Izhaja vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predp. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat. : -'i -vr::- Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Uprti vništvo „31 iv a44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje štev. 26, Naročnina naj se plačuje, n a p rej. Leto XXIV. V Celovcu, 26. januarja 1905. Štev. 4. Jezikovni nagobčnik. „Sedaj smo mu pa nataknili nagobčnik/' tako se je pred nekaj meseci z očividnim zadovoljstvom pobahal neki sodni funkcijonar, ko se je vsled ukaza od zgoraj našemu slovenskemu odvetniku g. dr. Brejcu pri kazenskih razpravah na deželnem sodišču v Celovcu prepovedalo govoriti slovensko, ako je zatoženec nemščine zmožen. Vsa slovenska javnost se je dvignila takrat in slišal se je samo en glas po celi naši domovini, glas namreč, da je to nad vse predrzen atentat (napad) na ravnopravnost našega jezika pred koroškimi sodišči. Mislili smo takrat, da teptanje jasnih zakonov višje sploh iti ne more. Motili smo se — mislili smo, da nas je nenasitni moloh nemškonacijonalnega šovinizma že do nagega slekel, da nam tedaj nima ničesar več vzeti, toda glej, zapazil je na nas še čisto malo svetinjico ne velike vrednosti, ki nam je iz predlanske povodnji še ostala kot nekak spominček na boljše prošle čase. In še ta spominček hotel je imeti naš nàrodni sovražnik in ker ga je imeti hotel, so mu ga brez pomisleka z globokim udanostnim poklonom izročili — čuvaji pravice. Zgodilo pa se je tako-le. Ko se je dr. Brejc leta 1903. v Celovcu naselil, je bil svetnik Schvventner predsednik civilnega senata na deželnem sodišču v Celovcu. Dr. Brejc je na razpravah pred tem senatom neovirano govoril slovensko, protestiral ni niti svetnik Schvventner niti nemški odvetniki. Nastala je trdna, neopo-rekana praksa. Črez nekaj časa nastopila je iz-prememba v predsedstvu imenovanega senata; svetnik Schvventner je prišel na kazenski oddelek, vodstvo civilnega senata pa je prevzel mesto njega nadsvètnik pi. Fladung. Ko dr. Brejc pri neki razpravi zopet začne slovensko govoriti, prosi ga nadsvètnik pl. Fladung v koncilijantni obliki, da bi v svrho olajšanja razprave glede na nasprotnega slovenščine nezmožnega odvetnika vendarle nemški govoril. Dr. Brejc praša, če se mu namerava kratiti pravico do slovenskega razpravljanja, in še le, ko mu nadsvètnik pi. Fladung izrecno prizna in zagotovi to pravico, izjavi dr. Brejc, da je brez prejudica za bodočnost pripravljen od slučaja do slučaja mesto slovenskega posluževati se v svojih govorih nemškega jezika. Tako je bilo do 21. jan. t. 1., ne da bi se bil raditega svet podrl. Od novega leta sem je predsedstvo civilnega senata mesto pl. Fladunga zopet prevzel svètnik Schwentner in dné 21. jan. se je pred tako izpremenjenim senatom vršila prva prizivna razprava o prizivu, ki je bil v slovenskem jeziku pisan. Prizivateljico Slovenko je zastopal dr. Brejc, njenega nasprotnika, štajarskega Slovenca, pa žid dr. Gebert. Komaj pa je dr. Brejc usta odprl, da bi v slovenskem govoru obrazložil prizivne razloge, že je dr. Gebert odrinil zatvornice svoje neprebavljive modrosti in s tistim židovskim patosom, ob kojem se poslušalcu začne želodec obračati, protestiral proti slovenskemu govoru trdeč, da mora vsaka razprava biti popolnoma nemška, če le ena oseba, ki je na razpravi udeležena, slovenščine ne razume. Dr. Brejc je ugovarjal, sodni dvor pa je sklenil, da bo razprava nemška, da morajo govori biti nemški, češ, da po jezikovnih naredbah za Koroško slovenski govori pred sodiščem niso dovoljeni. Kaj naj porečemo k takemu pravosodju brez cilja in brez glave? Kar je bilo včeraj še pravo, je danes krivo, včeraj belo, danes črno — pravica predpustna šala ! Ni čuda, da je dr. Brejc, v dno duše nad takim lahkomišljenim in nepričakovanim postopanjem užaljen, izjavil, da se sodnemu sklepu ne bo pokoril, in predlagal, da naj se razprava preloži, da bo njegova nenavzoča stranka k prihodnji razpravi mogia ali poslati drugega zastopnika ali pa vsaj sama priti. Zastonj ! Tudi ta predlog je bil odklonjen in razprava se je nadaljevala. Dr. Brejc je šel itfid poslušalce. Da bi kako nemško uho ne bilo užaljeno, se niti slovenski prizivni spis ni prečital, temveč je svètnik Schwentner podal neki improvizirani nemški prevod istega, ki je na poslušalce napravil tak vtis, da bi bili vsled dolgočasja skoro podremali. Pa kaj to, nemški značaj razprave je bil pa vendarle rešen in to je pač glavno, in rešil ga je svètnik Schwentner. Morda mu to še prav pride, morda pa tudi — ne! Pri kompetencah so čudna pota . . Razume se, da si tega nasilstva ne bomo pustili lepo mirno dopasti. Sodilo bo pred vsem najvišje sodišče o tem slučaju in ne dvomimo, da nam ho dalo prav, ker ne verjamemo, da bi tudi to najvišje sodišče zatajilo načela, ki so ga v jezikovnih rečeh doslej vodila. Znana nam je odločba tega najvišjega sodišča od 13. dec. 1898, št. 14934, v kateri je najvišje sodišče brez ovinkov naravnost izreklo, da je §13 obč. sodnega reda še danes v veljavi. Ta § 13 pa doslovno določa sledeče: „Obe stranki kakor tudi njeni^za-stopniki morajo se v svojih g o v^j služevati v deželi navadnega jezikal Y deželi navaden jezik pa je glasom zgoraj omenjene razsodbe vsak jezik, ki se ga kak večji odlomek prebivalstva kake dežele v navadnem občevanju poslužuje. Naši prijatelji iz nemškega kršč.-socijal-nega tabora so sicer naš slovenski jezik v zadnjem času postavili v isto vrsto z laškim in češkim in celo s ciganskim jezikom v deželi naši, toda med resnimi ljudmi se menda vendar ne more tajiti, da je slovenščina v deželi navaden jezik, ker je v deželi vsaj 100.000 ljudi, ki ta jezik v svojem navadnem občevanju rabijo. Tako je g. svètnik Schwentner ! Upamo, da bodo nagobčnik, ki ste ga s tako slastjo nataknili slovenskemu odvetniku, poklicani faktorji prav kmalu sneli. Sicer pa se dà tudi kljub nagobčniku grizti, o čemer se bodo prizadeti gospodje prav kmalu prepričali, ko objavimo nekaj dogodkov iz koroške sodne prakse, ki so pravi cvetovi nàrodne nestrpnosti in birokraške (uradniške) hudobnosti. Vabilo družbe sv. Mohorja. sv. Mohorja s tem vljudno vabi vse Slovence b pristopu za 1. 1905. Prosi, da ji ostanejo zvesti dosedanji udje tako v naši slovenski domovini kakor izven nje, a tem naj se pridruži še kolikor le možno novih ! Ravnilo nam mora namreč vedno biti resnica: Mohorjevih udov število je verskega in slovenskega duha merilo. Pomnimo si to in delajmo tako! Č. gg. poverjenike zopet prosimo, naj čim preje dovršijo svoje, sicer težavno, a toliko bolj hvalevredno in koristno delo nabiranja družbenih udov. Vse ude pa prosimo, naj ne le samo pravočasno vplačajo svoj donesek, da s tem olajšajo delo poverjenikom, marveč vsakdo naj se tudi potrudi, da Mohorjevi družbi pridobi novih članov. Plačilo za sedanje prispevke in raznoteri trud sprejme sleherni Mohorjan jeseni, ko se razpošiljajo družbene knjige. Odbor se nadeja, da bo letošnji Podlistek. Ukradeni beli slon. (Spisal Mark Twain. — Po „Nadi“.) (Konec.) III. Drugega dné so bili vsi časniki polni misli detektivov kakor preje ; prinesli so vse žalostne, nam že znane dogodke, samo še bolj natančno popisane, in še mnogo drugih, katere so prejeli po brzojavu od svojih dopisnikov in poročevalcev. Stran za stranjo je bila napolnjena in imela z velikanskimi črkami napisane naslove dogodkov, tako da mi je skoro srce pokalo, ko sem jih čita!. Splošno pa je bilo čitati tako-le: „Najnovejše o belem slonu ! Gre še dalje na svoji osodepolni poti ! Cela mesta zapuščena od prebivalcev! Smrtni strah gre pred njim! Za vsem tem detektivi! Skednji razrušeni, tovarne podrte, žetve požrte, javni shodi razgnani, povsod prizori klanja, ki ga ni mogoče popisati! Misel od štiriintrideset najodličnejših detektivov! Misel nadzornika Blunta!“ „Zares!“ je dejal nadzornik Blunt skoro vznemirjeno, „to je krasno! To je največji in najsrečnejši slučaj, kar jih je kdaj imel katerikoli zavod detektivov. Slava o tem se ho razširila po vseh delih zemlje in trajala do konca sveta, in z njo tudi moje ime!“ Zame pa to ni bilo nič kaj veselo. Zdelo se mi je, kakor da sem sam zakrivil vse te krvave zločine in da je bil slon le moj posredovalec brez vsake odgovornosti. In kako je narastlo njih število! V nekem mestu je bil „prisoten pri volitvi in je usmrtil pet mož, ki so hoteli vdrugič voliti.4 Temu dejanju je sledilo usmrčenje dveh revnih ljudi z imenom 0’Donohue in McFlannigan, ki sta šele pred enim dnevom našla zavetišče v hiši za tlačane vseh dežel in sta bila ravno na tem, da prvikrat izvršujeta imenitno volilno pravico ameriških državljanov, ko jih je pobila na tla neizprosna roka siamskega biča. Na drugem mestu je bilo čitati, da je ,,našel norega propovednika novosti, ki je pripravljal za prihodnjo dobo junaške napade na ples, gledišče in druge stvari, ki se ne morejo braniti, in ga je pohodil." In v nekem drugem kraju zopet „je usmrtil nekega agenta za sveteče palice." In tako se je nadaljeval seznamek njegovih zločinov in postajal vedno bolj krvav in vedno bolj v srce segajoč. Šestdeset oseb je bilo ubitih in dvesto in štirideset ranjenih. Vsa poročila pa so jasno pričala o delavnosti in požrtvovalnosti detektivov, in vsa so se končala z opombo, da „je tristotisoč državljanov poleg štirih detektivov videlo to strašno žival in da je ubila dva izmed zadnjih." Od strahu sem se tresel, da zaslišim zopet ropotati brzojavni stroj. Polagoma so začele zares prihajati brzojavke, toda bil sem nekako prijetno iznenaden gledé njihove vsebine. Kmalu sem spoznal, da se je izgubila vsaka sled za slonom. Megla mu je omogočila, da si je neopaženo našel dobro skrivališče. Brzojavke od raznih že kar neumo oddaljenih krajev so poročale, da je bilo ob tej in tej uri videti nerazločno velikansko stvkr skozi meglo, in da je bil „brez dvoma to slon." To velikansko nerazločno stvar so videli v New Havenu, v New Jersey, v Pennsylvaniji, v sredi države New York, v Brooklynu in celo v notranjem mestu New Yorka! Toda povsod je nerazločna velikanska stvar hitro izginila, ne da bi zapustila le najmanjšo sled. Vsak izmed velikega števila detektivov, ki so bili raztreseni po tem ogromnem ozemlju, je poslal vsako uro svoje poročilo, in vsakteri izmed njih je imel sled in je bil kakor senca za njo. Toda dan je minil brez vsaeega drugega uspeha. Prihodnjega dné ravno tako. Naslednjega zopet isto tako. Poročila časnikov so začela postajati dolgo- ' časna, navajajoč dejstva, ki niso bila nič vredna, sledove, ki niso vodili nikamor, in misli, ki so porabile že skoro vsa sredstva, ki človeka iznenadijo in razveseljujejo in omamijo. Po nasvetu nadzornika sem podvojil nagrado. Sledili so štirje še bolj dolgočasni dnevi. Potem pa je zadel hud udarec uboge, trdo delajoče detektive — časnikarji niso hoteli več tiskati njihovih misli, in mrzlo rekah: „Dajte nam mir!" Dva tedna potem, ko je izginil slon, sem po nadzornikovem nasvetu povišal nagrado na 75.000 dolarjev. To je bila ogromna svota, toda čutil sem, da je bolje žrtvovati celo svoje zasebno premoženje, kakor pa izgubiti zaupanje pri svoji vladi. Sedaj, ko so imeli detektivi nesrečo, so se pa obrnili časniki proti njim in jih začeli obsipavati z jako zbadljivimi dovtipi. To je vdalo zakotnim igralcem neko misel in začeli so se oblačiti kot detektivi in na odru loviti slona na jako smešen način. Slikarji naš književni dar zadovoljil vsakega Mohorjana tako gledé vsebine kakor oblike. Že koledar za leto 1905 je obširneje označil knjige, ki jih prejmó naši člani za letošnje leto, in ki so te-le : 1. „Zgodbe sv. pisma.44 XII. snopič. Spisal dr. Jan. Ev. Krek. — Vrloznani pisatelj lepo nadaljuje svoje delo, ki bo gotovo vsakemu v mnog pouk in veselje. 2. ,,Dušna paša.44 Spisal f Friderik B a-raga, bivši škof v Severni Ameriki. — Družba izdà ta molitvenik po večkrat izraženi želji in upa, da s tem vstreže cenjenim udom, ki dobé v roke temeljito sestavljeno, z večjim tiskom tiskano knjigo slovečega slovenskega škofa in pisatelja. 3. „Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini.44 Spisal Jernej Andrejka. 2. snopič.— Zaključuje se znamenito delo o zadnji zasedbi Bosne. Prvi del je vzbudil velemnogo zanimanja med Slovenci, tudi drugi del bo po bogati vsebini in mnogih podobah gotovo ugajal. 4. „Slovenske večernice.44 57. zvezek. — „Večernice“ so Slovencem že stare znanke. Letošnje obsegajo samo lepe povesti. 5. ,,G-ospodarski nauki.44 I. knjiga. — Novo podjetje Mohorjeve družbe. Zbirka raznovrstnih gospodarskih sestavkov bo dobro služila vsem slovenskim gospodarjem in gospodinjam. 6. „Koledar za leto 190G.44 bo zopet prav mnogovrsten. Med mnogimi drugimi sestavki bo prinesel življenjepis slovečega učenjaka in junaka, Jurija Vege, črtice iz rusko-japouske vojske, razgled po svetu itd. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo d« dné 5. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine ! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in na- vzdol,marveč vselej naprej in navzgor!" V Celovcu, dné 29. prosinca 1905. ------- Odbor. Spominjajte se šentjakobske šole! Koroške novice. Obletnica smrti Andreja Einspielerja. Celovški Slovenci, vršeči svojo sveto dolžnost hvaležnosti napram največjemu sinu slovenskega nà-roda na Koroškem, napram onemu, ki je bil v resnici prvi buditelj svojega nàroda, ki je žrtvoval vse, kar je imel, v blagor nàroda, Andreju Einspielerju, proslavili so obletnico njegove smrti danes s slovesno zadušnico, katero je obavil g. stolni prošt Lambert Einspieler ob asistenci gg. Dobrovca in dr. Ehrlicha. Zadušnica se je opravila v nunski cerkvi pri Sv. Duhu. Navzoče je bilo lepo število celovških Slovencev, moški zbor delavskega društva pa je oskrbel petje. — Poteklo je že 17 let, odkar krije Andrejeve ostanke slovenska zemlja koroška, ali njegov duh ni izginil iz ndroda. Duh Andrejev je to, kar zopet in zopet dviga že pešajočo moč narodnim bojevnikom, duh Andrejev je ona neraz-rušna vez, ki druži te bojevnike za svobodo koroškega slovenskega ljudstva v eno močno bojno vrsto, ki neustrašeno bije boj za svoje vzvišene cilje. Andrej Einspieler je sezidal temelj, na katerem naj bi sedaj nadaljevali njegovi nasledniki zgradbo narodove osamosvojitve. Bog daj da bi zavladal povsod, kjer se čuje slovenska govorica, duh onega, ki ga po pravici smemo imenovati očeta koroških Slovencev. Slava torej njegovemu spominu, slava Andreju Einspielerju! Slovenski klub v Celovcu je razdelil v klu-bovi pušici nabrano svòto kakor sledi: 109 K za nàrodno šolo v Št. Jakobu v Rožu; 30 K namesto venca na grob prof. Wanga za družbo sv. Cirila in Metoda; po 20 K dijaškim podpornim društvom v Gradcu, Pragi in na Dunaju. Živeli darovalci ! Predpustna veselica. V zadnji številki se nam je v notico pod zgornjim naslovom vrinila neljuba pomota. Veselica se namreč vrši v sredo, dné 22. svečana, ne pa, kakor smo pomotoma poročali, v nedeljo. Obenem naj pripomnimo, da nam je na razpolago velika, lepa dvorana in izborna godba. C. kr. pošta in „nàrodni kolek44. V začetku je šlo vse gladko. Pritisnil si lahko „nà-rodni kolek4' spredaj ali zadaj, bilo je vse prav in dobro. A ko so se pa začeli nàrodni koleki tako množiti, da so se svetili skoro na vsakem drugem pismu pod nosom naših c. kr. poštnih uradnikov, jim je to zasmrdelo! Panslavizem poplavlja našo pošto ! Grozili so, da ne bodo več sprejemali spredaj narodno-kolekovauih pisem. Salomonsko pa je rešila to zadevo pošta v Vrbi pri jezeru. Ker je zagledala nàrodni kolek zraven cesarske znamke, ga je odtrgala in — v sveti nemški jezi — prilepila namesto njega — kaznilno znamko za 15 vinarjev. In to že v več slučajih! — Nekateri so šli na limanice ter res plačali kazen, drugi pa so poročali c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Gradec. — Da je treba plačati kazen za spredaj na dopisnicah prilepljeni kolek, je odločilo c. kr. poštno ravnateljstvo, kajti sprednja stran na dopisnici je namenjena »s^fco za naslov. Ako je kaj drugega prilepljenega kakor poštna znamka, se smatra dopisnico za pismo ter se mora plačati kazen. Naj se torej „nàrodni kolek" pri dopisnicah prileplja na drugo stran! Toliko v pojasnilo. Ured. Na naslov ravnateljstva c. k. državnih železnic v Beljaku. Slavno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku je priznavajoč potrebo slovenskih napisov ob progi c. k. državne železnice od Beljaka pa do laške meje, poskrbelo, da so napisi dvojezični, nemški na prvem mestu, na drugem pa slovenski. Ne bomo radi tega hvalili uprave državnih železnic, kajti to je njena sveta dolžnost, da je enako pravična vsem nàrodom, po katerih ozemlju teče državna železnica, pač pa hočemo s temi vrsticami opozoriti slavno ravnateljstvo na lumparijo, ki jo je nekdo storil ob progi državne železnice od Beljaka do „Mlinarč“ oziroma „Brnc“. Obenem povdarjamo, da zelo sumimo, da se je ta lumparija zgodila pod „uadzorstvom“ kakega železniškega uslužbenca. Pri vseh prehodih je namreč desni, slovenski del „Opomina" prevlečen z belo barvo, da se ne vidi čitati ali pa vsaj prav slabo, dočim je nemška stran tako očitna, da se vidi čitati v največji oddaljenosti. Kdo je torej iztresel svojo nemško jezo nad ubogimi slovenskimi napisi? Slavno ravnateljstvo opozarjamo na to dejstvo ter obenem tudi popolnoma opravičeno zahtevamo, da stori slavno ravnateljstvo svojo dolžnost ter poskrbi, da bodo slovenski napisi ravno tako čitljivi kakor so nemški, ali pa naj da tudi nemške napise pobeliti, kajti teh je ravno toliko treba, kakor slovenskih in kar je za eden jezik prav, mora biti prav tudi za drugega ! Torej na dan s c. k. pravičnostjo! Dahovske zadeve. Imenoval je Nj. velič. presv. cesar za kapiteljskega dekana v staroslavni Gospisveti grabštanjskega dekana č. gosp. Andreja Wi e ser-ja. Častitamo! — Podelil se je po izstopu č. g. Cv. Kramarja izpraznjeni kanonikat v Velikovcu č. g. Jožefu Dobrovcu, mestnemu kapelanu v Celovcu. Inštalacija č. g. Cvetko-ta Kramar-ja na župnijo v Grebinju se bo vršila prihodnjo nedeljo dne 29. t. m. Z dežele. (Herrenvolk.) Gospod urednik! Vsa čast! „Mir“ je postal sedaj res list koroških Slovencev, v katerem se more vsak svobodno zagovarjati in povedati svoje misli tako, kakor mu srce veleva. Bil je zato pač že skrajni čas, ker prej dostikrat nismo vedeli, pri čem da smo, pa tudi se nismo upali odkrito govoriti, ker bati se nam je bilo vsestranske zamere. Zato so pa nemški naši gospodje tovariši, takoimenovani „Herreuvolk", tudi že začenjali z nami briti prave burke. Tega pa si vendar ne dajmo dopasti. Sami naj bodo, kar so in kar hočejo biti, nas Slovence naj pa nikar ne trgajo po svojih listih. Zato je popolnoma prav, da se na vsak udarec, ki pride od te strani črez nas, mahne z loparjem nazaj. Poznajo nas le tedaj, kedar hočejo od nas podpore in denarja, drugače nas pa prezirajo in smatrajo za manjvredne. Meni samemu se je nedavno primerilo, ko sem šel v Celovec in obiskal gostilno „Zum Lamm“, kjer sem prenočeval, da me izmed štirih nemških duhovnikov, ki so bili takrat v gostilni navzoči, niti eden ni pogledal, ni pozdravil, četudi so bili vsi precej mlajši od mene. Zdelo se mi je, kakor če bi jim ne bil prišel prav in zato sem jo pa tudi hitro odkuril drugam. Tako bi ne smelo biti — med nami duhovniki. Badiše. Dopisnik v „Freie Stimmen" se zdaj menda hudo jezi, ker so morale „štimee“ prinesti popravek njegovega zlaganega in zavitega poročila o izobraževalnem društvu ; kaj takega pač ni pričakoval, a zaslužil je to sramoto že davno prav pošteno. Še bolj razkačen pa je moral biti urednik pri „štimcah“, ko je napisal k popravku pristavek, katerega priporoča „Mir" v listnici uredništva, da bi ga dali še komu drugemu prebrati in potrebno ukreniti. Sicer bi to dobro bilo, a še bolje bo, če si tudi iz tega pristavka smešnih slik so slikali detektive, ki gledajo skozi velike daljnoglede po deželi okoli, med tem ko jim krade slon, stoječ za njihovim hrbtom, jabolka iz žepov. In naslikali so vse polno smešnih slik detektivske zvezde — gotovo ste že videli, kakšne zvezde nosijo detektivi — s široko odprtim očesom in napisom: „Mi ne spimo nikdar!" In ako je kak detektiv poželel pijače, ga je utegnil šaljivi, zlobni gostilničar posmehljivega obraza vprašati: „Želite odpiralca oči?" Ves zrak je bil poln zasmehljivih dovtipov in šal. Toda en mož je bil miren, neobčutljiv, ne-ganjen od vsega tega. Kamenito srce je bilo to, glavni nadzornik. Njegovo bistro oko ni omagalo, njegova jasna samozavest ni nikdar omahovala. Vedno je dejal: „Pustite jih, naj se smejijo. Kdor se zadnji smeji, se najbolje smeji." Moje občudovanje do tega moža postalo je skoro obožavanje. Vedno sem bil na njegovi strani. Njegova pisarna je bila že prej zame neprijetna in je postajala od dneva do dneva še neprijetnejša. Toda ako je on mogel prenašati, sem mislil, da moram i jaz; vsaj, kolikor dolgo mi bo mogoče. Tako sem prihajal redno in čakal — edini neuradnik, ki se je zdel zmožen tega. Vsakdo se je čudil, kako morem to prenašati; in dostikrat mi je bilo, kakor da moram pustiti vse in zbežati ; toda v takih trenutkih sem samo pogledal v ta mirni in očividno nezavedni obraz, in ostal sem. Kake tri tedne po odhodu slona sem nekega jutra ravno hotel reči, da bo treba pustiti vse in oditi, ko je veliki detektiv zadržal moje misli in nasvetoval še eno krasno in mojstrsko potezo. Namreč da bi se začel pogajati s tatovi. Rodovitnost možganov tega moža je presegala vse, kar sem kedaj videl, in jaz sem prišel dostikrat v dotiko z največjimi misleci na svetu. Rekel je, da je prepričan, da bi se mogel pogajati za 100.000 dolarjev in dobiti slona. Jaz sem mu odgovoril, da mislim, da bi mogel spraviti skupaj to svóto, toda kaj naj se zgodi potem z ubogimi detektivi, ki so se tako pošteno trudili? On mi je dejal: „Pri pogajanjih dobé vedno polovico!" To je odstranilo moj edini ugovor. Nadzornik pa je napisal dve pismi sledeče vsebine: Cenjena gospa! Vaš soprog more pridobiti veliko svóto denarja (in biti popolnoma varovan od postave), ako pride nemudoma k meni. Nadzornik Blunt. Eno teh pisem je poslal po svojem zaupnem selu „cenjeni soprogi" Brick Duffyja, drugo pa cenjeni soprogi Red McFaddena. Tekom ene ure sta dospela sledeča nerodna odgovora : „Vi star nore: brick McDuffy j že dve let mrtev. Bridget Mahoney. Nadzornik Bat. — Red McFaddena sa abesl že pred 18 mese. Vsak Osu že zna tu sam en detektiv ne. Mary 0’Hooligan. „Že dolgo sem mislil to", je dejal nadzornik; ,,to spričevalo prič o nezmotljivi natančnosti mojega mnenja." V onem trenutku, ko se mu eno sredstvo ni obneslo, je imel že drugo pripravljeno. Nemudoma je napisal oglas za jutranje časnike in je dal meni prepis tega oglasa: A. — x w b 1 v. 242 N. T j n d — fz 328 wmlg. Ozpo, —; 2 m! ogw. Murn. Rekel mi je, ako je tat pri življenju, bo z ozirom na ta oglas prišel na navadni sestanek. Povedal mi je nadalje, da se navadni sestanki vrSé na nekem kraju, kjer se navadno rešujejo med detektivi in zločinci vse zadeve, ki se tičejo kake kupčije. Ta sestanek se bo vršil naslednjo noč ravno o polnoči. Do tedaj nismo mogli ničesar doseči, in jaz nisem izgubival časa ter šel iz pisarne, in bil sem zelo hvaležen za to ugodnost. Naslednjo noč ob 11. uri sem prinesel 100.000 dolarjev v bankovcih in jih položil v nadzornikove roke, ki seje kmalu na to poslovil in odšel s starim, neomajanim zaupanjem v svojem očesu. Skoro neznosna ura časa se je nagibala koncu; potem sem slišal njegove dobrodošle korake, skočil na noge in mu hitel naproti. Kako so se njegove oči zmagoslavno žarile! Rekel je: „Pogodili smo se! Oni zasmehovalci bodo jutri drugače peli! Pojdite z menoj!" Vzel je gorečo svečo in stopal doli v veliko, obokano pritličje, kjer je vedno spalo šestdeset detektivov in kjer jih je sedaj nekoliko igralo kvarte, da se kratkočasijo. Jaz sem šel takoj za njim. Urno je korakal proti temnemu oddaljenemu koncu tega prostora, in ravno ko sem bil od razburjenja skoro blizu omotice, se je izpotaknil in padel čez iztegnjene ude nekega ogromnega predmeta, in ko je padel, sem ga slišal vzklikniti: „Naš plemeniti poklic je zmagal. Tu je vaš slon." Nesli so me gori v pisarno in me s karbolno kislino vzbudili zopet k zavesti. Cel oddelek de- nekaj dobro zapomnimo: „Štimce“ so se, ker so bile primorane, enkrat povedati resnico, hitro navrh, v svojo največjo sramoto, spet toliko zlagale, kolikor so zazijale, in urednik je vreden svojih dopisnikov. Dalje sklepamo iz istega pristavka, da je urednik pri „štimcah“ moral napisati tisto treparijo v spodbudo iu tolažbo poparjenemu dopisniku iz Radiš, da mu srce ni padlo v hlače, ko je zagledal popravek celega svojega poročila. Da bi se še nadalje pečali s „štimcami“, tega pač ne zaslužijo; škoda bi bilo za čas, škoda za trud, papir in črnilo, kajti Nemec se ne da poučiti, ker mu manjka dobre volje, še manj pa nemškutar. Vsak pameten človek pa ve, da „štimceu resničnega poročila o kakem slovenskem društvu še sprejmejo ne. Resnična poročila o slovenskih društvih bo poslal vsak pameten človek na Koroškem v „Miru. Izmišljena, neresnična, prav zavita in z žolčem najostudnejšega sovraštva pisana poročila, ter popravke, kateri jim sledijo, pa prav radi prepuščamo „štimcam“ in njih zaslepljenim bralcem. Kar pišejo iz Radiš „štimce“ in „Bauren-zeitung", na to se pri nas uikdo še zmeni ne Le učitelj, kateri je vse prej, kakor prijatelj izobraževalnega društva, še gre včasih kam, da malo pove, kako „grdo so Radišani spet zamazani v cajtengah“. Glej ga! glej ga! bolj zvito in bolj nedolžno bi mož res ne mogel več napraviti, da bi odvrnil kmete od društva! S tem pa nikakor ne trdimo, da gospod učitelj kaj takega res namerava, a človek dobi tak vtis, če tako nepotrebno stokanje sliši. Nasprotniki naj pišejo in obrekujejo, če jim to že tako dopade ; mi pa tem bolj delajmo in se zavedajmo svojih dolžnosti, združeni v izobraževalnem društvu, katero je postalo temelj celega nàrodnega gibanja med nami. Čim več bo kdo društvo napadal, tem tesneje se ga bomo oklenili, ker ono je ognjišče in zavetišče prave ljubezni do ljubega materinega jezika. Radišani! vsaka družina mora imeti „Mir“ ali vsaj „Naš Dom“ ! To je dandanes sveta nàrodna dolžnost! Gozdanjc. (Občinske volitve.) Go-zdanje še nikdar niso bile naše. Samo drugi razred smo si priborili pri vsakokratnih volitvah. Tretji razred je nam vzela ali krivica ali pa — vlada. Zadnje volitve pa so bile za nas v najneugodnejšem času in položaju. Pričakovali smo poraza. In zadnji trenutek pred volitvijo smo za gotovo vedeli, da smo prekratki. Nismo propadli ne „žalostno“, ne »slavno1*, ampak zgubili smo še drugi razred za en glas. Vložili smo seve protest zoper celo volitev. Kaj bo v prihodnje, je težko povedati. Kdor pozna našo slavno vlado, ne bo pričakoval zlatih gradov. Nam pač primanjkuje značajnih, nevstrašenih mož. Pred volitvijo ti obljubljajo in prisegajo, da pridejo gotovo z nami k volitvi, na dan volitve pa jih ali ni, ali pa so v nasprotnem taboru. Seve je tudi pritisk naših nemčurjev nad vse hudoben. Vse se ga boji. „Če grem s Slovenci, še življenja nisem varen“ moraš slišati povsod, če agitiraš. Ternberg. V četrtek dne 5. t. m. so volili naši občinski odborniki po enoletnem prizivanju župana. Kaj pa se je pokazalo v naši občini? Kar smo že prej poročali : zmagali smo v drugem razredu Slovenci, česar seveda še ni bilo, kar kraljuje pri nas župan Oraš. Večkrat smo slišali tektivov se je vsul v sobo in bilo je tako zmagoslavno veselje, kakor ga nisem videl nikdar poprej. Poklicali so časniške poročevalce, cele zaboje šampanjca so odprli, napivali, čestitali, si segali navdušeno v roke brez konca in kraja. Nadzornik je bil seveda junak večera, iu njegova sreča je bila tako popolna in je bila tako potrpežljivo in dobro in pošteno zaslužena, tako da sem bil celo jaz sam srečen, ko sem videl vse to, akoravno sem bil sedaj berač brez strehe, je bilo moje neprecenljivo blago mrtvo, moje mesto v državni službi izgubljeno vsled mojega brezskrbnega, velikega zaupanja. Marsikateri jasni pogled je kazal globoko občudovanje nadzornika in glas marsikaterega detektiva je mrmral: „Poglejte ga — kralja svojega poklica; — dajte mu samo eno sled, to je vse, kar potrebuje, in nič ni tako skrito, da on ne bi mogel najti.11 Deljenje 50.000 dolarjev je vzbujalo mnogo veselja; ko je bilo končano, je imel nadzornik mal govor, med tem ko je spravil v žep svoj delež, in rekel: „Vživajte jih, kajti zaslužili ste jih; in še več kakor to, vi ste pridobili nesmrtne slave detektivskemu poklicu.” Dospela je brzojavka, ki se je glasila: Monroe, Mih. 10 zvečer. Po treh tednih pridem prvikrat do brzojavnega urada. Sledil sledovom na konju, skozi gozdove, 1000 milj, in one postajajo vsaki dan močneje in večje in razločnejše. Ne vznemirjajte se — tekom enega tedna imam slona. Gotovo je že Mrtev. Darley, detektiv. Nadzornik je zaklical trikrat „Slava11 za „Dar-leya, eno najboljših glav celega oddelka", in potem ihteti Oraša pod „jarmom županstva”, večkrat se je izraževal rekoč: „Da bi le prišel enkrat tisti čas, da bi mogel odložiti županstvo, jaz več ne morem in tudi nočem, saj sem že dosti dolgo, naj enkrat kdo drugi tudi poskusi se mučiti s temi nehvaležnimi občani.11 Take in enake izraze smo slišali iz Oraševih ust. — Pa še ne dovolj, tudi njegova žena, katera prav rada udari po „bindi-šarjih", dasiravno sama ne zna besedice nemški, je med drugim dejala, da se bo rajši sprla s svojim možem, nego bi mu pustila postati zopet župan, akoravno bi ga volili, kakor do sedaj vedno, enoglasno. Sploh se je povsod mislilo, da hoče odložiti Oraš svojo župansko krono in privoščiti tudi kakemu drugemu malo enake časti. A strmeli smo, ko smo čuli, da je Oraš zopet izvoljen županom. Voljen je bil, a samo enajst glasov je dobil in odbornikov imamo pa osemnajst v naši občini. Županstvo je pa vendar neka sladčica, kaj ne? Se enajst glasov je bilo dobrih, dasiravno je bil Oraš navajen biti voljen enoglasno. In vi, mati županja, p. d. Oštinka, kako pa je vam šlo? Ali ste se res sprli z vašim možem, ko je postal zopet župan? Pa menda le ne? In vi občinski odborniki! Vi ste pač tudi neusmiljeni! Ker ste vedeli, da je Orašu tako težko biti župan, pa ga še vedno volite. Ali pa hočete s tem pokazati, da od vas nobeden ni zmožen postati župan? Kaj pa potem, če bo prišla smrt po našega sedanjega župana? Dobiti si bodete morali enega iz Nemčije, če od vas nobeden nima toliko „štupe11 v glavi. Mi pa le mislimo, da se bode že tako obrnilo brez smrti županove, ko bodemo dobili še tretji volilni razred. Torej ne bodite hudi, da sem vam malo »potofal11, saj tudi mati Oštinka rada „pot(ifle“. Grozni vihar na Osojščiei, ki je razsajal po noči dué 7. januarja, je podrl tam velikanski gozd. Samih plohov bo nad trideset tisoč. Gozd je grofovski. Brda oh Žili. (Sreča v nesreči.) Gospoda dež. poslanca Franjo Grafenauerja bi bila dne 8. prosinca lahko zadela prav velika nesreča. Njegov ne še do cela 7 let stari edini fant Janez in sosedov za leto mlajši in sicer tudi edini fant Jakob Kopič sta se hotela s saninkanjem zabavati. Nista pa premislila, da je konec njihovega cilja „graben“, kakih 8 — 10 m globok prepad, oziroma potok, kjer je skoraj samo kamenje in led. Ko sta se pripeljala z malega roba dol do pota, ki pelje poleg grabna k zraven stoječi sosedovi hiši, mislila sta se na potu ustaviti, a ni šlo. Sani so šle črez pot in — bila sta s sanmi vred tudi že oba doli v prepadu. Jakob Kopič, akoravno v obličju čisto razmesarjen, prišel je še sam iz prepada in si prvi dan iz tega ni veliko storil, tudi ne, ko mu je zdravnik zašival rane ; Grafenauerjev fant pa je v grabnu obležal in prva dva dneva zavoljo hude rane na čelu sploh ni prišel prav k zavesti. Zdaj je on zopet dober in tudi sosedov fant je menda iz vsake nevarnosti. Zahnice. Pretekli teden smo imeli hud mraz. Toplomer je kazal večkrat pod ničlo 20 do 23 stopinj mraza. Snežilo je tudi nekoliko, da je led pota in ceste pokril, da skoraj ni bilo več mogoče okrog hoditi. Drugače imamo ugodno zimo proti drugim letom. Letos nimamo pri nas na metre snega, zato ga pa drugod več imajo, po- majii mima iBrBnriffiraaga—BaBap——PimME^M—o— ukazal, da se ga brzojavno pozove domu in prejme svoj delež. Tako se je končala čudovita zgodba o ukradenem slonu. Časniki so bili naslednjega dné zopet polni hvale, izvzemši enega, česar ne moremo zamolčati. Ta je rekel: „Velik je detektiv! On je morebiti malo počasen pri iskanju tako male stva-rice, kakor je odpeljan slon — on ga morebiti utegne zasledovati cele dneve in spati cele tri tedne vsako noč pri njegovem gnjijočem truplu, toda on ga bo našel navsezadnje — ako more najti moža, ki ga je odpeljal, da mu pokaže kraj!” Ubogi Hassan je bil zame izgubljen za vedno. Streli iz topov so ga težko ranili, in v megli se je težavno priplazil na ta neprijazni kraj in je tukaj, obdan od svojih sovražnikov in v vedni nevarnosti pred odkritjem venel od lakote in trpel, dokler mu ni smrt dodelila miru. Pogajanje me je veljalo 100 000 dolarjev; stroški za detektive so znašali še drugih 42.000 dolarjev. Nikdar več se nisem poganjal za nobeno službo pri vladi; jaz sem uničen človek in se klatim sedaj po svetu okolu, — toda moje občevanje za tega moža, o katerem mislim, da je največji detektiv, kar jih je kedaj rodila zemlja, je ostalo do današnjega dné nezmanjšano in bo ostalo tako do moje smrti. Slovenci, spominjajte se Velikovške šole! sebno na Tirolskem in na Laškem, kar jim pa radi privoščimo. Žabnice. Stanje naše župnije ob koncu leta 1904. : Župuija šteje 879 duš. Rojenih je bilo skupaj 28 otrok, izmed teh je bilo 24 zakonskih in 4 nezakonskih. Umrlo je vseh vkup 24. Poročenih je bilo 7 parov. Tudi na sv. Višarjah je bila 1 poroka iz Rablja. Ukve. Kakor vsako leto, so prišle tudi letos procesije na dan sv. Boštjana iz sledečih far: Žabnice, Naborjet, in če imajo duhovnika, tudi iz Ovčje vasi. Procesija iz Trbiža je letos izostala, menda zato, ker ni bilo nobenega, da bi se udeležil. Tudi žabniška procesija je bila proti drugim letom bolj slaba, ravno tako tudi nabor-ješka. Kaj je vzrok temu? Gotovo največ slabo vreme, ker je prej en dan ravno snežilo. Tudi domačinov je bilo jako malo videti. Bilo bi jih lahko največ. Menda bodemo kmalu pozabili stare obljube, katere so naši stari ljudje tako spoštovali ! Pokrče. Pri nas imamo takoimenovano lovsko društvo, ki šteje nad 30 udov iz vseh stanov, ali ti so možaki, da če jih vidiš v svoji celi bojni opravi, se kar pretreseš. Dostikrat sem že mislil : Glej, če bi imel ruski car le nekaj tisoč takih —. V jeseni, če postane svinjsko meso tako suho in trdo, da ga marsikateri sploh ne sme več zavži-vati, pa napravijo lov. Kar se tam ali že vjame, ali ubije, ali pa celo postreli, to si dajo napraviti zvečer kot skupno pojedino. Blagajničar kupi par sodčkov piva, zapoje si zraven kake okrogle ter so prav Židane volje. Le če pride ura na „pol-dvanajstih”, tedaj gremo domov. Da se1 pa morebiti s tem ali onim potem njegova bolja polovica malo preglasno iu preživahno pogovarja, sem le postransko omenil. Pa kaj bi to, lovec se vsega privadi, vleže se na desno uho in v kratkem je spet — mirna Bosna. Istotako jim je prišlo lansko jesen strogo povelje od njih nadvojvode „Tomažau, da se imajo zbrati gotov dan in uro pri „turški lipi". Izven navadnih potrebščin se mora vsak oskrbeti s flaško tistih »želodčnih kapljic" in če ima še prostora v svoji malhi, za vsak slučaj nekaj pečenega — krompirja. Če bi pa lov ne bil dosti izdaten, ali ne imel zaželjenega uspeha, bode pa Ožbej dal zaklati tistega prašiča, ki so mu lansko leto podgane odjedle — rep. Napočil je veliki dan in zbralo se je precejšnje število naših junakov, katerim so se prebrala še enkrat lovska pravila in vrhutega naročalo, da, če kdo strelja na večjo divjačino in zadene, mora to biti „pok“ (seve v Pokrčah), če je pa šlo v nluft", tedaj pa sme biti tudi — koza. Namesto »lovske prisege11 so veselo zaukali in potem hajd v goro. V kratkem smo čuli grmeti puške, (da ne rečemo topove naših poljskih brambovcev), ki so metale svoje smrtonosne krogle v gozd in ravan in —■ bog ve še kam. A zvečer so prinesli dosti in vsakovrstne zverjadi, pa bila je med tistimi tudi žival, ki je nihče, tudi osiveli lovci niso prav poi znali, le Tinej, ki je pa bil malo »načečkan”, je upil, da je to »sestra11 tistega srnjaka, ki mu je lansko leto hlače tako hudo razcapal. Dolgo so se pogajali, ker se pa niso mogli zediniti, so poslali kar »kosmato" nekam v Celovec, kjer se naj natančno pokaže, kaj da je, in koliko dobi tisti srečni strelec »častne nagrade". Clan lovskega društva. Št. Štefan pri Velikovcu. V nedeljo, dne 22. prosinca so vprizorili tukaj v Leitgebovi gostilni lovski bal. Navzočih je bilo precej; zabava dovolj živahna. Razposlala pa so se zgolj nemška vabila. Pribijemo ! Več prihodnjič. V Vovbrah pri Velikovcu sta dve vrbi že polni »mucek". Izvabilo jih je toplo solnce prejšnjega tedna, kljub temu, da je bil sicer skeleč mraz. Na Djekše je romal »Štajerc-Iškarijot" iz Velikovca cele dve leti »uradno — brezplačno". Sodnija pa je mogla dognati samo šesttedensko goljufijo. Značilno ! Grebinj. (Naši nemčurji in cerkveno petje.) Kakor povsod po trgih, nahaja se tudi pri nas nekaj takozvane »fortšritlih” inteligence, ki je dosedaj, kakor je sploh navada takih ljudi, sovražila vse, kar je slovenskega ali kakor se tudi reče »klerikalnega”. Pri zadnjih občinskih volitvah so sicer strašansko pogoreli kar v vseh treh razredih, da jim oni dan ne pojde kmalu iz spomina, toda kdor misli, da so vsled tega opustili svoje agitacije, se jako moti. Kar niso mogli doseči pri občini, hočejo sedaj pri cerkvi. Po odhodu pre-zaslužnega gospoda župnika Fr. Petka, ki je nam Slovencem bil neomajen steber, so začeli natihoma delovati na to, da se v naši cerkvi odpravi slovensko petje in vpelje nemško ! ! In res ! Odkar sedijo na orglarskem stolen visokorodni g. Jurn, ki je zatajil svoj rod in jezik, so se začele njih nakane polagoma uresničevati. Zadeli so pa na ovire, kakoršnih si niso mislili. Naše vrle, po prejšnjih gospodih organistih, vrlih narodnjakih, dobro izvežbane pevke so stopile v obstrukcijo, dokler se zopet ne bo pelo slovenski. Živela vrla dekleta! Le tako naprej! Nemčurji se sicer jako prizadevajo, da bi zmagali, in veliki Nemec (?) dr. Marušič jim je baje omislil nebroj nemških pesni. Ej, gospodje, koliko truda vas je pač stalo, predno ste premagali vse „fortšritlihu predsodke in ste začeli prav po „klerikalno“ skrbeti za cerkev, ker to vendar ni navada vaših somišljenikov. Vaša gorečnost za lepoto božje službe gre celo tako daleč, da nameravate ustanoviti nemški moški zbor, ki bi s svojimi „krofastimi“ člani skrbel zato, da se pri ubranem petju poslovijo zadnje miši iz cerkve. Sicer pa brez slovenskih pevk ne bodo mogli nič opraviti, le ako ostanejo stanovitne. Od novoimenovanega g. župnika Kramarja pa pričakujemo, da bo z moško odločnostjo ob svojem nastopu napravil vsestransko pogrešani red, za kar jim bomo mi farani, ki ob enem proti ponemčenju naše farne cerkve najodločneje protestujemo, iz srca hvaležni. Seve, če bi se nemčurjem ustreglo, bi se sčasoma doseglo premirje, toda premisli se naj, da opora cerkve še nikdar niso bili in ne bodo nemčurji, ampak verni Slovenci. Kako se reči zasučejo, poročamo pozneje. Farani grebinjski. Dobrlavas. S poročilom gosp. dopisnika, ki nam je poročal v zadnji številki cenjenega BMira“ dosti zanimivih stvari iz Dobrlevasi, oziroma iz Lovank, se strinja tudi podpisani popolnoma. Samo nekaj — kar pa nikakor ni malenkost — je do-tični poročevalec pozabil! Pozabil je namreč pogledati napis na gostilni, v koji se je vršil na sr. Štefana dan občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda, in sicer se blišči na omenjeni gostilni še vedno samonemški napis „Meier’s Gasthaus“ ! — Škocijauci, ali vam je res vse eno, ali naj vas imajo ljudje za narodnjake ali za nemčurje? če pa nosi gostilna v „nàrodno zavedni“ vasi, v Ško-cijanu, samonemški napis, potem moramo o vaši navdušenosti v nàrodnem ozitu, upravičeno dvomiti! Saj bi se g. gostilničarju ne godilo nič slabše, ako bi ne imel nemškega napisa, temveč ravno narobe: mi bi mnogo rajši zahajali v „gostilno“ kot v „Gasihaus“! Vsaj jaz sem že parkrat hodil tam mimo ter bil žejen kot žaba ter bi veselo vstopil, ko bi bila „gostilna“, tako pa sem se napil rajši pri studencu nego v „Gasthausu“. Rdečica naj te oblije, „slovenski“ Škocijan, ker trpiš v svoji sredini nGasthaus“! V mojih očeh bo Škocjan *ele tedaj slovenska trdnjava, ko bo izgir'1-' , Meier-jevo gostilno omenjena nerazumljiva k.. u j.a beseda „Gasthaus“! Radikalen fant iz dobrolske župnije. Žitaravas. (Shod „Bauernbunda“.) — Znano Vam bo, gosp. urednik, gotovo, da je imel, kakor mu pravijo, nemški koroški „bauernbund“ svoje 64. zborovanje v nedeljo dne 15. t. m. pri Miklavcu pri Žitarivasi. Zborovanje je bilo še precej dobro obiskovano, pa ne mislite od kmetov, ampak „počastili“ so ga največ učitelji. Mislim, da so bili vsi iz okolice in za njimi druga gospoda. Domačih kmetov ni bilo toliko, kolikor ima roka prstov. Samo iz Dobrlevasi in iz tistih „nemških“ Mohlič jih je prišlo nekaj, tako da, če po pravici rečemo in če je povsod tako, kakor je bilo tu, ne moremo reči, da je to kmetska zveza, ampak le učiteljska in gosposka zveza. Na tem zborovanju je bil komaj vsak deseti kmet. Govorilo se je veliko, seveda v nemškem jeziku in vsi govorniki so povdarjali, češ, kako veliko .so storili za kmeta. Hvalilo se je na vse pretege skrbno in umno delovanje deželnega zbora. Prišle so velike denarne potrebe, ali oni niso bili temu vzrok in vse, kar so naredili, vse je prav. Tako so bahali gospodje vsi povprek, da bi jim bil človek skoraj res verjel, da so vso modrost pojedli z veliko žlico. Ali toliko modri pa le niso, da bi vedeli, kako je treba nastopati nasproti nam slovenskim kmetom. Tu pridejo sem k nam, pa govorijo čisto nemški, ko jih malokdo razume! Zato bi jim svetoval, da naj tedaj, če hočejo slovenskim kmetom pihati na dušo, govori v takem jeziku, da jih bodo razumeli, namreč slovenski. Ali to je za te gospode preveč kmetsko! Priporočali so nam tudi kmetijske šole in deželno zavarovalnico. Udrihalo se je seveda po našem poslancu in po duhovnikih in zoper slovenske šole in naše časnike. Vmes se je dobro hajlalo, a druge nesreče pa ni bilo. Samo tega ne vem, kako se je godilo „frankfurtarici“, ko je bil hud veter in je visela na najvišjem mestu. Mislim, da tako •kmalu ti nemški pridigarji ne pridejo k nam, kajti kmetje ne pridejo na njihove shode, gospoda se pa drugje lahko snide, ne pa ravno pri nas. Sicer pa tudi prav lahko opravimo brez njih in nam ni žal, če jih tudi nikdar ne vidimo. Slovenski kmet. Reberca. (Čudna prikazen.) Marija >Pirovc, p. d. Bukovnikova mati, je umrla. Dosegla je lepo starost 82 let. Dne 7. prosinca t. 1. ob Vali. uri je bil pogreb, katerega so se farani mnogoštevilno udeležili. Ko je bil mrtvaški sprevod dospel do vrat pokopališča, postavijo nosači krsto -na tla. In glej, priletel je snežnobel golob ter se vsedel na krsto. Vsi navzoči so strmeli in z velikim začudenjem gledali lepega, belega goloba. Od kod je ta golob, povpraševali so radovedno drug druzega. Dognali so, da niti pri Bukovniku, niti na Reberci sploh nikjer nimajo kakega goloba. — Skušali so ga nekateri prijeti, a se ni dal nikomur. Kakor hitro nosači krsto zopet vzdignejo, da bi jo nesli na pokopališče, zleti golob na zid mirodvora in tamkaj počaka, da se pogrebci pri jami ustavijo. Zdaj je začel skakati po razpetih dežnikih pogrebcev — pršil je namreč nekoliko dež — od enega dežnika na druzega ter žalostno golčal. Ko so bili pogrebci mrliča zagrnili s prstjo, frknil je takoj na novi grob in skakljal po grobu semtertja. Vsem se je storilo milo in marsikateremu je zalesketala solza v očeh. — Med mrtvaškim opravilom je izginil golob potem z groba. Ljudje so trdili, da je bila to duša rajne Mojce. Št. Danijel nad Pliberkom. Za župana je bil dné 11. t. m. izvoljen spet odločen Slovenec Primož Krt p. d. Miki. Odborniki so vsi prejšnji, na novo je prišel v odbor še Jurij Kamolc. Vsi so vrli Slovenci, ki bodo delovali gotovo v blagor občine. Strojna nad Prevaljami. Zadnje dni je bil tu velikanski vihar. Poti so vsi zameteni, da ne more nihče nikamor. Še s konji se obtiči v snegu. črna. Daleč na okolu je Črna nekdaj slovela kot slovenska trdnjava — sloveli so nekdaj tudi vrli črnski pevci. Ali kaj je vzrok, da o. Črni že več let ni nič slišati ? Kaj dela zaspana Ciril-Metodova podružnica, — kam je prešlo slovensko delavsko društvo? Vse je menda šlo rakom žvižgat. Črnjanom se baje ni treba bati nasprotnikov, kjer imajo Peco blizu. Pod Peco pa spita, kakor pravi nàrodna pripovedka, kralj Matjaž in njegova črna vojska. In ko bo Črnjanom voda že v grlo tekla, potem bo že prišel kralj Matjaž jim pomagat in prignal bo seboj izpod Pece svojo črno vojsko in pokončal bo vse nemškutarje v črni in po celem Koroškem. Mi pa pravimo: Vsak Črnjan in sploh vsak slovenski Korošec naj bo sam živ kralj Matjaž, na tistega, ki pod Peco kima, pa ni treba čakati. Torej na dan kralji Matjaži v Črni in po Koroškem! Zdramite se! Črneče pri Spodnjem Dravogradu. Dne 8. t. m. je bil slovesno vmeščen na župnijo črneče g. J. Zeichen. Kako ljubi ljudstvo vnetega, nà-rodnega duhovnika, smo lahko opazili v Črnečah. Že predvečer so grmeli topiči, rakete so švigale v zrak in godci so zagodli novemu g. župniku lepo podoknico. V nedeljo pa se je od blizu in daleč nabralo mnogo ljudstva. Slavnostno pridigo je govoril g. prošt Cvetko Izop, ki je razložil pomen obredov pri vmeščenju. — Domačini so napravili novemu gospodu slavolok z napisi: „Na mnoga leta! Farmani svojemu ljubljencu,“ in „Bog blagoslovi Njih apostolsko delo.“ — Vse je bilo veselo, najbolj pa Črnečani, ki so črez 15 let zopet dobili svojega stalnega dušnega pastirja. Pesnik iz Štajerske je zložil pri tej priliki prigodno pesem, ki se glasi: ^Po obrežju kalne Meže, po obalih Drave sveže vsaka tiča govori, da zdaj naš Ti Jože si.“ Spodnji Dravograd. Kakor je že navada, hodijo agentje kaj radi med kmete, ter jih nadlegujejo s prodajo zlasti šivalnih in poljedelskih strojev. Nazadnje pa še marsikaterega kmeta na prav nesramen način ogoljufajo. Tudi v tukajšnji okolici se to kaj rado prigodi, da agentje tujih tvrdk pridejo h kakemu nevednemu kmetu, kateri jim vse slepo verjame, ter ga tako osleparijo. Kmetje, bodite torej pri tem bolj previdni, ako se hočete obvarovati kake škode. Držite se domačih tvrdk, ali pa se v tem oziru obrnite do ljudi, kateri so v tej zadevi izvedeni. Takim tujim agentom ne hodite na limanice. Društveno gibanje. „Slovensko krščansko-socijalno delavsko društvo v Celovcu priredi svoj redni občni zbor dné 12. svečana ob 4. uri popoldne v gostilni pri Cavsniku s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse člane in somišljenike odbor. Gozdanje. Tukajšnje kat. slovensko izobraževalno društvo ima 29. t. m. ob 3. uri popoldne pri Mežnarju na Strmcu svoj občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti in prosta zabava s petjem in gramofonom. K polnoštevilni udeležbi vabi vse člane in zavedne Slovence odbor. Občni zbor Ciril-Mctodove podružnice za Beljak In okolico, ki se je vršil v nedeljo dne 22. t. m. se je obnesel kar najizbornejše. Udeležba je bila ogromna, vsa prireditev pa zasluži občega priznanja. Natančnejše poročilo priobčimo prihodnjič, rečemo pa že danes, da zavidamo podružnico za njene članice in sotrudnice! Bog naj jih živi! Vabilo. Dné 31. prosinca 1905 ob 4. ur popoldne se vrši v kazini I. nadstropje v Beljaku občni zbor zilske podružnice slov. plan. društva v Ljubljani s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Delovanje podružnice v preteklem letu 1904. 4. Volitev enega odbornika. 5. Slučajni nasveti. K prav obilni udeležbi in mnogoštevilnemu pristopu vabi Slovence in Slovenke Vaš Fr. Grafenauer, načelnik. Posojilnica t Slov. Plajbergu bo imela svoj letni občni zbor dné 29. januarja 1905 ob 3. uri popoldne pri Ferčniku v Slov. Plajbergu s sledečim sporedom: 1. Volitev odbora. 2. Računsko poročilo. 3. Posamezni nasveti. Prijazno vabi vse zadružnike _ odbor. Hranilnica in posojilnica za Št. Lenart pri sedmih studencih in okolico bo imela svoj letni občni zbor na svečnico t. j. dné 2. februarja 1905 ob 4. uri popoldne pri Majarču v Št. Lenartu s sledečim sporedom : 1. Poročilo o delovanju in odobritev letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4. Razni nasveti. Vse zadružnike k obilni udeležbi prijazno vabi odbor. Hranilnica in posojilnica v Zilski Bistrici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela svoj redui občni zbor na svečnico dné 2. februarja 1905 ob 2. uri popoldne pri Nežmanu v Zilski Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Po-trjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. Ako bi ob določeni uri ne bilo zastopanih zadostno število glavnih deležev, se bo eno uro pozneje brezpogojno sklepalo. — K polnoštevilni udeležbi vabi vse zadružnike načelstvo. D opisi. Št. Jakob v Rožu. (Občni zbor izobraževalnega društva „Kot“.) V nedeljo, dné 15. t. m., se je vršil v šentjakobskem „Nàrodaem domu“ občni zbor našega izobraževalnega društva. Zbrala se je tako ogromna množica udov in prijateljev društva, da so bili prostori vse preozki. Izmed navzočih naj omenimo prvomestnika družbe sv. Cirila in Metoda, preč. monsign. Tomo Z . pana , ki je prispel iz Kranjske edino le zato, da prisostvuje občnemu zboru in da si natančnejše ogleda pozorišče boja za ndrodno šolo. Iz Celovca sta prispela gg Dobrovc in Ekar, iz Rožeka pa ondotni župnik g. Huttner. Namesto vsled bolezni zadržanega društvenega predsednika g. Antoniča otvori zborovanje društveni podpredsednik, vrli domači župnik g. Ražun, ki je tudi sicer ob vsaki priliki povzel besedo ter resno ali šaljivo bodril navzoče k odločnemu narodnemu delu, poudarjajoč svojo radost na velikanski udeležbi ter prisrčno pozdravljajoč navzočega prvomestnika družbe sv. Cirila in Metoda. Društveni blagajnik nato poroča o društvenem denarnem stanju, katero je bilo povoljno, kajti društvo ima nad 15 kron prebitka. Društveni tajnik poroča o društvenem delovanju v preteklem letu. Društvo je priredilo štiri večja zborovanja, katera so bila prav dobro obiskana. Nasprotniki so hoteli večkrat delati zgago, a se jim ni posrečilo, kajti sramota je ostala njim samim. Društvo prireja po zimi vsakih 14 dni poučne večere, kateri so prava šola za dru-štvenike, posebno odslej, ko se je slovenska ljudska šola razbila in slovenska mladina ne bo več imela one izobrazbe, kakor jo je imela doslej. Zato je pač treba delati z vsemi močmi na to, da bo dobil Št. Jakob svojo neodvisno nàroduo šolo. Z besedami „moramo jo imeti narodno šolo“, je zaključil svoje poročilo. Oboje poročilo se je sprejelo z odobravanjem na znanje. Pri sledečih volitvah je bil zopet izvoljen skoraj celi dosedanji odbor, le namesto g. župnika, ki je vsled priprav za zgradbo nàrodne šole z delom preobložen, je prevzel pod-predsedništvo domači kapelan g. Smodej. Ko se je še izrekla odboru zahvala in priznanje za njegov trud, je bil tako končan ofieijelni del. Zabava se je nato pričela s petjem moškega zbora pod vodstvom g. kaplana Smodeja. Izmenjavala sta se potem moški in mešani zbor, a reči moramo, da smo bili posebno pri mešanem zboru naravnost presenečeni. Tako točnega in finega še nismo čuli izlepa. Ravno tako tudi vse priznanje moškemu zboru. Vsa čast pevovodji ter pevkam in pevcem. Burno pozdravljen stopi nato na oder prvo-mestnik družbe sv. Cirila in Metoda, v nàrodnem delu osiveli, a še vedno- krepko in neutrudljivo delujoči gospod profesor monsig. Tomo Zupan. Ko je jasno očrtal delovanje „družbe“ po drugih slovenskih deželah, je prešel na koroške razmere. Prepričani smo bili, da so vsi poslušalci komaj čakali kakor bi stali na trnju, kaj bo rekel o nàrodni šoli v Št. Jakobu. In ko je izrekel besede, da je družba, posebno pa on sam z naj večjim veseljem, dà, oduševljenjem pozdravil misel, da se sezida v Št. Jakobu nàrodna šola in izrodi oskrbi „družbe“, je sledilo tem besedam navdušeno pritrjevanje in ploskanje. Videlo se je, da Šentjakobljanje zivé in goré le za eno stvar — za svojo slovensko nàroduo šolo. Ono navdušenje, oni ogenj, ki žari iz oči vsakega, ako govoriš ž njim o nàrodni šoli, je porok dovolj, da ne bo preteklo leto in dan, ko bo v najtrdnejši trdnjavi na Koroškem, v Št. Jakobu v Rožu, kazalo mogočno poslopje z napisom „Nàrodna šola“, da požrtovalnost med našim nàrodom še ni obumrla. Družba sv. Cirila in Metoda prevzame dograjeno šolo v svojo oskrbo ter jo oskrbuje z učiteljstvom in učili. Tako pazljivih in tako hvaležnih poslušalcev pač še ni imel g. govornik, kakor jih je imel ob tej priliki. Navdušeni živio-klici so mu bili dokaz, da je res govoril iz srca v srce. Oglasil se je nato urednik „Mira“ g. Ekar ter ostro bičal šolske razmere na Koroškem. Odgovor naučnega ministraHartlna glede utrakvističnih šol, s kakoršno je sedaj oblagodarjen tudi Št. Jakob, je naravnost udarec resnici v obraz, navadna laž. Ako minister trdi, da je 141 učiteljev utrakvističnih šol popolnoma zmožnih slovenščine 19 ne popolnoma in le 14 nezmožnih, je to laž, sicer ne ministrova, pač pa onih, ki so mu dali podatke. Najboljši dokaz zato so uspehi teh šol, kajti otroci ne znajo niti brati niti pisati slovenski, ako jih ne nauči — katehet. Ako pravi minister, da je za dobre uspehe v slovenščini najboljši dokaz, da kateheti poučujejo krščanski nauk le v slovenščini in povsod z dobrim uspehom, se je zlagal tisti, kdor je te uspehe prišteval na račun učenja slovenščine po učitelju, kajti na večini utrakvističnih šol mora katehet šele učiti slovensko brati otroke, predno jih more poučevati v krščanskem nauku. Š tako ničvredno šolo torej je oblagodarila vlada Št. Jakob. Ni se čuditi, da so se Šentjakobljanje uprli taki šoli, naj vedó, da bi šola, na kateri bi poučeval nemčurski učitelj, sam izdajica slovenskega nàroda, vzgojila iz slovenskih otrok izdajice roda in jezika. In da taki ljudje tudi drugače niso poštenjaki, o tem je vsakdo prepričan. Kdor svoj nàrod izda, je tudi drugače zmožen vsake lumparije. Zato so se Šentjakobljaui uprli ponemčevalnici, zato hočejo nàrodno šolo, ki bo vzgojila slovenske otroke v poštene slovenske može in žene, ki bodo gledali na to, da bo Št. Jakob ostal vedno nepremagljiva slovenska ".trdnjava. Trftji govornik g. kapelan S m’o'd ej 'je'opisal zasluge Antona Janežiča za slovenski niirod, posebno pa za slovenski jezik. Gl priliki petdesetletnice glovenSjpTlfemiiog. Janežičeve, s katero je bil pravzaprav položen temelj pismeni'''slovenščini, je pač dolžnost Slovencev, da se izpregovori o delovanju moža, ki si je s svojim umom in peresom stekel neizmernih zaslug za svoj slovenski nàrod. Obširnejše o tej vrlo uspeli črtici o zaslugah Antona Janežiča za slovensko slovstvo žal ne moremo poročati, ker nam primanjkuje prostora, pač pa želimo, da bi jo morda gosp. govornik napisal ter nam jo izročil v svoječasno porabo. Po govoru g. kapelana so predstavljala domača dekleta igro „Prodani petelin“, ki je vzbudila mnogo smeha. Tu se pač vidi, kak je vpliv slovenske šole. Krasni izgovor, kateremu se sicer čuti, da izhaja iz koroških ust, ali tako pravilen in pri vsem tem neprisiljen, to je sad slovenske šole. Vrlim igralkam vse priznanje, posebno pa trem dekletom in njihovemu petju. Pozabiti pa ne smemo gosp. kapelana, ki je ona oseba, katera vodi in vlada vse društveno delo. Tudi prireditev igre je njegova zasluga. Naj bi mu nikakor ne zmanjkalo volje in veselja za delo, katerega se marsikdo brani, akoravno ima časa in zmožnosti. Tako je minil občni zbor izobraževalnega društva. Udeleženci so še dalj časa ostali v prijateljskem krogu pojoč in veseleč se. — Bil je to res lep dan, za katerega je izobraževalno društvo v Št. Jakobu zaslužilo, da ga zavidajo vsa enaka društva na Koroškem. Sicer pa brez zamere: Korošec, pojdi se učit nàrodnega dela v Št. Jakob v Rožu! —r. Od kranjske meje. (Napisi.) Iz Kranjske gore na Gorenjskem pelje čez vas Podkoren in zahodni konec Karavank stara, v vojaškem oziru jako važna državna cesta na Koroško, ki nas pripelje v dolini zopet v koroško Rikarjo vas, kjer se zveže z državno cesto iz Beljaka v Trbiž in na Laško. Ta cesta je jako pripravna za izlet Kranjcev na Koroško in Korošcev na Kranjsko. Izlet se lahko izvrši v enem dnevu popoldne. Kranjci naj odpotujejo iz Kranjske gore, Korošci iz Podšturje. Vse drugo pové obema vozni red c. kr. državnih železnic. Na naj višjem mestu 1071 metrov, tik kranjsko-koroške meje, kjer si Kranjec in Korošec politično voščita lahko noč, stoji gostilna še na koroških tleh. Posestnik in posestnica sta Slovenca. — To se mora posebno omeniti, ker na jezikovnih mejah se večkrat dogodi, da je mož Slovenec, žena pa Nemka, ali mož Nemec in žena Slovenka. Kdo v takih slučajih v hiši hlače nosi, je odvisno skoro v vsakem posameznem slučaju od značaja in nàrodnega ponosa vsake polovice zakonske dvojice. Slovenci smo seveda zmiraj preprijazni, preolikani, predobri in prepopustljivi, samo da se slavnemu sovražniku, ki je na mejah večkrat od nas odvisen, — ne zamerimo. Mi smo žalibože navajeni zmiraj ponujati — hrbtišče. — Pa dalje. Pred nekaj leti pride v gori omenjeno gostilno slovenski gost iz Koroške. Na gostilni vidi samo velik nemški napis: „GAST HAUS zum POLANA11. No, lepa reč, le tu se doli vsedi in lepo mi povedi —! Gost vpraša gostilničarja, kako je to, da ima samo nemški napis na svoji hiši. Saj bo tukaj, kjer stanujejo v vsej okolici sami Slovenci, morebiti kdo tudi slovenski znal. „Seveda,“ pravi dobri mož. „Ali vejo kaj: imel sem slikarja iz Kranjskega, da mi slika sobe in ta se mi je ponudil, da mi naredi napis tudi na hiši, če hočem. In naredil mi ga je tako.“ — Ti slavni kranjski slikar, slikaj in delaj napise slovenski, drugih tako ne znaš, Nemci naj si svoje slikajo sami. — Dotični gost opozori gostilničarja, da bi moral biti napis na njegovi gostilni samo slovenski, ker je to samo slovenska zemlja, slovensko prebivalstvo in tudi ljudje, ki tu mimo hodijo, so sami Slovenci. Gostilničar pritrdi. Gost mu ponudi, da mu brezplačno izpremeni nemško spako v pravilni slovenski napis. Gostilničar to dovoli. — Nekaj dni pozneje pride isti gost zopet na Poljano, prinese seboj črne barve in čopič, odstrani vsake kvatre se menjajoče nemško pravopisje „GAST HAUS zum POLANA11 in naslika slovenski napis: „Gosti!na na Poljani.11 Ker se pride iz Podšturje na Koroškem čez Podkoren večkrat prej peš v Kranjsko goro kakor s c. k. državno železnico, ubral jo je omenjeni gost nekaj tednov pozneje zopet to pot. Oglasi se spet v isti gostilni. Gostilničar mu pove, da se je neki c. k. orožnik kregal, zakaj je na njegovi gostilni zdaj samo slovenski napis in da ne pride več k njemu. Gostilničar je na to — dobra duša — z malimi črkami zdolaj tudi nemško napisal „Gasthaus1< menda zato, da bode v prihodnje tudi oni c. k. orožnik mogel najti »Gasthaus11, akoravno ni tam nobene druge hiše. Tako se delajo napisi. Gospodarske stvari. Za konjerejce. (Konec.) 9. C. kr. poljedelsko ministrstvo i._pravice taka žrebeta do konca drugega podpornega leta kupiti. Posestnik mora zato ponuditi žrebeta v nakup c. kr. poljedelskemu ministrstvu in sicer najkasneje do 30. aprila drugega podpornega leta. Ponudbi morajo biti dodani podatki o rodu, meri in ceni živali. Ako ministrstvo do konca drugega podpornega leta ne kupi žrebet, potem lastnik lahko razpolaga ž njimi po lastni volji. 10. Ako bi lastnik prodal žival med pogojenim podpornim časom, bi moral povrniti vso že dobljeno podporo in plačati razun tega še konven-cijonalno kazen v znesku 400 K za vsako prodano žrebe deželnemu kulturnemu zakladu, kateri porabi ta denar v svrho konjereje na Koroškem. Ako ne bi lastnik plačal, se ga zarubi. 11. Zastopniki c. kr. žrebčarne v Osojah bodo vsako leto ob priliki vsakoletnega ogledovanja žrebcev, ki so v privatni posesti, ogledali tudi žrebeta, za katera dobivajo lastniki državne podpore. Pravico ogledati si taka žrebeta v staji in zunaj staje imajo tudi člani konjerejskega odbora za Koroško, c. kr. deželni živinozdravniški poročevalec deželne vlade in c. kr. okrajni živinozdravnik dotičnega okraja. V posebnih slučajih je lastnik, če to zahteva c. kr. žrebčarna v Osojah v sporazumu z deželnim konjerejskim odborom, dolžan žrebe do daljave 20 kilometrov na zato določen kraj prignati na svojo nevarnost in stroške. Ako bi se branil to storiti, se smatra to kot prekršitev pogodbe. 12. Žrebeta, za katere se dobiva podpora, so izključena od državnih konjerejskih premij. 13. Vse prepire, ki bi nastali vsled te pogodbe in po postavi ne spadajo pred posebno sodišče, rešuje v prvi instanci stvarno sodišče pri c. kr. finančni prokuraturi v Celovcu. 14. Lastniki žrebet, ki želč dobiti državno podporo, naj predstavijo žrebeta zastopnikom žrebčarne v Osojah, ki bodo leta 1905 licencirali v privatni oskrbi se nahajajoče žrebe in konje. Ako bi čas tedaj ne bil primeren, je tudi izjemoma mogoče, da zastopnik žrebčarne in en član deželnega konjerejskega odbora ogledata žrebe na kakem drugem kraju. Deželna vlada je izdala ta oglas dné 9. prosinca 1905. Razne stvari. Beriihardinski pes. Vsakdo je že slišal ali čital o slovečih psih v samostanu sv. Bernharda, visokega planinskega prelaza enakega imena, ki imajo posebno sposobnost reševati ljudi iz snežnih zametov. Nedavno se je neki Italijan s svojo ženo vračal iz Švice v svojo domovino, v Milan. Ker nista imela dovolj denarja za dolgo vožnjo po železnici, udarila sta jo črez gorsko sedlo sv. Bernharda. Bila sta že daleč pod vrhom, ko se je žena zgrudila v sneg ter ni mogla naprej. Mož je na vse grlo klical na pomoč, toda ni ga slišala živa duša, pač pa čuječ pes .Vric11 v bernhardinskem samostanu. Takoj je stekel v smeri klicev ter prav kmalu pritekel na mesto nesreče. Tu je najprej hipoma obstal, kakor da bi premišljal, kaj je storiti. Kakor hitro pa je položaj prav pregledal, se je obrnil ter z velikimi skoki odhitel v hospie, kjer je z glasnim lajanjem sklical menihe ter jih vodil na kraj nesreče. Ženo so morali menihi naložiti na nosilke, ker so ji bile že roke in noge zmrzle. Isti pes je lansko zimo na sličen način rešil 22 ljudi. 14 milijonov davka. Pred nekaterimi meseci je umrl v Parizu baron Artur Rothschild. Ker je bil mlad in neoženjen, prešla je njegova zapuščina 100 milijonov na postranske sorodnike, vsled česar se je predpisal najvišji dedinski davek, namreč 14 milijonov. Za prihodnje leto je napovedana poroka nekega Rothschilda, ki ima 800 milijonov. Nevesta, gospica Halphen, tudi ni ravno sirota, kajti za doto prinese v hišo 200 milijonov, tako da jima bo pezo zakonskega življenja lajšala ravno milijarda. Vrhu tega je nevesta še iz tako-zvane dvorne družbe. Mlada roparska morilka. V Libercih na Češkem je mlada deklica izvršila grozovit zločin. 16 letna Marija Hradec je stanovala pri 30-letni delavki Ani Divok. Hradec je svoji gospodinji navadno spletala lase. Tako je bilo tudi na dan umora. Mlada zločinka je svoji gospodinji naglo vrgla zanko okoli vratu ter jo tako dolgo zadrgo-vala, da je izdihnila. Potem je mlada morilka vzela svoji žrtvi hranilno knjižico 400 K ter pobegnila. Čez nekaj dni pa se je vrnila ter prišla pravici v pest. Svoj zločin je hladnokrvno priznala. ^. Tihotapci v avtomobilu. Francoski carinski urj'A'ii.ki, na belgijski ■;> ustavili nekega dne zelo , dAomobil, ki je pridirjal po cesti ter hotel čez mejo. V trenotku pa, ko je avtomobil pritekel do meje, vrgli so uradniki pred prednja kolesa vrečo s peskom, in avtomobil se je moral 'ustaviti. Osebe, ki so sedele na avtomobilu so poskakale na tla ter . aveumounu so našli za 13.000 frankov belgijskega tobaka. (zvrsten okus kave dosežete s primeianjem Mudim žitne kane POSKUSITE! Vzorek dragovoljno. Poštna 6 kg. pošiljka 4 K 60 h (ranco. DOMAČI PRIJATELJ'’ vsem odjemalcem zastonj po&ljant mes«6nBu VyifroCa loùarna jitne iatie ‘Pragt-VUI. —~ steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baratinčič, učitelj ; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena 1. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 73, poleg cerkve sv. Marka. JpɧF“ Zdravje je naj večje toogassdvo! I VI ? ! Bolnemu zdravje, slabemu moč. I>ZOH/ ! Pakraške kapljice in Slavonska biljevina sta danes dva najbolj priljubljena ljudska leka, ker delujeta gotovo z najboljšim uspehom, ter si tako pridobivata sloves po vseh delih sveta. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. ^WRWLJE''SMeo^ty Pakraške kapljice v želodcu, preganjajo vetrove in čis delujejo proti vsem boleznim želodca in črev, odstranjujejo krče, bolečine v želodcu, preganjajo vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, odganjajo male in velike gliste, odpravljajo mrzlico in vse od te izhajajoče bolezni. Lečijo dalje vse bolezni na jetrih in slezah. Najboljše sredstvo proti bolezni maternice in madrona, vsled česar ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Naroči naj jih vsakdo pod naslovom : Peter Jurišič, lekarnar, Pakrac 105, Slavonija. Denar naj se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. Gena je sledeča, in sicer franko na vsako pošto: 12 steklenic (1 tucat ) K 5-— 24 , (2 tucata ) „ 8 60 36 „ (3 tucati ) „ 1240 48 „ (4 tucati ) „ 16 — 60 „ (5 tucatov) „ 18'— votisi .S IliMpviiPl se rabi z uPrav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, k5lc»t OliSHil »lllJVllUtl bolesti v prsih, prehlajenju, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, zbadanju, kataru, odstranjuje goste sline in deluje izvrstno pri vseh tudi najstarejših boleznih v prsih in na pljučih. Cena je naslednja franko na vsako pošto : 2 izvozni steklenici K 3'40 4 , « 6-80 6 „ « 8-20 ali se pa povzame. Prosim, da se naro- Bolnemu zdravje, slabemu moč. Manj kot dve steklenici se ne pošilja. Denar naj se pošlje naprej čuje samo in izrecno le pri meni pod naslovom: Peter Jurišič, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija. j /T S Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. chicht-ovo štedilno milo ________________________11 * znamko ..jelen4 Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi Tlnhivr^ op iimronfl ! dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT“ in varstveno znamko „1ELEN“. OlfUlvd oC [HJVMJU. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Kolodvorska cesta št. 27. Akcijski kapital K 1,000.000. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. baje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Anton Ekar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.