g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 31 poročilo Spomladanske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva v letu 2005 Notranjost hrvaške Istre (19. marec 2005; strokovni vodja: Daniel Bogešić, profesor geografije in zgodovine, Klasična gimnazija Pazinski kolegij, Pazin) Pot nas je vodila po nekdanji meji med Avstrijo in Beneško republiko. Kljub temu da ta meja že več kot 200 let ne obstaja, so v pokrajini še vedno vidne njene posledice. Na območju Istre, ki je bilo včasih pod avstrijsko oblastjo, prevladujejo strnjene vasi. Za območje nekdanje beneške oblasti so značilni posamezni zaselki, imenovani tudi stancije, ki so posledica kolona- ta. Večina naselij na obeh straneh nek- danje meje se je razvila iz kaštelov ali obmejnih utrdb. Zaradi malarije, ki je v preteklosti razsajala po dnu dolin, se naselja akropolskega tlorisa nahajajo na slemenih. Posredujemo Vam kratke "terenske zapiske". V Buzetu smo se sprehodili po starem središču na vrhu griča, okoli katerega so na ravnici razmeščena novejša sta- novanjska naselja in obrati Cimosa, Drvoplasta, Istrskega vodovoda ter Buzetske pivovarne. Občina Buzet skoraj ne pozna brezposelnosti. Pazin je kot sedež Istrske županije prido- bil novo upravno funkcijo, nahaja pa se tudi v središču novozgrajene hitre ceste "istrski ipsilon", zaradi številnih prometnih nesreč imenovane tudi "cesta smrti". Čepičko jezero je bilo med fašistično "bitko za žito" leta 1935 izsušeno v Čepičko polje. V nekdaj rudarskem Labinu je zadnji rudnik prenehal obra- tovati leta 1999. TE Plomin sedaj koks uvaža iz prekomorskih dežel. Žminj, kjer je sedež ustanove Čakavski sabor, se ponaša z največjim številom obrt- nikov (75) ter malih in srednje velikih podjetij (45) v Istri. V Motovunu smo izvedeli, da je tu nekaj časa domoval Jožef Ressel, ki je na Hrvaškem manj poznan kakor v Sloveniji. Mesto se zadnja leta zelo uspešno trži z vsakoletnim medna- rodnim filmskim festivalom, ki pote- ka kar na prostem (po mestnih ulicah in trgih). Pod Motovunom se v do- lini reke Mirne nahaja poplavni gozd hrasta doba, ki je ena izmed treh lokacij na svetu, kjer rastejo največji tartufi. Mirna ima zaradi številnih fliš- nih pobočij in "badlandov", ki se na- hajajo v njenem porečju, med vsemi rekami na Hrvaškem največ suspen- zijskega materiala. Če je bila v rimskih časih plovna vse do Istrskih toplic, je do danes v svojem riaškem izlivu že oblikovala delto. Zagrebška urbana regija (23. april 2005; strokovni vodja: dr. Ksenija Bašić, Oddelek za geo- grafijo, Prirodoslovno-matematična fakulteta, Univerza v Zagrebu) Z vrha Ciboninega stolpa smo si Zag- reb najprej ogledali s ptičje perspek- tive. Mestno središče je Sava pogos- to poplavljala vse do izgradnje nasi- pa za železniško progo. Najstarejše industrijsko območje (Trešnjevka), ki se nahaja južno od proge, je na- daljnji prostorski razvoj mesta obdal s stanovanjskimi hišami. V prvi polo- vici 20. stoletja so na območju med železnico ter Savo zrasle nove so- seske Trnje, Kruge, Savica, Peščenica itd. Južno od reke Save se je mesto najprej razširilo šele po drugi svetov- ni vojni (z Zagrebškim velesejmom). Novi Zagreb je velika "spalnica", kjer druga drugi sledijo številne stolpnice. Tu se v soseski Travno nahaja "mamu- tica", stanovanjski kolos, v katerem prebiva več kot 2000 prebivalcev. Za južne obronke Medvednice (v dolinah potokov Pantovčak in Medveščak) je v zadnjih letih značilna pospešena indi- vidualna stanovanjska gradnja. Peš smo se sprehodili po ožjem mest- nem središču in si poleg Ilice, Trga Bana Jelačića in tržnice ogledali še Kap- tol s Saborom in Banskimi dvori ter trgom, kjer je bil kronan Matija Gubec. Sledil je še ogled Samobora, tik ob slo- vensko-hrvaški meji, ki je dejansko že suburbano naselje Zagreba Medžimurje (21. maj 2005; strokovni vodja: dr. Milan Ilić, Oddelek za geografijo, Prirodoslovno-matematična fakulteta, Univerza v Zagrebu, in Hrvoje Šlezak, profesor geografije, OŠ Kuršanac) Zgornje Medžimurje je od Spodnje- ga ločeno z železniško progo Mursko Središće-Čakovec, ki poteka po meji med vzpetim svetom na zahodu ter ravnino na vzhodu. V preteklosti je bilo centralno naselje Prelog, kjer je bil brod čez reko Dravo. Leta 1860 je z izgrad- njo enega od krakov Južne železnice (od Pragerskega preko Čakovca do Nagykanjizse) vlogo pokrajinskega Loggia v Motovunu, središču dežele tartufov (foto: Primož Pipan). g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 31 EKSKURZIJE LGD JESENI 2005 POHODNA EKSKURZIJA PO RUPNIKOVI LINIJI , 17. september 2005. Vodja: mag. Saša Jereb, Zavod za pospeševanje turizma Blegoš. Tema: Vpliv nekdanje rapalske meje na poselitev Žirovskega vrha, ogled podzemnih bunkerjev Rupnikove linije, razvoj trženja turistične ponudbe na podeželju. Okvirna pot: Ljubljana - Smrečje - Goli Vrh - Hrastov Grič - Ljubljana (celodnevna hoja). Odhod: 7.00, Kongresni trg. LAŠKO Z OKOLICO, 15. oktober 2005. Vodje: člani Društva mladih geografov Slovenije (Jure Košutnik, Aleksandra Privšek, Žiga Zorec). Tema: Spoznavanje širšega območja Laškega z vidika rudarstva, zdraviliškega turizma, pivovarstva, poplav in razvoja podeželja. Okvirna pot: Ljubljana - Rimske Toplice - Laško - Govce (hoja) - Celje - Ljubljana. Odhod: 7.00, Kongresni trg. SAVSKA RAVAN, 19. november 2005. Vodja: Jernej Klemen, prof. geografije in zgodovine na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana. Tema: Predstavitev Savski ravni z vidika oskrbe s talno vodo, razvoja železarstva, energetike in letalskega prometa. Okvirna pot: Ljubljana - Sorško polje - Kranj - Jesenice - HE Moste - Brnik - Ljubljana. Odhod: 7.00, Kongresni trg. Cena: 3.500 SIT za člane LGD; 4.200 SIT za nečlane. Plačilo na TRR št. 02010-0092471715. Cena ob plačilu na avtobusu: 4.000 SIT (člani LGD) in 4.700 SIT (nečlani LGD). Primož Pipan napovednik središča prevzel Čakovec. Mesto, ki ima danes ravno toliko delovnih mest, kolikor ima prebivalcev, prometni pro- blem dnevne migracije rešuje z nad- vozi cestnih vpadnic nad železniško progo ter z uvajanjem krožišč. Prelog je razvojno priložnost dobil z iz- gradnjo nove avtoceste Zagreb-Goričan. Še pred njeno dokončno umestitvijo v prostor so v prostorskih načrtih poseb- no pozornost namenili novim industrij- sko-obrtnim conam. Podjetje za izde- lavo nogavic Calzedonia je tu postavilo povsem novo tovarno, kar je bila doslej največja tuja "greenfield" investicija na Hrvaškem. Nekdaj znamenitih gozdov hrasta doba je ostalo le še za vzorec. V 19. stoletju so bili izkrčeni za polja, na katerih so za potrebe takratne tovarne sladkorja v Čakovcu gojili sladkorno peso. Preostali so se posušili po izgradnji hidroelektrarn na Dravi, ko se je znižala gladina talne vode. Največja manjšina v Medžimurju so Romi (Bajaši). V Medžimurju jih od 9500, kolikor jih je na Hrvaškem, v 14 naseljih živi kar 3000. Zanje je značilna prostorska in socialna seg- regacija, slaba izobrazba ter velika brezposelnost. Veliko razslojevanje je značilno tudi znotraj romskih getov. Ker romski otroci do svojega 6. leta sploh ne govorijo hrvaško, predstav- lja šolanje velik problem za njih in nji- hove hrvaške sošolce. Da pa vse le ni tako črno, kaže primer, ko je lansko leto nek romski učenec iz Medžimurja osvojil prvo mesto na državnem tek- movanju iz geografije. Vabljeni, da se nam na prihodnjih ek- skurzijah pridružite tudi Vi. Fotografije z ekskurzij si lahko ogledate na www.zrc-sazu.si/lgd, kjer je objavljen tudi program ekskurzij za jesen 2005. Primož Pipan V naslednji številki Geografskega obzornika ... ... geografija kriznih območij. Foto: Marko Lozinšek.