Glasilo Soc'alistiCne zveze delovnih ljudi za ptujski okraj •EDNISno in uprava PTUJ PRESLRNOVA 7 - rfelfcfon STEV 15» :FKUVNi RA-t> PRI NAROON ctAN Kt f-OURUZNICA PTUj ŠTEV ->43-1 Al«' ortjujt URFDNISK' »DBOB - OOOOVORN' URPONIK vrabi j02t rokopisov nt vraramo nska mariborska tiskarna letna naročnina 500 din polletna 250 din 'etrtletna 125 din Štev. 17 — Leto VIL PTUJ, 30. aprila 1954 Poštnina plačana v gotovini Cena din 10.— 1 m • rizniii mioviiit iiom Ta veliki praznik delovnega ljudstva vsega sveta v svojem bistvu ni podoben množici dru- gih praznikov, ki Jih leto za letom slavijo posamezni narodi ali posamezne skupine ljudi. Ta praznik ni spomin na neki dogodek iz preteklosti, temveč je sedanjost sama — manifesta- cija volje vseh fizičnih in um- skih delavcev po popolni osvo- boditvi dela. Te misli nas prevevajo v času, ko se pripravljamo, da v veselju proslavimo našo sedanjost in nazdravimo bodočnosti: Ob tem dnevu si ne moremo kaj, da se ne bi s posebnim po- nosom ozrli okrog sebe in v nas same, pri čemer si nehote za- stavimo vprašanje, ali pomeni ta praznik za vse delovne ljudi v svetu to, kar pomeni nam. Naš odgovor: »Na žalost še ne!« je morda nekoliko samozave- sten, toda resničen Da, resničen zato, ker smo mi že dosegli ti- sto, za čemer zavestno ali pod- zavestno streme delovne mno- žice sirom vsega sveta — pre- gnali smo tatove, tatove, ki kra- dejo sadove tujega dela. Med nami so še ljudje, ki go- vorijo: »Saj je prav, da smo od- pravili izkoriščanje človeka po človeku in si upravljamo sami, toda ponekod v svetu je živ- Ijenski standard višji, čeprav tega niso uvedli. Tem ljudem je treba ponovno odločno povedati, da so zelo kratkovidni. Ne vi- dijo, da pri nas iz azumljivih vzrokov res še manj in z več truda proizvajamo kot v velikem delu zapadnega sveta, toda tega I kar pridelamo, nam nihče ne I krade, to osta^ v celoti nam. I Ti ljudje ne pomislijo, da ob ' pogojih zapadne demokracije, ^ ki je uzakonila izkoriščanje de- : lovnih množic, posebno v za« i ostalih državah, v naSi državi ; ne bi proizvajali niti približno tega, kar že proizvajamo in če bi nam za vratom sedel kapital ter nam kradel še to, kar bi res I proizvedli — kakšen bi tedaj bil : naš življenjski standard? Zato nas ne more motiti dejstvo, da I tu in tam v svetu delovni ljudje . trenutno in več ali manj navl- ' dežno res Se boljše živijo kot mi (mimogrede povedano, je tudi to samo rezultat ostre, a ne do kraja izpeljane borbe delov- nih ljudi z izkoriščevalci). ... To nas mora samo vzpod- bujati v borbi z našo podedova- no zaostalostjo, t borbi za višjo proizvodnjo. Ko bo naš delovni človek proizvajal s takimi sred- stvi In toliko, kot tisti v zapad- nem svetu, ki mu danes neka- teri še zavidajo njegov navidez- ni In negotov življenjski stan- dard. pri čemer ,eveda prav radi pozabljajo na množice re- vežev, ki nimajo dela aM ne morejo delati, potem bomo vi- deli, komu bo ostajalo več, nam, aH njim. ki imajo v svoji sred! tatove. To seveda nI naša Ško- doželjnost. narobe, iskreno že- limo. da se tudi pri njih postavi kraja tujega dela čim preje iz- ven zakona. Delovne ljudi našega okraja ob letošnjem prazniku dela še posebno veseli odprava zadnje- ga velikega protislovja v naši družbi — odprava viničarskih razmerij. S tem ukrepom Je bilo osvobojenih nekaj sto vini- čarskih družin stoletnega mate- rialnega in duhovnega izkori- ščanja. Ob letošnjem prazniku so prvič združeni z nami v po- polni veri v pravice In ustvar- jalno silo delovnega ljudstva, zato jim kličemo: »Le korajžno z' nami naprej!« Naj živi Prvi maj — praznik osvobojenega dela! OB PRVOMAJSKEM PRAZNIKU POŠILJAMO TOVARIŠKE POZDRAVE DELOVNIM LJUDEM V OKRAJU, ZLASTI PA NAŠIM DOPISNIKOM, NA- ROČNIKOM IN BRALCEM TER PO- SLOVNIM PRIJATELJEM IN JIM ŽELIMO TUDI V BODOČE MNOGO USPEHOV! UPRAVA IN UREDNIŠTVO »PTUJSKEGA TEDNIKAo^ Seja Zveznega izvršnega sveta v Beogradu v torek dop. je bila v Beo- gradu seja Zveznega izvršnega sveta, na kateri je predsednik republike Josip Broz-Tito poro- čal o svojem obisiku v prijatelj- ski Turčiji in o svojih razgovo- rih s turškimi državniki. Po poročilu predsednika je državni sekretar za zunanje za- deve obvestil izvršni svet o ne- katerih podrobnostih iz razgo- vorov s turškimi državniki. Zvemi izvršni svet je nato so- glasno odobril poročilo pred- sednika republike o njegovem potovanju v Turčijo in razgo- vorih z zastopniki republike Turčije. V drugem delu seje Id ji je predsedoval podpredsednik Ro- doljub Colakovič, so sprejeli ne- katere predpise iz gospodarstva in ratificirali nekatere sfpora- zume. Zvezni izvršni svet je v načelu sprejel tudi načrt zako- na o sodlžčih in ga bo poslal v kratkem ljudski skupščini v obravnavanje. * SEJA ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE BO 4 MAJA Odbor za zunanje zadeve zvez- nega zbora se bo s^^stal 4. maja dopoldne Državni sekretar Koča Popovič bo poročal o uspehu obiska predsednika republike Turčiji in o nekaterih drugih pomembnejših vprašanjih naše zunanje politike Kako so delovni Ifudie Plula In okolice praznovali 1. mai v slarl Inooslavljl Vsi delovni ljudje željno pri- I čakujejo prvi maj, praznik dela. Prvi maj je najbolj pomemben ' delavski praznik, ko množice ' pregledujejo dosežene uspehe v ' izgradnji socializma in se izpod- bujajo k nadaljnjemu pospeše- vanju razvoja proizvajalnih sil in dviganju storilnosti dela. ! Prvi maj pomeni tudi revolu- ; cionami dan, saj se v njem I kaže zgodovina delavskega gi- I banja in mogočna manifestacija dela, ki je izvor vsega življenja in oblikovanja socialističnih družbenih odnosov, ki pome- ! ni jo odpravljanje izkoriščanja j človeka po človeku. Prijetno I praznovanje prvega maja se ; čuti vsepovsod: v sproščenju ! vseh delovnih ljudi, v prvo-r majskih kresovih^ v okusni okrasitvi obratov in domov, v borbenih parolah in rdečih za- ' stavah, v revolucionarnem ge- slu: »Proletarci vseh dežel, združite se!«, v krajših in dalj- ših izletih itd Sredi kipeče po- mladi čutijo delovni ljudje ne- zlomljivo moč in voljo ter polno življenje. Prvi maj je mogočen delavski praznik tudi zato, ker ga pra- znuje delavski razred vsega sveta že 66. leto. Na kongresu Druge internacionale leta 1889 .so sklenili, da proglasijo prvi maj za mednarodni praznik proletariata, zato da bi delavci v vseh deželah sveta hkrati ter- jali svoje pravice in s tem po- kazali čvrsto enotnost delav- skega razreda. • , Tudi Ptuj ima bogato tradi- cijo v praznovanju prvega maja. Znano je, da je Ptuj dal v stari Jugoslaviji precejšnjo število požrtvovalnih komuni- stov in prvoborcev za sociali- stično stvar. Za prvi maj so se zmeraj dobro pripravili zlasti zato, ker je izvajal razredni so- vražnik v tem času najhujši teror. V okviru delavskega dru- štva »Vzajemnost«, prej »Svo- boda« in drugih naprednih or- ganizacij so organizirali večje ali manjše skupine, ki so se to jutro zbrale na različnih me- stih. Z rdečimi nageljni v gumb- nicah so hodili po mestu in vaseh. Prepevali so delavske borbene pesmi in tako dvigali moralo viničarjev in kočarjev, ki so se čutili nemočne In po- tlačene. Vzklikali so delavska gesla, s katerimi so podžgali revolucion imi duh zatiranih in izkoriščanih množic. Povezovali so mesta in vasi in tako mani- festirali enotnost delavskega razreda v borbi proti izkorišče- valskemu razredu, ki se je držal z nasiljem na oblasti. Ra- zumljivo je, da je bil prvi maj buržoazni oblasti trn v peti. V dneh pred prvim majem so žan- darji in policaji iskali komu- niste in napredne ljudi, da bi j jih vtaknili za delavski praznik I v zapore. V noči na prvi maj so spravili na noge ves svoj aparat in še razne kleroburžoazne or- ganizacije, ki so prežali v za- sedah na rdečkarje, da bi jih zalotili pri napravljanju ali za- žiganju kresov za maj, pri pisanju parol ali trošenju ko- munističnih letakov. Komunisti, ki so bili organizatorji prazno- vanja prvega maja, so se te ne- varnosti dobro -».avedali. Za prvomajniške akcije so se tem bolje pripravili. Komunistična nladina je bila v svojih podvigih naravnost drzna. Zandarjem so večkrat pred nosom raztresli protidržav- ne letake in napisali na ploč- nike udarne parole. S terom ali kakšno drugo snovjo so večkrat popisali zgradbe glavarstva, žandarmerije, magistrata, šole in razne druge zidove. Povzpeli so se tudi na strme strehe in visoke dimnike, kjer so raz- obesili rdeče zastave. Čeprav je bil sovražnik buden, so izvedli večino najbolj nevarnih akcij brez nesreč, ker so prej dobro premislili, kakšna taktika bi bila najboljša. Pri akciji so bili liitri in iznajdljivi. Točno so jo izpeljali po določenem načrtu. Nekateri mladinci so bili na straži, drugi so pripravljali ma- terial, tretji pa so izvrševali samo akcijo. Ravnali so se po posebnih znakih. Ce je nastala nevarnost, če je prišel izza ogala n. pr. policaj, .so hipoma izginili ko kafra. Kakšen mladinec pa je medtem z njim navezal po- govor, da bi ga nekoliko za- motil. Medtem so se ostali urno umaknili. Ce so raztresali letake po mestu, je mladinec električar poskrbel, da so za nekaj časa prenehale goreti cestne svetilke. Ob neki priložnosti so sklenili^ da bodo raztresli komunistične le- take v gledališču v času pred- stave. To jim je dobro uspelo. Gledališki električar, ki je bil skojevec, je imel nalogo, da prekine električni tok. Ko je bila tema, so mladinci metali z balkona letake kar v šopih. Ko so zagorele luči, so plavali le- taki v gledališču, kakor da bi jih vrglo letalo. Tu pa tam se je seveda pri- merilo, da je eden ali dnigi padel v zapor. Povečini so se dobro držali. Triki detektivov, da so drugi mladinci že vse iz- povedali, da bo spuščen, če bo priznal itd. se niso ol>nesli. V Ptuju so živele tudi takšne družine, ki so bile v celoti na- predne. Takšna je bila n. pr. Sagadinova. Tako je uspelo Sa- gadinu Zvonku, skojevcu, ob neki raciji na koniuniste, da je pobegnil žandarjem iz tople po- stelje in še obvestil druge kom- promitirane komuniste, da so se mogli pravočasno skriti. Ko so žandarji tipali še toplo Zvon- kotovo posteljo, so bili strašno besni, ker jih je neugnani fant tako hudo potegnil za nos. Mladi komunisti so imeli lep vzgled v starejših komunistih, kot so bili: dr. Jože Potrč, Jože Lacko, dr. Franjo Zgeč, Rudi Znidarič, Franc Kramberger, Mirko Koželj in drugi. N. pr. Jože Lacko je nekega leta ob praznovanju prvega maja raz- obesil s svojo skupino i:deče za- stavice na telefonske žice, dro- gove in drevesa, tako da je v več vaseh plapolal v mladem jutru rdeči prapor. Komunisti so vsako leto orga- nizirali izlete na Boč. Na Veliki planjavi pri Planinskem domu so se vršili delavski shodi, ki jih je buržoazija preprečila v mestu. Tu so se zbrali industrij- ski in kmečki delavci iz Mari- bora, Celja m Ptuja. Tu so go- vorili o vlogi proletariata, iz- menjavali izkušnje v borbi proti kapitalistom in veleposestnikom. Tako je tudi v Ptuju postajal prvi maj čedalje bolj praznik vsega delovnega ljudstva ... Rudi Ilec Narodni heioj Jože Lacko OBVESTILO Zvezni ljudski poslanec tov. dr. Jože Potrč ne bo sprejemal strank v Ptuju na OLO prvi ponedeljek v maju. temveč dne 17. maja 1954 PeOGRitM ZA PRVOMAJSKE SLOVESNO- STI V PTUJU 1.) 30. aprila, ob 19. urina Kve- drovem trqu v Ptuiu množično zborovanjp z oovorom Po zbo- rovanju Dovorka skozi mesto na Panoramo, kjer bo kres in ljud- sko raianie. 2.) 1 maja 1954: Zjutraj budn.ca po mestu. Ob 9. uri dopoldne kegfjanje v Ljudskem vrtu med JLA in Kegljaškim klubom »Drava« Ptuj. Ob 10. uri dopoldne odbojka med JLA in Dravo Ptuj na igri- šču na Ormoški cesti. Ob 14. uri prorte vaje z orož- jem pr nadnikov JLA na igrišču na Ormoški cesti Ob 15. uri nooon°tna tekma mprf Dravo Ptui in JLA Ptuj. Ob 19 uri družabni večer v Domu JLA Ptui ^ 2. maM 1954: Mno7'Yr>i i7let na Rorl Do 30 anrila 1^54 dopnHnp snrejema pr ':avp odbor Socialistič- ne zve7P ^Hij Mestni odbor SZDL Ptuj ZADNJE DNI PO SVETU čeprav je od povratka pred- sednika Tita iz Turčije preteklo že nekaj dni, je svetovno časo- pisje še polno poročil o pomenu tega mednarodnega političnega dogodka. Posebno pozornost po- svečajo izjavi predsednika T: ta na beograjski železniški postaji, v kateri je omenjeno vprašanje razmerja Jugoslavije do atlant- skega pakta, kakor tudi vpraša- nje evropske obrambne skupno- sti. Dejstvo, da je predsednika pr čakovalo na postaji v Beogra. du nad dve sto tisoč ljudi, ki so poslušali te izjave, fe našlo po- sebno mesto v vseh časopisnih poročilih svetovnega formata. Pozornost svetovne javnosti pa v teh dneh vedno bolj priteguje sestanek udeleženk korejske voj- ne, k- bi naj na konferenci v ZeneVj našle >:porazumen način rešitve korejskega vprašanja. Istočasno naj bi se našel izhod za situacijo v Indokini. Rešiti je torej treba dvoje vprašanj, k' sta za mir ali vojno na Daljnem vzhodu in torej na svetu sploh, ker današnji čas nI več čas to- vrstnega lokalnega dogajanja, odločilnega pomena. Ko so se pretekli ponedeljek zbrali v Ženevi v Svic: zunanji ministri priznanih in »neprizna- nih* udeleženk korejske vojne, situacija v nobenem pogiedu ni bila posebno rožnata. Saj je sve- tu še predobro v spominu ne- uspeh berlinskih razgovorov iz letošnjega februarja, ki so se končali z edinim rezultatom, da je potrebna — nova konferenca. Vendar tam začetek konferen- ce, vsaj njen prvi dan, ne kaže slabega začetka. Za to so poskr- beli zunanji ministri po vrsti, ka. kor so prihajali na ženevsko le- talšče, ko so izražali drug za drugim dokaj optimistično svoja gledanja na potek konference, kakor na možnost rešitve raznih kočljivih problemov. Največji pesim'st med njimi je bil vseka, kor ameriški zunanji minister Poster Dulles, kj je menda, ka- kor že pred berlinsko konferen- co. f1o'očil datum svojega odhoda iz Ženeve, če 'tvari ne b' pote- kale po njegovem okusu Vendar fe o takšnem ali dru- gačnem rezultatu konference se- daj še prerano soditi Stvarnost, s katero morajo diplomati pn po- gajanjih računati, je takšna, da bi bilo zelo naivno pričakovati enostaven ali hiter razplet polo- žaja. Situaciji na Koreji in v In- dokini, ki sta glavni predmet , razprave, sta si v bistvu dokaj podobni. Obe deželi sta bili in sta še prizorišče mednarodnega nasilnega obračunavanja med i Vzhodom in Zahodom, pn čemer i padajo največje tegobe reševa- nja nasprotij s sHo na domače prebivalstvo. Trenutno dogajanje v Indokini, predvsem okrog trd- i njave B'en Dien Fu, kjer se fran- coski vojaki z ameriškim orož. jem borijo proti Vetnamcem, ki so jih oborožili Kitajci, nam pred- li stavijo najevidentnejši primer ! uničevanja dežele za poravnava- nje računov hred velikimi silami. Tako konferenca v lenevt j resnično nima ugodnih 'zgledov j za uspešen potek svojega dela, j čeprav smo slišali pred njenim : začetkom tako spodbudne izjave. Zelo dobro bi bilo, če bi nas sam j njen potek prepričal o na^prot- I nem, ker bi to morda pomen lo j začetek novega obdobja v povoj, nih mednarodnih političnih od- nosih. VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU PTUJSKEGA OKRAJA POŠILJAMO OB DELAVSKEM PRAZNIKU — 1. MAJU BORBENE POZDRAVE! NAJ ŽIVIJO PRAZNOVALCI L MAJA — PRAZNIKA DELOVNEGA LJIDSTVA VSEGA SVETA! Obratni hoinitc ZHS Ptui Okrafni odbor sociaHsficnc zveze mof Okraini mi mit sindihatov Ptui Stran 2 Ptuj, 30. aprila 1954 Tovarna v Kidričevem pred pogonom Rahlo so se po/ibavali v po- mladnem vetru visoki borovci v gozdu sredi Dravskega lH>lia, ko sem pred letošnjim prvim majem z okna upravnega poslopjt Tovarne glinice in aluminija v Kidriče- vejn razgledoval po razsežnem območju. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem je |H>jem, za katerega vsebino smo zbirali elemente ves po osvoboditvi skosti jek petletne- ga plana, gospodarsko blokado in sušna leta, skozi istoč^no borbo za izgraditev dravskih in drugih hidrocentral, ob velikem prizadevanja za povečano pri- dobivanje premogi v Velenju in zemeljskega plina v I.«nda- vi in končno ob organizaciji pri- dobivanja in dovažanja boksita — osnovne surovine, ki Jo bo potrebovala nova tovarna v ve- likanskih količinah. Vendar je morala biti poleg tega posve- čejia VSa skrb sami gradnji to- varne. 500 metrov deste in druge naprave, vse to je vsebina pojm&, pod katerim si predstaviianto to novo to- varno. Slednjič je treba še reči, da nekaj besed: »Tovarna v Ki- dričevem pred pogonom« iz časniškega naslova ne pove vsega o delu in materialu, sred- stvih in ovirah, času in teža- vah, kar je bilo odločilno pri graditvi tega in kar je odločil- no tudi pri graditvi vsakega di-ugega industrijskega velika- na. Predvsem je tovarna delo rok naših delovnih Ljudi, ki se ob letošnjem prvem maju še s posebnim ponosom ogledujejo nazaj na svoje opravljeno ogromno delo in šele v drugi vrsti na plod dela tujine, ki pa je moral bili krvavo plačan, kot se podobno krvavo plačuje vsa- ka oblika zaostalosti. Ogromne količine materiala: cementa, gramoza, peska, opeke, železa, lesa in drugega predstavljajo poleg tehnične opreme številke, za zbiranje katerih bi bilo po- trebnega mnogo časa, prav ta- ko pa za pregled nad sredstvi, ki so bila izdana, da je sedaj postavljen na Dravskem polju industrijski veleobrat, katerega pomen sega daleč preko meja naše ožje in širše domovine. In ta industrijski velikan prav te dni začenja z delom. Ob dnevu, ko sem obiskal tovarno, je pri- šlo na njeno območje 144 vago- nov boksita in premoga, del na- prav pa že od 10. aprila 1.1. obratuje. Tekom meseca maja bodo začeli z delom še drugi oddelki. Tovarna bo ob začetni kapaciteti 15.000 ton aluminija porabila v enem let«» najmanj 100.000 ton boksita, 85.000 ton rjavega premoga. 75.000 ton lig- nita, 6000 ton anodne mase, 11.500 ton sode, 1900 ton krio- lita ter 3600 ton drugega ma- teriala. V zvezi s tem ne moremo mi- mo najvažnejšega, vprašanja, to je električne energije, ki je bo nova tovarna porabila na leto več, kakor jc bila celotna pred- vojna potrošnja v Sloveniji. Do. vajanju električnega toka bo služil tudi drugi vzporedni dalj- novod visoke napetosti, ki ga prav v teh dneh montirajo. Kot je že znano bo potrebno za , vsako tono aluminija 22.000 kWh j električne energije, ki pa bo : morala biti brez prestrnka na razpolago, sicer bi p7i.ilo do katastrofe: rotacijske peči bi obstale, v njih nahajajoči se material bi se strdil in peči bi odigrale svojo vlogo TOVARNA IN ČLOVEK Ko bo tovarna obratovala v svojem polnem obseg« začetne kapacitete, bo potrebnih za ob- ratovanje v treh izmenah okrog 1600 ljudi Večji del zaposlenih je treba za svo.ie delo temelji- to pripraviti, saj so prišli v glavnem iz malokmečkega oko- lja. Prevzgojiti jih v industrij- ske delavce, to ni ravno majh- na naloga. Vendar bo tudi to vprašanje uspešno rešeno in to- varna bo — to je smisel njene- ga obstoja — lahko v polni meri služila človeku, od katerega in za katerega ,te bila zgrajena. Težko pričakovani čas za to je končno tukaj! Bn. \l S(![i3lEgia Z8HB1!3Ilia v letu 1953 jc bilo v okraju 3212 upravičencev do otroškega dodatka s skupno 7387 otroci. Za otroške dodatke je bilo lani izplačanih skupno 201,516.185 dinarjev aH na mesec povpreč- no 16,938.519 din. Otroški do- datek in pokojnine ne gredo v breme Okrajnega zavoda za za- varovanje. Med 11 oblikami izdatkov so dosegli najvišji odstotek 45,31 stroški zdravljenja v bolnicah, stroški za bolniško oskrbnino (15,38«/o), ostale dajatve (9,38«/o), stroški ambulančnega 2«iravlje- nja (S.ie^^/o), stroški zdravil {e.ee^/o), stroški za zobno nego, potne stroške zavarovancev in sklad za izravnavo boln. panoge (po ^Vo), invalidnine, osebni iz- datki ter materialni izdatKi (po l^./o). Od 1140 zadev v zvezi s po- kojnino, ki jih ni rešil republi- ški zavod in ki so bile sprejete pri okrajnem zavodu, je bilo do konca 1953 rešenih 679 prime- rov, 313 pozitivnih in 366 nega- tivnih. Med temi je 96 viničar- skih zadev in je bilo 29 pozi- tivno rešenih, 35 negativno, na rešitev pa še čaka 32 primerov. Skupaj izplačuje okrajni zavod 90 viničarskih pokojnin, ki so bile rešene v Ljubljani in 29 re- šenih pri okrajnem zavodu. Do letošnjega julija bo predvido- ma odpravljen ves zaostanek ne- rešenih vlog za pokojnine. H mmm movanla K lanskoletnim dohodkom so- cialnega zavarovanja so naj- več d<^rin^la državna go- i^KKiarska podjetja in ustanove (83,381.777 din), ptrivatni delo- dajalci (12,019.997 dm), dohodki od pokojnin (9,997.016 din), svo- bodni poklici (82.720 din), opo- minski stroški (3837 din) ter obresti (1400 din). Nad 1 milijon dinarjev je bilo zaostankov, ki jih je iispelo izterjati, približno tak znesek pa je še v prisilni izterjavi. Privatni sektor je pla- čeval redni prispevek ob lastni skrbi, posamezniki pa po posla nih opominih. V bodoče bodo zamudnikom zaračunavane 9®,o obresti. Skupni dohodki so lani znašali 107,486.747 din, izdatki pa 1(^,308.289 din, presežek pa 2,178.458 din. Starostnim (946), invalidskim (504) in družinskim upokojen- cem (561) ter*^ upravičencem do invalidnin (137) je bilo lani iz- ■ plačano 112,971.358 dinarjev. Od ■ tega zneska je izplačal okrajni ■ zavod 56,485.674 din, ostanek pa • je izrplac&l republiški zavod. Jj Od sku5>nega izdatka v znesku J 416,342.244 din iz naslova so- " cialnega zavarovanja je lani od- S padlo na otroški dodatek E 201,516.185 din, na pokojnine = 112,971.358 din ter na ostale da- Jj jatve 101,854.701 din. Ta števil- p ka predstavlja najzgovornejšo p ^iko, koliko danes vrača naša g država delavcem, uslužbencem g| in njihovim družinam od vpla- ■ čanih sredstev, (»i OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA — 1. MAJU POŠILJAMO TOVARIŠKE POZDRAVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OSTALEMU PREBIVALSTVU V PTUJSKEM OKRAJU TER JIM ŽELIMO TUDI V BODOČE MNOGO DELOVNIH ZMAG IN NAPREDKA. Koielitiii Tofiii im ii aloiiiijii iričeiio Skrbi tovarne volnenih izdelitov v Majlpetl(u Dne 16. aprila 1954 je v To- varni volnenih izdelkov v Maj- šperku zasedal novoizvoljeni delavski svet, ki je ob tej pri- ložnost; izvolil 7-članski uprav- ni odbor. Novi delavski svet ima 21 članov; 16 članov nove- ga delavskega sveta je iz nepo- sredne proizvodnje, 2 člana sta nameščenca in 3 mojstri oddel- kov. V delavskem svetu so tu- di 4 žene, kar je pa občutno premalo, če upoštevamo, da je v podjetju zaposlenih nad 60 odstotkov žena. Iz poročil in diskusije je raz- vidno, da se je delavko samo- upravljanje tekom zadnjih dveh let močno uveljavilo, vendar se j o delavski svet v glavnem bri- gal samo za gospodarsko plat podjetja, ni pa dovolj pazil na vzgojo članov kolektiva. Zato bo novi delavski svet skupno s ■ sindikalno podružnico in orga-! nizacijo ZK imel v tekočem! letu polne roke dela na področ- ju vzgoje članov kolektiva. Sprejet je že sklep, da bodo predavanja Iz novih gospodar- skih predpisov za člane delav- skega sveta in upravnega od- bora, kakor tudi za vse name- ščence in člane upravnega od- bora sindikalne podružnice. Največ težav je imelo podjet- je v lanskem letu s prodajo svojih proizvodov, ki so z ozi- rom oa priznano kvaliteto tudi precej dragi. Podjetje posluje z okrog 400 trgovskim-: podjetji na področju celotne FLRJ, kar daje prodajnemu oddelku polne roke dela, saj mora prodati me- sečno okrog 30.000 tekočih me- trov tkanin iz mikane in česa- ne volnene preje, kar znaša približno enomesečno proizvod- njo. Velike težave ima podjetje tudi z nesolidnostjo nekaterih trgovskih podjetij, ki neredno in z veliko zamudo plačujejo i izdobavljeno blago in s tem' ustvarjajo zmedo v finančnem poslovanju, vsled česar cesto prihaja do neljubih arbitražnih sporov. Nemajhne težave ima podjet- je tudi z zastarelim in izrab- ljenim strojnim parkom, saj je povprečno izkoriščanje strojne- ga parka 55.7 odstotkov. Za najnujnejšo obnovo strojnega parka za normalno poslovanje bi rabili preko 150,000.000 di- narjev. Podjetje je pred nabavo sušilnega stroja za tkanine, kjer pa ima izredne težave za- radi menjanja predpisov pri uvozu industrijske opreme. Na- bava sušilnega stroja je pa za podjetje življenjske važnosti, ker gre skozi istega vsa proiz- vodnja in od katerega zavisi tudi kvaliteta proizvodov. Ob koncu zasedanja delavske- ga sveta je bila odkrita spomin- ska plošča v spomin na dan prevzema tovarne v upravlja- nje po delovnem kolektivu. Tajnik sindikalnega odbora je predal novemu predsedniku de- lavskega sveta lep album za kroniko delavskega samouprav- ljanja v podjetju; Ijudsk; posla- nce tov. Jože Tramšek pa je ob tej priložnosti celotnemu kolek- tivu v lepih in razumljivih be- sedah prikazal razvoj delavske- ga samoupravljanja v naši dr- žavi na splošno. Posebno je po- udaril pojem družbene lastnine in spoštovanja te. V Majšperkii bo prijetno za 1. maj Telesnovzgojno društvo »Par- tizan« v Majšperku se pridno pripravlja na proslavo delav- skega praznika 1. maj. Na pred- večer, t. j 30. aprila, bo postav- ljanje mlaja in baklada na maj- šperški grad V bakladl bo so- delovala godba na pihala, ga- I silci v uniformah, osnovna šo- ; la in niž]a gimnazija v Maj- j šperku kakor tudi ostalo prebi- I valstvo skupno z delavci obeh I tovarn. Na gradu bo zažiganje ' kresa io ljudsko rajanje. Na sam praznik zjutraj bo budnica godbe na pihala po okoliških vaseh. Dopoldne bo bogat fizkulturni program na igrišču Tovarne volnenih iz- delkov — z odbojko, kolesarski- mi dirkami, namiznim tenisom, prostimi vajami članic in Ša- hovskim turnirjem. Popoldne bo bogat zabavni program za vse prebivalstvi v dvorani To- varne volnenih izdelkov. Za drug-; dan praznika organizira Planinsko društvo izle<- na Po- horje Upajmo, da bo tudi kmečko prebivalstvo skupaj z ostalim delovnim ljudstvom majšperške kotline dostojno proslavilo praznik delovnega ljudstva. Za boljšo prometno zvezo z Majšperkom Prometna zveza v Majšperku je poglavje zase. O tem je bilo že precej pisanja v našem ti- sku.« Majšperk je od najbližje železniške postaje oddaljen 18 kilometrov; edina zveza je av- tobus Poljčane—Ptuj, ki pa ima ta nedostatek, da ob povratku iz Ptuja v Poljčane nima zveze z vlakom Maribor—Ljubljana, ker odpelje 1 uro pred priho- dom avtobusa v Poljčane. Zato bi bilo nujno potrebno, da SAP spremeni vozm" red tako. da bi avtobus odhajal iz Ptuja ob 12. uri. Po spremembi voznega re- da se verjetno ne b; zgodilo, kar se sedaj skoraj redno do- gaja^ da vozi popoldne avtobus iz Majšperka v Poljčane pra- zen. Sprememba voznega reda ne bi ŠAP stala ničesar, a pre- bivalstvu na tej progi bi bilo v resnici ugodeno. S. M. OB PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA - L MAJU — POŠILJAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM. ORGANOM LJUDSKE OBLASTI IN DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM V PTUJSKEM OKRAJU PLAMTEČE IN BORBENE POZDRAVE! VSE ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA! DELOVNI KOLEKTIV Tovarne volnenih izdelkov Majšperk Ptuj, 30. aprila 1954 Stran KRATKE IZ MESTA IN VASI 17 PTUJA v ponedeljek, 26. aprila t. 1. je bila v nabito polni dvorani Okrajnega gledališča v Ptuju akademija v počastitev Dneva Socialistične zveze Slovenije — 27 aprila. Slavnostni govor je imel tov Jože Bratina V spo- redu so sodelovali mladinski or- kester Glasbene šole Ptuj, čla- ni kolektiva Okrajnega gledali- šča Ptuj in moški zbor Svobode Ptuj. Glede na udeležbo in spored akademije ter na razpoloženje je lahko trditi, da je velik del prebivalcev iz Ptuja tudi tokrat manifestiral svojo pripravlje- nost storit: vse za svojo socia- listično domovino. ★ V nedeljo, 25 aprila t. 1. po- poldne so imeli otroci iz Ptuja lep popoldan v Ljudskem vrtu, kjer je bil za nje pripravljen pozdrav pomladi. Zbralo se je okrog 1000 otrok, ki so jim žene pripravile čaj s pecivom. Zani- miv je bil spored, ki je otroke in tudi njihove spremljevalce v celoti zadovoljil. Takih otroških srečanj v naravi si otroci še želijo. ★ Za vrtove okrog hiš, ki so last ^lošnega ljudskega premoženja, je za letos določena najemnina po 2.50 din po kvadratnem me- tru, za vrhove, ki so oddaljeni od hiš, pa najemnina po 2 din po kvadratnem metru. Ta na- jemnina ne bo vplivala na pra- vice, ki jih imajo najemniki vrtov v zvezi s prejemanjem otroških doklad. Višina celotne najemnine bo navedena v najem- nih pogodbah, ki bodo sklenjene z Mestno komunalno upravo. ★ Pet vodnjakov v Ptuju se smatra kot javne vodnjake, ki jih bo oskrbovala Mestna ko- munalna uprava, in sicer vod- njake v parku, na tržnici, na sejmišču, Ljudskem vrtu in na pokopališču, ostali ptujski vod- njaki pa bodo v oskrbi korist- nikov vodnjakov oziroma hišnih stanovanjskih svetov. ★ Gostilni Bračič, Ptuj, je do- voljeno po nekaj ur točiti pi- jače v bifeju izpod kabine za kinoaprraturo v Titovem domu. ★ Podjetju »Mesnine«, Ptuj, ni bil odobren šestmilijonski kre- dit, kot ga je podjetje zaprosilo z utemeljitvijo, da mu je po- treben za obratovanje za promet z živino z drugimi kraji v Slo- veniji. Za izboljšanje obratova- nja bo po mnenju LOMO Ptuj podjetju zadoščal štirtmilijonski kredit, zlasti če se bo podjetje bolj preusmerilo na predelavo kot se je doslej ★ Mestna tehtnica na Hrvatskem trgu bo opuščena kot dotrajana in neuporabna ★ Stavbni parceli za graditev enodružinskih hišic sta dobila iz sklada splošnega ljudskega premoženja Milko Mlakar, šofer pri »Rožniku«, in Stanko Mar- kež iz Ptuja. ★ Kino podjetje Ptuj bo še dalje imelo dosedanji naziv »Mestni kino Ptuj«, ker je LOMO Ptuj zavrnil predlog o preimenova- nju v »Kino Zvezda« ali »Kino Panonia«. ★ Na seji skupščine mest Jugo- slavije, ki bo od 5. do 8 maja t. 1. v Splitu bo zastopal mesto Ptuj kot člana te skupščine pred- sednik LOMO Ptuj tov. Janko Vogrinec. I Od stanovanjskih hi? na Vi- čavi, ki so bile zgrajene že v času vojne in so ostale zunaj neometane, bo vsako leto ure- jena zunanjost vsaj na eni teh hiš, da se tako vsaj sčasoma za- varuje nastajanje še večje škode. ★ Prostor v Lackovi ulici, ki je nastal s porušitvijo stare kasar- ne in ki je namenjen zgraditvi kulturnega doma »Jože Lacko«, v bodoče ne bo več služil jav- nim predstavam, cirkusom itd., kar je želia bližnjih stanoval- cev, pa tudi v interesu lica me- sta ter miru in reda v njem. ★ Podjetje »Moda«, Ptuj, bo iz- boljšalo svoj obrat r nakupom šivalnih strojev od Tovarne pe- rila Ptuj. za kar mu je LOMO Ptuj odobril ustrezni kredit. ★ Odborniki Ljudskega odbora mestne občine Ptuj bodo preje- mali, začenši s 1. januarjem t. 1., za vsako sejo po 300 din na- grade glede na predlog odbor- nikov, ki zapuščajo v času sej svoje redno delo. ★ Popravljen je odlok LOMO Ptuj glede prodaje izdelkov obrtnikov m domače obrti s tem, da je dovoljeno na trgu proda- jati izdelke iz protja, lesene žlice, kuhalnice, ščipalke za perilo, pipe, podloge za ročna i dela. izdelki iz naravnega in I umetnega cvetja izdelki medi- čarjev, otroške igrače, mlinski ! kamni in brusi, figure iz mavca, i izdelki iz lubja trstja, ličja in slame, škafi, rezbarski izdelki, izdelki lončarjev in pečarjev. Prekupčevanje s temi izdelki ne bo dovoljeno * V torek, 27. i m. je bil občni zbor OZZ v Ptuju v dvorani OK ZKS, ki je rešil vrsto pro- blemov in predlogov s področja kmetijske proizvodnje. Podrob- neje bomo o tem pisali v pri- hodnji številki Pomotoma je bilo v zadnji številki navedeno, da je bil občni zbor OZZ 22. t, m. ★ V vprašanjih stanovanjskih hiš v Ptuju glede katerih .so predlagali lastniki, naj bi ostale še dalje v upravi lastnikov, je LOMO Ptuj z glasovanjem ve- čine zavrnil te predloge oziroma prošnje in s tem potrdil, da ostanejo v upravi hišnih svetov, ki bodo v teh hišah izvoljeni, kolikor še niso bili. ★ Gozdna uprsva Maribor na- merava v Ptuju grai-lt- uprav- no poslopje za Gozdno upravo Ptuj, v kater/ so preivideni v pritličju pisarniški prostori, skladišče in garaža, v nadstrop- ju pa vsaj enodružinsko stano- vanje. Sedm.!? preselitev te uprave kaže na nujnost zgraditve lastne zgradbe, za katero bo LOMO Ptuj dodelil primerno j parcelo. Za 7 gostiln in 4 ostala pod- jetja LOMO Ptuj 30 že Eiotovi in potrje« zaključni računi za 19.53 leto ki izkazuiejo uspeš- no gospodarjenje in ki so dala tudi lani sv: dostojni prispe- vek skupnosti •k Obe ptujsk- lekarni sta zdru- ženi v skupno finančno samo- stojno ustanovo Za upravnico je imenovana '■ov Nad;, Oro- žen Imenovan 'e tud; upravni odbor ter potrjena pravila pod- ' jetja Vinarska zadruga Ptuj je le- tos 3-krat povečala trsnico na Bregu Cepljenih ima že 250.000 cepljenk za potrebe vinogradov v okraju. Delo ji otežujejo raz- drobljene parcele, zato je za- prosila LOMO Ptuj za 4—5 ha skupnih površin v te namene, da bo lahko zadovoljevala ve- like potrebt» po trsnih cepljen- kah. V Mestnem vrhu ureja pod- jetje Vinarskb zadruga Ptuj matičnjak. ★ Centrala NB Ljubljana je odobrila na podlagi I. licitacije investicijskih kreditov kredite za nabave živine, in sicer Kme- tiiskemu gospodarstvu Makolc 500.000 din Semenogojskemu posestvu Star.^e 200 000 dinar- jev Kmetijskemu gospodarstvu Ptuj 600.000 din. Kmetijskemu gospodarstvu Dravinjsk- vrh 1 milijon dinarjev ter Kmetijske- mu gospodarstvu Osolnik sktip- no s KZ Grajena 1,4.50 000 din. Zaradi priprav na 3 licitaci.io dolgoročnih kreditov zahteva NR Ptu' elaborate do 6. maja 1.1. Pri tej Urltaciii bodo lici- tirani krediti za vse namene k- so pri prv- licitaciji izpadli * Po predlogu Sveta z?i zdrav- stvo in soc politiko LRS bi naj šlo iz proračuna OLO Ptuj za Materinski dom (25 postelj) Ptuj v letu 19.^^4-55 25 milijo- nov dinarjev, za dispanzer za žene in otrn^fe v letu 1954 pa 18 mili ionov dinar.ifv Kakor kaže. bo tud= letos UNTCEF podpri najnujnejše postavke petletnega načrta za- ščite matere in otroka v Slo- veniji v okviru republiškega programa razvoja te zaščite Izvrševanje investicijskega načrta in ostale dejavnosti bo kontroliral^ mednarodna komi- sija Iz Cirkulan Letošnja skrb za nadaljevan.ie del na cesti Pristava—Gradišče —Klačine v dolžini 2 km, ki so začela že lan' daleč presega dobro vol.io bližnjih posestni- kov ki so pripravljeni opravili prevoze kameaja v lasfn: reži- ji, ker so zainteresirani za ure- ditev te ceste. Za ta dela in sicer za muni- cijo, vžigalno vrvico, dela v kamnolomu in odškodnino last- niku kamnoloma potrebujejo najmanj 100.000 din. Ko so razmišljali, odkod do- j biti ta sredstva, so sprejeli predlog da bi bilo pravilno seči po delu sredstev iz gozd- nega sklada Na občin: Cirkulane so za ta predlog, zanima lih pa, kaj bo k " temu rekel Gospodarski svet OLO k: upošteva haloške potrebe, le da se pri tem Svetu gotovo takih predlogov včasih nabere več kot jih zmorejo raz- položljiva sredstva. Iz Vidma Občinski odbor Videm pred- laga ukinitev mesnice KZ Vi- dem. ki ne služi svojemu na-, menu. kar se najbolj odraža iz primera Nežmaha, mesarja te mesnice, ki je povzročil KZ precej škode, nato pa še posku- šal pobegnit; čez mejo. Da no bi ostalo prebivalstvo občine Videm brez mesa, bi | občina ustanovila primerno lo-' kalno podjetje ki bi oskrbovalo ljud.stvo z mesom in mesnim: izdelki O tem je že bila obrav- nava pred občinskim odix)rom in kot kaže. bo občina Videm tudi vztrajala pri predlogu o ujtonovitvi lokalnega podjetja V pefeb, 30. aprila t. L bosia ^ep Oltrainega zbora in Zbora proizvajalcev OLO Ptuj V petek, 30. aprila 1954, ob 8. i uri, bo v Ptuju v dvorani OK ' ZKS osma skupna seja odborni- kov obeh zborov OLO Ptuj, de- veta seja okrajnega zbora in če_ | trta seja Zbora proizvajalcev. j Kolikor bo sprejet predlog dnevnega reda te seje, bo na skupni seji obeh zborov obra- vnava in reševanje sledečih vprašanj: j 1. Izvolitev sodnika okrožnega sodišča Maribor. | 2. Izvolitev ororačunske ko- misije Okrajni zbor in Zbor proizva- jalcev bosta kot je predvideno s predlogom dnevnega reda ob- ravnavala na ločenih sejah sle- deča vorašania: 1. Predloa odloka o družbenem planu okraja Ptui za leto 1954. 2. Predloa odloka o proračunu OLO Ptuj za leto 1954, 3, Predlog odloka o sklepnem računu OLO Ptuj za leto 1952. 4, Predloa sklepa o ustanovitvi gospodarskerja podjetja »Rudnik Sega pri Makolah« 5. Predlog sklepa o ustanovitvi Okrajne obrtniške zbornice v Ptuju. 6. Predlog sklepa o znižanju amortizacijske stopnje »Resta- vraciji Kidričevo«, 7. Predlog sklepov o prevzemu poroštva za investicijski kredit KZ Markovci, KZ Cikovci, KZ Grajena in KZ Podgorci. 8. Razno, Skupno z vabili so dobili od- borniki obeh zborov predlog družbenega plana okraja Ptuj za leto 1954 in predlog proračuna OLO Ptuj Za leto 1954 v svrho priprave na diskusijo na sejah in dopolnilne predloge za dohod- ke ter izdatke v letu 19.54. Glede na obsežni dnevni red bo zasedanje začelo točno ob 8. uri, na kar so odborniki v vabi- lih posebej opozorjeni Iz Ormoža Ptujski tržni inšpekciji je prišlo na uho, da točijo v Mest- nem hotelu Ormož vino »din- gač«, ki pa da ni te kvalitete. V primerjavi z originalnim »dingačem«, ki je vkleten pri podjetju Vino-Sadje Maribor, kjer ga je hotel Ormož tudi na- bavil po 155 din liter in točil po 210 din liter, je potom ana- lize ugotovljeno, da »dingač« hotela Ormož ne ustreza sorti vina »dingač«. Vso zadevo bo dokončno raz- čistil sodnik za prekrške pri OLO Ptuj * V Ormožu bo ustanovljena Radiotehnična delavnica glede na izkazane potrebe, ker je najbližja tovrstna delavnica v Ptuju in Ljutomeru Iz Desternika Občinski odbor Destemik je izdal v času med 1. oktobrom 1953 in 25 aprilom 1.1. 212 seč- nih dovoljenj za 1087 prm drv za lastne potrebe. Veči-na pro- silcev za dovoljenje je prijavi- la. da bo posekala 2—8 prm. le nekaj primerov pa je lastnikov gozdf^v ki so prijavili posek do 10 prm drv. IZ (VIURETINC Pred nami je delavski praznik — 1 maj, ki ga vedno bolj in bolj praznuje delovno ljudstvo in na katerega se temeljito pri- pravljajo množične organ;zacije, saj so nastopi ta dan pravo tek- movanje med skupinami, ki si prizadevajo, da bi od njihovih programov imeli udeležene, čim- več zabave in razvedrila. Tudi KZ Muretinci je priprav- ljala obširen program, v ka- terem bi nastopala predvsem mladina, pri tem pa nikdo ni po- mišljal, da bo potrebno v zad- njem času program spreminjati glede na 9 rekrutov, ki so morali v edinice JLA na odslužitev ka- drovskega roka. Našo majhno vasico je zapu- stilo 9 dečkov, k; so se poslovili od svojih domačih, od organi- zacij in dela, ki so ga z veseljem opravljali. Na novih mestih bo- do znova prijeli za delo, za knji- ge in za orožje kot čuvarji naše domovine in smo prepričani, da bo Za njimi iz edin.c JLA prišel glas, da so bili tudi v JLA dečki na mestu. IZUD Muretinci se bo potrudil, da bo na 9 praznih mest stopilo 9 novih enako agilnih dečkov in deklet, da bo za gralo mesto rekrutov 9 novih igralcev, za- pelo 9 novih pevcev in 9 novih gasilcev ki bodo po zgledu ime- novanih pripadnikov JLA nada- ljeval. z delom kjer so imeno- vani dečki prenehali. Odišlim 9 rekrutom naj bodo te vrstice v znak zahvale za nji- hovo požrtvovalno delo in jim zagotavljamo, da bomo ostali z njimi v zvez, in da jih ne bomo pozabili. Iz vsega srca st želimo vsi vaščani, da bi ostali tako po- nosni vojaki JLA kot ste bili čla- ni tukajšnjih množičnih organi- zacij in da bi b.lo Vaše obnaša- nje in delo odraz Vaše neomajne volje doprinesti čimveč za proc- vi^ in blagor našega ljudstva in za čimprejšnjo ustvaritev ciljev , socialistične družbe j Vam in vsemu delovnemu ' ljudstvu naše vasi Muretinci in 1 ostalih vasi ter mest našega okraja, zlasti pa bralcem Ptuj-, skega tednika želimo prijetno! i praznovanje veselega in svetoče- ' ga I. maja 1954. KS, Iz Grajene Občinsk; odbor Grajena je izdal 31. marca t 1 odlok o do- ločitvi kraje\mega samoprispev- ka za elektriflkacijsko področje občine Grajena 7? 800 000 din elektrifikacijo področja ob- čine Grajena nimajo proračun- skega kritja Na podlag tegfi odloka bodo posestniki plačali 500 din na ha posestva do 1 julija 1.1. Za za- mudnike so določene 6-odstot- ne obresti, za neplačnike pa po- stopek izterjave. Ta ukrep je vzbudil med ljudstvom sicer djkaj diskusije, ki pa je polegla ker je le inte- res za elektrifikacijo mnogo večji kot pa vprašanje, kako bo ta ali oni plaval prisT>evek. ki mu bo >e nripomoge. do elek- trifikacije doma Ljudski odbor mestne občine F^tuj OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU, PRAZNIKU MEDNARODNEGA PRO- LETARIATA ČESTITA VSEM PRE- BIVALCEM MESTA PTUJA '^fran 4 Ptuj 30 apri'a 105-1 Visokošolci našim bralcem Ali je upravičen obstoj PAK? Pravzaprav je žalostno, da se ptujski visokošolcj moramo ogla- siti prav v tem listu in pod tak- šnim naslovom V novo orgamzicajo, ki smo ji nadeli ime »Ptujski akademski klub« smo se združili v začetku tega šolskega leta. Abiturientov ptujske gimnazije, iz Ptuja ali iz okraja, ki so nadaljevali a še ni- so končali študije na različnih fakultetah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, je po naših podaU kih okoli 120. Od tega jih je več kot % v Ljubljani, Ko je v jese- ni 1953. leta Zveza študentov Jugoslavije dala iniciativo za ustanavljanje društev, (ki smo jih imenovali »klube«) visoko- šolcev iz posameznih okrajev, smo po zgledu Mariborčanov, Kranjčanov, Dolenjcev in Primor- cev tudi mi ustanovili svoj klub, v katerega smo dosedaj zajeli 80 visokošolcev. Mimogrede omenjeno, vseh takšnih akadem- skih klubov je sedaj v Ljubljani že 16. Marsikoga v Ptuju moti naziv »klub«. Pod tem si predstavlja športni klub ali pa, če je slišal o klubomaniji v Ameriki, kjer imajo na stotine popolnoma ne- resnih klubov, (od kluba preva- ranih zakonskih mož do klubov prijateljic mačk i. pd.) si tudi naš klub predstavlja kot nekak klub ljubiteljev dobrot iz domačega kraja ali pa mogoče kot klub tarok-igralcev. V resnici pa je akademski klub ena od oblik or- ganizacije ZSJ in so vsi člani kluba obenem člani ZSJ. Je poli- j tična organizacija, ki pa ima na- men predvsem krepiti zvezo vi-1 sokošolcev z matičnim krajem, jih na njihovem delovnem mestu Jtam kjer študirajo) seznanjati z | lokalno problematiko, nato orga- nizirati poljudno znanstvena pre_ ' davanja visokošolcev po mestih | in vaseh domačega (ptujskega) ' okraja, organizirati ekskurzije v svrho proučevanja razmer, eko- nomike, zdravstvenega stanja, geografije itd. v posamezne pre- dele okraja. (Konkretno, mi že dolgo govorimo o takšni ekskur- ziji v Haloze.) Nadalje, organizi- rati sodelovanje naših članov v lokalnem tisku (Ptujskem tedni- ku), pri čemer smo že uspeli. Po- leg vsega tega pa bi se naj klub povezal z okrajnimi forumi zara- di denarne pomoči socialno šib- kim članom. Tudi v tem vpraša- nju bi naj klub pomagal in re- zultati so se že pokazali. Toda ... Naše vztrajno pisanje na Ljudsko univerzo Ptuj, kako naj izvedemo predavanja, je bilo zaman. Sploh nismo dolDili odgo- vora. Ostali so nam le sestanki, kjer smo lahko na široko govo- rili o tem. Z vso silo smo se vrgli na socialno vprašanje. Od- bor je sprejel okoli 50 prošenj Za podporo. Izvoljen je bil soci- alni pododbor, ki je obravnaval prošnje. Upošteval je, ali je pro- silec redno (prvič) vpisan v te- koči semester in pa njegovo so- cialno stanje. Prošnje je poslal na OLO Ptuj, ki nam je že prej obljubil pomoč. Februarja je okrajna skupščina odobrila za pomoč socialno šibkim študen- tom en milijon din. Potem pa ... Denarja ni bilo. V Ptuju so usta- novili komisijo, ki je sama revi- dirala naše predloge in nam od že odobrene vsote 100.000 din mesečno poslala 78.000. S plačil- nim spiskom! Seveda, študentje niso bili zadovoljni, ker kom':sija ne pozna posameznikov tako do- bro kot sami člani kluba. Razen vsega pa jih je presenetila na tako čuden način znižana skup- na vsota. Odbor kluba, in to so tudi naj- dejavnejši člani, je bil brez moči. Propadlo je vsako upanje, da bomo lahko ?ami, na svojih se- stankih, vsak mesec spreminjali vsoto posamezniku, da bi ga n pr. nagradili za posebno požrtvo- valno delo ali pa mu znižali, ker seje izogibal delu i. pd. Prav s tem pa se je tudi pojavilo vpra- šanje, zakaj nam klub.. Zanima- nje zanj med članstvom pada, Hoteli bi imeti predavanje, pa ni podpore Ljudske univerze. (Od nje smo slednjič zvedeli, ko še je naš predstavnik v Ptuju poga- jal o predvavanjih iz medicine in tehnike zaradi pomanjkanja finančnih sredstev Ljudska uni- verza ne more omogočiti teh predavanj, klub sam pa spričo sedanjega načina razdeljevanja nima lastnih srejlstev za izvedbo takšnih predavanj, kakor tudi za vse ostalo.) Denarne pomoči no dob:va klub. da bi jo sam raz- delil članom, temveč je le telo, ki izvršuje nalog ptujske komisi- je. Itd., itd. Bralci, svetujte nam. kako se naj uveljavimo, povejte, ali je zahteva, da sami odločamo o razdelitvi celotne vsote, ki nam jo je okrajna skupščina odbori- la, pravilna? Ptujski akademski klub Prvo srečanje z \\wMm pos ancem v v. dr. Poirčem Sedim in premišljujem. Nak na noben način me ne spravijo nazaj, če sem že enkrat priro- mala do vratarja na univerzi Volje in to trdne volje je bilo v meni več kot dovolj aH vsaj toliko kot jo ima vsak Študent, ki se poln duhovnih dobrin bori tudi za materialne .iobn- le. Denar, štipendija, pa najsi bi bila še tak idea.iii nv je potreben. In letam od Janka do Marka in nazaj Dvakrat na teden Prepričujem, da brez štipendije ne morem /'/et.' niti študirati Eni me gledajo, irugi poslušajo, tretji pa . Pa si čisto po ptujsko rečem: •Pje, deklina, s tega nede nič Dosti lečeš. podplate niicaš. ha- ska pa nikjer!« Nikdo me ni slišal ker sem rekla lo sama pri sebi. Ce bi to glasno pove- dala, bi Ljubljančani takol ve- deli. da sem iz lukarsk-ooa be- cirka. Mogoče bi celo misliii, da sem iz Haloz in bi mi svetovali, naj grem nazaj domov, kjer imamo zadosti vina Težko bi Jih prepričala, da pri nas nima vsakdo kiipa liika, da on nas vino ne teče kar iz stu.T^ncev in da ga nima vsakdo iz nr-še okolice v kleti najmanj tn po- lovnjake Prisegam da v naši kleti doma ni nič drugega kot nekaj zmrznjenih krompirjev, ki čakajo na spomlad Tov. dr Jože Potrč je bil ta- krat minister za prosveto. Kot bodoči profesor sem spadala v njegovo področje. Kar mi";v- Ijinci so me spreleteli, ko sem pomislila, da bi šla k njemu in se mu priporočila za pomoč Korajža velja. Mogoče pa tisti dan, ko mislim oditi v njegovo pisarno, ne bo imel preveč de- la?! In grem. Kolikor sem mogla, sem po- časi lezla po stopAicah Posto- jim pred vrati in preberem napis. Je že prav Hodnik je bil temen in tih. Vse mirno, le moje srce je razbijalo, da bi ga lahko slišali po vseh pisarnah naokoli. Pa ga niso, le mene je bilo tako čudno... strah. Po- trkam. Kako sem prišla skozi j^rata, ne vem. V pisarni sem videla več ljudi, med katerimi sem zaman iskala obraz tov. dr. Jožeta Potrča. Kje sem si ' jaz, skromna študentska para, ki sem prišla samo do konfe- renčne sobe, mislila, da mini- ster ne bo takoj v prvi sobi, temveč da bom morala najprej j njegovemu sekretarju. Stopim ' do mize in serri komaj spravila z jezika, da bi rada prišla do ministra tov. dr Potrča. Sekre- tarka me j^ skoraj presenetila i vprašanji, zakaj, kako itd. Nekoliko začudeno sem jo po- j gledala in ji vseeno povedala, , zakaj. Z njenim pojasnjevanjem j pa nisem bila zadovoljna, ko je j začela, da ima minister tov. dr. Potrč dosti dela, da naj grem raje k njegovemu pomočniku. , Ne spomnim se več vsega kar ' mi le naštela in svetovala Mi iister in pomočaik to ne more biti vseeno sem si mislila Rekla nisem nič »Ce sem že enkrat tu potem pač grem k ministru!« Sekretarka m zgu- ' bila potrpljenja. Kar naprej mi je prigovarjala, naj grem k po- močniku Jaz pa sem bila trma- sta in sem hotela k ministru in amen Sedla sem v mehek fotelj k ostalim, ki so čakali na mini- stra Sekretarka pa: »Pa Di za- radi take malenkosti kot je štipendija le šla k pomočniku.« To me je ganilo, da sem odšla ■ (po ptujsko povedano) »v luft«. ' Štipendija da je malenkost. Ce je ne bom dobila, bo en prote- sor manj in mogoče še celo do- ber profesor »Le pustite me k ministru tov dr Potrču, mi Ptujčani se take stvari boljše ; pomenimo!« sem dejala sekre- tarki. Ko je to slišala, se je go- tovo začela natihoma jezli:. za- kaj ji nisem tega prej povedala. Olajšano sem se nasmehnila, da sem končno povedala nekaj, kar bo pomirilo sekretarko m sem sedla nazaj v naslonjač Res, sekretarka ni več drezala vame. Potrpežljivo smo čakali Odprla so se Vrata Čakajoči so vstali v pozdrav ministru Cekar mi je padel na ila, ko sem hotela storiti isto Čaka- joči so me pustili naprej in prva sem stopila proti vratom v ministrovo sobo. Srce mi je ^e huje razbi.ialo. toda či.^Jto brez potrebe, kot sem videla pozneje Stopila sem v sončno in pre- prosto sobo. Ze to je na me do- oro delovalo. Nato je izza mize stopil proti meni tov. dr. Jože Potrč in mi ponudil roko. Hitro sem se pomirila in mu pove- dala, kaj želim, še prej pa sem se opravičila, da ga v njegovi zaposlenosti motim. Nasmehnil se je, ko je ugotovil, da sem Ptujčanka in mi rekel, naj se sledeči dan javim pri načel- niku Vedela sem, da ta dan ni uradni dan in sem mu to tudi rekla Zopet se je nasmehnil. »Rocite. da vas jaz pošiljam.« Bilo je nekaj minut to sreča- nje v sončni, špartansko ureje- ni sobi. kamor je spadala pre- prosta' in nasmejana pojava tov dr Potrča. Zahvalila sem se mu in žare-ča od veselja, da me je hotel poslušati in uslišati, odhitela po stopnicah kot me- tuljček Samo še to. Naslednji dan sem samozavestno korakala mi- mo vratarjeve lože. Takoj je bil za mano. češ, da ni uradni dan. »Minister tov. dr. Potrč me je naročil,« sem smeje sklonila glavo kot v rahel poklon in počasi stopala po stopnicah po svojo štipendijo, ne da bi čaka- la na vratarjev odgovor. Zorka Ovijat BRUC V LJUBLJANI (Novopečen visokošo ec pred prvim izpitom) Ljubljana je mračna; dolgočas- na megla in deževje prevladuje- ta v pusti jeseni. Takšnega pu- stega dne se pripelje Bruc v Ljubljano iz sončne dežele opoj- ne žlahtne kapljice. Bruc se znaj- de na visoki šoli — to ni šeila! S strahom odriva vrata veličast- ne palače ljubljanske visoke šo- le. Na stopnicah stoje v gručah študenti najrazličnejših zunanjo- sti in prav tako najrazličnejših let od zelencev do spoštovanih starih tako imenovanih starih bajt. Smeje se ozirajo na prepla- šenega bruca, ki boječe stopa in ne Ve kam. Koga naj vpraša za svet ali naj mar katerega izmed starih bajt, ki se mu tako ne- sramno režijo tn zbijajo šale o smrdljivem zelenem onesu? Ne! In ubogi bruc potrka na najbliž- ja vrata in vpraša lepo oblečene- ga gospoda, misleč, da je sam profesor: »Oprostite, gospod pro- fesor mi lahko svetujete ...« »Toda mladi mož jaz sem samo vratar!« BRUC PRVI DAN NA PREDA- VANJU S strahom stopi bruc v veliko predavalnico na poi zasedeno. Tako, zdaj se je vendar znašel med svojimi vrstniki, samimi bruci, ki so prišli z vseh strani ne samo Slovenije, iz cele Jugo- slavije. Bruc samo gleda s širo- ko razprtimi očmi neznane mla- de koleae — bruce. Nato vstopi visoko spoštovani profesor res- nega obraza z naočniki in začne razlagati svojo teorijo, govori in govori, listi v knjigi se obra- čajo vse hitreje. Toda bruc se je sedaj že udobno namestil na svojem sedežu in se ne zmeni za to, saj tu ni nevarnosti, da bi ga profesor poklical k tabli in kole- ga ga je potroštal, češ saj nisi edini, ki nič ne razume. Bruc sedaj prost in svoboden, kajti hora legalis zanj več ne velja, raziskuie vse mestne za- nimivosti. kjer bi bilo zanj kaj iiovega in zabavnega. Vedno ga pač doleti kakšna smola, seveda to pa vse zaradi svoje nerodno- sti, neznanja in prevelike rado- vednosti. Proti novembru, decem- bru se v brucu vse bolj stopnjuje strah zaradi bližajočega se prve- ga izpita. »Brucovski izpit«, ka- kor pravijo stare bajte, je naj- težji izoit za bruca, ker ga le redki napravi. To je največje razburjenje brucov in bruculj. BRUCOVSKI IZPIT »Ti smrdljivo zeleno brucov- sko ono v črni obleki pred bruc. majorja!« V veliki sobi napol- njeni z bruci, starimi bajtam; in in njih profesorji, bruc trepetaje stopi pred brucmajorja v dolgi staromodni lasulji, ki mu stavi vprašanje: »Kakšna je razlika med Dostojevskega Idiotom in teboj?« Bruc študira, stoka, se poti, odgovora pa ne da; seveda mora pomagati njegov zagovor- nik. Sledi še nekaj vprašanj, za katere bruc navadno ne zna od- govora. Končno ves premočen ubogi bruc sprejme diplomo in ga po milosti sprejmejo med stare baj- te. Tako se vrstijo izpiti posa- meznih brucov, potem pa kot v olajšanje brucov zadoni z druge- ga konca sobe profesorska kro- nika. Sedaj pridejo na vrsto naj- bolj zanimive in značilne nava- de in napake profesorjev. Sledijo še izpiti starih bajt — absolven- tov. Ti odgovori so pa navadno tako srčni, da se bruci zgražajo, bruculje pa skrivajo svoje obra- ze v dlani. Kmalu za brucovskim izpitom pa pride na vrsto, brez šale, pra- vi izpit, za katerega je treba pre- cej noči in lepih uric opustiti, kjer sprašuje profesor brez sta- rinske lasulje, in kjer se v ozad- ju ne sliši smeh, ampak je to iz- pit zares. Saša Gorjup OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA - 1. MAJU POŠILJAMO BORBENE POZDRAVE VSEM INDUSTRIJSKIM IN KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM V PTUJSKEM OKRAJU Z ZELJO. DA BI TUDI V BODOČE OB SKUPNIH NAPORIH DOSEGLI VELIKE SKUPNE USPEHE. Okta^M mtkmm mma s podietii in oosestvi PlUj O občnem zboru CZZ Ptuj z dne 27. aorila 1. 1. bcmo poiočaii v pr hodnji š.fcv.lii Za večji donos koruze Kmetovalci se pač vedno sprašujemo kdaj in kako ukre- pati, da bo delo čim bolj plod- no. Naša dolžnost v družbi je velika, zadostiti moramo po- trebam — a potrebe so iz dne- va v dan večje, število delav- stva in meščanstva narašča, — površine za pridelovanje pa so iste, ali celo manjše. Izhod moramo poiskati! Agro- nomski strokovnjaki — njih dolžnost je, da dajejo v druž- beno korist svoje znanstvene iz- sledke. Ptujsko polje — polje oko- panin, med katerimi je doma- ča tudi .koruza Nas danes zani- ma predvsem hibridna koruza ali heteroza, kar pomeni kri- žanec dveh različnih sort V Široki praksi še ni toliko po- znana. Z njo se bavijo znan- stveniki že 40 let. vendar so njihovi izsle^k: že dani tudi praksi v korist Ce hodiš po polju, se včasih jeziš, ne veš pa zakaj — Do- bro je. ko vsak kmetovalec ve tudi to, da neenakomerna kali- vost koruze, spački in slabiče, nepopolno oplojeni storži in slično ni nič drugega kot po- sledica oploditve koruze v so- rodstvu Koruza — boljše pove- dano rastline se med seboj pra- še po mili volil križanje v so- rodstvu je torej neizbežno Se- veda nobena stvar brez smotr- nega uravnavanja v prirodi ne rodi zaželenih uspehov. Rastlina je tujeprašna. naj- bolje je torej, če pade cvetni prah sosedne rastline na cvet sosednje Zna^istvenilv se že 40 let ukvaria.io in delo je rodilo uspehe: Vzgojili so 15 rodov — pri ooraševanju z lastnim cvet- nim prahom — In kakšne so bile TX)s>dice? Ugotovili so za- nimive stvar - Clm stare.^ši je bil rod tem boli Izenačen" so'bili potomci v vseh notra- njih in zu-naniib lastnostih V prvib letih ^e propadlo na've? ra!='!in L?i?'nvi?t- so sp hi^^-o izenačevale, pozneje je izena- , če vanje potekalo vedno počas- neje. Do šestega rodu se je sor- ta prečistila. Rastline so oslabele, v last- nostih izenačene, a pridelek je padal Nekdo je križal, opr^šil dva med seboj najbolj oddalje- na rodova, dve rastlini, ki sta bili v lastnostih najbolj različ- ni, čeprav obe potomki ene pra- babice. Doživel je presenečenje. Potomci teg;i križanja so bili nenavadno krepki, odlično razviti, in so rodili obilen pri- delek. Posejai-' so seme teh po- tomcev, pa so opazili zopet na- glo padanje Prav ta pojav, da križanje dveh različnih, zaradi samolastnega opraševanja oslabelih rast 1 kaže- jo izredno bujnost in čilost, so nazvali heterozis. Heterozis iz- koriščamo torej za ekonomsko pridobivanje izredno visokih ha donosov in to največ v prvi ge- neraciji F1 — ko prvič križamo. Seveda obdrži heterozno seme večjo vrednost le 2—3 leta. na- to ga je treba obnoviti. S po- novnim križanjem se obnovi in posveži rast celic, ki sestavlja- jo rastlinsko tkivo, poveča se njih število in velikost. Ra.stline postanejo buinejše in višje, br- stje je daljše in širše, korenine so številnejše, bolje prepletaio zemljo in boije črpajo rastlin- sko hrano in so bolj odporne za bolezni Vzemimo primer ko kcnjski zob pri nas ne do/.ori, a heterozna koruz-^ bo v nor- malnih razmerah dozorela He- terozno semr na videz ni lepo. važno je. da je zdravo Pri nas sejemo domnčr h«^- terozno seme in to je 6 križancev: Koričcva koruza X F'.ajFm?in-ova Koričcvrt v Bolj. ska, Mak?"mir?ka Rum":"-ca. ^ in H"va- tica O^^mak Predv'df:v pa se. d" bod'" križarc domačih sort dcil; dobre u-pohc Nadu K^jvačič. OSTROŽNO? Mestni odbor Socialistične zve- ze Ptuj je na seji 20. aprila izde- laj načrt priprav za udeležbo čimvečjega števila Ptujčanov in okolišanov na zboru štajerskih brigad NOV na Ostrožnem pri Celju 4. septembra 1954. Glede priprav je delo razdeljeno tudi že v okrajnem merilu. V mestu Ptuju bo skrb za agitacijo, okra- sitev, promet itd. prevzela komi- sija. ki prične takoj z delom. Na seji je bilo poudarjeno, da JO potovanje v obe smeri le. z rednimi in po=ebn mi vlaki gle- de na dobre železniške zveze, med pm ko bodo tovorni avtomo- bili služili le za prevoz udele- žencev i? odaljenih predelov do najbližjih železn ških postaj p ni 30 aprila 1^54 ^ rnn 'J Deset fet slovenskega Rdečega križa 18 junija 1954 bo poteklo 10 let. odkar je bi' ustanovljen v Beli Krajini slovenski RK. Ob- činski odbori RK bodo skupaj s podmladkarji RK pripravili v juniju akademije in razstave, kjer bo pri.K&zana celotna de- javnost RK in PRK Za počastitev tega dogodka se bo treba primerno pripraviti Pregledali bomo omarice prve pomoči in utrdili higienske ak- tive na vasi Izboljšali bomo evidenco nad tuberkuloznimi in socialno ogroženimi družinami Občinski odbori RK naj bi vnesli v delovni plan male asa- nacije (ureditev vodnjakov, na- pajališč gnojnih jam itd.), za večja dela. ki zahtevajo večjih denarnih sredstev pa bi naj dali pobudo, ker pač najbolj poznajo razmere svojega okoliša ' V 33 tečajih za vaško žensko mladino smo usposobili približ- no 1000 deklet RK je za te te- čaje žrtvoval visoke denarne zneske. Bilo bi napačno, če bi tečajnice pridobljeno znanje ohranile za se in ga ne bi prak- tično uporabljale v korist skup- nosti. V bodoče naj ta dekleta nudijo prvo pomoč v primeru nesreče, pomagajo z nasveti pri negi dojenčkov, navajajo svojo okolico na kulturno-higienske navade in naj bodo v pomoč medicinskemu kadru. Splošno je znano, kako stra- hotne so posledice pijančeva- nja: beda, nemorala in družin- ska nesoglasja. Občinski odbori RK si morajo prizadevati, da se odpravi ta žalostni pojav v nji- hovem okolišu Pripraviti je treba zdravstvena predavanja o škodljivem vplivu alkohola. V nekaterih primerih bi mogoče pomagalo tudi osebno prepriče- vanje Kot človekoljubna organiza- cija naj RK opozarja tudi na nevarne posledice, ki jih po- vzroča ukvarjanje s strelivom. Od meseca marca smo beležili že tri smrtne slučaje in dva prf- mera invalidnosti. O opravljenem delu naj od- bori RK tudi poročajo. Finančna in organizacijska poročila naj pošiljajo tromesečno na obraz- cih, ki so jih prejeli od OO RKS V organizacijskih poro- čilih naj navedejo, kaj so iz- vršili (predavanja, tečaji, asana- cije, prva pomoč, delo zdrav- stvenih aktivistov itd.). Ormož, Cirkovce, Rogoznica, Starše in Trnovska vas naj takoj izvolijo občinski odboi RK in tako za- doste dolžnosti ki bi morala biti ; že zdavnaj opravljena Obvestilo Okrajni odbor Rdečega križa Ptuj obvešča da ,e sprejel od nemškega urada za obveščanje svojcev vojakov bivše nemške vojfke iz Berlina obvestilo, da je P u n t i g a m Jože roj. 12 Ja- nuarja 19J8 v Ormožu pade] dne 29 9 1943 pri Velikem Bukrinu. kjer ga je zadela artilerijska ' granata Položaj groba je 2 km vzhodno Velikega Bukrina { Smrt imenovanega jp objavljc- ' na 20 II 1945 pod registrsko številko 18/45 ori Matičnem nra- du v Ormožu Z odličnimi uspehi izvr- šeni izpiti padalskega „A" teCaja v Ptuju v nedeljo, 25 aprila so se v dvorani centralnega kabineta za izvenarmadno vzgojo mladine zbrali pred Izpitno komisijo te- čajniki padalskega »A« tečaja v Ptuju Z odličnimi In prav dobrimi uspehi je položilo teo- retični Izpit za padalce 18 mla- dincev in 3 mladinke Izpitna komisija iz letalskega društva v Mariboru Je bila nadvse za- dovoljna nad lepimi uspehi ptujskih mladincev Ptujski padalci se sedaj mar- ljivo pripravljajo za padalske} ' skoke, ki bodo v maju. ko pride , letalo Sče-2 iz Zagreba. Vztraj- no in neumorno se vežbajo v zlaganju padala, gašenju kupole in vseh veščinah, ki jih mora obvladati pogumen in dober pa- dalec. K lepim uspehom padalskega I tečaja v Ptuju iskreno čestitamo : in pričakujemo nadaljnjih i uspehov naših prvih hrabrih in j ponosnih ptujskih Titovih pa- dalcev' B P ODGOVOB »Ti si se oženil na stara leta?€ »Da.« »Koga si Pa vzel?« »Žensko « »Neumen odgovor, si Se videl koga. ki Je vzel moškega?« »Da. mojo ženo ...« Zdravstveno ogroženim otrokom omogočimo letovanie Ptujski okraj marsikje radi ob_ ravnavajo kot bogat okraj, pri tem pa pozabljajo, da imamo v sestavu ptujskega okraja pasiv- ne Haloze, ki bi jih lahko pri- merjali z najbolj pasivnimi pre- deli Slovenije. V Halozah zaradi pasivnosti najbolj trpe otroci, ki so večino- ma podhranjeni, slabo oblečeni, brez nege in vzgoje, duševno za- ostali, zdravstveno in mnogo- krat tudi socialno ogroženi NaSi ljudski oblasti, ki je pre- vzela to dediščino od stare Ju- goslavije, $e ni bilo mogoče teh razmer izboljšati ▼ zadovoljivi meri Mnogo ovir pri tem ji dela zastarela mentaliteta haloških ljud; in alkoholizem, zaradi česar zopet najbolj trpe otroci. Svet za ljudsko zdravstvo In socialno politiko se zelo trudi, da bf DO svojih močeh pomagal haloškim in tudi drugim otro- kom. Vsako leto zb.ra ob počit- nicah zdravstveno najšibkejše in jih pošilja na letovanje na mor- je ali v planine. Spričo drugih f>otreb okraja so v letošnjem le- tu v okrajnem proračunu za le- tovanja otrok določeni nizk: zne- ski, da bi v okviru teh zneskov mogli poslati na letovanje le mi- nimalno število ptrok. Glede na to se obračamo na vse sind-.kalne podružnice pod- jetij in ustanov s prošnjo, da nam pomagajo pri reševanju te- ga r>erečega problema. To akcijo smo si zamislili tako, da bi vsak član sindikata, bodisi delavec aH nameščenec prispeval v fond za letovanje zdravstveno ogroženih otrok v n^šem okraju 1 odst. svojih prejemkov za maj ali ju- nij Vemo, da ne bo lahko, a z dobro voljo in razumevanjem bo vsakdo mogel prispevati ta od- stotek in se morda v tem mesecu odrekel kakemu manj nujnemu izdatku. S prispevkom bo mnogo pomagal pri zdravstveni zaščiti naših otrok ki jih je treba te- lesno in duševno okrepiti, če ho- čemo da bodo rasli v krepke in zdrave državljane, pred katerimi stoje še težke naloge v nadaljnji izgradnji naše socialistične do- movine. Prosimo, da bi prispevke izro- čili Odboru za zaščito matere in otroka ori Svetu za zdravstvo in socialno politiko OLO Ptuj. Od sindikalnih funkcionarjev podružnic je odvisen uspeh akci- je. če jo bodo znali svojim čla- nom pravilno raztolmačiti in se za njo res agilno zavzeti. Pripravljalni odbor V počastitev delovnega prazni- ka 1. maja priredi Kegljašk. klub »Drava« tekmovanje na kegljišču v Ljudskem vrtu. Tekmovanje bo med moštvi »Aluminij« Kidriče- vo, JLA in Kegljaškim klubom »Drava« Ptuj. Pričetek tekmovanja 1. maja ob 7.30. i * ' V počastitev praznika delov- i nega ljudstva, 1. maja, bo med i SD »Železničar«, Ptuj^- in SD i Ptuj ter moštvom JLA i TEKMOVANJE ! na 20 deskah. Tekmovanje bo i v četrtek, 29. aprila ob 18.30. j Na prošnjo okrajnega odbora ! SZDL je Tajništvo za notranje I zadeve OLO Ptuj odobrilo kre- sovanje in streljanje z možnar- ji za 1, maj Kresovanje se , lahko vrši sam^ pod nadzor- I stvom odborov SZDL in od njih ' pooblaščenih organov. Usoden posar v Mol^kairifoihi v nedeljo. 18. t. m., zjutraj ob 5. uri 7 minut je nastal v Moškanjcih nenaden požar, ki je na mah upepelil dve stano- vanjski hši, last Šešerka Fran- ca, progovnega delavca, in Vr- šiča Janeza prav tako progov- nega delavca v Moškanjcih. _ | Požar je povzročila iskra iz lokomotive tovornega vlaka, ki je baš tedaj vozil iz Ptuja proti, Ormožu. Zaradi silnega vetra,: ki je divjal že dva dni po na- šem polju, je bila hiša. še preden so se ljudje dobro za- vedli, vsa v velikem plamenu, ki je zajel še sosedno hišo. W sta obe goreli, kakor če bi vli- val nanjo bencin Ljudje pravijo, da kaj takega še niso videli. Plamen je imel obliko kakor valovi na morju. Se preden sta se družini dobro zavedli, kar je trajalo le nekaj minut sta bili hiši v takem plamenu, da so si ljudje rešili le golo živ- ljenje. Zgorelo je prav vse. kar so imeli, da niti obleke ni bilo moči rešiti iz velikega ognja. Pri Sešerkovih je bila štiri- članska družina oče mati. sin in stara mati * Sin in stara mati sta bila še v postelji gospodarja Pa le na pol. ko sta zaznala, da je hiša že v polnem plamenu Šešerko je začel takoj reševati živino. Rešil je kravo in telico ko pa je hotel spraviti iz hleva brejo kravo, je ogenj zajel tudi njega In hipne je postal prava živa bakla Ko .je žena opazila moža vsega v ognju, ga je po- tegnila iz hleva in začela trgati iz njega goreče kose obleke Ničesar nj imela pri roki Vi- har Je divjal ved.ir huje in tako se je Šešerko v oanju sko- raj dobesedno spekel Zeno ki le reševala svojega moža in je dobila močne opekline po no- gah in rokah so poleg svojega moža odpeljali v ptujsko bol- nico Prav take tudi stare ma- ter 5e5erko je v groznih mu- kah po 24 urah oodlegel po- škodbam Pokojn- Šešerko ie bil ves čas pri polni zavest' Povedal je d^t bo moral umreti In dal svoji ženi še zadnje na- svete za delo in življenje nje- gove nesrečne družine V po- nedeljek zjutraj so ga odnu- stilf l7 ptujske bolnice ker so zdravniki spoznal!, da le vsako prizadevanje zaman Umrl Je na pot! v svoj domač: kraj Mo^kan^cP Vest o izredni nesreči, ki je zadela Šešerko ve in Vrši če ve. se je bliskovito razširila po vseh vaseh tukajšnje občine ir obu- dila soču^^vvanje ori 7seh prebivalcih tukajšnje občine Saj je bila Sešerkova družina zelo priljubljena pri vsem pre- bivalstvu, poznana kot mirna, skromna in delavna družina, ki ni nikdar nikomur prizade- jala kaj zalega. Sešerkova hiša je bila tudi dobro znana iz na- rodnoosvobodilne vojne kot do- bra in zanesljiva partizanska postojanka, kjer so naši parti- zani imeli varno zatočišče, če- ravno so pri Sešerkovih imeli pogosto hajke okoli hiše. Mnogo je bilo že požarov, a ljudje ne pomnijo tako žalost- : nega primera kakor je ta. Zgu- biti vse svoje skromno imetje, za kar si se boril in delal celo svoje življenje in zgubiti še skrbnega gospodarja, mož;, in očeta, to je izredno hud udarec za Sešerkovo družino , Ogromna množica ljudi se je zbrala v hiši. kjer je ležal po- kojn- Šešerko in ni očesa, ki se ne bi orosilo ob pogledu na Sešerkove člane družine, ki ne morejo verjeti, da je nehalo biti plemenito srce njihovega gospodarja. Družini Šešerko je potrebna hitra pomoč. Saj so ostali brez strehe, živeža, obleke in obutve. Vse, prav vse jim je uničil požar. Tudi družina Vršiča Ja- neza je zgubila prav vse, kar so pri hiši imeli, le s to raz- liko, da so ostali vsi pri živ- ljenju in niso trpeli takih in tako močnih telesnih opeklin. Občinski LO je takoj sprožil širšo akcijo za pomoč nesrečni Sešerkovi in Vršičevi dražini. Mislim, da bi bilo prav. bi za prvo silo priskočil na pomoč Okrajni odbor RK in Socialno skrbstvo. Hudje občine l^oriš- nica pa bodo prav gotovo sto- rili svojo človečansko dolžnost in pomagali nesrečni.m iruži- nam, da bodo lažje orcdšal^ in preboleli to veVko nesrečo. KOLEKTIVA Ze eznfške vo^ovne de av- nce Ptu in Železniške posta e Pfi! pošiljata vsemu delovnemu ljudstvu ptuj- skega okraja prvomajske pozdrave! Stran 6 Ptuj, 30. aprila 1954 ^^Kascalinu žirlienja" r Hajdini Preteklo nedeljo smo v Hajdi- ni gledali Finžgarjevo tragedijo Razvalino življenja, ki so Jo uprizorili ptujski sedmošolci. Nihče nima namena, da bi s čimerkoli ostro kritiziral delo mladih študentov, toda dejstvo , je, da jih je treba pred javnost- j jo pohvaliti, saj to tudi ?asluiijo. Hajdinska publika le redko vidi igre te vrste in zato že sama iz- bira igre zasluži pozornost, ker je njen avtor domač, priljubljen pisatelj. Od teh mla.dih, razgledanih študentov smo sicer pričakovali nekaj več kot od povprečnega podeželskega odra, ki ima že ta_ korekoč rutinirane igralce — do- živeli pa smo pravo preseneče- nje: to žaloigro so podali s takšno pristnostjo, s takšnim živ- ljenjem, s takšno prisrčnostjo, da jim lahko samo iskreno čestita- mo. — Krivico bi delali igralcem, če bi trdili, da je ta ali oni naj- boljši, kajti prav vsi so svoje vloge zaigrali tako neprisiljeno, | da je bil sleherni gledalec ginjen j nad vsebino te igre. Lenčko je : zaigrala Vrbnjakova Jožica tako : kot srečno dekle, kakor zrelo I ženo, ki ie šele v zakonu z Mar- j tinom (Igral M.) spoznala vso j tragedijo svojega življenja in očetovih računov, Urha je zaigral Mavrič, ki se mu pozna, da je že večkrat igral. Deklo Tono nam je predstavila Dobnikova Danica v prav posrečeni kreaciji, kmeta Sirka Caf Marjan, Ferjana Dra- garjev Jože in Mico Obranova. To so sami mladi ljudje in lahko rečemo nekateri že pravi igralci s precai talenta. Sirka je morda nK>til mladeniški glas, kakor tu- di Ferjana, vendar jima tega nihče ne zameri. Glavni neimen igre ie vsekakor dosežen: Ljudje so spoznali vrednost dela doma- čega pisatelja, po drugi strani pa je marsikdo uvidel, da bogat za- kon še ni srečen, če v njem ni tudi tistih vezi, ki jih preprosto imenujemo ljubezen. Grajati pa je treba del občin- stva, ki se je v prvem dejanju smejal še tako tragičnim trenut- kom, ker pač igre ni razumel, toda že po prvem dejanju se je dvignil nek tovariš, ki je nepo- mirljivo publiko do konca igre »ukrotil« s par krepkimi beseda- mi, kajti čas je že, da se preneha z nevmesnim smejanjem in da se naši ljudje vsaj ob takšni igri vzdržijo svoiih muhavostL Upa- mo pa, da nam priljubljeni gostje tega ne bodo zamerili, ter da nas bodo še obiskali ,saj so na našem odru vedno dobroodšli. O. J. Mladinski koncert na Glasbeni šoli v Pluju Zelo posrečena je zamisel vod- stva glasbene šole, da tudi letos nadaljuje s prirejanjem mladin- ski koncertov. Namen takih kon- certov je, da seznanijo mladino z zgodovinskim razvojem glasbil, da spozna mladina vlogo po- sameznih instrumentov, bodisi v solistični ali skupinski igri. Te- mu vzporedno sledi razvoj glas- bene tvornosti od njenih prvih početkov do današnjih dni. V okviru Mladinske ljudske univerze je bilo dne 23. 4. t. 1. v dvorani Glasbene šole prvo tako glasbeno predavanje s sodelova- njem godbe na pihala DPD Svo- bode. Ravnatelj šole tov. Ela Srolova je v uvodnih besedah pozdravila obiskovalce in so- delujoče ter jih seznanila z na- menom tovrstnih prireditev. Tov. Drago Hasl je nato na prijeten in mladini dojemljiv način podal kratek obris zgodovinskega raz- voja glasbil od začetnih prepro- stih do današnjih izpopolnjenih oblik. Posebej je bil večer po- svečen spoznavanju glasbil, ki sestavljajo godbo na pihala. Po- samezn godbeniki so z izvaja- njem motivov vzetih iz sloven- skih narodnih pesmi mnogo pri- pomogli k razlagi. Mladina je na ta način praktično spoznala po- samezne instrumente po imenu, po svojstveriosti gradnje, po načinu igranja, po tonskem ob- segu in barvi. Poleg tega so god- beniki pod vodstvom tov. Studa J. skupno zaigrali Markovo ko- račnico Narodni ^leroji, Rossini- jevo Overturo iz opere »Tankret« ter Učakarjevo »Zvoki iz bosan- skih gozdov«. Presenetljivo pri tem večeru i je bilo, da se je mladina odzvala v tako velikem številu. Dvorana ! je bila premajhna in so mladi ' poslušalci napolnili še sobo za odrom. Občudovali smo koncen- I tracijo mladih obiskovalcev, ki so s pozornim poslušanjem do- kazali, da imajo velik smisel za ' resno glasbo. Prav posebno je I razveseljivo to, da je bila vaje- I niška mladina po iniciativi uprav obeh vajeniških šo] v Ptuju tako številno zastopana. Prepričani smo, da bomo v naši mladini našli glasbeni naraščaj, ki bo nadaljeval in dvigal našo glas- beno kulturo. Ta glasbena prireditev je do- kazala, da se s povezavo glasbe- ne šole in DPD Svobode, kakor je bila tokrat s sekcijo godbe na pihala, dajo ustvariti koristni j vzgojni večeri. V. J. Tr^o^insKa zbornica v Ptuju Murkova ulica 6 pozdravfja vse delovno ljudstvo ptujskega okraja Ob prazniku dela — L mafu! Ob tednu počitnišlce zv^eze Januarja ie praznovala ob- letnico svojega plodnega, a obenem tudi napornega dela Po- čitniška zveza Slovenije. Ker bo priredila ta pomembna organiza- cija v času od 2. od 9. maja letos svoj teden, ne bo odveč, če se- znanimo z njenim delom tudi Ptujčane. Namen Počitniške zveze Slo- venije je po novih pravilih zelo širok. Njen član postane lahko vsak mladinec od 14. do 25. le- ta starosti in vsak prosvetni de- lavec. PZS vzbuja med svojimi člani zanimanje za potovanja po domovini in uči spoznavati svoje člane z ljudmi, kraji, njihovo zgodovinsko vrednostjo, kultur- nimi ustanovami, našo industrijo, rudniki, tovarnami in sličnfm. S potovanji po poteh naših brigad, divizij in korpusov iz časa NOB namerava oživeti med našo mla- dino veličino najpomembnejših dni naše zgodovine. S svojim programom bo PZS brez dvoma mnogo prispevala k socialistični družbeni vzgoji na- ših bodočih generacij, saj se bo ob potovanjih in izletih po naši domovini krepil v naši mladini duh bratstva in enotnosti naših narodov ter ljubezen do domo- vine. Po letošnjem programu Qav- nega odbora PZS si l^do člani te organizacije letos lahko ogledali najpomembnejše zanimivosti na krožnem potovanju po Jugosla- viji, lahko bodo taborili ob mor- ju ali na Dolenjskem, od ^ pre- nočišč v različnih krajih bo za marsikoga posebno privlačen Bled. marsikdo pa se bo odločil 7a pn ali drimi nohod po poteh «1oT'pncTcih brioad Kp^- na Izhaja velik del član- stva PZS iz vrst dijakov in viso- košolcev, ki se že med šolskim letom težko vzdržujejo, in krije ta organizacija velik del svojih izdatkov iz članarine, je organi- zirala za letos svojo prvo loteri- jo, katere žrebanje bo v Ljublja- ni 6. junija. Srečke bodo po 50 din, skupna vrednost vseh dobit- kov bo 6 milijonov din in bo iz- žrebana vsaka tretja srečka. V Tednu PZS od 2. do 9. ma- ja 1954 bo PZS priredila krajše izlete, v ponedeljek 3. maja bo zanimivo predavanje o vtisih s potovanja po Italiji in o potova- njih na splošno. Člani PZS bodo v tem tednu prodajali posebne značke. Ptujčani, segajte pridno po značkah, saj boste s tem omo- gočili marsikateremu mladincu, da si bo lahko že v teh počitni- cah ogledal kakšno zanimivost naše domovine ali pa preživel svoje proste dni na taborjenju. Nekaj misli o športu v Ptuju Športno življenje v Ptuju je bilo pred leti še dokaj razgi-j bano. Ce pogledamo današnje rHTunere bomo dobili drugačno i sliko in vsak Ptujčan lahko i prizna, da za šport ni več za- nimanja, oziroma ni ljudi, ki bi I znali mladino zopet pritegniti k športnemu udejstvovanju in ji vzbuditi veselje do športa Edi- j no izjemo tvorita nogometni in, rokometni klub, oba v sestavu športnega društva »Drava«. No- gometaši tekmujejo v vzhodni skupini slovenske lige in so njihovi uspehi zadovoljivi. Tu- di rokometaši so si med Ptuj- čani pridobili mnogo simpatij, čeprav je bil klub ustanovljen šele pred dobrima dvema leto- ma. Po začetnih uspehih so ro- kometaš; precej popustili, mno- go jih je tudi klub zapustilo, vendar se .je stanje sedaj iz- boljšalo, zlasti ko so prevzeli vodstvo kluba sposobni in špor- tu vdani ljudje, ki se trudijo za napredek kluba in upajmo, da njihov trud ni zaman. Ce bi pa razen nogometa ali rokometa iskali v Ptuju še kakšno drugo panogo športa, ki je prav tako privlačna, morda še celo bolj, bi to storili zaman. Skoraj kaže, da Ptujčani drugih j športov ne poznajo, vendar je včasih bilo drugače. Pred leti se je na Ptuju precej gojila od- bojka, tudi tenis se je igral, pa tudi za atletiko je bilo precej tanimanja. Pokazali so se že prvi uspehi in tudi zanimanja med mladino je bilo precej. Danes je vse to zaspalo, ker so dijaki, ki so se s temi panoga- mi bavili, odšli na visoke šole ali drugam. Dokaj žalostna je ugotovitev, da na Ptuju ni nobenega igri- šča niti zs odbojko, košarko ali tenis. Zgraditi igrišče za odbojko pa res ni velika niti draga zadeva, potrebno je le malo dobre volje in razumeva- nja odločujočih forumov, pa je stvar kaj hitro opravljena. Pred približno šestimi leti smo si di- jaki ptujske gimnazije zgradili sami igrišče za odbojko in tudi teniško igrišče, edino, ki je bi- lo vsaj deloma še v uporabnem stanju smo popravili, kolikor je pač bilo to mogoče. Ali je danes mladina, predvsem gimnazijci, res že izgubila vse veselje in smisel za šport? Tudi športno društvo »Drava.- nosi pri tem precejšen del krivde, kajti dru- štvo samo bi moralo bit' zain- : teresirano ustanavljati in pod- 1 pirati tudi druge sekcije in ne le nogometa ter rokometa. Zelo verjetno je, da bi se našlo dovolj mladine, ki bi se z veseljem oprijela te ali one ■ športne panoge, le če se bi ji dalo Za to možnost In bi vod- ' stvo sekcij prevzeli ljudje volj- ni do dela Potrebno bo nema- lo truda In vztrajnosti, da se bo nadoknadilo zamujeno iz teh let, ki jih je Ptuj takorekoč »pre- spal«. Uspehi se bodo poka- zali šele čez nekaj časa in za- to trenutni neuspehi naj ne bo- do vzrok, da bi se pričeto delo zopet opustilo Ce zasledujemo športna po- ročila v dnevnem časopisju vi- dimo, da se v športnem življe- nju pojavljajo vedno nova ime- na krajev, ki so mnogo manjši kot Ptuj. celo nekatere vasi ka- žejo več zanimanja za šport kot Ptuj in tako žalostno toda res- nična ugotovitev res ne more biti v ponos nobenemu Ptuj- čanu. Pred vrati je nova sezona in najprikladnejši čas, da se o tem malo razmisli in prične z de- lom. Mnogo bi se še dalo pi- sati o teh ali onih problemih, ki so povezani s športnim živ- ljenjem v Ptuju, toda dovolj za sedaj in upajmo da besede ni- so bile zaman. Frar c Klinger. KOBILARNA TURNISCE PRI PTUJU Vas vljudno vabi na KONJSKO ŠPORTNO REVIJO ki bo v nedeljo, 2. maja 1954, od 14. ure dalje na dirkališču Tumišče pri Ptuju. Na letošnji obširni spored revije so se pripravili: Kobilarna Tumišče in klubi za konjski šport Ljutomer, Celje, Lenart in Ptuj z zanimivimi točkami. Na reviji bodo dostojno zastopani tudi rejci kmečkih konj. ★ Poleg sporeda bo udeležencem revije v pouk in razvedrflo predvajanje prvovrstnih pasem skih in plemenskih žrebcev in kobil ter naraščaja. Uprava Kobilarne Tumišče pri Ptnjn. Kolektiv Tovarne o ja Iz Slov. Bisirlce v Podlelinlku v zgradbi bivšega DID-a na podlehniškem hribu se je v so- boto, 24. aprila t. 1. popoldne zbral delovni kolektiv Tovarne olja iz Slovenske Bistrice. V ! Haloze je prišel na obisk na pobudo direktorja tovarne tov Ignaca Zajšeka iz Podlehnika iz dveh namenov, in sicer, da spo- zna lepoto Haloz, težko delo in skromno življenje vinograd- niških delavcev, ki so se iz- kopali iz viničarskih odnosov in se vključili v vrste delavcev kmetijskega gospodarstva, pa tudi zato, da se na kolektivni slovesnosti poslovijo od najsta- rejčega delavca, člana kolektiva tov. Gregorja Jelena, ki odide po 38-letnem službovanju v tej tovarni v zasluženi pokoj. Obisk kolektiva iz Slovenske i Bistrice je oba namena tudi do- segel. Ogledal si je lepoto ha- loških hribčkov, hiš in vsaj v glavnem doumel posebnosti živ- ljenja haloškega prebivalstva. Na slovesnosti je bila delavcu tov. Gregorju Jelenu izročeno priznanje, album s slikami pod- jetja in kolektiv,^a ter nakaznica >za 14-dnevno brezplačno leto- vanje v kraju naše domovine po njegovi želji. Imenovani je prišel v tovarno, ko je bil star 17 let in jo zapušča v starosti 55 let. V tem času je natočil v oljne sode nad 20 milijonov litrov izdelanega olja. V poslo- vilnih nagovorih direktorja tov. ZaS^va in ostalih funkcionarjev podjetja je bilo poudarjeno, da je tako dolgo v podjetju lahko samo človek, ki je marljiv, po- šten in tovariški. Tov. Jelen se je za vse močno ganjen prisrčno zahvalil ter je želel kolektivu mnogo uspehov tudi v njegovi odsotnosti Poudaril je, da je ostalo za njim v kolektivu še več delavcev, ki bodo prav tako kot je on vztrajali v tovarni vse svoje življenje in da bodo tudi ti delavci priča velikemu na- predku naše dobe, naših tovarn in zavesti naših delovnih ljudi. Ob vsem, kar sem videl na tej prisrčni slovesnosti, sem si mi- slil, da bi bilo potrebno tudi v naših ptujskih tovarnah pogle- dati za tako marljivimi, vztraj- nimi in poštenimi delavci, kot je slovenjebistriški tov. Jelen, ki jih gotovo ne manjka. Od takih ljudi se lahko mlajši de- lavci naučijo marsičesar korist- nega. Takim ljudem je tudi pri nas res potrebno prej in ob slovesu dati primerno priznanje in zadoščenje za veliko delo, ki so ga opravili v svojem življe- nju za dobrobit družbe delovnih ljudi. VJ. Rojstni dan Učitelj: »No, Jakec. kd?j pa je tvoj rojstni dan?« Jakec: »Jaz nimam rojstnega dne, ker sem bil rojen ponoči.« i Začetnik »Vi pač še niste dolgo v trgo- vini?« »Kako to, tovarišica?« »Saj še zardevate, ko imenu- jete cene.« Tccen odgovor »Ivanček, kaj ne veš, kam pridejo dečki ki ne spravljajo denarja v šparovčke?« »Vem. mamica, v kino poj- dejo.« Varčnost »Marička tvoj ženin se mi zdi zelo varčen.« ' »Da. res je. vedno ko pride k meni v kuhinjo, ugasne luč.« Ptui, 30. aprila 1954 Stran 5 Pomladna dela na odkupljenih površinah pri Cir- kulanah bodo ta teden končala Na novoustanovljenem kme- tijskem gospodarstvu v Cirku- lanah bodo pomladanska dela ta teden zaključena Večino kopi so opravili že v skupin- skem sistemu Prerokovanja gospodarjev da bodo ostali vi- nogradi neobdelani, so, kot že temu podobna prerokovanja, postavljena na laž. Na laž so FKJstavljene tudi trditve, da dela ne bodo dobili plačanega. V resnici so kopači in ostali delavci že prejšnji teden dobili akontacije. Nekateri med nji- mi, ki so se vključili takoj v začetku v delo in so pridno de- lali, so dobili tudi 3000 din in so zaslužili na dan celo 340 din. Marsikateri viničar že več let m videl treh juriiev, sedaj pa je dobil tako akontacijo za kratek čas Pred prvim majem bodo vsi dobili plačilo po red- nem obračunu tako da bodo lahko svečano proslavili med- narodni praznik dela Co « Obisk Markovčanov Šolsko vodstvo v Markovcih niže Ptuja se je odločilo, da po- pelje svoje pionirje m mladince v Kmetijsko srednjo šolo v Ma- ribor. Pod strokovnim vodstvom so SI ogledali vse panoge na po- sestvu Za napredno kmetovanje so se najbolj zanimali mladinci iz Kmetijsko nadaljevalne šole. Poleg Kmetijske šole so si ogle- dali tudi nekatere tovarne Ker so videli mnogo zanimivih svari, so se vračal: v Ptuj z velikim za- dovoljstvom. Prav bi bilo, da bi tudi druge šole organizirale take poučne izlete * Važni plemenski sejmi v Sloveniji koncem aprila in maja v dnevih od 19 aprila do 14 j maja so bili in še l^do v Slo- veniji važni plemenski sejmi za plemenske bike, krave in telice pincgavske in simental- ■ ske pasme, ki so najvažnejši za tista področja našega okraja, kjer še ni plemenskih bikov niti umetne osemenjevalne po- staje in kjer so KZ pripravlje- ne te nabaviti za potrebe svo- jega okoliša Najbližji sejem t)0 6. maja t 1. ob R uri v Ormožu in sicer Za plemenske bike krave in telice pincgavske pasme O vseh teh sejmih so bile obveščene vse občine v ptuj- skem okraju in so verjetno vse seznanile zainteresirana kme- tijska gospodarstva in kmeto- valce s pomenom teh sejmov ŠPORT Lep uspeh PtujCanov v Mariboru v polfinalnem prvenstvu Slo- venije v malem rokometu je ptujska Drava pokazala doslej svoje najlepše tekme. Z drugim mestom smo br^z dvoma lahko zadovoljni, če Se oristavimo, da ima Drava prav tako 4 točke kot Bran.k toda nekoliko slabšo raz- liko v golih. Pri Dravi moramo pohvaliti celotno ekipo. Posamezne tekme: Drava—Branik 11:9 Drava—Partizan (Velenje) 19:4 2$D Celje—Drava 22:9 Drava 3 2 0 1 39::35 4 V soboto in nedeljo bo final- no prvenstvo Slovenije v Ptuju in se bo prvak udeležil državne- ga prvenstva v Beogradu. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA TO NEDELJO 0:7 Železničar—Aluminij 3:0 (2:0) Aluminij je srečno ušel kata- strofi predvsem po zaslugi od- lične obrambe. Železničar ie bil vsekakor boljše moštvo. Proletarec—Drava 4:0 (3:0) Ze v prvem oolčasu si je ustvaril Proletarec lep naskok v golih in čeprav se je Drava tru- dila, da bi znižala rezultat, Ji to ni uspelo. Za oba kluba iz ptuj- skega okraja lahko rečemo, da sta letos močno popustila, kar se lahko bridko maščuje. Železničar—Drava 5:0 (4:0) Med tednom je Drava izgubila tudi proti Železničarju z viso- kim rezultatom 5:0. IZ CIRKOVC Dne 2. maja 1954 bo ob 14. uri v Mihovcih velika gasilska tom- .bola z lepimi praktičnimi dobit- ki. Prizadevni gasilci se pri- pravljajo na to prireditev, ker hočejo slehernega zadovoljiti. Cisti dobiček tombole je name- njen za nabavo motorne briz- galne, ki je nujno potrebna za požarno varnost rajona, ★ IZUD Cirkovce je po dveh uspelih naštudiranih dramskih delih začel zopet vaditi veselo- igro »Vozel«. Trdo, a uspešno dosedanje delo mladih igralcev nam je porok, da bo ta pred- stava kvalitetna in bo sleher- nega zadovoljila. Težave pa imajo z dvorano, ki je v zelo kritičnem stanju, a ni sredstev za njeno popravilo. Ostali ljudje — kmetje — kakor razne poli- tične organizacije bi jih brez dvoma lahko gmotno podprle ter jim s tem omogočile uspeš- nejšo borbo za dvig kulturne zaostalosti. Avtokaroserifa In kolarstvo Invalidsko pod elje Plul Nos delovni kolektiv čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob prazniku dela^ 1. maju Še enkrat o nespečnosti Jabolka sodijo po zaslugi vi- taminov, ki jih vsebujejo, med najkoristnejše vrste sadja. Sicer pa vsebujejo mnogo beljakovin, sladkorja, apna, vode, sadne ki- sline in, kar je posebno važno, precejšnje količine fosforja. Ta deluje posebno ugodno v prehra- ni živčevja možgan in hrbtenja- če. Na podlagi teh dognanj je neki holandski zdravnik ugotovil koristnost jabolčnih kur pri od- pravljanju nespečnosti. Po večer- ji je potrebno pojesti dve ali tjri jabolka, ki jih je vsekakor treba dobro prežvečiti. Cez kakšnih deset dni se že pokažejo ugod.ne posledice: pacijent izgubi nava- den nemir, spanec pa se povrne. Kdor ne more uživati surovih jabolk, lahko je tudi pečene. Vsekakor pa je treba v obeh primerih pojestj tudi lupino Vsekakor pa je potrebno člo- veku ki Se bori z nespečnostjo, da se ravna tudi po drugih, že davno ugotovljenih pravilih. Predvsem se mora odpovedati pravi kav faju, alkoholu in ci- garetam Pije na), predden leže šipkov čaj ki je staro, nedolžno uspavalno sredstvo. Leči mora vsekakor pred deseto uro. Poleg šipkovega čaja so še druga sred- stva, ki ugodno delujejo pri ne- spečnosti: žlica medu, ki ga po- časj raztopimo v ustih malo to- plega mleka in drugo. Človek, ki ne more spati naj ne hodi v posteljo z mrzlimi no- gami, temveč naj okoplje noge izmenoma v vroči in mrzli vodi, kar je treba menjati vsaj šest krat. Zadnja kopel na. bo hlad- na Zene. ki duševno mnogo dela- jo, čutijo zaradi stalne večje živčne napetosti v zatilniku ne- kak pritisk, ki povzroča veliko željo po spanju, spanec sam pa preprečuje V takem primeru naj- ugodneje vplivajo obkladki z vročo vodo kar je treba tako dolgo ponavljati da izgine obču- tek bolečine Kdor hoče dobro spati mora predvsem pravilno dihati, obvla- dati svoje ž vce in f/regnati vse skrbi Zadnje je sicer mnogo la- že reri, kaknr storiti ZA DOBRO VOLJO SEVEDA JE TOPLO... Gost: »Zahteval sem sveže pivo, to pa je toplo!« Natakar: »Seveda je toplo, saj je prišlo pravkar iz pivo- varne.« DRAGOCEN SPOMIN »V tem medaljončku imate gotovo kak dragocen spomin.« »Da lase svojega moža.« »Saj je Vaš mož vendar še živ.« »To že. samo las nima več.« LOVEC »V Afriki sem srečal orja- škega leva Puške nisem imel nabite Planil sem nanj ter mu z nožem odsekal rep.« ' »Zakaj pa mu nisi odsekal glave?« »To je storil že nekdo drugi.« CIIDEN PTIC Učitelj: »Povej mi Jožek, kdo je bil Kolumb!« Jožek- »Kolumb je bil ptič.« Učitelj- »Ptič' Kako to?« j Jožek r »Saj ste zadnjič go- vorili o Kolumbovem jajcu.« TO NI LAŽ ODLOČEN KUPEC V avtomobaski tovarni Che- vrolet v Oaklandu v Združenih državah se je pred kratkim po- javil neznanec in zahteval, naj mu pokažejo najnovejši in naj- dražji avtomobil. To so takoj storili. Neznanec je rekel: »Tega bom vzel.« In ga je tudi res vzel. Sedel je za volan in odpeljal vozilo. Nikdar več ga niso vi- deli. STARA MRAVLJA V avgustu leta 1921 je ujel neki nemški raziskovalec mra- velj' in njihovega življenja na nekem izprehodu mravljo-mati- co. Odnesel jo je v svoj labo- ratorij, kjer je mravlja živela pod njegovim nadzorstvom vse do aprila 1950, torej skoraj pol- nih 29 let. Ker je mravlja ne- kaj časa preživela tudi preden jo je učenjak ujel. je bila ver- jetno to najstarejša živa mrav- lja, kar jih je videlo človeško oko. Insekti navadno ne doži- ve niti daleč te podobne staro- sti. POCENITEV LEVOV Na pariškem trgu za eksotič- ne živali je prišlo v krajšem času do znatnega padca cen. Tako je možno kupiti krepkega slona že za 3200 dolarjev, tigra za 800 in leva za 600 dolarjev. Ker pričakuje,jo še nadaljnji padec con, naj interesenti še nekaj časa počakajo. ' PREPRIČLJIVA REKLAMA Nek; vinski trgovec v Geno- vi je vzel iz svoje izložbe vse steklenice z vinom, vanje pa postavil steklenico z vodo in — mikroskop. Dodal je še napis: »Preden piješ ,čisto' vodo, po- glej skozi mikroskop. Da bi se zopet okrepčal, ti poklanjam kozarec vina iz moje kleti.« SKRB ZA STRANKE Staršem, ki odhajajo ob ve- čerih skupaj v kino, neko kino podjetje v Barnsleyu (Vel. Bri- tanija) poskrbi za čuvaje malih otrok, če prijavijo potrebo po njem. vsaj teden dni pred pred- stavo Več študentk tamošnje univerze si na ta način zasluži za študij potreben denar, TO JE HUMOR Neko trgovino radioaparatov v Bremenu so obiskali vlomilci. Naslednjega dne je podjetje objavilo sledeče: »Vlomilce, ki so v svrho »cenenega nakupa« prejš«ijo noč obiskali našo pro- dajalno, prosimo, da odnesejo še garancijske liste.« KATERIH BARV ZlVALI NE MARAJO? Neki zoolog v Bloemfontainu v Južni Afriki je delal poskuse, kako reagirajo divje živali na posamezne barve. Pri tem je ugotovil, da levi ne prenašajo vijoličaste barve, krokodili* rde- če, sloni rumene in leopardi svetlozelene medtem ko je slednjim posebno priljubljena modra barva. AMERIKANCI MANJ KADIJO Prvič v zadnjih 20 'letih je začela zastajati prodaja ciga- ret v Združenih državah Ame- rike. Strokovnjaki trdijo, da je prišlo do zastoja v prodaji to- baka zaradi tega. ker so zdrav- niki ponovno ugotovili škodlji- ve vplive tobaka na pljuča, po- sebno zaradi rakastih tvorb, ki jih izziva kajenje na pljučih. Radovedni Mihec Mihec dolgo gleda teti v usta. Na vprašanje kaj je tam tako j zanimivega, je odgovoril: »Rad bi vedel kdaj bodo tu- d: meni začel- rasti zlat: zob- je.* r Iz Gajevc KZ Gajevci-Formin namera- va postaviti med Ormožem in Ptujem žago, za katero je ve- i lika potreba zlasti glede na okolnost, ds je treba iz teh va- si voziti ves material na žago v Ptuj ali Ormo* kar je zlasti pri družinah brez lastne Ypre- i ge vezano na visoke prevozne stroške Rojstva v Ptuju Sluga Marija, Mestni vrh 45 — Ivanko; Domiter Ana, Mestni vrh 117 — Liubicoi Zagoršek Štefanija, Veliki vrh 19 — Ange_ I lo; Murko Julijana, Vinterovci j 63 — Pavlo: Barišič Angela. Ptuj, Prešernova 7 — Jadrankoj Sovič Marija, Lahonci 45 — Ot- j marja; Rajšp Frančiška, Vitomar- i ci 3 — Milana; Nedeliko Marija, I Kidričevo — Majdoj Cebek Kri- ' stina, Apače 133 — Marijo; Bla- žič Ana, Andrenci 48 — Zinko; Selinšek Katarina. Pobrežje — Katarino; Nemec Marija, Zlato- ličje 25 •— Mirana Poroke v Ptuju Muzek Martin, Podvinci 40 in Cafuta Marija, Ptuj, Ormoška 2; Bajič Stanko. Ptuj, Rajčeva 8 in Herbst Zora, Stuki 32. Smrti v Ptuju Kocmut Karolina, 1880, Ptuj, Rajčeva 2; Orešek Ivana, 1894, Pobrežje 128; Furjan Alojz, 1953, Hrastovec 71, Franci Marija, 1877, Ptuj, Cafova 2; Bek Jožef, i 1954. Slovenska Bistrica. ' IVAN PODPLATNIK PLESKARSTVO ORMOŽ čestita ob 1- maju vsem svojim strankam! TISKARSKI ŠKRAT je v 16 številki z dne 23. aprila 1954 v članku: »2. Spomeniki ob mestnem stolpu« izmaličil ime pisca sestavka tov. Bernarde Pere, s čimer neljubo napako po- pravljamo. — Uredništvo. 800 kg SENA takoj proda Dom za defektne otroke v Dornavi. POZNANSTVO zaradi možitve želim z resnim vdovcem. — Vprašati v upravi lista. 6 PANJEV, velikosti 27x28 cm in 50 cm globoke, z močnimi in zdravimi čebelnimi druži- nami, takoj ugodno prodam. Jože Fekonja, pismonoša, p. Tomaž pri Ormožu. PRODAM dober jabolčnik. Ge. novefa Brunčič, Gočova v Slo- venskih goricah. PRODAM malo posestvo 6 arov v bližini Ptuja. Vprašati v Ptu- ju, Jadranska 14, pritličje. PREKLICUJEM sindikalno izkaz- nico na ime Terezija Druzo- vič, Vičava 5a, Ptuj. Stran 8 Ptuj, 30. aprila 1954