Uredništvo:.
Schiller jeva. cesta Ste v. 3,
na dvorišču L nadstropje. » *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob
4. uri popoldne. « *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
An on mini dopisi se ne uva- §t6V 4-
Celje, v četrtek, dne 7. januarja 1909. Leto I.
Upravništvo :
Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno . . . K 25-— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6-20 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28*— za vse druge dežele i. Ameriko K 30— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) sé plačuje od čveterostopne ; petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10
Politična kriza na Kranjskem.
Takoj omenimo, da imamo v mislih položaj, ki je nastal na Kranjskem vsled izstopa učiteljstva iz na-rodnonapredne stranke. Obenem pa pripomnimo, da nam ni namen pretre-sovati vzroke, kdo je kriv, kaj je bilo napačno itd., bavimo se z zadevo kot očividno odprtim važnim vprašanjem, ki ne more ostati in ne bode ostalo dolgo nerešeuo. Onim, ki še ne vedo, za kaj se gre, kratko pojasnimo, da je bik) učiteljstvo doslej na K.anjskem po pretežni večini v organizaciji narodne napredne stranke, kjer je imelo odlične zastopnike v izvrševalnem odboru. Učiteljstvo je zahtevalo pri nedavno dovršenih deželnozborskih volitvah v Ljubljani poslansko mesto splošnega volilnega razreda. Narodno-napredna stranka pa ti zahtevi ni ugodila ter je postavila kandidatom občinskega odbornika Turka, ki je bil pri ožji volitvi nasproti socijalistu Kristanu res izvoljen. Učiteljstvo je izvajalo posledice s tem. da je izstopilo oficijelno iz stranke.
Toda s tem nismo povedali nič novega. Važno se nam zdi razpravljati, kaj zdaj? Oba prizadeta činitelja zastopata nasprotni stališči, ki sta pa, brez zamere, po našem mnenju obe nevzdržljivi in ne peljeta k cilju.
Vodstvo narodnonapredne stranke, kakor je videti, ne stori nikakega koraka k rešitvi' krize. Odličen član iz-vrše val nega odbora te stranke brez potrebe v „Slov. Narodu" celo 3tvar na široko pojasnjuje, zagovarja strankino vodstvo, in išče krivdo na strani učiteljstva, kar je pa s|Ioh zdaj ob neprimernem času storjeno. Gospod dr. K. T. skuša nekako dokazovati, da bo stranka že celo stvar prebolela, da bo ostala prijateljica šole in učiteljstva in da bode konečno začasno brez učiteljstva izhajala. Popolnoma neprimerno se nam zdi, ako konča tu omenjeni članek z žaljenjem učiteljstva, očitajoč mn splošno in v celoti politično nezrelost Mi moramo temu stališču odločno
ugovarjati. Velika zmota je. če stranka meni. da bode mogla pospeševati napredek v šolstvu brez opore učiteljstva. Zdi se nam, da je sploh še zmota misliti. da v naših razmorah more politična napredna stranka, v kteremkoli narodu trajno obstati, ako je učiteljstvo nasproti isti in stranka nasproti učitelj-stvu pasivna. Mogoče je, da odlični člani stranke brez učiteljstva morejo ■ v zasebnem življenju izhajati, morebiti s se držijo lahko tudi kot vodje znatnega ; števila močnih somišljenikov. Pa izvr-ševanje naprednega programa stranke s je v teh razmerah — nemogoča stvar. To naj bi vodstvo stranke uvaževalo in na ti podlagi uredilo svoje korake. Tega ne storiti, ampak zaerešiti neverjetno napako vse kranjsko učiteljstvo žaliti, mesto iskati pot k zbližanju, je nam nekaj naravnost neverjetnega. In kot prijatelji napredka k temu ne moremo molčati.
In kaj pravi učiteljstvo? Izjavlja, da je bilo erdo prevarano, in da vsled tega noče o nobeni stranki na Kranjskem nič vedeti ter hoče stati izven strank in živeti le svoji organizaciji.
Tudi to stališče je nekaj, kar se da izreči, k.sr je pa samoobsebi nemogoče. Da bi utegnilo delo v stanovski organizaciji prinesti kranjskema uči-teljstvu zboljšanje gmotnega položaja prej nego sodelovanje pri strankah, temu sicer nočemo oporekati. Nemogoče je pa, da bi moglo stati lepo število inteligentov, ktero tvori kranjsko učiteljstvo, *v političnem oziru izven stranke. To bi ne pomenilo nič dru-zega nego odreči se idejalu učiteljstva vseh narodov, da kot člani družbe organično in smiselno vplivajo na način razvoja družbe, na smer političnega življenja.
Tega pa učiteljstvo ne more storiti in ne bode storilo. Posamezniki bodo nehote sčasoma zavzeli svojo vlogo v delovanju strank in ne more biti dvoma, da bode tudi kranjsko učiteljstvo našlo svoje mesto le v kaki stranki z naprednimi načeli, naj se imenuje potem kakor koli.
LI STEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje.
Öeäki spisal Svatopluk Č e eh. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalja.
Dokaze, kako močno se je vkore-ninilo v celo naše življenje slavohlepje, najdemo v neštevilnih izrazih in naslovih. Drugi narodi pozdravljajo svoje zaslužne in priljubljene može s skromnim pristavkom, da bi živeli (kar res ni mnogo) ali kvečjemu, da bi dolgo živeli. Nemci kličejo „hoch", kar je tudi zelo krotka in skoro dvoumna želja. Pri nas pa pozdravljamo vsakega, ki m mogoče storil ničesar drugega, kot da je doživel svoje petdeseto leto, takoj z gromovitins® „Slava!" Drugod dajejo najpomembnejšim korporacijam najvišji naslov „hvalevredni"' ali „spoštovani"; pri nas bi se čutila vsaka
razžaljeno, ko bi se ji odreklo priznanje njene slave. Slavni je pri nas vsak odbor, klub in društvo, slavna vsaka redakcija, komisija in zveza; slavno, če ne že veleslavno vsako finančno ravnateljstvo. Skratka, slava se razlega na vseh koncih in krajih in slavo se meče na vse strani, kot bi bila najcenejša stvar na svetu. Res, da ne razumem, odkod imamo pri nas toliko slave, naj se ozrem na našo, vendar skromno literaturo ali na našo vedo v začetkih, ali na nedostatek naše industrije in trgovine, na naš, z doigovi
preobloženi kmečki stan, na naše politično stanje, o katerem raje molčim.
Oprostite mi ta dolgočasna razmi-šljevanja, do katerih me je privedla neumestna skromnost mojega junaka. Marsikdo, ki ni prišel niti do Krča*), kaj še na mesec, se pri vsaki priliki baha s svojo dragoceno izkušenostjo.
Sedajni položaj na Kranjskem je kriza v polnem pomenu besede, kriza za narodno napredno stranko in kriza za napredno učiteljstvo. Nobena kriza pa ne ostane nerešena.
Mi na Štajerskem od te krize nismo naravnost prizadeti. Štajersko učiteljstvo, kolikor nam znano, doslej ni nezadovoljno v štajerski narodni stranki. Ima v ti organizaciji toliko vpliva, kolikor ga samo hoče, in krepko deluje v narodni stranki. Da se pa tudi na Kranjskem sedajno nevzdržljivo razmerje med učiteljstvom in napredno stranko kar najprej kakorkoli v smislu narodnih koristi razreši, je nujna potreba.
Pismo iz Koroške.
Nèkdv kolébka. nyni narodu mého rakev.
Dalje.
Začel je izhajati napreden fist „Korošec". Slišali smo zopet mnogo besedi o tej „razdelitvi duhov". Tako mnogovrstni, drng drugemu nasprotni in večinoma tako neodkritosrčni so bili ti glasovi, da niso nič pripomogli k napredku, pač pa še bolj razburili duhove. Najbolj pa je bilo slišati glas, da je zdaj odbila za Korošce zadnja ara, češ, dokler so bili edini, so mogli še upati na izboljšanje svojega položaja, tako pa gredo gotovemu propadu nasproti.
Ali je pač to res?
Pred vsem moramo pribiti, da koroški Slovenci tudi dozdaj niso bili edini v praVem pomenu te besede Da je mogoča složnost, je treba predvsem zavednosti, te pa je bilo na Koroškem d os e d a j malo ali pravzaprav nič. Kar je na Koroškem ohranjenega, se niti ne more pripisovati kaki stranki; tu je Slovence ohranila predvsem narava sama, razen te pa slovenska knjiga, 'predvsem one Mohorjeve družbe. Omeniti bi imeli kot pospeševatelje slovenstva na Koroškem tudi narodne duhovnike, toda ker ne omenjamo drugih posameznikov, izpuščamo tudi te, kajti le kot posamezniki so delovali v narodnem zmislu;
cerkev sama je narodnosti več škodovala, nego koristila, še celo delovanje narodnih duhovnikov je omejevala, z na-stavljenjem nemških duhovnikov pa delovanje naših paralelizirala. Zato ni prav. če kdo hvalo poje cerkvi za stvari, ki so jih storili posamezni duhovniki. Narodnih učiteljev smo imeli sicer na Koroškem mnogo manj nego duhovnikov, vendar so storili tudi toliko, da je utemeljena primera med cerkvijo in duhovnikom ter šoio in učiteljem: toda komu pade v glavo, da bi hotel šteti tudi šolo med pospeševalce slovenstva na Koroškem?!
Dalje je bila tudi ona zavednost, kar je je bilo, bolj v ustih nego v srcu. Kako bi bilo sicer mogoče, da se „zavednemu" očetu odtujijo v šoli otroci tako popolnoma, da niti slovensko govoriti ne znajo. Pa ne mislite morebiti, da je tako samo pri neukem ljudstvu, ker je ta pojav prav tako pogost pri inteligenci, pri takozvanih narodnih voditeljih celo! Da, tudi ona zavednost, ki je bila, je bila le slamnata: ko je slama zgorela, je ostalo pogorišče, ki ga je treba prej dobro očistiti, predno se na njem zida kamnito stavbo prave ^narodne zavednosti.
Dalje prihodnjič.
Zaplenjeno!
Prage.
*) Krč je mala izprehajališče, pol nre od
Saj poznate takega človeka, ki je bil enkrat v življenju za granico, na primer v Draždanih. Vsaka družba, v katero pride, mora poslušati od začetka do konca vsaj eno dogodbo iz njegovega potovanja. Ako omenite na primer o gorgonzolskem siru, takoj začne: Kadar slišim govoriti o gorgonzolskem siru, gospodje, takoj se spomnim na draždansko Sikstinsko madono, pred katero sem se sprijaznil s starim, čudnim Vlahom, ki itd. Skratka, naj se govori o komurkoli, draždanski potovalec zna na vse spretno ali nespretno obesiti
svoje Draždane.
Popolnomadrngače gospod Brouček. On se je dotikal meseca skoro nerad in njegove razprave o gostilni so se gibale kakor prej, okoli pozemeljskih stvarij, samo da se je zdaj, zvest svoji obljubi na mesecu vzdržal vsake n< u-godne kritike o mestnih in državnih zadevah; zatorej se je izogibal sedaj tudi rokovičarju Klapzubu, kot zlovolj-
nemu zabavljaču. Toda en slučaj je pbmenljivo pretresel njegov vzgledni optimizem. Izšli so ravnokar zakoni o eksekutnih naredbah, ki kratijo tako občutljivo pravice ubogih hišnih posestnikov in jih izpostavljajo brez obrambe zlovolji brezvestnih najemnikov.
Čeprav je gospoda Broučka semin-tja spreletel mraz po hrbtu, ko je po- ) mislil na grozno „železno devico" in na srednjeveško inkvizicijo, o kateri je razpravljala ena izmed knjig njegove skromne knjižnice, vendar je budila v njem ena krivična, zakonita naredba marsikdaj željo po starih, zlatih časih. Obžaloval je, da je lažnjivo človekoljubje vzelo upniku možnost, posaditi brezvestnega dolžnika med žabe in pov-srane na dno kakega romantičnega stolpa in je mislil, da bi za najemnika, ki principijelno ne plača majemnine, ne bila prehuda kazen, ko bi ga živega razčetvitili.
Dalje prih.
, HRP
o .
o
Q
a
<3
N
Politični paberhi.
Notrajni politični položaj se do danes ni niti najmanj razjasnil. Delajo se najrazličnejše kombinacije in nemško časopisje je polno — rac o novih tvorbah ministrskega kabineta. Baron Bie-nerth namerava baje sestaviti vlado sicer iz članov parlamenta, odnosno iz članov posameznih pa rlamentarnih strank neglede na to, ali so te stranke v vladni večini ali ne. Na drugi strani se zopet govori, da namerava Bienerth sestaviti novo parlamentarno vlado, — brez Čehov. To je samoobebi umevno-brezuspešen trud, ker v tako kombinacijo Čehi nikdar ne bodo privolili. Nemško časopisje se pa na drugi strani odločno izreka proti temu, da bi se ustvarila koalicijska vlada brez koalicije strank. Izhoda iz situvacije torej še danes ni videti. Naj se razplete kakorkoli, zahteva nas Jugoslovanov in posebej nas Slovencev je in mora ostati: tudi Jugoslovane se mora pritegniti v novo koalicijo za sestavo ministerstva. Nikdar pa seveda ne moremo privoliti v to, da bi jugoslovanska delegacija šla za izpolnitev te naše zahteve v kakšno strankarsko koalicijo, kjer bi brezpogojno samo kimala vladnim načrtom.
Brez češkega deželnega zbora — hI državnega zbora? Češka agrarna
stranka je dne 4. t, m. sklenila, izdati
geslo, da brez rednega poslovanja Češkega deželnega zbora tudi ne bo državnega zbora, 'lemu geslu se pridružujejo tudi „Narodni Listy". Nemški listi pa pravijo, da bi Nemcem češka obstrukcija v državnem zboru bila jako ljuba, češ da bi se tako Čehe v zbornici najhitreje osamilo. Nujna posledica
tega bi pa bil — § 14. Zdi se nam da so to le prav pobožne želje nekaterih nemških politikov, in upamo, da bodo Čehi trezno premotriii položaj.
Avstrijski državni zbor se snide 20. tm. Večji del njegovega dela bo obstojal začasno v odsekovih sejah Tudi reforma poslovnika je na vidiku.
Ogrski ministrski predsednik Wekerle je prišel v torek na Dunaj in je bil včeraj sprejet od cesarja v avdijenci.
Reforma državnozborskega poslovnika. Odsek za to reformo ima 18. in 19. t, m. sejo.
Mm politične sesti.
— Slovenska klerikalna stranka na Kranjskem se je izrekla zoper italijansko vseučilišče v Trstu in za takojšnjo ustanovitev pra-voslovne in bogoslovne fakultete slovenskega vseučilišča v Ljubljani. -Po nemškem Češkem in Šleskem je bila včeraj cela vrsta nemških zborovanj, na katerih se je protestiralo proti „slaviziranju" uradov. Pričakovati je enakih „emancipacij" tudi od spodnještajerskih „tlačenih"4 Nemcev! — Nemški krščanski soci j a 1 i s t i so ravno tako zagrizeni nemški šovinisti kakor najhujši nemški radikalci. Nižjeavstrijski deželni šolski svet, ki je v njihovih rokali, je odklonil prošnjo Čehov v Dolnji Tenurovi za dovoljenje ustanoviti tamkaj privatno češko šolo. — Nemški narodni svet se ustanovi za Šlezko. — Zaradi bančnega vprašanja se bodo vršila še tekom tega meseca pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado. Pričakovati je rešitve v obliki kartelne banke. — Angleški kralj Edvard obišče tekom februarja Carigrad. Turški časopisi pozdravljajo to z velikim veseljem. — Turčija. Dozdajna poštna uprava se spremeni v poštno minister-stvo. Minister dobi 60.000 frankov letne plače. — Baje se uvede na Turškem evropski koledar v državni službi. — V kitajski armadi se je pojavil punt. Prišlo je do spopada med puntarji in vladno vojsko. — Srbski kralj ni sprejel demisije Velimiro-vičevega kabineta, ker se kriza ne more rešiti, ko skupščina ne zaseda. —Za prvega dvornega maršala naDunaju je imenovan Alfred knez Montenuovo.
Dnevne vesti.
Vodstvo SI. Lj. Str. na Kranjskem je imelo v ponedeljek svojo sejo. Načelnik stranke je ostal dr. Šusteršič, njegovi namestniki so gg. kanonik Kalan, dež. pesi. Povše in odvetnik dr. Schweitzer. Dr. Šusteršič je nato podal poročilo o polit, položaju. Govoril je o „Narodni zvezi-1, novem slovanskem centru („Jugosl. klub", „Slovenski klub", klerik. Čehi in Staro-rusini), ki bo močnejši ko nemško-nacijonalna zveza in naglašal, da bo ostala „Narodna Zveza" tako dolgo v opoziciji, dokler ne na-:topi vlada, ki bo dala stvarne garancije, da bomo mogli vresničiti svoj jugoslovanski in kulturni program. O opoziciji pooblast. zakona je „Slovenec" nekoliko netočno poročal; ni namreč povedal, da so se odstranili vsi kranjski kler. agrarci in pripomogli nemškim fabrikantom do zmage. . Konečno se je sprejela sledeča resolucija: S. L. S. pozdravlja, da so se spojili vsi jugosl. poslanci v enotno „Narodno Zvezo" in parlamentarno tesno združili s kluboma katol. narodnih Čehov in Starorusinov. S. L. S. poživlja svoje poslance, naj se skušajo združiti še z drugimi politično in narodno sorodnimi parlamentarnimi skupinami. „Slov. središče" naj pa ostane toliko časa v opoziciji, dokler
se ne osnuje parlamentaren kabinet ti bo jamčil, da bo mogla S. L. S. s pozitivno politiko uveljaviti svoja načela." To se pravi pomagati dr. Šu-steršiču na ministerski stolec., Naše stališče o tej stvari bomo še precizirali.
Kako delajo slovenski klerikalni „kmečki" poslanci agrarno politiko? Pri zadnjem glasovanju o pooblastilnem zakonu za uvoz srbske živine v Avstro-Ogrsko so se odstranili vsi kranjski in goriški klerikalci, dočim so štajerski glasovali proti, edino le za to, ker je glasoval proti tudi posi. Roblek. Stvar je zanimiva; lansko zimo se je dolžilo in obrekovalo Robleka, da je on ,.za-crivil" ta uvoz in se je imenovalo na-prednjake ,.izdajalce kmečkih koristi" — dasi se N. str. nikoli ni izjavila za to pogodbo! Letos pa štajerski klerikalci še mirno sede s kranjskimi in goriškimi „izdajalci km. koristi" v j ed nem klubu, v katerem baje vlada popolna edinost glede „načel" (in glede varanja slovenskih kmetov). Svoje iz-dajalstvo hočejo sedaj klerikalci prebarvati z melijoracijskim • fondom in star. zavarovanjem, zakona, ki bi bila lahko tndi brez koncesij nemškim fabrikantom sklenjena v najkrajšem času. No mi nimamo nič proti temn. ako se na ta način demdralizira iste. ki danes še stoje v taboru Km. zveze! Nosi pa taka politika tako jasno pečat nemorale in nepoštenosti, da se mora normalen človek čuditi, kako jo morejo delati in odobravati „branitelji" verskih in narodnih svetinj slovenskega ljudstva! — Vkljnb temu pa izdajstvo kranjskih in goriških klerikalcev ni pomagalo mnogo: poobl. postava velja le za 3 mesece in pogodba z Rumu-nijo je izključena iz te postave. Začel se bo nov boj in menda tudi nova — kravja kupčija. Kmetje pazite!
Kako skrbi g. dr. Korošec za slovenske obrtnike? Odlično narodni obrtnik iz Sav. doline (ime v uredništvu na razpolago) nam pošilja dopisnico, katero mu je poslal neki mizarski pomočnik Gašpar Zupane iz Mariboia, Glasi se tako: „Zv^lel sem, da iščete mizarske pomočnike. Jaz sem sedaj brez posla, pa k Vam ne grem, ker ste velik brezverec in sluga celjskih dohtarjev kakor so mi povedali naš gospod duhovnik doktor svetegapisma Korošec. Tudi so mi povedali, da nečete plačati pomočnikov. Odgovorite mi poste restante Celje, če ste res tak naroden f a 1 o t.." Torej g. dr. Korošec se ne sramuje obrekovati in gmotno oškodovati slovenskega obrtnika, kateri slučajno ni pristaš Kmeč. zveze, ki je pa na vsak način boljši kristjan ko duhovnik, ki na tak način skuša spraviti svojega bližnjega v škodo. To je torej tista „vera" političnih duhovnikov! G. dr. Korošec, bodite uverjeni. da vam te „skrbi" slov. obrtniki ne pozabijo! Radovedni smo samo, ali ima č. „doktor sv. pisma" tudi nemške obrtnike tako v eve-denci? V Mariboru bi bilo zelo koristno. .
Slovanska Čitalnica v Mariboru
ima ob sklepu leta 1908. 140 udov. Člani imajo na razpolago vse slovenske štajerske in vse važne druge slovenske časopise in časnike, važnejše Češke, hrvatske in nemške liste in veliko knjižnico. V preteklem letu se je priredilo 5 zabavnih večerov in 2 velika umetniška koncerta (15. II. Buchtele-Bochniček, 24. III. Dimitrij Agrenjev Slavjanskij). Gledaliških predstav letos ni bilo toliko ko lanskega leta. Due 12. I. se je uprizorila igra „Zaklad", 15. III. je uprizorilo akad. tehn. društvo „Triglav" skupno s Čitalnico „Revizorja", koncem majnika in začetkom junija pa so igrali ljubljanski igralci 7 krat. Razun teh predstav je pomagala
Čitalnica srednješolcem pri predstavi „Učenjaka" dne 23. V. Dne 5., 7. in 9. majnika sta priredila operna pevca gg. Kondracki in Kratochvil 3 pevske koncerte s pomočjo Slov. Čitalnice, 31. majnika je priredilo društvo izlet k Sv. Urbanu, dne 4. junija pa lep Trubarjev večer s predavanji gosp. dr. Medveda in dr. Pivka. Odhajajočim udom na čast so se prirejali prijateljski večeri, med katerimi sta bila posebno lepa Zemljičev večer (11. VI.) in večer g. prof. Košana (4. VII.)
Iz Maribora. Regulacija Pesnice v mariborskem okraju se nadaljuje v letu 1909 od Cirkniškega pritoka do točke 400 m pod mostom okrajne ceste v Št. Lenart. Po načrtu sode stalo delo 120.000 kron z novim mostom vred. Okraj prispeva po odloku deželnega odbora kakor doslej z 10%-
Iz Maribora. Živinoreja. Okrožje „Šentiljske kmetijske podružnice* se je proglasilo za marijadvorski plemenski okraj, ker uspeva v njem uaibolje marijadvorska goveda. To okrožje obsega občine Št. Uj, Gradiško. Dobrenje, Sv. Jurij ob Pesnici, Gor. Sv. Knngoto, Plač, Špičnik. Slatinski dol, Svičino, Cirknico, Jarenino, Sv. Jakob v Slov. goricah, Kanižo, Poličko vas. Na Ranci, Vrtiče, Vnkovski dol, Cršak in Selnico ob Muri.
Iz Maribora. Posestnikova hči Frančiška Križan je prinesla dne 23. grudna kakih 100 pokvarjenih klobas na trg. Tržna kontrola jo je javila okrajnemu sodišču, ki jo je obsodilo na pet dni ječe.
[z Maribora. Gosp. Jurij Šiern. hišni posestnik in kovaški mojster v Mariboru nasproti „Narodnemu domu", je opustil ob Novem letu kovaško obrt, katero je izvrševal nad 23 let v Mariboru. Prevzel jo je po njem g. Peklar. Gosp. Štern je bil od nekdaj zvest ud ^Slovanske Čitalnice" in je ob vsaki priliki podpiral narodna podjetja.
Iz Maribora. Novi dohodki mestne blagajne. Mestni svet ni pozabil niti na greznice v svoji skrbi za občinsko blagajnico. Za čiščenje in odvažanje fekalij iz greznic bode se zvišal znesek pri hektolitrovskem sodu od 30 h na 40 h, pri sodih, ki imajo 150 litrov vsebine, pa od 40 na 50 h
Iz Maribora. Zvišanje najemninskega vinarja. Klika, ki gospodari doslej v mariborskem mestnem svetu, je dosegla po večletnem naporu, da se bo gradil novi most čez Dravo v črti Gosposke ulice. Prvotni načrt je projektiral most nekoliko nižje v črti Vetrinjske ulice, kar bi bilo naravno in za milijon kron ceneje. Toda ta most bi bil preblizu „Narodnega doma" in ta ideja ni dala vladajoči kliki miru. Davkoplačevalci so protestirali dolgo proti dražjemu projektu v črti Gosposke ulice, ker so vedeli, da bode moralo mesto znatno zvišati doklade, če bi se izvršil ta načrt. A nič ni pomagalo. Leta 1909. se začne graditi most in od Novega leta bodo čutili najemniki posledice. Mestni svet je primoran najeti si mnogo večje posojilo in deželni odbor je že potrdil sklep, da se naj poviša v Mariboru od 1. prosinca 1909 najemninski vinar od 6 na 91/2%- Ker se pobirajo še 4% najemninskega vinarja za mestni vodovod, imamo plačati odslej 131/27o najemninskega vinarja. Hišni gospodarji ne bodo seveda hoteli trpeti te škode, ampak bodo naložili novo davčno breme hišnim najemnikom. Po vsem
mestu se podražijo stanovanja. To so posledice „vzornega" nemškega gospodarstva!
Samomor dijaka. V nedeljo je skočil v Gradcu iz 4. nadstropja na ulico osmošolec Brandt. Obležal je z I razbito glavo in je v mestni bolnišnici ' takoj umrl. Vzrok samomora je neznan.
Pri okrajnem sodišču v Celju
so razdeljeni referati za leto 1909. tako. da prevzame civilnosporni oddelek okr aodnik dr. Kotnik, izvršilni referat de-želnosodni svetnik Erhartič. kazenska sodnika pa bosta okrajni sodnik Vidic in novi okrajni sodnik, ki še ni imenovan. Izvensporni in zemljeknjižni oddelek pa si delita predstojnik dr. pl. Kočevar in okr. sodnik dr. pl. Ducar.
Celjski pouličnjaki mirne slovenske pasante nahrulijo s ,.Heil Frankfurt'', „Heil und Sieg!", „den Windischen den Strik" itd. — Ako ne bode kmaln miru. naučili bodemo to fakinažo sami redu, pa radikalno. Da celjska policija tega ne stori, to že davno vemo!
Dekan v Laškem je postal dr. Fr. Kruljc. doslej stolni vikar v Maribora.
Shod „Narodne stranke" v Ormožu se vrši v nedeljo 10. januarja ob 3. nri popoldne v gostilni Kalch-brenner. Na dnevnem redu je poročilo
0	najvažnejših polit, dogodkih minulega leta z oziroa ua kmečki stan, predavanje o povzdigi kupčije z domačim vinom in volitve novega okr. odbora „Narodne stranke". Somišljeniki in prijatelji stranke, pridite v nedeljo vsi v Ormož!
Ustrelil se je na Dunaju uradnik „Ljublj. kred. banke" Fr. Barbič.
Sitnarenje pri Južni železnici. Doslej je bilo pri Južni železnici upe-ljano, da se je moka lahko skladala iz železniških voz 4 dni. odslej se bo to moralo zgoditi tekom 24 ur, kar je včasi nemogoče. Žid j e pri Južni železnici so od dne do dne nesramnejši.
Nekaj poka v liberalni stranki ^je pisal „Slovenec" od torka in prerokoval. da bo velik polom v gospodarskih ustanovah nar.-napr. stranke na Kranjskem in s tem tudi njen konec. Na to je zahteval župan Hribar v imena „Zveze slov. zadrug" pojasnila pri „Slovencu". Odgovorilo se mu je, d» je notica pomotoma prišla v list Zopet klasičen dokaz klerikalne nepoštenosti.
Ravnateljstvo kler. „Zadružne Zveze" prevzame mesto dr. Pegana dr. Pogačnik, načelnik klerik. telovadnih odsekov.
Vinske eene v Istri rastejo. Poskočile bodo cene vinu baje tudi po drugih vinorodnih krajih.
Podravski odsek akad. fer. društva „Prosveta" je ustanovil v Vuze-nici prepotrebno javno ljudsko knjižnico, ki je v lokalih g. župana Antona Mravljaka. Slovenci in Slovenke! Segajte marljivo ravno sedaj v zimskem Času po jako poučnih in zabavnih knjigah. Izobražujte se, ker le v izobrazbi je moč in prava pot do vsestranske osamosvojitve slovenskega naroda!
Odseku „Prosvete" za slovenje-bistriški in konjiški okraj so darovali gg.: Jos. Majhen, asistent pri fin. direkciji v Gradcu 2 K, prof. Božidar Štiftar 5 K; nadalje so darovali po
1	K: Fr. Kropeč, Studenice; Fr. Košir, Št. Jur ob Taboru- Jos. Bračko, Čreš-njevec. Srčna hvala!
Na I. izr. občnem zboru odseka „Prosvete" za slovenjebistriški in konjiški okraj je bil izvoljen za predsednika agr. Viktor Starovašnik.
Čitalnici v Slov. Bistrici je poklonil njen predsednik in častni član g. dr. Urban Lemež 50 kron kot novoletno darilo, za kar mu odbor izreka
prav iskreno zahvalo. Na zdar!
Narodnega lončarja in sodarja bi nujno potrebovali v Slov. Bistrici. Obrtnikov teh strok že nekaj časa sploh ni več v Slov. Bistrici in bi torej prav lahko izhajali.
Kranjski klerikalci za slovensko vseučilišče. Vodstvo klerikalne stranke
na Kranjskem je v pondeljek sklenilo, da 1. vodstvo S. L. S. odobrava popolnoma stališče, ki ga je zavzela „Narodna zveza" glede vseučiliškega vprašanja v državnem zboru. V soglasju z državnimi poslanci S. L. S. odklanja brezpogojno, da bi se ustanovilo v Trstu italijansko vseučilišče. 2. Vodstvo S. L. S. zahteva, da se naj čim preje ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani in otvori najprej bogoslovna in pravna fakulteta. 3. Poslanci S. L. S. se poživljajo, da naj nasprotujejo z vso odločnostjo realizi-ranju vseučiliških zahtev drugih narodnosti, ako se v tem oziru oDenem ne ugodi upravičenim zahtevam in kulturnim potrebam slovenskega naroda.
7. redni strankin zbor jugoslov. socijalne demokracije se vrši 31. jan.. 1. in 2. febr. v Ljubljani. Referentje so I. Mlinar. E. Kristan, I. Kocmcr, dr. Tuma in Ant. Kristan.
Odvetniško pisarno je otvoril g. dr. [J. Levpošček s 4. januarjem v Gorici.
Naslov ravnatelja je dobil okrajni šolski nadzornik v Ptuju J. Dreflak.
Poučni tečaj za kletarstvo se bo vršil od 3. do 8. februarja na deželni vinorejski šoli v Mariboru. Priglasiti se je treba do 30. januarja.
Občni zbor bralnega društva za Gaberje, Spodnjo in Gornjo Hudinjo se je vršil 4. t. m. ob zelo slabi udeležbi (od 88 članov jih je bilo navzočih komaj 1,7). Društvene prireditve v pretečenem letu so imele sicer precej gmotnega, a zelo malo moralnega uspeha, ker jih niso posečali niti tisti Celjani, ki so društvo pomagali ustanavljati. Ker je društvena knjižnica zelo nepopolna, je kjub naprednih celj skih akademikov izjavil, da hoče v kratkem ustanoviti v „Sokolskem domu" v Gaberjih javno ljudsko knjižnico, da društvo razbremeni skrbi za knjižnico, da ono torej lahko tem večjo pozornost posveča čitalnici. Blagajniško poročilo izkazuje 44 K prebitka, dočim je bilo lani 48 kron primanjkljaja. Gmotno je društvo torej letos boljše situirano, čeravno se je število članov od 127 v lanskem letu zmanjšalo na 88 v letošnjem. Nato se je izvolil za predsednika g. Fr. Pušnik in ge. J. Šarlah, L. Heiligstein, M. Bobek, J. Pfeifer, V. Konečnik, J. Omladič, Av. Žager, R. Kovač in J. Sadu za odbornike. Društvu, katero hoče delovati v slovenskem, demokratskem in naprednem duhu, želimo več uspehov, kot jih je imelo v lanskem letu!
Težko ranil je v neki gostilni v Ptuju delavec Al. Klančič pijonirskega podčastnika. Vrgel mu je litersko steklenico za pivo v glavo in ga težko ranil.
Izgred dveh huzarjev v Mariboru. Dva huzarja, Rozsa in Windisch sta ubila v Jelovšekovi gostilni na Fr. Jožefovi cesti v Maribora dve šipi. Gostilničar je krivca naznanil policiji. Policaj je hotel pijana huzarja prisiliti, da plačata šipe; tega pa ta dva nista hotela storiti, temveč sta šla s sabljami nad policaja, kateri se je postavil z revolverjem v bran. Konečno se je posrečijo s pomočjo nekega stotnika pri 47. pešpolku pijanca umiriti in aretirati.
Iz davčne službe. Predsedstvo kranjske finančne direkcije je imenovalo praktikante gg. V. Damijana, A. Primca, B. Železnika in R. Pehačka proviz. davčnim asistentom.
Okrajni proračun v slovenj bistriškem okraju znaša za 1. 1909 87.533 kron. Pokril se bo ta znesek s 50% okr. doklado v znesku 59.159 kron. Ostal znesek 28.373 K 55 v se pokrije s čistim dobičkom pri okr. hranilnici. (G. župnik Medved se sedaj pere po „Straži" zaradi okr. hranilnice. No, po toči je prepozno zvoniti!)
Narodna zbirka, ki jo je priredil klub slov. napr. akademikov v Celju se je prav povoljno obnesla. Dosedaj je nabranih 1148 03 K; v Celju in okolici se je nabralo čez 400 K. Ker dosedaj še cela vrsta nabirateljev ni vrnila pol, se isti prosijo, da te dni še pridno pobirajo in do sobote 9. t. m vpošljejo nabiralne pole.
Važne spremembe pri deželni sodniji kranjski. Kakor se čuje, stopita v kratkem sedanji vodja deželne sodnije g. Albert Levičnik in podpredsednik Josip Pa j k v pokoj. Novi predsednik postane višjesodni svetnik Julij P o 1 e c, podpredsednik pa sodni svetnik Hauff en.
Škrlaticu v Sevnici. Ker se je v zadnjem času tudi tukaj pripetilo več slučajev obolenja na škrlatici, je c. kr. okrajno glavarstvo zaukazalo, da ostanejo šole v Sevnici do 7. februarja zaprte.
Zanimive podrobnosti Belarje-vega imenovanja. Imenovanje nemškega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem je vlada že dalj časa pripravljala in zanj so vedeli vsi za-upnejši kazinotje, dočim Slovenci niti slutili niso, da jim obesi vlada zahrbtno in tihotapsko renegata Belarja na vrat. Profesor Belar je dobil že 14 dni pred svojim imenovanjem dopust in ua njegovo mesto je bil takoj imenovan nem ški suplent. Reklo se je, da gre v Most na Češko raziskavat podzemeljskih plinov. On se pa ni prav nič več brigal za pline; kajti zadnje dneve pred imenovanjem je bil na Dunaju in se udeleževal z realčnim ravnateljem Junovičem končnih posvetovanj pri ministerstvo. Pripeljal se je z Dunaja šele zadnji dan pred imenovanjem in sicer z jasnimi cilji in fiksi-ranimi direktivami.
Imenovanje pri mestni hranilnici ljubljanski. Občinski svet ljubljanski je imenoval v torkovi seji g. solicitatorja Avgusta P e t r i č a za hranilničnega asistenta, urednika „SI. Naroda" gosp. Milijo Rode ta pa za hranilničnega praktikanta.
Novi tednik „Sloga" izide prvikrat jutri, dne 8. januarja.
Klerikalna nepoštenost. Ljubljanski „Slovenec" poroča svojim bralcem, da je zvedel njegov dopisnik iz zanesljive strani, da nameravajo liberalci izdajati „Narodni Dnevnik" samo do prih. deželnozborskih volitev. „Slovenec" dostavlja: „Naročite si raje „Slovenca", pa imate dnevnik, ki ima zagotovljen obstanek!" Ta stavek izdaja klerikalne poštenjake pri „Slovencu". Da bi nam odvrnili nekaj odjemalcev in naročnikov, se poslužujejo čisto navadne laži in reklame, katere bi se sramoval zadnji čifutski list. No da je tako postopanje t i va dogma v ljubljanskem veroizpoved nju! Doživeli smo že mnogo nepošten ost i od naših klerikalnih „bratov", ta pa prilično nadkriljuje vse. Oni, ki so nam podpisali izjave, itak vedo, da smo tudi mi vezani najmanj eno leto izdajati „Nar. Dnevnik". Izdajali pa ga bodemo tudi naprej — to je gotovo, navzlic taki židovski nepoštenosti „bra-niteljev" vere in „morale". Pa še vpijejo štajerski klerikalci v „Straži" po složnem delu! Gospoda, ne zamerite :
z lažnjivci in obrekovalci težko sedi dostojen človek pri jedni mizi! Hoteli smo se pri „Nar. Dnev," izogibati tako ostrih besed, toda lastno kožo moramo braniti in jo bodemo zdatno branili tudi vbodoče. Dolžni smo to sebi in narodu, kateremu se vsiljujo ti klerikalni poštenjaki kot „voditelji".
Uradne tajnosti raznašajo med svojimi Somišljeniki nemški pisarji po celjskih mestnih uradih. Pripoveduje se, da so bili obtoženi zaradi izgredov dne 20. sept. tajno obveščeni, česa so toženi in kakšno obtožilno gradivo se je nabralo proti njim. Mi nočemo danes pozitivno trditi, da je to fes, zasledovali pa bodemo stvar dalje. Kajti v protivnem slučaju bi bili Slovenci v Celju pred sodnijami „vogelfrei". Ni čuda. da bi nam morala enkrat vzki-peti kri. če bi imeli ledeno!
Čudro odlikovanje. — Piše se nam: Nadučitelj g. F. Jur k o v ič v Šmarju pri Jelšah je dobil nedavno, kakor znano, častni naslov — ravnatelj. — Jnrkovič je vzrok, da v Šmarju še nimajo tolikanj potrebnega novega šolskega poslopja. On je tozadevno rovaril in še ruje pri ljudstvu. Ta mož — učitelj in vzgojitelj — sploh ljubi temo bolj, nego pa — napredek. . . Marsikatera pikra nam sili v pero ob premotrivanju teg-a dejstva; a ne rečemo drazega. nego: čudno res prav čudno!
Kaj tudi hočemo. Naš „Narodni svet" naj bi mamo skrb obračal na to, kakšno učiteljstvo se nastavlja na naših slovenskih ljudskih šolah. Ka-koršen učitelj, takšna šola, in kakoršna šola, takšen naraščaj! Pazno in dosledno naj se študira delovanje učiteljstva, zlasti na več razrednicah. Mi hočemo čvrst, zaveden rod, ne pa po-polovičarjev in nezavedne tolpe. Mi hočemo in zahtevamo v naših šolah, kakor to vedno javno povdarjajo nemški učitelji, nacijonalno vzgojo naše mladeži. To negovati more pa le res zaveden naroden učitelj! V tem smislu neizprosno na delo. V naših ljudskih šolah ne pripustimo razna, r o d o v a n j a. To ni pedagoško, t o je moderno tiranstvo. Zato pa ven iz naših šol z nemčurskimi učitelji in voditelji! Poturic ne maramo, mi rabimo značajev! Kar zahtevajo s pravico drugi narodi, to zahtevati je tudi naše naravno pravo. — Mladina je naš up, naša bodočnost. Hočemo li dopuščati, da se nam zastruplja po-kruhoborskih eksistencah, katerim je narodnost deveta briga, lasten „ego" pa vse?! — Narod naj. zahteva narodnih učiteljev; on to mora storiti, ako mu je do narodnosti svoje. Tu je treba skrajne brezobzirnosti in železne kousekvence. Ergo: fiat!
Hauswaldtov kavin pridatefc, Dasi se je že v Časnikih opozarjalo, da je fabrikant Hauswaldt zagrizen Nemec in nasprotnik Slovanov (Čehov), vendar si še trgovci v ljutomerskem okraju naročajo njegov pridatek ter ga raz-prodajajo in tako polnijo žepe onemu, ki nam Slovanom pomaga zadrgavati zanjko okoli vratn. Kje je vaš narodni ponos ? Ali vam vest spi ? Čeravno vam razni agentje blago vsiljujejo, obtresite se jih odločno in naročajte Ciril-Me-todovo kavino primes. Skrbimo, da ostane naš denar v naših žepih!
Isterska deželna razstava se bo priredila v Kopru 1. 1910. Izvolil se je že pripravljalni odbor. Razstave se udeležijo Hrvati in Italijani.
Časi se izpreminjajo si menda misli tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Slov. Gradca. In zato je dovolilo najemniku lova pri Sv. Primožu nad Muto W. Neunerju 12 (reci dvanajst) nadzornikov, oziroma zapriseženih lovcev, četudi ni svoj čas dovolilo slovenskemu najemnika za isti revir več
ko dveh. Neuner je pač nadučitelj na nemški šoli. Ali je Nemec tako dober človek, da je hotel mnogim pripomoči do cenih lovskih kart, ali se pa sam ne zanese na lovce in jih je dal za-priseči, to se ne ve. Stvar ima pa še drugo lice. Vsak zapriseženi lovec ima tudi pravico trositi strup. In kakšne nesreče se lahko pripetijo, če je skoro pri vsaki drugi kmečki hiši — strihnin! Ali je vse to znano visokemu c. kr. uamestništvu v Gradcu? Če ne. naj se informira ter ukrene potrebno, da ne bo tako neprevidno postopalo c. kr. okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu in tako hitro menjavalo svoje naziranje.
Volitev dveh zastopnikov v c. kr. mestni šolski svet ljubljanski se vrši danes. Klerikalci so že oblazili vse učiteljice in tudi vse učitelje, o katerih upajo, da bi se dali z raznimi obljubami ujeti. Tako so n. pr, jed-nemu obetali, da pride njegov brat z dežele v mesto, ako voli klerikalno. To je le vzefledni pa jedini slučaj, kako se dela katoliško „prepričanje". O izidu bodemo poročali.
Odbor N. D. O. v Ljubljani se je konštatiral tako-le: I. podpredsed. rezbar Ju v an, II. podpredsednik učitelj Likar, I. 'tajnik krojač Škerlj, D. tajnik Lušin, privatni uradnik, blagajnik solicitator Čimer man.
Socijalnodemokratičen kandidat za bodoče deželnozborske volitve v V. kuriji celjsko-brežiškega voliln. okraja jo že izbran. Kandidaturo je prevzel strankin tajnik za Trbovlje g. Ignac Sitar.
Potres u južni Italiji.
Poročilo o položaju ministra Bertolinija.
Rim, 5. jan. Ministerski predsednik Giolitti je dobil od ministra Bertolinija sledečo brzojavko: Jaz sem obiskal kalabrijsko obrežje severno od Reggio, Villa San Giovanni in Bagnerò. Reševanje se vrši povoljno. Pač pa manjka v Scylli potrebne organizacije za rešilna dela, zato sem pozval poveljnika križarke „Lombardia", da naj ves svoj trud osredotoči na ta kraj. Obiskal sem tudi obrežje proti Faro, kjer je rešilno delovanje zadostno organizirano. V nekaterih krajih zadobiva prebivalstvo nov pogum. Sredstva proti okuževanju so že došla. Obsedno stanje rešilni akciji jako dobro služi. Rušilka torpedov „Granatiere" je zvečer odplula v Palermo. Na ladji so tudi blagajne italijanske banke, ki so jih rešili.
Pomožna ekspedicija avstr. „Rdečega križa".
Rim, 5. jan. Ekspedicija avstrijskega Rdečega križa je dospela semkaj. Vodja ekspedicije je imel s senatorjem Taverno, predsednikom italijanskega Rdečega križa, pogovor, da bi se rešilno delovanje skupno izvrševalo. Avstrijski vlak, ki ima seboj veliko kuhinjo, se poda v Katanijo, kjer se bo začelo delo pri ogromnem številu ranjencev in beguncev.
Pozabljen kraj nesreče.
Milan, 6. jan. „Corriere della Sera" brzojavljajo iz Katanije: \as Locadi s približno 600 prebivalci, ki je 22 km oddaljeno od Mesine, je bila pri rešilnem delu popolnoma pozabljena. Štiri dni so čakali nesrečniki, ki so ostali pri življenju, zunaj na pro-stem, napol nagi in sestradani brezuspešno pomoči. Včeraj je prišel eden begunec popolnoma izmučen v Kata-nijo, nakar so takoj poslali rešilno moštvo v vasico.
Vesel preklic.
Milazzo, 6. jan. Po poročilih iz Castro reale ni res. da bi to mesto bilo porušeno. Hiše, ki jih je potres oškodoval, se bodo popravile.
140.000 mrtviti. Tlim; 6. jan. Službeno (?) se ceni število mrtvih pri potresu v južmi Italiji na 140.000, od katerih odpade na Mesino 75.000, na Reggio di Calabria 40.000 in na ostale kraje 25.000.
Še živega so potegnili iz razvalin.
Mesina, 6. jan. Danes zjutraj so nekega moža rešili živega iz razvalin. Brzojavna zveza med Rimom in Mesino je zopet popravljena.
Rim, 6. jan. Dve brzojavni podmorski žici, ki ju je potres poškodoval, sta zopet popravljeni in tako je brzojavna zveza med Rimom in Sicilijo zopet urejena.
Potresni sunki so ponavljajo.
Palermo, 6. jan. Tukaj se potresni sunki ponavljajo. Včeraj opoldan se je čutilo dva močna sunka, ki sta povzročila, grozen strah.
Rešilna dela in roparji.
Mesina, 6. jan. 10 tisoč mornarjev in vojakov dela v Mesini, da rešijo one, ki so še živi med razvalinami, da mrliče izkopavajo in pokopavajo. Sam nadškof in mnogo drugih duhovnikov pleza po razvalinah okrog, da dajejo umirajočim zadnjo versko tolažbo in mirijo žive. Roparji so na več mestih zažgali, da bi povzročili strah in imeli lažji posel. Več ko 100 roparjev in tatov so že postrelili: Potresni sunki.
Palermo, 6. jan. Tu se ponavljajo potresni sunki in povzročajo silen strah med prebivalstvom.
m f-
Nojnovejšo brzojavna in telefonica poročila.
Homatije med Avstrijo in Srbijo.
Zagreb, 7. jan. Tu sem se poroča, da je prišlo v Belgrad več bivših če-tovodjev iz Stare Srbije, da se posvetujejo z odborom za narodno obrambo. Sekcijski načelnik v ministerstvu za zunanje zadeve je baje v eni teh sej sporočil, da odkoraka v najkrajšem času 2000 srbskih prostovoljcev iz Stare Srbije in Macedonije na bosansko mejo. Vodili bi jih naj omenjeni četovodje. (Ta novica bo bržkone brez resnične podlage. Op. ur.)
Rusija daruje Srbiji konje.
Belgrad, 7. jan. Ruska državna žrebčarija je podarila Srbiji tisoč konjev.
Natakarski učenec
se sprejme takoj. — Poizve se v uredništvu „Narodnega dnevnika"'.
Jaz Terezija Goleč, posestnrca v Trnovljah, prekličem in obžalujem ob-dolžitve, po katerih je Jože Ahtik. posestnik v Trnovljah, kriv smrti svojega očeta.
Tržne cene.
6. januarja.
Kava: Santos Good Average za mare 31 25, za maj 30'75, za september 25'75, za december 29'50. Tendenca stalna.
Produktni trg: Pariz: moka za tekoči mesec 29 30, moka za prihodnji mesec 29'60, moka za januar — april 3030, moka za mare — junij 3070, pšenica za tekoči mesec 22'55, pšenica za prihodnji mesec 22'80, pšenica za januar — april 23 45, pšenica za mare — junij 23 80, žito za tekoči mesec 16'—, žito za prihodnji mesec 16'25, žito za januar — april 1675, žito za mare — junij 16 75.
Sejmi. 9. jan. svinjski sejm v Brežicah. — 11. jan. letna sejma v Šmarju in Planini. — 12. 'an. živinski sejm v '.jutomern in svinjska sejma v Ormožu iu Rogatcu. 13. jan. živ nski sem v Mariboru in svinjski sejm v Ptuju.
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—2
hiša V bližini treh velikih tovarn ; hiša je dalje časa davka prosta, obstoji iz 12 sob, 6 kuhinj, kleti in prodajalne. Zraven so še druga, posebno gospodarska poslopja. Več se izve v nprav-ništva „Narodnega dnevnika". 3-1
dve če skoró novi postelji po nizki ceni zaradi selitve. — Zglasiti se je pri vrtnarju na Bežigradu pri Celju
30 2 2

i
luan Bonač, Ljubljana
Velika zaloga papirja in pisalnih potrebščin na debelo in drobno.
Največja jugoavstrijska kartonažna tovarna. Knjigoveznica.
Točna postrežba in nizke cene. Oferti in ceniki so na razpolago.

M
20 5-4
w
Ustanovljena leta 1835.
Franc Ksav. Souvan,
Ljubljana.
Bogata zaloga manufakturnega —— blaga. —=
Cene brez konkurence!
Na debelo! »u* Na debelo!
=i
A
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
Slovenski trgovci pozop!
Naročujte svoje blago pri skoz in skoz slov. tvrdki
„jVierKur" J. UtcaKar in dr.
Trst, ulica Torre Bianca 9.
Zaloga kave, riža in druzega kolonijal-nega blaga.	Na debelo!
Nakup in prodaja domačih pridelkov.
3 10-4