treba zamakati dobro voljo.
Koliko je že vsakdo izmed nas doživel razočaranj v delu proti alkoholu. Vkljub temu, da peha alkohol večino naših malih ljudi nazdol, povzroči nešteto nesreč in nesoglasij in nam jemlje ugled med svetom, sloni skoro vse delo proti njemu na naših ramah. Pogo* sto šola dela — dom razdira.
Kako naj dom gradi proti sebi, če pride oče pogosto sam pijan domov. Ali bo pustil očitek na sebi, da je neumen »ker pije«. Saj je včasih le tedaj dostopen otrokom, ko je v »rožcah«. Kaj otrok vse vidi in sliši doma, o tem raje molčim.
Pogosto pozabimo na izrek: Besede mi= čejo, zgledi vlečejo. Je bilo in bo. Kar že» limo doseči pri otrocih, poizkušajmo najpiej pri sebi. Z zgledom tudi pri nas malo šepa. Kolikokrat nam napravi največje veselje, če moremo komu vsiliti vino. Pogosto presega tako vsiljevanje vse meje dostojnosti. To se dogaja tudi na izletih, in vendar smo vsi po» učeni o škodljivosti alkohola in njegovih po» sledicah. Vemo pa tudi, kakšen bo naš uspeh v boju proti alkoholu pri odrastlih in otrocih, če bomo tako dosledni. Čudna logika. Kmetu in delavcu zamerimo, sebi pa ne.
Na malem prostoru pisec seveda ni mo» gel obravnavati vprašanja o treznostni vzgoji izčrpno, to tudi ni namen iknjige, ker so za ljudstvo le male in kolikor mogoče kon» kretno sestavljene knjižice. Namen knjižice je, da se čimbolj razširi med ljudstvom, cena je nizka, pri tem pa !ne trpi ne vsebina, ne preglednost in ne lahka umevnost. To ji bo omogočilo, da najde naše delo proti alkoholu vsaj malo razumevanja med ljudstvom, da poišče tudi oporo našega dela med njim. Dobi se jo pri tov. Peru Hornu v Nevljah pri Kamniku po 2 Din.
Izdal bi rad še druga predavanja, ki jiji je imel radio, če bi bilo dovolij naročnikov.
Dotakniti se hočem še nekaj vidikov, ki jih je pozabil pisec omeniti. Med vzroki pi» janč. vanja manjka omemba nagonov, ki sta v odraščajoči mladini močni, pogosto odlo» >: • x;\ posnemanje odrastlih in b a h a š t v o. Pozabil je omeniti tudi dru» ž a b n o s t.
Omenja domačnost. To je poglavje sa» mo zase. ki se začenja pri umnem gospodinj» stvu. Pri nas se domačnost razbija in misliti moramo, kako bomo ta temelij družbe okre» pili.
Še nekaj bi rad omenil glede treznost» nega pokreta. Društva za treznostni pokret so, a uspeli je nezadovoljiv. To pa zato, ker jasno pokaže, kaj hoče. iVzgajati se pa ve» čina ne da, če čuti, da se ga hoče vzgajati. To je pri otrocih in odrastlih. Društvo trez» nosti je prav za prav za nas vodopivce, a pivo», vino» in žganjepivcev ne bo ganilo. Treznostna ideja mora v druga društva, ki ji bodo morala posvetiti resno pažnjo in imeti za to posebnega referenta, ki ne bo samo govoril. Treznostna društva naj bi pa skrbela za poglobitev treznostnega vprašanja v dru» gih društvih. Smatram, da je to edina pot, ki vodi do uspeha.
—k Pierre l'Ermite: Deklica iz odprtimi očmi. Ljudska knjižnica f36, Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Izven programa, ki je bil določen za »Ljudsko knjižnico« Jugoslo» vanske (knjigarne v okviru njenih knjižnih zbirk na mesečno plačevanje, je pravkar iz» šel v doslej običajni zunanji obliki prevod Pierre 1'Ermitovega romana »Deklica z od» prtimi očmi«. Velja v platno vezana 42 Din, broširana 30 Din. Naročniki »Ljudske knjiž» niče« v okviru knjižnih zbirk Jugoslovanske
knjigarne na mesečno odplačevanje dobe knjigo s 25% popustom, to je «vezano v platno po 31-50 Din, / broširano pa po 22"50 Din, vendar tega zneska ni mogoče plačati na obroke, kakor za nobeno s 25% popustom naročeno knjigo.
—k »Novi čovjek«. U književnom dijelu, na 28 strana osvrče se »Novi čovjek« na savremene književne prilike u našoj državi donoseči zanimive študije. Važni su priloži o savremenoj ruskoj emigrantskoj književno» sti iz pera S. Bebina, te o ideologiji Kranj» čevičeve poezije od Dr. Lovriča. Još se na» laze u listu pozorišna aktovka od Ivana Via» saka i pjesme od O. F. Campare, Ive Žic» Klačiča i Huseina Muratbegoviča. Osim sve» ga toga donosi ova revija oko dvadesetak zanimivih bilježaka, a na posebnom prilogu vijesti iz etičkog pokreta. Uredništvo i ad» ministracija »Novog čovjeka« nalaze se u Sarajevu, Kralja Aleksandra ul. 53.
—k Víctor Hugo: »Leto strahote 1793.«
Ljudska knjižnica. V. Hugo, ki je bil pesnik, dramatik in romanopisec, je pomenil v prvi polovici preteklega stoletja revolucionarno in predorno silo francoske književnosti. Kma» lu se je dvignil nad svoje sodobnike, ki so ga oboževali (Musset, Gauthier, Sainte»Beu» ve i. dr.) in je zakraljeval kot prvoboritelj romantične literature. Izmed večjih in po» membnejših del stoji po uspehu v ospredju predvsem njegova »Cerkev naše Ljube Go» spe v Parizu«. Roman »Leto strahote 1793.« spada med pisateljeve zgodovinske povesti. Snov je vzeta iz viharne dobe francoske re» volucije, vendar bi zaman iskali v romanu zgodbe, ki bi bila kot pripovest v sebi za» ključena celota. 'Cena broš. knjigi 28 Din, vez. 40 Din.
—k Nova kuharska knjiga (brezmesna — vegetarijanska). Prevrat v naši dosedanji kuharski umetnosti, a v zdravstvenem oziru napredek pomeni najnovejša kuhinjska knjiga: Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih. Po spisih dr. med. M. Bircher=Benner-ja in po zbirki kuharskih zapiskov (receptov) ge. Ber» te Brupbacher»Bircher v Ziirichu, priredila Štefanija Humek, učiteljica gospodinjstva. 224 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena Din 30.—, vezana Din 40.—. Poleg mnogih nemških zdravnikov propagira znani švicarski zdravnik dr. Birchner»Benner
že nad 30 let z največjim uspehom nauk o prehrani brez mesa, pripravljeni po načinu, ki ustreza sedanjemu stanju vede o prehrani člo» veštva. On dokazuje, da je v naši dosedanji mesni prehrani mnogo slabega, naravnost usodnega in da moramo marsikatero bolezen ali prerano smrt pripisati na rovaš napačne prehrane. Sploh si je današnja moderna me» dicina ta nauk zelo osvojila in ga tudi že naši domači zdravniki priporočajo pri raznih obo» lenjih. V 323 zapisih, ki so vsi skrbno preiz» kušeni lahko pripravimo jedila, ki popolnoma odgovarjajo vsem zahtevam zdrave, popolne človeške prehrane. Sledi navodilo za peko kruha, preprosti jedilnik (za vsak mesec 4 vzorci) dalje obširnejši jedilnik s pičlo pre» sno zelenjadjo ter kratka razprava o presni (nekuhani — surovi) hrani.
—k Jože Pogačnik: »Sinje ozare«. Zalo» žila Družba sv. Mohorja. Natisnila Mohor» jeva tiskarna v Celju 1931.. str. 72. Vezana knjiga stane za člane 15 Din, za nečlane 20 Din.
Pesnik Jože Pogačnik se je med prvimi pojavil v mladem povojnem literarnem sve» tu; že nad deset let smo se srečavali z njim v naših najboljših revijah, predvsem v »Domu in svetu« in davno je bil že čas, da nam pesnik pokaže svojo celotno podobo. Zato smo veseli njegove drobne zbirke »Sinje ozare«. Pogačnik pa je zbral izmed velikega števila pesmi le tiste, ki so se mu zdele za zbirko nujne. S Pogačnikom je naša povojna književnost dobila nov in izrazito pozitiven dokaz svoje vrednosti.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki ^lužijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5' —
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
N A J	1	UČITELJSKA	
	1	TISKARNA	
- 1 1 *		V LJUBLJANI Je najmoderneje urejena In ižvr&uje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.	
Z J E		Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — llustr.knjigeveno-barvnem in večbarvnem tisku. Brošure In knjige v malih in največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.	
C	¡¡i	Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.	
E	šil	LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV	
N	¡¡i	Šolski zvezki za osnovne, mešč. In srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnlce.	
E	i	Vse tiskovine za društva In šole (lepake, letake.	
1	m	1	——
		UČITELJSKA KHJIGARN A Ima v zalogi .Galerijo naših mož"; 1. Trubar, 2. Vodnik, 3. Slomšek, 4. Prešeren, 6. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10.Tavčar, 11 .Leveč, 12.Erjavec, 13.Jenko, 14.Cankar, 15. Gangl, 16- Parma, 17. Kersnik, 18. Maister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Slika 10 Din.	
Po znižani [eni!
Posebni oddelek za popolno popravo,
Dvokolesa, motorji, ¿iSSU^S^ifŠS^ emajliranjp, poni-vsakovrstni otroški §|*||)	kljanje dvokoles,
vozički, nadomestni ^¡¡¡¡¡p'	otroških vozičkov,
deli in pneumatika.	šivalnih strojev itd.
Prodaja tudi na obroke! - Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
Ljubljana, KarlovSka cesta £t. 4.
Zahtevajte pri svojem trgovcu
NATURAL KIS 12o/o ali VINAL KIS 9% ter pravi kis za vlaganje.
Priznano najboljši kis!
Engros naročila direktno na tovarno:
ZA KIS
Ježica pri Ljubljani
Zaloga barv, tušev in radirk
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./l.
POVSOD NA ZALOGI - TISKOVINE NA ZAHTEVO
Ugodnost I
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni Čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
lKtQltr92S*itMviQflca3
j Proti odplačilu
na obroke

Specialno
olje zoper prah
za h i g i e n i č n o čiščenje učilnic,
laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju
IIEni/ 7HKIUI iT tovarne olja, firne-
|V|BUIVh	JJ ža< lakov in barv
LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu.
nudimo prvovrstno angleško in češko manufakturno blago za moška in damska oblačila v najnovejši izbiri.
ZNANO SOLIDNE CENE. PRIPOROČAMO OGLED
Tvrdka NOVAK, Ljubljana
KONGRESNI TRG 15 (nasproti NUNSKE CERKVE)
■msmmmbS