pofrmnA piAčAnA v corovmi
e
e
s:
s:
s:
LETO IV.
LJUBLJANA, PETEK 12. APRILA 1940.
pofAMeznA fevuKA siAne 1-du
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, MikloSlfieva 22./U. Del. zbornica. — PoSt. predal: 375. — Tel. St. 35-29. — PoSt. ček. rad. St. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
ŠTEV. 15.
Mi bomo strnili delavstvo...
Desetletje so se prizadevali nasprotniki pravega krščanskega socialnega gibanja, zlasti naši marksisti, združiti slovensko delavstvo v enotne vrste. Neprestano so povdarjali, da je po zgledu kapitalistov treba strniti sile proletarcev.
Kapitalist na naših tleh je bil običajno priseljenec iz tujih krajev. Iskal je pri nas samo materijalnega dobička, samo •vojo obogatitev. Pri njem se je učil tisti redki izbranec iz naših lastnih narodnih vrst, ki se mu je posrečilo osredotočiti v svojih rokah toliko pridobitnih sredstev, da je ustvaril med nami podjetje z morda nekaj stotin naših delavcev. Hlastal je tudi ta po ogromni večini samo za rastjo svoje gospodarske moči in je šel brezobzirno preko vsega, kar ga je pri tem oviralo. Ta njegov najvišji smoter ga je zato iztrgal duhovno iz narodne celote in ga strnil z priseljenim tujcem v eno neraz-družljivo napadalno vrsto. Naše podjetništvo je bilo zato na splošmo breznarodno in breznačelno. Na tej osnovi je bilo in je še danes enotno v borbi za rast in za dVig svoje moči.
Kapital je imel tako le en cilj, bil je enoten v svojem nastopu, enoten v izkoriščanju in izrabljanju naših narodnih delavnih sil. Napram tej strnjenosti naj bi nastopil strnjen delavski stan. Kakor podjetništvo, naj bi tudi on zavrgel vso notranjo povezanost s preteklostjo svojega naroda. Šel naj bi preko neprecenljivih verskih in nravnih vrednot v borbo za obrambo skupnih materijalnih koristi. Marksisti so vedno povdarjali, da jih vse drugo nič ne briga, da hočejo za delavstvo priboriti le večji kos kruha. Samo zunanje blagostanje delavskega stanu naj bi bilo tako njihov cilj.
Delavstvo samo pa se svojemu narodu ni izneverilo. Delavci v svojih srcih nravnih in verskih vrednot niso tako prezirali, kakor je to na splošno delal stan podjetnikov. Nekako podzavestno so čutili, da jih prav isto stališče, ki je podjetništvu pomagalo do izkoriščanja delavskega stanu ne bo osrečilo. Niso zato verovali v odrešilno moč marksističnih fraz in marksističnih voditeljev. Niso sprejeli njihove breznačelnosti in odklonili so marksistično kultumobojnost. Delavske vrste se v boju s kapitalom za svoj pravični delež niso strnile v marksizem v eno skupno bojno vrsto.	'1
Na skrivaj, prav v dnu duše vseh delavcev pa je vendar vedno živela tiha želja, da bi nasproti združenemu nasprotniku mogli postaviti združeno svoje sile. Bilo jih je dokaj, ki so v danem položaju smatrali za neizbežno borbo dokončnega obračuna med podjetništvom in med delavstvom. Mislili so, da morajo brez ozira na skupnost, razred delavstva voditi zoper razred podjetništva, dokler zadnji ne izgine s sveta. Tisočkrat oguljofani delavec je kaj rad prisluhnil brenkanju na te strune in je mislil ter celo druge učil, da je to pravzaprav zahteva prave narodnosti pa tudi resničnega krščanstva. Tako daleč je šel, da je v svojem pojmovanju spačil pojav Kristusa in mu nadel masko pravega razredno bojnega proletarskega agitatorja. Drugi, večina, pa so nosili v svojem srcu prepričanje, da je to mišljenje zgrešeno in so želeli strnjenosti in enotnega nastopa delavskega stanu na čisto drugih temeljih, na tistih, ki jih je zavrgel breznarodni in brezverski kapitalizem. Čutili so, da je težnja po enotnem nastopu stanu zdrava in verovali so, da mora končno tudi zmagati. Vendar pa ta zmaga naj ne pomeni uničenja drugih stanov, naj se ne izvrši v znamenju moritve in splošnega prelivanja človeške krvi. ampak mora zmagati v znamenju zdrave razsodnosti, da je stanovom potrebno sodelovanje in soglasja. Če se kateri stan protivi, ga je ^ temu treba z zakoni prisiliti. Napram razredno-bojnemu stališču in napram cilju brezrazredne družbe se je začelo uveljavljati čimdalje bolj to drugo stališče združevanja stanov v stanovsko družbo.
Kakor je marksizem hotel uveljaviti za svojo zmago nasilje nad nasprotnikom, tako je nasilje uveljavljeno tudi v svojih lastnih vrstah. Gorje delavcu, ki mu ni
Zaključek L tečaja strokovne šole DZ
Kakor znano, se je 15. januarja t. 1. pričel redni pouk na Strokovni šoli Delavske zbornice v Ljubljani. Šola je vzbujala pozornost še predvsem zato, ker gre za prvo tovrstno šolo v državi, ki se ji je marca meseca t. 1. pridružila istovrstna šola DZ v Zagrebu. V soboto 16. p. m. so učenci Strokovne šole polagali zavržne izpite, ki so zelo dobro uspeli. S tem je bfl zaključen I. učni tečaj Strokovne šole DZ.
Strokovno šolo DZ je posečalo 27 učencev, od katerih so bili 3 izredni. Vsi ostali pa so stanovali v skupnem šolskem internatu. Na šoli je bilo 4 do 6 ur dnevnega pouka. Učna tvarina je obsegala 18 predmetov, ki so bili razporejeni v pet skupin: vzgojne osnove (krščansko-nravstvena delavska vzgoja, narodna delavska vzgoja), temelji kultumo-socialne izobrazbe) zgodovina socialnih gibanj, sodobna kulturno -socialna gibanja), socialna gospodarska izobrazba (javno pravo, narodno gospodarstvo, gospodarski viri in struktura Slovenije, glavni gospodarski problemi Slovenije, socialna zakonodaja, zasebno delovno pravo, veliki socialni problemi Slovenije, ustroj in namen Delavskih zbornic), strokovna izobrazba (namen, vodstvo in akcijska tehnika strokovnih organizacij, delavsko zadružništvo) in pomožni predmeti (slovenščina, dopisništvo, govorništvo itd.)
Učna snov je bila torej zelo razsež-na, pa lepo organično zajeta. Internat in šolski sestav pa sta uspela izgraditi iz mladih delavskih fantov pravo učno-vzgojne delovne skupnosti, ki je bila simbolično izražena v dejstvu, da je
bil prefekt šolskega internata izbran izmed fantov samih.
Šolsko vodstvo in predavateljski zbor (16 predavateljev) sta pod strokovnim vodstvom dr. Cirila Žebota v šolo vložila mnogo ljubezni, razumevanja in skrbi. Zaradi tega je drzno tvegani poizkus prve šole za vzgojo in izobrazbo mladih strokovnih delavskih voditeljev uspel nad vse pričakovanje. Tega niso dokazali samo završni izpiti, ki so se vršili pred sedemčlansko komisijo, sestavjeno iz šolskega vodstva in predavateljskega zbora, marveč občudovanja vredna vestnost in vztrajnost, s katero so ti mladi delavski fantje iz vseh vetrov slovenske domovine dva meseca sodelovali v šolski delovni skupnosti.
Ob šestih so vstajah, nato telovadili, opravili vsako jutro v internatni kapeli skupno jutranjo molitev s kratkim verskim nagovorom, zajtrkovali, nato pa ob osmih začenjali s poukom. Štiri do šest ur pouka, kratek sprehod, nato pa učenje, po večerih pa praktične vaje, aktualna predavanja ali pa zopet študij. Človek bi ne verjel, da ima delavska duša, komaj se je odtrgala od svojega trdega poklicnega dela, toliko zdravega smisla za svojo duhovno vzgojo ter umsko izobrazbo. Prvi tečaj Strokovne šole DZ nas je prepričal o veliki resnici: Slovensko delavstvo hrepeni ne le po socialni obnovi, temveč z enako silo ali pa še s silnejšo strastjo teži po duhov no-kultumi osvoboditvi.
Da bi Slovenska javnost slišala govore teh delavskih fantov, ki so jih imeli ob večernih govorniških vajah, da bi brali njihove pismene naloge o
najbolj resnih problemih slovenskega duhovnega in socialnega življenja, pa bi večkrat drugače presojali slovenski delavski stan.
Teoretičnemu pouku v Ljubljani bo sledil praktičen del šole na terenu. Vsak učenec bo moral uspešno izvesti posebno praktično nalogo, premišljeno izbrano prav zanj, računajoč s posebnostmi njegovega delovnega in socialnega okolja. Šele po opravljenem praktičnem delu šole bodo učenci prejeli zaslužena izpričevala.
Sedemindvajset mladih slovenskih delavskih fantov se je vrnilo na svoje domove, v svoje revirje, v svoje tovarne, med svoje delavske tovariše. Sedemindvajset apostolov duhovnega prerojenja, kulturnega osvobojenja in socialne obnove slovenskega delavskega stanu. Bog naj spremlja te fante in naj blagoslavlja njihovo veliko delo, ki jih čaka, ki pa so si ga prostovoljno naložili in ga posvetili z dano obljubo in zavezo da »bodo po dovršeni šoli pridobljeno znanje in izurjene sposobnosti z veseljem in ljubeznijo posvetih svojemu delavskemu stanu, njegovi moralni in gmotni dobrobiti«. Pa ta žrtev je bila sama iz žrtve porojena: dvomesečna odpoved svojemu skromnemu delavskemu zaslužku in še cel niz žrtev, ki jih ve ceniti le, kdor je v teh dveh mesecih s temi fanti sodeloval.
Slovenski Delavski zbornici pa, ki je pod svojo novo upravo to središče slovenske delavske obnove ustvarila, pa k temu prvemu uspehu na tej novo izsekani poti iskreno čestitamo, upamo, da v imenu vsega slovenskega ljudstva.
Rdeti proti enotni akciji stavbincev
Naše stavbinsko delavstvo je imelo vedno težkoče in križe s svojo kolektivno pogodbo. Teh težav so bih večinoma krivi naš rdeči sodrugi, ki so v polpreteklem času imeli nad tem delavstvom nekak monopol. Saj so izvajali do zadnjega časa nad to vrsto delavcev pravcato diktaturo, tako da prav za prav nihče ni mogel delati v svojstvu stavbinca, če ni preje v marksistično blagajno vložil v obliki članarine in raznih fondov, svoje denarne kavcije. Ta kavcija se mu seveda ni nikoli vračala.
IZKUŠNJE STAVBINCEV.
Tudi z zadnjo kolektivno pogodbo, ki je še sedaj v veljavi za vse stavbinsko delavstvo, so bih križi prav posebne vrste in je ravno zaradi nestrokovnega stališča marksistične grupe ta pogodba dolgo čakala na svojo pravo veljavnost. Prav dobro se še spominjamo, kako je takrat združenim gradbenim podjetjem to ravnanje rdečih sodrugov prav prišlo, da so mogh pristanek na pogodbo čim dalj zavlačevati. Tudi stavbinsko delavstvo se tega prav dobro zaveda, saj je samo nosilo na svojih ramenih vse iz tega nastale zle posledice.
klonil, kadar je marksizem prišel do veljave in moči. Delavec ga zato ni vzljubil in marksizem delavskega stanu notranje, duhovno, ni združil. Nikoli ga tudi ne bo. Združil bo slovensko delavstvo naš stanovski pokret v enoten delavski stan in strnjeno delavstvo popeljal do njegovih pravic. 2e se kažejo prvi znaki, kako geslo nasprotnikov po združiti sil vsega delavstva praktično uveljaljamo v življenju, dočim oni prav nad tem geslom igrajo iz-dajalce.
ZZD ZA ENOTNOST.
Stavbinsko delavstvo se je zato naveličalo marksističnega terorja in njihove absolutne oblasti nad to stroko delavstva ter jim je pričelo obračati hrbet. Zlasti je lansko leto to delavstvo začelo prestopati v organizacijo ZZD ter je v njenih vrstah skušalo doseči uspehe v svojih upravičenih zahtevah. ZZD je šla zanje tudi povsod iskreno na delo ter se je ves čas trudila, da bi izredne razmere bojnega časa okrog nas parirala s svojimi akcijami. Kjerkoh je mogla je za svoje člane stavbince, pa tudi za stavbince nečlane uspešno posredovala. Mnogi1 so bih tako po njenem prizadevanju deležni v polpreteklem času izrednih podpor pri naši Delavski zbornici, mnogi tudi pri Borzi dela. V glavnem pa se je naša organizacija ves čas prizadevala, da bi vse strokovne organizacije združene pod vodstvom Delavske zbornice enotno nastopale v borbi za čim bolj ugodno novo kolektivno pogodbo. Videla je potrebo take pogodbe in je smatrala, da je nujno potreben enoten skupen nastop proti takemu nasprotniku. Zal, pravega razumevanja nismo našli in ob vsakem kričanju o skrbi za enotnost delavstva v mezdnih akcijah s strani nasprotnikov, zlasti pa marksistov nismo uspeh.
STALIŠČE DELODAJALCEV.
Graditelji so znali zase izrabiti vprašanje borbe proti šušmarstvu, vprašanje doplačil že sprejetih javnih del ter neenotnost strokovnih pdkretov. Ob hitrem porastu draginje, ki po uradnih statistikah izpričuje 20 do 30% dvig cen življenjskim potrebščinam, so zato
pri privatnih delih nuditi delojemalskim organizacijam le pavšalen povišek 25 p na uro, pri javnih dehh pa ničesar. Tam imajo sklenjene pogodbe, so dejali in ne morejo ničesar primakniti delavstvu. Tam imajo že določen pribitek, se to pravi in od tega ne morejo delavstvu nič dati. Nočejo priznati, da je radi sožitja ob izrednih prilikah treba, da oba partnerja doprineseta svoje žrtve.
Našemu delavstvu je znano, da smo se mi ves čas trudili, da bi na pristojnih mestih zagotovili pobijanje šuš-marstva med gradbeniki in da bi dosegli z ozirom na potrebno zvišanje delavskih mezd pri javnih dehh gradbenikom dodatna doplačila. Naša Delavska zbornica, Centralno tajništvo Delavskih zbornic in mi po svojih zastopnikih in prijateljih v Beogradu smo rešitev teh dveh vprašanj opetovano ur-girali. Zal, doslej še nismo uspeh.
Delavstvo ponudb delodajalcev glede mezd ob sedanji draginji ni moglo sprejeti. Pri starih mezdah živeti mogoče ni pošteno. Še enkrat smo zaprosili Delavsko zbornico za sklicanje skupnega posveta vseh strokovnih organizacij. Ta posvet naj bi soglasno določil skupno borbo vseh strokovnih pokretov in vsega stavbinskega delavstva z njimi za uveljavljanje svojih pravic. Določil naj bi enotne smernice in enoten postopek ter solidaren nastop vseh stavbincev za dosego pravične ko-■ lektivne pogodbe.
POTREBNA JE AKCIJA.
Delavska zbornica je tozadevno anketo sklicala za 26. marec in so se je udeležile vse štiri v poštev prihajajoče (Nadaljev. na 2. str.!)
Rdeči proti enotni akeiji stavbincev
(Nadaljevanje s 1.strani!) strokovne organizacije. Tu se je skušal dobiti pristanek vseh organizacij za enoten nastop, ki bi edino še mogel prav rešiti interese gradbenega delavstva. Nihče ni mogel verjeti, da bi ob takem položaju, kakršen v resnici je, za gradbeno delavstvo, katera prizadetih organizacij hotela in mogla skupen nastop odkloniti in onemogočiti. Saj taka odklonitev ne pomeni nič drugega, kakor v odločilnem trenutku pustiti interese delavcev ob strani, predati jih radi kakršnih koli manj važnih zadev. Na anketi Delavske zbornice je bil določen točen načrt in domnevno pismeno pristanek strokovnih organizacij najkasneje do 29. marca. V soboto dne 30. marca pa smo dobili od Delavske zbornice značilno pismo, v katerem nam zbornica sporoča, v naše veliko začudenje, da kdo upa tako ne-ženirano preko koristi stavbinskega delavstva, sledeče pismo:
DELAVSKA ZBORNICA V LJUBLJANI Jugoslovanska strokovna zveza,
Narodna strokovna zveza,
Zveza združenih delavcev,
Savez gradjevinskih radnika,
Ljubljana
Na razgovoru predstavnikov strokovnih organizacij, podpisnic kolektivne pogodbe
Za boljšo bodočnost vajencev
V	svrho boljše zaščite gmotnih, socialnih, kulturnih in moralnih interesov vajencev, se je pri Delavski zbornici na iniciativo ZZD ustanovil poseben odsek, ki bo skupno z določenim referentom zbornice skrbel za čim boljšo dosego zgoraj navedenih namenov. Zbornica bo s tem svojo dosedanjo skrb za zaščito vajeniških interesov znatno povečala, s posebnim ozirom na dejstvo, da se temu delavskemu naraščaju godijo silne krivice, ki nujno kličejo po pomoči.
Zbrano gradivo o higijenskih, zdravstvenih, socialnih zaščitnih in gmotnih razmerah vajencev, nam dovolj jasno priča o potrebi nujnih in temeljitih ukrepov.
V	naši javnosti se je sicer že mnogo govorilo in pisalo o nezdravih vajeniških razmerah. Zal le, da se s strani poklicnih faktorjev pogreša temeljitih in učinkovitejših ukrepov, ki naj bi dovolj močno posegli v te nezdrave razmere vajencev. Ne sme se smatrati, da je ta socialna bolezen zadeva samo vajencev in delavstva, temveč je to še važnejša zadeva našega gospodarstva in naše države same. Prav tako se ne sme prezreti, da iz vajeniškega naraščaja raste močna armada bodočih strokovnih delavcev, od katerih največ za-visi gospodarski uspeh naroda.
IZato ni in ne sme biti vseeno v kakšnih razmerah raste, živi in se usposablja ta delovna armada, kakor tudi ni vseeno, če bo ali ne bo zadostno usposobljena, da prevzame težke naloge dela, ki vsak hip zahteva večjo sposobnost delavca.
Občni zbor antikomn-nističnega komiteja
Vršil se je IV. redni občni zbor anti-komunističnega komiteja naše države ter je občnemu zboru prisostvoval tudi g. Adalber Kunon, referent antikomin-teme za jugovzhodno Evropo.
V svojem poročilu komite navaja, da je priredil večje število predavanj, izdal nekoliko publikacij in letakov v več tisoč izvodih. Občni zbor je ugotovil, da so komunisti poleg intelektualnega dela razvili tudi veliko aktivnost na samem terenu.
Vedeli smo, da agenti boljševizma raje operirajo z živimi ljudmi, kakor s teorijami.
Občnemu zobmi je prisostvoval tudi zastopnik Jugorasa in je komite imel priliko, da se spozna z borbo na terenu proti tujim agentom, katere vodi Jugo-ras med delavstvom. Komite se bo iz takih poročil mogel gotovo naučiti mnogih koristnih stvari. Boj namreč ne sme ostati pri samih publikacijah in predavanjih brez sodelovanja delavskih množic. Sam nasprotnik nam dokazuje, kakšnih metod se moramo v tem boju poslužiti. Zastopnik Jugorasa je dejal, da se ta boj ne sme preobrniti v ceneno gosposko reklamo, ki na stvarnost zelo slabo vpliva ter, da je potrebno, da se vspostavi enotnost delovanja po načrtu, 'kar bo gotovo imelo boljše uspehe.
za stavbno delavstvo, ki se je vršil dne 26.
III. 1940, je bila dana iniciativa za ustanovitev akcijskega odbora vseh strokovnih organizacij stavbnega delavstva, ki naj bi:
1. organiziral v večjih centrih (Ljubljana, Maribor, Kranj) skupna manifesta-cijska zborovanja stavbnega delavstva in
2. vodil enotno akcijo za dosego upravičenih zahtev stavbnega delavstva, zlasti pa za porast te draginje odgovarjajoče zvišanje plač za vsa stavbna dela (javna in privatna.)
Narejen je bil tudi načrt o načinu izvedbe akcije, ki še najbolj odgovarja današnjim razmeram in ima veliko izgleda na uspeh.
Strokovne organizacije:
Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strokovna zveza,
Strokovna zveza gradbenega delavstva ZZD
so dale svoj pristanek na ustanovitev akcijskega odbora in takojšnjo izvedbo načrta. Savez Gradjevinarskih radnika pa je sodelovanje na skupnem zborovanju odklonil s sledečo motivacijo:
»Savez je na svoji sejišt. 97 že dne 4. III. 1940 sklenil, da skliče v Ljubljani na dan 7.
IV. 1940 zborovanje stavbinskega delavstva in se ta sklep izvrši. V to svrho je vse potrebno že ukrcnjeno. Ker se bo to zborovanje vršilo in ker je ZZD tudi že izvršila zborovanje za stavbno delavstvo-, ne vidimo možnosti za skupno zborovanje.«
Sporočamo gornja stališča vsem organizacijam stavbnega delavstva z vabilom, da izvajajo iz njih primerne ukrepe v korist stavbnega delavstva.
Podpisana zbornica smatra, da bo le z enotnim nastopom mogoče zaščititi ogrožene interese stavbnega delavstva, vsaka cepitev sil pa bi zamogla imeti za stavbno delavstvo najtežje posledice.
V	svrho definitivne odločitve sklicujemo ponoven posvet predstavnikov strokovnih organizacij stavbnega delavstva, ki se vrši v naših prostorih v torek 2. IV. 1940 ob 10 uri.
Vabimo vas, da se tega sestanka zanesljivo in točno udeležite.
Ljubljana, dne 30. marca 1940. predsednik: Kozamernik Viktor, 1. r. tajnik v. z.: Prezelj France, I r.
komunisti. Ti izrabijo vsako priliko, da pod raznimi varljivimi gesli delajo med akademiki in v javnosti boljševi-ško propagando. Tako se je zgodilo tudi te dni, da so sklicali pod firmo »mirovnega kongresa« na beograjsko univerzo zborovanje vseh jugoslovanskih akademikov. Tudi ta »mirovni kongres« naj bi služil prevratni komunistični akciji.
Ko je to povabilo prišlo v Ljubljano in so za njega zvedeli naši akademiki, je med njimi vstal pravi vihar ogorčenja. Naši akademiki so se zato v kratkem času v stotinah zbrali na ljubljanski univerzi in tam energično protestirali proti poizkusom beograjskih akademikov ter se izjavili odločno za brez-kompromisno borbo proti komunistom in njihovim podpornikom frani asonom. Siti večnega izigravanja javnosti po framasonih in komunistih z raznimi zvenečimi gesli, se niso prav nič pomišljali z vso doslednostjo zahtevati, da se protinarodna in proti-domovinska, v službo boljševizma postavljena akcija beograjskih komunističnih akademikov v kali zatre.
Zbrani akademiki so poslali tozadevno posebne resolucije Nj. vel. -kralju Petru II., Nj. visočanstvu knezu Pavlu, predsedniku vlade Dragišu Cvetkoviču, predsed. senata dr. Antonu Korošcu in notranjemu ministru Mihajloviču. Na zborovanju so sprejeli tudi posebno
INDEKS NARODNE BANKE
Indeks Narodne banke se je gibal v trgovini na malo v Ljubljani zadnje mesece tako-le:
Januar 1940 ................ 107.9
februar 1940 ............... 109.9
Ker je znašal indeks 1. julija 1936 — 84.2, septembra 1939 87.9, je narasla draginja napram prvemu terminu za 27.3 odnosno 30%. Napram drugemu terminu je narasla draginja februarja 1940 za 25.5%.
RDEČI PROTI ENOTNEMU NASTOPU,
Marksistični savez gradjevinarskih radnika tu očito izbegava enoten nastop vsega stavbinskega delavstva. Potem ko je desetletja neprestano oznanjeval, da je rešitev samo v skupnosti in da mora radi te skupnosti delavstvo pozabiti tudi na posebna kulturna gledanja, se je savez rdečih tem svojim naukom sto odstotno izneveril. Samo zato, ker je ZZD že izvršila zborovanje, ne uvidijo marksisti možnosti za skupno delovanje strokovnih pokre-tov. Zdi se, da se marksisti v tem slučaju držijo načela, da je izgovor dober, četudi ga pes na repu prinese.
DELAVSTVO BO SPREGLEDALO.
Sodrugi marksisti nikar ne mislite, da vas delavstvo ne bo izpregledalo. Zato niste za enotni nastop, ker ta zamisel ni zrasla na vašem zelniku, ampak na našem. Zato niste za enoten nastop, ker še smerom mislite, da enoten nastop mora kloniti vaš monopol in vaše diktatorstvo nad stavbinci. Zato niste za enoten nastop, ker stav-bincem ne privoščite, da bi bili v prvi vrsti za nje odločilni nijhovi interesi, ne pa vaši organizacijski. Toda to vam prav nič ne bo pomagalo. Ob tako odločilnem trenutku in ob tako težavnih razmerah rušiti enotnost stavbincev se ne pravi nič drugega, kakor zapraviti si pravico do njegovega nadaljnega zastopanja.
Delavstvo bo tako tudi sprejelo vašo odločitev in vam obrnilo hrbet za zmerom. Kdor v teh resnih časih dela tako kakor delate vi, tudi drugega ne zasluži. Nas pa vseeno boli radi teh delavcev, da ste ravnali tako kakor ne bi smeli. Delavci bodo zato trpeli, trpele bodo njihove družine. Če je vam to vseeno, nam ni.
Mi bomo zato šli kljub vsemu v boj, da izvojujemo stavbincem njihove pravice, vi tovariši stavbinci, pa si to izdajstvo dobro zapomnite, naj vam bo delo marksistov proti enotnosti delavstva v trajen spomin in strnite se zato v vrstah ZZD, ker le tako bo prej ali slej zmaga vseeno naša.
izjavo, ki se ostro obrača proti početju vseh framasonov, republikancev in komunistov v državi. Proti tem elementom zahtevajo brez obzirno oblastveno borbo. Zahtevajo zanje prisilno delo, razpust vseh prikritih legaliziranih komunističnih organzacij, ustavitev vseh levičarskih listov in publikacij. Pozivajo vso jugoslovansko javnost, da se njihovi borbi za dinastijo, za narod in za državo proti agentom boljševiške kominteme pridruži v skupnd borbo.
Mi pozdravljamo neustrašen nastop naših akademikov. Skrajni čas je res da se proti boljševiškim razdiračem nastopi z vso energijo. Dosti nam je, da opazujemo boljševiški »paradiž« drugod, pri nas ga prav nič ne potrebujemo. Z narodnozavednimi akademiki zato korakamo strnjeni v protibolj-ševiški akciji, svesti si, da je v boju s tem sovražnikom vsaka prizanesljivost in mehkužnost samo v kvar obče blaginje.
Minister socialne politike in narodnega zdravja dr. Srdjan Budisavljevič je dne 27. marca sprejel zastopnike monopolskega delavstva Jugorasa pod vodstvom tajnika beograjske Delavske zbornice tov. Ljubomira Mitic-a, ter delegacijo poslušal s pozornostjo, zlasti so ga zanimala vprašanja monopolskih delavcev, kakor število monopolskih delavcev, delovni in plačilni pogoji v monopolskih ustanovah ter položaj penzioniranih monopolskih delavcev.
Tov. Mitič je g. ministra obvestil tudi o higienskih razmerah, ki vladajo v monopolskih ustanovah, da bi se na licu mesta prepričal o delovnih, plačilnih, zdravstvenih in ostalih polgojih, pod katerimi živijo in delajo monopol, delavci. Obenem je tov. Mitič zaprosil g. ministra, da se za rešitev vprašanj monopol, delavcev zavzame pri g. mi-
Važne v par vrstah
DOMAČE
Od celokupne površine zasejane sladkorne repe v državi se nahaja v Dunav-ski banovini 80%.
Jugoslavija je edina država v Evropi, ki nima niti eno državno gledališče v vasi. Čuje pa se, da se bo v tem letu v Beogradu sezidalo gledališče z 1500 sedeži in bo stalo okrog 120 milijonov din. Za idejne skice je bilo izdanih 450.000 din.
V naši državi pride ena šola na 1500 ljudi v Čehoslovaški pa na 800.
Na vsakih pol miljona prebivalcev pride ena šola za osnovne učitelje.
Kartel cementa prodaja povprečno v inostranstvo cement 250.— din za tono, doma pa okrog 800 din.
Za preživljanje ljudi v naši banovini je treba uvoziti iz drugih banovin letno okrog 12.000 vagonov pšenice in koruze.
250 milj din potrebujejo hrvaška mesta za sanacijo svojih letečih dolgov.
60% Srbov v naši državi je še vedno nepismenih.
Belgrajska občina je izročila sodišču 130 mesarjev vsled podražitve mesa.
Na poziv ministra prosvete nezaposlenim študentom filozofije, katerih je nad 600, da se prijavijo v svrho učenja na osnovnih šolah, se je prijavilo vseh samo enajst.
Trgovinske zbornice pri nas so od svojega proračuna votirale 1,500.000 din za stroške svojega lista »Trgovinski glasnik«, ki ima nalogo braniti njihove interese.
763.3 milj. din smo v pretečenem letu plačali inozemstvu za proizvode, katere bi lahko izvršila naša domača industrija.
Prvi list za madžarske manjšine v naši državi je izšel pred kratkim. Imenuje se »A nep«.
5.000 ton surovega železa nam je dolžna Nemčija in tri tisoč ton livnega železa.
Kako so naše železnice preobremenjene, kaže ta-le statistika: Na 100.000 prevoženih km pride v Švici 62 ljudi, v Holandiji 59 ljudi, v Italiji 80 ljudi, v Nemčiji 8S ljudi, v Belgiji 42 ljudi, v naši državi pa 149 ljudi.
Kmetsko prebivalstvo v % v raznih državah: na 100 ljudi pride v Angliji 9, ▼ Belgiji 19, v Bolgariji 83, v Nemčiji 29, v Danski 82, v Italiji 59, v Norveški 29, v Francoski 41, v Holandiji 29, v Švici 31, v švedski 50, v Madžarski 64, v Kini 60, v Ameriki 33, v Španiji 56, v Japonski 64, v Albaniji 90, v Rusiji 80 in v naši državi 80 ljudi. V Nemčiji ima od 100 kmetskega prebivalstva samo 12 svojo zemljo, 13 kajžarji, 75 pa je delavcev na velikih kmetijah. V naši državi ima od 100 kmetskih prebivalcev okrog 70 izpod 5 hektarov zemlje. Največje blagostanje uživa to prebivalstvo na Danskem. Tam so pridelek. prodajo in nakup organizirali v zadružnem smislu.
TUJE
V pretečenem letu je bilo. uničenih 3 milj. vreč kave. Od leta 1931, odkar se ju pričela kava sistematsko uničevati, da so se vzdržale cene, je bilo uničenih preko 6* milj. vreč kave.
V Norveški so drva poskočile v ceni hl 16%.
Anglija za prehranjevanje uvaža 75% vseh artiklov. 53% železne rude in 90% raznih mineralnih olj.
V Rumuniji je povišana prevozna tarifa vsem artiklom, ki se izvažajo, za 12—14%.
Japonska uvozi iz inozemstva 60% siro-vin za svojo industrijo. 87% železa, 99% bombaža in 99% volne.
V Angliji so od početka vojne skočilu cene povprečno za 12%. Ministrstvo kupuje 85% vse uvožene hrane.
V pretečenem letu je Bolgarska imela rekorden izvoz tobaka. Izvozila ga je 34,7 milj. kg v vrednosti 2.5 milijarde leva.
Rumunska vlada je maksimirala cen« vsem življenjskim potrebščinam.
nistru financ, ter pri Upravi državnih monopolov in da v kolikor ta intervencija ne uspe, razpiše konferenco zastopnikov monopolskega delavstva Jugorasa ter zastopnikov Uprave državnih monopolov v samem, ministrstvu, da bi se na tej konferenci dosegla skladnost v onih vprašanjih, Iti to soglasnost niso dosegla na pogajanjih dne 15. in 16. marca t. 1. med predstavniki monopol, delavcev Jugorasa in Upravo državnih monopolov. Naglasil je, da vsled stališča drž. Uprava državnih monopolov, ki je položaj zelo zaostrila, more priti celo do ustavitve dela v monopolskih ustanovah.
G. minister je obljubil čim izdatnejšo pomoč in naglasil, da bo takoj interveniral pri g. finančnem ministru im Upravi državnih monopolov, ter da bo čimpreje obiskal monopolske ustanove.
Univerza proti komunistom in framasonom
Znano je, da na beograjski univerzi številčno prednjačijo med akademiki
Monopole! pri ministra za socialno politiko
Sv. Lovrenc na Pohorju
V	naši dravski dolini je mnogo gozdno žagarskih delavcev, ki so raztreseni po žagah in gozdovih. Nihče se ne briga za njihove interese in tudi sami ne vedo, kaj bi začeli. Čujejo sicer o delovanju organizacije, ampak mislijo, da je organizacija samo za delavce v tovarni, njim pa da ne more koristiti.
Tovariši, delavci! Tako mnenje in stališče je popolnoma napačno, kajti ravno tam, kjer je izkoriščanje delovne sile največje, tam je potreben tudi največji odpor in borba. Tam kjer je zaposleno malo število delavcev, si ti sami nikakor ne morejo zboljšati svojega položaja, temveč nujno rabijo organizacijo, ki se za njih zavzame in jih ščiti. Mnogo krivic se jim godi, za katere pa nihče ne ve. Ako se pa organizirajo, vse svoje nevolje sporočijo organizaciji in ta zopet se preko socialnih ustanov in oblasti zavzame za to, da dobijo ono, kar jim po zakonu pripada. Če ste neorganizirani, ne smete tarnati, ker vas nihče ne sliši, kajti na svetu je že tako, da kjer ni tožnika tudi ni sodnika.
Zato tovariši, delavci! Vsi v organizacijo za zaščito naših pravic.
Zg. šiška
Lep večer nam je priredilo vodstvo naše podružnice prejšnji petek. V novem prostoru, katerega nam je dal na razpolago za stalno uporabo uvidevni posestnik g. Zajec in kateremu gre zato vsa naša zahvala, je Delavska zbornica predvajala prvi film ZZD pod naslovom: »Nastanek in razvoj ZZD«. Udeležba na tem večeru je bila več kot častna, kar dokazuje, da se naše članstvo dobro zaveda poslanstva, ki ga mora in ki ga bo izvedla v prid slovenskega delavca celotna naša organizacija.
K posameznim delom filma, v kolikor je bilo potrebno, je pojasnjeval tov. Golob, predvajanje pa je spremljala tiha radijska glasba, tako, da je bil uspeh in užitek zares popoln. Kar neradi smo se po več ko enournem predvajanju razšli.
Redni mesečni sestanek naše podružnice bo v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri dopoldne v našem novem prostoru gostilne Zajec na Vodnikovi cesti. Sestanek bo zelo zanimiv, ker pride kot zastopnik centrale bržkone, bivši naš del. poslanec tov. Smersu Rudolf. V interesu našega delavstva je, da se sestanka polnoštevilno udeležimo.
Mislinja
V	nedeljo dne 14. aprila bo ob 9. uri dopoldne sestanek naše podružnice. Opozarjamo nanj vse naše člane.
Maribor
Krajevna organizacija ZZD v Mariboru se je polagoma začela na novo oživljati ter se njen delokrog razširja v vse industrijske obrate v Mariboru. Dasiravno je bil zastoj malo prehud, so se zopet pojavili ljudje, ki se ne strašijo boja ne dela in hočejo poživeti katoliško gibanje med slovenskim delavstvom.
Kato se je mariborska podružnica odločila sklicati občni zbor v nedeljo dne 14. aprila 1940 ob pol deseti uri v prostorih delavske zbornice. Na tem občnem zboru hočemo pokazati, da so v naši organizaciji ljudje, ki želijo še delati za dobrobit delavskega stanu in mu priboriti človeka vredno življenje. Morajo pa biti pri tem ■soudeleženi vsi pošteni slovenski katoliški delavci, da bodo iz svoje srede izvolili odbor, ki bo delal ne iz sebičnih namenov, temveč za v prid delavstva.
Vsi katoliško misleči slovenski delavci morajo ^biti na občnem zboru, da vidijo delo naše organizacije in se sami prepričajo, da je naša podružnica voljna vztrajati naprej in priboriti delavstvu pravice, ki mu pripadajo. Naš namen ^fe ohraniti delavstvu že pridobljene pravice in mu priboriti novih, ki mu po božjih in naravnih zakonih pripadajo. Ni in ne bo naš cilj voditi delavstvo v propast in razočaranje, kakor so to delali marksistični voditelji nam nasprotnih organizacij. Sicer je brez pomena razlagati naše delo v bodoče, ko pa imamo že dejanja z a seboj in po tej poti hočemo hoditi tudi v bodoče. Dasiravno so nasprotniki našega pokreta prerokovali, da je ZZD mrtvorojeno dete, ko se je ustanavljala naša centrala in da ne bo ta organizacija zelencev nikdar mogla v javnost, lahko trdimo s ponosom, da smo in da hočemo biti prava in edina slovenska katoliška organizacija. Mnogo smo že priborili trpečemu delavstvu in še več ter s podvojeno silo hočemo nadaljevati svoje apostolsko delo. Mi zaupamo v svojo bodočnost ter neustrašeno hodimo naprej na končni cilj do zmage, katero bomo .upravičeno tudi dobili.
Zato je dolžnost vsakega slovenskega delavca posebno pa članov ZZD, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno in privedejo s seboj še druge, da se organizirajo v naši organizaciji.
Tovariši delavci: v organizirani moči nam bo mogoče doseči naš cilj in priboriti pravice, ki nam pripadajo. Zato pa se naj vsak pošten slovenski delavec organizira v naši strokovni organizaciji Zveze združenih delavcev.
Delavci, delavke! V slogi je moč, organizirani bomo dosegli svojo zmago. Zato v nedeljo 14. aprila vsi na občni zbor naše organizacije 'Zveze združenih delavcev v Mariboru.
na sestanku, ki se vrši v nedeljo, dne 14. aprila ob 5. uri popoldne v Društvenem domu. Prosimo, da se tega sestanka udeležite vsi člani. Posebnih vabil za ta sestanek ne bo.
Groblje
Topolščica
V	nedeljo je imela tudi naša podružnica svoj. članski sestanek, na katerem smo iznesli vse naše težave in napravili načrt, da vse delavstvo našega kraja spravimo v našo ZZD in vodimo odločen boj za zaščito naših pravic.
Zastopnik centrale nam je povedal mnogo zanimivega in poučnega, zlasti kar tiče našega slovenskega delavstva, ki bo moralo pod vodstvom ZZD voditi težak boj za zboljšanje svojega položaja. Obrazložil nam je tudi kako 0ZD raste in napreduje ter vodi brezkompromisno borbo na vseh frontah delavskega stanu.
Puconci
Ustanovni občni zbor naše podružnice bo v nedeljo dne 14. aprila ob 3. uri popoldne. Vabimo nanj vse naše zavedne delavce.
Jesenice
Občni zbor jeseniške podružnice ZZD, ki se je vršil v nedeljo dne 7. aprila ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Krekovega doma, je bil prava krona letošnjega uspešnega in zmagovitega razvoja Zveze združenih delavcev na Jesenicah. Zbora se je udeležilo približno 200 zavednih članov organizacije. Tako številno obiskan zbor priredi le redko kaka organizacija. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik organizacije tovariš Markič Matevž. Občni zbor je pozdravil po svojem zastopniku jeseniški župan Tine Markež, bivši poslanec dr. Albin Šmajd in osebno predsednik krajevne organizacije JRZ France Bertoncelj.
Predsednik Markič Matevž je v svojem poročilu orisal zgodovino, boje, porast in uspehe organizacije v minulem poslovnem letu. Razmah in upliv organizacije se je pokazal zlasti pri letošnjih volitvah obratnih zaupnikov, pri katerih je ZZD porastla za blizu 100%, in pri prav tako zmagovitih volitvah delegatov Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah v mesecu marcu 1940. V teku leta je bilo izvršenih 201 ustnih in 31 pismenih intervencij, od katerih je bilo nekako 90% uspešnih. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so znašali dohodki podpornega fonda 11.131.— din, izdatki pa 11.038,— din. Pri volitvah je bil izvoljen odbor, v katerem je večina dosedanjih odbornikov, dodanih pa je še nekaj novih, kakor na primer Novak Tomaž in Bergant France.
Zastopnik centrale je v daljšem in nad vse zanimivem izvajanju orisal važnost strokovne organizacije, zmagovit razvoj Zveze združenih delavcev in je tudi nazorno naslikal izginjajočo JSZ. Njegova izvajanja so vzeli zborovalci z največjim navdušenjem na znanje.
Po tako zelo uspelem občnem zboru, ki se je končal ob 11 uri, je sledilo predvajanje zanimivega filma o nastanku in razvoju ZZD. Nekateri zborovalci so mogli na platnu sami sebe spoznati, ko je film med drugim kazal tudi potek lanskega velikega tabora Zveze združenih delavcev Ljubljani.
Tržič
Podružnica ZZD v Tržiču priredi v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v Našem domu na Skali, zelo zanimivo filmsko predavanje o razvoju in taboru Zveze združenih delavcev v Ljubljani. Ker so tržiške skupine, katere so se tega tabora udeležile prav posebnost v tem filmu, zato nikar ne zamudite te priložnosti. Predava g. Križman Andrej iz Ljubljane.
Prijatelji in somišljeniki vljudno vabljeni, za člane pa obvesnost.
Trbovlje
Na redni seji naše I23ZD, ki se je vršila dne 6. aprila t. 1., se je izdelal osnutek pravilnika »Bolniško podpornega fonda«.
Na zadnjem občnem zboru krajevne ZZD je bil sprejet predlog, da se uvede bolniški podporni fond obvezno za vse člane. Obenem je občni zbor poveril odboru nalogo, da izdela in pripravi omenjeni pravilnik. Ta pravilnik bo predložen članstvu v razmotrivanje in potrditev
V	nedeljo 14. t. m. ima naša skupina obvezen članski sestanek, katerega se morajo udeležiti vsi naši člani. — Vabljeni so tudi ostali tovariši sosednjih skupin in ostalo delavstvo. — Sestanek je važen. Pride tudi zastopnik centrale. — Začetek točno ob V>10. uri dopoldne v Društvenem domu v Grobljah.
Kresnice
Preteklo nedeljo se je vršil sestanek pri Valentinu Govše v Ribčah. Udeležilo se je 35 članov. Ta sestanek se je vršil le zato v Ribčah, da se ga lahko udeleže tovariši iz Vel. vasi, Kresnic, Prekra, Dešna, Je-senj, Bitič in Kresniških poljan. Pa na žalost tisti, ki so bili najbolj za to, da se skliče sestanek v Ribčah, se ea niso udeležili. To so delavci iz Vel. vasi, ki še toliko ne morejo žrtvovati, da bi se sestanka udeležili in poravnali zaostalo članarino. Zato, dragi tovariši, se to ne sme zgoditi nikoli več, ker če bomo šli tako nazaj, bomo za vedno izgubljeni. Odvzete nam bodo še tiste pravice, ki jih nam sedaj nudi naša zastopnica ZZD. Nje se trdno oklenimo in držimo, pa nam bo še upati boljših časov. Tisti pa, ki vas sedaj zapeljujejo, jim pokažite hrbet. Saj ste gotovo že spoznali, da so to agitatorji J9Z, ki vas je samo varala, storila pa ničesar. Še je čas, tovariši, da stopimo sku-kaj in se oklenemo samo ene organizacije, to je ZZD, ker le tako bomo dosegli uspehe.
Povabljen je bil tudi govornik iz centrale ZZD na sestanek, ki pa se ga radi gotovih ovir ni udeležil.
IZato, tovariši, ste vsi vljudno vabljeni na tovariški sestanek, ki se bo vršil dne 24. aprila 1.1. pri gostilničarju Valentinu Gorše v Ribčah ob 3. uri popoldne. Udeležite se ga gotovo in še druge s seboj pripeljite! Povabili bomo tov. govornika iz ZZD iz Ljubljane, ki nam sedaj ne bo odklonil.
Na sestanku je bil sestavljen zapisnik na ZZD, v katerem smo prosili, da naj ona posreduje za nas z resolucijo na ministra pošte in telegrafa in dr. Kreka ter predsednika Jugorasa. Našo prošnjo so odposlali tem minirstrstvom. Podpisalo jo je 36 članov. Na sestanku je govoril tovariš tajnik Franc Zupančič, ki nam je v zbranih besedah orisal organizacijo ZZD, za kar se mu najtopleje zahvaljujemo. —
Griže pri Celju
Občni zbor naše podružnice ZZD bo v nedeljo dne 21. aprila ob 9. uri dopoldne. Udeležba za vse člane obvezna.
Viničarji
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU
V	nedeljo, dne 7. aprila 1.1. se je po rani sv. maši izvršil v šoli redni občni zbor naše krajevne organizacije viničarjev, ki je v vseh ozirih prav dobro uspel. Poročila so bila skrbno sestavljena in sprejeta ter je nadzorstvo dalo odboru zaupnico za njegovo delovanje. V odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši: Pinterič Vinko, Simonič Stefan, Vrbančič Maks, Lukman Mihael in Lukman Peter. Občnega zbora se je udeležil tudi g. župan Orešnik Peter, predsednik krajevne Kmečke zveze g. Borko in zastopnik Zveze viničarjev iz Ljutomera tov. Košnik Joža, ki je v daljšem govoru razvil program naše strokovne organizacije. Pristopilo je tudi več novih članov. K besedi se je oglasil tudi g. župan, ki je viničarje opominjal, da naj pritiskajo na svoje vinogradnike, da bodo sklenili službene pogodbe v smislu nove uredbe viničarskega reda. Brez pismenih pogodb ne bo na občini sprejemal nobenih pritožb. Sklenilo se je, da bo organizacija opozorila vinogradnike na njihovo dolžnost, da se pogodbe sklenejo. Pri debati se je opozorilo na ravnanje vinogradnika g. Breznika iz Koga, ki nikakor noče vpo-števati nove uredbe viničarskega reda, plačevati viničarjem po novih določilih, skleniti službenih pogodb ter celo svojim viničarjem brani, da si na občini nabavijo nove poslovne knjižice. Ker je ta vinogradnik zelo vplivna oseba, vpliva s svojim ravnanjem tudi na druge vinogradnike. V takih primerih je organizacija primorana, da bo take vinogradnike brezobzirno naznanila, da se tako zaščitijo zakonita določila viničarjev.
SV. BARBARA V HALOZAH
V	nedeljo 7. aprila 1.1. se je vršil Xm. redni občni zbor tukajšnje strokovne organizacije viničarjev v dvorani Sv. Kata-
rine ob polnoštevilni udeležbi članov in tudi neorganiziranih viničarjev, ki so pristopili k organizaciji. Med udeleženci smo težko pogrešali našega agilnega tajnika tov. Arbeiterja, ki mu je včeraj umrla žena Terezija ter mu tukaj izrekamo naše iskreno sožalje. Častiti g. župnik Grobler Franc je poslal občnemu zboru pozdrave, ker se osebno ni mogel udeležiti. Govoril je zastopnik Kveze viničarjev tov. Korošec Slavko iz Ljutomera o nalogah strokovne organizacije, nakar se je razvila živahna debata o vseh perečih vprašanjih.
V	odbor so bili izvoljeni naslednji: Gol Anton, Gabrovec Peter; Kleiderič Franc, Zavec Franc in Arbeiter Mihael. Tovariši! Prav tukaj v tem lepem delu naših Haložkih goric, kjer so liki molekovim jagodam nanizane viničarske kočice sredi lepih vinogradov, in kjer se je Ohranila kljub tujčevi peti, ki nas je tlačila skozi stoletja, narodna zavest in trdna vera, naj raste in se razvija tudi naša stanovska organizacija!
VINIČARJI V HALOZAH
Kakor drugod, tako se je tudi vršil občni zbor skupine viničarjev na Zavrču. Čeravno je v tem kraju enako zavednosti in smisla za organizacijo med viničarji, vendar je bil občni zbor lepo obiskan. Zapisnik je bil prečitan in odobren. Poročila podana in sprejeta. Pri volitvah je bil sprejet po večini stari odbor z majhno iz-premembo. Centralo je zastopal tov. Rozman R., kateri je po izčrpnih točkah občnega zbora podal tudi svoje poročilo.
V	kratkih in jedrnatih besedah nam je obrazložil pomen naše strokovne organizacije, obenem pa se dotaknil tudi pomembnejših in za nas nujnih zadev.
Najbolj živahna točka kakor tudi najbolj žalostna pa je bila Uredba o viničarskem redu, katero mnogi vinogradniki še danes nočejo priznati. V tem kraju je še vedno stara pesem, saj tudi ni čuda, ker solastniki teh vinogradov po večini ino-zemci. Če si pa viničarji sami hočejo najti pravice, ali ako samo prosijo vinogradnika, pa se jim enostavno služba odpove, ne upoštevajoč viničarskega reda, kar na lastno pest in po svoji volji.
Tako se je zgodilo enemu naših najagil-nejših članov, ki je kot viničar zaposlen pri ptujskem predujmnem društvu, da mu je bila služba odpovedana.
Ta tovariš je samo s prošnjo in navadnim ponižnim pismom, od katerega imamo prepis, prosil zgoraj omenjeni naslov, da se naj naredi vsaj nekakšna pismena pogodba med viničarji in vinogradnikom in vprašal, ko smo že daleč od
19.	julija 1939., ko je uredba o viničarskem redu stopila v veljavo, če sploh mislijo kaj priboljšati na sedanji mezdi 6 din. Prejel je prisrčen, kratek in jasen odgovor:
»Sporočamo Vam, da Vam odpovemo službo na našem posestvu na Tušek vrhu in Vas pozivamo, da stanovanje, ki ga imate na razpolago, izpraznite do 30. aprila 1940.«
Tako se danes izvaja viničarski red in tako si namišljajo naši gg. vinogradniki, ki imajo res »pravi socialni čut« do svojih podrejenih in tak ples hočejo imeti z viničarji in njihovimi družinami. Se danes smatrajo viničarja, ki je že itak izčrpan do skrajnosti, enakega s številko »1« v ptujskem predujmnem društvu.
Je skrajni čas, da zaidemo na drugo pot, kjer ne bo več teptanja od priliznjenih tujerodcev in izkoriščanja poštenih slovenskih viničarjev.
Svetujemo vsem organiziranim viničarjem, da se dosledno organizirajo, da bomo sposobni in dovolj močni se otresti jarma, ki nam ga nalagajo taki in po »socialnem čutu« sorodni izžemalci-vinogradniki, obenem pa slednje vprašamo, kdaj se bodo do polne mere napili in nasitili že itak iz možgane viničarske slovenske krvi?
Za postajališče Ročna
V zadevi postavitve železniškega postajališča na Kočni, je poslala Delavska zbornica na občine: Jesenice, Koroška Bela, Gorje, Bled, Ribno, Bohinjska Bistrica in Bohinjska Srednja vas v smislu sklepa konference sledeči dopis:
»V zvezi s konferenco, ki se je vršila
19. marca 1940 na Jesenicah v občinski posvetovalnici za postavitev železniške postaje na Kočni, Vas obveščamo, da je podpisana zbornica prejela v zadevi prispevka s strani KID naslednji dopi:
»»Pozivno na Vaš dopis opr. št. 10 z dne
20. marca t. 1. Vam sporočamo, da je sklenilo naše podjetje prispevati za gradnjo postajališča na Kočni znesek din 30.000.««
Ker je podpisana zbornica pooblaščena, da nadaljuje akcijo za postavitev postajališča na Kočni, Vas vabimo, da nam sporočite najkasneje v 14 dneh, koliko bi bila pripravljena prispevati Vaša Občina, k ostalim stroškom za postajališče, ki znašajo še din 68.000.«
V zadevi prispevka k stroškom za postavitev postajališča Kočna je Delavska zbornica naslovila primerno vlogo tudi na kr. bansko upravo v Ljubljani.
Pravilnik o opravljanju viničarskega izpita
Beležke
NA OSNOVI § 3. UREDBE O SLUŽBENEM RAZMERJU MED VINOGRADNIKOM IN VINIČARJEM (»VINIČARSKEGA REDA«) Z DNE 13. JULIJA 1939 (SLUŽBENI LIST ŠT. 338-57) PREDPISUJEM:
Cl. 1.
Pravico delati viničarski izpit imajo osebe obojega spola, ki so stare najmanj 21 let in so bile najmanj tri leta zaposlene pri vinogradniških delih.
Cl. 2.
Viničarski izpit se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje ban po določbi § 3. navedene uredbe. Ce se prijavi za izpit več kandidatov iz različnih krajev, more ban po potrebi imenovati več komisij.
Cl. 3.
Izpit je praktičen in teoretičen.
Snov teoretičnega izpita tvorijo predmeti :
A) iz vinogradništva;
1. Opis amerikanskih podlag in žlahtnih vrst, Ski so naštete v trsnem izboru za dravsko banovino (zlasti lastnosti in kakšno zemljo zahtevajo).
2. Sajenje in vzgoja trte v prvih štirih letih.
3. Rez trte, cepljenje trte na suho in zeleno.
4. Namen kopi in njih pravilna izvršitev.
5. Čiščenje (mandaje) in pletev trte, vez.
6. Rigolanje vinogradov.
7. Opis važnejših bolezni trte (perono-spore, rdečega smoda, oidija), njih razvoja in pravilnega zatiranja.
8. Opis važnejših škodljivcev trte (grozdnega sukača, kodravosti trte, kaparja), njih razvoja in pravilnega zatiranja.
9. Gonjenje vinogradov.
/10. Selekcija trte.
B) iz kletarstva:
1. Trgatev.
2. Čiščenje in priprava posode.
3. Naprava belih in črnih vin. ■
4. Pretakanje, dolivanje, čiščenje vina.
5. Napake in bolezni vin in ravnanje z bolnimi vini.
C) iz sadjarstva:
1. Opis važnejših sadnih vrst po sadnem izboru za dravsko banovino.
2. Sajenje, cepljenje, precepljanje, obrezovanje sadnega drevja.
3. Zatiranje bolezni in škodljivcev sadnega drevja.
4. Gnojenje sadovnjakov.
5. Obiranje, sortiranje in spravljanje sadja.
D) Uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (vinič. red).
Pri praktičnem izpitu mora kandidat pokazati tudi svoje praktično znanje v vinogradniških in sadjarskih opravilih.
Cl. 4.
Izpit se opravlja v dveh delih, in sicer po vremenskih prilikah, prvi del v času od srede februarja do srede meseca aprila, drugi del pa v mesecu maju. V prvemu delu se opravlja teoretični izpit skupno s praktičnim, v drugem delu pa samo praktični.
Cl. 5.
Prijavo za opravljanje viničarskega izpita mora kandidat predložiti kraljevski banski upravi najkasneje do meseca decembra. Prijavi mora priložiti krstni list in verodostojne dokaze, da je bil najmanj tri leta zaposlen pri vinogradniških delih.
Cl. 6.
Ce kandidat izpolnjuje pogoje čl. 1., mu kraljevska banska uprava dovoli izpit in ga o tem obvesti najkasneje do konca meseca januarja, obenem pa obvesti tudi predsednika izpraševalne komisije za do-tični okoliš.
Cl. 7.
Dan in mesto izpita določi predsednik komisije po dogovoru z ostalima članoma komisije glede na vremenske prilike tako, da mora kandidat pokazati svoje praktično znanje v kar najbolj važnih opravilih
v	vinogradu in sadovnjaku in pozove kandidata k izpitu.
Cl. 8.
Ce kandidat določenega dne iz opravičljivega razloga ne more priti k izpitu in o tem obvesti predsednika komisije najkasneje na dan, ki je bil določen za izpit, se mu določi drug dan za opravljanje izpita.
Kandidatu, ki med izpitom oboli ali je iz opravičenega razloga kako drugače zadržan, da ne. more izpita nadaljevati, se določi dan za nadaljevanje izpita.
Razloge v primerih 1. in 2. odstavka ocenja komisija.
Ce pa kandidat neopravičeno ne pride k izpitu ali med izpitom neopravičeno odstopi, velja, da je odstopil od izpita in ga mora opravljati šele v prihodnjem letu. O tem sestavi komisija zapisnik, ki ga podpišejo vsi njeni člani.
Cl. 9.
Izpitu morajo prisostvovati vsi člani komisije.
Cl.10.
Po končanem izpitu odloči komisija z večino glasov o kandidatovem uspehu. Uspeh se ocenja takole: »slab«, »dober«, »prav dober«, »odličen«.
Kandidatov uspeh v prvem delu izpita (čl. 4.) se ocenja posebej, po končanem drugem delu izpita pa odloči komisija o končni oceni.
O prvem in drugem delu izpita sestavi komisija takoj kratek zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
Cl. 11.
Ce pokaže kandidat v prvem delu izpita slab uspeh, velja, d aizpita ni opravil, in se ga ne pripusti k drugemu delu izpita.
Cl. 12.
Zapisnike po čl. 8. in 10. kakor tudi v primeru čl. 11. predloži predsednik kraljevski banski upravi, zapisnik o prvem delu izpita, če je bil opravljen z uspehom, pa hrani do drugega dela izpita. Kandidatu, ki je z uspehom opravil viničarski izpit, izda kraljevska banska uprava potrdilo po priloženem obrazcu.
Oni, ki je opravil viničarski izpit, ima pravico do naslova »viničarski pomočnik«.
Cl. 13.
Kandidat, ki izpita ni opravil, more izpit ponavljati največ dvakrat. Da kandidat izpita ni opravil, velja tudi, če je od izpita odstopil (4. odstavek čl. 8.).
Kandidat, ki je v prvem delu izpita pokazal dober uspeh, v drugem delu pa tako slabega, da je dobil slabo končno oceno, ponavlja samo drugi del izpita.
Cl. 14.
Stroške izpraševalne komisije poravna kr. banska uprava.
Cl. 15.
V letu 1940 se opravlja viničarski izpit tako, da se opravi teoretični in praktični izpit skupno v mesecu maju. Prijave se morajo predložiti kraljevski banski upra-
vi	najkasneje do 21. aprila 1.1.
Cl. 16.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1940.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
Svet v Mah
Nemčija je v zvezi z angleško-franco-skimi sklepi, ki so zelo resnega značaja, po svojem časopisju izjavila, da bo na vsak nasprotni ukrep pri nevtralcih takoj nastopila in da bo s primernimi sredstvi preprečila, da bi Anglija in Francija mogli pri nevtralcih kaj storiti, kar bi moglo škodovati Nemčiji in njenemu uvozu iz nevtralnih držav.
Ker so se Nemci bali, da ne bi Angleži na Norveškem izkrcali svojo vojsko, so od Norveške zahtevali, naj se postavi pod nemško vojaško zaščito.
Norveška je neanško zahtevo odklonila, nakar je sledila nemška vojna napoved. Nemci so v dveh dneh zasedli vso Dansko ter glavna pristanišča Norveške. Postavili so tudi že novo norveško vlado. Ti dogodki so povzročili po vsem svetu veliko senzacijo.
Velike nepoznanke v sedanjem položaju so 4 velesile, ki se vojne ne udeležujejo in s katerimi vojskujoče se države ne mo-
rejo tako brezbrižno postopati, kakor bi na primer lahko postopale z malimi nevtralnimi državami. To ao; Italija, Sov jetija, Amerika in Japonska.
Nevtralne države prihajajo nekako v križni ogenj dveh nasprotnih si taborov in je vprašanje, kako se bodo mogle izkopati tako, da bodo obema taboroma ustregle in da se ne bodo zamerile ne enemu in ne drugemu.
VIKTOR ŽVEGELJ
slikarstvo — pleskarstvo — slikanje kulis in dekoracij
LJUBLJANA
COJZOVA CESTA 1
MALO ODGOVORA »DELAVSKI PRAVICI«
V	7. številki »Del. pravice« je napisal tovariš Šavli Joža, sedanji predsednik jeseniške skupine JSZ, da so me izključili iz JSZ, ker sem delal proti ciljem JSZ. Torej kar splošna obdolžitev, brez navedbe slučajev — dokazov. Tako pisanje je res samo zato, da je nekaj napisanega. Jaz bi vprašal, zakaj je pa bil gosp. dr. Aleš Stanovnik tako razočaran, -ko je zvedel, da nočem ostati po januarskem občnem zboru več v odboru, še manj pa predsednik krajevne JSZ, kakor mi je to povedal tovariš Šavli sam. On dobro ve, da so me silili, naj še ostanem vsaj v odboru, toda nisem hotel, ker sem spoznal pravi namen nekaterih ljudi, ki se ob priliki političnih volitev naslanjajo na JSZ. Silili ste me tudi na listo obratnih zaupnikov in sem to odklonil. Potem ste me silili, naj bi bil vsaj za predstavnika liste, kar tudi nisem hotel. Dalje ste me silili za podpis za volitve v Brat. skladnico, in tudi tega nisem hotel dati, čeprav ste prišli k meni ob 23. uri ponoči ter me za to nadlegovali. Ker sem torej vse odklonil, zato tako razočaranje.
Po mojem mnenju to še ni nič proti ciljem JSZ. Sicer je pa bila sklicana seja krajevne JSZ na Jesenicah z dnevnim redom, da mene izključi iz JSZ šele takrat, ko je tajnik Kavčič videl, da kandidiram /na listi ZZD. Šele tedaj se je sestavil dopis proti meni za Del. pravico in šele tedaj so začeli na vse strani udarjati po meni.
Po moji izjavi v Slovencu dne 10. marca so se čutili hudo prizadeti zlasti akademsko izobraženi pokrovitelji JSZ. Po tisti izjavi je izšel tudi anonimen lepak z napadi proti meni, ki so ga širili člani JSZ. Jaz sem tak napad pričakoval, ker mi je akademsko izobraženi gospod pred pričo napovedal, da bodo nekaj napisali, kar bo meni osebno škodovalo. To so storili, toda zaenkrat meni to še ni nič škodovalo. Zelo sem pa mnenja, da je ta anonimen letak škodoval tistim, ki so ga napovedali, napisali in širili.
Vprašal bi tov. Šavlija, kateri so tisti cilji JSK, proti katerim sem se pregrešil. Morda mu pomagam jih navesti:
1. Morda takrat, ko sem se moral ravno za njega boriti, da je dosegel ta položaj, kakor ga sedaj ima. Brez tega ga že pred letom dni ne bi bilo v JSZ. Takrat je tudi prvič nastal spor radi njega v JSZ.
2. Morda slučaj dne 20. junija 1939., ko sem pomirjevalno vplival na odbor, radi nepravilnosti pri blagajni, čemur je sledil odstop blagajnika po navodilu neke zakotne seje.
3. Morda takrat, ko sem se odločno uprl predlogu tov. Pukšiča, da se umetno likvidira podporni fond, tako, da se JSZ odpove za dobo pet let temu denarju in ga naloži pod tujim imenom. Po mojem mnenju je denar last članov, ne pa tujih oseb. To je imelo za posledico, da je odstopil poveljujoče usmerjeni in če mu ne pritrdiš, vedno odstopajoči idealist Pukšič od funkcije predsednika fonda.
4. Ali morda zato, ker sem bil za likvidacijo JSZ in prestop v 'ZZD ? Saj mi je ob neki priliki sam predsednik centrale tov. Srečko Žumer rekel, da na skupino na Jesenicah nič več ne reflektirajo.
Jesenice, dne 31. marca 1940.
Tomaž Novak.
Rot se je zasul
Roman.
(12)	(Nadaljevanje.)
In pripovedoval je, kako so postali oboki kljub dobremu paženju, nevarni.
»Saj imate dva moža več«, je rekel inženir, oba Kolarja. Upam, da bosta iz njih dobra rudarja in va-ša skupina bo vzor drugim.«
»Kolarja sta vaša; prisilili so jih k delu, ne zahtevate boljšega, poznam ju. Toda s tem, da sta šla v rov, njun ugled v očeh vodij in ljudi le poraste.«
»Sicer pa grem sam v rov, da vidim, kaj je treba napraviti. Skušajte nadoknaditi zamujeno.«
»In Poljanec, gospod Trdin?«
»Čuvajte ga. Tišlerja naj molčita. Toliko časa mora biti, dokler je sposoben za delo.«
Rudniški vodja se je poslovil in prišel je drug obisk. Bil je to nočni delavec, ki ga je poslal odposlanec Tišlerja.
Prišel je pred pisarno v trenutku, ko je odhajal rudniški vodja in potrkal je tako plaho na vrata, da ga inženir, ki se je zatopil v svoje delo, ni slišal.
Dva nova plaha udarca, ki se nikakor nista ujemala z velikimi prsti, ki so udarjali, sta naznanila navzočnost tega človeka.
»Kaj je še?« je rekel inženir.
Oči je obrnil proti vratom in usta so bila odprta, da dajo čim krajši odgovor, preprosto navodilo za mučno delo. Še vedno so ga čakali neizpopolnjeni seznami, kakor odprta okenca.
Rudar se je počasi približal, nespretno je šel s co-kljami po linoleju in parketu, ker za to niso bile narejene.
»A, vi ste, Bole? Kaj je?«
Ubožec je bil ves v zadregi. Da, lahko se je v rovu razumeti z drugimi rudarji, celo z predpostavljenimi in z odposlancem, toda s tem gospodom inženirjem, ves je v zadregi pred temi očmi, ki ga gledajo naravnost v obraz.
»Veste, gospod Trdin ... v rovu Svete Barbare ... saj sami veste ... ni nekaj v redu. Delavci si ne upajo ničesar več ... saj razumete ...
Vso noč so stene ječale, vse se je treslo kot drevo v vetru... Ne vem, kako bi vam rekel, gospod Trdin.«
Inženir ni odgovoril niti besede; dvignil se je, zaprl seznam in poslušal.
»Rekli so mi, da naj vam to povem. Radi bi, da bi prišli z nadzornikom, ali pa sami pogledat, kakor pač hočete.«
Inženirjev obraz je izražal v tem hipu resničen strah. Ustnice so se stisnile in duša je postala toga.
V	očeh, zdelo se je, da gledajo nekaj novega, se je zrcalil strah.
»Pridem ... saj sem jim obljubil. Zakaj ta nestrpnost ... Ali je tako hudo? Tukaj sem na delo privezan. Preiskava radi denarnice, zakasneli računi in sedaj še to! Človek bi glavo izgubil... Rečem vam, prav res, da me danes ni vredno zavidati!«
»Pa tam spodaj je nujno, gospod Trdin. Niso moje stvari, kakor vi pravite, ampak to so tudi naše stvari, sami dobro veste. Tu si služimo kruh, a ga ne bi radi plačali s svojim življenjem. Nihče ne bo tega zahteval.«
»Prav, Bole. Pustim vse. Sicer bi tudi drugače koj odšel.«
Pisarniški, celo rudniški ljudje, če jim ni še kak pripetljaj iztiril njihovega enoličnega življenja, so čisto iz sebe, če pride kaj nepričakovanega. Nikogar ni v tej veliki prazni pisarni, da bi dal nasvet, a treba je odločitve, resne in težke, polne odgovornosti. Vse je kričalo inženirju, da mora oditi, a nihče ni rekel, kaj mora reči in storiti tam spodaj; nihče mu ni nudil rešitve na vprašanja, niti na ta iz pisarne ne, čeprav so kričala po ureditvi.	,
Inženir je Se zaprl velik sešitek, poln stisnjenih številk in se je požuril ven.
»Obleko za v rov,« je zaklical hišniku, »hitro!«
Noseč svojo rudniško obleko je tekel proti svoji kabini in odšel iz nje pripravljen za odhod.
Zvonec je zapel. Odgovorili so, da nalagajo in da dvigalo takoj pride. Pet minut razburjenja, čakanja in natovorjeni vagončki so se prikazali. Hitro so jih odpravili.
»Vedno zahtevajo lesa, gospod Trdin, a premoga ne dobavljajo dovolj. Drugače so do sedaj imeli že za deset dvigal, danes pa šele osem. Nekaj ni v redu.«
»Grem pogledat. Pošljite mnogo lesa, kolikor ga bodo zahtevali.«
Oči ljudi so izpraševale vodjo. Nikdar pa še niso videli tako nemega, tako vsega iz sebe, nikdar se mu ni še tako mudilo v rov. Kadar je rudniku nesreča blizu, čutijo ljudje, ki nimajo drugega opravka kot le s črno zemljo, trepetanje globin, ki se hočejo maščevati.
Zopet je zazvonilo in inženir sam v kletki, ki ni bila za ljudi, ampak za les in premog, se je sedaj spuščal na dno, nasproti nevarnosti, morda nesreči.
(Dalje prihodnjič.)
tosdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.