OredutštT« • opruvai Ljubljana,
Kopitarjev« (. Telefon «-«-»-«. jl.aečna naročnina tU Ur. n Cek. ra«. LJubljana 10.650 ta naročnino In 10.394 ta Inserate. Izključno ta-8ti>pstvo ta oglase li Italije ln Inozemstva) DPI 8. A. Milano. Bokovlioi a* t r a 4 » m o.
E3
iiberflutungen siidwestlich Arnheim
zwmgen Feind zur Raumung des Siidufers der Niederrheines
Nnchlassende Kampftatigkeit im Raum von Aachen — Fcindliche Durchbruchsversuche nordostlich Saaralben zcrschlagen — Hohe kanadisclie Verluste in Mittelitalien — Sovvjetische Umfassungsversuclic bei Budnpest abgewehrt — Bolschevvisten im Raum von Miškolc aus mehreren Einbruchsstellen gevvorfen
DNB. Aus dem Fiihrerhanptquartier, 7. Dezember. Das Oberkommando der \Vehrmncht gibt bekannt:'
Die Uberflutungcn siidvvestlich Arnheim haben einen solchen Umtang an-gcuommen, dass der Feind gezvvungen ist, immer vveilere Teile seiner Stellungen auf dem Siidnfer des Nieder-rheins eiligst zu rfiumen.
Iin Knmpfabschnitt von Aachen licssen die feindlichen Angriffe an Zahl und Starke nach. Unsere Artillerie be-kiimpfte mit zusammengefasstcn Feuer-schliigen neue Bereitstellunjsen. Wie-derholte Angriffe nordamenkanischer Regimenter gegen den R n r-Abschnitt bei Jiilich brachen unter besonders schvvcren feindlichen Verlusten zu-pamnien.
Beiderseits Saarlautern vvird um pinzelne Bunkergruppen gckiimpft. Nordvvestlich Forbach konnten amc-rikanisehe Angriffe nur geringfiigig Gcliinde gevvinnen, nordostlich Saaralben vvurden die feindlichen Durchbruchsversuche in unserem Haupt-kampffeld zerschlagen. Bevviihrte Pnn-zcrtnippcn vernichteten dabei 25 Panzer und zwei Panzerspahvvagen des Gegners.
Iin Norden und Nordwesten des Front" bogens im EI s a s s verbesserten unsere Truppen ihro Stellungen. In Schlott-stadt und Gemar dauern dic Stras" Brnkiimnfe an. Zahlreiche feindliche Vorstosse in den V o g e s o n srheiterten. Im Raum von Miihlhausen und iin H a r d t - W a 1 d ist der Tag ruhig ver-laulon.
Auf Grund der hohen Verluste, die vor allem dic kanadisehen Verbando bei ilircn vergeblichen Durchbruchsversuchen an der Adriatischcn Kiiste erlitten hat* ton, vcrlagcrte dio 8. englische Arince
gestern den Schvvcrpunkt ihrer Angrilfe in den Raum siidwestlich F a e n z a. Sie vvurden in der Masse zerschlagen, vorii-bergehend eingedrungener Feind im Ge-genangril! bis auf einen geringfiigigen Einbruch aus unserem Hauptkampffeld vvieder geworfen.
Auf dem Balkan verlaulen unsere Marschbevvegungen in Montenegro und Westserbi©n vvio vorgesehen. West|ich der Fruška Gora grilfen auch gestern starko feindliche Krafte gegen unsere Stellungen siidlich der Donau an.
Im Kampfgebiet ostlich des Plat-t e n s e e s bis in den Raum nordostlirh Budapest setzten die Sovvjet* mit starken Infanterie- und Panzerkralten ihro Angrifle fort. Bei der Abvvehr der feindlichen Versurhe, Budapest von bei-den Seilen zu umfasscn, brnehton unsere Truppen dem Gegner hohe Verluste bei.
Am Siidrand des M a t r a - Gebirges und im B u e k k - Gebirge blieben schvvii-chere Angriffe der Bolschevvisten erfolglos. Grenadiero und Gebirgsjiiger vvar-fen im Raum von M i s k o 1 c den Feind aus mehreren Einbruchsstellen.
Bei ihren geslrigen Grossolnfliigen vvarfen anglo-amerikanische Terrorver-biinde Bomben auf mitteldeutsches und nordvvestdeutschen Gebict, vvodurch besonders in Wohnviertcln von B i e 1 e f e I d und M i n d e n Schaden entstanden. In den Abendstunden fiihr-ten britisehe Bomber einen Terrorangriff aul Osnabriick. Ausserdem vvurdo G i e s s e n und erneut das mitteldcut-sche Gebiot angegriflen. Britisehe schncl-le Knmpfllugzeuge unlernnhmen einen Stiirangrilf auf dio Reichshaupt-stadt. Durch Luftverteidigungskrafte vvurden 27 feindliche Flugzeuge abgeschossen.
Komentar k vojnim dogodkom
Poplave jugozahodno od Arnheima
silijo sovražnika k izpraznitvi južnega brega spodnjega Rena
Na področju Aachena boji popuščajo — Sovražni prebijalni poskusi severnovzhodno od Saaralbna razbiti — Visoke kanadske izgube v srednji Italiji — Sovjetski obkoljevalni poskusi pri Budimpešti zavrnjeni - Boljševiki vrženi na področju Miškolca iz več vdornih mest
Fiihrerjev glavni stan, 7. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja:	.
Poplava jugozahodno od Arnheima je zavzela takšen obseg, da je sovražnik prisiljen, da kar najhitreje izpraznuje nadaljnje dele svojih postojank na južnem obrežju spodnjega Rena.
Na bojnem odseku pri Aachenn so sovražni napadi popustili po številu in moči. Naše topništvo je z osredotočenim ognjem obstreljevalo nove pripravljalne postojanke. Ponovni napadi severnoameriških polkov proti odseku pri Ruru pri Jiilichu so se zrušili s posebno težkimi izgubami za sovražnika.
Na obeh straneh Saarleutrna se borimo za posamezne skupine bunkerjev. Severnozahodno od Forba-eha so ameriški napadi le malo na.
Ercdovali severnovzhodno od S a ar plena sino razbili sovražne probojne poskuse na našem glavnem bojišču. Preizkusne oklepniške čete so uničile pri tem 25 oklepnikov ter dva oklepniška izvidniška voza.
Na severu in severozahodu bojnega loka v Alzaciji so naše čete izboljšale svoje postojanke. V Selestatu in Gemarju se nadaljujejo poulični boji. V Vogezih so se izjalovili številni sovražni sunki. Na področju Mulhousa in v gozdu pri Hardtu ije potekel dan mirno.
Vsled visokih izgub, ki so jih utrpeli predvsem kanadski oddelki pri svojih brezuspešnih probojnih poskusih ob jadranski obali je 8. angleška armada premestila včeraj središče svo-
jih napadov nn področje jugozahodno od F a en z e. Napade smo v glavnem razbili, prehodno vdrlega sovražnika pa smo s protinapadom razen enega majhnega vdora zopet vrgli iz našega glavnega bojišča.
Na Balkanu potekajo naši premi ki v Črni gori in zapadni Srbiji kot predvideno. Zapadno od Fruške gore so tudi včeraj močne sovražne sile napadle naše postojanke južno od Donave.
Na bojišču vzhodno od Blatnega jezera pa do področja severnovzhodno od Budimpešte nadaljujejo Sovjeti svoje napade z močnimi pehotnimi in oklepniškimi silami. Pri obrambi sovražnih poskusov, da bi z obeh strani obkolili Budimpešto, so zadale naše četo nasprotniku visoke izgube.
Ob južnem gorovju M a t r a in v gorovju B u e k k niso imeli slabši boljševiški napadi nikakega uspeha. Grenadirji in planinski lovci so vrgli na področju Miškolca sovražnika iz več vdornih mest.
Pri svojih včerajšnjih velikih poletih so vrgli angioameriški strahovalni oddelki bombe na Srednje in Severozahodno nemško ozemlje. Zlasti v stanovanjskih predelih Bielefclda in M i n d e n a je nastala škoda. Zvečer so britanski bombniki strahovalno napadli Osnabriick, Polog tega sta bila napadena G i e s s e n in znova Srednje-nemško ozemlje. Britanska brza bojna letala so izvršila motilni napad na nemško prestolnico. Protiletalske obrambne sile so sestrelile 27 sovražnih letal.
Berlin, 7. dec. V torek so bili ogorčeni boji ob Snari, ojačen sovražni pritisk na črti Faonza-Ravenna ter pričetek novih boljševiških nnpadov na Budimpešto, najvažnejši vojaški dogodki na bojiščih.
Premestitev težišča na zapadu iz področja Aachena na Saaro jo posledica krvavega neuspeha dosedanjih ameriških probojnih poskusov. Omejevali so se na to, da so zamenjali izmučene oddelke ter dovedli nove sile ter da so se varovali s krajevnimi sunki pri Jiilichu in vzhodnem delu gozda pri Hiirtgenu ter da so nadalje močno napadali zaledje.
V Loreni so se Severnoameriknnci zapletli s svojo pred 4 tedni pričeto ofenzivo med Merzigom in gornje-rensko ravnino v težke boje v globoko razčlenjenem nemškem obrambnem sistemu. Njihovo upanje, da bi v 18 dneh prodrli nemške zahodne utrdbe, se je zrušilo ob odporu nemških čet. Ze tedne morajo napadati kos za kosom stare Maginotove črte ter trdnjavsko ozemlje med Maginotovo črto in zahodnim branikom. Ob Saari se bijejo najhujši boji za Saarlautern, ki je ključ do Po-sarja. Nemški grenadirji, ki so s protinapadom vdrli v trdnjavo, so odkrili v nekem rovu skrito sovražno skupino, ki so jo z golim orožjem potolkli. V in na obeh straneh mesta skušajo Amerikanci v varstvu topniške zapore in umetne megle prekoračiti reko, potem ko so bile razbite njihove sile, ki so poslednje dni pri Merzigu prekoračile reko. Topniški dvoboji ter krvavi boji iz bližine za odstrnnjenje majhnih mostišč še niso zaključeni- Dalje južno se razvijajo med VVarndtom in Saar-albcnom trdi boji v predtrdnjnvskem ozemlju nemških zahodnih utrdb.
Tudi v Alzaciji so se izjalovili številni sovražni napadi. Sovražnik, ki je napadal iz področja pri Strnssbourgu proti severu, je obležal v obrambnem ognju, medtem ko so Nemci zahodno od izliva reke Fccht v 111 po majhnem sovražnem napredovanju pri Gumnrju zajezili sovražne sile, ki so prodirale proti jugu. S protisunki so ojačiie nemške čete svoje postojunke tudi v pogorju zahodno od Kolmarja in doline Thur.
Kot je na zahodu Saara, je v srednji Italiji Lamone središče težkih bojcy. Iz vdornega mesta pri Russiju so pritisnili Britanci nn tem mestu dalje proti Lamonu, da bi tukaj končno ustvarili mostišče, ki ga že več dni zaman skušajo najpraviti. Lovci in grenadirji so se odločno zoperstavili sovražnim silam, ki so prešle reko ter so v ogorčenih bojih zopet zožili mostišče. Sovražnik se je umaknil v begu ter jc pustil na bojišču mnogo ujetnikov, orožja in vojaškega gradiva. Iz vdornega mesta pri Russiju pa prodirajo sovražne sile ob vzhodnem obrežju reke proti severu. Zn obrambo ogroženega bloka so se odmaknile nemške zaščitnice pri Ravenni na nove s prekopi ojačene postojanke severozahodno od mesta. Tukaj so' krvavo odbile za njimi pritiskajočega sovražnika.
Podobne obkoljevalne poskuse so preprečile nemške čete tudi pri Kninu v Dalmaciji. Glavni boii na jugovzhodnem bojišču so se odigravali ob Fruški gori, gorskem grebenu med Donavo in Savo ter v zahodnem Sremu pri Vukovarju. Tukaj so prišli boljševiki nn več mestih preko zapornih postojank pri Fruški gori, da bi prodrli proti zahodu ter du bi vdrli skupno s četami, ki napadajo zahodno od reke, v ravnino ob Savi. Njihov načrt je, da bi skupno s komunističnimi tolpami v vzhodni Slavoniji prekinili zvezo z nemškimi oddelki, borečimi se v Bosni. Kljub ponovnim močnim sunkom so nemški zaporni oddelki preprečili vsako večje sovražno napredovanje.
Bitka v južni Madžarski jc stopila z novim velikim sovjetskim napadom na Budimpešto v novo fazo. Težišča novega napada so doslej pri donavskem otoku Cscpcl in llatvanu. Istočasno s tem napadom napadajo boljševiki tudi na vsem ostalem madžarskem bojišču, da bi s tem vezali nemške sile ter skušajo prodreti na gotovih odsekih, predvsem pri Nliškolcu ter med Blatnim jezerom in Donavo. Pred pričetkom napada na Budimpešto je napravil sovražnik iz donavskega otoka Csepel več mostišč na zahodnem obrežju Donave. Južno mostišče so Nemci
Szalasi je bil p§i Fiihrerja
Fiihrerjev glavni stan, 6. dec. DNB. 1 sko odposlanstvo gost zunanjega mi-Fiihrpr je sprejel 4. decembra vodjo ' nistra von Ribbentrona. madžarske države Franca Szalasija,
ki se je mudil na obisku v Nemčiji.
Fuhrer je imel s Szalasijem daljši razgovor o vprašanjih političnega, vojaškega in gospodarskega sodelovanja Nemčije ter pod revolucionarnim hun-garističnim pokretom združenega madžarskega naroda. Trdna odločenost obeh narodov, da z vsemi sredstvi nadaljujeta obrambni boj in ustvarita zanj vse predpostavke, je obvladala ta razgovor, ki je potekal zopet v duhu starega tradicionalnega in preizkušenega bratstva obeh narodov.
Razgovorov pri Fiihrerju so se udeležili tudi nemški minister za zunanje zadeve von Ribbentrop, maršal Keitel ter generalni polkovnik Guderian. Z madžarske strani sta mu prisostvovala zunanji minister baron Kemeny ter vojni minister generalni polkovnik Berogffy.
4. decembra zvečer je bilo madžar-
nistra von Ribbentrop a.
Szalasija so spremljali še general Henney, poslanik Bogossy ter polkovniki Hadas, Makkay-Hollosy ter Me-szaris.
Vrh tega sta bila pri razgovorih prisotna tudi opolnomočenec Reicha na Madžarskem dr. Wessenmeyer ter madžarski poslanik v Berlinu Mecser.
Amsterdam. Radio London je komentiral danes zjutraj položaj na Kitajskem s sledečimi izjavami: »Za enkrat so dosegli Japonci vse cilje, ki «o" si jih stavili letošnje poletje. Kmalu bodo posedovali ozemlje med Rusijo in Singmporom, vsled česar naši napadi proti njihovim pomorskim zvezam ne bodo več tako pomembni kot doslej.
■HHi»Bmii»innmnn
Pripravite darove za nabiralce Zimske pomoči!
K boljševiškem uporu v Grčiji
Stockholm, 7. 12. Po poročilih iz Grčije zavzema upor vedno bolj krvave oblike. Emigrantska vlada se lahko drži samo še s podporo britanskih bajonetov. Generalna stavka se je med tem razširila tudi na luko Patras, k jer so boljševiki razorožili stotine vladnih čet. Tudi iz Soluna poročajo, da se je položaj poslabšal.	.,
V	Atenah divjajo ogorčeni boji. Mestno središče sliši vojnemu taborišču. Kakor poroča »Exchange Tele-graph« se je posrečilo boljševikom poslati v mesto nadaljnje oddelke. Pa-pandreu je podal ostavko, vendar misli tako dolgo ostati v službi, dokler ne bo njegov naslednik prevzel ministrskega predsedstva.
Kakor poroča agencija Reuter, je preživelo atensko prebivalstvo težke ure v noči na sredo. Svetleče bombe so razsvetljevale velike dele mesta, da bi lahko -nadzorovali premikanja boljševiških tolp. Z jutranjo zarjo so se znova pričeli boji. Najprej so se razplamteli boji predvsem v okolici Hadriandvega slavoloka in Zeusovega templja. Britanske oklepniške edinice so vrgle boljševiške oddelke iz politehnične šole v bližini mestnega središča, kjer divja ogorčen boj med grško policijo in uporniki. Mestoma so streljale boljševiške tolpe ne le na policijo, taarveč tudi na britanske vojake.
V	teku dneva so posegle v boj angleške oklepniške in padalske čete ter pehotni oddelki v podporo grških gorskih čet. Iz mestnega središča prodirajo v treh smereh proti boljševiškim tolpam. Kakor javlja agencija Reuter nadalje, so glavna žarišča bojev jugovzhodni del Aten v bližini novega stadiona, kjer je najpomembnejše boljševiško oporišče ter jugozahodni del mesta v smeri proti pirejski luki. Grške gorske čete, ki so napadle s podporo britanskih vojakov ter grške policije, so zasedle boljševiški glavni stan, ki je bil nedaleč od Ustavnega trga. Pri triurnem boju, med katerim so se boljševiki branili s puškami, brzostrelkalmi in granatami, se je grškim četam posrečilo pregnati boljše-vike. Pri dosedanjih bojih je bilo ubitih in ranjenih tudi več britanskih vojakov.
Bern, 6. dec. Kot poroča »Excbango Telograph« iz Aten se je po tem, ko je uspelo levičarski skupini ELAS spraviti v Atene nadaljnje oddelke, položaj resno poslabšal. Poulični boji so zavzeli ob mraku nevaren obseg. Nedvomno je levičarska skupina ELAS številčno močnejša od oddelkov EDEvS-a, čeprav slednjega podpirajo grške vladne čete. Več poslopij ter utrjenih točk so motali desničarji izprazniti. Večina policijskih postaj, telefonski in brzojavni urad, radijska postaja ter ostale javno zgradbe so v rokah levičarskih elementov. General Scobie, »ki se nahaja pred izredno zapletenim poležajem«, je odredil v torek zvečer britanskim četam, da so zaščitile važna vladna poslopja ter zaprle glavne ceste, ki vodijo v Aiene. Vendar je vedno bolj vprašljivo, ali bo Soobie položaj lahko spremenil, »ker so nemiri razvi-
jajo v revolucijo*. Središče mesta sliči vojaškemu taborišču.
Politično je položaj prav tako zapleten. Trije politiki se borijo z največjim ogorčenjem. Komunisti so izjavili, da se s predlagano vlado Sufoulisa ne bodo pustili >uspavatic. Bivši minister Cafan-daris je odklonil mesto ministrskega predsednika.
Stockholm. Churchillova obljuba, da bo britanska armada podprla grško vlado proti komunističnemu nasilju, je vedla po vesti »United Pressa« iz Londona k močnim protestom levo orientiranih krogov britanske prestolnice. Po ostrini eiičijo protesti onim, ki so navali, ko je Churchill svoječasmo pohvalil jp ranča.
Fiihrer počastil maršala Mackensena
Fiihrerjev glavni stan, 6. dec. Fuhrer je po6lal feldmaršalu von Mackensenu ob njegovi 95 letnici prisTČne brzojavne čestitk« nemškega naroda in vojske ter lastne odkrito in srčne želje. V osebni poslanici je proslavil Fuhrer maršala kot moža, ki je v dveh vojnah napravil svoji domovini neprecenljive usluge in ki j« danes v svoji veliki starosti edinstven predstavnik nemškega moža in staropru-skega vojaka. Istočasno je podelil Fuhrer v posebno počastitev maršala petemu konjeniškemu polku, čigar šef je marSal, rokav ni trak »Feldraarechall von Mackeai-sen«.
Šef vrhovnega poveljstva vojske maršal Keitel je izročil danes po Fuhrerje-vem nalogu maršalu Mackensenu osebno Fiihrerjevo poslanico in listino o uvedbi rokavnega traku.^<
»Realnost zahodnega bojišča«
Stockholm, 6. dec. Po vesti švedskih listov se je posvetoval general Eisenhovver v nedeljo s šestimi vodilnimi industrijci o proizvodnji in oskrbi. Listi pravijo, da je bil to znak za »realnosti« zapadnega bojišča.
Po nepotrjeni vesti je bil bnjp Montgomery pred kratkim v Angliji pri kralju, ki mu jc izročil maršalsko palico. V razgovoru z raznimi osebami ni prav nič prikrival svojega razočaranja spričo dejstva, dn zavezniki v doglednem času ne bodo mogli končati vojne. ^^^
Sovjeti preseljujejo Poljake
Stockholm. Prvi kontingent poljskih državljanov je po moskovski vesti predvčerajšnjim zapustil lvovsko področje'ter odšel v smeri proti Poljski. Iz tega dejstva sklepa »Aftontidnin-gen«, da smatra Sovjetska zveza okolico Lvova že za del Sovjetske zveze, ki ga ne misli vrniti Poljski.
Anarhija v Savojih narašča
Bern, 7. dec. Kljub obsednemu stanju se v Savojih vedno bolj razširja anarhija. Gaullovske oblasti očividno ne morejo napraviti konec komunističnemu terorističnemu delovanju. Ni skoraj dneva brez atentata.
s protinapadom odstranili, srednje za* jezili in severno zožili. Tukaj ter vzhodno od inesta, kjer je vdrl sovražnik severozahodno od Ilntvann v nemško glavno bojišče, so se ves dan in vso noč menjavali napadi s protinupadi.
Kljub težkim bojem pri Budimpešti sovražnik tudi nadalje močno pritiska v trikotu med Dravo, Blatnim jezerom in Donavo. Sovjetski sunki proti zahodu so bili šibkejši, tako da so tu le malo napredovali. Proti severu prodi-rajočim boljševikom so se nemške čete vedno znova zoperstavile s protinapadi ter so na področju Sia in prekopa Sio ter severozahodno od Dunnfolavarja preprečile nameravan prodor v ravnino. Vzporedni napadi pri pogorju Matra niso dosegli niti na področju Gyongyosu ali pri Erlnu in na področju Miškolca omembe vrednih uspehov. Nemške čete po so severno od Miškolca odstranile na zuhodnem obrežju llernada sovražno vdorno mesto, doseženo prejšnji dan.
M
Moskovske skrbi
Pod vplivom močno sovjetsko agitacijo so v Sovjetski zvezi trdno prepričani, da povsod na svetu, tako v Evropi kot v Angliji in Ameriki, ljudje živijo v vsakem pogledu mnogo slabše od ljudi v Sovjetski zvezi. Kako jo s to zadevo v resnici, nas najbolj prepriča knjiga bivšega komunista K. I. Albrcchta »Izdani socinlizemc, kjer pisec na podlagi vsega, kar je videl v Sovjetski zvevi kot visok uradnik ia celo član sovjetske vlade, zatrjuje, da je n. pr. v Nemčiji živel brezposelni delavec mnogo lioljo kot v Sovjetski zvezi zaposleni delavec. Sedaj so opaža drug zanimiv pojav. Ko prihajajo sovjetski vojaki na ne-boljševiška evropska tla, ki so sicer od vojnih dogodkov razdejana, z začudenjem opažajo, da ni tako. kot jim j« zatrjevala sovjetska agitacija, marveč da je bilo življenjo v teh pokrajinah na višji stopnji kakor v Sovjetski zvezi. Zanimiv opis teh pojavov jo prinesla tržaška »Deutsche Adria-Zeitung<, iz katere posnemamo nekaj podatkov.
Sovjetska agitacija ima v zadnjem času nove skrbi. Pobijati mora vtise, ki jih dobivajo sovjetski vojaki izven dosedanjega boljševiškega »paradiža«. Že leta 1939, ko so sovjetski vojaki po delitvi poljskega ozemlja zasedli vzhodni del Poljske, jo bilo zanimivo opazovati, kako so bili sovjetski vojaki presenečeni nad blagostanjem in zadovoljstvom, ki so ga videli n. pr. v Lvovu. Gnetli so se v trgovinah in kupovali razne drobne predmete, židje pa so delali mastne kupčijo. Za ceneno uro si lahko dobil od sovjetskega vojaka kar si hotel. Tako dobrine so poznali do takrat samo redki med njimi. Boljševiški sistem namreč desetletja ni izdeloval raznih drobnih predmetov dnevne porabe, kot so povsod drugod po svetu na razpolago, ker jo vso moči in surovine porabljal za oltoro-žovanjo za nameravani napad na ostali svet. Samo razkošna stanovanja komisarjev so imela n. pr. kljuke na vratih. Vsi ostali so životarili v primitivnem življenju, kakršnega v našem stoletju v nobeni kulturni državi ni več dobiti.
Razumljivo je, da so sovjetski vojaki, ki so vse to videli, začeli premišljevati o svoji lastni usodi. Sovjetska zveza ni bila zaman vedno hermetično zaprta. Preveč je bilo takšnih, ki bi si poiskali pot v druga ozemlja, in preveč slabih novic bi prišlo na ta način v inozemstvo, če ne bi bili vlastodržci poskrbeli za to, da ostanejo mejo sovjetskega paradiža neprehodne. Celo v prinrerih. ko je bila Sovjetska zveza tu ali tam uradno zastopana, niso smeli pripadniki Sovjetske zveze potovati v inozemstvo. Sovjetski paviljon na svetovni razstavi v Parizu so n. pr. zgradili drugi delavci in ne sovjetski. Med tisoči, ki so iz vseh mogočih držav obiskali ta paviljon, ni bilo niti enega pripadnka Sovjetsko zveze. Noben Rus naj bi ne vedel, da jo ostali svet mnogo bolj napredoval in da je mnogo srečnejši od njegove lastne domovine.
Velika vojna je prvič odprla mejo Sovjetske zveze in omogočila ostalemu svetu vpogled v razmero v deželi boljševizma. In sedaj po vdoru rdečih armad v evropske dežele lahko tudi sovjetski vojak opazuje življenje izven svojo lastne revščine. Čeprav je vojna hudo prizadela te dežele, so vendar za sovjetskega vojaka še vedno dežele nenavadnega blagostanja in neslutenega bogastva. O tem bodo pripovedovali vojaki Sovjetske zveze, ko 6e bodo vračali v svoje kraje, to pa je za vlastodržco iz Kremlja zelo trpko dejstvo Zato si z vsemi silami prizadevajo zatreti odmevo teh poročil. Govorniki, radio, tisk so na delu, da bi zatrli odkritje resnice. Vsi rohnijo proti »zapeljivim slepilomc, o katerih pripovedujejo sovjetski vojaki, ter skušajo prikazati vso evropsko življenje kot »lažicivilizacijo«. Celo Stalin sam je pred nedavnim smatral za potrebno, da je v svojem govoru poveličeval »boljšo boljševiško civilizacijo«. Evropa bolj verjame tisočem in tisočem beguncev iz Finske in baltskih držav, pa tudi z madžarskega področja, ki se rešujejo za nemške črte ter pripovedujejo stvari, ki ne dopuščajo nobenega dvoma, kakšna je boljševiška civilizacija. Sovjeti sami se boje. da s samimi frazami no bodo mogli ljudi več dolgo omamljati ter jih prepričati, da ni res to, kar sami na lastne oči vidijo. Za vse tiste, ki danes še verjamejo v sovjetsko civilizacijo, bi bilo najbolje, da bi se šli z,a nekaj časa na lastile oči v Sovjetsko zvezo prepričat in na lastni koži okušat to civilizacijo, pa bi jib nikdar več ne mikalo po njej.
Letošnje božično obdarovanje bo merilo naše zavednosti. Darujte za Zimsko pomoč!
Mestu in deželi
V strahu za obstanek življenja, v pomanjkanju kruha, obleke in obutve, pričakujejo v solzami v očeh letošnjega Božiča brezštevilni siromaki in begunci. Idila svetega večera se bo izpremenila v grenkobo in trpkost. Namesto gcrke pečice bo stresal njihovo izinozgano telo mra« — jaslice in božično drevesce jim bo nadomeščal brezupen pogled v bo-dočnost.Otročičl bodo r joku klicali: atek, mamra, dajte nam kruha, oblecite nas!
Se enkrat je Socialna pomoč povzdignila svoj glas na vse svoje brate in sestre: Priskočite na pomoč, ker je sila dosegla vrhunec!
Ves slovenski narod s svojim tako mehkim srcem ne bo mogel t očigtcd skrajne bede ostati zakrknjen, trd in neobčutljiv, da se ne bi odzval pozivu pokrajinskega podpornega odbora z gospodom preziilentom na čelu. Mesto in podeželje bosta tekmovala v deljenju pomoči potrebnim.
Mladina, moška ln ženska, srednje- in visokošolska — naš up in nada naša, se je že odzvala polnoštevilno, da bo te dni pred Božičem hitela od hiše do hiše, od družine do družina, po mestu in po vaseh ter zbirala darove v denarju, obleki in živilih za vse pomoči potrebne. S kakšnim veseljem in navdušenjem so naše dijakinje in dijaki prisostvovali pri zadnjem sestanku in sledili besedam govornika. ki jiin je s tako živimi besedami slikal bedo in trpljenje neštetih brezdomcev, beguncev in siromakov in bodril za delo, ki ga bodo vršili te dni.
Ta naša mladina se dobro zaveda, da gre danes slovenskemu narodu zu biti ali ne biti, zato je pripravljena doprinesti vse žrtve, da otme še to, kar se oteti da in more.
Sestre in bratje, z veseljem in radodarno sprejmite te naše mlade ljudi, ki
bodo trkali na vrata Vaših src, proseč pomoči za svoje revne sobrate, ker prišel bo enkrat dan, ko Vam poreče Gospod: Resnično, povem Vam: Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.
Z današnjim dnem bodo dijakinje in dijaki pričeli zbirati prispevke za božično obdaritev po vsem mestu. Prosimo, da jih dobrohotno sprejmete in da prispevate po možnosti čim več. Sprejmejo se razen denarnih prispevkov tudi kakršni koli prispevki v blagu.
Prispevke sprejmejo tudi zbiralnice Zimske pomoči, kl so sledeče:
Centralna zbiralnica: Ulica 9. maja št. 3, trgovina Rnjiua. — Lokal tombolo Zimsko pomoči. Gradišče 4 (tel. 30-8!)).
—	Trgovina Bat'a, Ulica 3. maja (tol. 29-65). — Pckarija Bizjak, Gosposvet-ska cesta. — Trgovina Pirnat, Dalmatinova 1. — Trgovina Pirnat, Sv. Petra cesta. — Župnišfe, karitativna pisarna. Sv. Petra e. (tel. 25-21). — Mlad. zav. Zelena jama. Pokopališka 29 (tel. 39-81).
—	Župnišče Moste, Krekova ulica (tel. 36-2G). — Mlad. dom, Kodcljevo, Ob Ljubljanici (tel. 21-91). — Pekarija Do-linar, Poljanska e. (tel.30-56). — Gostilna Koržišnik, lastnica Tratnik Roza, Dolenjska 27a. — Šolske sestre, Karlovška 22. — Župnišče t Trnovem, Cerkvena ulica (tel. 25-22). — Krojač Bukovnik, Trubarjeva 2. — Čistilnica Jos. Rcich, Tržaška e. — Konzuinno društvo Vič, Tržaška e. 46. — Kinološka zveza. Cesta v Rožno dolino. — Mizarstvo Perko, Celovška c. (tel. 23-72). — Delih Umberto, Celovška e. 50 (tel. 35-60). — Trgovina Belihar - Velepič, Tyrševa e. (tel. 31-07).
—	Modistinja Kozina, Ciril Metodova 57 (tel. 24-55).
Bojazljivo pogtedovanje proti Moskvi
Stockholm, 7. dec. Kriza pri evropskih vladah je postala takorekoč trajen pojav, piše »New York'Herald Tribune« ter označuje s tem politični kaos, ki se je pričel po odhodu nemških sil v onih predelih Evropih, ki so jo zasedli zavezniki. V zasedeni Italiji Bonomi še vedno ni mogel sestaviti vlade in tudi v Beigiji niso vidni nobeni znaki rešitve krize. Predvsem pa so v središčn mednarodnega razpravljanja dogodki v Grčiji.
Britansko časopisje se v grškem vprašanju nadalje trudi, da ne bi uža-
i A.oskve. Churchill v Spodnji zbornici ni mogel za nolčati tragedije, ki se odigrava v Grčiji kot posledica britanske zasedba Kakor javlja »Ziiridier Tageszeitung«, odgovarja Churchillova obsodba atensko policije splošnemu razpoloženju. S tem je podčrtana splošna britanska tendenca, da obsoja sile, ki hočejo obdržati red napram boljševiškim teroristom ter 5 tem motijo moskovske namere. Isti list tudi piše, da |*>gledujejo Angloamerikanci proti Moskvi, ker pričakujejo v Londonu z največjo napetostjo moskovsko izjavo.
Ta splošna negotovost je značilna tudi za britansko časopise. Kakor javlja agencija Reuter, britansko časopisje nadalje bojazljivo zasleduje grško krizo. Časopisi svarijo pred uporabo britanskih čet, pred napačno razlago angleškega stališča ter pred napačnim tolmačenjem EAM-a. Naj-
glasnejši je boljševiški list »Daily VVorker«, ki piše »Roke proč od Grčije«. List se odločno zavzema za grške boljševike ter za njihov boj za oblast ter se zato energično obrača proti vsaki motitvi tega boja za oblast.
»Daily Herald« piše, da je možna le taka rešitev, da drastično reorganizirajo vlado, ki more prevzeti tudi člane gibanja EAM. Pričeti morajo znova. Izjave Papandreua in njegova politika napram LAM-u so bile sovražne in izziivaihie. »Daily Mail« piše, da britanska vojska nima niti polnomočja niti želje, da bi se sredi grških zmešnjav zevzela za kakšno stranko. S tem namigava na to, zopet z bojazljivim pogledom proti Moskvi, da se je treba na vsak način obvarovati tega, da bi se Britanci zavzeli za napačno stran. Ameriški komentarji podertavajo napore, da se ne bi s takim postoj>anjem zamerili Moskvi. Del listov ostro obsoja vsako britansko podporo Papan-dreu. »New York Post« piše:
»Mi svtairimo Anglijo, roke proč od Italije in Grčije!« List nadalje močno kritizira vmešavanje britanskih vojaških oblasti v italijanske razmere ter
fiiše: Angleži se milo povedano ude-ežujejo grških dogodkov, toda mi v Grčiji nimamo političnih interesov.
S tem je izraženo, da Roosevelt niti ne misli ne na to, da bi zavzel takšno staliSoe k razširjanju boljše-viškega vpliva v Grčiji ter sploh v Evropi, kaj šele, da bi interveniral.
Tito razlašča
Zagreb, 7. 12. Po beograjskih poročilih vodi razlastitve na ozemlju, ki je pod oblastjo Titove vlade, Andrias Hebrang, ki zavzema v Titovem odboru mesto komisarja za industrijo in trgovino. Doslej je razlastil že več kot 30.000 kmetij, 2000 tovarn ter skoraj vse banke. Dan prej je napovedal Hebrang takšne ukrepe v nekem govoru pred beograjskimi trgovci ter prosil za razumevanje za kolektivizacijo. Istočasno je izjavil trgovcem in industrijalcem, da bodo kljub temu dovolj dobro zaslužili. Iz razlastitve »skoraj« vseh bank je razvidno, komu bo komunistična Titova vlada resnično dopustila ali morala dopustiti sprejemljiv, verjetno zelo spremenljiv zaslužek.	mm^
Angleška pisateljica si želi pojasnil
Stockholm, 6. dec. Angleški tednik »Spectator« se bavi z možnostjo boljšega razumevanja med Anglijo in Sovjetsko zvezo e prosto izmenjavo misli in infor-macij. O tej zadevi piše tudi angleška publicistka Rose Maceulay med drugim naslednje1
»...za razjasnitev zmed in v svrho izognitve moralnemu ogorčenju bi bilo zelo dobro, ako bi nam hotela sovjetska vlada povedati nekaj besed o zelo pomembnih, a nerazumljivih vzrokih množičnih deportacij mož, žena in otrok vseh razredov iz Poljske in baltskih držav - v Sibirijo ali v druge pokrajine. Nadalje čemu se je ponovno branila, da bi imeli mednarodni Rdeči križ, UNRRA te ostale pomožne organizacije dostop do teh de-portiranev, od katerih jih je mnogo tik pred smrtjo zaredi lakot« ...«
Eden se vedno proti Sforzi
Amsterdam. Reuter javlja, da je Eden danes v Spodnji zbornici naztiačil, da izjava italijanskega ministrskega ^predsednika Bonomija, pu kateri gro? Sforza ni delal proti vladi, nikakor no omlljuje ugovora britanske vlade proti imenovanju Sforze za zunanjega ministra.
Ameriški udarec Edenu
Stockholm, 6 .dec. Ameriško državno tajništvo je udarilo zunanjega ministra Edena s svojo izjavo ob priliki angleškega vmešavanja v vladno krizo v zasedeni Italiji Kot javlja Reuter, je izreklo državno tajništvo napram Veliki Britaniji in napram Bonomijevi Italiji svoje izrecno pričakovanje, da bodo Italijani svojo vlado sestavili brez zunanjega vmešavanja. Sestava vlade je izključno italijanska zadeva. Izjava pravi, da ni državno tajništvo zavzemalo proti grofu Sforzi nikdar nikakega opozicijskega stališča.
Ženeva. Kot javljajo francoski listi, so istočasno s potovanjem Gaullea v Moskvo pričeli v torek prvič na neki šoli v Parizu poučevati ruščino.
UmrTa je moja nad vse ljubljena sestra, sestrična in teta, gospa
Josipina Wessner
učiteljica v pok.
Bkjopokojna Ježi na svojem domu Kolodvorska ul. 20 do dneva pogreba. Pogreb bo v soboto, 9. t. m., ob 3. uri pop. z Žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, 7. dec. 1944.
MARIJA WESSNER.
Radijskim poslušalcem 2
Opozarjamo na oddajo na praznik B. decembra ob pol 12. — Govorilo bo dekle, ki je sama okusila enakopravnost žene in dekleta v komunističnem »raju«. Zvečer ob 19.15 bo govoril gosp. Nikolaj Jeločnik v spomin deklicam, žrtvam boljševiškega zločina na Jesenicah.
Portugalsko svarilo
Madrid. Barcelonski tednik »Desti-no« piše, da je število zavezniških prijateljev vedno manjše. Vzrok temu je aliansa angloameriških sil z Moskvo. Tudi sedaj se je v Franciji in Belgiji ponovno pokazalo, da ne pomenja odhod nemških čet uvedbe novega reda, ki ga proglašata Churchilli in Roosevelt, marveč samo ustanovitev boljševiške vladavine.
»Kriza brez konca«
Ženeva, 6. dec. Čeprav so se v Angliji spričo »hudih razmer« in razvoin v Belgiji precej streznili, piše »Catholic Times«, nam nudi položaj le sliko uporniškega razpoloženja, ki vlada vsepovsod v deželah, ki so jih zasedli zavezniki. V vsaki izmed njih so izkoristili boljševiki gospodarsko stisko prebivalstva, da so ga še bolj razbičali. Kako in kdaj se bo ta kriza končala, nI mogoče naoovedati. Celo ako bi zavezniki uresničili svoje že davno zamujene obljube o gospodarski podpori, bi ustvarili komunisti nove probleme, kajti njih končni cilj je pridobitev absolutne nadoblasti.
Tudi na Nizozemskem rovarijo
Stockholm, 6. dec. 2e več dni prihajajo v Bern, kot javlja »Sven&ka Dagbla-det«, informacije iz zasedenega dela Nizozemske, kl pravijo, da je tamkaj na delu živahen podtalni pokret, ki agitira proti vladi. Prav tako kot v Belgiji, izgleda, da eo gonilne sile za tem političnim razruševanjem boljševiški elementi. Na Nizozemskem je izzvalo »veliko začudenje«, da se je moskovski radio zavzel za opozicijske elemente.
Najvišje priznanje Rupnikovi bojni skupini
Pred nekaj dnevi ao bili najhrabrejši
borci Rupnikove bojne skupine odlikovani za svoje zasluge v junaških bojih s komunističnimi tolpami. 4. decembra je izročil nemški polkovnik Nickel Rupnikovi bojni skupini prva odlikovanja. S tem je bilo tudi uradno z najvišjega mesta priznano tiho, toda hrabro in uspešno delovanje te skupne.
Z železnim križcem so bili odlikovani trije domobranci:
Primožič Anton, domobranec, ki se je kot vodja desetine izkazal zlasti v borbah na Pikovniku dne 18. avgusta, ko se je med najhujšim sovražnikovim ognjem približal tolovajskemu bunkerju in z ročnimi granatami pobil vso njegovo posadko ter zaplenil vse orožje. Enako Je tudi v borbi na Korinju, dne 17. oktobra, s svojo desetino naskočil koto 728 in pobil 24 komunistov, ostale pa zajel.
Meden Alojzij, podnarednik, ki se jo 5. septembra v borbi na Pikovniku, ko je izstrelil zadnji naboj, z golimi rokami vrgel na komunističnega strojničarja, ga pobil ln zaplenil njegovo strojnico. Ravno tako so je Izkazal 29. septembra v borbi pri Otavah, ko je s svojim oddelkom napadel štab VII. tolovajskega korpusa in pobil pri tem 5 višjih tolovajskih častnikov in ranil dva komunistična polkovnika.
Tekavec Avgust, narednik, ki je 5. septembra v borbi pri Pikovniku lastnoročno pobil 12 komunstov, a s spretnim vodstvom svojega oddelka zvišal število ubitih tolovajev na 20.
Z bronastim znakom za dolgotrajno borbo proti tolovajem pa so bili odlikovani sledeči domobranci:
Poveljnik stotnik Rihar Ivan, vodnika poročnika Kralj Ivan in Pezdirc Karel, podnarednik Klun Jože, (ki je padel pri Mitlarjih v bojih za Belo Krajinov), desetnik Jože Markovčič in domobranci: Avsee Vinko, Baraga Janez, Barle Ivan, Dolcs Tomaž, Mazi Jože in Avguštin Jože.
Bronast znak so dobili naslednji vodniki: iporočnika Ivane Ivan in Korošec Iran, višja narednika Kranj Jožo in Tomažič Stanko. Odlikovani so bili šo narednik Tekavec Avgust, j>odnared-nika Meilen Anton in Stražišar Anton, desetnika Brczec Fran in Meden Alojzij,
itauuuiiiu
SporS

Senzacija za Ljubljano; boks v Unionu
V sredo so začeli e prodprodajo vstopnlo za boksaSko tekmovanje, ki bo v soboto ob 18.30. Zanimanje občinstva za to prlredltov je sila veliko ln eo že skoraj vse vstopnice razprodane, Na razpolago je le Se nekaj stojišč ln sedežev. Zato evotujemo vsem tistim, kl si hočejo oglodati to Športno borbo, da pobite i nakupom vstopnio,
Odlični pari, kl bodo nastopili na tej prireditvi, zaslužijo vso pozornost. Jeseniški boksači, ki so v zadnjih dveh letih na Dunaju ln v Monakovem dosegli proti prvorazrednim nemškim boksarjem odlične uspehe, bodo pokazali Ljubljančanom lope borbe ln zanimiva srečanja. Celovčani, med ko. terlmi eo odlični Kodim, nemški mladinski prvak iz lota 1941, Kolleger. Schneider, Stcssl, Graclisner ln Amoisbiichler bodo pokazali Ljubljani res pravi, amaterski boks. Srečanje med Jeseničanom Zupanom in Sohnetderjem, kl je odličen tehnlčar, bo gotovo eno najlepSih točk večera. Zanimiv bo tudi nastop blvSega jugoslovanskega prvaka Elsenreieha, ki so bo boril proti Kollegerja. Eisonrelch Ima za eeboj Številne uspešne mednarodne nastope ter velja za rutinlra-noga mačka v ringu.
Vse borbe bo vodil z znano objektivnostjo in strogostjo priznani sodnik za mednarodna srečanja g. Blahusehek z Dunaja, kat stranska sodnika za točko pa mu bosta pomagala dva Celovčana. Spored prireditve je na razpolago pri blagajni kina Union in stane 2 Url.
Gorenjska : Herm
Po uspeli tekmi s SK Ljubljano bodo gostovali Gorenjci v nedeljo, 10, t. m., proti Hermesu. Gorenjci pridejo t najboljšimi močmi, tako z Josenlo kakor tudi iz Kranja. Imena kakor Janežič, Tlčar, Matrelane, En-golmanna, Slokan in druga nam jamčijo, da bo pokazalo gorenjsko zastopstvo dober nogomet ter nudilo ljubljanskemu nogometnemu občinstvu lepo borbo.
Tekma bo na IgriSču Hermesa v SlBki e prlčotkom ob 14.30. Predprodaja vstopnic v poslovalnici Servis biroja v Selenburgovl ulioi. Tekma bo ob vsakem vremenu.
Raptd In Wacker sta zdaj na čelu tabe-lloe dunajskega nogometnega prvenstva, — Oba Imata po 14 točk.
Največ golov v vsem nemSkem nogometnem prvenstvu je dalo moStvo SGOP iz Chemnttza. Količnik znnSa 82:10,
Madžarski nogometni klub FarenevaroS ima zdaj 14 točk ln je dozdaj edini klub, kl Se nI Izgubil točke.
Telovadno druStvo »Bana« na SaSkem slavi letrts stoletnico svojega obstoja.
V tem mesecu pred 2S leti jo bila ustanovljena nemBka državna zveza za amaterski boks. V tem razdobju je Izvedla Nemčija 89 meddržavnih dvobojev, od katerih
jih je 70 odločila v svojo korist. NemSki boksači so nastopili proti 18 državam.
Telovadba na novih orodjih. Nemška telovadna zveza je tolovadbo za dekleta in mladenke Se bolj prilagodila vojnim razmeram. Namesto orodja so uvedli Zdaj pomožna orodja: blazino, stol ln mizo. S temi opisanimi pripomočki je mogočo tudi zelo lopo telovaditi. Prvenstva bodo Izvedena v začetku prihodnjega lota. Lansko leto Jo nastopilo v Nemčiji v podobnem tekmovanju 7136 možtev s S6868 telovadklnjaml.
Lep primer do Izpolnjevanja dolžnosti Je pokazalo nogometno moStvo Eoliosa lz Eisenborga. MoStvo Je nastopilo proti deri ln Je Igralo le z 10 lgralol. Do Gore je do-potovalo s kolesi, ker ni bilo na razpolago drugih prevoznih sredstev.
Najuspešnejši strelce v dunajskem nogometnem prvenstvu Je zdaj Flseher (Vlenna) s 7 goli. Slede mu Safarik (Austria), Queck (Iiapid) in Decker (Vlenna) s petimi goli.
Prihodnjo nedeljo bo nastopilo v nemSkem državnem nogometnem prvenstvu 250 prvorazrednih moštev.
Preuranjcna vest. Vesti o smrti Ervina Sletasa ln Schlaueha, prvega poznamo kot odličnega prsnega plavača ln trotjega na olimpijskih Igrah, drugega pa kot evropske^ ga prvaka v hrbtnem plavanju, je pre-uranjena zagledala beli dan. Kakor vedo povedati najnovejša poročila, sta oba živa in zdrava.
Švicarska prvenstva. Svicatsko Športne zveze so Imelo te dni svojo glavno skupščino. Pri tem je sklenila veslaška zveza, da izvedo prvenstvo Svlce dne 29. julija na jezeru Eot pri Ourlbu. Švicarsko telovadno prvenstvo bo izvedeno 26. ln 27. maja v SoldthurnU. Letos telovadnega prvenstva ni bilo.
Življenjepis komunista Tita
»Mi gremo naprej« poroča:
V roke nam je prišla komunistična listina, v kateri je priključena referatu tov. Moše Pijade o zgodovini KPJ tudi od komunistov izdana »biografija tov. Tita«, ki jo zaradi zanimivosti objavljamo v celoti: Rodil se je v Zagrebu, po poklicu je kovinar, delal je v tovarnah na Dunaju, pozneje v ladjedelnicah v Kraljeviči ter v Zagnpbu. Služil je pri vojakih kot narednfe; v Avstriji, v svetovni vojni je bil v Rusiji ujet. Leta 1926 se je vrnil v Jugoslavijo. Bil je med tistimi, ki so v naši partiji vodili borbo proti frakciji. Leta 1929 so ga v Zagrebu ujeli. Streljal je na agenta, toda ni se mu posrečilo ubežati. Bil je zaprt v Zagrebu in Mariboru. Udeležil se je tudi kot prostovoljec španske revolucije. Leta 1937 je prevzel vodstvo našo komunistične partije. Ima ženo in dva sinova v Moskvi. Prvi sin je bil odlikovan pri obrambi Moskve, kjer je zgubil roko.
IKUBCBI
Se pred božičem izido novi in edini verski list i bogata vsebino in lepimi slikami
99
H AS T
a
Tiskan bo na velikem formatu kakor Slovenčev koledar in bo imel 32 strani. Naročnina za tri mesece znaša 25 lir. — Naročniki vseh naših dosedanjih nabožnih listov bodo gotovo radi segli po novem iisiu, ki bo skušal — kar bo le mogoče — ugoditi vsem. NaročaJto se:
Uprara »RASTI«, LJUDSKA TISKARNA
domobranci: Debevec Alojzij, Drobnii Alojzij, Erznožnik Ivo, Koreučič Anton, Korošec Franc, Korošec Ivan, Kržič Gabrijel (je že padel). Primožič Anton in Rot Karel.
Odlikovanje so dobili vodnik po-ročnik Šuklje Stanko (ki je padel 10. novembra pri Rebri na Dolenjskem) in domobranci Čampa Alojzij, Kužnik Alojzij, Pugelj Anton in Umek Alojzij.
..iiKovana sta bila podnarednik Makse Jože in domobranec Avsec Jože.
Gospod polkovnik je v svojem nago-voru čestital vsem odlikovancem in izrazil priznanje vsej udarni bojni skupini, zlasti pa njenemu poveljniku stotniku Vuku Rupniku. Ostale je vzpodbujal, da bi se tudi v bodoče tako hrabro borili za tiste cilje, za katere so se odločili tudi umreti, samo da enkrat izgine z naša
zemlje brezbožni komunizem.
•
Trije z železnim križcem odlikovani domobranci Rupnikove bojne skupine so tako stopili v vrsto prvih šestih z vojnim hrabrostnim križcem odlikovanih domobrancev. Poleg generala Rupnika. stotnika Meničanina in nadporočnika Furlana so ti trije domobranci do sodaj edini dobili tako visoko priznanje za odločnost v protikomunističnem boju. Tako se je lepo pokazalo tovarištvo domobranskih častnikov in navadnih vojakov, ki 6o sl v boju proti komunizmu enaki z enim ciljem, da čimprej iztrebijo iz naših gozdov komunistične tolpe. Domobranci Rupnikove bojne skupine so ponosni na svoje odlikovane tovariše, gotovo pa jo vsak izmed njih ob tej svečani priliki tudi sklenil, da 6e bo še naprej tako hrabro boril kot doslej in enkrat tudi on dosegel priznanje za hrabrost, kakor so ga ob tej priliki dobili številni njegovi tovariši iz cele bojne skupine.
Is Trsta
Z razstrelivom se je igral. V hiši, ki je bila poškodovana po bombah, je 14 letni deček našel izstrelek. Ko je prišel v ulico Cripsi, je vrgel izstrelek večkrat na tlak, dokler se nI razpočil. Pri tem je bil sam hudo ranjen, a ranjene so bile še tri druge osebe.
Sv. Miklavž v Trstu. V Ulici XX. sept prej Via dell'Acquedotto, se je v ponedeljek pojavila množica raznih zabojev in kovčegov. Človek bi mislil, da ee kdo seli, ali da 90 prišli begunci iz kakih ob-streljevanih krajev. A prišli so še občinski uslužbenci in so začeli meter za metrom meriti prostor po tej, z drevoredom obdani ulici. In kmalu si spoznal, da po prišli semkaj prodajalci igrač in različnih dobrin in da je to običajni Miklavžev sejem, ki je bil prejšnja leta v sredini mesta, v ulici S. Catherina. — Kakšen je bil včasih tržaški Miklavžev semenj! Niti nisi vedel, kam bi se ozrl, saj je bila vse povsod ena sama množica najrazličnejših igrač, konjičev, vozičkov, punčk, pa oblačil, torbic in sladkarij in lešnikov, fig rožičev, mandeljnov in kar je še sličnega iz saimih »svetih Miklavževih nebes«. Zdaj, zdaj 60 ti časi že zdavnaj mimo. Vojna z vso silo pritiska na sleherno dušo. Resnoba tega največjega zgodovinskega dogajanja je težka in slehernemu se pozna odtis teh časov na obrazu. Le kaj dandanašnji »Miklavževi« sejmarji prodajajo? Ni veliko tega, kar imajo na razpolago. Vendar je tudi to malo vabljivo in ljudje se zamislijo v »Miklavža« in začno kupovati. Le vsega tistega nekdanjega živžava ln hrumenja množic ni ob stojnicah in prodajalcih. A otroci — seveda — otroci so še zmeraj taki, kot so bili včasih. Čeprav so časi resni, eo 06tali otroci isti neugnanci kot prej.
Svedrovci na delu. Spretni svedrovci so se pretihotapili do železne blagajne tvrdke Chiozza & Comp. in so jo tako mojstrsko navrtali, da so odnesli iz nje 100.000 lir.
Dve prepovedani tovarni cigaret. Gospodarska policija je iztaknila dva »obrata«, v katerih so se izdelovale cigarete, in zaplenila stroje in tobak.
Pozor pred žeparji! Kakor je prišla Gorica v sloves zaradi neštetih tatvin koles, tako je začela sloveti R"ka zaradi zapovrstnih žepnih tatvin. Samo 28. novembra se je priglasilo na poli; ciji sedem oseb, ki so bile na cesti okradene. V gneči na železnicuh, na tramvaju, v čakalnicah in v zakloniščih vršijo žeparji svoj temni posel.
Zaplenjena zdravilna želišča. Na Reki je policija zasegla 50 q zdravilnih zelišč, ki so bila skrita in namenjena za črno borzo.
Iznajdljiv potrošnik. Pred nekaj meseci je neki uslužbenec mestne družbe ACEGAT prišel v ulico Vstajenja, da tam pregleda delovanje električnih števcev. V stanovanju gospoda Rusta je na lepem zapazil svetilko, ki je gorela, čeprav je števec lepo mirno počival. Ob vstopu v kuhinjo je ugotovil, da je nekdo pravkar odtrgal z vodovoda bakreno napeljavo, Natančna preiskava ie nato ugotovila, da je g. Rust na skrajno iznajdljiv način sam napeljal električne žice tako, da so mu luči sicer gorele, števci pa so mirovali. Naznanjen je bil sodišču, ki je pred kratkim uredilo vso stvar tako, da je bil gospod Rust obsojen na nekaj mesecev zapora in 850 lil' kazni z vsemi zakonitimi posledicami. Sodišče je upoštevalo, da mož svoje duhovite iznajdbe ni tajil in je že prea sodbo povrnil ACEGAT-u vso Škodo i® svojo samostojno napeljavo odstranil.
Odpri srce, odpri roke - otiraj bratovske solze!
Zimska pomoč sprejema darila tudi v blagu
lopanje spada med častne tradicije komunizma
Josip Vidmar, predsednik IOOF, je svoj čas pisaJ, da se ima OF za svojo ravno linijo zahvaliti komunistični partiji, ker je po izsledkih analize dogodkov in položaja v svetu politično usmerjala »osvobodilno pihanje«. Morila je to držalo za prvi dve leti revolucije pri nas, ko so bili zanjo ugodni pogoji, ki so bili taki, da se je dala revolucija izpeljati po shemi, ki je izdelana v komunističnem učbeniku revolucije. Toda vojna se je zavlekla daleč čez pričakovanje partije i>n kljub njenim »točnim analizam položaja« 6o nastopili trenutki, ki jih partija ni predvidela, tako da so stali kolovodje revolucijo pred problemi brez odgovora. Taka zadrega je nastopila lani oktobra, ko je stopil v borbo proti komunizmu nov faktor: slovensko domo-liraiistvo. Up na zmago, ki so jo komunisti skoraj že čutili v rokah, se je razblinil, situacija se je obrnila proti "omunistom. Za ta primer komunisti niso imeli več načrtov in formule, po ateri bi mogli rešiti položaj, tudi rugje v svetu niso našli. Zgodilo se da je revolucija stopila v defen-vo, ka>r pomeni zanjo smrt. Iz defen-zivo se na obupne načine poizkuša re-
je
šiti, toda ti poizkusi sami jo vedno globlje neso. Partija že eno leto sproti rešuje vse nastajajoče probleme, kar pa dela njeno pot negotovo in krivu-Ijasto. Vie kaže, da zločinci, ki so re-voluoijo začeli v upanju, da bodo zunanji dogodki mimogrede prinesli zmago, ne obvladajo več položaja v masi in je vse njihovo besedičenje le prazno napihovanje, da mrtvi volji mase dajo še nekaj impulzov. Ker 60 bili neuspehi doma veliki in dokumentirani, so komunisti začeli poudarjati nebistveno zunanje dogodke, da bi obrnili vso pozornost svojih nasprotnikov na polje, kjer se da lažo potvarjati resnica, obenem pa vzbujati strali pred nečim, kar niti dobro poznano ni.
Rokovnjači z izpopolnjeno tehniko delovanja
Komunistična partija je v zadnjem letu že večkrat zapeljala vso svojo garnituro satelitov v slep tir problemov, ki se kopičijo pred njimi. Med njimi je eden od najvažnejših vprašanje oskrbe. Komunistično vodstvo jo trdno računalo na drugačen razvoj vojne in s tem v zvezi tudi revolucije,
ti«HXI
»Hansa« je voziia razstrelil
malih količinah dopusten. Tu pa je šlo za velike količine.
Stockholm. Sef mornarice jo izročil vojnemu ministrstvu uradno poročilo o potopitvi švede.kega parnika »Ilanse«.
lz njega izhaja, da so vsa poročila o nekih podmornicah ali vojnih ladjah v vodovju Gotlanda nastala le zaradi navzočnosti švedskih vojnih ladij na tem jxxl roc ju.
Stockholm. K vesti »Morgen Tidnin-gena«, da je vozila »Hansa« veliko količino razstreliva, pripominja »Afton Tidningen«, da je šlo za 3000 kg nitrollta. Po predpisih smejo voziti potniški par-niki največ 500 kg razstreliv,
StoekJioIm, 5. dec. »Morgen Tidningen« prinaša z velikim poudarkom vest, a je vozil švedski potniški parnik Uansa«, ki se je kot znano, pretekli teden na vožnji v Gotland po eksploziji jiotopil, na krovu večji tovor razstreliva.
List pravi dobesedno tole: »Hansa« je ožila več tisoč kilogramov močno delujočega razstreliva »nitrolita«. To dejstvo moče popolnoma drugo luč na storjeno nesrečo. Oblasti so bile o tem obveščene lo v petek. Vlada je v soboto takoj menovala preiskovalno komisijo, ki je rzlično na delu.
Razstrelivo je vkrcalo na ladjo neko vojaško oblaslvo. Prevoz nitrolita je v
»V svoji hiši svoj gospod«
Dern, 6. dec. Ob otvoritvi zimskega zasedanaj zveznega sveta je izjavil odstopajoči predsednik narodnega sveta dr. Gysler, da ne 6mejo zunanjepolitična presenečenja na noben način omajati enotnosti naroda in njegove časti. Novo izvoljeni predsednik narodnega sveta prof. dr. Aby je izjavil: Mi ne razširjamo svojih meja, mi se ne mešamo v dogodke izven naše domovine, zato pa zahtevamo, da smo doma sami svoji gospodarji.	. .4 .	«...
Eoncmiieva Italija se cvre v lastni masti
Severna Italija 6. 12. Kakor javlja agencija AFI, v Rinru še vedno traja vladna kriza, brez najmanjšega izgleda za skorajšnjo reSiterv. Bonom i je storil nov po fkua, da bi kljub odkiitemu odporu ko-muuis ov in socialdemokratov sestavil novo vlado. Pozval je voditelje komunistov, tocialdcmokratov in demokratov, naj sodelujejo v novi vladi na podlagi dosedanjega protifašističnega koalicijskega programa ter naj prevzamejo eoodgovor-noflt za vladno politiko.
Churchillova želja, ki jo je nzraz.il ob čiiifvu izdaje Badoglieve klike, »naj se Italija cvre v lastni masti«, ee sedaj stoodstotno izpolnjuje, kar jasno kaže neprestana vladna kriza v Rumu.
Moskva organizira tudi v Londonu
Stockholm, 6. dec. Dooim izginja nova poljska begunska vlada polagoma v po-zabljenje, se Moskva tem bolj živo zavzema za Lublin. Njena poročevalska služba beleži sklep glavnega kongresa poljske socialistične stranke, ki zahteva preobrazbo lublinskega odbora v začasno poljsko vlado. Dosegli so celo, da se je v Londonu osnovala boljševiška opozicija proti begunski vladi, tako da se Moskva pri svojih akcijah sklicuje lahko še na podporo londonskih Poljakov. Kot javlja »Tass« je poslala poljska »demokratska« organizacija v Londonu poljskem" sovjetu v Lublinu poslnico, katera odobrava zahtevo poljskega prebivalstva po spremembi lublinskega odbora v redno vlado.
Boljševizem mobilizira ulico
Stockholm, 5. dec. Po »Tasovi vesti« javljajo bukareštanski listi, da je prišlo v zvezi s komunistično prireditvijo v nekem bukareštanskem predmestju do težkih spopadov.
V Konstanci in Bukarešti so po poročilih iz istega vira na boljševiško zahtevo aretirali še številne nadaljnje osebe, med njimi vodjo bukareške mestne upravo Costaveja. ..
Kratka poročila
Madrid. Kot javlja londonska poročevalska služba iz Jeruzalema, so aretirali nadaljnjih 14 Židov, o katerih smatrajo, da so v zvezi z umorom lorda Moyna. Izročili so jih vojaškim oblastvom. Prepeljali jih bodo v Eritrejo.
Stockholm. Ameriški poslanik v Atenah je podal izjavo, v kateri je dejal glasom vvashingtonskega poročila »Aftonbladeta«, da »nočejo zavzeti Združene države nikakega stališča k notranjim grškim sporom«. — Združene države so pripravljene podpirati vlado, katero bodo Grki sami lioteiii. Po vesti »Aftonbladeta« raste v Atenah protibritansko razpoloženje. Klic po novi vladi je zvezan s klicem, ■ da sta Amerika in Roosevelt edina prijatelja Grkov.
Madrid, 6. dec. Kakor javlja kairski radio, je odstopil podtajnik grškega vojnega ministrstva Serijannis, naj-
zanesljivejši svetovalec generala Sco-bieja. Serijannis je baje dobil grozilno pismo, da bo v primeru, ako ne odstopi, v 24 urah umorjen.
Ženeva. Dogodki na južnem Kitajskem se bližajo, kot izjavljajo v londonskih novinarskih krogih, z »veliko naglico« novi krizi in novim odločitvam na kitajskem bojišču. Odločitev je dejansko že padla in sicer v škodo zaveznikov, ker so izgubili vsa izpostavljena ameriška letalska oporišča v južni Kitajski. Značilno je, da Japonci ua splošno presenečenje — vsaj v Združenih državah — po svojih velikih uspehih nikakor nočejo mirovati. »Naš cilj, ustvariti si kopno oporišče na Kitajskem, s katerega bi lahko vzdrževali naše po morju prepeljane čete, se je izjalovil. Izgubiti ne moremo ničesar več. Sedaj moramo poskušati premagati Japonce brez prednosti tega oporišča,« izjavljajo zaključno v londonskih novinarskih krogih.
Bern. Britanski zastopstvi v Kairu in Atenah sta dobili brzojaven poziv, naj stalno obveščata britansko vlado o razvoju v Grčiji. Javljajo, da namerava Churchill podati na temelju zadnjih dogodkov po možnosti kmalu drugo izjavo o političnem položaju v Grčiji.
Ifarš&sjie z elektriko!
na zunanjo pomoč v oskrbi ter še na druge možnosti, ki bi izboljšale pogubna razmere mod tolpami. Načrti, ki so bili zgrajeni na vseh teh neosnova-nih in morebitnih možnostih, niso bili rešilni. Ker je rešitev tega vprašanja nujna in življenjska, komunistične tolpe dnnos delajo po ukazu: pomagajte si sami, kakor si veste in znate. Tako so komunistične skupine iz organiziranih revolucijskih oddelkov prešle v položaj čisto navadnih roparjev in morilcev ter so nosilci neslavne tradicijo rokovnjačev, vendar s še nekoliko l»olj izpopolnjeno »tehniko« ropanja. Zadnje tri mesece komunisti res niso drugega delali, kot da so ropali po nezaščitenih vaseh, medtem ko so se boja po večini izogibali. Pri teh svojih »akcijah« pa kažejo nnrovnost živalsko surovost. Ko jim gre za rešitev golega življenja, se ne obirajo na še tako veliko bedo prebivalstva. Komunisti so prišli že tako daleč, da ropajo že revščino samo.
Ropanje je komunistom postnih že tako vsakdanje, da ga štejejo celo med »tradicije partizanstva«. Pod tem naslovom je v tolovajskem glasilu »Naša vojska« članek, ki prinaša priznanja prav glede na oskrbo tolp. Članek je seveda pisan v komunistični terminologiji, ki jo uporabljajo roparji in morilci za svojo agitacijo. Takole pišejo: »Marsikateri zapečkar si je svoje čase mislil, da sc komunisti preživljajo z nabiranjem koreninic, z z,biranjcm polžev in lovom. Niso razumeli veličine partizanstva, njegove globoke za-sidranosti v ljudstvu, ki jih je oskrbelo z vsem, kar so potrebovali (! ?). Lakota komunistov, ki je izvirala iz težkih naporov in trdega življenja v pri-rodi, jo bila splošno znana in boljših jedcev kakor so komunisti, svet še ni poznal. Na svojih hrbtih so komunisti ure in ure daleč nosili hrano v svoja taborišča. Ta hrana je bila nabrana po domačijah naših vasi.« Pisec bi iz vseli teh ropov verjetno naredil epopejo komunističnih tolp. To pisanje je sarkastično roganje bedi našega ljudstva, ki mora dajati ali pa pustiti svoje borno pridelke komunistom, da se morejo boriti proti istemu ljudstvu. Komunisti so v zločinski brezbrižnosti živeli od žrtev ljudstva, ki je moralo zaradi tega iprezebaiti, gladovati in trpeti. Če so bili nekateri redki kmetje »navdušeni« za te dajatve, jih je to kmalu minilo, ker so nekatere žo po desetkrat izropali. Komunistična raja danes vsevprek pobira živino, obleke in živež. iPasec zgornjega članka imenuje to počenjanje tradicijo »odprtih vrat«, tej tradiciji pa jo sledila tradicija »žicanja«. Članek nadaljuje v tem smislu, da prav za prav posamezni komunist nima pravice do takega »žicanja«, ker to delo učinkovito opravijo razne gospodarske komisije, in-tendanco in proviantnr«. Te pa' svoj posel izvršujejo, koliikcr jim rnzme*re dopuščajo. Vprašanje p» je, kako bo tedaj, ko bo slednja vas talko prazna, da ne bo nobenega repa več v hlevu in nobenega zrna v kašči. »Lakota nepremagljiva« je končno vendar eden izmed zelo učinkovitih čkiiltev na poti k porazu in uničenju.
Iz Novega mesta je prišlo poročilo, da so domobranci temeljito prekrižali roparske račune komunistov. Proti koncu prejšnjega meseca sta Cankarjeva in XV. brigada ropali po Trebel-nem in v krajih vse do šmarjete. Ko
so to izvedeli doonobranci iz Bele cerkve, so zgodaj zjutraj 27. novembra pri čučni va>sii počakali prvi bataljon Cankarjeve brigade in udarili po njem
V čistosti je mir srca
Veliki izpreobrnjenec sv. Avguštin je psihološko z nedosežno bistroumnostjo opisal pot k Bogu v svojih Izpovedih. Po strahovitih blodnjah in padcih je vse svoje življenjsko izkustvo povzel v značilne besede: »Zase si nas ustvaril, o Bog, in nemirno e nuše srce, dokler ne počije v tebi.« j tem je pojasnil vsemu človeštvu, zlasti pa blodečim in tavajočim, v grešnih užitkih tonečim, osrečujočo resnico: človeška narava je usmerjena k Bogu, naravnana na Boga, zato človek, ki zvesto sledi naravnemu hrepenenju, najde končno Boga in v Bogu blaženi mir.
Zakaj je torej med nami'toliko nemira, nepotrpežijivosti, nezadovoljnosti, razočaranj, solza in kletev? Zakaj toliko zagrenjenosti, nerganja, zabavljanja, strtih življenj? Gotovo zato, ker množica nima v oblasti svojega srca.
Srce jo podobno osrčju zemlje. Iz osrčja zemlje dobimo srebro in zlato. Prihrumijo pa iz njega tudi hudourniki, ki vse poderejo in porušijo, iz njega izbruhne žareča lava, ki vse požge. Srce je podobno korenini drevesa. Če je korenina zdrava, je vse drevo zdravo. Če je korenina ranjena, uničena, se drevo posuši, poseka in vrže v ogenj.
Kako ncpreračunljivo je to naše srcel Res — krščen pogan. Ni globljega brezna kot jc človeško srce, žarišče in središče naših čustev ter strasti. Ozrimo se globoko vanj in poznali ter razumeli bomo vse ljudi. Duh uži-vanjaželjnosti je dandanes zajel veliko večino človeštva. Ob iskanju naj-raznovrstnejših bežnih užitkov svet pozablja, da je sam kriv, če beži od njega mir, ki ga svet ne more dati. Streže telesu, ki je minljivi sin časa, a pri tem pozablja na dušo, ki jc ne-umrjoča hči večnosti. Ne zna več krotiti srca, ki je sicer malo, a spočenja v sebi nerazumljive želje. Človek se je sprostil vseh obveznosti, sc predal neomejenemu uživanju in izživljanju ter v strastvenih vzgibih srca s pesnikom zapel: »Predaj sc vetru naj gre kamor hoče, naj se srce navriska in razjoče« (Zupančič).
Poglejmo v svoje okolje! Pred filmskimi reklamnimi okni in v dvoranah se v trumah zbira mladina in srka vase dušni strup uživanjnžel jnosti. Iz rok v roke romata slab časopis in knjiga ter sejeta smrt. Kakšen smrad veje iz
prav tedaj, ko so tolovaji peljali mimo naropano blago. Komunisti so strahopetno zbežali, na bojišču pa so pustili 7 mrtvih, med njimi bataljonskega poveljnika, 3 strojnice, 1 lahki minomet ter ves p!en: par volov, 26 zaklanih prašičev, 17 konj, 8 voz in veliko množino žita. Ujeti so bili trije komunisti. Drugi dan je bilo pred postojanko v Beli cerkvi kakor na semnju, lastniki izropane živino in bla/jo so prihajali po svojo lastnino in jo odvažali domov vsi »rečni, da so po zaslugi domobrancev dobili svoje nazaj.
Tesen, v kateri so se komunisti znašli, je vedno ožja, zato je zanimivo, kako se skušajo iz nje rcs-Hi.
Po 15. septembru je Kardelj v imenu vseh tolovajev zaprl domobrancem vrata v obljubljeno deželo. Videti pa je, da komunisto tesnoba tega raja dušii, zato so zonet dovolili vstop do mobrancem do IX januarja. Edino pristop domobrancev bi mogel rešiti komuniste, ker bi na ta način prišli do oblek, opreme, hrane in končno, znebili bi se najnevarnejših nasprotnikov. Takole pogosto »odpiranje in zapiranje vrat« daje misliti, da gotovo nekaj ni v redu v »raju svobode«. . ,
Delo je dandanes težka in neprijetna dolžnost,- katere bi se marsikdo rad čim prej otresel. Delo je sicer od začetka bilo in je nekaj, kar je več ali manj nekaj neugodnega, vendar se ljudje dela nikoli niso tako branili, kakor se ga branijo dandanes. Zlasti kmečko delo je nekaterim, ki jih je morebiti spridila šola ali pa slab vzgled in druščina, tako zoprno, da begajo s kmečkih domov v mesta, kjer menijo, da jim ne bo treba de-
nekaka tekma med mlatiči iste vasi, ko so mlatiči z raznih podov in sked-njev tekmovali, kdo bo bolje in hitreje opravil. Zraven pa so imeli nad vrati na pod pritrjen izzivalen šopek poljskega cvetja, ki so ga varovali kakor punčico svojega očesa, da ga jim ne bi kak tekmec odnesel. Ko je bila mlačev končana, je bil praznik v hiši. Kakor so v božjem imenu začeli, tako so v božjem imenu končali ter se s pesmijo poslovili do drugega leta. Ta-
lati, ali vsaj tako trdno ne kakor mo- | ko si je naš kmet znal svoje trdo delo m in na kmotiii TnHi tn ip v 7vp.7.i i. • olajšati in spraviti v soglasje njegovo
trdoto z notranjim veseljem izvršene
rajo' na kmetiji. Tudi to je v zvezi z opuščanjem prelepih domačih šeg in navad, po katerih lahko -spoznavamo, kako so si naši dedje trdo kmečko de-
lo vsekdar znali osladiti, da njegovih trdot skoraj niso občutili. V teh šegah in navadah, ki smo jih docela opustili in pozabili, je bilo toliko življenjske modrosti in skušenosti, da se ji moramo čuditi. Dandanes pa pravimo, da smo šolani in izobraženi, pa življenjske modrosti hudo pogrešamo.
Morebiti najhujše kmečko delo je bila mlačev, ki ni bila le težka, marveč tudi nezdrava, ker jč cele tedne bilo treba prebiti v gostem in črnem prahu, dokler vsa mlačev ni bila opravljena. Dandanes bi k takemu delu klicali vse mogoče higijenske komisije, štrajkali bi in se za groše prepirali, nekdaj pa so vso trdoto namazali s kupom veselja in veseli mlatiči so udarili, da je bilo veselje poslušati ubrano pokanje cepcev od vasi do vasi. Ob jutranjem svitu so z molitvijo začeli, med smehom nadaljevali, ob slovesnem obedu ali večerji z molitvijo na ustih nehali, nakar so zapeli in se poveselili, da so še tedne dolgo govorili, kako so se mlatiči pri tej ali oni hiši dobro imeli. Bila je
Štajerskem! Tam niso samo peli, marveč si tudi zgodbe pripovedovali. Stare tete in strici so imeli polno dela, da so nasitili radovednost svojih mladih sodelavccv, ki so hoteli vedeti, kako je včasih bilo. Zgodbe celih rodov so se tukaj obnavljale in ljudska narodna izročila so v mladih srcih zaživela.
dolžnosti
Prav tako je bilo nekdaj pri košnji, ko so fantje in možje tekmovali, kdo bo prvi, tako so tekmovale ža-njice, ko so žele zlato pšenico na polju, razigrane so bile terice, ko so trle lan za prejo, klepetave plevice na njivah, glasni in veseli kopači v vinogradu, kakor so veselo vriskali pastirji na paši, ko so v mrzlih jutrih bosih nog v hladni rosi varovali svojo živinico.
Dandanes prav gotovo ne bi bilo večje veselice in bolj odkritega smeha nikjer kakor so ga bili deležni naši predniki, ko so proso meli. Ze te-deu ali dva poprej je šel po vasi glas: »Najprej bo kopica pri sosedovih, potem bo pri nas, nato pojdemo še k Matjaževim, kjer je vsako leto najbolj veselo in nam po delu najbolj postrežejo.« Sicer je rcsnica, da se je zlasti ob kopicah dogajalo marsikje kaj nerodnega, vendar je navada sama bila izraz medsebojne pomoči in zavest, da je delo vendarle nekaj veselega.
Kakšna vzajemnost se je kazala
Moderni čas je vse to vrgel med staro ropotijo. Prišli so stroji, ki so v pol dneva omlatili, kar je poprej mlatičev cepec moral dolge tedne opravljati. Namesto veselega petja se je zdaj oglasilo brnenje bencinskega motorja, namesto molitve, ki je spremljala delo in veselje pri del u, se je oglasila grda kletev. Veselje je izginjalo, na njegovo mesto sta stopala jeza in srd nad trdim delom. Tako je izginjal blagoslov iz naših gospodarstev, za njim pa so izginjali mladi ljudje s kmetij v mesta in tovorne. Začel sc je razpad našega kmečkega stanu.
Res je, da nikakor ni mogoče danes več zahtevati, da bi zaradi starih šeg in navad spet začeli nn roke mlatiti. Toda prav tako je res, da bi prav lahko bilo mogoče tudi v novem načinu kmečkega dela pritakniti tisto veselje in tisto pošteno ter Bogu udano izvrševanje dolžnosti, kakršne so bili vajeni naši dedje. Če danes govorimo, da bo kmečki stan, ki je steber našega naroda, treba spet na noge postaviti ter ga gospodarsko podpreti, moramo vedeti, da mu je najprej treba vrniti tisto notranje veselje do kmečkega dela, ki so ga naši predniki veselega obraza opravljali ter zače-
ust mnogih njihovih pogovorov. Pogledi mnogih, ki jih srečuješ na ulici, v uradih, obratih, šolali so motni, tako žalostni, iz njih oznanja duša svojo smrt. Srca niso krotili, pijuui in omotični so se vrgli v vrtinec življenjskega uživanja. Njihov zaklad je v užitkih, zatcf so dosledno zasovražili Boga, ki ukazuje odpoved, žrtev, krotenje srca. Brezvestni starši, sami zmateria-lizirani hote in načrtno, drugi nehoto s svojim življenjem in slabim zgledom vcepljajo življenjski wnterializcm svojim otrokom.
Brezmadežno spočetje praznujemo. Devetdeseto, odkar je po papežu I i-ju IX. ta verska resnica slovesno razglašena osrečilo krščanski svet. »Čc jo treba človeško družbo ozdraviti, jo bo ozdravilo samo obnova krščanskega življenja in krščanskih ustanov. Zakaj sani ta more prinesti uspešen pomo-ček /oper preveliko skrb zo minljivo stvari, ki je vir vsega zla, samo to more omamljene oči, ki so nepremično zamaknjene v bežne stvari tega sveta, od le-teh odvrniti in obrniti k nobc-som. In kdo bi tajil, dn je današnja človeška družbo tega pomočka silno potrebna? Vsi se namreč strašijo skoraj samo časnih prevratov, klanja in razdejanja. A kaj je vse to, če motrimo reči, kakor se spodobi, s krščanskimi očmi, v primeri z razdejanjem duš?« je zapisal Pij XI. v svoji socialni okrožnici 1. 1931 (Qu. on. 129-130).
»Poslednjič vam pruvim: obrnite vso svojo pozornost nase, vklenite svoja čustvo v verige in ne iščite blažen-stva v strasteh, ampak v svojem srcu« (Tolstoj, Vojna in mir). Krotiti, premagovati moramo svoje srce. Ob Brezmadežni se v adventu prebudimo iz grešnega spanja, vstonimo v novo življenje in z Njeno pomočjo vedno znova premagujmo sebe in dvignjmo vse, ki jih srečujemo v svojem okolju.
Zbudimo se! Uresničimo že danes mašno prošnjo druge ndventne nedelje: »Zbudi, Gospod, našo srca, da pri-
Eravimo pota tvojemu edinorojenemu inu, da bomo po njegovem prihodu mogli z očiščenimi srci tebi služiti.«
A to ni dovolj. Marsikdo, ki so zbudi, še vodno rad polcžnvu. Proč 7. mehkužnostjol Vstonimo! Stccimo pod topel materinski plašč Marijin. Kako lepo nas v današnjem berilu zagotavlja: »Kdor najde mene, najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda« (Preg 8, 35). Le popolnoma otrplo srco sc more upirati tako osrečujoči po-nudbL
Zmngujmo in dvignjmo v vsakdanjem življenju zašle v našem okolju. Glejmo v bližnjem brata, sestro v Kristusu. Bodimo vitezi, ki vedno plemenito mislijo in govore o tajuah človekovih, o 6. božji zapovedi in sveti čistosti. Spoštujmo telo drugih. Zlasti bodimo spoštljivi do deklet in mater. Preganjajmo sodobno zmoto, ki jo širijo brezvestneži, do je dekle in moti ieračka človeških strasti. Ne zubimo, da je ena med njimi tudi noša mati, sestra, zaročenko, bodoča ženo, vse na sestre Matere božje. Vsem je Bog dal stvoriteljske moči, da z njimi soustvarjajo življenje. Imejmo enako mero za vse. Kakor bi vneto čuvali in branili čast lastnih mater in sestra, prav tako verujmo tudi čast drugih deklet in mater.
Krotimo svoje srce. Uporabljajmo svoje srce za osrečevnnje drugih. Imejmo srce otroka, polno ljubezni in vdanosti do Boga; srce matere, polno dobrotljivosti do bližnjega in srrc sodnika, ki je v spokornem duhu trdo do sebe.
Razumimo čas! Obnovimo v Kristusu svoje srce. Brezmadežna pa bo bdela nad nami, da pod njenim varstvom prerodimo svet. Če bo Bog predmet naše ljubezni, bomo kmalu začutili v sebi vso tolažbo, ki odseva iz Kristin sovih besed: »Kjer je nomreč tvoj zu-klad, tam bo tudi tvoje srce« (Mt 6, 21). Zakaj nosili bomo v sebi najbolj osrečujoči zaklad čistega življenja na tem svetu — mir srca, ki spokojno počiva v Bogu.
Podvrzimo in sklonimo svoje srce zdravim, katoliškim načelom. Naš razum, duh, ki mora stalno vladati težnjam srca, bo posredoval in dajal volji močne nagibe, ki hndo srce osvojili, navdušili in v službi dobrega zaposlili. Naše mišljenje, čustvovanje, hotenje, delovanje in novade bo duh božji usmeril v apostolsko razdajanje. In nedopovedljiva dejavnost ter sila brezmadežnosti Bogorodice bo ustvarjala po naši slabosti v dušah čudeže in jih prerajala v novem, božjem duhu, ki raste in se krepi ob krotenju
nekdaj, ko so jeseni po hišah koruzo I njali in končevali: »V imenu Boga ličkali ali kožuhali, kakor pravijo na ' Očeta inSina iu Svetega Duha! Amen!«
Vzor pa nam bodi srce Brezmadežne, ki se mu zadnja leta posebej priporočamo. Njeno srce je ogledalo, v katerem se odražajo poteze božjega Srca, njegovega značaja. Posncmajmo vsebino njegovih kreposti. Potem nam bo Bre7,madežna vlila v naša srca hrepenenje po teh krepostih, razvnela v nas ogenj, ki bo vedno gorel in vsa zla nagnjenja sproti uničeval. Postala nam bo pot, ki vodi k Jezusu, sredni-ca vseh milosti, ki jih potrebujemo za zveličanje. Noša pomoč v vsaki težavi, naša tolažba v žalosti, naša moč v skušnjavah, noše zavetje ob preganjanju, naše varstvo v vseh nevarnostih, posebno v zadnjem boju nošega življenja. Posebej nas bo pa nagibala k resničnemu osrečevanju drugih, k pokristjanjevanju brezbožnega in zmatc-rializiranega okolja, ker bomo po njenem zgledu polni krščanskega idealizma in optimizma sami vedno in povsod v svojem naravnem okolju iskali Kristusa in zanj pridobivali duše. •
Letošnje božično obdarovanje bo merilo naše zavednosti! Preglejmo omare: gotovo bomo našli kaj za Zimsko pomoč
Vsak človek je srečal Boga na
SVOji poti. (Serlillanges).
Koledar:
Petek, 8, grudna: Marijino Brezmadežno spočetja: Evtlhljnn, papoi ln mučeneo. Sobota, I. grudna: Pater Fi>rle, ikot; Gorgonija, dovloa; Rostitut, Skof ln muč. Nedelja, 1(. grudna: 2. advontna; Mar Loretska; Miltijad, papež: Julija, d., m.
Dramsko gledališče: »Triglavska roža«. Mlad. predat. Ob 14.30.
Operno gledališče: »Rdeča kapica«. Mlad. predst. Ob 14 ln 17.
Kino Matica: »Ciganska ljubezen« ob JO, 14, 16 in 18.
Kino Union: »Gospa SUvellna« ob 10, 14, 16 in 18.
Kino Sloga: »Tvoje Je moje srce« ob 14, 16 in 18.
Lekarniška služba: Nočno službo Imajo lekarne:
v petek: mr. Loustek, Resi jeva oesta 1: mr. Bahovoc, Kongresni trg 12: mr. Ko-motar. Vi«, Tržaška cesta: v soboto: dr. Piocoli, Dunajska cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta «2, in mr. Gartus, Moste, ZaloSka ccsta.
Zdravniška slnžba:
Praznično zdravniško službo bo opravljnl
mestni zdravnik dr. Oibor Fran, Ljubljana, Štefanova ulica 7, telefon 86-41. Ncdoljsko zdravniško službo opravlja
mestni zdravnik dr. Igličar Vinko, Ljubljana, Tržaška 11, telefon 22-89.
Trnovska farna cerkev obnovljena


.M.
Ni še tako daleč tisti nesrečni dan, ko je pri belem dnevu nenadno »a jel plamen veliko ostreš je trnovske farne cerkve iii uničil vso streho. Žalostni so gledali Trnov-čani, kako je ogenj uni če val tako lepo streho, ki ni bila le navadna streha, ampak tudi mogočen okras farni cerkvi. Težko je bilo v vsej naglici poskrbeti za obnovo cerkve Tod« zavedni farani, in teh ni bilo malo, so radi priskočili g. župniku na pomoč povsod, kjer je bilo potrebno, da 6e reši kar se še rešiti da.
Ogenj je namreč uničil le ostrešje, cerkev sama in njena notranjost pa nista trpeli, kar je zlasti zasluga požrtvovalnih gasilcev, ki so spretno naravnavali vodne curke in tako preprečili, da bi se mogočni oboki preveč zmočili. Kakor hitro so bili pospravljeni iz pogorišča ostanki, so se začele že priprave za novo streho.
Svoj čas je imela streha v sredi nad glavnim obokom veliko in visoko strešno konico, ki je bila iz daljave videti kakor tretji, nižji stolp. Taka streha bi zahtevala mnogo več lesa Ce pomislimo, da smo siredi decem-
Krovvka dela v največjem razmahu.
,'n dnin na l,i/-i: cItaSI/AU 7 n trt !n r»ri nli-
tira ninrnm,-, r,ri7n.n.ti rla te hllfl fttrphn
Obvestila Prevoda
Nova cena mesu je določena od 7, t. m. daljo ua 84 lir kg,
Prodaja drobovine delavcem pri najtežjih delih
V soboto, 9. t. m., dobijo delavci pri najtežjih delih na odrezek »NTD 1»« dodatne živilske nakaznice za meseo november 1944 (z zeleno, rdečo črto ali brez teh) v razmerju 25—50 dkg drobovine: 25 dkg ledvic, jeter, srca ali 40 dkg vampov, govejih gob. oov ali pa 50 dkg pljuč. Drobovino bodo prodajali mesarji: Cernlvee Stanko, Marje-tič Ivan, Kumor Matija ln Kocjan Alojzij na mesarskih stojnicah na Pogačarjevem ■trgu od 8—13.
Prodaja kislega zelja in repe
PotroSniko opozarjamo na prodajo kislega zelja in repe, ki se vrši vsak delovni dan, ln sleor: kisla repa na živilskih trgih na Pognčarjovom trgu, Viču ln SiSkt; kislo zelje pa na Pogačarjevem trgu, na trgu v Šiški in pri tvrdki Oražem v Mostah, Pre-dovičova 5. Kasnejšo spremembe bomo pravočasno objavili.
*
Dodatne živilske nakaznice za težke In najtežjo delavce za meseo dcccmbcr bo mostni preskrbovalni urad delil po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek, 11. t. m., St. 1 do 100, ▼ torek, 12. t. m., St 101 do 300, v sredo, 13. t. m., št. 301 do 500, v četrtek, 14. t. m., št. 501 do 700. v petek, 15. t. m., št. 701 do 900, v soboto, 16. t. m., št. 901 do 1100 in v ponedeljek, 18. t. m., »t. 1101 do 1300. Mostni preskrbovalni urad opozarja podjotja, naj se točno drže vrstnega reda.
Z Vrhnike
»Vrhniški domobranski oder« pripravlja za nedeljo 17. dec. v prosvetnem domu na Vrhniki, veseloigro s petjem »Svojeglavček«. Med odmori bodo razni pevski nastopi. Na to prireditev že danes opozarjamo.
CERKVENI VESTNIH
Šcnklavžko žegnanje
Na šenklavško žegnanje, v nedeljo 10. decembra, bo imel prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman v stolnici ob 7.30 pridigo in nato slovesno pontifikalno sv. mašo. Po sv. maši bo podelil papežev blagoslov.
POIZVEDOVANJA
Našel som tramvajsko legitimacijo za
progo Sv. Križ na ime Bolta Cecilija. Dobi ee pri vratarju Ljudske tiskarne.
2)novica
Kongrcgaclja gospodlčon In kongregacl-Ja učlteljlo pri sv, Jožefu Imata na praznik Brezmadežne 8. t. m. zjutraj skupno av, ob. hajllo a obnovitvijo posvetitve, popoldne ob 4 pa je skupna poboinost v oerkvl.
Stolna kongregaolja akadeinlčark bo lmola na praznik Brezmadežne ob 7 skupno sv. mušo v stolnici pri oltarju Naše ljubo Oospe (srodnji oltar na ženski strani), — Voditelj.
II. vnanja Marijina kongregaolja pri
uršulinkah v Ljubljani ima danes, na praznik Brezmadežne, ob 7 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, ob 14.30 pa slovesni shod. — Voditelj.
Slovesna sv. maša za pokojnim Antonom Zakrajškom bo 12. t. m. ob 7 v cerkvi sv. Potra. Spomin na polletnlco njogove smrti, Bločanl vabljeni.
Molitvena ura za akademsko izobražene gospode bo v nedeljo, dne 10. dpeombra 1944, ob 17 v kapeli Slomškovega doma na Poljanski cesti št. 6. — Molili bomo i» novo knjižice »Ure čaščenja« uro za sveti ad-venitnl čas. — Posebna vabila ne bodo razposlana.
KrižansUa moSka kongregaclja ima danes ob 15 slovesen shod v proslavo praznika Brezmadežne. Po govoru bo darovanje za potrebe družbe, nato peto litanijo M. b. v primeru alarma so prično shod čotrt uro poznojo. Pri shodu ao oznani tudi red za pobožnost živega rožnega venca dne 12, decembra.
Lovski zbornik je Izšel. Člani lovskih druStev, ki so za leto 1944 že plačali članarino, ga dobe brezplačno v lovski pisarni mod uradnimi urami od 8—10, sicer pa je naprodaj ravno tam in v knjigarnah po 100 lir broširan, po 125 lir vezan izvod.
Za obrtnike ln rokodelce, mojstre, pomočnike ln vajonoe bo, kakor vsako leto, na praznik Marijinega brozmadežnega spo. četja v potok, 8. decembra, sv. ma&a s skupnim obhajilom v krlžanskl cerkvi točno ob irdmlb. Udeležimo se skupne pobožnosti v čast nebeški in naši Matorl v kolikor mogoče obilnem številu.
Gledališki koledarček za leto 1945 jo Izšel. Vsobinsko nudi razno članke o gledališki umetnosti in 50 slik. Kakor vsako leto, ima tudi letos vsak koledar svojo številko. Pri žrebanju določone Številke bodo dobila lope nagrade, obstoječe iz umetniških slik, plastik, knjig, vstopnio itd.
Razstava slik V. Skrušnyja ho odprta samo Se ta teden v petek, soboto in nedoljo v ateljeju državnega gledališča, Bleiweiso-va 13, nasproti vladno palačo, od 9—17. — Brezplačno!
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Ljubljanska ljudska prosveta
Velika so bremena mestne občine v sedanjih viharnih letih. V ozadje so zato potisnjene kulturne zadeve, ki so ee poprej v proračunu odražale iia vidnejši način. V novem proračunu za leto 1045. je poglavje o ljudski pfosvetl kratko in skromno. Za ljudsko prosveto je v osnutku naveden znesek 679.685 lir, v prejšnjem proračunu 419.992 lir. Za znanost je naveden znesek 64.300 lir, kakor lani, za umetnost 205.200 lir, lani 233.700 lir, torej nekoliko znižan. Za narodno gledališče je v proračunu vsota 150.000 lir.
Obsojen zaradi nakupa ukradenega blaga
Ljudje so vedno neprevidni in lahkomiselno nakupujejo blago sumljivega izvora od neznanih jim ljudi. Nato imajo sitnosti pred sodiščem. Neki mehanik iz ljubljanske okolice je letos junija kupil znatno zalogo pil, žag, svedrov in brusilnih kamnov za malenkost 450 lir. Ni mu bilo na videz prav nič sumljivo, da sta mu to blago ponujala v nakup dva
mladeniča. Kupil je. A sedaj je bil p« mnogih sitnostih pred okrožnim sodiščers obsojen na 1500 lir denarne kazni ali na 25 dni zapora zaradi prestopka po §-u 333 kaz. zak. Svedri, pile in drugo blago so bili ukradeni tovarnarju Alojziju Dolencu v Ljubljani, ki mu je bilo iz skladišča odneseno za 14.000 lir tega blaga.
Pustolovščine dimnikarskega vajenca
Slavko je dimnikarski vajenec. Pri mojstru je imel stanovanje in hrano. Pri svojem poslu je Slavko prejel še dobro napitnino, dnevno 20 do 30 lir. Pohlep po denarju ga je tako omamil, da je hotel še več in več, da bi se lahko po-bahal pred znanci s polno listnico. Pri sosedni gostilničarki si je Slavko pre-skrbel več steklenic vina. Nato je ukradel 10.000 lir vredno kolo, a z nekega drugega kolesa še 1500 lir vredno dina-mo. Imel pa je Slavko smolo, da so ga 1 detektivi kriminalnega oddelka hitro iz-j sledili, mu zaplenili kolo in dinamo ter • ga izročili sodišču. ,
Kal i® novega pri naših sosedih?
S Koroškega
Smrt na bojiščih. Na južnem bojišču je padel višji narednik Valter Tavčar iz Beljaka; na vzhodnem je doletela smrt vojaka SS Karla Mikulo; a ranam, ki jih je dobil na bojišču, ie podlgel SS če-tovodja Hubert Jamnik iz Zgornjih Tru-šenj na Koroškem.
Žrtev letalskega napada je postal postal politični voditelj in član varnostne policije 51 letni Josip Plavčak v Solno-gradu, kjer je bil 25. novembra t. 1. tudi pokopan.
V Bistrici v koroški Rožni dolini je
obhajal 70 letnico rojstva ondotni župan
Anton Marinič. Ob tej priliki je okrožq,i vodja dr. Pototschnigg osebno čestital slavljencu. Marinič je bil rojen v Podrav-ljah pri Rožeku in je bil 50 let učitelj in se je vedno udejstvoval za domovino.
Smrt akademičnega slikarja. V Celovcu je 5. decembra t. 1. umrl 59 letni Maksimiljan Bradaczek, ki je bil akade-mični slikar in ustanovitelj in vodja pokrajinske Narodne galerije. Poučeval je več let risanje na celovški gimnaziji. V poslednjih letih je bil deželni vodja državne zbornice za upodabljajočo umetnost v Celovcu.
Is Hrvaške
V4V1«,	mu,	^«. v.	....
rijeni strehi srednji stolp odpadel. Ko začeli prekrivati streho na novo, so lotili najprej stranskih streh, nato pa ednje strehe nnd glavnim obokom, veda lepih škriljastih strešnikov ni o mogoče nadoknaditi, zato je bila treha sedaj prekrita z navadno rdečo Deko. Te dni se bližajo krovska dela h >ncu. Če ne bo vsa streha pokrita za raznik, bo pa prav gotovo že do nedelje tdnji krovec opravil svoje delo.
Letošnje fecžlčno obdarovanje Prsglejma omara: ptevo fecm
OSEGNE NOVICE
Podpolkovnik Milko Vizjak 50 letnik
Sredi borbe za lepšo bodočnost slovenskega naroda praznuje jutri, v soboto, 6vc<j zlata življenjski jubilej pod polkovnik M i lito Vizjak — pomočnik poveljnika slovenskih domobrancev. Na visokem in odgovornem mestu pomaga usmerjati usodo slovenskega na-oda lepšim dnem nasproti. Ko se ves nladoslen ozira nazaj v pretekle dni, mu lušo polni zavest, da je storil ne samo, :ar mu je veleval stan — marveč vse, lar jo mož storiti dolžan. Gospod podpolkovnik se je rodil v Ljubljani 9. de-;euibra 18t>4. Komaj je položil maturo, že ?a je klical vojske glas. Po končani eno-etni prostovoljski šoli je postal poročnik Tors1;ih strelcev. Boril se je na številnih svropskih bojiščih in nazadnje prešel vso talijansko fronto, od snežnih Tirolov do sinjega Jadrana. S tisoči slovenskih vojakov je ob Soči in na Doberdobu branil slovensko zemljo pred tujcem zemlje lačnim. V teh borbah je bil tudi težko ranjen. Po zlomu Avstrije je vstopil kot nadporočnik v jugoslovansko armado. V bivši jugoslovanski armadi so mu kot odličnemu častniku zaupali važna mesta, dokler ni bil končno poklican v vojno ministrstvo. Po zlomu se je vrnil v Slovenijo in delil e stotinami zvestih častnikov od komunistov in Savojcev pripravljeno trpljenje daljnih taboriščih. Ko se je vrnil iz koncentracijskega taborišča, se ni umaknil v komodno zatišje, ampak živo čuteč s svojim narodom se je pridružil tisočem najboljših Slovencev v njihovi borbi proti zaroti komunistov in Savojcev. Zveza komunistov in Savojcev je 8. septembra 1943. pritirala naš narod na rob propada. Utrujene- čete vaških stra-
KULTURNI
Knjiga o vzornem mladcu — mučencu Grozdetu
Osmega decembra, na praznik Brezmadežnega spočetja, se že od nekdaj mladina, zlasli dijaška mladina, posvečuje Davidi Mariji iin jii obljublja čistost v življenju in aktivnost v delu za versko poživitev v sebi in v narodu. In prav za ta praznik nedolžne dijaiške mladine je izšla knjiga o katoliškem mladeniču Lojzetu Grozdetu, kii je na tako mučenašdci način žrtvoval svoje življenje za Boga in narod, resnično kot pravi »mladec Kristusa Kralja«. Knjiga je izšla kot prva knjiga v zbirka »Naši vzori«, ki ji je napisal uvodno besedo sam škof dr. Rožman taikole:
»Veliki čas, ki ga preživljamo, je dal velike ljudi, ki so narodu v čast in bodo za vso prihodnost svetli vzori, vredni, da jih posnemajo bodoči rodovi. Niso bili veliki zavoljo visoke službe ali voditelj-skega položaja, ne zavoljo velikih in za dolgo dobo odločujočih zunanjih dejanj, pač pa zaradi notranje veličine, ki so si jo v trdem in vztrajnem boju priboriil.1, spadajo v zbor junakov našega naroda, ho nazorni im praktični voditelji k pravi popolnosti in oni ponižni veličini, ki jo
............. ---------, —— ~ — — —
litro obnovljena. Trnovski fari in njeni erkvi pa je bilo šo posebno naklonjeno rreme. Kako velikanska bi bila škoda, če >i morda ležalo kakega pol metra snega ia nepokritih opečnih obokih. Tako pa je :erkev obvarovana vsaj te škode. Zaslugo za to imajo poleg tistih, ki so prispevali in pomagali, da je šlo delo hitreje izpod rok, zlasti tisti farani, ki so se udi v molitvah spominjali cerkve in nje-lih potreb.
bo merilo naše zavednosti! ) našli kaj za Zimsko pomoč
žarjev so tiste dni polnile Ljubljano. Odkod rešitev? In glej zgodil se je čudež. Tisoči borcev so si prisegli zvestobo — idealni častniki so jim stopili na čelo in rodila se je vojska slovenskih domobrancev. Tiste dni je g. podpolkovnik Vizjak postal namestnik komandanta slovenskih domobrancev.
Osebnost podpolkovnika Vizjaka označuje velika mera poguma in hrabrosti. A ne le osebnega poguma, saj tega ponavadi od častnika že samo po sebi pričakujemo, Ln g. podpolkovnik Vizjak ga je pač pokazal na vseh bojiščih od Galicije, Tirolov do fronte na Soči in Doberdoba. A gortpoda podpolkovnika odlikuje nekaj več. Častnik, ki je ob lanskoletni septembrski katastrofi ostal zvest slovenskemu narodu, je moral imeti neko višjo vrsto poguma — to je — moralni po-guim To je pogum, povedati zapeljani množici, da je na napačni poti, da drevi v propad — žrtvovati i začasno v očeh mase celo osebni ugled samo, da se reši narod. Taki ljudje so v vseh časih reševali naš narod — taki ljudje so ga rešili ob lanskoletni septembrski katastrofi. Ni težko biti danes domobranec, težko pa jo bilo lani. Ni ^žko biti ladji krmar, ko sije sonce in se čoln ziblje na morskih valovih — težko pa je biti krmar, ko poslano ladja plen divjih vihaTjev.
Ko se gospod podpolkovnik ozira da-nee nazaj na svoje tako bogato življenje, mu dušo polni zavest, da je storil svojo dolžnost. Pravilnost poti pa je dokazal čas in jo bo še potrdila zgodovina.
Diplomiral je 6. decembra na tehnični fakulteti ljubljanske univerze g. 6eh Branko, doma iz Voloske pri Opatiji. Diplomiral je iz gradbene 6troke. Časti-tamol
Vsi hočemo z božičnim obdarovanjem dokazati, da smo
zrel narod Darovali bomo Zimski pomoči!
OBZOR NIK
tudii neskončno veliki Bog prizna. Prvi in moirda najlepši vzor, ki ga ta zbirka predstavlja, je Lojze »Gromie, ki je svojo notranjo leipoto in veličino po božji milosti smel ovenčati še z gloriolo mučeništva. Vzemi, beri in premišljuj in potlej ,pojdi in stori • tudi ti tako'.«
Tako je ta ponižni, tihi, a od sile nadarjeni marijainiškii osmiošolec postal po svojem notranjem bogastvu življenja »junak in praktični voditelj« v duhovnem življenju našega naroda. Zakaj in kako, pa je pokazal njegov življenjepisec dr. Anton Sterle, ki je sestavil to 123 strani obsegajoče knjižico v vzpodbudo in posnemanje novemu rodu slovenskih »mladcev Kristusa Kralja«.
Lepe in poučne so knjige, ki govore o mladostnih viharjih z načelnega stališča, še nazornejši 60 pa živi zgledi 1 poljubnega življenja, kajti »besede mičejo, a zgledi vlečejo«. Tak vzorni mladenič, žrtev naše domače revolucije, je bil Lojze Grozde, marijaniški gojenec, prednik Marijine kongregacije, član Katoliške Akcije, odličen dijak, vedno med najboljšimi po učenju in usipehih, petsnik in vo-diiteiljska narava, mučenec komunističnega nasilja, ki je na novega leta dan 1913 po krutem mučenju zaradi tega, ker je
Prld^e-moSfmo!
Zahvalne in prošnje molitve
v stolnici V p e t e k , na praznik Brezmadežne, bo v stolnici celodnevno ž e-ščenje sv. Rešnjega Telesa.
Vso vernike vabimo, da pridejo molit Jezusa v presveti hostiji. Obenem pa hočemo izpolniti na prazniški dan Brezmadežno še drugo svojo dolžnost: vsem molitvenim uram pred najsvetejšim bomo dali tale namen: »Zahvala Mariji, da je Ljubljano dosodaj varovala vojnih strahot in prošnja za nadaljnje varstvo«.
Molitvene ure se bodo vrstilo v sledečem redu:
od 13 do 14 ca može in fante, od 14 do 15 za žene ln dekleta, od 15 do 16 za šolsko mladino, od i6 do 17 splošna molitvena ura. Pri vseh molitvenih urah se bodo molili vsi trijo deli sv. rožnega venca. — Po splošni molitveni uri bodo ob 5 slovesne pete litanije in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu.
K molitvenim uram vse vernike vljudno vabimo. Starše in vzgojitelje prosimo, da ouozore na molitveno uro tudi šolsko mladino.
Pridite, molimo, gahvaljujmo se in ponižno prosimo!	_
Na tisoče, sirot joka in prezeba Pomagajmo jim in darujmo Zimski pomoči!_
NOVI GROBOVI
+ Ana StrucelJ. Umrla je po daljšem bolehanju v sploini bolnišnici gospa Ana Štrucelj iz Podzemlja pri Gradacu v Beli Krajini. Pogreb bo v soboto ob pol 4 iz Žal. Vse njene rojake, znance ln prijatelje vljudno vabimo, da se pogreba udeleže v čim v-očjem številu.
■j" Anton Sotlar. V splošni bolnišnici je umrl radeški rojak g. Anton Sotlar. Kot kmečki sin se je s 6vojo vztrajno marljivostjo po.vzpel do samostojnega trgovca. S svojo poštenostjo si je pridobil naklonjenost vseh domačinov, ki so ga vedno upoštevali tudi v javnem življenju; saj so mu dvakrat zaupali mesto podžupana, kot odbornik pa je pokojni deloval v prospeh občine nad 30 let. Živel je s časom in 6e udejstvoval tudi v društvih kot fant pa tudi kot zrel mož. Vtisnil je pečat celi generaciji, ki ga bo ohranila v častnem spominu.
■f- Josipina Wessner. V četrtek ob 10. uri je umrla na svojem domu, Kolodvorska ulica 20, gospa Josipina Wessner. Bila ie 41 let učiteljica pri sv. Miklavžu pri Ormožu in v Ljutomeru. Na mrtvaškem odru leži na svojem domu.
Na) rajoim sve,: večna luč, vm njihovim dragim naže iskreno sožalje!
nosil s seboj na počitnice Kemupčamovo t Hojo za Kristusom in Migale, umri v Mirni ' na Dolenjskem.	j
Dr. Sterle je poOtazail življenjepis tega plemenitega mladca od nesrečne temne mladosti v Gorenjih Vodailah pri Mokronogu, ki jo je preživljal kot nezakonski otrok, do svetle mučeniške smrti/ Vmes pa je opisano njegovo hrepenenje po šoli, uspehi doma in v Ljubljani, kamor je pmšeJ na sam dam Evhaniotičnega kongresa. Odslej se je preživljal v zaivodu po zaslugi dobrotnikov, ki jim je Ostal vedno hvaležen. Razvijal se je v izredno nadarjenega in pridnega dijaka, ki je bil daleč pred drugimi po svoji razsodnosti, izobrazbi in tudi duhovni zrelosti, še dlje pa po čistem življenju in težnji po po-
Eolnosti. Kot urednik pisanih dijaških asopisov v zavodu se je odločil za službo Bogu in se ves posvetil službi Kristusa Kralja v organizaciji Katoliške Akpije. Iz knjige se vidi nazorno, kako je v pesmih spremljal svoje življenje in kako zrelo in pogumno jo stopal v življenje kot borbena narava, ki je imel že v gimnazijskih letih do popplnosti izgrajen svetovni naizor in se je zanj bil z vsemi nasprotniki. Poleg literarnih poskusov se je v zadnjih letih najbolj posvečal predavanjem v kongregaciji in študiju KA ter je bil med svojimi tovariši naravnost roditeljska osebnost. Njegovo obnašanje je bilo v vseh pogledih zgledno ter inotra
po pobožnosti, živi veri, navdušenosti za svete stvari in borbenosti kakor tudi po izpolnjevanju vseh stanovskih dolžnosti in po nadarjenosti postati vsem vzor, kakor je bil že tovarišem za življenja. Življenjepis se končuje z zadnjim njegovim božičnim potovanjem na dom k svojcem, kamor pa ni prišel, temveč ga je muče-niaka smrt zadela v Mirni, potem ko je davi na novega leta dan — ua prvi petek — prejel v Stični še svojo zadnjo popotnico.
Dr. Sterle je dobro storil, da je posamezna poglavja ilustriral z njegovimi pesmimi, kajti pesmi so naj iskrene jša izjava vsakega srca. Prav iz pesmi se vidi, kako plemenita in nedolžna je bila Groz-detova duša. Tudi, če bi morda pe poslail velik pesnik, so tu ohranjene njegove prve pesniške izpovedi, ki izpričujejo, da je imel Grozde resnično mnogo talentov. Najbolj pa je razvil »talent« za bogoljub-no življenje Kristusovega mladca. Zato so ga mladci tudi dvignili za svoj vzor in vzor vse Slovenske mladine.
Prav je, da je njegov življenjepis izšel za tradicionalni dijaški praznik osmega decembra, saj je Grozde pač najlepša cvetka ie Marijinega vrta. Knjigo pa priporočamo mladini ne samo v nakup, temveč v branje in — posnemanje, saj je Grozde — svetniški in mučeniški sad naših dni.	td .
Tolovaji še nadalje streljajo angloameriške letalce. »Glas Primorja« z dne 6. decembra objavlja naslednje poročilo o ponovnem streljanju angloameriških letalcev: »Kakor poroča hrvaška poročevalska služba »Croatia«, se je v zadnjem času zvedelo, da so tolovaji v okolici Bje-lovara postrelili posadko nekega ameriškega letala, ki je moralo zasilno pristati. Komunistični komisarji so ob tej priliki izjavili, da so Anglo-amerikanci sovražniki tolovajev, ker so proti boljševizaciji jugoslovanskega področja.
Po poročilu iz Sarajeva, so amglo-ame-riški letalci bombardirali ter obstreljevali s strojnicami tudi nekatera tolovajska taborišča pri Fojnici ter so prizadejali tolovajem težka izgube. Tolovaji to poročilo potrjujejo ter izjavljajo, da ta napad an-glo-ameriških letalcev ni bil izvršen po pomoti, temveč..z jasnim namenom, da povzroče tolovajem čimvečje izgube.
Ta poročila komentira hrvaško časopisje ter pravi, da bi bilo verjetno da so anglo-ameriški letalci izvršili ta napad zaradi pomote ln slabe orientacije, če ne bi sami tolovaji izjavljali, da gledajo v vsakem anglo-ameriškem letalcu sovražnika komunistične ideje in nasprotnika svojega cilja: boljševizacije jugoslovanskega področja. Tako padajo anglo-ameriški letalci od istega orožja, ki so ga dajali v roke svojim morilcem. Kot zahvalo za Izkazano pomoč, dobivajo sedaj strele v tilnik.«
.
Dramsko gledalllfe
Petek, 8. deeembra, ob 14.30: »Triglavska roža«. Mladinska predstava. Obtak ar. Miklavža. Cene od 40 Ur navzdol, jobota, I. decembra, ob 16.30: »Matiček »e
ženi«. Rod Sobota. Nedelja, 1(. decembra, ob 16.30: »September«. Izven. Cono od 32 lir navzdol.
Operno gledališče
Petek, 8. decembra, ob 14: »Rdeča kapica«. Mladinska predstava. — Ob 17: »Rdeča kapica«. Mladinska predstava. Prt obeh predstavah obisk sv. Miklavža. Cene od 60 Ur navzdol. Sobota, I. decembra, ob 16.30: »Cannen«, Izven. Znižane cene. <edelia, 10. decembra, ob 14: »Rde«a kapica«.
Mladinska predstava. — Ob 17: »Rdeča kapica«. Mladinska predstava. Pri obeh predstavah obisk sv. Miklavža. Cene od 60 lir navzdol.
•Oddiiniški iHUjiiiR iRipaniRD prlmorlt«
RADIO L3UBL3ANA
Duovnl spored za 8. decrmbcr: 1 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji ioneort — 8 Prenos službe božje lz frančiškanske cerkve, okrog 9.10 Poročilo v nem-Silni in slovenščini — 9.20 Vedra glasba 9 Poročila v nemSčlnl — 9.10 Vodra glasba velikih skladateljev, sodelujojo altiBtka Elza Knrlovac, haritonist DuSan Pertot, violinistka Jelka Stanič ln pianist Marijan LlpovSek - 10.15 Praznična glasba — 11.30 Slov. ljud. oddajo — 12 Napoved sporoda, nato opoldan-ikl koncert — 12.30 Poročila v nemSčlnl, poročilo o položaju, poročila v slovenSčini — 12.45 Salonski orkestor vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Radijski godalni orkostor vodi D. M. Sljaneo, solistka barfistlnjo Dllko Dubrovsko — 15 Prenos osrednjega nemSkega sporeda — 17 Po-roSlla v nemSčinl lil slovenščini — 17.15 Blasbeno medigra — 17.30 Komorni zbor — 18 Kmečki trlo — 18.30 Iz naSegn leposlovja, Janez Jolen: Odlomek iz povesti »Cvetkova Cilka« - 18.45 Mali koncert — 19.15 Zločin nad jeseniškimi otroki — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos branja članka ministra dr. Goebbolsa iz tednika »Das
,El KINO »SUMA* UM
Prekrasen glasbeni film
»TVOJE JE MOJE SRCE«
Benjamlno Oigli	Theo Lingen
Paul Kemp. P r e d s t a v o ob 14, lt In 18.
TEL
11-»
KINO »UNION«
Žena spada k možul »GOSPA SELVELINAc
Hoinrloh Oeorge, Marla Tasnady, Carla Rust, Paul Richter. Predstav e ob 1», 14, 1* In 18.
V soboto zarodi večorno boksoške predstave zadnja predstava odpadel Predprodajo zn nedeljo zaradi praznika Sele v sobotot	_
'""KINO »JI ATI C A« "41
Vroča kot plamen j» ... »CIGANSKA LJUBEZEN«
z Attilo Hurliigor, Heidomarie Hotheyer Predstave ob 1(, 14, 1« ln 18.
KINO »KODELJEVO«
Telefon 21-91
Ljubezen starih ln mladih MAJHNA DEKLETA VELIKE SKRRI Hannelore Schrott. Geraldine Katt, Fntz Oclemor, Hermonn Broun Predstave ob 14, 1* In 18.
V nedeljo nov sporedi_
Zahvala
Za vse izraze toplega sočutja ob izgubi našega nad vse ljubljenega moža in ateka, gospoda
Krali Franca
naša najlepša in iskrena hvala. Zahvaljujemo se darovalcem cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na
njegovi poslednji poti. Sv. maša zadušnica za nepozabnim i^okojnikom bo v ponedeljek lt. t. m. ob sedmih zjutraj v cerkvi sv. Jakoba.
Žalujoča žena in hčerkici.
B«loh« — M Poročila v nemSčlnl — 30.15 Glasba za flavto, violo, klavir in petje, «o-lujejo Slavko KoroSe«, Miran Vllier, Marijan Llpovšek la Ksenija Vldall — 21 Častni poljub — M Poročil« v nomščini, napoved sporeda — 31,15 Malo kramljanja, malo plesanja, plesni orkostor vodi D. Prevor. Sek — 23 Prenos osrednjega nomSkega sporeda
Dnevni spored za 9. december: 7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji konoert, vmos 7.30 Poročila v sloveničlnl — 9 Poročila v nemSčinl — 12 Napoved sporeda, ilato pevski zbor kranjskih učlteljlšč-uikov — 12.30 Poročila v nemSčinl, poročilo o položaju, poročila v slovenščini — 12.45 Zvoke lz oporet Izvaja radij. ork„ vodi D. M. Šljanoe, sodolujeta sopranistka Dragica Sok ln tenorist Anton Koron — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vaškn godba ln Jože PovSe, harmonika — 15 Prenos osrednjega nemškega sporeda — 17 Poročilo v nemščini in slovenščini — 17.15 Prenos osrednjega nemškega sporoda — 18.30 Pregled športnih dogodkov v nemščini ln slovenščini — 18.45 Gospodinjsko predavanje, Anica Le-bor: Žena in dalo — 19 Fantje no vasi — 19.30 Poročila v slovenSčini — 19.45 Aktualno predavanje Hansa Frltaschoa — 20 Poročila v nemSčinl — 20.15 »Sentjurjovskl provlzor«, zvočna igro Stanka Kocipra, Izvajajo člani Narodnega gledališča, vodi inž. Ivan Pongov — 22 Poročila v nemščini, no-povod sporeda — 22.15 Glasba za konec tedna.
I Poizvedbe g
OSEBNO IZKAZNICO Id prdpuitalco u čez blok m Ime Solati
Edvard scir. izgubil 7 nedeljo od Vodovodne, po Dunajski ce|ti do kongresnega trga. Ker sem dijak Id te listine potrebujem, prosim |>o-stenega najditelja, dn jih odda v upravi »Slovencu«.
L18TNICO z raznimi dokumenti in tobačnimi kartami ter z vsoto 2030 lir •eni Zgubil ^ XII. na
!poli od Trnovske cet. :ve do Valjavčeve ul. 'oltenega najditelja vljudno prosim, da vrne vsaj dokumente nn tvrdko Jelačin, Emon-ska cesta 2.
Domske ROKAVICE sem našla v kino »Union«. — Naslov v upravi »Slov.« pod It. 10759,
URO
srni našel, Naslov v upravi »Slov.« pod It. 10764.
ZAPESTNO URO zlato, sem zgubila. — Poltenega najditelja naprošam, ds Jo odda proti nagradi pri hU-niči llesljev« e. 6.
| Pohištvo
SPALNICO rabljeno, iz trdega aH mehkega leu, kupim. Ponudbe na upravo
»Slov.« pod »Spalnica 111« 10767.
1 Siv, stroji l
»IVA1.NI STROJ™
krojaški, rabljen, prodom ali ramenjnm. — Pred Ikolijo 19. Julka.
|_Kolesa 8
moška
damska
sprejme v komisijsko prodajo pod zulo ucod bitni popoji. Trgovina »Opled«, Mestni trg 3 (vbod skozi vežo),
TRIC1KELJ
močno izdelavo iz jeklenih cevi, nosilnost do 200 k*. Ugodno
(»rodom. Amnrož, me-tanik, Dunajska 71.
Službe
doto«
POSTREŽKINJO za dopoldanske ure, sprejmom takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 10759.
TKALKO
sprejmem takoj. Nnsl. v upravi »Slov.« pod it. 10760.
POSTREZNICO snažno in polteno za čas od 9 do 15 dnevno
iščem. — Ponudbe na upravo »Slov« pod »500,— s hrano« 10J53.
HLAPCA k I paru konj, za lažja poljska dela in ozn je v mestu, ilfe-mo za čimprrjc. Naslov v upruvi »Slov.« pod it. 10762.
HLAPCA ali DEKLO za lažja hišna dola in oskrbovanje krave, iščem za čiuipreje. -Naslov v upravi »SI.« pod il. 10761.
FANTA ln DEKLE
sprejmem t službo po Božiču na kmetijo. — Ploča po dogovoru. -Ljubljana, Siika, Vodnikova c. 56. Hočevar.
HLAPCA h konjem, poštenega, zanesljivega, vajenega kmečkih del,' sprejmem takoj. Ljubljano, Trnovski pristan 20.
SLUŽKINJO k tričlanski družini, mirno in pošteno vajeno vsaj nekaj gospodinjskih del sprejmem. Nsfiov v upravi »SL« pod it. 10761.
1 Kupimo 1
- "»ILNI IN KAVNI
SERVIS aH p&samezne porcelan krožnik" kupim. . Naslov pove uprava »Slovenca« 10755.
DOBRO OTOMANO
kupim, plačani , do 1500 lir. Naslov pove uprava »Slov.« 10754.
PISARNIŠKE MIZE knjižna stojala, vitrine in drugo snažno pohištvo kupi trgovino »Ogled«, Mestni trg 3 {vhod skozi vežo).
VISOKE OMARE dvokrilne, sa obleko io perilo, v dobrem stanju, plačam od 1000 do l?00 lir. Trgovina »Ogled«. Mestni trg 5 (vhod skozi vežo), (k
PISALNE STROJE -lobro ohran'ene. bolj <e znamke kupi lakot po na|vi!ji dnevni ceni tvrdka »Everesl«. Prešernovo nI. 4*.
GOJZERJE
obleke, suknjo, dežne plašče, spodnje ln drugo p«rilo, ter vseh vrst Uporabne predmet« . stalno kupuje In dobro plača trgovina »Ogled« Mestni irh J (vbod skozi vežo).	(k
I Oklopnl BLAGAJNI 1 ikobeljnik, 2 Iroko-lesa (triciklja) 1 ročni voziček, predpražnik, kokos tekač, I sesalni aparat za prah — vse novo aH v dobrem stanju kupimo. Ponudbe na n-ravo »Slov.« pod »Adria« 10716.
KRZNEN PLAiC dobro ohranjen, kupim proti gotovini ali zamenjavi. • Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Krznen« 10729.
STARE
STROJNE DELE ludi neuporabno, kupi Strojno tehnična pisarna. Rimska c. 13. telefon 57-55.
fl Prodamo |
RJUHE IN KAPNE predvojne, zelo močne prodam. Naslov pove uprava »Slov.« 10733.
MIH, PODGANE
in Ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v droge-riji Anton Kane, Židovska ulica 1.
KRZNENA JOPA je naprodaj^ Na.
Svojim sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je umrl naš dragi očka, gospod
Sotlar Anion
bivši trgovec
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 8. t. m. ob 15 pop. z Zal, kapele sv. Jakoba, k sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, Petrinja, Straubing, 7. decembra 1044.
Žalujoča lena in otroci.
(sil) slov pod
npravi »Slov.« tt. 10337.
KAPNE IN BLAZINE (garniture) prodam -Naslov v upravi »Sl.< pod it. 10562._
RDEČO PESO sladko, prodam aH zamenjam. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 10269.
DEBELIN redilni praiek zs vino hitro debeli omastl vaše prašiče ter jih istočasno varuje kužnih bolezni. — Debelin 10 lir. . Preprodajalci popusti Izdeluje lekarna Mr. Bahovec, Ljubljatia,
"NARODNA NOSA kompletna. nnprodaj. Naslov v npravi »SL« pod Št. 10765 .
ZAMENJAM zs slamo ali za mrvo staro okroglo strešno opeko In voz samo
Brvi ln zadnji dol. ravljo. Kovaška 5.
ŽELEZNO PEC (gašperček), prod-m. Naslov v npravi »SL« pod St. 10783._
GNOJ
zamenjam za slamo nli steljo. Poljnnskn c. 51.
■ Ru.jj.Ljj———n»i.wai

Z A II V A L A.
Za številne izraze toplega sočutja ob izgubi moje mame, gospe
Zčrer Anfionile
ge vsem Iskreno zahvaljujem. Globoko me je ganila velikodušnost upravnika g. dr. llaci-na, komisarja g. Penka in urad-kov policijske uprave. Posebna zahvala g. dr. Arnejcu za zadnjo tolažbo, nadalje vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem, kakor tudi svojim stanovskim tovarišem za poslednje spremstvo in počastitev njenega spomina.
ZORER FRANJO, sodnik.
Ljubljana, 7. decembra 1941

Ko sem izpraScval kapitana in moštvo, če »o pripravljeni da odpotujejo na Japonsko, se mi jc približal pisar, ki mi ga je dal nečak za spremstvo in me prosil če ime odpotovati tudi on Nikakor mu nisem smel preprečiti, da bi poskušal najti srečo. Sicer pa je to bilo tudi noma v korist, kar bi ostal na ladji nekdo, ki bi jo nadzoroval. Dala sva mu pismeno izjavo, da mu darujeva polovico vrednosti ladje. Za drugo polovico prodajne cene pa mora skrbeti, da gotovo pride v najine roke.
Mladenič i« odpotoval na Japonsko, kjer je lačel dobro kupčev ati. Osem let pozneje se je vrnil na Angleško s precejšnjim premoženjem.
Preden i« ladja razpela jadra, sva hotela t prijateljem še zadostiti dolžnosti hvaležnosti do obeh mornarjev, ki sta naju rešila iz nevarnosti, ki nama j« grozila ob izlivu reke K»m-bodža. Pozneje »em sicer iivadel, da sta bila dva lopova, ki «ta v resnici mlislila, da smo morski razbojniki in sta se nam hotela priključiti. Toda okolj«, v katero »ta prišla, je blagodejno vplivalo nanju. Na vsak način sta nama izkazala veliko uslugo in zato $va ju morala nagradili. Dala sva jima obljubljeno vsoto in še precejšnjo nagrado, katere sta bila silno vesela. Pred odhodom sta bila še povišana.
V Nnnklngu ln Pekingu.
Ko sva s prijateljem ostala sama, sva si začelo ogledovati deželo. Najprej sva sklenila, da obiščeva Nan-king. To mesto je zelo zanimivo in vredno, da si ga človek ogleda. Pra vijo, da ima en milijon prebivalcev, o čemer pa močno dvomim. Hiše so majhne ln enakomerne, ravne ceste se križajo pravokotno, kar daje mestu veličasten in prijeten videz. Toda prebivale! so revni. Njihove obrti, običaji in vera ne nudijo ničesar, kar bi bilo vredno omembe. Vendar pa smo bili presenečeni nod neko veličino in raz-
košjem, ki »mo ga opazili nad izdelki
i obrt • ?QS
vedno mislimo, da »mo samo mi orni-
njihove obrti, nad n|ihovo trgovino ln upravo, posebno ker «1 mi Evropejci
ZAHVALA.
Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob izgubi našo drage mame in stare mame, goepe
3ovanDif.fi Katarine
učiteljice v pokoju
»e vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izkrekamo prijateljem za vse mnogoštevilne obiske, s katerimi so blagopo-kojni lajšali trpljenje ob njeni dolgotrajni bolezni, ter končno vsem onim, ki so našo nepozabno pokojnico spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku. Parastos za bla^opokojno bo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 9.15 v pravoslavni cerkvi. Ljubljana, 7. decembra 1944. RODBINA J 0 V A N 0 V I Č.
kani, Kitajci pa da »o Se pravi bar bari.
Potem ko »va. si s prijateljem v družbi očeta Simona ogledala različna kraje, »mo vsi skupaj krenili proti Pekingu, neizmerni prestolnici nebeškega cesarstva knkor Kitajci imenujejo svojo deželo. Ze znanim trem misijonarjem sta se pridružila še dva, kl »ta dospela iz Makaa. Posrečilo se nam je, da smo »e pridružili »premstvu nekega mandarina, ki je potoval z majhno četo služabnikov. Mandarina »o v vsakem kraju »prejeli z velikimi častmi in tudi ml smo bili z vsem oskrbljeni. Seveda smo za oskrbo morali plačati. Vendar pa je pri vsem tem bilo zanimivo to. da nismo plačali tistim, ki «o nas oskrbovali z vsem potrebnim, ampak smo morali izročili denar manda-rinovemu blagajniku, ki pa nikjer nI nič plačal. Taka je pač pravičnost na-silnikov, ki pa je niso Iznašli Kilajcil
Petindvajset dni je trajalo potovanje v Peking, skozi revne vasice, kjer so prebivali Se bolj bedni ljudje. Njihovo bedo pa je še prekašal njihov napuh. Vendar pa smo naleteli tudi med najbolj bednimi na toliko ljubeznivosti in postrežljivosti, kot bi je zaman iskali med našim preprostim narodom.
Med živahnim razgovorom z očetom Simonom in njegovimi tovariši smo dospeli do vrat, ali bolje do enih izmed mnogi hvrat znamenite prestolnice nebeSkcga cesarstva. Toda nismo mogli vstopiti.
»Kdo »te? Odkod prihajate? Čemu prihajate?«
Ta vprašanja niso bila nenavadna. Saj se niso v nič«mer razlikovala od tistih, ki jih stavljajo ob naiih me»t-nih vratih. Misijonarji «o takoj dobili dovoljenje za vstop, nama pa niso hoteli verjeti, da sva služabnika misijonarjev. Ker ee stražarji nikakor niso dali pregovoriti, nama ie oče Simon svetova! ftfi počakava mandarina in se priključiva njegovemu »premstvu.
Prisrčno »mo poslovili io oče Simon j« t ostalimi milijonarji izginil »lioei temna vrata. S prijate lem pa ■va »e vrnilo v bližnjo va», k)er sva sklenila počakati mandarina.
Mandarin »e j* dolgo mudil, k«r »• je ustavljal v v»aki vasici, kjer |e sprejemal vdanostrte izjav« In prisostvoval »večunostlm, kl to jih domačini prirejali njemu na čast, Končno pa je le dospel do prestolnic«, kjer »va ga pred vrati s prl|at«l|ew ž« nestrpno čakala
.Podoben |e don Kihotu,« je Izjuvil stari portugalski krmar, ki je tudi potoval 2 nama obenem z mojim »lužab-nikom in nekim sorodnikom moiega družabnika.
Smejali smo »e krmarjevim besedam, ker ie primera bila zelo točna Jahal je na »vojem konjiču visoko iravnan. Za n|im sta korakala dva »luiabnika. Vsak je imel bambusovo palico v rokah, s katero naj bi prepričala živinče, ki je le počasi stopalo po cesti, do n« sm« obstati, k«r v službi takega gospoda ni dovoljeno biti utrujen.
Spretno smo te pomeiali med mnn-darinovo spremstvo. Saj »mo med njegovimi ljudmi Imeli le neka) prijateljev. Brez kakršnih koli težav smo prišli v mesto. Stražarji na» niti niso videli, ker so se do tal priklonili pred mandarinom in »o ostali v takem položaju. dokler vse spremstvo ni bilo v mestu Kakor hitro smo prišli skozi vrata, ono zagledali očeta Simona, kl nas je čakal s tovartii ln na« prijazno pozdravil.
»Posrečilo «• nam je,« »cm vzkliknil in stisnil dobremu misijonarju ro-, ko. »Bogve Če mi ne bo u»pclo prav tako ob nebaikih vratih.«
»Le počail,« je odvrnil oč« Simon. »Tam se bom postavil jaz poleg »vo-tega Petra in i« v«» zagledam ...«
»Nič no bo, oče,« sem mu dejal, »prestar »cm in vi premladi«.
»Bog v«l Lahko umrjem kljub ta-mu pTed vami.«
»Si morda želite kmilu umreti?«
»Tega ravno n«; toda....«
»Tedaj sem pa brez skrbi. Vem, da »te predobri, d« bi si želeli iti tjakaj prej samo zato, da bi ml nagajali ali celo škodovali.«
Čltatelj naj nikor ne pričakuj«, da mu bora pripovedoval o Pekingu. Če bi začel s pripovedovanjem, ree n« vem, kdaj bi končal. Sicer pa «o drugi te mnogo pisali o njem. Povem pa samo to, da sam si pokvaril želodec ob samih ribnh in riiu ter ob vodi, ki niti pi bila vedno snažna ali pa neke vrst« čaj, ki je imel okus po senu. Mnogo bolje se mi j« godilo na otoku, tudi ko sem bil 6am, ker »em »e na lovu oskrbel z okusnim mesom. Druga stvor, ki mi je bila zelo neprijalna, so bile paličice, ki m iih Kitajci poslužujejo na-me6to vilic. Kitajci So jih mali spretno uporabljati, a mi . smo si raje pomagali z rokami. Tudi drugi običaji so se mi zdeli zelo malo nebeški, kakor na primer to, da smo morali sedeti na tleh, ker ni bilo stolov ter spati na rogoznicah. seveda na tleh, z les-enim valjem pod glavol
fDo!J» orlhndnllA.l
A. M. BAŠlČs
&OL
18
VB.
Dora je bila v svoji družini jako srečna. Leta so minevala, mož je bil skrben in pozoren, pridni otroci so lepo uspevali in njon oče, ki je po ženini smrti živel pri hčeri, je krepko gospodaril in modroval s svojimi vnuki. Edino ko bi moža Felicijana služba ne zadrževala toliko z doma! A on je danes bolj ljubil dom kakor nekoč morje.
Dne 4. junija 1909 se je Klarica ravno odpravljala od doma.
»Klarical« pokliče mati Dora 6vojo prvorojenko, lepo, vitko, črnolaso, modro-oko lepo dekle, ki mu je bilo petnajst let, pa bi mu jih prisodil osemnajst.
»Mama!«
»Počakaj deda, on pojde s teboj.«
»Vem, vem, da kupimo tisto ...«
Ko je Klarica čakala starega Pira, kl se je ie spuščal po stopnicah, je prišel pismonoča z debelejšim omotom in ga predal dekletu.
»Kdo piše mami?... Iz Milana. To nI od gospe Eleonore, ker ima kuverta črn rob.*
»Naj vidim,« pravi ded, ki «i natakne očala in ugotovi, da je to Eleonorina pisava. »Gotovo jo je zadela nesreča,« pristavi.
Klarica odbrzi s pismom k materi, se takoj vrne in krene s starim Pirom po mestu,
Dora se je ob pismu jako preatraSila. Pustile je moža in oba sinka v obednici in se je umaknila v spalnico čitat. Od tam se je vrnila prav vesela:
' »Fehcijan, ko bo prišla Klarica z očetom ti povem sijajnih novic.«
»Iz Milana?«
^»Da, iz Milana.«
Čez kako ure so bili vsi zbrani.
»Veste, da je Italo Marzuochi umrl. Uboga Eleonoral«
»Hvala Bogul reci, vsaj ne bo več trpela. Jaz bi dal natisnili rdeč rob,« zamrmra stari nevoljno. »Ali pa našo trobojnico,« se popravi čez nekaj časa sam in odloži pipo.
»Ali za grofa Mao Donalda imamo nebeSko presenečenje.«
»Aha, bo pa eopet kako špijonira-nje kakor takrat,« »e sitno ujeda stari.
»6, saj vemo, kako sta z mamo v Milanu Iskala s pomočjo stare čarov-
nice neke ljudi,« se oglasi desetletni Rihard. »Saj si nam sam pravil, dedek.«
»No, tako stara in čarovnica me<nda ni bila. Takrat vsaj Se ne.«
»Tiho, sedaj naj govorim jaz,« povzame dobrodušno oblastno mati. »Oče, mi boš sedaj verjel, če predložim dokumente?«	,
»Oje, oje, zopet dokumentil...» in Piro zakrili z rokami okoli sebe in ee napol obrn« na sedežu, češ, jaz imam že dovolj vsega tega.
A Dora se ni vdala. Fellcijan in Piro sta morala prečitati pismo in knjižico, izpoved nesrečnega Itala. Sedaj seveda se je tudi stari Piro spremenil. Spomnil se je vseh podrobnosti tistega davnega potovanja v Ameriko. Posebej se je še spominjal Angelove smrtii
»Naša preiskava torej vendar na ostala kar tako,« ugotovi zmagoslavno Dora,
»Res, res, to moraš takoj sporočiti v Ameriko,« potrdi oče.
»Brzojavko napižil Jaz »tečem z njo na pošto,« predlaga Klarica.
»Jaz napišem vse nakratko,« odloči kapitan Felicijan.
Čez četrt ure je Klarica brzela na pošto z brz'ojavko; »James Mac Donald S. Francisco 'Hirgh house USA. — Klevet-nik Italo Marzucchi umirajoč priznal obrekovanje rekel grofica Marija nedolžna stop imamo njegovo pismeno potrdilo stop veselimo se z vama stop brzo-javite bivališče Soproge stop Dora.«
Po tistem so se rahlo zbadali in ljubeznivo prepirali, kdo ima sedaj pri vsem tem dobrem delu največ zaslug. Nazadnje to sklenili, da stari oče Piro, ki je delal načrte za hišo v zraku, pa postavil ljudem nov dom na trdnih tleh. Vsi so bili dobre volje, ki je prikipela do vrha, ko so dobili iz Amerike kablogram: »Globoko ganjen se zahvaljujem rešiteljici. Danes brzojavljam dragi Mariji Dubrovnik Boninovo, Dalmacija. Skoraj se vrnem. Vdani Egon Amati.«
Ta brzojavka je bila za Doro višek sreče. Razveselila se je tudi novega imena Egon, ki ji je bilo do tedaj neznano.
Klarica je pridno prepisovala dolgo izpoved Italovo, Piro je pa narekoval in sitnaril okoli nje, da ni dovolj lepo in hitro. Dora j« potem poslala prepis v Dubrovnik.
VIIL
Po Dubrovniku se je kakor blisk raz-nesel glas o grofičini smrti...
Lavra je zavoljo izgube matere pretakala bridke solze. Saj ona jI je bila vse. Koga drugega izmed svojih ljudi ni poznala) Komaj da je vedela, da jih ima nekje tam daleč v Ameriki. Lotila se je jo silna potrtost. TolaŽilne besede Lucije in Jakoba niso zalegle. Vs« ji je bilo prazno in obupno. Zakaj jc morala nedolžna mati plačati ostudno obrekovanj« z življenjem? Kje ie pravica in kak je Bog, da dopuSča teke reči? Črn« misli so ji rojil« po glavi, Polaščal se je je
dvom in obup. Le v svoji veri je Se naSla tolažbe. Vdala se je; saj nI mogla »pre-meniti dogodka, ki ga ni razumela.
Dasi nista s hčerjo z nikemer občevali, so vendar vsi spoštovali ti na videz znani zagonetni tujki. Ko so v bolniSnlci izvedeli za žalostni dogodek, »e je »am priinarij bolnišnice namenil Lavri izreči sožalje vseli. In sestra Silvija je povedala o Lavrlni nesreči Angležu, ki ga je novica silno zadela. Zaprosil je in od primarija dobil dovoljenje za obisk mile tolažnice žalostnih. Ko je priči* sestra Silvija s tem dovoljenjem, mu je dal« tudi na lističu naslov mlade usmiljenk«.
Takega pogleda še nI videl svet. Mladenič jc prečital ime, ošinil sestro s prestrašenimi očmi, se zgrabil za srce in zavpil:
»Mati, matll«
S tem vzklikom ae je tujec zgrudil po tleh.
Sestra Silvija ni vedela, pri čem je. Zbegana se je naglo umaknila in je takoj zopet prišla s samim primarijem, ki je z nekim sredstvom vrnil mladeniču zavest:
»O, mati, iskal sem te, pa te nisem našel...«
Docela brez moči se je Anglež sesedel na posteljo in ubito blodil z očmi po sobi. Zdravnik je pazil nanj in mu r«kel:
•Danes nvrujte, jutri pa, č« se ne motite, storite svojo sinovsko dolžnosti Verujte mi, da iako čutim t vami, Jez vem, kaj dolgujcin sedaj gospodični Lavri.«
FUr »Ljudska Uskaraa« - la Ljudsko tiskarno: Jože Kramar« - Herausgeber, Udajatelf: Joško Rrošelt - SchrIHlefter. orednl*! Jank«. Halnei
23020200020100010002020202010101024823230002000201235301000223014848234823482353005348232390235348480201010223234802230100010153534800
et Komunistične partije
temna črta v zgodovini našega naroda
SLOVENEC
8. decembra 1944 ČETRTKOVA STRAN

20. aprila letos je minilo 25 let, odkar so zarotniki proti vsemu, kar so naši dedje v tisočletju zgradili, ustanovili — Komunistično partijo Jugoslavije. V tej za življenje narodov tako kratki dobi se je zaradi Je organizacije komunističnih zločincev zbralo nad našo domovino toliko gorja, kakor nikdar prej v zgodovini. 25 let se je slovenski narod branil komunistične kuge, ki je nastopila takoj po prvi svetovni vojni. Boriti se je moral proti njej v dnevih najtežje gospodarske stiske, saj so komunisti prav to nesrečo najbolj izrabili v svoje zločinske namene, boriti se mora tudi danes v teh najtežjih dneh naše zgodovine, ko komunistične tolpe uničujejo slovenske domačije in pobijajo njih prebivalce pod satansko krinko boja za osvoboditev slovenskega naroda.
Težko je podati zgodovino tajnega gibanja, posebno težko pa zgodovino Komunistične partije. Skozi 25 let so namreč komunisti pod raznimi krinkami skrivali svoj pravi zločinski obraz, tako da ga more spoznati le tisti, kdor natanko pozna naravo tega zmotnega nazora. 25 let že okušamo, kako strašna je razlika med komunističnimi lepimi besedami in njihovimi grozodejstvi, in zato vemo, da je vse komunistično govorjenje o demokraciji, enakosti in bratstvu podla laž. Zanimivo je, da so mnogi Rusi verjeli Leninovim besedam o demokraciji. Ko pa je v aprilu 1017 v dobi prehoda k pravi komunistični revoluciji Lenin
svoje besede o demokraciji požrl, so se 11111 mnogi uprli, a bilo je prepozno. Lenin jih je označil za oportuniste in jih neusmiljeno uničil.
Komunistični učenci vneto posnemajo svojega učitelja. Dobro vedo, da liodo množice le na ta način zapeljali, če jim bodo govorili lepe besede. Zato tudi tolovajska brošura »Pouk o partijic uči tolovaje: »Za pravilno razumevanje marksistično leninistične teorije je treba v prvi vrsti razlikovati njene črke od njene vsebine^«
Na to hočemo gledati, na to hočemo opozarjati, ko na današnji četrtkovi strani prinašamo pregled delovanja Komunistične partije.
Delovanje Komunistične partije in vse valovanje njene zvite taktike moremo razdeliti v šest glavnih razdobij.
Od 1919—1920 doba prvih dveh let po ustanovitvi, ko so komunisti še javno delali in doživeli tudi največji razmah;
1921 — 1922, ko je mlada država že dobivala moč nad komunističnimi tolpami, zato so se morale zateči k podtalnemu delu;
1922—1928 doba velikih trenj v Partiji in njene akcijske nesposobnosti;
1929—1935 doba preganjanja komunistov;
1935—1941 doba ponovnega razmaha KP, ki je na povelje Moskve pričela pripravljati revolucijo;
1941 —1944 vojna doba, ki so jo komunisti zločinsko izrabili za uresničenje krvave revolucije.
se je končala prva svetovna vojna
Ko je pri nas ob koncu prve svetovne vojne nastajala nova država, so se nekateri, zastrupljeni od komunistične agitacije, odcepili od narodnega edinstva in hoteli že takrat povzročiti med našim narodom komunistično revolucijo.
Ti prvi odpadniki so prišli iz socialističnih vrst, zato moramo, preden govorimo o nastanku Komunistične partije, povedati nekaj opomb o social-nodemokratskih strankah pri nas.
Slovenska socialno demokratska stranka je bila ustanovljena razmeroma pozno — 1. 1895. Bila je pod vplivom avstrijske, zato so tudi njene člane nekateri imenovali avstromarksiste. 2e med svetovno vojno je bilo med nekaterimi socialisti opaziti boljševiško revolucionarni vpliv. Ta vpliv se jc javno prvič pokazal ob prevratu po končani svetovni vojni, ko so v Ljubljani na Zaloški cesti ti prvi komunistično navdahnjeni socialisti izzvali krvolitje. Upor je bil manjšega obsega in se je kmalu brezuspešno končal. II. avgusta 1918 pa je socialistični list »Naprej« prvič objavil vprašanje, ali naj gredo socialisti v ljubljanski »Narodni odbor« ali ne. 2e 4. oktobra pa so se pri Socialno demokratski stranki (SDS) pričeli kazati prvi obrisi nove delitve v komuniste in zmerne socialiste: komunistov je bilo zelo malo in so imeli svojo »tržaško« strujo.
Prav tako so se tudi na Hrvatskem in v Srbiji nekateri socialisti odcepili od svoje prejšnje stranke. Ta »leva krila« niso hotela sodelovati pri urejanju novih razmer, nasprotno, komunisti so hujskali preproste množice in jih poskušali celo organizirati za upor.
Tako so komunisti že v onih prvih dneh novega življenja mlade države naredili narodu neizmerno škodo. — Ljudstvo, ki je pričakovalo mirnih dni, je takoj po končani vojni doživljalo nove težke čase. Sreča je, da te komunistične tolpe takrat še niso bile organizirane.
Ustanovitev Komunistične partije
Na veliko noč 20. aprila 1919 so se v Beogradu sešli zastopniki komunističnih krdel in na tako imenovanem Kongresu zedinjenja ustanovili komunistično stranko, ki je dobila ime SRPJ (kom.), kar pomeni Socialna rad-nička partija Jugoslavije (komunistov). Na istem kongresu so ustanovili tudi mladinsko komunistično organizacijo, ki je pozneje dobila ime SKOJ. Kongres je pokazal,'"da vsi ti komunisti nimajo dobre revolucionarne prakse. To se je tudi pokazalo v dneh po kongresu, ko se niso nikjer upali izvršiti upora, pač pa so na vso moč nadaljevali z rušilnim delom proti novi državi in njenim predstavnikom. Z zločinskim hu jskanjem množic so komunisti napravili toliko škode, da se ne da preceniti. Komunistično rovarjenie je bilo v toliko olajšano, ker mlada država še ni imela dobro urejenega prometa in dobre uprave. Komunisti so na ta način z lahkoto organizirali celo vrsto stavk, od katerih naj omenimo samo dve največji.
22. marca 1919 so madžarski komunisti z Belo Kunom na čelu proglasili splošen upor in naznanili ustanovitev nove sovjetsko madžarske republike. Po vsej Madžarski je završalo, komunistične tolpe so zakrivile velike po-kolje. Tega komunističnega početja seveda niso mogle gledati sosednje države. Vojaški oddelki Romunije so vdrli na Madžarsko in premagali upornike, To so izrabili naši komunisti in organizirali veliko stavko v protest proti vmešavanju tujih držav v zadeve komunistične madžarske republike. Komunistom se je res posrečilo, dn so 1. in 2. maja spravili k stavki delavce mnogih podjetij. Zaradi za-
stanka dela je narodno gospodarstvo trpelo veliko škodo. Po dveh dneh stavke so delavci spoznali, da je stavka le komunistom v prid, njim snmim pa v veliko škodo, zato so se vrnili na delo. Tako se je končala prva velika stavka, ki so jo pripravili komunisti. Organizirali je niso naši komunisti, temveč sta jim prišla na pomoč avstrijska komunista Kurt Eisner in Ernest Toler.
V aprilu 1920 so komunisti vdrugič poskušali z veliko stavko. A ta se je sprevrgla v velik komunistični poraz, zaradi katerega je tudi mnogo komunistov obupalo nnd uspehom rdeče revolucije in se odločilo za stori socialistični način dela. Ker se je vrednost dinarja takoj po vojni stalno spreminjala, so delavci na državnih železnicah v letih 1919 in 1920 velikokrat stavkali. Prišlo jp tako daleč, da so delavske organizacije železničarjev napravile z državo sporazum: država in delavci so postavili komisijo, ki je vsake tri mesece kontrolirala žclezni-čarske plače, če so zadovoljive spričo dinarske vrednosti. Ta komisija je imela celo pravico kontrole nad dohodki državnih železnic. V začetku leta 1920 pa so komunisti to pogodbo večkrat izrabili in po nepotrebnem organizirali stavke. Tako je bilo tudi ob veliki stavki v aprilu 1919. Takrat je bil prometni minister dr. Anton Korošec, ki je dobro poznal zločinske nakane komunistov. Zato se ni hotel pogajati z nahujskano komisijo. Dosegel je, da je država ostro nastopila proti vsem organizatorjem. Stavka je bila po 14 dnevih razbita, krivci obsojeni, železničarji pa so se zopet vrnili na delo. To je prvi večji udarec, ki ga je mlada država zadala zločincem Komunistične partije. Komunisti so sicer poskušali še z nekaterimi manjšimi stavkami, vendar so ljudje že spoznali njih pravi namen, ki ni bil zvišanje plač, temveč hujskanje množic na upor proti mladi državi. Ko so komunisti videli, da se je državna oblast že ustalila, so se je zbali, mnogi od njih so spremenili taktiko.
Julija 1920 je partija imela drugi komunistični kongres v Vukovarju. Tam je bila dokončno osnovana komunistična stranka, ki je tedaj dobila ime Komunistična partija Jugoslavije. Toda že na tem ustanovnem zboru se je pokazal razdor med komunisti. Razdelili so se v centrum in levico. Sredinci so bili proti revoluciji in nasilju, kajti spoznali so, da z revolucijo ne bo mogoče priti do oblasti. To cen-trumsko krilo je tudi obsojalo II. in-ternacionalo in se jc poznele pridružilo tako imenovani II. in pol interna-cionali. Skrajni levičarji, pa so zagrizeno zahtevali revolucijo in po rovo-luciji diktaturo proletariata. Zmagali so sicer levi, vendar se niso upali izključiti sredincev, ker bi bili potem sami preveč oslabljeni. Na tem kongresu so sprejeli in odobrili tudi program in statut K P. Vodstvo komunistične stranke je prevzel Sima Mar-kovjč. Ta kongres je pokazal, da pripadniki Komunistične partije še niso postali pravi komunisti, kajti še so imeli v sebi človečanskega duha, ki jim je prepovedoval prelivanje krvi.
Komunistična partija je kmalu po vukovarskem kongresu številčno dosegla svoj največji obseg. Imela je okrog 60.000 članov. Pripravljala je revolucijo, da bi jo pa tudi izvedla, ni imela moči in spretnosti.
Ponesrečena priprava komunistične revolucije
Komunisti so v prvih dveh letih imeli pri rovarjenju lahek posel. Država je morala najprej zgraditi novo pripravno ogrodje in se šele nato ukvarjati z raznimi molilci miru. Po dveh letih obstoja Jugoslaviji: so se razmere že toliko izboljšale, da so bili komunisti v javnem življenju onemo-
gočeni. Ljudstvo je že spoznalo laž njihovih krink, država pa je teroristično organizacijo z močnimi ukrepi vedno bolj uničevala.
31. december t920 je v boju proti komunizmu važen datum. Takrat je Vesničeva vlada izdala »Obznano«, češ da je Komunistična partija pripravljala revolucijo. Komunistični načrti so bili odkriti in kom. partija je bila prepovedana. V letu 1921 prehajamo v dobo, ko je partija spoznala, da ne bo mogla več kazati svojega pravega obraza. V začetku 1921 se je Plenum centralnega portijskega veča dvakrat sestal na izredni seji. Glavni razgovor je bil okrog vprašanja, kako nadaljevali z delom tudi po odkritju priprave zn revolucijo. Sad zadnjega sestanka Plenuma je bil atentat na notranjega ministra Draškoviča v Delnicah, kjer je komunist- delavec Stanoje Staič poskušal 21. junija ministra ubiti. Prav tako se je ponesrečil tudi drugi nameravani umor, ki so ga komunisti pripravljali za regenta Aleksandra na Vidov dan 28. junija 1921. Ob teh dveh atentatih se je javnost še bolj prepričala, da ima opraviti z zločinsko komunistično tolpo in se je zato še bolj odmaknila vplivu komunistov. — Preiskave o pripravi obeh umorov pa so pokazale, da so umore pripravljali komunist. poslanci, zato je oblast vse te poslance zaprla. 2. avgusta 1921 je izšel zakon o zaščiti države. Država je ostro nastopila proti vsakemu komunističnemu delovanju. Komunisti so se morali potuhniti. — Januarja 1922 se je vršil proces proti vidovdanskim atentatorjem. Napadalec na ministra Draškoviča je bil obsojen na smrt, atentator na regenta Aleksandra pa na 20 let robije. Mnogo komunistov je bilo zaprtih. Partija se je potuhnila in sklenila delati le na znotraj za dvig svojih organizacij. Komunistično vodstvo je mislilo, da bodo kmalu lahko preslepili državo in prišli zopet k javnemu delovanju. Mislili so, da je ile-galnost le začasna, zlasti je v tej veri živel Sima Markovič. Toda Komunistična partija se ni smela zaradi svojih zločinov nikdar več pokazati med poštenimi ljudmi. Država je s prepovedjo delovanja Komunistične partije v živo zadela vse delo komunistov, ki si od tega udarca niso znali več pomagati.
Doba velikih trenj med komunisti
Komunistom so morali priskočiti na pomoč moskovski boljševiki, ki so
predlagali, naj si komunistična partija pomaga z novo taktiko enotne fronte. i. januarja 1923 so komunisti priredili veliko konferenco, na kateri so hoteli ustanoviti legalno stranko, ki bi delovala pod napačnim imenom NRPJ (Nezavisna radnička partija Jugoslavije). Toda oblast je kmalu spoznala zvito komunistično taktiko in ni dovolila, da bi ta na videz nezavisna organizacija še naprej delovala: 1925. leta je država tudi to organizacijo prepovedala.
Pokazalo se je, da velik del komunistov ni bil za revolucijo, temyeč za mirno rešitev socialnega vprašanja. To je bilo za Kominterno težko vprašanje; treba ga je bilo rešiti, če je hotela v Jugoslaviji izvesti revolucijo. Zato je bilo treba sklicati 3. partijsko konferenco, 1923 v Beogradu (i. in 2. sta bili na Dunaju). Pokazalo se je, da se celo glavni komunisti ne morejo sprijazniti z brezobzirnim prelivanjem krvi, kakor ga je narekovala Moskva. Sima Markovič je izdal knjigo, v kateri zagovarja boljševikom tuje stališče, da morajo komunisti priti do oblasti ustavno in ne z revolucijo. V Beogradu je nastal boj med levimi in desnimi. Tako lepo vidimo, kako so se celo glavni komunisti počasi vzgajali za poslušne podložnike zločinske Moskve. Tudi v taktiki je prišlo do sporov. Glavni komunist Sima Markovič je zahteval ,naj bo edino centralni komitet skrit v ilegali, ostala partija pa naj dela javno. Levi komunisti pa so vedeli, da je njihov bližnji cilj krvo-prelitje, zato so zahtevali, naj komunistična partija takoj stopi v ilegalo. Zmagali so levi, KP je stopila v ilegalo.
L. 1926 je bil na Dunaju III. kongres KPJ. Komunisti so se med seboj pogodili, a pogodba je ostala le na papirju. Tako je celo Sima Markovič, voditelj komunistov, imel v Beogradu svoje celice, ne da bi zanje vedeli
ostali člani CK. i
Razdoru med našimi komunisti je bil tako pereč, da je morala 1928 Ko-minterna poslati odprto pismo jugoslovanskim komunistom. V tem odprtem, pismu so boljševiki javno napadli neposlušnost nekaterih glavnih komunistov in pokazali, katera smer ugaja boljševiški Moskvi. Staro vodstvo je bilo odstavljeno, novo vodstvo je bilo sestavljeno iz samih zvestih. Moskva je ze takrat z veseljem gledala na njej najbolj vdano zločinsko tolpo komunistov iz Zagreba, v kateri jo bil tudi
Josip Broz, sedaj Tito. Novi tajnik KI je postal Jurij Draškovič. Posrečilo J mu je izključiti vse, ki niso bili prJ pravljeni v vsem popolnoma poslušaj Kremlja.
IV. kongres KPJ je bil konec le| 1928 v Dresdenu. Na tem kongresu komunisti še enkrat — to pot enodul no — sprejeli odprto pismo Komintrl ne. Naši komunisti so se tako popo| noma prodali zločinski Moskvi, od.-li naprej vdano izpolnjevali vse njeni ukaze za stavke, zločine in umore. K« munistična partija se je tako »očisj la«. V njej so ostali le oni propadi ljudje, katerim je bil odtlej napil edini življenjski oilj — uničenje lasi nih bratov. Na tem kongresu so se kij munisti prvič razgovarjali o revoM ciji v Jugoslaviji in večina se je iz j J vila za buržoazno demokratično revj luči jo. Izbrano je bilo novo vodstvo] tajnikom Jurijem Džakovičem.
6. januar 1928 tudi komunisti dolirl pomnijo. Takrat je kralj Aleksander F odpravil ustavo in postal absolutol vladar. Prepovedal je vse organizaciji največjo skrb pa je polagal na uničJ nje komunizma v Jugoslaviji. Ka;ii zavedni se je, da je to največji sovral nik. Partija je hotela to sicer res tel ko vladavino izrabiti, da je hujskali množice proti državi in obstoječem! redil. Toda takrat so morali komunisl spoznati, da jih ljudstvo sovraži in jih boji Zaradi rovarjenja KP so liii mnogi komunisti zaprti in nekateri tel lo obsojeni na smrt. Tnko so bili uhif glavni krivci nemirov Džakovič, ki ga orožniki ustrelili, ko se je na jvi| vratku iz SSSR protipostavno poskus prebiti čez mejo. Na smrt je bil ol>« jen tajnik Rdeče pomoči IIacimov;(j Bracanovič in nekateri glavni voditelj SKOJ-a, med njimi bratje Oreški. Kol munizem se je zopet na zunaj potiik| niil. Spoznal je, da ne more priti dan s pravim imenom. Komunisti pričeli širiti med ljudstvo umazanij knjige. Že taikrat so začeli nekotoij izpodjedati številne naše organizacija pri nas predvsem krščiansko-socialistirl ne. Tako je pod njihov vpliv padli Jugoslovanska strokovna zveza (.M| in nekatera krščansko-socialistiin akademska društva.
Komunistična partija se je leta 192j za silo utrdila. Notranja trenja so jI sicer še dolgo časa islabila, ve>ndul glavni razdor med komunisti je bil f tem letom končan.
Po ukazu Moskve so pripravljali revolucijo
Poleti 1935 je bil v Moskvi VTI. kongres Kominterne. Ta kongres je važen mejnik za povojno zgodovino vseh narodov Evrope. Na tem kongresu je glavni tajnik Kominterne Dimitrov izdal vsem komunističnim strankam navodila o novem delovanju komunistične taktike. Medtem ko je na VT. kongresu Bnharin zagovarjal in tudi prodrl z zahtevo, da mora komunizem vedno in povsod samostojno nastopati in se zlasti varovati vsakega sodelovanja s socialno demokracijo, je pa sedanji kongres iizdnl geslo: Iščite zaveznikov, kjer jih dobite. A ne samo to: komunisti naj se vrinejo v vsa gibanja in naj si privziamejo kakršno koli masko hočejo, samo da jih vodi do cilja — krvave revolucije.
Ta navodila so se kmalu poznala tudi v delovanju jugoslovanske komunistične Stanke. Prvič se je nova. taktika komunistov — ponujena roka opazila pri nas poleti 1935. A je takoj propadla, kajti slovenski časopisi so takrat pravočasno opozorili svoje bralce na bližajočo se nevarnost in na ta način mnoge zavarovali pred težko škodo. Leta 1936. so jo komunisti hoteliob-novitd na drug način, brez pogajanj, razgovorov i,n razglasov, vendar tudi to pot niso uspeli.
Nia VTI. kongresu Kominterne je bilo tudi sklenjeno, da se mora komunistična revolucija najprej začeti v Jugoslaviji, češ da je ta država najbolj pripravljena za komunizem. To se je v delovanju naših komunistov tudi kmalu pokazalo. Komunistične centrale z Dunaja in Pariza so pošiljale v našo državo cele kupe navodil, brošur in letakov, ki naj pomagajo naše ljudstvo zrevolucionirati.
Policija je tudi odkrila komunistična navodila za nastope pri volitvah. Komunisti so hoteli izrabiti bližnje volitve, da bi si pri njih pridobili na ne-zavisnih listah čim več glasov. V Sloveniji se je tak primer dogodil najprej pri občinskih volitvah na Jezici. Maloštevilni komunisti sicer niso mogli postaviti lastnega kandidata, zato pa so dosegli enotno listo proti JRZ. Ta lista se je imenovala »Skiupnn fronta slovenskega delovnega ljudstva«. Tiste dni so imeli na Jezici neznani ljudje veliko posla. Po Ježici so komunisti trosili posebno izdajo Ljudske pravice, ki je izšla samo'zaradi teh volitev. Izid teh volitev nam jasno kaže, kako malo vpliva so imeli komunisti na slovenske volilce. 80 odstotkov volilcev je glasovalo zn listo JRZ in le 20 odstotkov za Marnšičcvo-marksistično skupino.
Istega leta je bila (udi organizacija same komunistične partije močno spremenjena. Komunisti so poleg svojo
osrednje organizacije ustanovili še »Komunistično partijo Hrvatske in Komunistično partijo Slovenije«. Komunisti so namreč spoznali, da v državi, sestoječi iz tako različnih delov, ni mogoče delati jjp enem, za vse pokrajine veljavnem kopitu.
L. 1936. je bilo leto velikih pretresov kajti v Španiji je izbruhnila državljanska vojna. Komunisti so na najrazličnejše načine širili lažnive govorice o rdečih zmagah, z vsemi mogočimi spletkami pa so tudi zvabljali može in fante v Francijo in jih od tam vodili v Španijo v komunistične brigade. Glavno krivdo za to nosi Josip Broz-Tito, ki je vodil agitacijo za .španske prostovoljce. Sam je bival takrat v Franciji, kajti v Jugoslavijo se ni upal priti, ker je bil tu obsojen zaradi zločinov. Z raznimi zvijačami so komunisti tako zvabili v Španijo nad 15.000 naših državljanov, od katerih jih je le malo ostalo živih.
ga leta mes. aprila je bil v Parizu slini vseh vodilnih srednjeevropskih in bal kanskih komunistov, ki so sklenili, d se mora začeti hitra in uspešna akcij za boljševizacijo Balkana in v prv vrsti Jugoslavije. Tega leta je Komu nistična partija Slovenije izdala sva prvi manifest, kjer je pozivala k splo snemu uporu. Istega leta so «Lettre< de Rome« pisole o jugoslovanskem ko munizmu: »Težko si je misliti, da b danes našli polje človeškega udejstvo vanja, kamor ne bi segala pogubna akcija komunizma... Največja pozor' nost velja mladini: literatura brez vsake vrednosti, do skrajnosti umazana smeši v njenih očeh vsako nravnost io jo vzpodbuja, da odvrže od 6ebe vsaka vzdržnost.«
Tako so komunistični zločinci ni vseh področjih na.rodnega življenji sejali zmedo in nered v enim samin namenom, da bi mogli enkrat n; L. 1927. je postal Tito glavni tajnik j razrvanih tleh pričeti s krvavo revo komunistične partije Jugoslavije. Iste- ■ lucijo.
Novi red bo srečen, če ne b komunizma
Toliko škode je že pred vojno slovenskemu narodu prizadejal brezbožni komunizem. Kljub vsem miniranjem pa komunisti v mirni dobi ne bi nikdar prišli do oblasti. Ko pa je slovenski narod po zlomu bivše jugoslovanske vojske prišel pod. oblast Savoj-cev so komunisti izrabili njegovo nesrečo im pričeli z znanimi krvavimi zločini, kakor jih slovenski narod še ni doživel. Tako smo v kratkih obrisih spoznali, da nam je vseh 25 let svojega obstoja komunistična partija zločincev prinašala samo gorje in nesrečo, pa čeprav je vedno govorila o boljših dneh slovenskega naroda. Trdno upamo, da bijejo slovenski domobranci s to zločinsko komunistično tolpo poslednji boj. Nikdar več se ne sme zgoditi, da bi nam peščica odpadnikov kar četrt stoletja povzročala toliko škode, kakor je to delala Komunistična partija.
Da pa se to ne bo nikdar več zgodilo, moramo popraviti vse vzroke, zaradi katerih je komunizem n»ogel toliko škoditi našemu narodu. V novem življenju po vojni ne smemo nikdar dopustiti, da bi se med nami pojavili komunisti, pa naj bi imeli kakršno koli krinko na sebi. Med vsemi sloji našega naroda mora vzrasti trdno načelno prepričanje, da ne sme nihče, komur je mar narodnih in verskih svetinj, sodelovati s komunisti. >
Danes že mnogi zaslepljene! spoznavajo svojo, zmotno pot in priznavajo zločinski obraz komunizma, kakor ga je priznal že pred vojno znani francoski komunist Frossard: »Pred 21
leti, ko se je končala svetovna vojna sem mislil, da pomeni boljševiška re volucija novo dobo in da bo s svojim gesli in navdušenjem osvobodila člove štvo. Lahko se opravičujem s tem, d c sem takrat imel šele 25 let. Počasi pi sem uvidel da boljševizem s svojin razvrednotenjem vseh moralnih vred' not zasužnjuje narode, katere je pre' pričeval, da jih bo osvobodil. Tiranija boljševizma je najhujša od vseh, kei je pripravljena za svoje cilje prelit potoke krvi in jih je dejansko že tud prelila. Ruska revolucija je v četr stoletja stala človeštvo več krvi kakoi najbolj krvava vojna.«
Komunisti se boje najbolj tistega ki jih kaže pred narodom v pravi luči kajti komunisti se zavedajo, da so po dobni grškemu bajeslovnemu junaki Anteju, sinu boga morja Pozejdona ii boginje Zemlje. Ta junak je imel t< slabost, da je bil brez moči, če ni bi v dotiku z zemljo. Če pa je stal ni zemlji, je premagal vsakega tujca. Te ga junaka Anteja je premagal znan Heraklej. Pri pretepu ga je dvigni od tnl in ga nato z lahkoto ubil. Tnk< so tudi komunisti brez moči, če ljudi« vidijo pravi zločinski obraz komuni zma.
*
Na koncu naj omenimo vire, iz ka terih smo črpali podatke za to zgotlo vino Komunistične partije: Edva r< Kardelj: Zgodovina KPJ, Moša Pt jade; O zgodovini KPJ, Zgodovin! SKOJ-a in predvojni članki iz »Slo venca«.