i::' -- i 32 66001 KOPER 8554 AA OSREF/N-JA KN JI j;N BIH / PREDSTAVNIKI TREH NARODOV SE ODLOČAJO O ŽENEVSKIH ZEMLJEVIDIH Hrvati so proglasili republiko brez meja »Zemljevidologija« in Slovenija »Zemljevidologija« je v bosanskih razmerah veda o razkosanju države, »zemljevidologi« pa so strokovnjaki, ki v kabinetih sicer samo vlečejo Črte po zemljevidih, dejansko pa postavljajo Čudne meje, koridorje, uničujejo mesta in preseljujejo ljudi. »Zemljevi-dologija« je praviloma veda zmagovalcev, ki vojno postopoma pretvarja v mir. Bosna in Hercegovina je od miru bržkone Se daleC, vendar pa zasedanja kvaziparlamentov njenih narodov, ki obravnavajo prav zemljevide bodočnosti, nakazujejo, da jim je vojna pričela presedati. Po nastanku Ženevskih zemljevidov je bilo mogoče najprej opaziti nenavadno skladne tone med bosanskimi Srbi in Hrvati, kar dokazuje, da so oboji razmeroma zadovoljni s priznanim jim vojnim plenom in ponovno potrjuje, da so vratolomni preobrati paC in-herentni vsaki politiki. Formiranje skupine teh bodočih hegemonov v BiH pa postavlja nova vprašanja pred vse, ki so z dogajanji v balkanskem kotlu tako ah drugače povezani. Med njimi je seveda tudi Slovenija. Ce so signali o srbsko-hrvaškem soglasju v Bosni pravilni, Ce napovedujejo bodoCa trajnejša razmerja moti, ki se bodo vzpostavila med tremi narodi v Bosni in Hercegovini, potlej bi se morale slovenske oblasti nad takšnim razvojem položaja Se posebej zamisliti. Pravzaprav bi jih morala zaskrbeti njihova politika. Na podlagi javno znanih drobcev iz zgodb o slovenskih orožarskih kupčijah lahko namreč sklepamo, da je Slovenija največ pomoči izkazovala Muslimanom, torej strani, ki je v sedanji konstelaciji sil v BiH najšibkejša. V politiki, v kateri vec kot Človekoljubje in pravičnost pomenijo interesi, je Slovenija - pa naj se to sliši še tako grdo in egoistično - stavila na napačnega konja. To neprevidnost in zaletavost bi bilo mogoče pomesti tudi pod preprogo, Ce bi bdi omenjeni posli poznani zgolj tistim, ki so v njih sodelovali. Ker pa se je neuradna slovenska vpletenost v bosansko vojno Ze zdavnaj prebila na Časopisne strani, lahko slovenska država pričakuje, da bo morala takrat, ko se bo z bodočimi bosanskimi poglavarji pogovarjala o civilnem poslovanju, požreti tudi kakšno grenko pilulo. Ah pa bo morala pozabiti na sklenitev kakšnega dobrega posla v bosanskih mirnodobnih Časih. Zato je najbolj škandalozna razsežnost slovenskih »humanitarnih« kuptij avanturizem, Iti dokazuje, da Slovenija nima nobene zaresne in celovite balkanske strategije in da ji je politika enake oddaljenosti do v vseh v vojno vpletenih strani španska vas. O kakšni boljši strategiji pa bi veljalo premisliti vsaj do takrat, ko bodo »zemljevidologi« dokončno opravili svoj posel- Miran J. Lesjak SARAJEVO, MOSTAR, GRUDE - Čeprav so se tudi v soboto v osrednji Bosni bili srditi boji med Muslimani in Hrvati pri Gornjem Vakufu in na območju Mostarja ter med Srbi in Muslimani pri Doboju, so bila v ospredju svetovne pozornosti predvsem zasedanja vseh treh bosanskoherce-govskih parlamentov: srbskega na Palah, muslimanskega oziroma bosanskega v Sarajevu in hrvaškega v Grudah. Nobena od treh sprtih strani ni želela izreci dokončne sodbe o predlagani delitvi države na tri etnično enotne republike, Čeprav je zlasti srbsko vodstvo zelo prepričevalo delegate, naj to storijo in so v ta namen na Pale prišli celo nekateri srbski generali, ki so poslancem samozvane skupščine govorili o »zgodovinski priložnosti« in podobnih rečeh, se je delegatom zdelo nepravično, da bi se morali odreci ozemljem, ki jih je njihova vojska že osvojila. Hrvati so uradno proglasili svojo republiko Herceg-Bosno, niso pa se izrekli o mejah te nove tvorbe, češ da bodo to uredili s pogajanji ali pa na bojnem polju, Ce ne bo šlo drugače. Muslimani nasprotujejo sprejetju predlagane delitve, češ da so zemljevidi le izhodišče za nova pogajanja, ki se jih bodo njihovi predstavniki vsekakor udeležili, da bi za zeleno mizo dosegli ustrezne popravke zemljevidov, so pa prav tako kot drugi dve strani pripravljeni na nadaljevanje vojne, Ce po mirni poti ne bodo mogli doseči soglasja. 91C® t : ■‘ipfes " 'j/r' Wi J M mmm1 73e< Sc... Hrvaški vojaki v rovih pri Mostarju (Telefoto: AP) V Mostarju so Muslimani, ki tam Ze tretji dan zadržujejo pripadnike modrih Čelad, ki so jim pripeljali humanitarno pomoč, češ da jih le ti lahko obvarujejo pred nadaljnjimi hrvaškimi napadi, izpustili civiliste v konvoju, niso pa pustili oditi nekaj manj kot osemdesetih oboroženih španskih predstavnikom ZN. Španski bataljon je bil nameščen v Mostarju Ze pred začetkom spopadov med Muslimani in Hrvati, po silovitem srbskem obstreljevanju mesta, v katerem je bilo šest pripadnikov ZN ubitih, pa so se iz mesta umaknili. (M.L. in agencije) Nemci za razširitev Nata RASTATT - Ob ukinitvi francoskega vojaškega poveljstva v Nemčiji sta nemški in francoski obrambni minister Ruehe in Leotard pripravila tiskovno konferenco, na kateri je Volker Ruehe pozval zvezo Nato, naj s sprejemom nekaterih držav bivšega vzhodnega bloka v svoje članstvo prispeva k evropski stabilnosti. Po njegovem mnenju bi morala 16-elanska Severnoatlantska zveza že na prihodnjem srečanju januarja 1994 razpravljati o priključitvi Madžarske, Poljske, Češke republike in Slovaške. Nemški obrambni minister je tudi izjavil, da si v prihodnosti zamišlja oblikovanje skupnih nemško-poljskih enot, podobnih že obstoječi francosko-nemški brigadi. (Reuter) VISOKA TURISTIČNA SEZONA SE IZTEKA Dež pregnal turiste Padavine so prinesle vsaj nekaj ohladitve - Plaže so se spraznile Boris Vuk PORTOROŽ - Poslabšanje vremena s padavinami, ki so v minulih dneh prinesle vsaj nekaj olajšanja presušeni zemlji, je spremenilo tudi vsakdanji utrip turističnega Portoroža. Plaže so se spraznile in na portoroški plaži je bilo vCeraj videti le kakega sprehajalca. Oblačno vreme z že prav hladnim vetrom seveda ni primerno za kopanje, Čeprav je morje še vedno toplo. Tudi na pločnikih Portoroža ni vec tistega vrveža in gneče, kakršna je bila tukaj se pred tednom dni. Toda to še ne pomeni, da je turistične sezone na Obali že povsem konec. Portoroški hoteli so še vedno polni gostov, saj so bili včeraj zvečer še 98-odstotno zasedeni. V soboto je Portorož zapustilo 424 gostov. Na vsem obalno-kraškem področju je bilo vCeraj vsega skupaj še Zaradi dežja se ljubitelji kampiranja vračajo domov (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) vedno veC kot 10.000 gostov od tega blizu 6.000 domačih in nekaj veC kot 4.000 tujih gostov. Najvecje število turistov na tem območju so med letošnjo sezono zabeležili 5. avgusta. Takrat jih je bilo blizu 15.000, od tega 10.000 domačih in skoraj 5.000 tujih gostov. Hotelski gostje imajo povečini plačane paketne aranžmaje za teden ali dva in teh tudi slabo vreme ne prežene. Drugače pa je v avtokampih, ki imajo trenutno 42-odstotno zasedenost, in pri zasebnikih, pri katerih je zasedenih le 19 odstotkov njihovih zmogljivosti. -58- 1993 pl <«>; Št. 231 (14.626) leto PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka, Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ J300 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPEP. IN ABB. POST. GR. 1/70 NEDELJA, 29. AVGUSTA 1993 BANCA m CREDITO Dl TRIESTE DVIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA OBLETNICA / BOJ ZA ENAKOST Poklonili so se spominu Martina Lutherja Kinga Predsednik Clinton je poslal samo solidarnostno brzojavko VVASHINGTON Ameriške manjšinske et-nicno-jezikovne skupnosti so se vCeraj z veličastno manifestacijo na velikanskem travniku Mali med spomenikoma Georgea VVashingtona in Abrahama Lincolna poklonile pokojnemu temnopoltemu pastorju Martinu Lutherju Kingu, ki so ga umorili samo zato, ker se je - miroljubno -boril za rasno strpnost in enakopravnost, za priznanje najosnovnejših državljanskih in človekovih pravic. Manifestacija je sovpadla s 30. obletnico zgodovinskega pohoda Črnskega prebivalstva za izboritev enakosti dne 28. avgusta 1963, ko se je takrat že sloviti in precejšnjemu delu ameriške družbe nevšecni »pridigar« obrnil na Cetrtmilijonsko množico temno- in belopoltih z besedami »Sanjam o neCem...« (»I have a dream...«). Pet let kasneje je padel pod svinčenkami Človeka, ki je pripadal njegovi rasi, ne pa tudi njegovemu svetovnemu nazora. Včerajšnji govorniki so priznali, da se je medtem marsikaj spremenilo in da je temnopolto prebivalstvo v marsičem napredovalo, saj se je tudi vključilo v institucionalne okvire, so pa tudi poudarili, da je pot do enakopravnosti še dolga. Tokrat se ni bilo bati desničarskih in rasističnih izpadov kakor pred tridesetimi leti, to pot je manifestante motila le izredna pripeka - skoraj 40 stopinj! A še bolj kot to jih je vznevoljila okoliščina, da jim ni prišel povedat kaj spodbudnega Bill Clinton, ki se tako zgleduje po Ken-nedyju. No, predsednik še zmeraj počitnikuje na ekskluzivnem otoku Martha’s Vineyard, je pa poslal na spominsko proslavo pravosodnega ministra, ki je precital njegovo solidarnostno sporočilo... Premalo za ljudi, ki so ob volitvah iskreno verjeli njegovim obljubam. Kingova vdova Coretta (desno)na včerajšnji manifestaciji BANC0MAT Moja banka, v žepnem formatu. *•—___________________-- ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Predsednik Scalfaro med mladimi katoliki v Riminiju Predsednik republike je včeraj nastopil pred izredno množico mladih privržencev katoliškega gibanja Comunione e Uberazione, zbranih na Mitingu prijateljstva v Riminiju. stran 2. In prišel je tudi dan poroke... Danes ob 10. uri se bosta s cerkvenim obredom v cerkvici na Tabru poročila Mirjam in Davorin, ki sta 17. »kraški par«. Letošnja Kraška ohcet pa bo po obredu, ki ga bo vodil Dušan Jakomin, zaživela v sprevodu najprej do Cola, nato pa še do Repna, kjer bodo v Kraški hiši »predali nevesto«. Povabljenci bodo nato šli na pošteno kosilo, vsi ostali pa bodo lahko v osmicah pričakali začetek plesa na vaškem trgu. Vmes si lahko še ogledajo razstavi v Kraški hiši in v Kraškem muzeju; vsi, ki imajo ljudsko nošo, pa so na-prošeni, da se zberejo na Tabru ob 9.30. stran 3 Gorica: zaključek festivala folklore V Gorici se bo danes sklenil petdnevni festival svetovne folklore, na katerem sodelujejo skupine z vseh celin. Popoldne bo po mestnem središču sprevod skupin in godb, sledilo bo nagrajevanje, zvečer pa še poslovilni nastopi. Včeraj se je ob festivalu odvijal posvet jezikoslovcev, ki so razpravljali o multietnični družbi. stran 5. EMERGENCA / ZARADI POMANJKANJA PADAVIN Številni požari povzročajo milijardno škodo na Jugu NEAPELJ - Poletje se postopoma izteka, z njim pa stalno narašča nevarnost požarov, ki so v teh mesecih že povzročili precejšnjo gmotno škodo po vsej državi. Zaskrbljujoče vesti o novih požarih prihajajo predvsem z Juga. V Kam-paniji so požari moCno prizadeli obširna področja predvsem v neapeljski pokrajini pod Vezuvom in v bližini znanega turističnega središča Sorrenta. O požarih poročajo tudi iz Positana, kjer so ognjeni plameni poškodovali veC poslopij in kolonskih hiš. Po dosedanjih ocenah naj bi škoda znašala nekaj milijard lir. Delo gasilcev in prostovoljcev je doslej le malo zaleglo, ker nad temi področji piha moCan južni veter, ki pospešuje širjenje plamenov. Požar je vCeraj popoldne izbruhnil tudi na Capreri. Agencijske vesti tudi poročajo, da je v požaru v bližini Reggio Calabrie zaradi zadušitve umrl 45-letni gozdar. MORANO OAI ARD(D - Dlč-irm^ru c 2 Nedelja, 29. avgusta 1993 ITALIJA, FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA RIMINI / PREDSEDNIK REPUBLIKE NA MITINGU CL PODKUPNINE / TIZIANA PARENTI IN GERARDO D'AMBROSIO OMILILA SVOJE IZJAVE »Občutek za dčavo smo spravili v krizo« Scalfaru ploskala izjemna množica mladih katolikov Postopna blažitev polemik o pregonu sen. Stefaninija Njegov odvetnik Guido Calvi brani milanske sodnike čistih rok RIMINI - Državljanski Cut je zašel v hudo krizo, za izhod iz nje pa je treba ubrati skupno pot, ker ta domovina potrebuje vse mlade ljudi, ne glede na njihovo politično opredeljenost. S tem pozivom se je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro obrnil na tisoCe mladih, ki so na zadnji dan Mitinga prijateljstva popolnoma napolnili veliko dvorano na sejmišču v Riminiju. Scalfaro je govoril okrog 40 minut, ob strani pa mu je ves Cas stal don Luigi Gius-sani, ustanovitelj katoliškega gibanja Comunio-ne e Liberazione, ki se je na Miting vrnil po dolgem 10-letnem premoru. V razčlenjenem in večkrat s ploskanjem prekinjenem posegu, je predsednik republike priznal, da je njegova generacija poleg tega, da je plačala za obrambo svobode proti diktaturi in preprečila, da bi tiranija zadušila demokracijo, tudi moCno grešila. Pristranski interes je mnogokrat prevladal nad splošnim interesom države - je priznal Scalfaro - zato je državljanski Cut zašel v krizo, ki jo bo mogoCe premostiti samo z združenimi moCmi vseh mladih. Med burnim aplavzom je predsednik republike v skopih besedah pojasnil tudi razloge, ki so Predsednika Scalfara je na shodu v Riminiju sprejel »duhovni vodja« gibanja Comu-nione e liberazione« don Luigi Giussani (telefoto AP) mu svetovali prihod v Rimini: Nikoli nisem odrekel srečanja z mladimi, ne glede s katere strani prihajajo in kakšno je njihovo prepričanje. Z njimi sem se sreCal ob različnih priložnostih in se večkrat tudi cele ure zadržal v pogovoru. Sedaj sem tukaj - je dodal -da rečem vam in prek vas mladim vseh ideologij, da morate biti enotni v ljubezni do te Italije, do te domovine. Temu vabilu je Scalfaro dodal še vabilo za prenehanje polemik o odporništvu: V teh dneh, 8. septembra - je dejal - se bomo spom- nili 50-letnice dneva, ko smo rekli «ne« diktaturi in zanikanju svobode in potem ta »ne« živeli in plačali s krvjo. Tistega, ki je plačal v prvi osebi, se je treba spominjati, ne glede na to, kakšne barve je bil. S tem je predsednik republike sodbo v bistvu prepustil zgodovini, paC pa je podčrtal potrebo po negovanju spomina na vse umrle, tudi na tiste, ki padli za ideale, ki se drugim zdijo napačni. Velik del svojega nastopa v Riminiju je šef države posvetil tudi vlogi katolikov in veri, ki da ne sme biti nikoli inte-gralistiCna. Odtod poziv k tolerantnosti, saj je svoboda zavesti tako kot popolna enakopravnost državljanov zagotovljena z ustavo. Predsednika republike je bil na Miting v Rimini že pred petimi meseci povabil eden od stebrov gibanja Comunione e Liberazione Formigoni, vabilo pa je bilo sprejeto komaj pred nekaj dnevi. Formigoni zato ni skrival zadovoljstva, še zlasti po polemikah, na katere je po njegovem mnenju najbolje odgovoril prav sam Scalfaro. MILAN - Odkar je namestnica milanskega državnega tožilca Tiziana Parenti podpisala jamstveno obvestilo za blagajnika Demokratične stranke levice Marcella Stefaninija, se okrog delovanja sodnijske ekipe čistih rok dviguje iz dneva v dan več prahu. »Toda naš pul ne bo propadel, ker ga sestavljajo ljudje, ki so jih skrbno izbrali,« je zatrdil včeraj Parentiin kolega Gerardo D’Ambrosio in s tem ublažil svoje prejšnje polemične izjave, ko je dal razumeti, da se je kolegica morda nekoliko prenaglila. Podobno so menili sicer tudi nekateri drugi elani pula, ki se je zaradi tega razdvojil in je nastala nevarnost, da se razide, kar bi bilo kajpak po godu marsikomu iz vrst osumljenih korupcije in izsiljevanja, ne pa družbeni skupnosti. To pa ne bi prijalo niti Stefaninijevemu odvetniku Guidu Calviju, ki je včeraj dejal: »Sodniki Čistih rok predstavljajo dragoceno dobrino za demokracijo, zato so govorice o domnevnih razhajanjih znotraj te skupine zaskrbljujoče.« Stališče senatorjeve stranke je pač jasno - obtoženi da ni zakrivil kaznivega dejanja (od funkcionarja ustanove Enel naj bi dobil 621 milijo- nov lir za to, da bi mu pomagal pri pridobitvi pomembnih javnih del) in to naj bi preiskovalci tudi dokazali. Ne samo, Calvi se je sešel z D’Am-brosiom in mu sporočil, da se želi Stefanini prostovoljno javiti in razčistiti svoj položaj, potem ko tega prvič ni mogel, ker je nenadno zbolel, drugič pa ne, ker ga tožiledva namestnica Pa-rentijeva ni sprejela. Tiziana Parenti je medtem z otoka Elbe, kjer je na počitnicah, preko tiska odgovorila D’Ambrosiu, ki trdi, da obstaja proti Stefaniniju en sam »logičen dokaz«, da bo brž po vrnitvi v Milan (3. septembra) pokazala vse dokazno gradivo. Vendar tudi ona ne dramatizira: »Javni tožilec mora opraviti svojo dolžnost, ni pa reCeno, da mora biti vsakdo, zoper katerega se vloži kazenska prijava, tudi obsojen.« Tožilcin povratek pri DSL komaj Čakajo. Član strankinega tajništva Bassanini: »Upati je, da bo Tiziana Parenti po končanem dopustu takoj zaslišala Stefaninija in tudi pojasnila, kakšne dokaze ima proti njemu, kajti v intervjujih za tisk ni izrekla niti besedice o tistih 621 milijonih lir; dejala je samo, da je dobil senator iz Berlina milijardo lir, toda tega nismo nikdar zanikali, saj gre za iztržek od prodaje neke naše posredniške družbe.« In še: »Paren-tijeva trdi, da je pritekal v blagajno KPI denar, toda vprašanje je v tem, ali je dotekal zakonito ali ne. Enkrat za vselej je treba dognati, Ce je 621 milijonov lir, ki jih je najprvo kasiral Greganti, res prišlo do Stefaninija, torej v blagajno KPI, kajti v šahu ni le Čast blagajnika, ampak tudi Čast stranke in milijonov njenih pristašev.« Do razciščenja bi moralo priti razmeroma kmalu. V izjavah za tisk (Giorno, Nazione itd.) je namreč Tiziana Parenti povedala tudi to, da je že sestavila prošnjo pristojni parlamentarni komisiji za dovoljenje o sodnem pregonu Marcella Stefaninija. »Zadeva je nerodna za vse in ničesar drugega ne želim, kot da me pustijo delati pri miru,« je še dodala milanska tožilka. Miru pa še dolgo ne bo imelo vodstvo DSL: tednik 11 Mondo bo namreč objavil v svoji jutrišnji številki obsežen članek o tem, kako namerava namestnik državnega tožilca in pobudnik mehanizma čistih rok Antonio Di Pie-tro odpreti novo preiskovalno poglavje proti nekdanji KPI in to v zvezi z upravljanjem Državnih železnic po letu 1986, ko jim je predsedoval še Ludovico Ligato. Upravni tajnik Demokratične stranke levice sen. Marcella Stefanini, ki so ga osumili korupcije in kršitve zakona o finansiranju strafjk, na Festivalu Unita v Bologni, kjer pa je njegova prisotnost izzvala tudi nekaj polemik (telefoto AP) NOVICE Napolitano za volitve v kratkem roku RIM - Predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano je včeraj prvič omenil možnost, da bi prišlo do predčasnih volitev v kratkem Času. »Sedanji parlament je iz mnogih vidikov že opravil svoje,« je dejal, »zato lahko danes mirneje gledamo na perspektivo političnih volitev v kratkem roku.« Predsednik poslanske zbornice se je skliceval na vsebino intervjuja filozofa Norberta Bobbia turinski Stampi in soglašal, da sta se politična reprezentativnost in moralna avtoriteta parlamenta omajala, Čeprav je venomer poudarjal njegovo legitimnost. To je storil iz načelnih in ustavnih razlogov, pa tudi v podpora napora parlamenta, da bi izglasoval tako pomembne zakone, kot je na primer volilna reforma. Bobbiu pa je Napolitano - sicer zelo omikano - očital, da ni povsem doumel, da velike spremembe terjajo svoj Cas in da so marsikdaj manj premočrtne in hitre, kot bi si lahko želeli. Fabbri obljublja spremembe pri SISMI MERANO - Minister za obrambo Fabio Fabbri je napovedal, da bodo v kratkem odobrili pomemben ukrep, ki bo prinesel spremembe pri vodstvenih organih SISMI. Proces obnove in reorganizacije SI-SMI-ja, je dejal Fabbri, je v polnem teku, vendar ne z namenom, da bi kriminalizirali preteklost, temveč zato, da bi državi zagotovili zanesljivo, učinkovito informacijsko službo o vojaški varnosti, ki bi slonela na profesionalnosti in je ne bi pogojevali strahovi preteklosti. Fabbri je še povedal, da bodo ukrep sprejeli v pričakovanju celovite reforme varnostne službe. Po njegovem mnenju bi morah opraviti jasno izbiro: SISMI bi se moral ukvarjati z zunanjo nevarnostjo, tako da bi se izognili kakršnikoli interferenci s službo, ki bo delovala na notranji ravni. Gledališče »La Contrada« na turneji v Avstraliji SYDNEY - Z narečno komedijo »Dva para svilenih nogavic z Dunaja« uspešne dvojice Carpinteri-Fara-guna je tržaška gledališka skupina La Contrada poletela v Avstralijo. Po nastopih v Klubu Marconi v Sydneyu - zadnja predstava bo nocoj - bo skupina od prvega do petega septembra gostovala v Melbournu, in sicer v enem od italijanskih predelov mesta, v Fitzroyu. Na sliki Orazio Bobbio in Liliana Guastini v predstavi, ki jo je režiral Francesco Macedonio. ALESSANDRIA / JETNIK SE NI VRNIL V ZAPOR Pobegnil Angelo Izzo »morilec s Circea« Za rojstni dan je šel na obisk k materi v Rim ITALIJANSKO-SLOVENSKI ODNOSI SSk: Dvomljive izjave Andreatte Slovenska skupnost pozdravlja pozitivne rezultate srečanja na Bledu ALESSANDRIA - »Ne vem, kaj mu je šinilo v glavo, ne morem razumeti«, tako je mati Angela Izza, »morilca s Circea«, zaprepašCeno komentirala sinov beg. Preiskovalcem je dejala, da je bil sin za svoj rojstni dan na obisku pri njej v Rimu, vendar ni z ničemer izdal, da se po izteku dovoljenja ne misli vrniti v zapor v Alessandrio. Pobeg je med drugim označila za brezsmiselen, pripomnila pa je, da je 18 let zapora dolgih in mučnih. Ni sicer dano vedeti, Ce preiskovalci povsem verjamejo materinim izjavam, vsekakor so ponovno preverili vse stike, ki jih je v zadnjem Času imel Angelo Izzo z družino in tudi z vsem »zunanjim svetom«. Zadnja leta se je zapornik, ki so ga zaradi umora mlade Marie Rosarie Lopez pred 18. leti obsodili na dosmrtno jeCo, vedel zgledno, zato je dobival tudi večdnevna dovoljenja za izhod iz ječe brez spremstva. To pa pomeni, da je tudi na svoje zadnje potovanje iz Alessandrie v Rim odšel brez »angelov varuhov«, tako da pristojni pravzaprav ne vedo, kdaj je izginil; vedo pa, da se v četrtek ob določeni uri ni vrnil v zapor. Po zadnjih preverjenih podatkih se je Angelo Izzo v sredo zveCer, 25. avgusta, poslovil od svojih najožjih sorodnikov, ker bi se moral naslednji dan že zglasiti v zaporu. V Alessandrio se je vračal sam, medtem ko ga je v zapor 22. avgusta prišel iskat brat, ki ga je pospremil na materin dom v Rim. »Vem, da se ljudje Čudijo, ko pride do takšnih pobegov«, je izjavil predsednik turinskega sodišča za nadzor jetnikov Pietro Fornace, »vendar pa obstoječi zakon predvideva dovoljenja iri oblike svobodnega gibanja za jetnike, ki sodelujejo s pravico in ki se zgledno vedejo«. Težko bi povedali, kakšen Človek je danes 38-letni Angello Izzo, ki so ga pri dvajsetih obsodili na dosmrtno jeCo. Takratni proces zaradi umora in posilstva v neki vili na Circeu je imel velik odjek: na zatožni klopi so bili trije - pred sodnike sta sicer prišla samo dva - »fantje z rimskega Pariolija«, ki so jih dolžili umora mlade Marie Rosarie Lopez in nasilnih dejanj nad njeno prijateljico Donatello Cola-santi, ki si je rešila življenje s tem, da se je pretvarjala kot da je mrtva. Odkritje trupla v fiatu 127, pretepena Donatella Colasanti in dekletovo pričevanje o dogajanju v »prekleti vili na Circeu« so bila tako presunljiva in prepričljiva, da so sodniki trojico obsodili na dosmrtno ječo. Vendar je eden od treh, Andrea Ghira, pobegnil še pred razsodbo, drugi, Gianni Guido, ki mu je prizivno sodišče leta ’80 znižalo kazen na 30 let, pa je pred devetimi leti ušel iz zapora. Tako je od treh ostal samo Angelo Izzo, ki je približno od leta ’90 začel tvorno sodelovati s sodniki in odgovarjati na njihova vprašanja o povezavah med desničarskimi krogi, v katerih se je sam kretal, in med or- ganiziranim kriminalom. Takrat je že bil v zaporu . v Alessandrii - od prvega oktobra ’75 dalje je bil namreč zaprt v 24 jetniš-nicah - in tam so ga med dragim zaslišali tudi sodniki Giuseppe Ayala, Giovanni Falcone in Paolo Borsellino. S sodelovanjem s sodniki si je pridobil pravico do izhodov iz ječe brez spremstva, doslej se je obakrat vrnil. Januarja letos je tudi predložil prošnjo za delno prostost, vendar nato pri zahtevi ni vztrajal. Vsekakor pa so mu v zadnjih letih zaporno kazen dvakrat nekoliko znižali: novembra ’87 so mu zaradi zglednega vedenja »črtali« 315 dni, letos marca pa še 270. Zadnje Čase - do pobega seveda - so Angela Izza obravnavali kot »dobrega jetnika«, med procesom pa je sodnikom od treh obdolženih delal največ preglavic in tudi v prvih letih zapora se ni vedel »zgledno«, saj je 31. januarja ’77 z Gui-dom Guido in dvema dragima skušal pobegniti iz jeCe v Latini, v začetku leta ’86 pa je pripravil načrt za pobeg iz jetniš-nice v Palianu, vendar pa so namero po golem naključju odkrili v času. 2e takrat si je priboril naslov »sodelavca s sodniki«, katerim pa je - kot se je kasneje izkazalo -dajal večkrat netoCne informacije. Se veC, odkrili so, da je sam navdihnil kakšnega »skesanca«, ki je s svojimi izjavami zavedel sodnike. V okviru preiskave o umoru Piersantija Mattarelle so Izza tudi obtožili klevetanja. TRST - »Slovenska skupnost je zadovoljna, da so se odnosi med Slovenijo in Italijo z vrhom Peterle-Andreat-ta na Bledu razjasnili in da sta obe strani potrdili trdno voljo, da rešita odprta vprašanja, okrepita prijateljstvo in sodelovanje ter tako odvzameta argumente tako nacionalistom kot tistim, ki so v obeh državah nezaupljivi do sosede. Glede položaja slovenske manjšine v Italiji pa to, kar je italijanski zunanji minister Andreatta izjavil na tiskovni konferenci ob koncu razgovorov, nikakor ne zadovoljuje.« Tako je zapisalo v tiskovno poročilo deželno tajništvo Slovenske skupnosti, za katero An-dreattovo pozivanje k »veliki potrpežljivosti« za rešitev manjšinskih vprašanj po tolikih desetletjih zavleCavanja zveni dokaj ironično. SSk v svoji noti izreka priznanje slovenskemu zunanjemu ministru Peterletu in sodelavcem, saj je sam Andreatta na tiskovni konferenci navedel, koliko pritožb slovenske strani je moral poslušati na Bledu glede slabšanja položaja naše narodnostne skupnosti v Furla-niji-Julijski krajini, pa tudi dolgi razgovori skupnega slovenskega zastopstva z ministrom Peterletom, državnim sekretarjem Vencljem in sodelavci v Vili Podrož-nik na predvečer italijanskega obiska pričajo o zavzetosti za slovensko manjšino v Italijo. PaC pa izraža SSk začudenje glede izjav mini- stra Andreatte, da pričakuje od slovenske strani »dejanj dobre volje«, da bi se našla »ustvarjalna« rešitev za manjšine. Pri tem (brez podrobnosti) navaja italjansko televizijo v Kopru in problem »zapuščenih dobrin« v Istri, pozabja pa na to, da slovenska manjšina kljub zakonu iz leta 1975 še danes nima ene same minute slovenskih televizijskih sporedov, da o škodi, ki jo je utrpela pod fašizmom, in o pomanjkanju celovitega varstva ves povojni Cas ne govorimo. Kakšna dejanja »dobre volje« pa je napovedal minister Andreatta?, se sprašuje deželno tajništvo SSk. Mogoče ponovno predložitev Mac-canicovega osnutka ali pa potrditev, da se z letom 1993 preneha financiranje manjšinskih kulturnih dejavnosti iz zakona za obmejna območja in da upa na vsaj »nekoliko zaznavno vsoto« v letu 1994 v pričakovanju trajnejše rešitve? Nočemo že vnaprej kritizirati prihodnjih predlogov, se konCuje tiskovno poročilo deželnega tajništva Slovenske skupnosti, vendar pričakujemo, da bo minister Andreatta, ki je obljubil, da bo pred 22. septembrom konCno sprejel zastopstvo manjšine, z dejanji potrdil zagotovila o večji pozornosti do naše narodnostne skupnosti in ji omogočil, da kot subjekt sodeluje pri iskanju najboljših in najbolj evropskih rešitev. TRST / OBRAČUN Turizem v FJK je doslej kar dobro vzdržal TRST - Obračun poletne turistične sezone v Furlaniji-Julijski krajini je nasplošno pozitiven. Turistični operaterji pa si bodo letošnjo poletno sezono zapomnili kot anomal-no obdobje. Tudi v teh zadnjih tednih se je tako v obmorskih letoviščih kot v turističnih središčih goratih predelov občutno znižalo število turistov, medtem ko se je povišalo število novih gostov, ki se v turističnih krajih zadržijo le dan ali pa malo dlje. Tak položaj dokazuje, da se turisti radi zadržijo tako v višinskem svetu kot ob morju, pri tem pa morajo upoštevati predvsem družinsko blagajno, kijev sedanjem nelahkem gospodarskem obdobju največkrat preskromna, da bi si privoščili še kakšno razvedrilo. To stvarnost pa spremljajo še drugi problemi; kot poroča deželna tiskovna agencija, se ljudje bojijo tudi kakega atentata; ta bojazen je prav gotovo vsaj delno negativno vplivala na množičnost odhodov na plaže ob jadranski obali. Zaradi vseh teh razlogov so doslej v Ligna-nu Sabbiadoro zabeležili pet odstotkov manj prisotnosti. V Gradežu pa se je nasprotno povečala pri-stotnost avstrijskih in nemških gostov, prisotnost italijanskih pa je močno padla. Na Piancavallu so turistični operaterji kar zadovoljni: hoteli so zasedeni, po predvidevanjih pa naj bi-bili tudi do konca počitniške sezone. V Kanuji - podatki se nanašajo na mesec julij - so s potekom sezone zadovoljni. V Saurisu se je število gostov v primerjavi z lanskim letom znatno povišalo; podobno je tudi v dragem karnijskem turističnem središču, Forni di So-pra. V Arti Terme, kjer je odprto znano zdravilišče, je bilo doslej manj gostov kot v istem obdobju lani, najveCji primanjkljaj turističnega obiska pa so zabeležili v Ravasclettu. Na Trbižu je bilo v tem mesecu nekoliko bolje kot v juliju, napovedi za september pa so vse prej kot rožnate. Sicer pa si podatki, ki prihajajo iz raznih turističnih središč, precej nasprotujejo. Skoraj povsod se je povečalo število gostov v hotelih na visoki kakovostni ravni, v drugih turističnih strukturah pa je njihovo število občutno upadlo. Tudi ob koncih tedna, ko so v zadnjih letih v turističnih krajih zabeležili visoke prisotnosti gostov, se je dosedanji trend spremenil. Kampi .pa so v nasprotju s hoteli kar dobro zasedeni, saj je bivanje v njih prav gotovo cenejše. Turistični operaterji pa so kljub vsemu nasplošno kar zadovoljni, saj so spričo globoke gospodarske krize doma in na tujem pričakovali, da bo turistična sezona slabša, kot se je doslej izkazalo. H STOCKTOWN / POTEM KO JE DE2ELA ZAVRNILA PROJEKT n Tudi komisar La rosa odklonil ratifikacijo Industrija ne izključujejo posega sodne oblasti »Afera« Stocktovvn je gotovo tema, ki si je v tem koncu tedna zaslužila glavno pozornost tržaške kronike. Prva je negotovost okrog ratifikacije programskega sporazuma za uresničitev tega projekta prekinila deželna vlada, ki je na petkovem zasedanju sklenila, da sporazuma ne potrdi, včeraj pa je njenemu zgledu sledil Se tržaški občinski komisar Francesco Larosa. Svojo odločitev je utemeljil predvsem z objektivno izredno kratkim časom (20 dni), ki ga je imel na voljo za preučitev tega zapletenega vprašanja, in z dejstvom, da si mnenja, ki jih je zbral med zagovorniki oziroma nasprotniki tega projekta diametralno nasprotujejo. Komisar sicer priznava, da je projekt poln odlik in povsem legitimen, zato izraža prepričanje, bo lahko brez škode vzdržal novo formalno preverjanje. V ta namen je Larosa sklep o tem, da ne ratificira programskega sporazuma pospremil z obezo, da bo še enkrat sklical prizadete strani za sklenitev novega tovrstnega sporazuma. Toda vrnimno se k zadržanju Dežele. Pristojni odbornik Beppi-no Zoppolato je v petek pojasnil, da odbor o samem projektu sploh ni razpravljal, ker zakon ne predvideva programskega sporazuma kot postopka za sprejemanje načrtov za tista dela, ki nimajo javnega značaja. Ta zakon (st. 52/91) namreč omogoča, da se s sklenitvijo programskega sporazuma preskoči faza sprejemanja ustrezne urbanistične variante, novi deželni upravitelji pa so _________Vlasta Bernard________ prepričani, da so pobudniki Stocktowna (vključno z bivšim deželnim odbornikom Dariom Tersarjem) na ta način želeli »preskočiti« predvsem javno mnenje. Na tako zadržanje deželne vlade so najostreje reagirali krajevni industrijci, ki so se v zadnjih dneh z vsemi silami zavzeli za uresničitev načrta za prenovo območja Stock v Rojanu. Predvsem jih je odločitev izredno presenetila, predsednik Zveze industrij cev Azzarita pa je podčrtal, da to pre-senečnje zbuja zlasti izjava odbornika Zoppolata, po kateri veljavni deželni urbanistični zakoni ne predvidevajo programskega sporazuma kadar gre za zasebne inivciative. Nočemo sklepati - nadaljuje Azzarita - da si novi odbornik ni prebral 2. člena deželnega zakona št. 52 z dne 19. novembra 1991, ki izrecno predvideva, da se je mogoče zateči k temu posebnemu instrumentu (programskemu sporazumu, op.ur.) za urbanistično rekvalifi-ciranje tudi v primeru posegov zasebnega tipa. Industrijci se torej boje, da je vest iz deželne palače popačena in da jo je »naročil« kdo, ki želi podpreti neosnovano in nelogično nasprotovanje temu projektu, ki prihaja od subjektov, ki v nobenem primeru ne predstavljajo mesta in njegovih delovnih in proizvodnih interesov. Če bi se ta predpostavka izkazala za resnično, zaključuje Azzarita, potem zadeva ne bi smela uiti bolj poglobljeni preiskavi, tudi s strani sodnih oblasti. Za ratifikacijo programskega sporazuma se je medtem zavzela tudi Lista za Trst, ki v tiskovni noti zavrača trditve, po katerih krajevno prebivalsto ni imelo možnosti, da bi se o načrtu izreklo: nasprotovanje je povlečeno za lase - zagotavlja Lista - saj so načrtovalci upoštevali vse pripombe, tako prebivalstva in rojanskih trgovcev, kot takratnega občinskega sveta. Popolnoma drugačen pa je ton tiskovnega sporočila, ki ga je objavil koordinator urbanistične komisije pri tržaški DSL, Giorgio De Rosa. Po njegovem prepričanju je bil programski sporazum »najbolj zavajajoča pot v spreminjanje strukture rojanske četrti in način za sprostitev gradbene Spekulacije«. Za De Roso je deželni odbor ravnal pravilno, ko je Občino Trst priklical k odgovornosti, saj ta uprava »po eni strani zanemarja svojo dolžnost, ki je ta, da načrtuje razvoj mesta, po drugi strani pa prižiga zeleno luč za pustolovščino (načrt Stocktovvn, op.ur.), ki bi v primem, ko bi prišla do uresničitve, sprožila nove probleme, ne da bi rešila obstoječe. Korist bi od tega imeli samo gradbeniki - zagotavlja De Rosa - ki se skrivajo za izgovorom o brezposelnosti. Za predstavnika DSL je treba vprašanje na vsak način postaviti v prave okvire sodelovanja in jasnosti: komisar lahko skliče urbanistično komisijo, se z njo pogovori o problemih in nato sprožipostopek za oblikovanje dolgo pričakovanih urbanističnih instrumentov, v okvira katerih bo lahko našlo rešitev tudi vprašanje območja Stock. REPEN / KRAŠKA OHCET Zgoraj - podoknica se je seveda srečno iztekla, spodaj pa vasovalci, ki so Davorinu pomagali, da se je prebil do dobro zastraženega Mirjaninega okna (Foto Križmančič) Miljam in Davorin se danes vzameta Cerkvena poroka bo ob 10. uri no Tobru Sprevod bo krenil v Repen preko Colo Rigutti confezioni V Ul. Mazzini 43 in v trgovskem centru TRST Rigutti - oblačila za vse ILGiULlA OBLEKE ZA SVEČANOSTI MIRNO POZNO POLETJE SEPTEMBER 7 dni samo 299 DEM 10 dni samo 396 DEM 10 dnevno bivanje -11. dan POKLANJAMO Umri zaradi hudih ran Kljub operacijskemu posegu je 49-letni zidar Dio-mede Armando Radovan podlegel hudim poškodbam, ki jih je utrpel predvčerajšnjim popoldne na gradbišču v Ul. Plinio v Grljanu. Radovan, ki je stanoval v Ul. Slataper 28, je padel s tri metre visokega zidarskega odra, naravnost na železno cev, ki mu je prebodla trebuh in povzročila notranjo krvavitev. Pri prevozu v bolnico so imeli precej težav, saj se je rušilec Rdečega križa zaril v blato, tako da je moralo priti drago vozilo. Ne dež, ki je na srečo padal prej in potem, ne voda, ki jo je na vasovalce radodarno zlivala »mati«, nista v petek zvečer zaustavila letošnjega »kraškega« ženina, da bi po »lojtrici« prišel k svoji dragi. Tudi tokrat sta torej Mirjam in Davorin z organizatorji imela dovolj sreče in brez odvečne vode opravila podoknico. Sreča ljubi drzne - tako so si očitno dejali tudi številni obiskovalci, ki so se močnemu nalivu navkljub v petek zvečer odpravili v Repen, da bi prisostvovali napovedani podoknici. Njihovo zaupanje v »višjo uvidevnost« je bilo bogato poplačano, saj so lahko pobliže sledili privlačnemu obredu in prisluhnili tako prijetnemu moškemu petju kot tudi zabavnemu prizoru nerganja nevestine matere, ki se seveda zaključi s happy endom. Ob zapovedani uri - se pravi okoli 22. - se je v zgornjem delu Repna zaslišalo moško petje, ki je prihajalo z Brega, v smislu, da so fantje pred tako imenovano nevestino hišo prikotali pojoč boljunsko »Barčico«. Prišli so pač vasovat z Davorinom, ki je na vsak način moral »osvojiti« Mirjamino okno, nad katerim pa je budno bedela »tašča«. In prav mater so najprej priklicali vasovalci s svojim glasnim prihodom: prišlekov ni bila vesela, zgovarjala se je na »očeta«, ob tem pa temeljito odganjala motilce ljubega miru. Se bolj jo je seveda razhudila namera Davorina, da bi po lestvi splezal do »njene pupe«, zato je fanta in ostale oblivala z vodo, ki jo je prav za to priložnost nalila v lepo z rožicami poslikano nočno posodo. Ognjeviti ženin se seveda ni dal odgnati, njegovi nočni spremljevalci so ga primemo spodbujali in po starem pravilu, da ljubezen premaga vse ovire, je tudi Davorin priplezal do svoje Mirjam. In vsi so bili zadovoljni, da so odšli nadzdravit mladima v bližnjo osmico. Za razpoložene pa je bil na vaškem trgu ples, kot vsak večer so igrah Krti. Srečno se je zaključilo tudi predzadnje poglavje letošnje Kraške ohceti: po sinočnjem prevozu nevestine bale pa je danes najpomembnejši trenutek celotne prireditve. Ob 10. uri se bosta namreč Mirjam in Davorin vzela, in to zares, po verskem obredu, ki ga bo vodil Dušan Jakomin, pa se bodo zvrstili veseli in Segavi ljudski običaji, med katerimi je še zlasti zanimiva predaja neveste. Od pravega poročnega obreda dalje so urniki na Kraški ohceti bolj približni: po poroki se novoporočenca v sprevodu, ki ga vedno vodi godec, s Tabra sprehodita do gostilne Furlan na Colu, kjer se vsi ohcetarji - še zlasti tisti, ki so v noši - primerno okrepčajo, predno se podajo na pot proti Re-pnu. Kraška hiša, ki naj bi bil njun novi domek, ju sprejme v popolni tišini, saj se vrata ne morejo kar tako odpreti novi gospodinjiti. Ko »mati« le sprejme nevesto, se začne splošno slavje; povabljence čaka pravo kraško kosilo v gostilni pri Križmanu v Re-pnu. Letošnji poročni me-nu predvideva govejo juho z domačimi rezanci, kuhano govedino in telečjo pečenko s sladkim zeljem in krompirjem »v kozici«, ocvrtega piščanca z ra-dičem in fižolom, kuhane štruklje, na seznamu vin pa sta teran in kraška malvazija. Naštete dobrote so na voljo tudi »nepova-bljencem«, ki pa se lahko do plesa, ki ga bosta popoldne na vaškem trgu odprla novoporočenca, okrepčajo tudi v prijaznih osmicah. PROTEST / SPLEZAL NA VISOK ŽERJAV V CENI JE VKLJUČENO: - 7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu Vesna - neomejeno kopanje v termalnem bazenu s teraso - krajši izleti v okolico, zabavne prireditve, animacija - meritev krvnega tlaka in telesne teže - pogovor pri zdravniku vsak dan rekreacija pod strokovnim vodstvom v bazenu in telovadnici - 1 -krat zdraviliška storitev POPUSTI IN UGODNOSTI - otroci do 5 let brezplačno bivanje - 50% popusta za otroke do 12 leta - 30% popusta za otroke do 15 leta - drugi otrok do 12 let 60% popusta, do 15 let 40% popusta UPOKOJENCI -10% POPUSTA INFORMACIJE: TERME TOPOLŠICA, HOTEL VESNA, TOPOLŠICA 77 REZERVACIJE: Tel.:003863 892-120 /141 - 049 Fax. 003863 892 - 212 Brezposelnost sili k nepremišljenim gestam Na prefekturi so 38-letnega Armanda Grega skušali pomiriti, nakar je mirno odšel Armando Grego na žerjavu (foto Križmančič/KROMA) »Nisem imel prav nobenega namena, da bi se vrgel,« so bile prve besede, ki jih je izrekel 38-letni Armando Grego, potem ko se je z okrog 50 metrov visokega žerjava spustil na trdna tla. Zakaj pa ste splezali nanj? »Zaželel sem si svežega zraka...« Kljub dovtipu pa Gregov obraz ni kazal veselja, takoj zatem so ga pospremili proti prefekturi. So vas odpustili? »Nikoli me niso zaposlili...« Zato pa je Grego dobre pol ure »zaposlil« gasilce, karabinjerje, policijo, osebje Rdečega križa, vendar so s prefekture prejeli ukaz, naj ne posežejo. Splezal je namreč na žerjav ob gledališču Verdi, da bi opozoril na svojo stisko, češ da nikjer ne more najti dela. Potem ko je posegel pod-prefekt Pasquale Vergone, je Grego le prekinil svojo odmevno akcijo (videli so ga tudi s Trga Unita, saj je bil en krak žerjava obrnjen nad prefekturo, prav proti osrednjemu tržaškemu trgu) in nekaj minut pred 18. uro so se radovedneži razšli. Na prefekturi so ga skušali pomiriti, naj se ne vdaja pesimizmu, nakar je Greco odšel. NOVICE Krožek Brin za poživitev kulturne dejavnosti v Križu V Križu se bo jutri predstavil javnosti novoustanovljeni krožek Brin, ki načrtuje oživitev kulturne in drage družbene dejavnosti v vaškem ljudskem domu. Brin je nastal na pobudo kriške in devinsko-nabrežinske sekcije demokratične stranke levice, odprt pa je sodelovanju in doprinosu širšega kroga ljudi. Pobudniki Brina si želijo, da bi se Ljudski dom, katerega prostori so trenutno pravzaprav neizkoriščeni, razvil v neke vrste večnamenski kulturni in socialni center za potrebe slovenskega in italijanskega prebivalstva celotnega zahodnega Krasa. Za to so potrebna finančna sredstva in morda predvsem ideje in sveži predlogi. O tem bo tekla beseda na jutrišnji skupščini v Ljudskem domu, ki se bo začela ob 20. uri. I Danes na Proseku tradicionalna Cibiciada Na Proseku bo danes tradicionalna Cibiciada, to je množično družinsko srečanje potomcev Marije in Valentina Cibica, ki sta živela na Proseku št. 213 v prvi polovici 19. stoletja. Cibiciado, ki bo letos 27. po vrsti, prirejajo sedaj vsaka tri leta potomci oziroma sorodniki druge, tretje, četrte in pete generacije, kot je razvidno iz res zanimivega rodovnika rodbine Cibic. Ta je bil objavljen tudi v zadnjem glasilu "Prosek moj dom”, ki ga je izdal uredniški odbor ob priliki 26. Cibiciade 26. avgusta 1990. To svojevrstno rodbinsko srečanje Cibicev sega še v prejšnja stoletja. Arhivski podatki pravijo, da je bila prva Cibiciada 28. oktobra 1890. Od tedaj je bilo že 26 Cibiciad, ki so deležne vedno večjega odziva, saj se ponavadi zbere okrog 200 sorodnikov, ki prihajajo iz vseh krajev. Največ jih živi na Proseku-Kontovelu in okolici, prihajajo pa tudi iz Slovenije, raznih krajih severne Italije, pa tudi iz Avstrije, Francije in celo iz Amerike. Srečanje bo ob vsakem vremenu, udeleženci pa upajo, da se bodo lahko sprostili v lepi dolini Sergija Cibica na Devinščini. V primera slabega vremena pa so organizatorji že poskrbeli za dvorano Kulturnega doma na Proseku. (B.R.) Praznik DSL v Podlonjerju Na vrtu Ljudskega doma v Ul. Masaccio v Podlonjerju se danes nadaljuje praznik »L’Unita«, ki ga prireja tamkajšnja sekcija DSL Pratolongo z glasbo in tipičnimi jedmi. Ob 19. uri bo na prazniku spregovoril pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro. Praznik SKP v Boljuncu Na prostoru ob gledališču Prešeren v Boljuncu se danes nadaljuje praznik časopisov SKP »Liberazio-ne« in »Iskra«. Ob 19. uri bosta spregovorila Arturo Calabria in Stojan Spetič, sledila bosta turnir treseta in briškole in ples z ansamblom Furlan. Izšla je nova številka revije »Trieste economica« Nova številka revije »Trieste economica«, druga v letošnjem letu, prinaša na uvodnem mestu poročilo predsednika Tombesija o strukturi in delovanju Tržaške trgovinske zbornice. Osrednja tema številke pa je analiza številnih realnosti mednarodnega gospodarskega sodelovanja, v katere je Trst vključen: Srednjeevropske pobude, Alpe-Jadrana in njegovih delovnih skupnosti, Evroipske turistične borze itd. Luciano Žaga ponovno za zapahi Osebje sodne ekipe (urad za splošno preventivo letečega oddelka) je pod obtožbo razpečevanja mamil aretiralo 41-letnega Luciana Žaga, bolj znanega kot »Manera«. Žaga, ki prebiva v Ul. Flavia 8 in je že imel opravka s pravico, so presenetili na Drevoredu XX. septembra, kjer je 40-letni Alessandri B., sicer zasvojenki z mamili, izročil zavojčka heroina. Policija je že nekaj časa imela pod kontrolo področje drevoreda pred kinom Eden. Izvedela je namreč, da se tam zbirajo preprodajalci mamil. Agenti so se skrili v vhod bližnjega poslopja, od koder so lahko opazovali, kaj se dogaja. ZlAsti so pazili na Žaga, ki je tam prebil več m na dan. Ko se je odločil, da omenjeni ženski proda mamil, so posegli in oba ustavili. Zagu so zaplenili še 700 tisoč lir ter zavojček, v katerem je bil verjetno heroin. Težja prometna nesreča na Opčinah Na Narodni ulici na Opčinah, v višini strelišča, se je včeraj popoldne huje poškodovala 55-letna Elda Grison iz Nabrežine - Kamnolomi 11, ki je s svojim avtomobilom »fiat uno« zavozila s ceste in treščila v zid. Odpeljali so jo v katinarsko bolnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gonca, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Vliv llgltidUV Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglas 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. 1 . IVA 19 Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG NOVICE SDGZ vabi na obisk vinskega sejma v Ljubljani Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu vabi svoje elane na obisk Mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani, ki bo letos potekal v sodelovanju s Kmečko zvezo. Slovenski gostinci in vinogradniki iz Tržaškega in Goriškega, ki so se spomladi in poleti že srečevali ob spoznavanju naših najboljših krajevnih vin, bodo imeli priliko v torek, 31. avgusta popoldne prisostvovati strokovno vodeni pokušnji, na kateri bodo lahko okusih res izbrane sorte vin. Zainteresirani gostinci in vinogradniki se za podrobnejše informacije lahko obrnejo na urade Združenja ah Kmečke zveze v Trstu. Zbirališče za vse udeležence obiska vinskega sejma pa je, kot rečeno, v torek, 31. avgusta, ob 12. uri, na mejnem prehodu pri Fernetičih (na ital. strani). Tradicionalni izlet KZ v Salzburg 10., 11. in 12. septembra Vodstvo Kmečke zveze je na predlog svojih članov sklenilo, da organizira letošnji tradicionalni izlet v Avstrijo in sicer v Salzburg, ki je znan po rudnikih soh. Prvi dan: odhod iz Trsta prah Trbižu in potem mimo Beljaka po turski avtocesti do Salzburga, kjer bo v bližini kosilo. Po kosilu je predviden ogled znane biološke farme. Večerja in prenočitev bo v Salzburgu v Hotelu Egger-Lienz. Drugi dan: po zajtrku vožnja v Berchtesgaden po panoramski cesti, ki nudi slikovit pogled na alpske vršace, ogled rudnika soh in nato kosilo. Popoldne vožnja do jezera Koenigsee ter izlet z ladjo po jezeru, Ob povratku kratek ogled Berchtesgadna, ki je znan predvsem po Hitlerjevem "Orlovem gnezdu”, nato večerja in prenočevanje v hotelu v Salzburgu. Tretji dan: dopoldne ogled mestnih zanimivosti (baročna katedrala, grad Mirabeh, Mozartov trg, staro mestno jedro, itd.). Po ogledu mesta kosilo in povratek po poh do Pueergga, ki se nato po Schlad-mingu spet naveže na tursko avtocesto in nadaljuje preko Spittala, Beljaka in Trbiža do Trsta, kamor je prihod predviden v večernih urah. KZ vabi člane, ki se žehjo udeležiti izleta, da se zaradi organizacijskih potreb, ki jih nalaga omejen rok za vpis, čimprej prijavijo v njenih uradih. Prijava ostankov vina Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo tudi letos prijaviti morebitne ostanke vina, ki jih imajo na zalogi dne 31. avgusta ob polnoči. Zaloga vina tega dne, mora biti razvidna tudi na hrbtni strani letne prijave vina, oziroma na registru za komercializacijo. V prijavi morajo biti navedene količine namiznega vina in vina s kontroliranim poreklom (Malvazija, Teran, Kraška črnina). Prijave morajo biti vložene na občino, kjer se nahaja klet, do 6. septembra. Kmečka zveza bo svojim članom izpolnjevala prijave na sedežu v Trstu, ter: na dolinskem županstvu v sredo 1. septembra, od 13. do 14. ure; na podružnici na Opčinah v četrtek, 2. septembra, od 8. do 12. ure; na županstvu v Zgoniku v petek, 3. septembra, od 13. do 14. ure; na podružnici v Nabrežini v soboto, 4. septembra, od 12. do 13. ure. Zainteresirani naj s seboj prinesejo zadnjo prijavo vina. KMETIJSKI STROJI VSE ZA VRTNARSTVO POTREBŠČINE ZA KLETARJENJE SODI IZ JEKLA INOX zastopnik kmetijski sektor EDOARDO FURLANI Ul. Milano, 25 - Tel. 632200 - Trst Seznam daril za poročni par Kraške ohceti Objavljamo izpopolnjen seznam daril, ki so jih mnoge ustanove, podjetja, trgovine in posamezniki namenili paru, ki se bo danes porodi na Kraški ohce- Ljudska nosa za Ženina - darilo Slovenske kulturno gospodarske zveze. Ljudska noSa za nevesto - prispevek repenta-brske obdnske uprave. Zlata poročna prstana -darilo zlatarne in urar-ne Malalan z Opčin. Poročno potovanje v Grčijo - darilo turističnih agencij Aurora/ Atlas. Hranilna knjižica s 500.000 lirami - darilo Tržaške kreditne banke. Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine Čevljev Malalan z Opčin. PoroCni kolač - darilo pekarne Cok z Opčin. Kompletni kozmetični tretman - darilo kozmetičarke Irene Kebar. Poročni šopek in nageljni - darilo cvetličarne Svagelj z Opčin. Dve veliki konfekciji kave - darilo podjetja Cremcaffe. Olje »Kraška domačija« - darilo slikarja Stana Žerjala. Žimnica za dve osebi -darilo podjetja Koršič. Oblikovan lopar - darilo Lesnine »Bor« iz Nabrežine. Krožnik iz kraskega kamna - darilo Umetnostne obrti Pavel Hrovatin iz Briscikov. Stenski krožnik iz keramike - darilo Gabrijele OzbiC »Ars Cretaria«. Celoletna naročnina na Primorski dnevnik za leto 1994 - darilo DZP-PRAE. Keramični krožnik (unikat Lee BernetiC Zelenko) - darilo Tržaške knjigarne. Kovček Samsonite - darilo usnjene galanterije Heart z Opčin. Milostna podobo na lesu iz ljudske umetnosti - darilo slikarke Mihaele Velikonja. Kraško ognjišče v miniaturi - darilo Giulia-na Cossutte iz Kriza. 50 1 terana in 50 1 belega vina - darilo Kmečke zveze. Komplet lanenih vezenih brisač - darilo Laboratorija Bočno tkanje. Konfekcija po tri steklenice vina chardonay, malvazije, vitovske gar-ganije in terana - darilo Kmetije Milič iz Zagradca. Angleški Cajni servis Royal Albert - darilo trgovine Viviana z Opčin. Slika Piera Conestaba - darilo Elektrotehnike Ceodek in Art Hall Gallery. Bakren kotliček za polento - darilo trgovine Liviane Zorn s Proseka. Zlati obesek v obliki lista Peperomia sigri-nata - darilo zlatarske delavnice Zlata Kapljica Aleksija Guliča in gospoda Ricciottija Caneva. ENEDICT Trg Ponterosso 2 - Trst OBVEŠČA, da bo tajništvo poslovalo od srede, 1. septembra dalje -URNIK: 16.30 - 20.00. Za informacije o tečajih jezikov pokličite na št. 368556. NAD 15 JEZIKOV V SREDISCU TRSTA!!!y ZALJUBLJENI V NEMŠČINO Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAS NEMŠKI JEZIK TRST - Ul. Coroneo 15 Tel. (040) 635763/64 INTENZIVNI TEČAJI NA GOETHEJEVEM INSTITUTU Tudi letos organiziramo intenzivne tečaje za začetnike (1. stopnja) in nadaljevalne tečaje (3. stopnja), ki bodo potekali od 1. septembra do 5. oktobra, pouk pa bo potekal vsak delovnik (razen sobote) od 17.30 do 20.45. Ti tečaji, ki so pripravljeni tako, da odgovarjajo enemu rednemu šolskemu letu, omogočajo udeležencem, da se že oktobra vpišejo v naslednji tečaj višje stopnje in tako pridobijo eno leto. Po 3. tečaju lahko udeležneci opravljajo tudi izpit za diplomo »Zedifikat Deutsch als Fremdsprache« (ZDaF). Podrobnejše informacije dobite po telefonu 040/635763. GOETHE- INSTITUT 1) Marija Vojskovič TRŽAČANI 5.000 .(12.000) 2) Rafko Dolhar MOJI KRAŠKI SPREHODI 3.000 .(5.500) 3) Stanko Vuk SCRITTURE D’AMORE 8.000 .(20.000) 4) Ace Mermolja PREMIŠLJEVANJA NA MEJI 8.000 .(15.000) 5) Pavle Merku POSLUŠAM 5.000 .(7.500) 6) Taras Kermauner MED HLAPČEVSTVOM IN SAMOBITNOSTJO 10.000.... .(17.000) 7) Raymond Chandler SESTRICA 3.000 .(15.000) 8) Stefan Zvveig NESTRPNOST SRCA 10.000..., .(24.000) 9) Ivo Jelerčič PEVSKO IZROČILO PRIMORSKE 7.000 .(12.000) 10) Mario Gariup VALBRUNA - OVČJA VAS 10.000... .(15.000) in še marsikaj... TRŽAŠKA KNJIGARNA KINO VCERAJ-DANES ARENA ARISTON - Poletno predvajanje filmov (v slučaju slabega vremena v dvorani): 21.00 »Basic Instinct«, r. Paul Verhoeven. EXCELSIOR - 17.00, 18.40, 22.20.22.15 »Oltre il ricatto«. EKCELSIOR AZZURRA - 15.30, 18.30, 21.30 »Patto di sangue«. Prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 1 -16.30,18.20, 20.15.22.15 »TartarugheMnjalll«. NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Verdetto finale«, r. Russel Mulcahy. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 19.20, 20.15, 22.15 »La meta oscura«.. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come l’ac, qua per il cioccolato«, r. Alfon-so Arau. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 »Dragon«, i. Jason Scott Lee, Lauren Holly. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »Lo sbirro, il boss e la bionda«. EDEN -15.30 - 22.00 »Lun-go, grosso e duro, tutto dietro«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Cimitero vivente 2«. Prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Un giomo di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher. T.UMTERK - Zaprto zaradi dopusta. RADIO -15.30 - 21.30 »Pia-cevoli voglie animalesche«, pom. Prepovedan mladini pod 18. letom. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Trg Caduti per la Liberth (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (drž. cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 -križišče) Ul. Giulia 2 Riva O. Avgusta 2 Trg LibertH 3 Ul. F. Severa 2/7 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severa 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) LEKARNE Nedelja, 29. avgusta 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Liberta 6, Ul. Sonci-ni 179 - Skedenj, Istrska ulica 18, Bazovica. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Ul. Soncini 179 -Skedenj (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Liberta 6, Ul. Soncini 179 - Skedenj, Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 726265). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -SEKCIJA DOLINA priredi do 31 t.m. PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA v lepo urejenem prostoru na Jami v Boljuncu. Danes, ob 19. uri bosta spregovorila pokrajinski predsednik VZPI- ANPI Arturo Calabria in senator Stojan Spetič. Danes, ples z ansamblom Venera. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! Danes, NEDELJA, 29. avgusta 1993 JANZE 1 Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.49 - Dolžina dneva 13.27 - Luna vzide ob 18.13 in zatone ob 3.39. Jutri, PONEDELJEK, 30. avgusta 1993 FELIKS VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1007,4 mb narašča, veter 14 km na uro jugozahodnik, vlaga 74-od-stotna, nebo rahlo poo-blačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicole Peric, Giovanni Dalermo, Costanza Rota, Antonio Giusto, Greta Braidotti, Gluho Bassi, Virginia Filippi, Matteo Maggio. UMRLI SO: 70-letni Vit-torio Milic, 78-letni Giuseppe Chillemi, 86-letni Gioac-chino Polojac, 84-letni Car-lo Roiz, 80-letni Sergio Mazzega, 80-letni Ernesto Della Pietra, 79-letna An-dreina Sandrin, 75-letna Nives Taffra, 82-letna Maria Tomasi, 67-letni Luciano Sammartini, 78-letna As-sunta Marchetti. -CVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1993/94 v Trstu naslednje tečaje: - za dodeljene uradniškemu delu -1. letnik (1.200 ur). - za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik (1.200 ur) - za kuharje -1. in 2. letnik (1.200 ur letno) -osnovne informatike - MS DOS 5, VVINDOVVS 3 (40 ur) - elektronske razpredelnice (60 ur) - urejevanje besedil (60 ur) - urejevanje datotek (60 ur) - začetniški tečaj ruščine (70 ur) - izpopolnjevalni tečaj za gostince (30 ur) - strojepis z videotipkanjem (150 ur) - osnovna informatika za prizadete (50 ur) - gledališka šola (150 ur) - splošno kmetijstvo (150 ur) - za animatorje (40 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 17. septembra t. 1. na začasnem sedežu Zavoda, Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 13.00 ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941. Od ponedeljka, 30. avgusta do nedelje, 5. septembra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. Septembra 6 (tel. 371677), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Ul. delVOrologio 6, Milje -Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delPOrologio 6 (tel. 300605). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Kraškemu paru Mirjam Davorinu Želijo vso srečo v skupnem Življenju delovni kolegi in uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. PRIREDITVE Društvo GRUPPO BOC-CIOFILO COLLIO prireja danes, 30. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici ŠPORTNI PRAZNIK: glasba, ribje specialitete in degustacija briških vin. Vabljeni! PD KOLONKOVEC priredi v soboto, 4. septembra, ob 16. uri na kmetiji Justa Karisa v Ul. Gravisi TEKMOVANJE V SAJENJU SOLATE. Po tekmovanju bo nagrajevanje in družabnost ob domači kapljici. □ OBVESTILA FC PRIMORJE obvešča svoje nogometaše letnik 1984-86, da je trening vsaki dan na nogometnem igrišču na Proseku od 18. ure dalje. LJUDSKI KROŽEK BRIN prireja v križkem Ljudskem domu jutri , 30. t. m., ob 20. uri JAVNO SREČANJE na katerem bomo obravnavali bodočnost strukture Ljudskega doma. DUHOVNIKI bodo imeli svoje duhovne vaje v domu "Le Beatitudini” nad Trstom od jutri, 30.8. zjutraj do srede, 1.9. popoldne. Vodil jih bo msgr. Marino Qualizza, duhovnik videmske nadškofije. Danes se vzameta Mirjam in Davorin Iskreno jima čestita KD F. Prešeren iz Boljunca IZLETI DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. STEFAN v sodelovanju z Državnim učiteljiščem »A.M. Slomšek« organizira v okviru iz-venSolskega delovanja trod-nevni izlet na Triglav dne 11., 12. in 13. septembra 1993 v spremstvu profesorjev. Vpisovanje v tajništvu Sole do vključno četrtka, 2. septembra 1993. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL Devin-Na-brežina organizira v nedeljo, 19. septembra družbeni celodnevni izlet v Vo Euganeo ob priliki praznika grozdja. Rezervacije sprejema Ida Bortolotti v Nabrežini, tel. St. 200007 ali na sedežu SPI CGIL, Trg sv. Roka v Nabrežini, tel. St. 200036. KMEČKA ZVEZA in gostinska sekcija SDGZ organizirata v torek, 31. t. m. obisk z vodeno pokušnjo na vinski mednarodni sejem v Ljubljano z osebnimi avtomobili. Odhod je predviden ob 12. uri iz parkirišča na Fernetičah. Kmečka zveza vabi svoje člane vinogradnike, ki se želijo udeležiti , da se zglasijo v njenih uradih. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da je do 31. t. m. razobešena na Šolskem skrbništvu začasna lestvica po naslovih za vstop v sta-lež vzgojiteljic, na deželnem šolskem skrbništvu pa je izobežena začasna lestvica po naslovih za vstop v stalež profesorjev. Za pisne pritožbe glede morebitnih napak nudi informacije SSS na sedežu v Ul. Carducci 8 v torek in četrtek ob 9.30 do 11.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH obvešča učiteljice in vzgojiteljice, da bo prva seja v sredo, 1. septembra, ob 9. uri na osnovni Soli F. Bevk na Opčinah. H ČESTITKA Suzana in Daniele sta dobila prvorojenčka MATIJO. Iskreno jima čestitamo, Matiji pa želimo obilo sreče v življenju uslužbenci občine Dolina. MALI OGLASI OSMICA je odprta pri Simčevih v Križu St. 202 OSMICO ima odprto Stojan Stubelj v Saležu. OSMICO je odprl Emil Purič - Repen 15. OSMICO je odprl Romano Purič - Repen 13. V SAMATORCI (občina Zgonik) prodam njivo z izredno lepo lego, 3.500 kv.m. Možnost priključitve raznih uslug, kat. E5, pe-rim., cena 20.000 lir za kv.m. Tel. 229488 v popoldanskih urah. NA KRASU v izredno lepem kraju prodam nezazidljivo zemljišče, 1.000 kv. m. Tel. St. 823638. PRODAM nezazidljivo zemljišče v Skednju, 1.700 kv. m, z naplejano vodo, ob cesti, primerno za vrtnarstvo, vinogradništvo in cvetličarstvo. Tel. St. 823756. DVOJČKA v začetni gradnji, Štiri sobe, kuhinja, dve kopalnici, klet, dvorišče in vrt za vsakega v Trnovci, občina Nabrežina. Riviera - tel. St. (040) 224426. MOLZNO KOZO odlično mlekarico prodam. Tel. St. 229347. PRODAM grozdje za vino, prvokvalitetna malvazija, približno 15 q. Tel. St. 566073. ZAMEJSKO slovensko podjetje išče komunikativ- OBVESTILO / Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo tretji obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca. Dolžni znesek lahko izročite našim raznašalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP. ■ ■ BARI 18 79 70 48 75 CAGLIARI 54 67 74 80 89 FIRENCE 43 37 88 35 71 GENOVA 14 82 6 30 58 MILANO 11 82 48 44 16 NEAPELJ 27 58 31 63 39 PALERMO 70 30 65 18 41 RIM 11 34 26 63 37 TURIN 51 21 43 73 47 BENETKE 40 58 80 75 90 ENALOTTO 1 X X 1 1 1 2 1 X X X X 12 11 10 KVOTE 33.551.000 1.209.000 148.000 no gospo in ročno spretnega komunikativnega fanta z opravljeno vojaško obveznostjo za delo v maloprodajnem sektorju s polnim delovnim urnikom. Pismene ponudbe poslati na Pu-bliest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro "Zamejsko". NUJNO iSčem kakršnokoli delo, tudi kot otroška varuška ali pomočnica v gospodinjstvu. Tel. St. 208271. RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. St. 228297. AGENCIJA AMOS ( prijateljevanje, ženitev), velika ponudba od 18 do 80 let, kontakti takoj I Uspeh, strokovnost garantirana. Tel. St. (003865) 23440 in 23632 od 8. do 18. ure ob delavnikih. INŠTRUIRAM angleščino za vse stopnje. Tel. St. (003865) 28849. CE ŽIVITE v Sloveniji in želite prodati hišo, stanovanje ali zemljišče v Trstu ali okolici tel. na St. 228390. 21. t. m. nas je zapustil naš dragi Ivan Ivančič (Karlo) Po pogrebu, na pokojnikovo željo, sporočamo žalostno vest žena Anita, hčerka Nadja in ostalo sorodstvo. Iskreno se zahvaljuje-o pokojniku bili kakorkoli blizu v ča- rno vsem, ki so ga su njegove bolezni ter vsem, ki so se prišli poslovit od njega in s cvetjem ali drugače počastili njegov spomin. Trst, 29. avgusta 1993 ZAHVALA Globoko ganjeni ob boleči izgubi našega drage- Alojza Rogelja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, nosilcu žare, govornikom, prijateljem in znancem, ki so nam v tem trenutku stali ob strani, izrekli sožalje, ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ali na kakršenkoli drugi način počastili njegov spomin. Se enkrat vsem najlepša hvala. Njegova družina Sempolaj, 29. avgusta 1993 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega Ivana Nadliška Posebno se zahvaljujemo župniku g. Žužku in g. Gerdolu ter vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Katinara, Boljunec, Innisfail, 29. avgusta 1993 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustovali z nami ob izgubi Adota Visintina (SLAVEC) Posebna zahvala strankam, VZPI-ANPI, govornikom tov. Markoviču, tov. Calabrii, dr. Legiši, tov. sen. Spetiču ter na-brežinski godbi. Žalujoča družina Nabrežina, 29. avgusta 1993 FOLK FESTIVAL / ZAKLJUČEK Po sprevodu še poslednji plesni nastop FOLK FESTIVAL / OB PLESIH TUDI SREČANJE JEZIKOSLOVCEV Posvet o večjezičnosti zgolj na teoretski ravni V razpravi sporne trditve o Slovencih na Videmskem Akrobatska drža mongolske plesalke (foto SR) Teden folklore se bo danes sklenil s sprevodom po Korzu (ob 16. uri izpred cerkve sv. Justa) in nagrajevanjem ob 18. uri na Battistijevem trgu. Zvečer ob 21. pa se bodo pred dokončnim slovesom ponovno predstavile vse nastopajoče skupine. Se prej bo ob 10.30 pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu nastopila folklorna skupina Moreška s Korčule. Popoldanski sprevod bo oblikovalo kar 22 skupin. Poleg devetih z vseh celin, ki sodelujejo na festivalu, bodo to v glavnem lokalne skupine in godbe. Na čelu sprevoda bodo korakale godba in mažoretke iz Krmi-na, sledili bodo kot zastavonoše člani zbora Seghizzi in zveze UGG. Sodelovale bodo še skupine Lis Luzi-gnutis, Balemo insieme in Santa Gorizia iz Gorice, foklorne skupine iz Krmina, kočnika, Koprivnega, Cervinjana, Buie, slovenska skupina Ivan Laharnar iz Šentviške gore, sprevod pa bo zaključila mestna godba iz Tržiča. Elizabeta Tomšič Organizatorji folklornega festivala v Gorici in Mednarodni center za et-no-zgodovino iz Palerma so včeraj priredili seminar na temo “Jezikovno sporazumevanje in multietnič-na družba”. Po pozdravu oblasti so se predavatelji s palermske in videmske univerze v treh urah razprave izčrpno razgovorili o problemih, ki jih povzroča v današnji družbi večjezičnost. Profesor Roberto Gu-smani iz Vidma je svoj poseg strnjeno razvil in je iz znanstveno lingvističnih ugotovitev speljal svoj pogled na trenutno dogajanje v Evropi. Večjezičnost, ki je značilna za našo celino, je po njegovem mnenju kulturna dobrina, ki jo je treba vzgajati in ohranjati. Sole bi morale poskrbeti, da se v mladih razvije sposobnost razumevanja čim več jezikov, pa čeprav samo na pasivni ravni. Samo na tako širokopoteznih temeljih lahko, po njegovem mnenju, vzklijeta razumevanje in spoštovanje med narodi. Seminar se je nadaljeval s posegom antropologinje prof. Annamarie Amitrano iz Palerma, ki je izpostavila potrebo po avtokritiki kot predpogoju za rast multietnične družbe. Naša bodočnost in bodočnost človeštva je KONCERTI / POLETNA SEZONA NA GRADU Večer spevov iz operet je zadovoljil občinstvo Kljub vremenu, ceni vstopnic in sočasnosti s folkloro seje na prireditvi zbralo kar precej poslušalcev Predsinoči je bilo na goriškem gradu prijetno razpoloženje na glasbenem večeru posvečenem spevom iz najlepših operet. Prevladovala je Lebarjeva glasba, ki jo poznajo domala vsi ljubitelji operete. Izvajalci Cosetta Tosetti, Sonia Visintin, Ganfi-Uppo Bernardini, Emanuele Giannino in pianist Antonio Campanogara so navdušili občinstvo. V nedeljo, 5. septembra, bo na gradu koncert ameriške glasbe Ger-shwin in njegovi, od spirituala do musicala. (foto Studio Reportage) Govorniki na posvetu, za njimi predstavniki folklornih skupin (foto Studio Reportage) večnarodnostno okolje, kjer posameznik lahko ohranja svojo narodnostno identiteto in obenem doživlja in sprejema tudi ostale: transverzalna družba torej, ki v sporazumevanju lahko uporablja transverzalni jezik. Tak jezik naj bi, po njenih trditvah, bil sad vseh kulturnih silnic, ki se tako srečujejo. Vsi sodelujoči pa so se strinjali s predlogom profesorja Aurelia Rigolija o observatoriju, ki naj bi nastal v Gorici in bi preučeval kulturno-druž-beni razvoj v svetu. Zaradi kroničnega pomanj- kanja sredstev za podobne namene, naj bi ta zamisel dobila začasno obliko letnega srečanja znanstvenikov, ki bi si lahko tako izmenjali mnenja in stališča. V razpravi sta se med drugimi oglasila profesor Milko Matičetov, eden najbolj znanih raziskovalcev rezijanske stvarnosti, in predstavnik Slovencev v videmski pokrajini Viljem Cemo, ki je opozoril, da stanje manjšinskih kultur v tem obmejnem prostoru ni tako idilično, kot bi se lahko zdelo iz nekaterih izvajanj. To pa je dalo po- vod profesorju Gusma-niju, da je izrazil dokaj sporno stališče o poučevanju slovenščine v videmski pokrajini. Po njegovih besedah naj bi namreč poučevanje knjižne slovenščine v Reziji, Terski in Nadiški dolini pospeševalo izginjanje narečij-jezikov, ki so značilni za ta področja in bi ustvarjalo spore med prebivalci. Rezija je po njegovih besedah predaleč od Slovenije in zato naj bi tako početje bilo le umetno oživljanje kulture in stikov, ki niso zaradi zgodovinskih dogodkov več aktualni. GLASBENO ŠOLSTVO / VPISOVANJE Vsi k glasbi Glasbena matica in Center Emil Komel združujeta slovenske glasbene moči Zelja po enotnem glasbenem šolstvu na Goriškem se bo v letošnjem šolskem letu na pobudo Glasbene matice za deželo FJK in Glasbenega centra Emil Komel v Gorici uresničila s prvimi konkretnimi oblikami skupnega dela. Pod enotnim vodstvom bo pouk potekal kot doslej na sedežih v Gorici in na podružnicah. Poučevali bodo naslednje instrumente: klavir, orgle, violino, violo, violončelo, kljunasto in prečno flavto, oboo, fagot, klarinet, trobento, pozavno, rog, saksofon, kitaro in harmoniko. Poleg instrumentov bo na šoli tudi pouk solo-petja in vseh stranskih predmetov (teorija in solfeggio, harmonija, glasbena zgodovina) ter komorna igra, zborovsko petje in tečaj DO-MI-SOL za najmlajše. Učenci, ki se niso doslej še vpisali, bodo to lahko opravili na naslednjih sedežih po sledečem umiku: GORICA Placuta 18 - tel. 532163 Križna ul. 3 - tel. 531508 od 1. do 15. septembra (8.30-12.30/15-19) STANDREŽ Gregorčičev dom torek, 7. septembra (od 17. do 19. ure) STEVERJAN Sedejev dom torek, 7. septembra (od 17. do 19. ure) SOVODNJE Kulturni dom torek, 7. septembra (od 17. do 19. ure) DOBERDOB Občinska glasbena soba torek, 7. septembra (od 19. do 20. ure) PODGORA Župnijska dvorana torek, 7. septembra (od 17. do 19. ure) PLESIVO Osnovna šola sreda, 15. septembra (od 11. do 12. ure) Lik Emila Komela -skladatelja, pevovodje, organista in plemenitega človeka ter zavednega Slovenca - je živ globoko v nas, poudarjajo organizatorji slovenskega glasbenega pouka v vabilu k vpisu: radi bi posredovali njegov zgled čim večjemu številu naših mladih. TRŽIČ / KRAJA V ZLATARNI Tatovi so z motorno žago razbili neprebojno sleklo Tatovi so včeraj navsezgodaj na dokaj nenavaden način okradli znano zlatarno Valentina Bratine v Ul. 9. junija 74 v Tržiču. Z motorno žago sta namreč vsaj dva zlikovca okrog 5.30 “izrezala” dovolj veliko luknjo v neprebojnem steklu izložbe zlatarne. Skozi njo so tatovi na hitro pograbili čimveč dragocenosti iz izložbe ter umih nog pobegnili do avtomobila, ki je bil parkiran nekje v bližini. Vlom je takoj sprožil daljinski alarm, ki je povezan s stanovanjem lastnika v Ul. Rossini in s sedežem nočnih čuvajev. Ti so prihiteli do zlatarne v petih minutah, kar pa je bilo že prepozno, da bi prijeli tatove. Eden med zlikovci se je pri naskoku na izložbo ranil z motorno žago, saj je bilo pred zlatarno in na pločniku v smeri, v katero so neznanci zbežali, precej sledov krvi. Včeraj zjutraj je lastnik zlatarne opravil inventar in ugotovil, da znaša vrednost plena kar 50 milijonov lir. Preiskavo vodijo karabinjerji, za tatovi pa doslej še ni sledu. GORICA / BURJA JO JE ZAGODLA CIRKUŠKIM LJUDEM Ostale so le “starorimske razvaline” Veter porušil panoje in stebre, ki so naznanjali prihod rimskega cirkusa Tribertis Pa je zmagala burja in ne rimski legionar na belem konju. Za burjo so na gredici ostale le ruševine, kakor se lepo vidi na posnetku (foto Studio Reportage). Velik in kičast reklamni pano s stebri in kapiteli, ki je med drugim omejeval vidljivost na krožnem vozlišču na Tržaški cesti, je naznanjal nastop cirkusa Tribertis, ki bo od 1. do 7. septembra gostoval v Gorici. Kdor ga je postavil pa prav gotovo ni računal na rušilno moc burje, ki je na gredici pustila samo “starorimske razvaline”. FVovinca sklicuje srečaije oprosti coni Čeprav se je v razpravi o prosti coni, Goriškem skladu in pri zahtevi o odstopu vodstva Trgovinske zbornice znašla povsem osamljena, nova pokrajinska uprava vztraja pri svojih stališčih. Napovedala je sestanek s predsatv-niki sindikalnih in . delodajalskih organizacij, da bi preverili izvedljivost sprememb, ki jih Severna liga hoče vnesti v sistem olajšav v podporo goriškemu gospodarstvu in ta sestanek bo. Četudi so ga sindikati in vodstva vseh gospodarskih združenj v bistvu že zavrnili, je predsednica Pokrajine Marcolini včeraj javila, da sklicuje njena uprava napovedani sestanek v sredo, 1. septembra, ob 19.30 v pokrajinski sejni dvorani. Da bi se izognili nevarnosti neuspeha so nanj poleg sindikalnih in gospodarskih združenj kot takih vabljeni tudi vsi včlanjeni posamezniki. Pokrajina, piše Mar-colinijeva, želi s tem spodbuditi široko konstruktivno razpravo o instrumentih za razvoj goriškega gospodarstva. IZLETI SPD GORICA priredi 19. septembra družinski avtobusni izlet na Rašico, z obiskom Trubarjeve domačije ter Arboretuma v Volčjem potoku. Prijave sprejemajo na sedežu društva, v sredo odll. do 12. ure ter v četrtek od 17. do 19. ure. Vpisovanje se zaključi 10. septembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo letošnji septembrski izlet v nedeljo, 26. septembra, na Notranjsko z enim samim avtobusom. Ogledali si bodo: srednjeveški grad Snežnik, v katerem je ohranjen celoten inventar njegovih zadnjih lastnikov ter zgodovinska, etnološka in lovska zbirka. Po kosilu v gostilni Marinčič v Verdu si bodo ogledali še muzej starih avtomobilov in Titovih limuzin v Bistri pri Vrhniki. Vpisovanje pri poverjenikih in na sedežu društva do 15. septembra. a PRIREDITVE POLETNI PAJK’S SHOW bo v soboto, 4. septembra, ob 20.30 na dvorišču doma A. Budal v Standrežu. Interesenti vstopnice lahko dvignejo v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 33288) od 9. do 12. ure. NOVICE Goriški vinogradniki na Vinskem sejmu v Ljubljani Sodelovanje briških vinogradnikov na Vinskem sejmu v Ljubljani, ki ga bodo odprli jutri, bo priložnost za razgovore o gospodarskem sodelovanju s Slovenijo in za oceno napredkov v pogajanjih za nadgradnjo Osimskih sporazumov. V Ljubljano se bosta jutri skupaj s vinogradniki z Goriške, ki so tudi letos poželi bogato bero priznanj, podala tudi predsednika Trgovinske zbornice Bevilacqua in Briške gorske skupnosti Corsi. Ti dve ustanovi sta skupaj z Deželnim centrom za vinogradništvo organizirali sodelovanje na sejmu. Goriška predstavnika imata v programu obiska tudi srečanja s predstavniki italijanske ambasade, Gospodarske zbornice Slovenije in slovenskega ministrstva za zunanjo trgovino. Tržič: tatici takoj obsojeni Na preturi v Tržiču so že včeraj po hitrem postopku obsodili ženski, ki so ju predvčerajšnjim aretirali zaradi poskusa vloma v stanovanje v Ul. della Resistenza. 18-letni Papai in Praska Djurič, pripadnici romskega plemena, sta bili pogojno obsojeni na 6 mesecev zapora in 200 tisoč lir globe. Ob poskusu kraje ena od njiju imela pri sebi 4-me-sečnega dojenčka. Jadralci v težavah Tudi izkušeni jadralci lahko zabredejo v težave. Reševalci so namreč včeraj popoldne morali pred gradeško obalo pomagati iz zagate posadki regatnega čolna Huragan. Kljub imenu čolna, ki je med drugim zmagal na Barcolani, se je sicer izkušena posadka znašla v težavah zaradi šibkosti pomožnega motorja spričo neugodnih vremenskih razmer. Kulturni dom Gorica V soboto, 4. septembra 1993. ob 20.30 v Domu A. Budal v Standrežu PjjrfJPzj StbMM Na razpolago je še nekaj mest... Pohitite! Predprodaja vstopnic: urad Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass, tel. št. 33288) GORICA VITTORIA 20.00-22.00 »Lezioni di piano«. Rež. Jane Campion, i. Holly Hunter in Harvey Keitel. CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »Cimitero vi-vente n. 2«. VERDI Zaprto zaradi dopusta. GRADEZ CRISTALLO 17.00-18.30 (Popoldan z Di-sneyjem) »Biancaneve e i sette nani«. 20.30-22.30 »Eroe per caso«. Dustin Hoffman, Geena Davis. KINO □ OBVESTILA KOMISIJA ZA SOCIALNA VPRAŠANJA, PRI PO SKGZ v sodelovanju s Krožkom za kulturno, športno in podporno udejstvovanje iz Trsta (KRUT) prireja 10-dnev-no zdravljenje v zdravilišču Radenci od 22. septembra do 2. oktobra 1993. Za podrobnejše informacije in prijave se zglasite na sedežu SKGZ v Gorici. ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA IP - Ul. don Bosco MONTESHELL - Ul. Trieste AGEP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL - Ul. Matteotti IP - Ul. Boito ESSO - Ul. 1. Maggio FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marianu SLOVRENC ERG - Trg Montesanto ROMKE MONTESHELL - na letališču POLJAN AGIP - Ul. III. Armata ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fos-salon TURJAK IP - na državni cesti VČERAJ-DANES Iz matičnega urada goriške občine v tednu od 22. do 28. avgusta: RODILI SO SE: Dafne Devetta, Marina Bregant, Valentino Lovisini, Stefane Tonon, Luca Bregant, Tomas Ameli, Laura Culot, Alessia Tron-car, Jakob Fajt, Sonia Neto in Christian Nicola. Včeraj sta se vzela Lara m Franco Obilo sreče in zado-vojlstva jima želi SD SOVODNJE UMRLI SO: 59-letni upokojenec Armando Poinelli, 75-letna upokojenka Pierina Sdrigotti vdova Broggian, 79-letna upokojenka Anna Morin vdova Zamar, 85-letna upokojenka Sara Mar-chioro vdova Danieli, 68-letni kmet Bruno Lovisini, 86-letna Carla Attems, 66-letni upokojenec Antonio Padovan, 85-letna gospodinja Rosalia Bensa vdova Zuliani, 80-letni upokojenec Eno Pascoli, 88-letna upokojenka An-selma Vidri, 73-letni upokojenec Onorio Sfili-goi ter 80-letni upokojenec Goliardo Travisan. OKLICI: uradnik Cor-rado Grion in bolničarka Daniela Piccardi, orožnik Fabiano Nicolodi in učiteljica Daniela Macari, pleskar Mauro Cian in vzgojiteljica Selena Del Bruno ter uradnik Mauri-zio Di Matteo in uradnica Elisabetta Cilurzo. POROČILI SO SE: bolničar Francesco Pompeo in učiteljica Carmela Cre-scenti, mestni redar Moreno Bezzon in študentka Azarie Souzan ter uradnik Paolo Pizzi in trgovka Maria Gnot. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI Jutri: 9.10 Pierina Sdrigotti vd. Broggian iz splošne bolnišnice v Starancan. SVET Nedelja, 29. avgusta 1993 NOVICE Konec misije ZN v Kambodži NEW YORK - Varnostni svet ZN je na petkovi nočni seji sprejel sklep o zaključku ene največjih mirovnih operacij v zgodovini organizacije. Iz Kambodže se bo tako do 15. novembra umaknilo Šestnajst tisoč vojakov in nekaj sto pobcistov ter civilnih delavcev operacije Untac. Predstavniki začasne oblasti ZN v Kambodži pa bodo oblast predali novi kamboški vladi že sredi septembra. (Reuter) Odstopila perujska vlada LIMA - Perujski predsednik Alberto Fujimori je v petek zvečer potrdil pričakovani odstop 14-članskega vladnega kabineta in se premiera Dacarju de la Puen-ti zahvalil za njegovo pomoč pri obnovi demokracije v državi. Neuradni viri poročajo, da bo perujski predsednik poiskal nove ministre v vrstah poslancev njegove stranke. Malo verjetno pa je, da je odstopil tudi minister za gospodarstvo Jorge Gamet, ki bi moral 8. septembra v New Yorku začeti pogovore s poslovnimi bankami o restrukciji perujskega dolga. (Reuter) Spopadi na afganistansko -tadžikistanski meji MOSKVA - Ruska tiskovna agencija Itar-Tass je v soboto poročala o novih incidentih na meji med Tadžikistanom in Afganistanom. Ruske obmejne enote, ki varujejo tadžikistansko mejo, so med vdorom upornikov ubile tri muslimanske skrajneže, več pa ujele. V afganistansko prestolnico Kabul pa je v soboto na tridnevni obisk pripotoval tadžikistanski predsednik Rakhmanov. Osrednja tema pogovorov z afganistanskim predsednikom Rabbanijem in zunanjim mini-stom Arsallo pa bodo obmejni spopadi. (Reuter) Kriza vlade zaradi pokola BRASHIA- Brazilska vlada je zaradi pokola Indijancev Ianomanis, ki so ga v začetku avgusta v amazonskem pragozdu zagrešili iskalci zlata, zabredla v globoko krizo. Vlada namreč še vedno ni naredila ničesar, da bi se začela temeljita preiskava o pokolu in morilce obsodila. Zaradi tega pa naj bi odstopil predsednik nacionalne zveze za Indijance Claudio Rome-ra. Veliko več odgovornosti so pokazali ZN, katerih preiskovalci so s pomočjo borcev za človekove pravice, generalnemu sekretarju ZN Butrosu Gahju predložili poročilo z delnimi dokazi o poboju okoli 120 amazonskih Indijancev. (Reuter) Gruzijsko naseljevanje v Abhazijo MOSKVA - Abhaške oblasti so v soboto gruzijsko vlado obtožile, da je v njihovo prestolnico Solnimi in okolico naselila veliko število Gruzijcev. Prišleki naj bi zasedli domove zaradi spopadov pobeglih Abhazij-cev in beguncem tako preprečiti vrnitev. Abhazijcem, ki se že leto dni borijo za avtonomijo, Gruzija zdaj, kjub julijskemu mirovnemu sporazumu, na podel način krati pravico do samostojosti, je zapisano v pismih številnim tiskovniim agencijam. (Reuter) BLIŽNJI VZHOD / SE ZADNJE PRIPRAVE NA VVASHINGTONSKO SREČANJE NIGERIJA / KRIZNE RAZMERE Arabci se bodo udeležili mirovnih pogajanj Jaser Arafat ostaja vodja Palestinske osvobodilne organizacije Haitham Haddadin / Reuter BEJRUT, TUNIS, JERUZALEM - Kljub protestnemu shodu okoli sto palestinskih beguncev v Bejrutu, ki so zahtevali umik arabskih držav s pogajanj z Izraelom, so se zunanji ministri Sirije, Libanona, Egipta in Jordanije ter visoka predstavnika Palestinske osvobodilne organizacije v soboto odločili, da se bodo udeležili enajstega kroga bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj, ki se bodo začela v torek v Wash-ingtonu. Udeleženci petkovega srečanja v Bejrutu so sicer ostro obsodili izraelsko ofenzivo na jugu Libanona prejšnji mesec, vendar so poudarili, da se morajo tokratnih pogajanj zaradi njihovega velikega pomena nujno udeležiti vse arabske države. Zunanji ministri so Združene države tudi zaprosili za »aktivnejšo« posredniško vlogo, predvsem zato, ker bo osrednja tema pogovorov v VVashingtonu umik izraelske vojske z dela zasedenih ozemelj. Kot je že v četrtek izjavil izraelski zunanji minister Simon Peres, bo Izrael na pogajanjih predstavil tudi svoj načrt za vzpostavitev palestinske avtonomije v delu Gaze in mestu Jeriho na Zahodnem bregu in načrt za izboljšanje eko- nomskih razmer na zasedenih ozemljih. Slednje bi poleg že dolgo želene in zahtevane avtonomije ublažilo tudi težave Palestinske osvobodilne organizacije. V petek se je namreč v Tunisu na nujni seji sestal izvršni komite te organizacije, ker je v hudih finančnih težavah morala ukiniti pomoč svojim beguncem. Srečanje v Tunisu je bilo pravzaprav namenjeno reševanju trenj med člani izvršnega odbora, ki so se pričeli razhajati v pogledih na politiko PLO. Člani odbora so razpravljali predvsem o zaupnici vodji PLO Jaserju Arafatu, ki pa ima v izvršnem odbora in odboru za politiko večinsko podporo, razen tega pa, kot menijo njegovi privrženci, v organizaciji ni nikogar, ki bi ga lahko zamenjal na položaju. Izraelski radio je v soboto poročal, da je izraelski zunanji minister Simon Peres že odpotoval v ameriško zvezno državo Kalifornijo, kjer naj bi se tajno sestal z ameriškim državnim sekretarjem VVarrenom Christophe-rjem. Peres naj bi svojega ameriškega kolega seznanil z novim izraelskim predlogom o palestinski avtonomiji, kar zanikata tako ZDA kot Izrael. Izraelski zunanji minister Simon Peres (Telefoto: AP) Slavka v podporo Abioli Nove volitve najverjetneje že v začetku prihodnjega leta James Jukwey / Reuter ABUA - Nigerijska krovna sindikalna organizacija NLC (Delavski kongres Nigerije) je v soboto pozvala prebivalstvo širom po državi k splošni stavki, ki naj bi trajala do nadaljnega. Poglavitni zahtevi sindikata sta popolna demokratizacija dežele oziroma prihod demokratično izvoljene vlade na oblast in preklic napovedanega, skoraj 1000-odstotnega zvišanja cene nafte. Delavci v naftni industriji so pričeli stavko že v petek, in sicer z namenom podpreti bivšega predsedniškega kandidata Mo-šada Abiola, ki bi najverjetneje zmagal na junijskih volitvah, če ga ne bi onemogočila vladajoča vojaška klika na čelu z dosedanjim predsednikom, generalom Ibrahimom Babangidom. Ta je pred odhodom s položaja razveljavil demokratične volitve ter sestavil prehodno vlado, ki pa ji tako sindikati kot nesojeni novi šef države Abiola ne priznavajo legitimnosti. Abiola, ki se sedaj nahaja v tujini, je v petek na tiskovni konferenci v Londonu zatrdil, da se ne misli kar tako odpovedati oblasti: »Ze prihodnji teden se bom vrnil v Nigerijo ter sestavil pravo vlado,« je napovedal. Na te izjave se je takoj odzval vrhovni tožilec in minister za pravosodje 'v Babangidovi prehodni vladi Clement Akpam-gbo. Opozoril je javnost, da bo oblast Abiolove poteze obravnavala kot vstajo ter »primerno« odgovorila na vsak upor. Obenem je zagotovil, da bo njegova ekipa vladala pol leta, nato pa pripravila nove predsedniške volitve in predala oblast najkasneje do aprila 94. »Uspeh« nacionalne stavke treh največjih sindikatov v državi, Delavskega kongresa Nigerije, Nacionalne naftne unije in Nupenga, bo državo potisnil v še večjo gospo-darko krizo in ne samo politično. Opazovalci menijo, da bo povzročil pravzaprav popolno stagnacijo državnega gospodarstva. Stavka bo veliko stala tudi tuja naftna po-djeta v državi. Nevaren razvoj nigerijskih političnih dogodkov je močno vznemiril to številno, 85-milijon-sko afriško nacijo. Množica ljudi se je v strahu pred izbruhom nasilja že umaknila v obrobne pokrajine države, v kateri je proti koncu šestdesetih let divjala 30-me-seCna državljanska vojna, ki je terjala kar milijon življenj. V Švici še vedno vladajo poletne, prave mediteranske temperature do 30 stopinj in več. Po rekordno mokrem juliju je prelestno avgustovsko vreme prišlo prepozno, da bi zaustavilo množični beg proti jugu, ki je pred Gothardom povzročil do 30 kilometrov dolge kolone. Konec tedna se bodo vrnile še zadnje švicarske turistične ptice selivke, saj se začne pouk še v najbolj obljudenem zuriškem kantonu. Kljub vročini je bilo v švicarskem tisku zaslediti bolj malo kislih kumaric, saj je življenje poskrbelo za burne novice. Najbolj je zagotovo odmevala novica o odkritju ponarejenih kovancev za pet frankov. Velik in težek kovanec, ki mu Švicarji ljubeče pravijo »liber«, vreden nekaj manj kot 400 slovenskih tolarjev, je simbol trdnosti švicarske valute. Celo v švicarski glasbeni ustvarjalnosti igra pomembno vlogo, saj ga kmet j e-muzikanti iz kantona Appenzell uporabljajo kot instrument. V glinasti skledi ga namreč zavrtijo, tako da se vrti po notranji strani sklede in proizvaja kovinski, sireni podoben zvok. K tej glasbeni podlagi Apenzelerji prav milozvočno, večglasno jodlajo. Priznati je treba, da je muzika kar prijetna za uho; za pet frankov se da tudi že nekaj malega pojesti ali pa prijatelja povabiti na (malo) pivo. Da se bo kdo lotil ponarejanja kovancev, in ne denimo papirnatih Ponarejati se splača tudi kovance, če je valuta trdna Zvone Petek/Zurich sto ali več frankov, ni nihče pričakoval. Toliko večji je bil šok, ko so sredi poletja ugotovili, da je v obtoku kar 30.000 ponarejenih kovancev za pet frankov (poldrugi milijon frankov). Ponaredki so zelo dobri, vendar ne perfektni, tako da jih je z natančno primerjavo z izvirnikom mogoče prepoznati (različne razdalje med znaki na robu kovanca), pa tudi litina ni čisto prava, saj ponaredki hitreje potemnijo in vlečejo na rumeno. Kakorkoli že, ponarejeni kovanci so povzročili v trgovinah pravi preplah, saj je ugotavljanje pristnosti zelo zamudno. Marsikje so se trgovci odločiti, da kovanca ne bodo jemali, kar je pri kupcih seveda sprožilo val ogorčenja. Zadeva se je sčasoma umirila, ob jezi pa je Švicarjem v ponos, da je nji- Foto: Zvone Petek bova valuta tako trdna in privlačna, da se splača ponarejati celo kovance. Malce nenavadna je tudi novica o rikšah, ki jo je tisk ob pomanjkanju političnih tem hvaležno obdelal. Pa ne gre za rikše v Aziji, pač pa za kolesarski taksi na človeški pogon v Ziiric-hu. Nekaj podjetnih mladih Švicarjev je po kitajskem vzoru zvarilo prave »enobrzinske« rikše in začelo po ravnem delu Ziiricha prevažati turiste in domačine. Najbolj so nad novostjo navdušeni Japonci, ki so poleti okupirali Zurich. V največjem švicarskem mestu gostujejo namreč z japonskimi tedni, tako da je mestno jedro okrašeno kot Tokio, po ulicah pa med modrozele-nimi vozi tudi belordeči »Sushi-Tram«, japonska restavracija na železnih kolesih. Za pet (originalnih) kovancev po pet frankov je mogoče v tramvajski restavraciji pojesti pristno japonsko kosilo in se hkrati popeljati ob Limmatu in po znameniti Bahnhofstras-se. Prihodnji teden bo verjetno že spet vse kot ponavadi. Jutranje sonce bodo zamenjala meglena jutra in v mrtvi tišini se bodo množice v vlakih in tramvajih brez besed in mrkih obrazov podajale na delo. Le v turističnih agencijah bo zaznati nov utrip - pravočasno bo nekje pod soncem treba rezervirati dopust za božične praznike in napraviti načrt, za kaj porabiti trinajsto plačo. __________UNPROFOR / NAJBOLJ SKORUMPIRANA OPERACIJA___ Vojaki ZN v Sarajevu so največji vojni dobičkarji, tihotapci mamil in zvodniki Glavni posel opravljajo Francozi in Egipčani, kraljujejo pa Ukrajinci Aua Košak / London LONDON - Dnevnik Guardian posveča svojo prvo stran ekskluzivnemu poročilu iz Sarajeva novinarke Maggie O‘Kane, ki je bila lani prav zaradi poročil z vojnih področij bivše Jugoslavije izbrana za novinarko leta. V tem poročilu, ki ga Guardian objavlja pod naslovom Vojaki Združenih narodov v preiskavi zaradi korupcije, pa Maggie odkriva tudi dokaze o vojnem dobičkarstvu in tihotapljenju mamil v Sarajevo. 0‘Kannejeva poroča, da so v Sarajevo poklicati posebno vojaško ekipo, ki naj bi uvedla preiskavo proti vojakom ZN, osumljenim tihotapljenja heroina (katerega gram stane na sarajevskih cestah 400 funtov) ter vpletenosti v vojno dobičkarstvo v trgovini s hrano, cigaretami in alkoholom. Obstojajo tudi dokazi o prostituciji v velikem obsegu v francoskih in ukrajinskih vojašnicah. Poročilo je »opremljeno« s citatom nekega višjega funkcionarja ZN, ki je izjavil: »To je najbolj korum-pirana organizacija, v kateri sem kdajkoli služil. Vsi grabijo.« 0‘Kanejeva začenja poročilo z opisom nekega bara v Sarajevu, kjer, kot piše, gostje za en viski plačajo toliko, kolikor znaša mesečna delavska plača v Sarajevu in kjer stane goveji zrezek »Diana« toliko kot letna plača sarajevskega vojaka, ki se bori na fronti. »V tem bara,« piše 0‘Kanejeva, »sedijo itiožje v starosti od 30 do 40 let, oblečeni v elegantne srajce pastelnih barv, z njimi pa so vitke in lepe ženske, očitno mafijske ljubice, ker imajo de- nar za barvanje las. V bara ni mož v uniformah in tudi ne vojakov ZN, toda ljudje, ki jedo za rdečimi mizami, izbirajo jedi iz menija, ki ponuja teletino in rdeče vino v mestu, ki je že 16 mesecev odrezano od sveta. Vojaki ZN pa venadle bogatijo sebe in sarajevsko mafijo. Lokalni oderuhi so posredniki v trgovini s cigaretami, alkoholom, hrano, prostitucijo in heroinom, ki znaša na milijone funtov. To je trgovina, ki jemlje Sarajevčanom vse njihove prihranke in vrednostne predmete. Doslej so zaradi vojnega dobičkarstva poslati domov 22 vojakov ZN (19 Ukrajincev in 3 Francoze). Toda v ZN vedo, da je to šele začetek. V žalostnem trohnečem mestu je bar Pri Bohemiji založen s steklenicami vina Glenfiddich Cointreau in Bourbon. Okrog miz ponujajo cigarete Marllbo-ro s črne borze, medtem pa se zunaj sarajevska mafija vozi v svojih mercedesih in nissanih z bencinom, ki so ga vojaki ZN pokradli iz vozil ZN in prodali mafiji po 20 funtov za galono (4, 54 litra). Preprodajalci k tej ceni dodajo še 40 funtov, preden gre galona bencina po 60 funtov na ceste.« 0‘Kanejeva piše, da natakar v tem baru trdi, da prihaja 90 odstotkov vsega od ZN in da gre v glavnem za črno borzo, v kateri sodelujejo vojaki in domačini. Odvija pa se takole: od treh bataljonov ZN, ki so v Sarajevu, opravljajo glavni posel Franco- zi in Ukrajinci. Egipčani »operirajo« v manjšem obsegu. Ukrajinci so »gospodarji« in trgujejo s cigaretami, avtomobili, alkoholom in ženskami. Sarajevska policija predvideva, da ta trgovina vključuje tudi mamila, za kar pa nimajo dokazov. Francozi pa so se specializirali za trgovino z vinom, coca-co-lo, zlatom in seksom. Kot trdi višji sarajevski policijski oficir, zadolžen za borbo proti narkomaniji, se je med vojno v Sarajevu močno povečala tudi zasvojenost s heroinom. V mestu je skoraj 3000 s heroinom zasvojenih ljudi. 0‘Kanejeva poroča, da denar za mamila zbirajo s tatvino in prodajo TV spre- jemnikov, videoaparatov in avtomobilov vojakom ZN. Vojno dobičkarstvo je organizirano v velikem obsegu. Kot trdi eden od črnoborzijancev, dobavljajo Ukrajinci blago tudi Srbom. Dogovorili so se celo, da srbski vojaki ne streljajo na odjemalce na poti v ukrajinsko vojašnico, ki stoji 50 metrov stran od srbske bojne črte pri Grbavici. Maggie 0‘Kane poroča tudi o prostituciji, v katero silijo Sarajevčanke življenjske razmere in priložnosti. Svoje žalostno, obširno in pretresljivo poročilo iz sarajevskega pekla zaključuje takole: »V zadnjih 16 mesecih se sara- jevski privilegiranci - črnoborzijanci in vojaki ZN - okoriščajo z velikimi vojnimi dobički in prav tako omogočajo lažje življenje novinarjem. V začetku ni nihče postavljal vprašanj o manjših podjetnih podvigih. Toda obseg vpletenosti ZN v vojnem dobičkarstvu je vse to spremenil. Vojaki ZN so zdaj vojni dobičkarji brez nadzora. Uživajo na račun umirajočega mesta, kjer sprejema dr. Gerič vsak teden nove ljudi, zasvojene s heroinom, kjer se mladoletna dekleta prodajajo vojakom ZN zato, da lahko jedo, in kjer žeti neki starček prepričati francoskega vojaka - najstnika, da je poročni prstan njegove žene vreden več kot nekaj zavojčkov cigaret Marllboro.« Domov je zaradi črnoborzijanstva moralo že 22 vojakov ZN v Sarajevu SPOMIN / V BRANDEBURGU Vojna zastava bivšega reicha bo odslej tabu V zadnjih časih so jo imeli posebno radi neonacisti BERLIN - Neverjetno. Zgodilo se je, da so v Nemčiji prvič v povojnem Času prepovedali javno razobešenje tako imenovane »vojne zastave Reicha«, to je prapora nekdanje cesarske mornarice, ki ga uporabljajo danes neonacisti in simpatizerji skrajne desnice. Zakonski ukrep, ki prepoveduje »Reichskriegsflag-ge«, je stopil v veljavo predvčerajšnjim v nekdaj vzhodnonemški regiji Brandeburg, sredi katere leži Berlin. Kakor je sporočil v petek deželni notranji minister, bo izpostavljanje te zastave odslej pomenilo kršitev predpisov o javnem redu in bo'podvrženo ustreznemu policijskemu pregonu. Ker so vsi prapori in zastave Tretjega reicha že itak protizakonite, ni preostalo mladim epi-gonom nacizma drugega, kot da si kot simbol ksenofobije in rasizma izberejo prav nacimor-nariško zastavo; njena prevladujoča barva je bela, na belini pa izstopata železni križ in pruski orel. V obdobju 1867-1871 je bila to zastava mornarice sever-nonemske konfederacije, zatem je bila do leta 1918 simbolj cesarske mornarice, a med letoma 1918 in 1921, to je po koncu prve svetovne vojne, je plapolala na ladjah weimarske republike. Te zastave niso razobešali samo sredi ulic in trgov med neonacističnimi demonstracijami izpred dveh tednov na Saškem, ampak jo je bilo zaslediti v zadnjih Časih celo na vrtovih in v parkih vil, ki jih naseljujejo tako imenovane »dobro mislece« družine in znani menedžerji... Tudi italijanska televizija nam je prikazala pred nekaj dnevi takšno zastavo: razobešena je bila na vrtu pred neko hišo v spokojni brandeburški vasici Dolgenbrodt, katere prebivalci so menda organizirali nabirko denarja za to, da bi z njo finansirali zločinsko skupino naciski-nov, ki je zažgala hišo, v kateri so stanovali priseljenci iz zunaje-vropskih oziroma Čezmorskih držav. Žalostno znano zastavo je razobesil lani na svojem vrtu tudi Karl Dersch, elan upravnega sveta družbe Daša, ki v sklopu Daim-ler-Benza deluje na vesoljskem področju; ko je zaradi tega izbruhnila polemika, je mož odstopil, vendar rekoč, da mu je bila reichzastava zgolj spominek... PERU / USPEŠNA AKCIJA POLICIJE Zaplenili dve toni kokaina Perujski policaj na 2 tonah zaplenjenega kokaina, ki so ga zasegli v džungli, 500 km od glavnega mesta. Zelo čisto mamilo bi veljalo na trgu krepko preko 75 milijonov $ MEHIKA / RAZVOJNI NAČRT Mehikanci bodo končno dobili pitno vodo Jez za 650 milijard dolarjev MONTERREV - NaCrt, ki je stal 650 milijonov dolarjev in s katerim nameravajo mehiške oblasti nekatere predele oskrbeti s pitno vodo, se bliža h koncu. Monterrey bo postalo prvo večje mehiško mesto, preskrbljeno s pitno vodo, ko bo oktobra letos voda začela polniti rezervoar jeza El Cuchil-lo. Rezervoar, ki prekriva površino 18 tisoC hektarjev, bo najbrž odpravil Monterreyevo večno potrebo po vodi. NaCrt istočasno kaže, da se Mehika želi znebiti svoje podobe »revne sorodnice« Združenih držav Amerike in si prizadeva postati dežela v razvoju, ne pa država Tretjega sveta. Med problemi, ki jih je potrebno Cimprej rešiti, je v prvi vrsti problem pitne vode. Pobudo za jez je dal pred tremi leti predsednik Carlos Salinas de Gortari, s svojim načrtom »Cista voda«, s katerim je takrat zahteval, naj država prečisti mehiške reke in jezera ter namesti naprave za pridobivanje pitne vode. Predsednik je pred mesecem dni izjavil, da bo jez oskrbel s pitno vodo prebivalce enega naj-veejih mest v državi. NaCrt obsega tudi namestitev Čistilnih naprav za vodo, ki bo pritekala v mesto po podzemnem vodovodu. Poleg tega si Mehika prizadeva ustaviti hudo onesnaženje reke San Juan, v katero se po ocenah strokovnjakov letno izliva 32 tisoC ton odplak. El Cuchillo pa sam po sebi ne bo mogel rešiti problema vode. Kaže, da je širši načrt za oskrbo vode še zelo daleč, saj je ponekod najboj pereCe vprašanje pomanjkanje vode, prej kot njena kakovost. S tem problemom se, na primer, spopadajo v Mexico Cityju. Večina Mehikancev mora pitno vodo vreti ali pa jo kupiti že ustekleničeno, da bi se izognila Črevesnim motnjam, ki jih turisti poznajo kot »Montezu-movo maščevanje«. Mehika je zaradi pomanjkanja pitne vode drugi najveeji svetovni trg brezalkoholnih pijaC; pred njo so samo ZDA. Ameriške oblasti so naglasile, da bo, kljub novemu jezu, prepoved pitja mehiške vode verjetno ostala v veljavi še lep čas, saj bodo razmere najbrž ostale bistveno nespremenjene. Pitno vodo je po mnenju ameriških zdravstvenih oblasti varno piti samo v Združenih državah Amerike, Kanadi, nekaterih predelih Zahodne Evrope, Avstraliji in Novi Zelandiji. NOVICE Tragična železniška nesreča v Gruziji MOSKVA - V letalski nesreči, ki se je pripetila v gruzijskem mestu Gudzhaani, je po prvih vesteh izgubilo življenje vsaj 6 oseb, ve C kot sto pa naj bi bilo ranjenih. Med temi jih je 20 v smrtni nevarnosti. Do nesreče je prišlo včeraj zvečer. Iz doslej še nepojasnjenih razlogov sta iztirila dva vagona krajevnega vlaka. Upor jetnikov v Pakistanu zahteval 8 življenj MULTAN - Upor v jeCi v pakistanskem mestu Multan je bil včeraj zatrt v krvi. Ob življenje je bilo 8 jetnikov, več kot šestdeset oseb pa je bilo ranjenih. Do upora je prišlo zaradi odločitve vodstva ječe o prepovedi ženskam, da bi imele pri sebi majhne otroke. Skoraj vsi jetniki - približno 3.700 - so se temu odločno uprli. Stražarji pa so jim postavili ultimat in ker ga jetniki niso spoštovali, so ob 6. uri zjutraj (ob treh zjutraj po našem Času) zaceli streljati. Strmoglavilo je letalo -žrtev je najmanj 35 MOSKVA - Po zadnjih in še ne dokončnih vesteh je v letalski nesreči, ki se je pripetila v mestu Horog v državi Tadžikistan, je izgubilo življenje najmanj 35 oseb, preživelo pa jih je 5. Letalo je strmoglavilo, ker so odpovedali motorji. Reševalci se bojijo, da se bo v prihodnjih urah seznam žrtev še podaljšal. Miši »gospodarijo« v angleškem parlamentu LONDON - Veličastno stavbo v VVestminstru, kjer se je rodila zahodna demokracija, so v avgustovskih dneh zasedle miši. Nekajtedenska odsotnost parlamentarcev je bila dovolj, da so se živali, ki se z neverjetno naglico razmnožujejo, popolnoma udomačile v razkošnih sobanah in napravile že precej škode. Odgovorni so poklicali specializirano podjetje za deratizacijo. Razbojnik Billy The Kid v suknji in kravati... VVASHINGTON - V Združenih državah so odkrili dokaj nenavadno fotografijo znanega razbojnika Billyja The Kida. Na sliki je v suknjiču, kravati in knjigo v roki. Strokovnjaki, ki so preučili fotografijo, so prepričani, da je prav on VVilliam H. Bonney, legenda divjega zahoda, ki je dolga leta vzbujal strah in trepet, dokler ga ni leta 1881 ustrelil šerif Pat Garrett. GRČIJA / VISOK JUBILEJ KORINTSKEGA PRELIVA BALTIMORA / UBOGA BARBIE ŠPANIJA / OBRAMBA JEZIKA Italijanski škuner »Croce del sud« pluje skozi Korintski preliv, ki letos slavi 100. jubilej. Preliv loči kopno od polotoka Peloponez in je dolg nekaj več kot 6 kilometrov. Vsako leto pluje skozi preliv približno 11 tisoč različnih plovil (AP) Ken v ženski obleki povzročil pravi »škandal« BALTIMORA - Vitka dolgolasa blondinka Barbie je doževela nov škandal. Tokrat ga je zakrivil njen zaročenec Ken, ki se je pojavil na sceni oblečen kot ženska v oprijeto svetleče se mini krilo z izrezom, odet v štolo in s svetlo lasuljo. Takega si je namreč zamislil Michael Alexander iz ameriške države Ohio, ki si služi vsakdanji kruh s tem, da po svoji bujni domišljiji oblači in frizira Barhie in jih za drag denar prodaja. “Travestit" Ken je bil na ogled na razstavi, ki so jo predvčerajšnjim odprli v Baltimori. Gre za letno srečanje ljubiteljev igračke Barbie iz vsega sveta. Razstave se je letos udeležilo 600 zbirateljev. Zbiranje teh igrač je lahko zelo donosen posel. Dobro ohranjena Barbie iz 60. let velja na primer 6 tisoč dolarjev, zelo originalno oblečena in naličena lutka pa dejansko nima cene. V Baltimori je bilo mogoče letos videti Barbie v vseh mogočih in nemogočih oblekah. Resnični protagonist razstave pa je bil tokrat Ken v ženski preobleki. Zlobneži so pripomnili, da je sedaj popolnoma jasno, zakaj se Barbie in Ken v tridesetih letih še nista poročila... Kakorkoli že, oba sta za tovarno Mattel, ki te igraCe izdeluje, izredno dober posel. Samo lani je z njima zaslužila milijardo dolarjev. »Crkarska pravda« med Španijo in EGS Kompjuterji ne poznajo črke "enje" MADRID - Obstoj Črke španske abecede n z valovitim akcentom n, ki zveni kot "enje”, je z nastopom kompjuterske dobe v nevarnosti. Zaradi tega je prišlo tudi do spora z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki te Črke nima ne na svojih raCunal-nih in tudi ne na pisalnih strojih, zato pride večkrat do težav in nesporazumov. Tako se je na primer zgodilo, da kakih sto andaluzijskih kmetovalcev ni moglo dvigniti finančne podpore, ki jim jo je dodelila EGS, ker je bila v njihovem priimku tudi za kompjuter neznana Črka “enje". Tu ne gre za nacionalizem, paC pa za zaščito španskega jezika in kulturnega izročila, trdijo predstavniki Instituta Cervantes, ki skrbi za obrambo in širjenje kastiljšcine - to je namreč pravo ime za knjižno španščino. Črka n z valovitim akcentom (njegovo pravo ime je “tilde") je namreč pravi simbol tega jezika. Zaradi tega vprašanja je že leta 1991 prišlo do prvih sporov. Evro- pska skupnost je namreč na podlagi sporazuma o prostem kroženju blaga zahtevala od Španije, naj razveljavi vse dekrete, po katerih so morali vsi pisalni stroji, kompjuterji in tiskov-niki, izdelani v tej državi na Pirenejskem polotoku, imeti tudi Črko “enje". Ker pa sporazum iz Maastrichta predvideva zaščito kulturne dediščine evropskih narodov, Spanci omenjenih odlokov niso razveljavili, polemike pa se še niso polegle. Tudi znani španski in latinskoameriški pisatelji, na primer Gabriel Garcia Marquez in Mario Vargas LIo-sa, so se odločno zavzeli za ohranitev črke “enje". Prav tako se s tem strinja znani filozof Jesus Mosterin v svojem delu Teorija pisave. Med drugim predlaga, naj bi nekatere druge Črke iz španske abecede zamenjali, da bi bilo tako branje lažje, “enje" pa naj bi vsekakor ostala, saj številni drugi jeziki za ponazoritev istega zvoka uporabljajo dve ali celo več crk. UPORNA PRIMORSKA Vidi VREMEC Fašistični režim in raznarodovanje S tako imenovanim pohodom na Rim (Marcia su Roma) 28. oktobra 1928 so fašisti, na Čelu z Mussolinijem, krenili iz Neaplja in na kamionih ter vlakih prispeli v Rim, ne da bi naleteli na odpor. Tedaj so kralj Vittorio Emanuele III, vojaški vrhovi, finančna in veleposestniška oligarhija vdano in pohlevno izročili fašistom krmilo državne oblasti. Nato je fašizem še bolj radikalno zaostroval raznarodovalne ukrepe proti našemu življu. Na naše ozemlje so importirali prišleke iz notranje Italije, zlasti iz Južne Italije. Zasedli so vsa važna delovna mesta, upravne in politične položaje. Skušali so z vsemi sredstvi zbrisati na- rodnostno identiteto našemu življu. Oblasti so prepovedale slovenske napise na nagrobnih kamnih, rabo slovenskega jezika v odnosu do javnih oblasti. Nadalje so poitalijančili krajevna in ledinska imena. Na vse pretege so se trudili spremeniti in poitalijančiti še osebna imena in priimke. Z zakonom št. 1921 so 4. septembra 1923 odstavili vse sodnike, ki niso obvladali italijanskega jezika. Enako so zahtevali od slovenskih in hrvaških učiteljev. Kdor ni opravil izpita iz italijanskega jezika, so ga odpustili iz službe. <5> Mnogo naših učiteljev je tedaj emigriralo v Jugoslavijo. Prav tako so premestili v notranjo Italijo slovenske železničarje in druge delavce. Nastal je prvi emigrantski val zaradi političnih in gospodarskih razlogov, ko je za naš živelj revščina in brezperspektivnost marsikomu grenila vsakdanje življenje. Toda med našim življem sta imeli ljudskoprosvetna in tudi gospodarska dejavnost bogato tradicijo že pod Avstrijo. Zaradi tega nista zamrli niti v težavnih povojnih razmerah. V mestu in na deželi so oživele, na pobudo požrtvovalnih navdušencev, razne organizacije in društva. Tako je v Gorici nastala Zveza prosvetnih društev pod vodstvom Zorka Jelinčiča in Alberta Rejca, v Trstu pa Zveza mladinskih društev pod vodstvom dr. Jožeta Dekleve in Romana Pahorja. Takšna narodnoprebujeval-na dejavnost je pritegnila mnogo slovenske mladine. (6> Narodno gibanje je izdajalo v Trstu in Gorici svoje glasilo Edinost. Pod vplivom ruske oktobrske revolucije leta 1917 je nastala iz levega krila Italijanske socialistične stranke na kongresu v Livornu leta 1921 Komunistična stranka Italije, kot sekcija III. Internacionale, ki je imela sedež v Moskvi. V Julijski krajini se je dobro uveljavila med Slovenci in tudi Italijani. Na pobudo Ivana Regenta je razvila tudi ljudsko-prosvet-no dejavnost v »Ljudskem odru«. Ta je štel 64 podružnic. V slovenskem jeziku so izdajali glasilo DELO, v italijanskem pa glasilo IL LAVORATORE. (7> Fašisti so napadali obe glasili. 8. februarja so napaldi sedež EDINOST in ga povsem razdejali. Se in še je bilo takih podvigov, s katerimi se je proslavil fašizem v prvi fazi njegovega nastanka. Tudi primorski duhovniki so bili narodno zavedni. Leta 1921 je bil izvoljen, na slovenski listi, za poslanca v rimsko zbornico duhovnik Virgil SCek iz Avberja. V poznejših letih, ko so oblasti prepovedale cerkvene obrede v slovenskem jeziku in pevske zbore, so pogostd-ma kršili tako prepoved. Naš pisatelj France Bevk je povzel snov iz resničnega dogajanja, da je napisal v svojem bogatem opusu znamenito delo Kaplan Martin Čedermac, ki je postal priljubljeno berilo na Primorskem in tudi drugod. Zal je prišel najusodnejši, smrtni udarec, s tako imenovano Gentilejevo šolsko reformo (ministra za šolstvo) v novembru leta 1923 za slovensko in hrvaško šolstvo. Z njo so od prvega razreda osnovfiih šol (pozneje tudi srednjih) uvedli italijanščino za uCni jezik. Tako so morali prvošolčki že iz prvega razreda sprejemati pouk v tujem jeziku in duhu. Potujčevanje je postalo splošen pojav in boleča stvarnost. V svoji knjigi je dr. Lavo Čermelj med drugim napisal (Slovenci in Hrvatje pod Italijo med vojnama), da je z novo reformo od 400 slovenskih in hrvaških šol, z 840 razredi in 52.000 uCenci, malokatera šola dočakala šolsko leto 1928/1929, ko so bile vse poitalijančene. W Fašistični režim je na različne načine pre- ganjal, šikaniral narodno zavedne Slovence in pripadnike delavskega gibanja, ki se niso mogli sprijazniti z njegovimi represivnimi metodami. Se nekaj Časa je fašistični režim ohranil navidezno parlamentarno demokracijo. Razpisal je večstrankarske volitve v rimsko zbornico leta 1924. Na tistih volitvah sta bila izvoljena na slovenski narodni listi dr. Josip Vilfan iz Trsta in dr. Engelbert Besednjak iz Gorice. Komunisti pa so dobili za poslanca Jožeta Srebrnica iz Solkana in Egidia Gennarija, Italijana iz Trsta. Z uporabo najrazlicnih prijemov in pritiskov so uspeli fašisti zlasti med mestnim prebivalstvom, dobiti v Julijski krajini že 60 odstotkov oddanih glasov/9^ Se nadaljuje Opombe: 5. Diagram zakonov, odlokov in ukrepov razna- rodovalnega značaja 6. Vid Vremec, Pinko Tomažič in drugi tržaški proces 1941, Koper 1988, str. 62 7. Pinko Tomažič in drugi tržaški proces, n.d., str. 35 8. Slovenci in Hrvatje pod Italijo, n.d., str. 50 9. Ivan Regent, Spomini, Ljubljana 1976, str. 171 POSOJILO ZA PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ / PODPISNIKA STA BANKA SLOVENIJE IN VLADA PRIMORSKA / KOGOJEVI DNEVI 93 Posojilo bo omogočilo ponoven prodor komercialnih bank na tuje trge Vsota primanjkljaja je razdeljena na domače in tuje vire - Kreditni pogoji niso optimalni -Banka Slovenije in finančno ministrstvo se bosta dogovorila o načinu črpanja posojila Srečanje z glasbo Koncert komornega ansambla Pro Arte Irena Pirman Mitja Gaspari in France Arhar na novinarski konferenci po podpisu pogodbe (Foto: Jože Suhadolnik/ TRIO). LJUBLJANA - V petek sta finančni minister Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije France Arhar v Munchnu podpisala pogodbo o zadolžitvi Republike Slovenije v višini sto milijonov ameriških dolarjev. »Namen tega posojila je poravnavanje zapadlih obveznosti Republike Slovenije do tujine, osnova pa Zakon o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993,« je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Mitja Gaspari. Proračunski memorandum je vseboval tudi obseg možnega proračunskega primanjkljaja, ki je temeljil na uveljavitvi sanacije bank in podjetij, ki so povzročile določen primanjkljaj v tekočih prihodkih glede na tekoče izdatke. Tekoči proračunski primanjkljaj je bil ocenjen na 1, 8 odstotka družbenega proizvoda ali 21 milijard tolarjev, celotni primanjkljaj, vštevši bruto odplačila naših dolgov, pa na približno 30 milijard tolarjev. V pripravi tega proračuna sta vlada in ministrstvo za finance ocenila, da je tak proračunski primanjkljaj - ocenila sta ga kot umirjenega glede na primerljive številke z drugimi državami v prehodu - nemogoče pokrivati samo na domačem denarnem trgu. To bi na- mreč povzročilo velik pritisk na centralno banko in s tem na denarno politiko (tega pa niti vlada niti centralna banka ne želita), predvsem pa bi to vplivalo na obrestno politiko, kar bi povzročilo izrivanje drugih pov- praševalcev po posojilih s finančnega trga. Zato je bila vsota proračunskega primanjkljaja razdeljena na domače in tuje vire: dve tretjini primanjkljaja naj bi bilo tako pokrili iz tujih virov. Polovico naj bi pokrili iz tako imeno- vanih finančnih transakcij posojil ali vrednostnih papirjev s komercialnimi inštitucijami po Evropi. »Posojilni pogoji zaenkrat še niso zelo dobri, vendar pa so glede na nerešna vprašanja Slovenije najugodnejši,« doda- ja Gaspari. Obrestna mera znaša 5, 5 odstotkov, kar pa je v primerjavi s Češko ali Slovaško še vedno dokaj ugodno. Čeprav so kreditodajalci sprva želeli, da bi se neposredno al-ži kar Banka Slovenije, so se le dogovorili, da se je neposredno zadolžila Republika Slovenija, finančni agnet kreditojemalca pa je Banka Slovenije. Posojilna pogodba vsebuje tudi klavzulo, po kateri se lahko naredijo predhodna odplačila posojila pred njegovo dejansko dospelostjo, če in ko se je s posojilodajalci mogoče dogovoriti o pogojih za njegovo predplačilo. S tem se odpira pot slovenskim komercialnim bankam, da se začnejo postopno pojavljati na evropskem denarnem trgu, kamor nekdanja Jugoslavija in Slovenija nista imeli dostopa trinajst let. »Odsotnost slovenskih bank iz evropskega trga kapitala ima zaviralno moč, kajti nobena slovenska banka ne more dobiti posojila, daljšega od enega leta,« je še povedal France Arhar. V kratkem bosta ministrstvo za finance in Banka Slovenije podpisala agencijsko pogodbo in se dogovorila, kakšno bo črpanje tega posojila. Država lahko to posojilo črpa po svojih potrebah v roku šestih mesecev. Najmanjši znesek črpanja je 15 milijonov ameriških dolarjev. »Ne glede na tveganje, povezano s Slovenijo, je ta pogodba priznanje sedanjemu stanju in naporom Slovenije za trdno finačno politiko,« je ob zaključku dejal Arhar. KANAL OB SOČI - Na mestnem tržiču pred galerijo slovenskega slikarja, kanalskega rojaka Rika Debenjaka - domačim mu pravijo Kontrada - se je v petek zvečer zbralo kar nekaj slovenskih odličnikov (iz kulturnega in umetniškega - predvsem glasbenega- sveta, pa politikov in gospodarstvenikov) na otvoritveni slovesnosti Kogojevih dnevov. Po ustaljenem protokolu so najprej odprli razstavo, postavljeno v omenjeni Debenjakovi galeriji in prisluhnili koncertu v župnijski cerkvi. Vsako leto je organizacijski odbor povabil k sodelovanju likovnika, ki je bil sodobnik skladatelja Cmih mask Marija Kogoja. Letos je ta čast pripadla Zoranu Didku. Slikar sodi v generacijo, ki je v sodobni slovenski likovni umetnosti prepričljivo vnesla sočasna zahodnoe-vropslka filozofska in li-kovnoteoretična spoznanja. V senci z razstavami bolj angažiranih likovnih vrstnikov je bil Didek ne le vzor marsikateremu mlajšemu likovnemu snovalcu, pac pa je s svojo ustavrjalno energijo potrjeval, da zmore biti marsikaj: inženir, pedagog, teoretik, oblikovalCec, arhitekt in tudi - slikar. V zakladnico slovenske likovne umetnosti je vnesel veliko več, kot smo mu za življenja priznah. Vojko Cuder V kanalski župnijski cerkvi (mesto, ki precej da na kulturo, žal ne premore nobene spodobne dvorane, tudi za druge prireditve, kaj šele za koncerte) je pred številnim občinstvom nastopil komorni orkester Pro Arte, ki ga je vodila dirigentka Nada Matoševič. Izvajali so delo italijanskega sodobnega skladatelja M. Tutina Trenodia (delo je bilo prvič izvedeno pri nas, posvečeno pa je žrtvam mafije), Norvežana E. Griega (suito Hol-berg) in Angleža B. Brittna (Simple symphony). Med slovenskimi avtorji tega večera gre posebej poudariti krstno izvedbo Koncerta za violončelo in orkester slovenskega sklada- telja L. Vrhunca. Kot sofist je nastopil odlični slovenski violončelist Miloš Mlejnik. Naslednji koncert bo v soboto, 4. septembra, v kanalski cerkvi. Nastopil bo Pihalni kvintet Malipiero iz Italije. Kogojevi dnevi postajajo ena od slovenskih promocijskih kulturnih prireditev, ki bi ji morali nameniti več organizacijske trdnosti (doslej jo organizirajo prostovoljci iz Prosvetnega društva SoCa iz Kanala) in ki bi jo morala Slovenija bolj podpreti, kot jo. Letos se kot mecena pojavljata v glavnem dve podjetji - novogorišji Hit (ki je podpisal petletno pogodbo o mecenstvu) in Petrol. Poleg njih so Kogojeve dneve po svojih močeh podprla tudi nekatera poodjetja iz Slovenije in zamejstva. Priložnost spoznati evropsko glasbo 20. stoletja (Foto: V. C.) NOVICE Peterle odgovoril na pismo Christopherja LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je odgovoril na pismo ameriškega državnega sekretarja VVarrena Christopherja, v katerem je ta opozoril na kritičnost razmer na srbsko-makedonski meji, kjer se embargo proti ZRJ grobo krši zaradi pomanjkanja ljudi v misiji za nadzor, in Slovenijo zaprosil za pomoč. Minister Peterle je v odgovoru poudaril, da Slovenija podpira ukrepe proti ZRJ in dosledno izvajanje sankcij in da tesno sodeluje z misijo za nadzor nad izvajanjem sankcij in redno poroča odboru za sankcije v okviru konference o evropski varnosti in sodelovanju. Seveda pa je Slovenija pripravljena še povečati svojo prisotnost v misijah, je dodal Peterle v odgovoru Christopherju. (STA) Predlog za spremembo ustavnega zakona LJUBLJANA - Skupina poslancev DZ je predlagala, naj le-ta na septembrski seji sprejme predlog, da se začne postopek za spremembo ustavnega zakona za izvedbo ustave RS, ki določa, da je treba določbe predpisov, ki niso v skladu z ustavo Slovenije, z njo uskladiti najkasneje do konca letošnjega leta. Rok za uskladitev določb predpisov z ustavo naj bi po njihovem predlogu podaljšali za eno leto, saj kljub intenzivnemu zakonodajnemu delu ni mogoče pričakovati, da bi na jesenskem zasedanju bilo mogoče ustavo uskladiti s celotno zakonodajo. (STA) Mladi in računalniki MARIBOR - Na Srednji elektrotehniški in računalniški šoli v Mariboru se je včeraj končala enotedenska poletna šola računalništva za osnovnošolce, ki jo je letos že šestič organizirala Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Obiskovalo jo je 78 najboljših učencev, ki se z računalništvom ukvarjajo v okviru interesnih dejavnosti na šolah ali pri fakultativnem pouku računalništva. Delo v šestih delovnih skupinah (logo, pascal, uvod v umetno inteligenco in programiranje, programski jezik »C«, robotika - elektrotehnika, caddy junior), ki so štele od 10 do 15 obok, je vodilo 18 mentorjev, v večini učiteljev z mariborskih in ljubljanskih srednjih tehniških in računalniških šol ter obeh pedagoških fakultet. Namen šole ni toliko pridobivanje novih znanj, ampak predvsem poglabljanje znanj iz računalništva in programiranja, je povedal pedagoški vodja Anton Obreht. Na novo so letos uvedli tudi skupino caddy junior, kjer so še obod učili uporabljati že izdelane programe, medtem ko so druge programirali sami. Mladi računalničarji so imeli precej natrpane umike, saj so le dvakrat imeli prosto popoldne, ko so si ogledali mesto ali se priključili interesni dejavnosti, ki so jo uvedli letos, izdelovanju vibažev v tehniki »tiffany«. Staršev mladih računalniških moljev šola ni veliko stala, saj je bilo potrebno plačati le bivanje v dijaškem domu Srednje elekbotehniške in računalniške šole, in sicer 150 DEM v protivrednosti, ostale stroške so pokrili številni sponzorji, med katerimi je bilo največ računalniških podjetij, Minisbstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šolstvo in šport. (T. U.) ORMOŽ / SVETINJSKO POLETJE Raziskovalni tabori tudi letos uspeli Kljub pomanjkanju denarja zadovoljni Goran Ohman ORMOŽ - V soboto se je izteklo letošnje že tretje Svetinjsko poletje, ki se je začelo 4. julija. Od načrtovanih osmih raziskovalnih taborov so jih uspeli izpeljati šest. Na prvem tabora so spoznavali možnosti za biološkodinamično kmetovanje v Prlekiji in Prekmurju, na drugem pa so se ukvarjali z odkrivanjem in ohranjanjem socialno-etnološke dediščine. Najbolj obiskani zadnji tabor, ki so ga izvedli dvakrat, so poimenovali Zdravljenje zemlje. Na njem so prepoznavali duhovne vrednote krajine in načine, kako posamezni kraji dihajo in se povezujejo v celoto. Na taboru Bioturistična vas Bu-kovnica (vasica na Gori- čkem, ki ji grozi izumrtje) so poiskali vse možnosti te vasi, ki bi lahko omogočile ponovno oživitev. Vmes je bil tudi delovno-terapevt-ski tabor, ki se ga je udeležilo deset invalidov, usposabljali pa so se za delo na kmetiji, statvah in v domači obrti. Ob taborih so potekale tudi dobro obiskane kulturne prireditve - etno-festival, Tomaž Pengov, Sagar in godalni kvartet Enzo Fabiani. Tabori so potekali v prostorih opuščene osnovne šole, ki jo je organizator Mikrokozmos dobil v upravljanje od ormoške občine in jo znotraj že v celoti preuredil, zmanjkalo pa je denarja za fasado in popravilo strehe. Vseh udeležencev taborov je bilo 160, prišli pa so tudi iz osmih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike. Goran Soste, organizator in idejni oče Svetinjskega poletja, je z učinki prireditve zelo zadovoljen: »Kljub temu da na zunaj ni zaznati bistvenih sprememb v zvezi s projektom, ki teče v opuščeni osnovni šoli, se v njej dogajajo zelo pomembne stvari za razvoj tega kraja. Na Zahodu takšni programi niso novost, mi pa upamo, da v kratkem ne bomo več edini, ki tako uvajamo nove spodbude na obrobje slovenske krajine.« Razočaran pa je nad ormoško občino, saj letošnje prireditve ni podprla. ___________OBALA / TURIZEM____________ Boljša sezona kot je bila lani Letošnje poletje se ne bo poslovilo z velikim ognjemetom KOPER -Letošnji turistični izkupiček še ni seštet, je pa že jasno, da ne bo tolikšen, kot so pred začetkom sezone napovedovali optimisti. Kljub prizadevanjem, da bi svetovno turistično javnost prepričali, da je Slovenija daleč od vojnih področij na tleh bivše Jugoslavije, je še vedno precej nejevernežev, ki stavijo na mirne počitnice. Vendar pa bo letošnja turistična bera precej večja od lanske in lahko bi rekli, da je v glavnem že za nami kriza, ki so jo našemu turizmu povzročili politični pre- tresi v minulih letih. Res, da so letošnjo sezono v veliki meri rešili domači gostje, ki so bili ves čas v večini, vendarle pa je tudi naraščanje števila tujih gostov opazno in stalno. Svoje je seveda doprinesla tudi vojna oziroma občasni spopadi na sosednjem Hrvaškem. Tukajšnji turistični delavci pričakujejo, da bo letošnji relativni uspeh v posezoni še izboljšan. Za september imajo že kar precej rezervacij in če bo vreme ugodno, kot kažejo napovedi, bo gotovo prišlo tudi mnogo individualnih gostov. Zaključek letošnje sezone v Portorožu ne bo obeležen z ognjemetom, kot je bilo v navadi prejšnja leta, in »bojem«, kakršen se je zgodil lani, ko je v pretepu zabodeni mladenič podlegel poškodbam. Tradicionalna »Portoroška noč«, ki se je ponavadi izrodila v nekontrolirano popivanje in končala s kupi razbitih steklenic po vsem mestu, se ne bo več ponavljala. Zal pa se tukajšnji turistični delavci niso domislili kake druge, spodobnejše prireditve, ki bi jo nadomestila. DOGODKI, KI Sl JIH KAŽE ZAPOMNITI Vojaki revolucije so dočakali dež Boštjan Lajovic Hvala bogu, da ima Slovenija še nekaj intelektualcev, saj bi nas sicer zanesljivo pobralo. Minuli teden se je namreč po nekajletnem spanju prebudila slovenska civilna družba in v Opredelitvi bistroumno natančno analizirala stanje šentflorjanskega duha. Porazno, zares porazno. Vsi smo namreč slepi voli, ki nas podtalno vodijo neokrnjene strukture bivšega režima. Niirnberški sindrom je splošna slovenska anamneza, zdravilo pa eno samo: obrambni minister Janez Janša. Ge pustimo ob strani vse pomisleke ob tako trhli logiki naših razumnikov, velja spomniti vsaj na enega bistvenih atributov, ki določa in dokazuje držo intelektualca. To je skepsa, dvom, ki razumniku omogoča kritično razdaljo in verodostojnost. Razumnik pač ne nasede kar tako na vsako pasjo bombico in verjame v teorijo svetovne zarote. Te reči se ob koncu tisočletja dogajajo kvečjemu še kakšnemu nesrečno zaljubljenemu srednješolcu, ki vzroke za svoj poraz išče vsepovsod, samo pri sebi ne. In potem piše pisma in toži naokrog. Naši intelektualci so z vdanostno izjavo, kar Opredelitev nedvomno je, dokazali, da so pravzaprav tisto, proti čemur se borijo: vojaki revolucije, ki bi z linčem drugače mislečih na en mah odpravili vse antagonizme nastajajoče države. In potem bi prišla mir in sreča, lirika in epika bi vzcveteli in bili cenjeni kot v starem Rimu za časa pesnika Nerona... Da se razumemo: fenomen Janša ima eno samo napako. Dvomeči človek preprosto ne more pristati na tezo, ki jo častilci tega fenomena brezskrbno ponujajo: da je minister Janša odgovor in rešitev na vse naše težave. Takšne vsezmo- žneže smo pred kratkim še imeli, pa niso kaj prida zalegli. Miting pred mariborskim sodiščem, kamor je Janša prišel na zaslišanje, je bil tako v mnogočem slaba repriza miselnih obrazcev, za katere smo verjeli, da so že preseženi. Tudi za Opredelitev smo mislili, da se ne more več zgodi- ti, pa se je... Ko smo že pri ministru Janši, velja omeniti še govorico, ki v teh dneh kroži po Sloveniji, zadeva pa novega šefa Sove, skrivnostnega Silvana Jakina. Mož je menda tako spreten, da ga fotoreporterji nikakor ne morejo ujeti v svoj objektiv, če je sila pa lahkovernim namesto sebe ponudi dvojnika, ki mu niti ni kdovekako podoben. Vendar Jakin kmalu ne bo več vroči predmet poželenja fotografov, saj, če govorice držijo, že iščejo zamenjavo zanj. Menda je posegel v orožarsko afero in si sposodil zapisnik o zaslišanju enega od osumljenih, da bi z njim pomagal nekomu drugemu. Tretjemu pa to ni bilo všeč in Jakinu so menda šteti dnevi, saj tudi sicer ni bil ravno Sorge... Minuli teden se je sicer zgodilo tudi nekaj pametnih reči, med katerimi je vsekakor najpomembnejši obisk italijanskega zunanjega ministra Andreatte. Odnosi med Slovenijo in Italijo so dobri, vsekakor pa veliko boljši, kot bi mislili glede na nekatere poteze naše sosede v zadnjem času. Ministra Peterle in Andreatta sta se v znak dobre volje vozila v znameniti blejski pletni, pozvonila sta z zvoncem želja in se sploh trudila kazati prijazne obraze. To je v času, ko vsenaokrog iščemo sovražnike, edina res dobra novica, če seveda odmislimo dež. Tega smo najbolj potrebovali in zelo težko čakali. In ga dočakali... »Caro Lojze, dopo tutto restiamo amid« »Seveda, Nino! Non c'e problema.« BOSNA IN HERCEGOVINA Nedelja, 29. avgusta 1993 BOSANSKI MUSLIMANI Zakaj Muslimani nasprotujejo delitvi Bosne in Hercegovine Republika bosanskih Muslimanov bi se lahko obdržala le kot rezervat pod zaščito ZN Po koncu vojne bo Bosna in Hercegovina največji invalid na Balkanu (Telefoto: AP) Tyrakorkoli bodo na IV koncu razdelili Bo--i-Xsno in Hercegovino, ni mogoče spregledati dejstva, da je Zahod, poln vzvišenih besed o nasprotovanju in celo kaznovanju ozemeljskih osvajanj, nespremenljivosti mednarodno priznanih meja ter nasprotovanju etničnemu čiščenju in drugim vojnim grozotam, z omahljivo politiko legitimiral srbska prizadevanja za združitev vseh območij, na katerih živijo pripadniki tega naroda v nekdanji Jugoslaviji in - če je mogoče - še kakšnega kraja, ki ni etnično srbski, za povrh. Hrvati, ki so prav tako žrtev »stoletnega srbskega sna« in beograjskih akademikov, ki so sestavih zloglasni memorandum, so k delitvi Bosne pristavili svoj lonček, ko so v začetku napadov na to državo prvi začeli organizirati oboroženi upor, potem pa, ko so vide- li, kam peljejo pogajanja pod mednarodnim nadzorstvom, hitro sprejeli logiko ohranjanja »hrvaških« ozemelj v Bosni in Hercegovini, kar je pripeljalo do vojne med njimi in Muslimani. Ce se seveda o tem, kot mnogi vse glasneje poudarjajo, nista že predhodno dogovorila Miloševič in Tu-dman, ki sta se še pred začetkom vojne na Hrvaškem enkrat ali dvakrat tajno sestala (v Karadordevem). Muslimani so se logiki delitev najdlje upirali in tudi zato predstavljajo vojaško najšibkejši člen treh bojujočih se strani v BiH. Ko so logiko delitev sprejeli, pa so jo začeli uresničevati z enako krutimi metodami kot pred njimi Srbi in Hrvati, s poboji, preganjanjem in preseljevanjem nemuslimanskega prebivalstva. Z vojno in pogajanji si zdaj prizadevajo ohraniti čim več ozemlja nekdanje skupne domovine. A kakorkoli se bo ta nesmiselni spopad iztekel in ne glede na dejstvo, da vojna gospodarsko, socialno, politično, skratka v vseh pogledih uničuje vse tri strani, bodo največji balkanski invalid ostali prav Muslimani. Brez izdatne mednarodne pomoči in morda celo patronata ZN se skrotovičena državica, stisnjena med »veliko« Srbijo in malo manj veliko »veliko« Hrvaško, pač ne bo mogla obdržati. Tudi če zanemarimo najhujše posledice vojne, kot so uničeni industrijski obrati, razrušena ali močno poškodovana cestna, železniška in telekomunikacijska infrastruktura, veliko število mrtvih ali trajno invalidnih oseb v starosti, ko bi bili sicer delovno najaktivnejši, po vsem svetu razseljene družine, ki se, če se vojna konča jutri, še leta ne bodo mogle vrniti v domovino, še vedno osta- ne dovolj argumentov za gornjo trditev. Večina prometnih povezav (ceste, železnice) nekdanje Bosne in Hercegovine s svetom je potekala v smeri sever-jug ali zahod-vzhod. Vse te poti so zdaj, z delitvijo države med njene tri »konstitutivne« narode, presekane, zato je razumljivo, da Alija Izetbe-govič zahteva na severu vsaj koridor do Save in na jugu dostop do Jadranskega morja. Ce si Muslimani vojaško in diplomatsko ne bodo izborih ugodnejše rešitve, bo njihova prihodnja državica razdeljena na tri ozemeljsko nepovezane enote: Cazinsko krajino na zahodu, osrednji del od Brčkega na severu do nekako Stolca pod Mostarjem na jugu ter na vzhodne enklave Goražde, Žepa, Srebrenica, ki bi jih Srbi z osrednjim delom muslimanskega dela BiH najraje povezah le s slabo gorsko cesto. Kako bi v tako »raztrgani« državi lahko učinkovito organizirali vse državne službe, od vojaške in policijske do finančne, zdravstvene, socialne itd., najbrž ni nikomur jasno. Dalje: četudi bo Muslimanom ostal osrednji industrijski bazen z Zenico in Tuzlo na čelu, bo večina energetskih objektov (hidro- in termoelektrane) ter rudnikov ostala Hrvatom ah Srbom (hidroelekrami Trebinje in Gacko Srbom, hidroelektrarne Čapljina, Jablanica in druge Hrvatom itd.). Sarajevo s strojno, kovinskopredelovalno, lesno, kemično in drugimi industrijami, ki naj bi ga naslednji dve leti upravljali predstavniki ZN ob pomoči treh sbrskih, treh hrvaških in treh muslimanskih predstavnikov, bi po izteku tega roka verjetno prav tako razdehh. Vsaj tako si stvari predstavljata vodja bosanskih Hrvatov Boban in vodja bosanskih Srbov Karadžič, ki sta delitev Sarajeva po izteku mednarodnega nadzora že napovedala. In nenazadnje, če zanemarimo vse, kar smo zapisali doslej, ostaja še zadnji in morda najmočnejši argument v prid trditvi o nesposobnosti bodoče muslimanske državice v BiH, da bi se obdržala kot samostojna državna entiteta; to je dejstvo, da nima neke »matične« države, kot jo imajo Hrvati in Srbi, ki bi se kasneje, ko bi se stvari nekoliko umirile, priključila s kakšnim »najbolj demokratičnim« referendumom. Muslimanom torej res ne preostane nič drugega kot samomorilsko nadaljevanje vojne. Pri tem upajo, da bodo morda njihovi zavezniki iz arabskih držav v tem času s pritiski na voditelje Združenih držav Amerike in Nemčije uspeli izgovoriti kakšno bolj sprejemljivo rešitev. Miloš F.kar GEOPOLITIKA / MUSLIMANSKI SVET IN VOJNA V BIH Slepo črevo Islama Bolj kot muslimansko enklavo v Evropi odgovarja Zahodu močno Srbijo Zakaj vam muslimani ne pomagajo? - je bilo najpogostejše vprašanje, ki so ga postavljali bosanskim Muslimanom na začetku vojne. Eden prvih odgovorov se je glasil, da so se sami odrekli željam za pomoč, ki so prihajale iz islamskega sveta, ker so menili, da so del Evrope ter da bodo znotraj svojega evropskega konteksta, tako kot Hrvaška in Slovenija, rešili vsa temeljna vprašanja. Kasneje se je razkrilo tisto, kar so že prej govorili najbolj obveščeni: islamski svet je razklan zaradi številnih interesov, za katere so interesi bosanskih Muslimanov komaj kapljica v morje. Dve močni struji, ki obvladujeta tako imenovani islamski svet, se pravi tiste države, kjer prevladuje islam, ki vpliva na vsa področja življenja od politike do vedenja na ulici, sta konzervativna in protestna struja, ki ju utelešata Saudo-va Arabija in Iran. Vendar pa odnos med to tradicionalistično in previdno strujo z radikalnim protestantizmom ni odvisen le od samega sebe, saj je tudi odraz globalnih razmer v svetu, v prvi vrsti vpliva ZDA in ameriške podpore določenim političnim procesom. Kronološko gledano, je bila prvi sogovornik ZDA Saudova Arabija, monarhija, ki z vso strogostjo uveljavlja islamske zakone. To je bilo še na začetku oblikovanja ameriških interesov za nafto na Bližnjem vzhodu, ko je ameriška politika podpirala islamska gibanja od Egipta in Sudana do Pakistana, Afganistana Sirije in Libije. Takrat je ameriška diplomacija izhajala iz logike, da bo s podporo tistim političnim silam, ki temeljijo na muslimanskih tradicijah, izoblikovala čvrst okop zoper sovjetski prodor, hkrati pa tudi prodor domačih nacionalističnih gibanj. Iran je stvari obrnil na glavo, saj prevrat proti šahu ni pomenil samo začetka islamske revolucije, ampak tudi protiameriško revolucijo. A tudi takrat je ameriška diplomacija, ki je bila odgovorna za Bližnji vzhod, pri zamisli, da so konzervativni, pretežno monarhistični tradicionalistični režimi, ki so religiozno navdahnjeni, enako učinkovito sredstvo tako v blokovskih odnosih kakor tudi protistrup zoper Teheran. Vojna med Iranom in Irakom je zbližala ZDA in Irak najbolj pod vplivom arabskih držav, ki so si od tega obetale trojen dobiček: omiliti naklonjeni odnos ZDA do Izraela, postopoma odstraniti sovjetski vpliv in ob tem izrabiti sovraštvo večine arabskih držav do naraščajoče moči Irana. Vendar pa se je po »puščavskem viharju« vojne med Irakom in ZDA začelo tudi politično in strateško osipanje nacionalističnih, modernističnih in svetovnih režimov v islamskem svetu, od Jordana do Tunisa, od Alžira do Jemna. Iran je iz zalivske vojne dejansko izšel kot najvčeja sila na Bližnjem vzhodu. Ker pa je ZSSR razpadla, je Iran izgubil po- Darko Pavicič / Zagreb men poglavitnega okopa zoper sovjetski vpliv, izoblikoval pa se je novi muslimanski blok v bivših republikah Sovjetske zveze z večinskim muslimanskim prebivalstvom. In kje so tu bosanski Muslimani? Glede na svetovna gibanja bi lahko rekli, da je islam v teh krajih komajda slepo črevo nečesa, kar bi lahko imenovali islamski svet. To pa tudi pomeni, da so predpostavke za interes svetovnih sil, v prvi vrsti ZDA, za obstoj in prospe-riteto takšne entitete zares vprašljive. V prvi vrsti zahvaljujoč zgodovinskemu spominu na islam v Španiji, hkrati pa tudi številnim problemom, ki jih imajo države, kot je Francija in celo države Srednje Evrope, kjer se iz leta v leto vse več kristjanov spreobrača v islam, ki predpisuje vse in ne dovoljuje nikakršnih dilem, ki so se v današnjih časih recesije preveč namnožile v številnih evropskih glavah. In če k vsemu temu prištejemo tudi vklešče-nost Muslimanov med Srbe in Hrvate, postane njihov položaj med kladivom in nakovalom jasen, saj je med tistimi, ki so se zedinili v tezi, da gre v Bosni za islamski fundamentalizem, ki ho- če iz Bosne narediti islamsko državo, Hrvati in Srbi pa se pri tem ponujajo kot nadvse prikladna pontonska različica »antemurale christianita-tis«. Seveda to ustreza njihovim političnim ciljem pri razdelitvi Bosne, hkrati pa nujno vzpostavlja neko novo ravnotežje v geopolitičnih odnosih tega področja. Tudi če se bo svet odločil »zadovoljiti« vse, je zelo verjetno, da bo Srbija postala element stabilnosti (vojaške, politične ...) na Balkanu, da se bo Hrvaška zadovoljila z državo v okviru avnojskih meja, Bosna pa bo dejansko razdeljena, saj nobena unija po tej vojni ne more jamčiti, da bo ostala skupaj; Muslimani bodo postali otok islama na tem območju sveta. Kaj bi se zgodilo, če bi prišlo takrat do nove integracije v islamskem svetu, ki bi zagotovila pomoč bosanskim Muslimanom z učvrstitvijo temeljev svoje vere (beri: neizogibno tudi politike, družbenega in siceršnjega življenja) na prostorih, ki bi jih dobili, ne glede na to, kako bi bili veliki in seveda še naprej v Evropi - je za enkrat še veliko vprašanje. A četudi bi se to zares zgodilo, je spet treba spomniti na globalne interese (ZDA?) v svetovnem in evropskem kontekstu, v vsakem primeru pa na »rdečem gumbu«, ki bi pomenil alarm za številna mesta na svetu, če bi nanj pritisnili v Bosni. Izid vojne sta Miloševič in Tudman določila pred štirimi leti v Karadoidevu BEOGRAD - Srbi iz Hrvaške so pri Karinu (vzhodno od Zadra op.ur.) že prodrli do morja. Srbi iz Bosne pa bodo to šele storili 10 kilometrov južneje od Dubrovnika. Vodja bosanskih Srbov Karadžič je izjavil, da je o tem še prezgodaj govoriti, čeprav se bo zanesljivo zgodilo. Ženevski zemljevid delitve BiH je samo predlog razmejitve, ki ga sicer ne bodo sprejeli Muslimani, sprejeli pa ga bosta vojaško premočna Srbija in Hrvaška. Končno se je razkrilo, kar je pravzaprav že dolgo znano, da sta Tudman in Miloševič zelo uigran tandem. V skladu z njunimi osebnimi ambicijami se ne spreminjajo samo usode tisočev ljudi, ampak tudi cele države. Karadžič, ki v teh dneh piše slavospeve politični modrosti predsednika Miloševiča, zelo dobro ve, da se tri sporne muslimanske enklave Žepa, Srebrenica in Goražde ne morejo obdržati v srbskem okolju. V letu ah najkasneje dveh bodo postale srbske, enostavno Radovan Karadžič (AP) zato, ker bodo njihovi prebivalci odšli tja, kjer se bodo počutili - bolj vami. Samo neobveščeni so bili presenečeni, s kakšno lahkoto so Srbi dobili znameniti koridor skozi Posavino za povezavo Banja Luke z Beogradom. Gospoda Miloševič in Tudman sta se o tem dogovorila že zdavnaj, pred štirimi leti, pri Tikvešu in Karadordevu. Naš sogovornik iz Karadžičevega štaba in nekdanji novinar nam je pojasnil, kakšni bodo zemljevidi na ozemlju že davno pokojne Jugoslavije. Črnogorska Prevlaka, strateško pomembni rt na vhodu v Boko Kotorsko, bo postal srbski. Zavzeli ga bodo bosanski Srbi. Tudmanu gre predvsem za to, da vzpostavi prometno komunikacijo in poveže hrvaški »rogljič«. Pred javnostjo se bo Tudman zelo kmalu pojavil z zmagovitim govorom, v katerem bo sporočil, da je brez strela dobil Vukovar in dostop do Donave. Nemogoče? Srbija v obnovo Vukovarja ni vložila niti enega samega dinarja, vložila pa ga je v Borovo, Dalj in Erdut, ki so sosednje občine. A to še ni vse o hrvaško - srbskih zemljevidih. Tudman, kot je zatrdil naš sogovornik, zahteva tudi deblokado avtoceste pri Pakracu. Srbi iz Slavonije se bodo morali umakniti bolj na sever. Iz vojne, ki sta jo v medsebojnem dogovom izvedla Miloševič in Tudman, bosta oba izšla kot zmagovalca. Tak je dogovor. Kaj pa razseljeni ljudje? Tudi ti bodo znova ploskali. Žarko Rajkovič SRBSKI PREDLOG MUSLIMANSKI PREDLOG N PREDLOG LORDA 0WNA IN STOLTENBERGA IZ TUJINE Kulturni center z moralnimi zadržki TEHERAN - Body bilderji sopihajo v ritmu pop glasbe, v sosednji dvorani vadijo Čehova in slišati je tudi zvoke klasične glasbe. Nic posebnega, Ce se vse to ne bi dogajalo v nekdanji teheranski klavnici, v srcu islamske republike Irana. Kultura je nasledila »kri in nož, ki sta bila prej simbola tega kraja«, poudarja predstavnik kulturnega centra Ali Ahraf Nasserzadeh. Ze na prvi polged je očitno, da so si arhitekti precej prizadevali, da bi celotnemu kompleksu zagotovili privlačen in izzivalen videz, ki ni brez asociacij na pariški center Georges Pom-pidou. V centru se nahaja tudi bazen, dvorana za športno dejavnost, pri kateri strogo spoštujejo ločenost spolov, tako, da so mladi lahko skupaj samo pri gledaliških vajah in pri glasebenem orkestru. V centru je tudi kinodvorana Charlia Chaplina in umetnostna galerija. Petje in ples sta sicer prepovedana, a povsod se iz zvočnikov oglaša glasba Sitarja. Poleg kulture in športa, kulturni center zagotavlja tudi protipotresne teCaje (potresi v Iranu so zelo pogosti), ki potekajo s pomočjo audio-vizualne tehnike, narejene pri IBM, a vsi programi se začenjajo z besedami: »V imenu Alaha...« »Navsezadnje živimo v revolucionarni deželi«, meni programski vodja Cinifurušan, ki ne skriva svoje ljubezni do Bacha in Chopina. Po njegovem gledališka dejavnost pokriva precej široko pahljačo, saj uprizarjajo vse, od predislamskih historičnih iger do gledališča za otroke, vključno s Čehovim, pri Čemer pa so ljubezenske zgodbe še zmeraj prepovedane. (H.C., APF) Končni načrt Isabel Allende SAN RAFAEL - Isabel Allende, ena izmed najbolj priljubljenih romanopiscev v Latinski Ameriki, je v Kaliforniji (ZDA) pred nedavnim izdala nov roman z naslovom The Infinite Plan (Končni naCrt). To je njeno prvo delo, ki ni izšlo v Latinski Ameriki. Glavni junak romana je fant iz delavskega razreda iz revnih Četrti Los Angelesa. Težave, ki se jih Allen-dejeva v tem delu loteva, so smrt, posilstva, norost, sanje, ljubezen. Podobne teme obravnava tudi roman The House of Spirits (Hiša duhov), po katerem režiser Bille August snema istoimenski film. Glavna igralca sta Meryl Streep in Jeremy Irons, premiera pa naj bi bila v novembru. V Argentini prav tako snemajo film po njenem romanu Of Love and Shadows (O ljubezni in sencah). Allendejeva je odrasla v Santiagu, po uboju predsednika Salvadora Allendeja, njenega strica, pa je zapustila rodni Čile. Kasneje je z mamo potovala po Evropi, Boliviji, Libanonu in, kot pravi, imela osamljeno otroštvo. Zelo jo je potrla smrt osemindvajsetletne hčerke decembra lani, kar vpliva tudi na njeno sedanje delo. V dvanajstih letih je izšlo že deset milijonov kopij njenih romanov, in to v sedemindvajsetih jezikih. Pisateljičin slog nekateri označujejo kot magični realizem, sama pa pravi, da se zgleduje po kolumbijskem pisatelju Gabrielu Garciu Marquezu. (Reuter) _______LITERATURA / KOLIKO IN KAJ SMO BRALI MED POČITNICAMI_ Se je Trubar poleti obračal v grobu? Knjige si ljudje poleti izposojajo toliko kot med letom, le žanr je drugačen Vanda Straka in dopisniki Podatki, ki jih zbiramo vsak teden in ki kažejo prodajo knjig v ljubljanskih knjigarnah, so precej osupljivi, saj knjige nikakor ne sodijo med najbolj iskane in prodajane izdelke. Zato smo poskušali izvedeti nekaj več o izposoji čtiva v poletnih mesecih po slovenskih knjižnicah v Ljubljani, Mariboru, Celovcu in Trstu. V ljubljanski Mestni knjižnici so nam povedali, da obisk v njihovi hiši med poletnimi meseci ni bistveno manjši kot sicer, nekoliko drugačna pa je zvrst literature, po kateri bralci segajo. Tako so največ zanimanja pokazali za t. i. pogrošno Čtivo, ki krajša dneve na dopustovanju. Se vedno slovenski bralci radi berejo zgodbice, ki jih je napisala, žal že pokojna, dama, najbolj znana pod imenom Victoria Holt. Precejšnje povpraševanje je bilo tudi po podobni literaturi izpod peres Da-nielle Steel, Judith Krantz in H. G. Konsali-ka, mnogi pa so se odločili za izvirno slovensko literaturo. Nekateri izmed članov Mestne knjižnice so se ukvarjali z Janševimi Premiki, Ruplovo Skrivnostjo države in Odčarano Slovenijo istega avtorja, poleg poli- tičnih spominov, ki so Slovencem blažili vroče poletne dni, so bila pozornosti deležna tudi v predpoCitniškem Času izdana dela Dima Zupana, Draga Jančarja, Miloša Mikelna in drugih. Ljubljančani so gojili mnogo načrtov o potovanjih, ki so jih uresničili ali pa tudi ne, v ta namen pa so si izposojali turistične vodice po evropskih in neevropskih deželah. V Štajerski prestolnici in njeni univerzitetni knjižnici so povedali, da so bila njihova vrata odprta obiskovalcem le do petnajste ure, ob sredah pa do sedemnajste, kar je prav gotovo pripomoglo k temu, da obiskovalci niso prav pogosto zahajali k njim. Izposoja je bila zato v poletnih dneh zelo majhna, nekoliko se je povečala šele sedaj, ko se je poletje prevesilo v drugo polovico in so se nekateri študenti že zaceli pripravljati na jesenske izpitne roke. Seveda so iskali predvsem strokovno literaturo in priročnike, leposlovju pa niso posvečali pretirane pozornosti. Se slabše kot v Mariboru, kjer je knjižnica odprta le v dopoldanskem Času, se godi našim rojakom v Celovcu, kjer jim je izposoja slovenskega berila tako rekoč onemogočena. Edina slovenska knjižnica v koroškem mestecu, Studijska knjižnica, je v avgustovskih dneh zaprla svoja vrata, morebitni bralci pa so se znašli, kot so se vedeli in znali. Se vedno jim je ostala možnost, da berejo knjige v nemščini, ali pa si knjige v slovenskem jeziku kupijo. Narodna in študijska knjižnica v Trstu pa je, na sreCo, tudi poleti do- bro obiskana, izposoja je podobna kot v ostalih mesecih v letu, nekoliko manj obiskana je le Čitalnica, kjer bralci lahko vsak dan prebirajo vse slovenske dnevnike, precej italijanskega dnevnega tiska in seveda obilo revij. Izposoja knjig je podobna kot v ostalih mesecih v letu, ljudje si izposojajo predvsem dela slovenske književnosti, nekoliko manj je povpraševanja po tujem leposlovju. To poletje je bilo veliko zanimanja za pedagoško in didaktično literaturo, vzrok pa je verjetno v tem, da je za jesen razpisan natečaj za učitelje. Knjižnica na Opčinah je v mesecu avgustu zaprta, zato pa je bil pri njih zelo povečan obisk julija, ko so si bralci izposojali knjige za vse poletje. Precej zanimanja so pokazali za izvirno slovensko leposlovje, pa tudi za politično obarvana esejistična dela, tako sodobna, kot tista, ki govorijo o drugi svetovni vojni. Otroci in mladostniki so si izposodili predvsem tiste knjige, ki so jih po naročilu profesorjev morali prebrati Cez poletje, za prosti Cas pa so si privoščili berilo z znanstvenofantastično in pustolovsko vsebino. Čemu brati? Čemu pisati? ANTVVERPEN - Tudi organizatorji prireditev v kulturni prestolnici Evrope 1993 Antvverpnu se zavedajo težavnosti položaja, v katerem se je v Času prevlade elektronskih medijev znašla književnost. Sklicujejo se na besede Huga Clausa, leta 1929 rojenega flamskega pesnika, pisatelja in dramatika: »Besede odpirajo pot mislim/kakor noži kožo«. Nuja, da bi razločili in pojasnili, na kateri počiva Zahodna kultura, se je ohranjala in širila s pomočjo književnosti. Najti pravšnje besede in izraze, ustvariti red in zmedo, ki oba opisujeta in s tem v red stvari vnašata veC smisla -zaradi tega pišemo in beremo in s tem napredujemo, Čeprav s hitrostjo, ki ni očitna na prvi pogled. »Podjetje« Antvverpen - kulturna prestolnica Evrope bo zato v sodelovanju z različnimi založbami izdalo šest zvezkov v po vsaj dveh jezikih. In katere teme so se jim zdele primerne, da bi prav vsakega Evropejca vzpodbudile k branju in morebiti kasneje tudi k pisanju? V prvi zvezek so povezali odlomke iz del evropskih književnikov na temo »Črta. Meja. Obzorje.«, drugega so posvetili Maxu Picardu, tretjega so ubrali na temo »Provincializem in razseljenost«, Četrtega na »Zoologijo«, ki naj bi predstavila postmodernistično pojmovanje živali, peti spregovarja o »Spoštovanju in odobravanju pravil« in zadnji o »Obnovi in njenih oblikah«. (V.L.) Deset najbolje prodajanih knjig v Knjigami Karantanija (od 25. julija do 25. avgusta) LJUBLJANA - Prodaja knjig v knjigami Karantanija na Starem trgu 21 ni tako občutno padla, kot v drugih književnih prodajalnah po Ljubljani, kljub temu pa je poletna sezona opazna tudi v prodajalni pri Galeriji SKUC. Na prvem mestu tega meseca je Otrok nove dobe, takoj za njim pa Murphyjevi zakoni, ki jih je založba Karantanija izdala že leta 1991. Otroci in njihova problematika so obravnavani tudi v delih V vrtcu bo morda že prepozno ter Drama je biti otrok. Spanec Lorca in njegove kan-cone so se uvrstile na peto mesto, za njimi je Lacanova Televizija, sledijo pa še Camusov Sizifov mit, Virtualna resničnost in VVeiningerjev Spol in značaj. Knjigama Karantanija ponuja vse literarne zvrsti, njihovi obiskovalci pa kažejo nekoliko drugačen okus in povprašujejo predvsem po knjigah, ki jih drugje ni moc dobiti. V knjigarno zahaja pretežno študentska in srednješolska populacija, zaradi nekoliko ugodnejših nakupnih pogojev in podaljšanega delovnega Časa pa se obisk pri njih povečuje. Se vedno veljajo tudi posebni nakupni pogoji za dijake, študente in upokojence, ki lahko dobijo knjige po deset odstotkov nižji ceni, vsi pa lahko nakupu, katerega vsota presega 3200 tolarjev, knjige plačajo s tremi čeki. Vse te ugodnosti lahko uveljavljate vsak dan med 10. in 13.30., ter popoldan med 15.30. in 21. ura, ob sobotah med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro, lahko pa jih obiščete tudi v nedeljo med 17. in 20. uro. 1. Osmo Rajneesh: Otrok nove dobe, zal. Pot 1993, cena 945 tolarjev, 25 izvodov 2. Arthur Bloch: Murphyjev zakon, zal. Karantanija 1991, cena 599 tolarjev, 17 izvodov 3. M as aru Isuka: V vrtcu bo morda že prepozno, zal. Tangram 1992, cena 1764 tolarjev, 13 izvodov 4. Aliče Miller: Drama je biti otrok, zal. Tangram 1992, cena 2090 tolarjev, 9 izvodov 5. F. Garcia Lorca: Cante jondo, zal. Karantanija 1993, cena 997 tolarjev, 9 izvodov 6. Jacques Lacan: Televizija, zal. Društvo za teoretsko psihoanalizo 1993, cena 1575 tolarjev, 8 izvodov 7. Albert Camus: Sizifov mit, Cankarjeva založba 1980, cena 630 tolarjev, 7 izvodov 8. Kenneth Frampton: Modema arhitektura, zaL Globus 1992, cena 3649 tolarjev, 5 izvodov 9. Virtualna resničnost, zal. Časopis za kritiko znanosti 1993, cena 1575 tolarjev, 5 izvodov 10. Otto VVeininger. Spol in značaj, zal. Analecta 1993, cena 2210 tolarjev, 4 izvodi Vanda Straka SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / GLASBA ---------------------------------------, EVROAGENDA FILM / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FOTO BENETKE 50. Filmski festival Benetke, Lido - La Biennale di Venezia, CA. Giusti-nian, San Marco - 30124 Venezia. Tel. 9939-41-2760339 /Fax: 2760341. Naj starejši svetovni filmski festival - Mostra Intema-zionale D’ Aarte Cinematografica je letos organiziran že petdesetic. Festival, ki ga je sredi tridesetih let v propagandne namene "ustanovil” Mussolini, je z leti postal ena najveCjih in najpomembnejših svetovnih filmskih manifestacij (skupaj s Cannesom in Berlinom). Letos bo festival odprla Spielbergova mega uspešnica Jurrasic park, med ostalimi pomembniimi avtorji pa bodo v uradnem sporedu festivala še Robert Altman s filmom Short Cuts, Martin Scorsese, sicer star gost festivala (1985 After Hours, 1988 The Last Temptation of Christ, 1990 Goodfellas) s filmom The Age of Innocence, Gus van S ant (Even Covvgirls get the blues), Abel Ferrara (Snake Eyes), ki je še pred kratkim v Cannesu predstavil film Body Snatchers in Krzysztof Kieslovvski, katerega film "Film Blu-Li-berty” predstavlja prvi del trilogije francoske trobojnice. Žiriji bo predsedoval kitajski režiser Chen Kaige, ki je letos v Cannesu s filmom Zbogom, moja konkubina osvojil Zlato Palmo, med ostalimi elani žirije pa direktor festivala Gillo Pontecorvo napoveduje še Elliota Silversteina, brazilskega režiserja Nelsona Pereiro Dos Santosa in (verjetno) igralko Urno Thurman. (S. P.) KOLN Zlati nakit Rimljank Romisch-Germanisches Museum, Roncalliplatz 4, do 3. oktobra: Zlati nakit Rimljank, odprto od torka do Četrtka od lOh do 20h, od petka do nedelje od lOh do 18h, ob ponedeljkih zaprto. Zlati nakit iz rimske dobe sodi k naj dražjim in naj dragocenejšim arheološkim najdbam iz antike. V vseh delih rimskega imperija zlati nakit ni bil le okras ženske, temveč tudi statusni simbol. Po vsem cesarstvu so bile posejane zlatarske delavnice in ena najuspešnejših je bila v Kolnu. Dragoceni kamni so prihajali po različnih trgovskih poteh tudi iz najbolj oddaljenih koncev sveta: biseri, akvamarini, zadi, topasi, opali ... Zlate verižice, uhani, prstani, zapestnice, najdeni v grobovih in zakladnicah, pričajo o osebnem bogastvu in veselju Rimljanov do individualnega, nekonfekcijskega imagea. Razstava v kolnskem rimsko-germanskem muzeju, ki so jo pripravili ob pomoči prav tako kolnskega muzeja za uporabno umetnost, gledalca sooča z neverjetno pestrostjo oblikovanja in tehnik izdelovanja nakita. Med razstavljenimi predmeti je tudi precej izposojenih iz drugih evropskih muzejev, skupaj pa tvorijo pravi sejem antičnega rimskega nakita. (A. K.) LONDON Nanolehnologija kot igra Science Museum, Exhi-bition Road, do 26. septembra: Koliko se lahko pomanjšamo?, odprto od ponedeljka do sobote od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 11. do 18. ure. Predstavljajte si majhne tovomjacke, ki potujejo po vaših arterijah in odvažajo maščobe, miniaturne stroje, ki uničujejo ogljikov dioksid v atmosferi, in drobne laptop računalnike, ki so močnejši, kot Ce bi vse računalnike tega sveta sestavih skupaj. Te fantastične ideje lahko nekoč s pomočjo nanotehnologije postanejo resničnost. Koliko se lahko zmanjšamo? je prva razstava na evropskih tleh, ki predstavlja razvoj, sedanje aplikacije in bodoči petencial nanotehnologije. Leta 1959 je fizik R Feynman ponudil tisoč dolarjev tistemu, ki bo prvi izdelal rotacijski električni motor, katerega kubatura ne bo presegala 1/64 inCe. Feynman je bil presenečen, ko je le nekaj mesecev kasneje na njegova vrata potrkal W. McLellan in mu pokazal svoj izum: milijoninko konjske mod velik motor, ki ni bil dosti veCji od drobca prahu. »Možnosti implikacij tega novega področja so velikanske. Na-notehnologija lahko revo-lucionira naše vsakdanje življenje«. Obiskovala si lahko poleg McLellanovega električnega motorčka ogledajo tudi 4, 8 milimetrov velik avto z vgrajenim motorjem, ki celo dela! NajveCja atrakcija razstave pa je najmočnejši mikroskop na svetu: AFM je topometrični mikroskop, ki deluje na jedrsko energijo. (AK.) ANTVVERPEN Mesto v znamenju gledališč Gledališki festival in festival otroških in mladinskih gledališč (Signaal ’93), Antvverpen, gledališka festivala bosta potekala do vključno 31. oktobra, rezervacije in prodaja vstopnic na centralni blagajni Theaterple-in 1, 2000 Antvverpen, vsak dan od 11. do 16. ure, ali na tel. 32 (0) 3/231 07 50 V okvir letošnje manifestacije Antvverpen 93 (Kulturna prestolnica Evrope) sta vključena tudi dva gledališka festivala, na katerih bodo sodelovale gledališke skupine in posamezniki iz vseh večjih evropskih (in svetovnih) mest. Enakovredno bodo zastopana dela klasičnega repertoarja, kot tudi predstave sodobnega gledališkega izraza, ki je seveda za vsakega režiserja ali koreografa drugačen, zato se v preostalih dneh festivala obeta kar najbolj bogat in raznovrsten spored. Formulo za festival so organizatorji povzeli po Berlinskem gledališkem srečanju; določili so strokovno žirijo, ki šteje devet elanov, ti pa bodo po končanem festivalu izbrali najboljšo predstavo. Ze jutri lahko obiščete delavnico Johna Martina, umetniškega vodje mednarodne organizacije Pan Projects, ki v svojem gledališkem laboratoriju združuje najrazličnejše gledališke tradicije. V prvih dneh septembra se bodo evropski publiki predstavila gledališča iz Nizozemske (Noord Nederlands Tonnel), Italije (Societas Raffaello Sanzio s predstavo Amleto in Masoch), igralec Julien Schoe-naerts s pretresljivo monodramo o starem in osamljenem igralcu, ponovno že omenjeno nizozemsko gledališče s produkcijo, ki združuje video in gledališče Ba-taille, Bataille... Med zanimivejšimi predstavami ne smemo prezreti gostovanja romunskega gledališča Te-atral National Craiova (na sliki prizor iz njihove predstave Titus Andronicus) in predstave o mazohističnih mehanizmih in strukturah znotraj teatra, italijanskega režiserja Romea Castelluccija. (O. T.) BENETKE Afriške miniature iz brona Galleria Totem, sala 3- II c anale, Accademia 878/b, Benetke, razstava bo na ogled do 17. oktobra 1993. Odprto vsak dan, tudi ob ponedeljkih od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Tel. (041) 552 36 41 V sredo bodo v beneški galeriji Totem odprli razstavo, na kateri bodo obiskovalcem predstavili male afriške plastike, skulpture in nakit iz antičnega obdobja. Raziskovalci so med mnogimi vzhodnoafriškimi ljudstvi, ki še danes izdelujejo predmete iz brona, ugotovili, da uporabljajo posebno tehniko obdelave te kovine, znana že nekaj tisoC let. Postopek obdelave te kovine še danes preseneča tehnologe, predvsem pa raziskovalce. Na razstavi si je mogoče ogledati zbirko okrasnih igel, ritualnih zvonov, zapestnic in okraskov ljudstva Voruba (Nigeria), redek obesek s Človeško podobo iz Kameruna, kipe in maske plemena Dan, senufke nožne obročke, ter okrasne predmete drugih etničnih vzhodnoafriških skupin in plemen. (M.T.) GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBUANA križanke Johann Strauss: opereta NETOPIR, Opera in balet SNG Ljubljana (torek, 31. 8., ob 20.30, 1800,1200 SIT, v primeru slabega vremena bo predstava v ljubljanski operni hiši). CELJE Anton Novačan: HERMAN CELJSKI, SLG Celje. V avtentičnem prostoru pod Friderikovim stolpom bo rodbina Celjskih snela svoje posmrtne maske in znova odigrala zaCetek svojega konca... (sobota, 4. 9., in nedelja, 5. 9., ob 20. uri na celjskem Starem gradu. Predstavi sta za izven. Organiziram so brezplačni prevozi s parkirišča Glazija v Celju, pol ure pred vsako predstavo.) POSTOJNA Ciklus Monodrama in avtorska poezija: IZTOK MLAKAR, veCer Šansonov. Iztok Mlakar je diplomiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na od- delku za dramsko igro in umetniško besedo v letniku 1985/86 in je elan ansambla Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Za svoje umetniško ustvarjanje je doslej prejel že veC bleS-CeCih nagrad - Borštnikovo nagrado in nagrado TV Ljubljana za mladega igralca v predstavi Petra Bamesa »Rdeči nosovi« za vlogo Toulona leta 1987, leta 1990 pa nagrado Društva dramskih umetnikov Slovenije ob svetovnem dnevu gledališča za igralske stvaritve v predstavah PDG, predvsem v »Komedijantu, jasnovidki ali Dan mrtvih« in »Evangeliju po Judi«. Poleg dramske umetnosti je Iztok tudi poet primorske dežele, prvinskih Čustev in Ciste duše. V njegovih pesmih oživijo ljudje, mimo katerih hodimo vsakdan in jih ne opazimo, zablestijo skriti kotički človeške notranjosti, zadiši topla zemlja in se zaiskri vino v kozarcu. Tu se lahko najdemo vsi, vsakdo nosi v sebi drobec Iztokove pripovedi, nekoga izmed toplih in pristnih ljudi iz pesmi ali mogoče tudi kakšno karakterno potezo, ki se ji od srca nasmejemo Sele z njegovimi besedami (Četrtek, 2. 9., ob 20.30, gostilna Zapravljivček, Postojna). NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Pred gradom Kromberk bodo za red izven uprizorili strupeno komedijo TICO-TICO BAR v režiji VITA TAUFERJA. Predstavo si lahko ogledate 3. in 4. septembra ob 20.30. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst GLEDALIŠČE VERDI Jesenska simfonična sezona - Festival Horovvitz Europa Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih bo možno od 14. septembra dalje, medtem ko se bo pričela prodaja vstopnic dne 21. septembra pri blagajni Dvorane Tripcovi-ch od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. GLEDALIŠČE ROSSETTI Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih bo možno od 1. septembra dalje (gledališka sezona se bo pričela 20. oktobra) pri bla-gajni gledališča Rossetti (ob delavnikih 8.30-10.00, 14.00-19.30) in v Pasaži Protti (ob delavnikih 9.00-12.30, 15.30-19.00, ob praznikih in nedeljah 9.00-12.30). GRAD SV. JUSTA Poletne prireditve - Straordinario estivo V torek, 31. t. m., ob 21.30 uri nastop saksofonista Maceo Parker & Roots Revisited iz ZDA. V Četrtek, 2. septembra., ob 21.30 uri nastop Tourš Kunda iz Senegala. Prodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti (tel. 630063). MIRAMARSKI GRAD Luci in zvoki V torek, 31. t. m., ob 21.00 v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini. Ponovitev v četrtek, ob 21.00 v nemščini in ob 22.15 v italijanščini in v soboto ob 21. in ob 22.15 v italijanščini. ŠTANDREŽ Kulturni dom »A. Budal« V soboto, 4. septembra, ob 20.30 bo na sporedu »Pajk’s show« - kabaretni veCer, katerega prirejajo Kulturni dom iz Gorice, ZSKD, Zadruga Maja in KD o. ZupanCiC. Gost veCera bo priznani slovenski igralec Ivo Godnič. Za informacije in rezervacije: Kulturni dom Gorica (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288 - ob delavnikih od 9. do 12. ure). GRAPEŽ DEŽELNA KONGRESNA PALAČA Danes, 29. t. m., ob 21.30 poklon skladatelju Antoniu Smareglia - »Oceana«. Nastopili bodo Jasna Corrado Merlak (harfa), Neva Merlak (klavir), Stelia Doz (sopran) in Paolo Zu-dich (tenor). LIGNANO ARENA ALPE ADRIA Jutri, 30. t.m., ob 21.00 - gledališka predstava »Preludio a un bacio», ki jo predstavlja skupina ITT Theatre. KOROŠKA VRBA vensko planinsko društvo in oTV-Dollsa- ch, informacije na tel. 046254?4329 (Le-Danes, 29. t. m. na parkirišču pred Pizza- sjak) stadelom, srečanje ob 6. uri »Otvoritev planinske koce Anna Schutzhaus« na SVEČE Ederplan (blizu Lienza). Prireditelj Slo- , , ' Do 4. septembra »Slikarski teden«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA uubljaha VINO '93 39. MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO - VINARSKI SEJEM bo potekal od ponedeljka, 30. 8., do sobote, 4. 9. Vinski sejem z mednarodnim ocenjevanjem vin velja danes za eno najveejih tovrstnih prireditev na svetu. Ljubljanski sejem je postal prvi organizator ocenjevanj vinskih vzorcev zunaj Evropske skupnosti, katerih rezultati so priznani tudi v državah Evropske skupnosti. Komisija 36 degustatorjev z vsega sveta je že julija ocenila prek tisoC vzorcev vin iz 20 držav, rezultati pa bodo predstavljeni na sejmu. Prav tako se bodo na sejmu predstavili vinogradniki in vinarji s svojimi pridelki in tehnološkimi dosežki. Bogat bo tudi obsejemski program s strokovnimi posvetovanji in predavanji. V torek, 31. 8., ob 11. uri bo na Prešernovem trgu, na ploščadi pred Bank Austria, odprta razstava VODA. Razstavni prostor te potujoče in zanimive razstave je avtobus. KUD FRANCE PREŠEREN Vabljeni ste na multikulturno prireditev PREPOVEDANI SADEŽI CIVILNE DRUŽBE,-UTRECHT V LJUBLJANI, ki jo organizirata IN-DOK center mreže za Metelkovo in Kud France Prešeren. V sredo, 1. 9., ob 20. uri bo odprtje razstave-slik in fotografske razstave o zasedanju hiš v Utrechtu Expo 1000; ob 21. uri sledi koncert: DOGMAMA (hardeore punk) in ZOBIES UN- DER STRESS (eksperimentalni techno house); DOMUS, Slovenska cesta 17 Do srede, 1. 9., poteka informativno-svetoval-na razstava GREMO NA PIZZO. MESTNA GALERIJA Založba Mihelač, Ljubljanski sejem in Mestna galerija vas vabijo na predstavitev knjige SLOVENSKI VINOGRADI. Knjigo bodo predstavili: avtor fotografij Joco Žnidaršič, avtor besedila Tone Pavček, oblikovalec Miljenko Licul in Aleksander Bassin, ki bo knjigo tudi ocenil. Predstavitev bo popestril Vlado Kreslin s svojo kitaro, (ponedeljek, 30. 8., ob 21. uri v Mestni galeriji). LAŠKO 10. OBČINSKA REVIJA STARIH SEG IN OPRAVIL na Reki pri Laškem (danes, 29. 8., ob 15. uri). VELENJE NAMESTO ROZ, SNG Maribor: Kabaret XX. stoletja, Svetlana Makarovič (petek, 3.9., ob 19.30 na Velenjskem gradu, v primem slabega vremena pa v kulturnem domu, 500 SIT). VERŽEJ Danes, 29. 8., se bo ob 17. uri na osrednjem trgu zaCel turistično-zabavni popoldan s tradicionalnimi kozjimi dirkami. Po prireditvi bo zabava z ansamblom MALIBU iz Kopra. V sredo, 7. septembra, ob 19. uri bodo v Bežigrajski galeriji v Ljubljani odprli razstavo OD SKICE DO LUTKE. Bistvo gledališča je igra. Izvir gledališke igre je otroška igra. Otroška igra je obred kozmičnega pomlajevanja, vstopanja v ris nedolžnega, nepokvarjenega sveta, v tem risu ima lutkovno gledališče izbrano, privilegirano mesto. Čemu? Ker je lutkovna umetnost umetnost animacije. Animacija za igralca ni le proces oživljanja lutke kot predmeta, marveč tista srečna »naivnost«, s katero v lutki čuti njeno kulturno moč, njeno duhovno sazsežnost. Umetnost animacije, grobo rečeno, odpravlja protislovje med materialnim in spiritualnim. Lutkovno gledališče Jože Pengov je gledališče, ki od svojega nastanka neguje posebno občutljivost do izhodišča animacijskega artizma. O tem - na svoj način - govori tudi razstava, ki je pred nami. Tradicija Jožeta Pengova je ohranjena, o tem pričajo imena MILAN BIZOVIČAR, TOMAŽ KRŽIŠNIK, ALENKA SOTTLER, MATJAŽ SCHMIDT, LIDIJA OSTERC, FOJŽA. ZORMAN.. Milan Dekleva GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA KRIŽANKE 41. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Koncert violončelista MILOŠA MLEJNIKA in pianista JANKA ŠETINCA v ponedeljek, 30.8., ob 20.30. Mednarodni rockovski koncert NOVI ROCK 93 bo v soboto, 4. septembra. Nastopajo: SMASHING PUM-PKINS (ZDA), VERVE (UK), 2227 (SLO), SLEAZV SNAILS (SLO), SUBWAY DOGS (CRO) in ZONA INDUSTRIALE (CRO). CANKARJEV DOM Sezona 93/94 se bo pričela z gostovanjem plesnega teatra iz Anglije. Performance Michaela Clarka z naslovom MODERNA MOJSTROVINA si boste lahko ogledali v soboto, 11.9., ob 20. uri v Gallusovi dvorani. Ljubljani kot soloviolist orkestra Slovenske filliarmo-nije in elan godalnega kvarteta Tartini. (Četrtek, 2. 9., ob 20.30 v cerkvi sv. Florjana). Koncert: NEW SW1NG QUARTET in AQ BERTONCELJ, klavir (sobota, 4.9., ob 20.30). GORNJA RADGONA Na sejmišču v Gornji Radgoni bo v petek, 10. 9„ od 16. ure dalje veliki rockovski koncert POMURJE POJE 93. Sodelovale bodo vse skupine, ki se trenutno pojavljajo na rockovski sceni Pomurja: THE BAD ARTIST, CRUCIFDaON, GODA, YELLOW MINUTE, GRB., ZELEZOBETON, PSIHOPATI?, THE SE-ARCH FOR VVHAT?, HLADNO PIVO. JEZERSKO Koncert ALPSKEGA KVINTETA (danes, 29. 8., ob 17. urina športnem igrišču pri hotelu Kazina). V sredo, 22. 9., bo v Gallusovi dvorani nastopila so-lopevka in pianistka DIAMANDA GALAS, ki jo imenujejo kar demonski glas devetdesetih. Sodelovala je s skladateljem Vinkom Globokarjem, režiserju F. F. Coppoli pa je pomagala pri glasbi za film Dra-kula. POLETJE V STARI LJUBLJANI Koncert: ALEŠ KACJAN, flavta, in ALEKSANDER MILOŠEV, viola. Program: J. S. Bach, H,-Vierodemps, C. Debussy, W. A. Mozart. Aleš Kacjan je rojen v Ljubljani, kjer je tudi opravil večino svojega glasbenega šolanja. Po študiju pri-prof. Borisu Čampi je na Mozarteumu v Salzburgu v razredu Irene Grafenauer končal podiplomski študij, kasneje pa se je izpopolnjeval v Londonu pri profesorju Bennettu. Že med študijem je prejel Prešernovo nagrado, v letu 1986 pa je zmagal na tekmovanju jugoslovanskih umetnikov v Zagrebu. Kot sofist afi-Clan različnih komornih skupin je koncentiral doma in v tujini, sicer pa je prvi flavtist orkestra Slovenske filharmonije in elan pihalnega ansambla Slovvind. Violist Aleksander Milošev je doma iz Zagreba, kjer je s petimi leti pričel svoje glasbeno šolanje. Na tamkajšnji Akademiji za glasbo je končal študij v razredu prof. Stahuljaka. V tem Času je na raznih tekmovanjih osvojil številne nagrade. Koncentiral je že na ra-' zličnih evropskih koncetnih odrih, med drugim tudi na salzburških poletnih igrah, kjer je vodil mojstrski tečaj viole in komorne igre. Trenutno živi in dela v KRANJ V petek, 3. 9., bo ob 20.30 na grajskem vrtu nastopil priznani komorni orkester CARNIUM pod vodstvom dirigenta PETRA ŠKRJANCA. LAŠKO Grajske poletne prireditve v Laškem: STANKO ARNOLD, trobenta, BRANIMIR SLOKAR, pozavna, RADOVAN VLATKOVIC, rog, VVOLFGANG-VVAGENHAUSER, klavir. Svetovno priznani umetniki so tokrat prvič kot kvartet na koncertnem odru, izvajali bodo novitete. Odlični umetniki so nosilci številnih nagrad in priznanj, koncertirajo po vseh svetovnih odrih kot solisti in v komornih zasedbah (petek, 3. 9., ob 20.30). ROGAŠKA SLATINA Baročni koncert: MAJDA SVAGAN, mezzosopran, VITOMIR MAROF, tenor, IVICA TRUBIC, bas, DALIBOR BERNATOVIC, harfe, ROBERT MRACSEK, klavir; program: Bach, Haendl, Pergolesi, Stradeha, Lukačič (četrtek, 2.9. ob 20. uri, Kristalna dvorana). TRŽIČ Danes, 28. 8., bo v tržiški femi cerkvi nastopil organist TOMAŽ MOČNIK z deh J. S. Bacha (Goti durch deine Giiter, Ich ruf zu dir, Herr Jesu Christ, Gelobte seiste du, Jesu Christ, Toccata Adagio in fuga v C-du-m) in J. Clarka (Trumpet Voluntary). RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA MODERNA GALERIJA 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE je na ogled do 30. septembra. MGLC danes, 29. avgusta, ob 11. uri organizira javno vodstvo po 20. mednarodnem grafičnem bienalu. MESTNA GALERIJA V ljubljanski Mestni galeriji se z izborom skulptur iz let 1983-1993 predstavlja japonski kipar MASAVUKI NAGASE. NARODNA GALERIJA Razstavi EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK in RIHARD JAKOPIČ -TO SEM JAZ, UMETNIK... Razstava je posvečena petdesetletnici slikarjeve smrti. Tretja razstava iz vrste Evropski slikarji obsega 81 slik iz slovenskih muzejev, galerij, nekaj tudi iz slovenskih zbirk od 14. do 20. stoletja. Gre za dela italijanskih slikarjev, flamskih slikarjev, francoske šole, nemških slikarjev ter slikarjev 19. in 20. stoletja. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17 Razstava slik igralke METE VRANIC bo na ogled do 1. septembra. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik, unikatnega stekla in nakita UMETNIKOV IZ UKRAJINE bo na ogled do 3. septembra. GALERIJA EQURNA Gledališče GLEJ postavlja v galeriji-Equrna TRIHOZITJE - tri vizualne in zvočne podobe predstav TOMAŽA ŠTRUCLA (LANCOME, HAMLETT PACKARD, HA-MLETS N' ROSES). Razstava bo na ogled do srede, 1. septembra. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava likovnih del elanic in elanov društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane bo odprta do 8. septembra. GALERIJA STOPNIŠČE, Nazorjeva 12 V sredo, 1. 9., ob 21. uri bo odprtje razstave fotografij NANIJA POLJANCA. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA V torek, 31. 8., bo ob 19. uri odprtje razstave slikarskih del, nastalih v slikarski koloniji na Koprivniku aprila 1993. Razstavo bo odprl prof. Andrej Pavlovec, kustos muzeja v Škofji Loki. Razstava bo odprta do 7. septembra. STUDIO VESTA, Petkovškovo nabrežje 41 Do ponedeljka, 30. avgusta, je na ogled razstava modnega ustvarjanja osnovnošolk, srednješolk in študentk MAJE KOCJAN, MAJE HORVAT, TATJANE PEZDIR, DAMJANE BAJEC IN LAURE TAUFER. Razstavo je postavila študentka arhitekture MOJCA KOCBEK. BLED HOTEL ASTORIA Razstava akademskega slikarja JOŽETA SLAKA- DOKE bo na ogled do 4. septembra. CELJE GALERIJA KOMPAS Razstava slik BOŽIDARJA ŠČURKA bo na ogled do 31. avgusta. LIKOVNI SALON CELJE Do 1. septembra, bo na ogled razstava slikarskih del JONA GALA PLANINCA. KAMNIK GALERIJA NEPTUN Razstava slikarskih del Kamniški motivi akademskega slikarja DUŠANA LIPOVCA. KOPER GALERIJA LOŽA Razstava del prekmurskega slikarja MARJANA GUMILARJA, dobitnika letošnjega Rembrandtovega cekina. KRANJ GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Razstava otroških in mladinskih ilustracij FOJŽA A. ZORMANA. GALERIJA MESTNE HIŠE Spominska razstava del slikarja AVGUSTA ČERNIGOJA. LAŠKO Razstava z naslovom 10 LET OBUJANJA IN OHRANJANJA STARIH SEG IN OPRAVIL v Laškem in okolici. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP Fotoklub Maribor vas vabi na razstavo fotografij FRANA HLUPICA. _ MULJAVA BISTRO KLEPEC Do konca poletja je na ogled razstava akvarelov in gvašev z naslovom DOLENJSKA POKRAJINA akademskega slikarja DUŠANA LIPOVCA. MURSKA SOBOTA GALERIJA KULTURNEGA CENTRA MIŠKO KRANJEC Razstava kipov mesečnikov akademskega kiparja MIRKA BRATUŽA iz Gornje Radgone bo na ogled do konca avgusta. PIRAN MESTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna razstava kiparskih del akademskega kiparja JOŽETA POHLENA. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Razstava Češke akademske slikarke ZDENKE MARSCHALOVE. GALERIJA MODRIJANOV MLIN Do 7. septembra razstavlja svoja dela akademski slikar DIMITRIJ POPOVIČ. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL Priznani fotograf TIHOMIR PINTER je pripravil zanimivo razstavo Portreti sodobnih slovenskih književnikov. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TKB - AGENCIJA MITNICA V razstavnih prostorih razstavlja najnovejša matericna dela Deziderij Švara. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERV Do 30. septembra je na ogled skupinska razstava Artestate ’93 na kateri bodo razstavljali Serena Bellini, Fernanda Goina Gordini, Gnido Massaria, Sergio Micale-sco, Livio Officia, Sergio Perini, Renzo Pillon, Olivia Siauss, Sisto Fulvio in Mario Zoccolan.Urnik: samo ob delavnikih 10.30-12.30/ 17.00-19.30. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. MILJE SEDEŽ LETOVISCARSKE USTANOVE (Ul. Roma 20) Do 31. t. m., razstavlja svoje ikone Olga Mandič. Urnik od ponedeljka do petka 9-13, 16-19, ob sobotah 9-13. GORICA GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova -trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. KOROŠKA ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN V Četrtek, 2. 9., bo ob 19. uri z lutkovno predstavo O KUŽKU, KI NI ZNAL LAJATI nastopilo češko lutkovno gledališče NAIVNI DIVALDO. Vstopnine ni. MARIBOR Danes, 29. 8., ob 19. uri nastopa lutkovno gledališče Minor iz Prage z igrico KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA. V petek, 3. 9., ob 19. uri nastopa The Parker Ma-rionettes iz Velike Britanije z igrico STANEL-LIJEV SUPER CIRKUS. MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 30. 8., bo ob 17. uri na grajskem dvorišču gostovalo lutkovno gledališče Minor iz Prage z igrico KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA. V Četrtek, 2. 9., ob 17. uri se bosta s klasičnimi, ročno izdelanimi lesenimi marionetami predstavila Stan in Dorothy Parker z lutkovno igrico STANELLIJEV SUPER CIRKUS. VELENJE PRVI SOLSKI DAN, zapojmo z MATEJO KOLEŽNIK. (V sredo, 1. 9., ob 16. uri na vrtni terasi Name. V primeru slabega vremena: pritličje Name.) UGNANO Arena Alpe Adria V sredo, 1. septembra, ob 21. uri -Koncert Annie Oakley. V nedeljo, 5. septembra, ob 21. - Glasbeni maraton s sodelovanjem skupin: Errata Corrige, Altair in Ego. V petek, 3. septembra, ob 21.00 - Operne in operetne arie. Pojeta Lorella Turina (sopranistka) in Roberto Miani (tenor). Pri klavirju spremlja David Lo-nardi. PORTOGRUARO FESTIVAL KOMORNE GLASBE Danes, 29. t. m., ob 11. uri Portogmaro (Občina): nastop čelista Alexandra Rudina; Portogruaro (cerkev s. Luigi) ob 18. uri »La mušica di Parigi e dei parigini«; Pradipozzo di Portogruaro (farna cerkev) ob 21. uri nastop Tria kitar; S. Vito (Palača Rota) ob 21. uri Ensemble; ob 21. uri Fraforeano (Vila Kechler) Ludus Trio; ob 21. uri Jeselo (Gaze-bo Trg Torino) nastop orkestra Accademia '900. Jutri, 30. t. m., ob 11. uri Portogmaro: ob 11. uri (Oratorio Pio X) koncert študentov; ob 18. uri (Občina) »Nuovi concertisti«; ob 21. uri (Palača Del Moro) koncert komorne glasbe; ob 21. uri Ba-gnara di Gruaro (farna cerkev) nastop Tria Bonelli; ob 21. uri Loncon di annone Venelo (Kmetijsko podjetje S. Osvaldo) »Koncert v kleti«. V torek, 31. t. m., ob 11. uri Portogmaro (Collegio Marconi): koncert študentov; ob 18. uri (Občina) »Nuovi concertisti«; ob 21. uri (Gledališče Pellico); »La mušica di Parigi e dei' parigini«. V sredo, 1. septembra ob 11. uri Portogmaro (Collegio Marconi): koncert študentov; ob 15. uri (Gledališče Pellico); koncert študentov; ob 21. uri (Gledališče Pellico) »La mušica di Parigi e dei parigini«. CELOVEC UMETNA HIŠA Do 19. septembra razstavlja svoja dela Janez Bernik. GALERIJA SCHNITZER Do 3. septembra so na ogled dela koroških umetnikov 1955 - 1985. RlITER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere-re« G. Herolda in W. Buttnerja. GALERIJA MOHORJEVE KNJIGARNE Stane Jarm razstavlja svoje akvarele in kipe. GALERIJA CARINTHIA Se danes razstavlja Nicolaus Moser. KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA (Burggasse 8) Do 5. septembra razstavljata Cornelius Kolig in Camera Picta. ŠKOFIJSKA REZIDENCA (Mariannengasse 2) Do 12. novembra je na ogled razstava »Franc Ksaver Salm«. Urnik: 10/17. GALERIJA ARS TEMPORIS (Herrengasse 14) Do 15. septembra je na ogled razstava »Re-play«. BOROVLJE PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.oktobra 1993. Po dogovoru je možen tudi ogled v skupinah. PLIBERK VVERNER BERG-GALERIJA Odprta je vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00. LJUDJE, ODNOSI, LETA Nedelja, 29. avgusta 1993 Ml MED SEBOJ / STARŠI IN OTROCI » SLADKO ŽIVLJENJE« / OTROCI - ŽRTVE Pubertetne težave Pri mladostnikovih težavah je bolj primerno poslušanje kot posiljevanje z razlagami, za katere sploh ni prosil Trgovina z belim blagom in zlorabe Razširja se tudi v države vzhodne Evrope Starši se neredko vprašajo - je bilo težje (lažje) v prejšnjih Časih ali je težje (lažje) zdaj? Kaže namreč upoštevati, da je od seksualne revolucije minilo že 25 let in da so prav toliko Časa že v uporabi kontracepcijske tabletke. Francoski strokovnjak dr. Sylvain Mimoun iz izkušenj v praksi ugotavlja, da si številni sodobni starši pogosto napačno predstavljajo življenje svojih otrok. Zlasti to velja za hčerke, do katerih so »obsedeni« z zaščitniškim odnosom, na kar zdaj neredko vpliva stah pred aidsom. Otrok kljub veliki skrbi starši pri pogovorih ne bi smeli prestrašiti, prav dr. Mimdun. Upoštevati bi morali, da so mladi vendarle samo »veliki otroci« na področju Čutnosti, saj svoje telo šele odkrivajo in ne vedo, kaj pomeni sama spolnost in kaj prava ljubezen. Res je, da se dandanes veliko staršev s svojimi otroki pogovarja kot s prijatelji in se pred njimi tudi sami vedejo bolj sproščeno, kar pa je lahko vCasih »nevarno«, saj tako izgubijo pravo vlogo staršev. Mladostnika v Čustvenih (ljubezenskih) težavah na primer mati ali oCe odpravita s tistim: »-Daj, no, ne sekiraj se, bo že minilo, saj je mene tudi!«, kar je dokaj jalov posel in otrok se lahko zapre vase. Bolj primerno je poslušanje kot pa »posiljevanje« z razlagami, za katere mladostnik ni niti vprašal niti prosil; globokoumne pripovedi o lepotah ali slabih straneh spolnosti ga morda sploh še ne zanimajo, saj gre morda »-zgolj« za Čustvene težave. Počakati torej kaže na primeren trenutek, vendar pa se ne izgovarjati celo na to, češ, »ti bo že zdravnik oziroma ginekolog povedal.« V takem primeru je bolje, kot svetuje dr. Mimoun, vključiti svojo prijateljico ali prijatelja, ki se jim bo otrok lažje zaupal. In Ce porečete odraščajoči hčerki, naj se posvetuje z ginekologom, in vam odgovori, da je to že storila, ne bodite užaljeni! Mladi namere velikokrat poslušajo svoje prijateljeve) in se napotijo k »njihovim« ginekologom, ki jih tudi zaprosijo za zaščito. Kako pa,je s tem, da Starši pogosto težko najdejo pravo pot do mladostnikovih težav starši sinu ali hčerki vta- knejo kondom ali tabletke kar v žep? Dr. Mimoun meni, da to brez dodatne informacije ni preveč pametno, saj ta »zadeva« lahko tako tam tudi ostane. Tisto, »to je ženska« ali »moška stvar« pa je dejansko že preteklost... (KaN) Glede zaščite na začetku spolnega življenja pri mladostnikih so strokovnjaki enotnega mnenja: tabletka ne izključuje kondoma in obratno. Uporabljati kaze torej oboje, saj kondom varuje pred prenašanjem raznih bolezni, vendar je manj zanesljiv kot tabletka, ta pa varuje pred različnimi infekcijami, ki lahko privedejo celo do sterilnosti. Ce mlad par ostane skupaj dlje Časa in Ce je njun test za aids negativen, potem lahko kondom opustita. Pri novem partnerju pa ne smejo pozabiti na previdnost in uporabo obeh kontracepcijskih sredstev! Stari od 13 do 17 let. Nemogoči. Začenja se njihovo spolno Življenje. Starši se neredko znajdejo v veliki zadregi, ko jim skuSajo pojasniti »skrivnosti pravega življenja«. IšCejo pravo pot, da bi se jim približali, saj vedo, da je mladospiik zelo občutljivo bitje, da napačna beseda lahko naredi veC škode kot koristi... Upoštevati morajo tudi to, da mladih ne smejo preveč prestrašiti, kljub temu, da gre za tako pomembna vprašanja, kot so Čustvene težave, »tisto prvič«, aids, kontracepcija... Nič nenavadnega niso zadnja leta neverjetno visoke številke o razširjanju prostitucije in zlorabljanju mladoletnih otrok v trgovini z belim blagom. Samo Avstralci so na Filipinih lastniki veC kot tretjine javnih hiš v Manili, ki z rdečini lučmi nad vhodi in napisi, kot so Srečni kenguru, Pijani vombat (vreCar iz Tanzanije) ali Razposajeni klatež vabijo obiskovalce. Ron 0’Grady, direktor nevladne skupine, ki se bori proti otroški prostituciji in že deluje v 25 državah, sedež pa ima na Tajskem, pravi, da v javnih hišah svoje usluge ponuja tudi vse veC otrok-prostitutk. Manilski župan Alfredo Lim si prizadeva, da bi zaustavil trgovino z belim blagom. Takoj po prevzemu svojega mesta je zaukazal zapreti 300 barov in klubov s to dejavnostjo. VeC tisoč Avstralcev vsako leto odpotuje na Filipine ali Tajsko, kjer se za denar zabavajo v družbi otrok-prostitutk. Vsako leto veC kot milijon otrok iz različnih vzrokov postane žrtev prostitucije. Samo na Filipinih svoje telo prodaja 60 tisoC mladoletnikov. »Stranke« prihajajo od vsepovsod. Največ jih je iz Nemčije, ZDA in Avstralije. Po zadnjih podatkih je v prostitucijo na Tajskem vpletenih najmanj 800 tisoC mladoletnikov, v Indiji polovico manj in v Braziliji okrog četrt milijona. Dejstvo je, da ima otroška prostitucija »lepo« zgodovino še posebej v Aziji, vendar so podobne razmere tudi že v vzhodnoevropskih državah, še posebej pa je v razcvetu v Vietnamu, Kambodži, Laosu, na Kitajskem, v Dominikanski republiki in Kolumbiji. V ZDA se s prostitucijo ukvarja do 300 tisoC mladoletnikov, Ce pa prištejemo tudi vse, ki samo občasno na tak način zaslužijo nujni denar za preživetje, se prodaja že okoli 2, 4 milijona mladih, ki še niso dopolnili 18 let. V Rusiji, kjer so še do pred kratkim prikrivali obstoj prostitucije, se je trgovina z belim blagom precej razširila. Samo v Moskvi je po ocenah strokovnjakov veC kot tisoC dečkov in deklic, ki so se po padcu komunizma in izbruhu težkih socialnih razmer znašli na cestah. Veliko med njimi jih ni starih niti deset let. Tiste dečke, ki imajo nežnejše obraze, njihovi zvodniki preoblačijo v deklice, kar je njihovim strankam še posebej všeč. Za usluge dobijo povprečno 20 dolarjev. Razlogi, da se otroci znajdejo na cestah, so različni, nemalokrat pa od doma pobegnejo, ker se ne razumejo s starši ali pa so jih ti prav tako spolno nadlegovali. Tisti njihovi zvodniki, ki dobro poznajo domače razmere in kjer se tujci najpogosteje gibajo, imajo domove, kjer prodajajo usluge svojih »varovancev« v sami bližini Bolšoj teatra in podobnih uglednejših mestih. Eden od vzrokov, da se je trgovina z belim blagom zadnja leta še posebej razširila, je zmotna miselnost, da je pri mla-doletnikoh manj možnosti, da imajo virus aidsa. Vendar dejstva kažejo povsem drugače. Veliko deklic je za spolne odnose preprosto premladih in si jih sploh ne želijo. Veliko med njimi po odnosih močno krvavi in so zato tudi zelo hitro okužene z virusom HTV. (AFP) STISKE, SANJE, SREČANJA Duša Pogled in videnje usod s ptičje perspektive Bolezni in notranja praznina, ki doletijo nas in naše bližnje, s katerimi smo usodno duhovno povezani, so pogosto dragoceno opozorilo, da ne moremo opraviti s strahom pred resnično podobo o sebi. Ko privrejo do roba, pa so knjiga prispodob, s katerimi lahko začnemo brati povest svoje duSe; tako napolnimo svoje življenje z odpuščanjem sebi in vsem okoli sebe in prikličemo milost, da se nam vse dogaja kot v najbolj čudežnih sanjah. Nenadoma je konec občutka, da se nam vrača, kar smo vložili, da smo igračka usode, karme, zakona bumeranga - postanemo ljubljena in ljubeča bitja, na katera dežuje lepota in dar ustvarjanja lastnega življenja po meri najdrznejšpih slutenj in hrepenenj. Oglasite se Duši s svojimi nerazrešenimi stiskami, pogledala bo za vas v prihodnost. Izrežite kuponček in pripišite »za DuSo«, za daljši in hitrejši odgovor pa polni naslov. S sestro dvojčico imava družini, v katerih na zunaj poskušava živeti mirno, le z občasnimi razčiščevanji problemov, Imava pa 73 let staro mamo, ki je precej bolehna m se slabo počuti, a odklanja resnejšo zdraviško pomoč, razen svojega stalnega zruvni’ predpisu sestro se ne moreva znebi ti občutka, d zdravje trpi žara' nih življenjskih stisk. Ali ravnava v čemerkoli napačno in kako bo z maminim zdravjem? Gemello Kot dvojčici posebej globoko razumeta nebesedne vezi, ki nas povezujejo, zlasti ko še ljubimo, tudi ce ne živimo skupaj. Zato izrabita ta tihi način pogovora s svojo mamo: ne dovolita ji, da posega s skrbjo v vajini življenji, ampak jo - brez besed -prosita, naj vaju spremlja še dolgo in zdrava, saj sta vedve sposobni svoj križ nositi sami. Molita za to. Mama bo to kmalu razumela in prosila za vajino srečo. Ob božiču se ji bo zdravje popolnoma vrnilo, dočakala pa bo več kot petindevetdeset let. Tudi vaju čakajo v življenju lepa presenečenja z otroki. Stara sem 45 let, profesorica. Vse življenje sem si želela samo srečen zakon iz velike ljubezni, posebej tudi zato, ker je bilo tako v domači družini. Doživela sem nekaj ponesrečenih zvez in ostala sama in popolnoma strta. Kaj me čaka v prihodnje? Tatjana ' ‘Veliko boste potovali in o uveljavili pomembno i- znanstveno odkritje. Pri ■' 66 letih pa boste srečali človeka, zaradi katerega so bile vaše življenjske želje po ljubezni tako močne, in nadomestili vse svoje izgubljene sanje, tesnobo in občutek praznine. Načrtno pa se morate več družiti s prijatelji, ker vam je to potrebno tudi za vaše delo. Star sem 16 let in redno meditiram. Sem popoln vegetarijanec in se večkrat tudi postim. Se vedno pa ne razumem, zakaj sem na svetu in katere talente naj razvijem v sebi. Joco Vprašanja, ki si jih postavljate, so prava, le da se morate zavedati, da so to vprašanja, na katera si vsi odgovarjamo večino svojega življenja. Ker premalo jeste in se izgubljate v ilu- zijah o sebi, se od odgovorov samo oddaljujete. Zato se začnite resno ukvarjati s športom, zlasti s plavanjem, in kar najhitreje poskrbite za svoje telo: vaša nadarjenost se skriva prav tukaj. Za zdaj poskusite najprej dojeti, da si na nobeno vprašanje ne moremo odgovoriti, če si delamo o sebi varljivo podobo in blodimo v oblakih. Oglasite se mi še. Stara sem 39 let in že pet let srečna v zvezi s 63-letnim umetnikom. On pa ogromno dela, čeprav imam hudo sladkorno bolezen. Bojim se, da bi se mu poslabšalo in da bi ga prezgodaj izgubila, ker tega ne bi mogla preživeti. Kako naj mu pomagam ohraniti zdravje? Darinka Vaš partner bo po naključju dobil v roke literaturo, v kateri bo odkril metodo, kako naj se pozdravi z lastno duhovno močjo. Ker je vitalen in ima močno avtosugestivno domišljijo, bodo sladkorna, pa tudi težave s prostato, ki so kar precej hude, izginile brez sledu. Partnerja sploh ne boste izgubili, saj se morata drug od drugega veliko naučiti in se več lepega doživeti. UPOKOJENCI / SAMOMORI Smrt boljša od življenja Nad tem niso presenečeni Žarko Rajkovič Življenje ali smrt? Med tema dvema možnostma je samo v preteklih dveh tednih dvanajst starih Beograjčanov izbralo slednjo. Kaže pa, da je to zanimivo samo za novinarje; nobena od socialnih in zdravstvenih služb se ne upa niti z besedico pokomentirati nenavadano velikega povečanja števila samomorov. V beograjskem društvu upokojencev pravijo, da niso niti malo presenečeni z množičnimi samomori starejših ljudi. Nasprotno, bili so pričakovani. »Živim samo od pokojnine. Nikogar nimam na vasi ali v tujini, ki bi mi lahko vsaj malo poma- gal,« pripoveduje stara Beograjčanka Jelena Maksimovič. Zaradi bolezni ne more delati nič, prešibka je celo, da bi odšla sama do ljudske kuhinje. Poleg tega pokojnina nikoli ne pride redno, ko pa že pride, je ne more dvigniti v celotnem znesku, ker banke nimajo gotovine. Tako je primorana stati nekajkrat po nekaj ur, da pride do svojega denarja, v vrsti pa stoji tudi za mleko in kruh. »O prepotrebnih zdravilih lahko samo sanjam,« dodaja, saj denarja, da bi jih kupila v zasebnih lekarnah, nima, v državnih pa na recept ne dobi nic. Kaj torej storiti? »Velikokrat sem pomislila na zadnji Prostitutke so še najmanj krive LONDON - Prostitutke so še najmanj krive za širjenje aidsa v Britaniji, paC pa prenašajo druge spolne bolezni na svoje može ali ljubimce. Od običajnih klientov namreč vedno zahtevajo uporabo kondoma, tako da so med 280 anketiranimi prijateljicami noči našli samo dve, ki sta bili okuženi z virusom HIV. Kar deset odstotkov pa jim ima spolne bolezni, kot sta gonoreja in herpes. Neka britanska raziskava tudi kaže, da ima tretjina moških, ki ima opravka s prostitutkami, odnose z drugimi moškimi, s čimer prenašajo infekcijo aidsa na ženske. (Reuter) Vitamin A Uživanje špinače, korenja, buc in drugih živil, ki vsebujejo veliko vitamina A, za 20 odstotkov zmanjša možnost raka na dojki. Strokovnjaki priporočajo tako hrano vsaj enkrat do dvakrat na teden. Veliko tega vitamina je tudi v pomarančah, ostalih vrtninah, rumenjakih, jetrih in mleku. (AFP) korak, da bi si prihranila muke. Ce bi se ubila, bi bilo vseh tegob in ponižanj naenkrat konec.« Nic bolje ni tudi po drugih mestih v notranjosti. V malem vojvodinskem mestu Apatinu so imeli pred kratkim v enem tednu kar osem samomorov, kar je veC kot v zadnjih desetih letih skupaj. Samomorilci pa so bili v glavnem mladi. Pet od njih se je vrnilo z bojišča, dve sta bili samohranilki, eden srednješolec in dva starčka. »Temu lahko rečemo vietnamski ali balkanski sindrom. Dejstvo je, da ima veliko mladih, ki so bili v vojni, psihične težave. Zlasti se to vidi pri vojnih invalidih. Sprašujejo se, zakaj so se sploh borili. Nekateri hočejo nazaj na bojišča, da bi umrli, da ne bi tukaj, kjer so, sami položili roko na sebe. Takih je največ, toda o njih se najmanj ve,« trdi dr. Slobodan JakuliC, direktor beograjske nevropsihiatrične klinike. KAJENJE / ASTMA Otroci so neredko žrtve kadilske strasti mater Ena najobširjenjših epidemioloških študij otroške astme v Veliki Britaniji je razkrila, da ženske, ki kadijo med nosečnostjo, kar za tretjino povečajo tveganje, da bo otrok dobil simptome astme, preden dopolni šestnajst let. V študiji, ki je potekala pod vodstvom dr. Johna Brittona v not-hinghamski mestni bolnišnici, so zbrali socialne in zdravstvene podatke 15.712 otrok ob njihovem rojstvu in nato pri petih, desetih in šestnajstih letih starosti. Rezultati kažejo, da je devetintrideset odstotkov otrok, katerih matere so pokadile petindvajset ali več cigaret na dan v času, ko je otrok dopolnil pet let, imelo težave z dihanjem v primerjavi s samo devetindvajset odstotki otrok, katerih matere v tem času niso kadile. Dr. Britton ugotavlja: »Rezultati kažejo, da je poglavitni vzrok otrokove astme kajenje matere med nosečnostjo.« (Ash Bulletin) MEDICINA Pazimo na svoje oči Sliši se kot znanstvena fantastika, a je vendarle res: pred petimi milenijumi je bila opravljena prva rekli-nacija očesne leCe. To je operacija potiskanja motne leče na očesno dno. Takrat je bil to zelo agresiven in boleC postopek, ki pa je slabovidnim pomagal, da so ponovno bolj ali manj jasno videli okrog sebe. Prvo odstranitev motne leCe so opravili pred 250 leti, umetno pa so prvič vsadili leta 1947. . Svojim očem lahko pomagamo z zelo preprostimi vajami. Ce hoCete spočiti preutrujene oei, strokovnjaki svetujejo, da jih zaprete in obrnete obaz proti soncu ali luCi ter mir- no dihate. Oci pokrijte z dlanmi in se skoncentrirajte, dokler ne »vidite« popolne teme, kar je najboljši počitek za oci. Za jasnejši vid svetujejo tudi to, da približno 20 do 30 cm pred očmi dvignete palca na rokah, razmaknjena dva do tri centimetre, navzgor v oddaljenost kakih 30 centimetrov od obraza. Poglejte ju, nato pa usmerite pogled proti steni. Med njima se bo »pojavil« tretji palec. Za od-poCitje preutrujenih oci pa strokovnjaki z univerze Berkley še svetujejo preprosto, toda učinkovito vajo: petkrat na dan po dve do tri minute glejte »v prazno«. (KaN) ŠPORT Nedelja, 29. avgusta 1993 KOLESARSO SP / DANES PROFESIONALCI FORMULA ENA / DANES VN BELGIJE ROKOMET / POKAL PRVAKOV Na lahki progi brez favorita - KOLESARSKO SP / VČERAJ - Ženske in amaterji: naslova v Nemčijo in na Nizozemsko Robert Pintarič okrog 40. mesta OSLO - Se bo današnja dirka za naslov svetovnega prvaka v cestni vožnji med poklicnimi kolesarji končala z množičnim Sprintom, je vprašanje, ki ga je najpogosteje slišati med poznavalci v Oslu. Včerajšnji nastop žensk in amaterjev je potrdil, da je proga vse prej kot zahtevna, zato lahko razvijajo kolesarji visoke hitrosti, da je uspešen beg možen le z odlično organiziranim napadom. Ker imajo Italijani zanesljivo najboljše moštvo, lahko menda edini pripravijo uresničljiv načrt, v nasprotnem primeru pa bo razplet dirke bržkone odvisen od razpoloženosti posameznikov ali moči šprinterjev. Ugibati o imenih favoritov je skoraj odveč. Gianni Bugno, zmagovalec zadnjih dveh izvedb, je letos vozil v -senci premnogih tekmecev. Azzurri največ računajo na Fondriesta, ki je že zmagal leta 1988, po nekaj slabih sezonah pa letos spet tekmuje na višku svojih moči. Najboljši svetovni kolesar Indurain je bolj specialist za etapne dirke, povrhu pa je še lažje poškodovan. V zadnjem hipu pa je od boljših zmanjkal tudi Švicar Rominger, ki se ga je lotila mrzlica. Na dirki bo nastopilo 190 kolesarjev iz 33 držav. OSLO - Naslova svetovnih prvakov v cestnem kolesarstvu sta včeraj odšla v Nemčijo in na Nizozemsko. Pri amaterjih je na 184 km dolgi progi prvo mesto osvojil Jan Ullri-ch. 19-letni Nemec je s tem osvojil prvo zlato odličje za Nemčijo na tem SP, zadnji naslov v cestni vožnji pa je za Nemce osvojil Uwe Ampler v Co-lorado Springsu leta 1986. Srebrno odličje je pripadlo Latvijcu Kasparsu Ozersu, bron pa si je prikolesaril Ceh Lubor Tesar. »V zadnjem krogu sem se počutil zelo močnega, zato sem se odločil za napad in naslov je sedaj moj,« je povedal mladi tekmovalec iz Hamburga, ki je zrasel v bivši NDR. Slovenski tekmovalci so imeli obilo smole. Se najbolje se je držal Robert Pintarič, ki je uvrščen okoli 40. mesta z zaostankom petih minut. Pri tekmovalkah je Leontien van Moorsel v ciljnem sprintu na 92 km dolgi progi premagala Francozinjo Jeannie Lon-go-Ciprelli. Bron je osvojila Američanka Laura Cha-rameda, ki je bila v drugem ciljnem sprintu hitrejša od Italijanke Miche-le Fanini. Najbolj razočarana je bila Francozinja, ki je svoj prvi naslov svetovne prvakinje osvojila leta 1985, ko je Nizozemka hodila še v šolo. Rezultati - moški: 1. Ulbich (Nem) 4:13.09, 2. Ozers (Lat), 3. Tesar (Ceš), 4. Bertolini (Ita), vsi v Času zmagovalca, 5. Piziks (Lat), zaostanek 4 sekunde, 6. Lesnievvski (Pol) 53 sekund, 7. Leroscouet (Fra), 8. Mattan (Bel), 9. Hubmann (Nem), 10. Ra-daelli (Ita), vsi isti čas; ženske: 1. Van Moorsel (Niz) 2:21.20, 2. Longo-Ci-prelli (Fra), Cas zmagovalke, 3. Charameda (ZDA), zaostanek 4 sekunde, 4. Fanini (Ita), 5. Zack (ZDA), 6. Reardon (Avstralija), vse isti Cas. VVilliams bi lahko že osvojil naslov med konslruktoiji Francoz Jean Aleši razlaga Niklju Laudi, kako mu je s ferrarijem uspelo priti do četrtega mesta na Startu SPA - FRANCOR-CHAMPS - Na dvanajsti dirki voznikov formule 1 bo na veliki nagradi Belgije že enajstič v tej sezoni z najboljšega mesta startal Alain Prost. Francoz je tako že zelo blizu rekordu Nigela Mansella, ki si je v prejšnji sezoni kar štirinajstkrat privozil pole position. Prost je izboljšal Cas Damona Hilla s petkovega treninga, tako da se je moral Anglež zadovoljiti samo z dejstvom, da bo startal iz prve vrste. Michael Schumacher je bil tretji in si bo drugo vrsto delil z Jeanom Alesijem, ki se je včeraj še vrinil pred Ayr-tona Senno in Agurija Suzukija. Moštvu Footvvork se je draga naložba, ko je od McLama kupilo sistem za aktivno vzmetenje, začela obrestovati. Motorji Mu-gen-Honda so očitno še kako konkurenčni in samo po zaslugi Sennovega talenta Japonec ni prehitel McLamovega voznika. »Ce po prvem treningu nisem mogel biti zadovoljen s svojim Časom, sem po današnjem vsekakor lahko. Naredili smo določene spremembe na dirkalniku, zato je vse šlo v redu, medtem ko z Damonom ni bilo tako,« po včerajšnjem treningu Prost enostavno ni skrival zadovoljstva. Francoz je bil deležen največ vprašanj glede starta. Prost je veliko razmišljal o tej svoji slabosti, vendar je start treniral samo še v mislih. Hill se je najbolj pritoževal nad slabimi zavorami, ki so bile glavni krivec za to, da ga je Prost prehitel. »Zavore so mi nagajale na samem začetku, pozneje pa mi ni veC uspelo izboljšati Časa. Toda Alain je vozil fantastično,« je dejal Hill. Schumacher je imel težave z aktivnim vzmetenjem. »Ko so mi ga popravili, sem v zadnjem krogu mislil, da peljem zelo hitro, vendar ni bilo tako. Toda ne pritožujem se. Start s tretjega mesta je enkraten dosežek in že vnaprej se veselim dirke, ki bo gotovo veličastna, Čeprav mislim, da je skoraj nemogoče premagati oba VVilliamsova voz- nika,« je menil mladi Nemec. Če bosta Prost in Hill slavila dvojno zmago, bo VVilliams Renault štiri dirke pred koncem prvenstva že drugič zapored osvojil naslov med konstruktorji. Rezultati zadnjega treninga in startni vrstni red: 1. Prost (Fra, VVilliams) 1:47.571 (povprečna hitrost 233.394 km/h), 2. Hill (VB, VVilliams) 1:48.466, 3. Schumacher (Nem, Benetton) 1:49.075, 4. Aleši (Fra, Ferrari) 1:49.825, 5. Sen-na (Bra, Mclaren) 1:49.934, 6. Suzuki (Jap, Footvvork) 1:50.329, 7. Warwick (VB, Footvvork) 1:50.628, 8. Patrese (Ita, Benetton) 1:51.017, 9. Lehto (Fin, Sauber) 1:51.048, 10. Herbert (VB, Lotus) 1:51.139. Celjani naj bi že v Bitolju dokazali da so boljši od Makedoncev CELJE - Po samo štirih tednih priprav in zanesljivi zmagi na nedavnem turnirju prvakov se za slovenske rokometne šampione, ekipo Celja Pivovarne Laško, nocoj v Bitolju začenja druga sezona evropskega pokala prvakov. V Golovcu bi ga lahko v šali imenovali kar tekmovanje šampionov nekdanje Jugoslavije: lani Zamet in Zagreb, letos Pelister in šele v primeru uspeha z Makedonci bodo celjski rokometaši končno zaigrali proti ekipi iz »stare« Evrope - Goteborgu. Zadnji teden so Celjani zaradi zasedenosti Golovca trenirali v Velenju in na generalki v Slovenj Gradcu premagali domačega prvoligaša kar s 26:15. Jeršič in Leve sta po poškodbah že okrevala, zato pa zaradi starih težav z gležnjem ni igral Pungartnik, ki je danes dopoldne odpotoval v Bitolj. Celjane v Bitolju (tekma bo ob 18. uri) Čaka polna dvorana, 5000 temperamentnih gledalcev in njihov vodja, ki se pred velikimi tekmami v fraku in cilindru z motorjem vozi po igrišču. »Ogledali smo si videoposnetek Pelistrove zadnje tekme na turnirju v Strugi. Njihova tujca sta Moldavec Mirzamedov in Srb No-vokmet, jedro ekipe pa so makedonski reprezentanti,« pravi trener Josip Sojat. O nocojšnjem nasprotniku seveda vsi govorijo s spoštovanjem, toda Sojat je vendarle priznal, da je med gledanjem Pelistrove igre zadremal. »Že v Bitolju gremo na zmago,« je najpogostejša izjava v celjskem taboru, hrvaški reprezentant NasCinovič pa je razmišljal tudi o drugi skrajnosti: »Poraz do pet golov razlike še ne bo usoden, vendar pričakujem veliko ugodnejši izid. Da, tudi zmago. Imamo ekipo za velike rezultate, kar smo dokazali že na turnirju v Celju.« Dosedanji evropski prvaki: 1957: Praga, 1958: tekmovanja ni bilo, 1959: Goteborg, 1960: Goppingen, 1961: tekmovanja ni bilo, 1962: Goppingen, 1963: Dukla, 1964: tekmovanja ni bilo, 1965: Dinamo Bukarešta, 1966: Leipzig, 1967: Gummersbach, 1968: Steua, 1969: tekmovanja ni bilo, 1970: Gummersbach, 1971: Gummersbach, 1972: Partizan Bjelovar, 1973: MAI Moskva, 1974: Gummersbach, 1975: Vorvvarts, 1976: Borac Banjaluka, 1977: Steaua, 1978: Magdeburg, 1979: Grossvvallstadt, 1980: Grosswallstadt, 1981: Magdeburg, 1982: Honved, 1983: Gummersbach, 1984: Dukla, 1985: Metaloplastika, 1986: SKA Minsk, 1988: CSKA Moskva, 1989: SKA Minsk, 1990: SKA Minsk, 1991: Barcelona, 1992: Zagreb, 1993: Zagreb. Željko Zule Debevec CA 17 wV 14. Miinchna vrača z globusom MUNCHEN - Rajmond Debevec, edini slovenski strelec na finalu letošnjega svetovnega pokala v bavarski prestolnici, je včeraj v tekmovanju z malokalibrsko puško (3 x 40) s 1272, 7 zadetega kroga prepričljivo zmagal in osvojil kristalni globus za leto 1993. V predtekmovanju sta Debevec in Armenec Petikjan zadela po 1170 krogov in si delila 1. mesto, v finalu pa je bil Debevec s 102, 7 zadetega kroga prepričljivo najboljši. Debevec bo v Mtin-chnu nastopil še z zračno puško. Rezultati: finale 3 x 40: 1. Debevec (Slo) 1271, 7 kroga (1170/102, 7), 2. Harbison (ZDA) 1266, 6 (1169/97, 6), 3. Petikjan (Arm) 1265, 1 (1170/95, 1), 4. Sten-vaag (Nor) 1258, 3 (1162/96, 3), 5. Kude-lin (Rus) 1257, 1 (1162/95,1), 6. Kadži-begov (Rus) 1251, 4 (1154/97, 4), 7. Hirvi (Fin) 1247, 6 (1146/101, 6), 8. Jom Christensen (Dan) 1246, 4 (1148/98, 4); zračna puška - ženske: 1. Joo (Mad) 497, 6 (395), 2. Pfiffner (Nem) 497, 2 (396), 3. LeCeva (Bol) 496, 5 (395). NOGOMET / DANES ZAČETEK ITALIJANSKEGA PRVOLIGAŠKEGA PRVENSTVA TENIS / CROATIA OPEN NOVICE Milan, Inter alL.Baggio? Juventusov as sam v boju z milanskima velikanoma - Presenetili bi lahko Parma in Sampdoria - Zaradi gospodarske krize manj nakupov v tujini V polfinalu Muster Gustafsson, Furlan in Beresategui Težave z želodcem so Skoffu onemogočile nastop v četrtfinalu Jaka Lugu Vse je pripravljeno! Radijski sprejemnik prižgan, stavni listek v rokah in šal okoli vratu. Milijonska množica, ki je preživela poletje med igrami na plažah in prebiranjem športnih Časopisov, bo končno prišla na svoj račun. Po tolikih govoricah, ugibanjih in prijateljskih tekmah bo od danes šlo zares! Kaj reci o letošnjem italijanskem nogometnem prvenstvu, ki ga vsi imajo za najlepsega na svetu? Predvsem to, da se tudi na tem področju zaznava krizo, ki je zajela domala vse gospodarsko najbolj razvite države. Kot primer naj navedemo letošnjo kupoprodajno borzo, ki še zdaleč ni bila tako bogata kot prejšnja leta. Predsedniki klubov so tako za nakup nogometašev iz tujine letos odšteli »samo« 47 milijard lir, kar je za skoraj Četrtino manj od prejšnjega poletja (192 milijard). Bolj skop je bil tudi interni trg. Veliko je bilo zamenjav in posojil, marsikateri igralec pa se je znašel tako rekoC »brez dela«. Na osnovi teh podatkov lahko sklepamo, da je vrednostna lestvica posameznih moštev ostala v glavnem nespremenjena. Glavni favorit za končno zmago ostaja še vedno Milan, kljub odhodu Nizozemcev Gullita in Rijkaar-da, ki sta bila v zadnjih letih še kako zaslužna za zmage cmordecih. K ekipi je sicer pristopilo nekaj mladih in nadarjenih nogometašev (Panucci, B. Lau-drup, Raducioiu) za katere pa dvomimo, da bi lahko dostojno zamenjali nizozemska asa. Trener Capello je bil zato prisiljen delno spremeniti sistem igre (nekoliko zmanjšan tempo, večja uporaba nasprotnih napadov). Kljub temu pa ostaja Milan še vedno »dream team« in ko se bosta vrnila še poškodovana Van Basten in Lentini, ga bo kar težko premagati. Najnevarnejši Milanov nasprotnik ostaja slej ko prej (vsaj na papirju) njegov mestni tekmec Inter. Predsednik Pellegrini letos (edini) res ni štedil z denarjem (baje je potrosil 70 milijard). Adut predstavlja nakup nizozemskega asa Bergkampa, po rezultatih dosedanjih prijateljskih tekem pa se Interju ne pišejo, najboljši Časi, saj ni trenerju Bagnoliju še uspelo najti pravega koncepta igre. Anketa, ki jo je med bralci izvedel ugledni športni dnevnik »Corriere dello Šport - Stadio«, pa je nekoliko presenetljivo pokazala, da je glavni kandidat za osvojitev naslova turinski Juventus. Pri tem najbolj prestižnem in ljubljenim italijanskim klubom so letos uvedli politiko varčevanja in tako najeli vrsto mladih in per- Walter Bet spektivnih igralcev, med katerimi izstopa branilec Fortunato, ki ga mnogi imajo (tudi ženske...) za naslednika Cabrinija. Ce k temu dodamo, da nastopata za Crnobele »prerojeni« Vialli in tačas najboljši igralec na svetu Roberto Bag-gio, potem vidimo, da sanje o »scudettu« niso le utopija. Med morebitne protagoniste nove sezone sodi vsekakor presenetljiva Parma trenerja Scale. Ekipo, ki je lani osvojila pokal pokalnih zmagovalcev, sta letos ojačila odlična Crippa in Zola tako, da je zanjo kajpak dosegljiv katerikoli rezultat. Nogometni izvedenci pripisujejo precej možnosti tudi Laziu, ki ima odlično srednjo vrsto (VVinter in simpatični Gascoigne) in pa prodoren napad (Casira-ghi in Signori). Ce bo trenerju Zoffu uspelo utrditi obrambo, ki nekoliko »šepa«, potem lahko prištejemo tudi rimski klub med favorite za končno zmago. Od skupine ekip, ki naj bi se potegovale za nastop v pokalu UEFA velja v prvi vrsti omeniti Sampdorio, ki se je z Gullitom, Plattom in Evanijem znatno okrepila. Upali bi si celo trditi, da utegne postati Erikssonovo moštvo, za katerega nastopa tudi »naš« Srečko Katanec, pravo presenečenje prvenstva. Tudi Roma trenerja Mazzoneja lahko marsikaj doseže, Ce se bo med navijači, vodstvom in igralci samimi vzpostavil »fee-ling«, ki je v lanski sezoni -pod vodstvom Boškova -večkrat primanjkoval. Tudi Torino in Atalanta imata precej možnosti za dobro uvrstitev. Oba kluba razpolagata s tradicionalno zelo dobrim naraščanjem, iz katerega Črpata in valorizirata mlade talente in na tak način redno sanirata društveni blagajni. Tudi Napoli je praznim žepom navkljub sestavil kolikor toliko solidno ekipo, in bi lahko, s pomočjo svojih številnih in zvestih navijačev, dosegel zavidljive uspehe tako kot Cagliari, Čeprav je sardinsko moštvo z odhodom nekaterih odličnih igralcev (Francescoli, Festa) precej izgubilo na vrednosti in bo težko ponovilo lanski uspeh. V to skupino naj bi spadali še Genoa, ki ima svoja aduta v »tujcih« Skuh-ravyju in Vinku, in Foggia trenerja Zemana, ki je, poleg običajnih mladih upov, najela še napadalca Bre-scianija in Stroppo. Na koncu še kratek pregled ekip, ki naj bi se borile pred izpadom. Tu bi v prvi vrsti omenili novince: Cre-monese, za katerega nastopa Slovenec Florjančič, Lecce in Piacenzo, ki so se bolj malo okrepili in veliko tvegajo. Nekoliko veC možnosti za obstanek ima Reg-giana, ki je lani premočno osvojila drugoligasko prvenstvo in se je ojačila z izkušenimi igralci (De Ago-stini, Ekstrom). Furlanski ligaš Udinese je sklenil prestopni rok dokaj oslabljen. Prihod Car-nevaleja in pešCice mladih igralcev še zdaleč ni kompenziral izgubo afirmiranih asov, kot sta bila Balbo in DeH’Anno. Nekdanji selektor reprezentance Vicini tarna, da mu manjkata vsaj dva dobra igralca za kolikor toliko dostojen potek prvenstva, a je pri vodstvu kluba naletel na gluha ušesa. Navijači glasno protestirajo, a ko je blagajna izsušena... Tako torej, od danes dalje bodo igrišča in televizijski ekrani zvesti spremljevalci nedeljskih popoldnevov in večerov večine Italijanov. Vprašanje je, ali je temu tako zgolj iz ljubezni do nogometa ali zato, da bi vsaj za malo pozabili na vsakdanje tegobe. UMAG - Ker je v petek v Umagu deževalo, so morali organizatorji turnirja ATP svetovne serije »Croatia Open« Četrtfinalne dvoboje prestaviti, tako da so se ti zaceli včeraj ob 11. uri dopoldne. Prvi nosilec, Avstrijec Thomas Muster, ki je lanski zmagovalni Cek namenil skladu za pomoč vojnim sirotam in zato za domače gledalce postal skoraj Hrvat, je v trdem, pravem peščenem dvoboju, premagal kva-lifikanta Juana Gisberta iz Španije, ki je lani nastopil tudi v Domžalah. Tudi drugi nosilec Šved Gustafsson (na sliki), ki v zadnjih tednih spet igra vrhunski tenis (zmagal je na velikem turnirju v Stuttgartu in bil finalist v Hilversu-mu), je proti Argentincu Markušu odigral zelo soliden dvoboj, vsekakor pa je pokazal boljšo formo kot v uvodnih kolih umaške-ga turnirja. Natančno uro veC kot Muster je za uvrstitev v polfinale potreboval Italijan Furlan, ki je letos kar enajstkrat izgubil v prvem kolu turnirjev svetovne serije in challengerjev. Tretji nosilec Avstrijec Skoff si je, tako kot lani, že na začetku turnirja zastrupil želodec. Lani je z zdravniško pomočjo »pridrsal« do polfinala in celo odigral dva ge-ma proti Argentincu Davinu, letos bi moral igrati proti polfinalistu Slovenian opna 93 Be-rasateguiju, vendar sploh ni stopil na igrišče. Rezultati: Muster (Avt, 1) - Gisbert (Spa) 6:4, 6:3, Gustafsson (Sve, 2) - Markuš (Arg) 6:2, 6:4, Furlan (Ita, 5) - Perez-Roldan (Arg, 4) 4:6, 6:0, 7:6(3), Berasategui (Spa, 6) -Skoff (Avt, 3) w.o. Po anketi dnevnika »Corriere dello Šport« Ima Juventus letos največmoZnosti (AP) Morceliju spodletelo, Christie šele tretji BERLIN - Mednarodni atletski miting v Berlinu za Grand Prix je navrgel več dobrih rezultatov, pa tudi presenečenj ni manjkalo. Svetovni prvak Noureddine Morceli je že tretjič naskakakoval svetovni rekord na miljo, ki ga je pred osmimi leti dosegel Steve Cramm s 3:46, 32. Kljub zanosnemu bodrenju 60.000 gledalcev, kolikor se jih je zbralo na berlinskem stadionu, pa je Morceliju spodletelo za bornih 5 desetink sekunde. Za presenečenje je poskrbel American Leroy Burrell, ki je premagal svetovnega in olimpijskega prvaka Angleža Christieja. V Berlinu je »kiksnil« tudi svetovni prvak in rekorder na 110 m ovire Colin Jackson, ki je bil šele tretji. Praznih rok je ostal tudi prvak iz Stuttgarta v metu krogle Švicar Giinther. Med ženskami naj omenimo zmago na 100 m Jamajčanke Otteyeve (11, 01) pred Rusinjo Privalo-vo (11, 09). MOŠKI. 100 m: l.Burrel (ZDA) 10, 12; 2. Drum-mond (ZDA) 10, 13; 3. Christie (VB) 10, 13. 400 m: 1. Johnson (ZDA) 43, 39; 2. Reynolds (ZDA) 44, 68; 3. Watts (ZDA) 44, 82. 800 m: Koncellah (Ken) 1:44, 22; 2. Kiprotich (Ken) 1:44, 42; 6. D’ Uršo (Ita) 1:45, 56. Milja: 1. Morceli (Alž) 3:46, 78; 2. Bile (Som) 3:52, 37. 3.000 m zapreke: 1. S ang (Ken) 8:11, 08; 2. Lambruschini (Ita) 8:12, 59; 3. Croghan (ZDA) 8:13, 18. Palica: 1. Bubka (Ukr) 5, 85 m. Krogla: 1. Bames (ZDA) 21, 47; 2. Doerhring (ZDA) 21,15; 3. Giinther (Svi) 21,12. Nemško in angleško nogometno prvenstvo BERLIN - Rezultati 4. kola nemškega nogometnega prvenstva: Freiburg - Hamburger 0:1; Karlsruhe - Borussia Monchengladbach 1:0; Leipzig -Duisburg 1:1; Dinamo Dresden - VVattenscheid 1:1; Niimberg - Eintracht Frankfurt 1:5; Bayer Leverkusen - Borussia Dortmund 2:1; Kaiserlautem - VVerder Bremen 2:3; Schalke 04 - Koln 1:2; Stuttgart - Bayem Miinchen danes. VRSTNI RED: Eintracht, VVerder in Bayer 7; Hamburger 6 itd. LONDON - Rezultati 5. kola angleškega nogometnega prvenstva: Arsenal - Everton 2:0; Aston Villa - Tottenham 1:0; Chelsea - Sheffield Wednesday 1:1; Liverpool - Leeds 2:0; Norvvich - Svvindon Town 0:0; Oldham Athletic - VVimbledon 1:1; Sheffield United - Ipsvvich 1:1; Southampton -Manchester United 1:3; West Ham - Queen’s Park Rangers 0:4; Manchester City - Coventry 1:1; Nevvcastle - Blackburns Rovers danes. VRSTNI RED: Manchester United 13; Liverpool in Arsenal 12, Norvvich in Ipsvvich 10 itd. Stefanel visoko premagal Milančane ROVERETO - Na košarkarskem turnirju za Memorial Menichelli je tržaški Stefanel (De Pol 21, Fucka 10 točk) v polfinalu presenetljivo visoko premagal milansko Olimpio s 100:79 (59:39). V drugi tekmi je Benetton iz Tre viša odpravil prvoligaša iz Cantuja z 89:70 (45:43). ŠPORT Nedelja, 29. avgusta 1993 NOGOMET / DRUGO KOLO V 1. SNL TENIS / SP DO 14 LET ATLETIKA / EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO Zmaga Publikuma V Izoli neodločeno Novomeščani klonili v predzadnji minuti Finale s Francozi Elan Krka Novoterm -Publikum 1:2 (1:1) NOVO MESTO - Stadion pod Portovalom, 600 gledalcev, sodnik Vidali (Kubet). ELAN KRKA NOVOTERM: Pavič, Jakša, Kramar, Mesojedec, Amautovič (Primc V.), Milanovič, Primc A. (Kostrevc), Jelič, Bracovič, Bloudek, Gruden. PUBLIKUM: Zupan, Turk, Romih D. (Cugmas), Zilnik, Blatnik, Pranjič, Stancar, Prelogar (Car), Romih B., Pevnik, Goršek. STRELCI: 0:1 - Goršek (21), 1:1 - Jelič (39, 11-m), 1:2 - Car (89). Gledalci so z bojaznijo pričakovali nastop neizkušene domače enajsterice proti Celjanom. V prvem polčasu sta ekipi prikazali odprto in zanimivo igro, v kateri so prednjačili gostje. Celjani so povedli po hitrem protinapadu, ko je Pre- logar z desne strani lepo podal prostemu Goršaku, ki je s kakih šestih metrov premagal Paviča. V 39. so domači izenačili z 11-metrov-ko. V drugem delu je ritem igre padel. Ko so že vsi pričakovali delitev točk, pa je v predzadnji minuti Car z 18 metrov močno ustrelil v spodnji levi kot Pavičevih vrat in tako zasluženo prinesel tudi drugo točko svoji ekipi. (J. 2.) Celjanom se je pobuda v drugem polčasu obrestovala (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Izola - SCT Olimpija 1:1 (0:1) IZOLA - Stadion v Izoli, 2500 gledalcev, sodniki Ra-ukovič (Velenje). IZOLA: Talajič, Perkat, Čačič, Ružnič, Cotar, Tosič, Rudonja, 2elko, Gregorič (Bizjak), Stampfer (Nikčevič). SCT OLIMPIJA: Simeunovič, Englaro, Hudarin, Milinovič, Hadžilagič, Vra-bac, Duranovič, Zulič, Protega, Ubavič (Gruškovnjak), , Topič (Pavlin). STRELCI: 0:1 - Vrabac (41), 1:1 - Nikčevič (66). Domačini so kmalu prevzeli pobudo in zagospodarili na igrišču. Kljub dobri in atraktivni igri si niso uspeh priigrati pravih priložnosti. Zato pa so le-to izkoristili gostje. V 41. minuti je Protega izvajal prosti strel z leve strani. Poslal je dolg predlo-žek na drugo stran, kjer je Vrabac preskočil Tosiča in poslal žogo v dolgi kot presenečenega vratarja Talaji-ča. Po prejetem zadetku je v izolski vrsti zavladala zmeda. Vstop Nikčeviča pa je domačinom prinesel preobrat. V 66. minuti je izkoristil žogo Ružniča in s šestnajstih metrov z glavo premagal Simeunoviča. (E. S.) Danes ob 16.30: Op. Svoboda - Koper, Potrošnik - Maribor Branik, Rudar - Živila Naklo, Primorje - HIT Gorica, Istra-gas Jadran - Mura, AM Cosmos LJ - Mavrica, YAMANAKAKAO -Slovenska teniška reprezentanca do 14 let je včeraj v polfinalu svetovnega prvenstva dečkov do 14 let dosegla še eno zmago in se zanesljivo uvrstila v finale, kjer se bo danes pomerila s Francozi. Andrej Kraševec in Miha Gregorc sta odlično začela včerajšnje srečanje. Gregorc, ki je z Janom Krejčijem že igral (en poraz in ena zmaga), je bil tokrat boljši in nasprotnika premagal s 7:5 in 6:4. Andrej Kraševec, ki je na različnih turnirjih, proti Michalu Tabaru že trikrat izgubil, pa je tokrat pokazal vse svoje znanje in z odlično igro gladko zmagal s 6:3 in 6:0. V igri dvojic, ki ni odločala o ni-čmer več, pa sta Petr Kralert in Jan Krejči proti slovenski dvojici KraSevec-Gregorc le uspela izid polepšati na 2:1. Prvi niz dvojic je s 6:2 dobila češkoslovaška dvojica, v drugem je bil izid 6:2 za naša tekmovalca, v zadnjem, odločilnem nizu pa sta slovenska tekmovalca že vodila s 5:2, na koncu pa sta tekmo v podaljšani igri s 7:4 dobila nasprotnika. V drugem polfinalu je Francija s 3:0 odpravila Tajsko. Izjave slovenskih tekmovalcev po tekmi: Andrej Kraševec: »Danes sem zaigral zelo dobro in končno mi je uspelo premagati nasprotnika, s katerim sem doslej trikrat izgubil. Lahko bi zmagala tudi v dvojicah, vendar sva v odločilnih trenutkih popustila. Boj s Francozi za prvo mesto bo trd, vendar sva optimista.« Miha Gregorc: »-Igral sem kar v redu in zasluženo zmagal. Jutri pričakujem zmago. Boj za prvo mesto bo zelo izenačen.« Aleš Bergelj, trener: »Odločila je prva igra, ko je Gregorc premagal Krejčija, in Kraševec je šel v drugi dvoboj povsem neobremenjen ter pometel z nasprotnikom. Jutri si želim enak začetek. Moramo dobiti enega od obeh posamičnih dvobojev, ker smo v paru boljši. Vse je odprto. Lahko zmagamo z 2:1 ali pa s 3:0, vendar je vse skupaj lahko tudi nasprotno. Naša prednost je, da smo neobremenjeni. Francozi so svetovni prvaki in zmaga je skoraj obvezna, mi pa bomo šli v dvoboj sproščeni.« Izidi - polfinale: Slovenija-Ceška/Slova-ška 2:1; Francija-Taj-ska 3:0. Bukovčevi in Kocuvanu največ Vodita Kladivar-Cetis in IBL Olimpija Brigita Bukovec kljub vetru v prša odlična na ovirah (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) LJUBLJANA - IBL Olimpija je na stadionu v Šiški pripravila ekipno državno prvenstvo za člane in članice v atletiki. V hladnem in vetrovnem (2, 5 - 3, 8 m/s) vremenu so v ženskem delu tekmovanja nastopile tudi štiri udeleženke minulega svetovnega prvenstva v Stuttgartu. Brigita Bukovec je ob močnem protivetru (3, 5 km/s) v teku na 100 m ovire dosegla čas 13.20, kar je po točkah najboljši rezultat prvega dne (1135). Bilačeva je v skoku v višino s preskočenimi 180 cm zlahka premagala tekmice. Azara-švilijeva je zmagala v teku na 100 m, Erjavčeva pa v metu diska. Med atleti je najboljši rezultat dosegel Miro Kocuvan, ki je v teku na 400 m dosegel tudi svoj osebni rekord in letošnji najboljši izid v Sloveniji -47.00. Po prvem dnevu med ženskimi ekipami z velikim naskokom vodi IBL Olimpija, pri moških pa presenetljivo celjski Kladivar-Cetis. Zmagovalci: moški -100 m: Kocuvan (Klad.) 11.25; 400 m: Kocuvan (-Klad.) 47.00; 1500 m: Piškur (IBL 01.) 3:51.55; 10 km: Rozman (Klad.) 30:49.71; 110 m ovire: Kop (IBL Ol.) 15.17; 4 x 100 m: Kladivar-Cetis 43.27; daljina; Cankar (Klad.) 723; palica: Rovan (Brežice) 470; kopje: Teršek (Papimičar) 68.48; krogla: Dokl (Ptuj) 15. 44; ekipno: 1. Kladivar-Cetis 8566, 2. Novo mesto 8158, 3. IBL Olimpija 8032; ženske -100 m: Aza-rašvili (IBL Ol.) 12.03; 400 m: Gorjup (IBL Ol.) 57.24; 1500 m: Stevanec (IBL Ol.) 4:39.39; 100 m ovire: Bukovec (IBL Ol.) 13.20; 4 x 100 m: IBL Olimpija 47.42; višina: Bilač (IBL Ol.) 180; disk: Erjavec (IBL Ol.) 43.28; ekipno: 1. IBL Olimpija 6760, 2. Novo mesto 5449, 3. Kladivar Cetis 5429. (F. M.) NOVICE Simon Hočevar drugi PRAGA - Na tradicionalnem tekmovanju za pokal »Trojanskega konja« v Pragi v veslanju s kajaki in kanuji na divjih vodah je sijajen uspeh dosegel naš najboljši kanuist Simon Hočevar. Prvi dan tekmovanja »Ranjenih levov« na umetni progi ga je premagal le izredno razpoloženi Nemec Holm, za njim pa so zaostali mnogi dobri tekmovalci iz Francije, Češke, Slovaške in ostalih držav, ki v tem športu kaj pomenijo. Matej Hočevar je bil 9. med kanuisti, pri kajakaših pa sta se Kodelja in Virenz uvrstila na 18. oziroma 19. mesto. Danes bo še druga tekma, seštevek obeh pa bo veljal za osvojitev pokala »Troje«. Za državne naslove v kartingu PORTOROŽ - Na portoroškem dirkališču bo danes padla odločitev o slovenskih prvakih v kartingu v razredih 100 ccm junior in senior ter do 125 ccm. Dopoldne bodo na sporedu zadnji treningi, glavna dirka pa se bo pričela ob 14. uri. Finale v razredu do 60 ccm bo 19. septembra prav tako v Portorožu. (I. Z.) Zmaga košarkarjev proti Romuniji HEIDELBERG - Mladi slovenski košarkarji so na najboljši poti, da si zagotovijo pravico do nastopa na evropskem mladinskem prvenstvu 1994. Na kvalifikacijah za EP so bili boljši tudi od Romunije (94:67), tako da imajo zdaj v treh tekmah že tri zmage, prva trojica pa se uvrsti naprej. Naši košarkarji igrajo še z Ukrajino in Nemčijo. (STA) Nataša Krmelj v vodstvu MURSKA SOBOTA - Rezultati 7. kola DP za šahi-stke: Vošpemik - N. Mihevc remi, Krmelj - Marušič 1:0, Košir - Križnar 1:0, Ipavec - Ličina remi, M. Mihevc - Orel remi, Kovač - Stevanec remi, Žugaj -Nadvešnik remi, Potočnik - Marič 0:1; vrstni red po 7. kolu: Krmelj 5.5, Košir in Vošpemik po 5, N. Mihevc 4.5, Marič, Marušič in Ličina po 4. (STA) Motokrosisti v Šentvidu SLOVENSKE KONJICE - Danes se bo z osmo dirko v Šentvidu pri Stični po več kot poldrugi mesec trajajoči prekinitvi nadaljevalo dtžavno prvenstvo v motokrosu. Po sedmih dirkah sta si Roman Jelen (Lukovica) in Sašo Kragelj (Banex team) že tudi teoretično zagotovila naslova v razredih do 80 in 125 ccm, Branko Peršoh (Benex team) pa z motorjem če-trtlitrske prostornine za dokončno potrditev naslova potrebuje le še pet točk. (2. Z.) Prva N. Majcen in Jamnikova PORTOROŽ - Naslov državnih prvakov v daljinskem plavanju sta prepričljivo osvojila Nace Majcen (Ilirija) in Maša Jamnik (Triglav Kranj). Na drugem DP je nastopilo vsega 24 plavalk in plavalcev iz devetih klubov, sicer pa je bila to že šesta izvedba portoroškega plavalnega maratona. V Portorožu je bil tudi Igor Majcen, sicer prijavljen, vendar ni nastopil, ker je med tednom zbolel, zato pa je razplet in zmagoslavno plavanje svojega brata spremljal iz spremljajoče jadrnice. Rezultati - ženske: 1. Jamnik 1:05, 12, 2. Blatnik (obe TK) 1:09, 48, 3. Cencič (Spittal) 1:15, 04; moški: 1. N. Majcen 56, 37, 2. Turk (oba Ilirija) 1:00, 22, 3. Tešovič (Klima Neptun Celje) 1:04, 70. (J. K.) GORSKO KOLESARSTVO Boštjan Kušar je prišel do cilja - in zmagal! HOKEJ / POLETNA LIGA Jeseničani najboljši Celjani so se resno upirali VRHNIKA - Dve vožnji finala slovenskega pokala v spustu z gorskimi kolesi sta bili na razmočeni in splozki progi s Planine v Vrhniko. V članski kategoriji je zmago prvič slavil Boštjan Kušar, ki sicer malokdaj konča tekmovanje brez okvare na kolesu ali brez padca. Tudi na drugo in tretje mesto sta se uvrstila specialista za spust, ki sta v preteklih dneh skupaj s Kušarjem nastopila na finalu svetovnega pokala v spustu ter na evropskem prvenstvu. Drugi je bil Simon Bizjak, tretji pa z nekoliko smole, med drugim nastopom je namreč odtrgal menjalnik, Idrijec Jure Gantar. Letošnji državni prvak v spustu, Idrijec Boštjan Brelih, je bil peti, ob zmagi v Zalogu in drugem mestu v Ljubnem pa je bilo to dovolj za skupno zmago v slovenskem pokalu. Njegov nesposredni tekmec za zmago v točkovanju Andrej Marovt-Helešič je padel in si poškodoval koleno, tako da je njegov nastop na današnjem državnem prvenstvu v cross-countryju vprašljiv. Pri mladincih je bil že tretjič zapored najhitrejši mladinski državni prvak v tej disciplini Robi Lamovšek in je tako tudi zmagal v točkovanju. Drugi je bil Uroš Ložar, tretji pa Crt Majcen. Danes je na Vrhniki na vrsti še državno prvenstvo v disciplini cross-country z začetkom ob 11. uri. Rezultati - člani: 1. Kušar (Jub Dol - Amigo) 5.28, 99, 2. Bizjak (Snurf-Bauer) +8 sek 70 stotink, 3. Gantar (Sloga 1902 Idrija) +10, 0, 4. Velikaj-ne (Sloga 1902 Idrija) +21, 93, 5. Brelih (MBK Cmi Vrh) +27, 1; mladinci: 1. Lamovšek (Proloco Scott) 5.29, 16, 2. Ložar (-Uni Team) +18.65, 3. Majcen (Energia) +26, 02, 4. Budja (Energia) +29, 17, 5. Kurnik (Uni Team) +1.04, 02; rekreativci: 1. Naglič 5.56, 82, 2. Ocepek +5, 14, 3. Romb o (-Snurf-Bauer) +29, 18. Končni vrstni red v slovenskem pokalu v spustu - člani: 1. Brelih 62 točk, 2. Marovt-Helešič 56, 3. Bizjak 50, 4. Radulovič (Uni Team) 39, 5. Gantar 36; mladinci: 1. Lamovšek 75, 2. Budja 58, 3. Ložar 50, 4. Smigoc (MTB Team Štajerska) 37, 5. Majcen 32 itd. (A. D.) Acroni Jesenice - Celje 6:3 (2:0, 0:3,4:0) BLED - Športna dvorana, 1000 gledalcev, sodniki Pristov, Pahor in Dolinar. STRELCI: 1:0 (5) Razinger, 2:0 (17) Mlinarec, 2:1 (35) Frolikov, 2:2 (35) Roj-šek, 2:3 (38) B. Pajič, 3:3(45) Nikonorov, 4:3 (57) Rahma-tulin, 5:3 (60) Rahmatulin, 6:3 (60) M. Smolej. Večina je v finalu hokejske poletne lige predvidevala obračun med Acroni Jesenicami in Olimpijo Hertzem. A slednji so v 3. kolu klonili pred Celjani, ki so zasluženo zaigrali v finalu. Čeprav so državni prvaki povedli že v uvodnih minutah, se Celjani niso vdali. Po jeseniškem vodstvu z 2:0 so Štajerci v 35. minuti kar dvakrat zadeli mrežo vratarja Drozdo-va. Dve minuti pred kon- cem 2. tretjine pa je Celjane v vodstvo popeljal Boris Pajič. Vse je kazalo na presenečenje, a ga ni bilo. Dirigentsko palico je prevzel Rahmatulin, ki je Gorenjcem zagotovil zmago v zadnji minuti. Celjani so iz vrat potegnili Simšiča, Rahmatulin pa je zanesljivo zadel prazna vrata. Zmago je z golom v zadnjih sekundah potrdil M. Smolej. Rezultati 3. kola - skupina A: Acroni Jesenice -Feldkirch 4:4 (1:2, 2:1, 1:1), Bled - selekcija Kanade 15:2 (3:1, 6:0, 6:1); vrstni red: 1: Jesenice, 2. Bled, 3. Feldkirch, 4. sel. Kanade; skupina B: Olimpija Hertz - Celje 4:8 (1:2, 1:3, 2:3), KAC -Asiago 10:0 (2:0; 3:0, 5:0); vrstni red: 1. Celje, 2. KAC, 3. Olimpija Hertz, 4. Asiago; za 3. mesto: Bled - KAC 6:5, 5:5 (0:2, 2:2, 3:1). (M. A.) Nova Elanova prodajalna LJUBLJANA - V prodajnem centru IPH pri Gospodarskem razstavišču, to je nekdanji Slovenijales, so v petek odprli novo Elanovo prodajalno, ki na enem mestu ponuja vse izdelke znane tovarne iz Begunj na Gorenjskem. (Foto: Žiga Živulovič/TRIO) KOMENTAR Ivanka Mihelčič Ce bi pisali portret slovenskega gospodarstvenika, politika in športnika Dagmarja Šusterja, bi ob njegovem imenu morali zapisati: nadpovprečno inteligenten, sposoben, iznajdljiv, prodoren, delaven, zahteven do sebe in drugih, a hkrati tudi nepopisno samovšečen, diktatorski, neuglajen, izjemno žaljiv, zaletav in do skrajnosti trmast. Kontraverzna osebnost par exellence in zato gotovo briljanten politik in precej manj briljanten športnik, navkljub vsem trinajstim zmagam v avtomobilizmu rajnke Jugoslavije in dejstvu, da tudi letos vodi v gorskih hitrostnih preizkušnjah skupine N nase nekoliko skrčene domovine. In zakaj ta uvod? Zato, da bi morda lažje pojasnili in razumeli dejstvo, da se je Dagmarju Šusterju, tokrat kot predsedniku avtokluba Donit-VVest-ali-karsi-že-bodi-Olim-pija, po dolgih Štirinajstih letih »vladavine« nenadoma začel »dogajati« narod. To so sicer mnogi že dolgo napovedovali, a tistih pogumnih, s papirji in dobrimi pravnimi nasveti oboroženih, doslej ni in ni bilo. Nezadovoljstvo nad načinom vodenja kluba, predvsem pa nad ravnanjem s tekmovalci v klubu, je imelo doslej domovinsko pravico predvsem ob gostilniških šankih in obča- snih bolj ali manj ponesrečenih klubskih okroglih mizah, na katerih je bilo vsem jasno le to, da nekaj pač »ne Stima«, a da je vseeno bolje to kot dejanski NIC. Izjem, ki bi Su-stru v brk povedale, kar mu gre - ne da bi pri tem prezrle njegove nesporne Štirinajstletne zasluge za delo tega kluba in tisoče ur, ki je v to dejansko vlagal - pa pravzaprav ni bilo. Zdaj sta tukaj Matjaž Tomlje in Martin Crtalič. Sustru sta že javno napovedala »vojno« do konca, ki pa bo ne glede na izid ter zmagovalce in poražence pravzaprav zelo poučna za vse, ki v slovenskem avtomobilizmu nekaj pomenijo. Poučna bo predvsem zato, ker bo s tem končno javno odprto vprašanje organiziranosti tega športa, zlasti klubov, brez katerih ne gre, z njimi - taksnimi, kakršni pač so - pa tudi ne. AK Donit-Olimpija je prvi od mnogih, hkrati pa tudi izjema od pravila, saj je tudi njegov predsednik en sam, povsem samosvoj, kontraver-zen in doslej se je zdelo, da zaradi vsega tega tudi popolnoma ne-spodnesljiv. Ob vsem, kar sta napovedala Tomlje in Crtalič, pa je mogoče sklepati, da se tudi Sustru da stopiti na rep in povedati, da so pravila igre enaka za vse. To pa pomeni, da veljajo tudi zanj in ne le za tekmovalce, ali kar je Se hujše, za njegove neposredne športne tekmece. Šuster bo moral začeti ločevati - če bo to sploh zmogel - kje se začne Start brzinca in kje klubsko delo, da o zborničnem in drža-vnosvetniskem niti ne govorimo. Odveč bo mahati z dejstvi v slogu, kdo in koliko je v teh letih naredil za ta klub. To ni nepomembno, daleč od tega. A je predvsem patetično. Zdaj so namreč v igri dejstva in paragrafi, in to je tista druga zelena miza, ob kateri utegne Šuster pravnik zgubiti, če mu tudi tokrat Šuster politik ne bo v velikansko pomoč. Iz vsega, kar Tomlje in Crtalič ponujata v »branje«, je namreč razvidno, da je delo sicer najboljšega avtokluba na sončni strani Alp dokaj sporno, temeljita prevetritev in katarza pa sta nujni. Za dobro vseh, predvsem pa vrhunskih klubskih športnikov, ki v slovenskem avtomobilizmu niso od včeraj in si zagotovo zasluzijo kaj več, kot da se jih nenehno uporablja kot orožje in argument za pridobivanje večje avtomobilske (sponzorske) pogače, od katere jim na koncu pripadejo le drobtinice. V tem je čar in smisel napovedane klubske vojne, boja za zeleno mizo ali v sodni dvorani. Celo navkljub temu, da utegne biti vse skupaj razumljeno drugače. ŠPORT Nedelja, 29. avgusta 1993 JADRANJE / ABSOLUTNO DR2AVNO PRVENSTVO ROKOMET / ZBOR KRAŠOVCEV KOŠARKA / NAŠE EKIPE PRED NOVO SEZONO Zelo solidno, a brez podvigov Bogatčeva peta in prva ženska SAN BENEDETTO DEL TRONTO - Z absolutnega državnega jadralnega prvenstva v razredu Evropa se štirje Člani Tržaškega pomorskega kluba Sirena vračajo s serijo solidnih uvrstitev, a brez pravih podvigov. Zastavonoša barkovljanskega kluba Arianna Bogateč je v konkurenci 59 jadralcev zasedla končno peto mesto (lani v Trstu je bila Četrta), Miran Guštin je bil trinajsti, Ne-vio Sabadin dvaindvajseti, Andrej Močilnik pa petindvajseti. BogatCeva je bila, kajpak, prepričljivo najboljša med dekleti, vendar ni to zanjo pravzaprav nič novega. Letos namreč še ni bilo ne državnega ne mednarodnega tekmovanja, na katerem bi se bila kakšna italijanska tekmovalka uvrstila boljše od nje. BogatCeva si je v resnici od letošnjega absolutnega prvenstva pričakovala, da bo merila moCi za prvo mesto z najboljšimi moškimi tekmovalci. V tem pogledu se ji je načrt ponesrečil, Čeprav je bila povsem enakovredna svojim kolegom, sploh pa je bila med osmerico najbolje uvrščenih razlika v kakovosti minimalna. »Arianna je bila konec aprila in v maju v izredni formi, saj je takrat na selekciji za svetovno prvenstvo v Riminiju premagala vse moške tekmece, zmagala pa je tudi na Sredozemskem prvenstvu v TržiCu, takratne forme pa kasneje ni več ujela«, nam je povedal Ariannin oče Bruno. BogatCevo Čaka zdaj še nastop na ženskem državnem prvenstvu, na katerem bo skušala po zmagah v Ta-rantu (1987), Anziu (1990), Gardskem jezeru (1991) in spet v Anziu (1992) že petič osvojiti naslov državne prvakinje. Prvenstvo bo v Sapriju pri Salernu na meji s Kalabrijo, pričelo pa se bo konec prihodnjega tedna. Kako pa so se v San Benedettu obnesli ostali Sirenini jadralci? Miran Guštin je s 13. mestom (desetim med moškimi) dosegel svoj najboljši rezultat na tovrstnem tekmovanju sploh, zdi pa se, da bi bil lahko še boljši. Nevio Sabadin je z dvaindvajsetim mestom pristal v »zlati sredini«, 25. mesto pa predstavlja za Andreja Močilnik solidno uvrstitev, saj je bil to zanj prvi nastop na državnem prvenstvu. Konkurenca vsekakor ni bila od muh. Res je nastopilo samo 59 od 90 prijavljenih tekmovalcev, kar je negativni rekord, toda tekmovali so vsi najboljši, razen tistih juniorjev, ki so hkrati sodelovali na mladinskem evropskem prvenstvu v Švici. V San Benedettu so se jadralci spoprijemali tudi s hudo pripeko, vetra je bilo zelo malo, morje pa je bilo valovito. Končni vrstni red: 1. Martino Bolletti (Svoc Tržič) 14 točk (posamezne uvrstitve 4, 10, 2, 2,1); 2. Mario Rabbo (Rapallo) 20, 4 (1, 2,3,12,6); 3. Davide Fontana (Civitavec-chia) 21 (11,1,1,4, 7); 4. Fabrizio Diaschi (Aeronautica Militare) 25, 4 (7, 3, 6,1, 4); 5. Arianna Bogateč (TPK Sirena) 34 (2, 7, 4, 5, 13); 7. Sabrina Landi (Cecina) 42, 1 (3, 6, 7, 6,10); 11. Marta Pizzarello (Venezia) 64 (19,11,10,10, 9); 13. Miran Guštin (TPK Sirena) 70 (8,14, 22,13,11); 22. Nevio Sabadin (TPK Sirena) 113 (25, 26, 20, 23, 21); 25. Andrej Močilnik (TPK Sirena) 116 (18,19, 18, 38, 37). (A. Koren) Kljub pomlajeni ekipi optimisti Kras vključen v na papirju lažjo skupino Marko Sardoč še naprej v 1. slovenski ligi Prvega septembra bodo s treningi zaceli tudi Krasovi rokometaši. Tudi letos je bilo vodenje ekipe poverjeno mlademu in sposobnemu trenerju profesorju telovadbe Konradu Božeglavu, ki je lansko sezono uspešno vodil ekipo in jo pripeljal, po dolgem in zahtevnem prvenstvu, do končnega petega mesta. Za razliko od prejšnje sezone, v kateri so se naši rokometaši podajali na gostovanja po Zgornjem Poadižju, bodo krasovci nastopali pretežno v Benečiji, kjer naj bi bila kakovost rokometa na nižjem nivoju. Prav zaradi tega predstavlja letošnja sezona vabljivo priložnost za vključitev mladih sil v že preizkušeni kolektiv prve ekipe. Zato, se je vodstvo Krasa odločilo za reorganizacijo mladinske ekipe in vključitev perspektivnih mladincev v prvo ekipo. Sezona, ki je pred nami je torej polna novosti in vse prej kot lahka. Dodatni handikap predstavljata odsotnosti vratarja Petra Klinca, ki je letos oblekel vojaško suknjo in bo zato odsoten večji del prvenstva, in desnega beka Mitje Cebulca, ki se bo zaradi operacije na kolenu pridružil ekipi šele januarja. Vsi ostali igralci so že zagotovili svojo Konrad Božeglav prisotnost na igrišCu za letošnjo sezono. Že spetembra bo naša ekipa sodelovala na zelo kvalitetnem turnirju v Hrpeljah, kjer bodo poleg domače ekipe nastopala tudi moštva iz Italije, Nemčije in Hrvaške. V programu je še vrsta prijateljskih tekem z ekipami iz sosednje Slovenije, medtem ko bo prvi uradni nastop konec septembra na italijanskem pokalu. Tudi v letošnji sezoni bo Marko Sardoč, dolgoletni steber Krasove postave, igral za ekipo Jadrana iz Hrpelj, ki je v pretekli sezoni zasedla drugo mesto v A ligi slovenskega državnega prvenstva in bo zato imel možnost meriti moCi z igralci širom po Evropi v evropskem pokalu IHF. Glavni cilj Krasove postave je letos, kljub pomladitvi ekipe, uvrstitev v zgornji del lestvice. Krasove domače tekme bodo ob sobotah popoldan, zaradi Cesar si Kra-sovo vodstvo pričakuje tudi veCji odziv s strani publike. Tehnično vodstvo Krasa izpeljuje tudi propagandno akcijo z namenom, da bi približalo osnovnošolsko in srednješolsko mladino rokometu. TeCaje, ki se pričenjajo v prihodnjih dneh, vodijo kvalitetnih strokovnjakov. Krasova ekipa bo letos nastopala v sledeči postavi: Vratarji: Mauro Rossi 1965 (185 cm), Peter Klinc 1969 (187 cm). Beki: Mitja Cebulec 1970 (186), Stefano Roc-ca 1967 (192), Jaro Kozlovič 1969 (185), Alan Oberdan 1968 (185), Omar Foraus 1975 (185), Maurizio Vidali 1976 (180). Krila: Iztok Colja 1976 (178), Martin Vremec 1971 (182), Aleks Milic 1962 (182), Manuel Ferfoglia 1977 (186), Črtomir Rapotec 1976 (181). Srednji zunanji napadalci: Gabrijel Raseni 1968 (182), Aleks PuriC 1976 (183). Pivoti: Marko Pertot 1969 (180), Gregor Peric 1972 (195), Kristjan Mahnič 1975 (181). Alan Konec tedna Jadranov turnir, borovci v Radence, jutri odločitev o Kontovelu Od ekip, ki bodo igrale v promocijski ligi, le cicibonaši začeli s pripravami - Ostali ta teden Glede na to, da se bodo košarkarska prvenstva za naše članske ekipe začela sorazmerno dokaj zgodaj (3. oktobra C in D liga, promocijska lig apa 17. oktobra), so seveda naša moštva že na delu ali pa se bodo treningov lotila ta teden. Jadranovi elani, ki bodo igrali v C ligi in ki vadijo pod vodstvom trenerja Valterja Vatovca, bodo v torek igrali prijateljsko tekmo s sežanskim Kraškim zidarjem, konec tedna pa bodo nastopili na turnirju, ki ga prireja samo SZ Jadran, že naslednji teden pa bo naša združena ekipa sodelovala na turnirju za memorial B. Debeljuh, ki ga prireja SZ Bor v telvoadni-ci »M. Ervatti« pri BrišCikih. Borovci, ki bodo tudi v tej sezoni nastopili v D ligi, že dva tedna imajo atletsko pripravo z Gorazdom Pučnikom, danes pa potujejo v Radence, kjer se bodo mudili do nedelje, 5. septembra. Pod vodstvom trenerja Fabia Sancina bodo v Radencih v glavnem vadili tehniko in taktiko, poleg tega pa bodo v Sloveniji odigrali tri prijateljske tekme, v Avstrici (Gradcu) pa eno. Ekipi se bodo proti koncu tedna pridružili še tisti igralci, ki imajo službene obveznosti, in odborniki društva. KK Bor bo 11. in 12. septembra organiziral turnir v spomin na nepozabnega odbornika in košarkarskega delavca, z nazivom Memorial Boris Debeljuh. Glede Borovih košarkarjev naj omenimo, da sta Riki in Mauro Simonič že odpotovala v Cuneo, kjer bosta igrala v D ligi, Marko Possega pa je že v Licati na Siciliji, kjer bo igral za domačega tretjeligaša. Se precej nejasen pa je položaj Kontovela, ki še sedaj ne ve, Ce bo nastopil v D ali promocijski ligi. Beneška medeonska košarkarska zveza je pred časom (5. t.m.) poslalo SD Kontovel pismo, v katerem naproša društvo, da naj do 30. t.m. odgovori, Ce se želi udeležiti Cetrtiigaškega prvenstva. Medtem pa kaže, da je prišlo na zvezi do pomote. Kontovelovo vodstvo se je medtem izreklo, da bi se D lige udeležili. Za odgovor pa bomo najbrž morali Čakati do jutri (ponedeljka). Kaže namreč, da se je v zadnjem trenutku več četrtoligašev (po vsej Italiji) odpovedalo prvenstvu, predvsem zaradi finač-nih težav. »Ne glede na to, v kateri ligi bomo nastopili, treniramo vsak dan. S prizadevnostjo vseh fantov sem zelo zadovoljen,« je dejal Kontovelov trener Luka Furlan. Tudi Kontovelci imajo v načrtu nekaj trening-tekem, prvi uradni nastop pa bodo imeli na turnirju za Memorial B. Debeljuh. Od ekip, ki bodo nasto- pile v promocijski ligi, je doslej začela s pripravami le Cicibona.Fantje (elani in mladinci) bodo po prvem obdobju vadbe tehnike in nabiranja telesne moCi ta teden ta teden izključno gojili telesno pripravo pod vodstvom Gorazda Pučnika. Kot smo že napovedali, bo letos trener ekipe Adriano Kovačič, Mario Mari pa bo tehnični direktor. Glede novosti v ekipi naj omenimo, da naj bi za mladince igral tudi Martin Ravbar (letnik 1974), s Ci-cibono trenirata tudi Dario KovaCiC in Ricky Battilana, ni pa še gotovo, da bosta s cicibonaši igrala tudi v prvenstvu. Pri Sokolu bodo zaceli z vadbo v ponedeljek, 6. Novosti glede trenerja in sestave ekipe še ni. Od lanskega moštva zanesljivo ne bo Roberta Skerlavaja, ki je prestopil h Kontovelu, in Aljoše Terčona, ki bo decembra oblekel vojaško suknjo. Domovci se bodo zbrali v torek. Trener bo še naprej Lucio Miani. Moštvu pa bi lahko pomagal tudi Umberto Hvalich, glede igralcev naj omenimo povratek Davida Orzana iz Krmina, ki bi bil ekipi še kako korsiten. Pri Bregu, ki ima možnost nastopa v promocijski ligi, Čeprav je lani izpadel, bodo zaceli s treningi jutri. Poletovci, ki bodo igrali v 1. diviziji, pa bodo imeli zbor 5. septembra, (bi) GORICA / NOVE PROGRAMSKE OSNOVE ZA ZENSKO ODBOJKO Pisanje novega poglavja K sodelovanju v okviru združene ekipe Kmečka banka pristopila tudi Olympia - Od skupnega dela koristi za vse člansnke in mladinske šesterke Aleksander Koren Odborniki in strokovnjaki, ki se na Goriškem ukvarjajo z žensko odbojko, pišejo novo poglavje. Sredinam, ki so pred leti dala pobudo za ustanovitev skupne združene ekipe, ki že nekaj let nastopa v deželni C-2 ligi, in med sabo sodelujejo tudi na mladinskem področju, se je pred pričetkom nove sezone pridružila še 01ympia. Rezultat tega je nov triletni program, ki pomeni za celotno gibanje potrebno prevetritev. »Z 01ympio smo se o programskem sodelovanja pogovarjali že lani, zamisli, ki so se takrat porodile, pa letos končno tudi uresničujemo. Glavni cilj programa je v tem, da se s skupnim delom vsem društvom zagotovi obstoj, z racionalnim izmenjavanjem igralk pa naj bi vsem ekipam omogočili, da so Cim-boljše«, nam je povedal predsednik združene ekipe Kmečke banke Ivo Rojec. Skupno delovanje društev bo urejal ad hoc sestavljen odbor. Strokovni naCrt je izdelal priznani strokovnjak Zoran Jerončič, ki bo tudi trener Članske združene vrste. Ta bo v letošnji sezoni resnično predstavljala »špico« celotnega gibanja, saj bodo v njej, poleg večine deklet iz lanske ekipe, igrale tudi odbojkarice 01ympie Erika Brisco in Viviana Zotti, ki sta se v minuli sezoni že izkazali v C-l ligi v dresu Sloge. »Zame predstavlja treniranje te ekipe velik izziv, sodelovanje med Kmečko banko in 01ympio pa po- meni zgodovinsko prelomnico in priložnost, da s skupnimi močmi spravimo’ goriško žensko odbojko na višjo raven«, pravi Jerončič, ki ne skriva svojega zadovoljstva nad doseženim sporazumom, ki bo v konCni fazi koristil vsem v njem udeleženim društvom. Tako bo v prihodnji sezoni z okrepljenim moštvom nastopila tudi 01ym-pia, saj bi zanjo v 1. diviziji, poleg lanskih, lahko igrale tudi nekatere od tistih igralk ostalih društev, ki iz raznih razlogov ne pridejo v poštev za C-2 ligo, nekaj pa jih bo menda prišlo tudi od SoCe, s katero vzdržujejo pri 01ympii dobre stike. To pa hkrati pomeni, da bi ženska vrsta našega mestnega kluba letos lahko resnično dosegla napredovanje v D ligo, ki se ji je v minuli sezoni izmuznilo v bistvu prav zaradi številčno preskromnega izbora igralk. »Pri 01ym-pii smo v zadnjih štirih letih z generacijo deklet, ki tvorijo sedanjo člansko žensko ekipo, dosegli presenetljivo dobre rezultate, zato se nam je zdelo res škoda, da bi se zdaj ves ta trud izjalovil samo zaradi omejenega števila igralk. Prevladalo je spoznanje, da lahko s skupnimi moCmi veC naredimo in tudi preprečimo odhod boljših igralk v italijanske klube«, nam je povedal podpredsednik in odgovoren za ženski sektor pri 01ympii Simon Komjanc, ki je tudi med najzaslužnejšimi, da je prišlo do novega dogovora o meddruštvenem sodelovanju. Ženska članska vrsta pod vodstvom Miran- Zoran Jerončič bo nov trener Kmečke banke in strokovni koordinator vseh društev de Kristančič že trenira, večina članic pa bo igrala tudi v prvenstvu mladink. Skupaj s Sočo naj bi pri 01ympii sestavili tudi ekipo narašCajnic, pri SoCi pa bodo v tem tednu, kot nam je dejal odbornik Edi Pelle-grin, preverili, ali bodo lahko kljub vsemu sestavih tudi lastno ekipo za nastop v 2. diviziji. Za Dom bodo igrale »deklice«, ki bodo hkrati nastopile tudi v 1. diviziji (trener Jerončič), za So-vodnje pa naraščajnice (trener Katrin Lovisutti) in ekipa under 13 (trener Suzy Čeme). »Celotno gibanje šteje okrog 90 igralk, med mlajšimi pa je tako pri Oljrmpii kot pri Domu in Sovodnjah nekaj res perspektivnih posameznic, da se nam tudi za bodočnost ni treba bati«, pravi še Jerončič, ki je zelo zadovoljen z dosedanjim potekom priprav danske vrste C-2 lige, v kateri je Čutiti porast motivacije in de- lavnosti. Dekleta so se na prvem treningu zbrala že takoj po velikem šmarnu, do sredine septembra, ko bodo odšli na nekajdnevne priprave v Cerkno, pa bodo vadile vsak dan, do pričetka prvenstva štirikrat na teden. Vse kaže torej, da je na Goriškem po določenem obdobju stagnacije zapihal nov veter. Razvojni načrt naj bi odpravil zapreke, ki so doslej pogojevale rast goriške ženske odbojke. Predvsem naj bi odpravil kronično pomanjkanje zadostnega števila igralk pri sestavljanju posameznih šesterk (kar je cesto ogrozilo njihov obstoj), preprečil osip tekmovalk oziroma odhod najboljših sil iz pokrajine, kar je tudi bila ena poglavitnih negativnih not minule sezone. Ce pa bo obrodil tudi tekmovalne uspehe, bo seveda zadoščenje še toliko večje. Ambicije in ideje imajo, zdaj morajo vsi resno poprijeti za delo. Obvestila SD POLET - KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da se bo jutri na dvoršču Prosvetnega doma na Opčinah zaCel dvotedenski brezplačni tečaj minibasketa z naslednjim urnikom vadbe: od 15.00 do 16.00 za letnike 1987/86/85 in od 16.00 do 17.00 za letnike 1984/83/82. SZ GAJA organizira od jutri do 4. septembra teniški teCaj za osnovnošolce. Vpisovanje na sedežu združenja od 18. do 19. ure (tel. št. 226115). Zbirališče tečajnikov ob 16.30. NK BOR obvešCa otroke letnikov inl984/85 (cicibani), ki jim ugaja nogomet, da je vpisovanje na tel. št. 226228(Babuder), 226286(Grgic) ter 578746 (Krapež). POGOVOR Z L. VALENČIČEM . Več časa bi bilo treba nameniti vzgoji kadrov Livij Valencie je kot dolgoletni napovedovalec slovenske tržaške radijske postaje znan širokemu krogu zamejcev, pa tudi med poslušalci Radia Trst A na drugi strani meje. Marsikdo med njimi pa ne ve, da je svoje srce zapisal tudi ljubezni do športa. Kot velik ljubitelj te dejavnosti je - med drugim - prevzel tudi odgovorno mesto predsednika pokrajinskega odbora ZSSDI za Tržaško. Kakšne so pravzaprav vaše kompetence in naloge v tej funkciji? »Te so paC take, kakršne določa statut ZSSDI. Predvsem so, kot pove že naziv, pokrajinskega značaja in so v bistvu le operativne. Poleg tega sem, seveda, tudi elan predsedstva ZSSDI, skupno z deželnim predsednikom te organizacije, svojim goriškim kolegom, blagajnikom in tajnikom. Sestajamo se tedensko, sestanki pa so operativni.« V kakšnem razmerju je vaša funkcija v odnosu do mesta deželnega predsednika ZSSDI? »Deželni predsednik skrbi za pobude deželnega značaja, sam pa, kot sem že dejal, delujem le na pokrajinski ravni. Pri tem pa sem pri svojem delu povsem avtonomen. Seveda, ta avtonomija dela upošteva misli, ki si jih izmenjujemo na deželni ravni. V bistvu bi lahko rekel, da je celotno naše delo nekako ekipno.« Kaj pa sodelovanje s kolegom na Goriškem? »Na žalost moram reci, da bi lahko bili stiki z Goričani globlji in širši, torej boljši. Trenutno so le sporadični in omejeni le na nekatere posamezne pobude. Tako n.pr. sodelujemo v okviru nekaterih akcij na področju odbojke in nogometa, nekaj pa je tudi sodelovanja bolj obrobnega pomena, kot so pobude za razna nagrajevanja športnikov, sestava deželnih reprezentanc, itd. Večje prireditve pa ne sodijo v kompetenco pokrajinskih odborov.« Gojite tudi stike z drugimi družbenimi organizacijami, izven BOJAN PAVLETIČ športa? »Doslej ti stiki niso bili dobri, vendar menim, da bi jih morali poglobiti. V zadnjem Času je sicer nekaj znamenj, da se stanje na tem področju nekoliko izboljšuje, toda večjo pripravljenost za tako sodelovanje bi morala pokazati vsa naša družba, ne samo športniki. Vsekakor pa so ti stiki bogatejši tam, kjer se jih lotevamo na deželni ravni, ne na pokrajinski.« Kaj pa druge krovne športne organizacije, federacije, itd? »Ne, teh stikov ni mnogo. Občasno rešujemo le posamezne primere, posamezna vprašanja, sicer pa kakih izdatnejših stikov tukaj ni.« Ce bi se morali na osnovi svojih osebnih izkušenj odločiti za eno od teh lastnosti, ki bi jih moral predvsem imeti v vaši vlogi, za katero bi se odločili: organizator, programer, administrator? »Vsekakor je to mnogo odvisno od osebnosti človeka, ki se v določeni funkciji odloča za eno od teh značilnosti. Osebno menim, da bi bilo idealno imeti vse tri značilnosti, Čeprav konkretno v našem primeru lastnost administriranja ni preveč izstopajoča, ker na tem področju opravlja mnogo dela naš urad sam.« Je vaše delo v celoti odvisno od kolektivnih sklepov vaše organizacije ali pa je v njem tudi kaj vašega osebnega odnosa do nalog, H se jih lotevate? »V naši organizaciji je delo strogo kolektivno in menim, da je to tudi pravilno. Naše delo se pač uokvirja v splošne smernice, po katerih delujemo.« Kje naletite pri svojem delu na najveeje težave? »To so gotovo finance, denar. Zavedamo se namreč, da je kredibilnost naše organizacije v veliki meri odvisna tudi od našega dela na tem področju, tu pa naletimo na res velike težave.« In zadoščenja? »Na te naletimo zlasti pri tistih naših društvih, ki so sicer organizacijsko in tehnično ter struktu- ralno šibkejša. Pa pri tistih, ki se ukvarjajo z "manjšimi" športi. Mnogo zadovoljstva pa imamo tudi z delom med mladinci.« Ste kdaj pomislili, da bi v današnjem ustroju ZSSDI kaj spremenili? »Sodobni čas vsekakor zahteva nove prijeme. Osebno menim, da bi morala naša organizacija posvetiti veC pozornosti vzgoji, tako vodstvenih, kot strokovnih kadrov. Ne živimo veC v pionirskih Časih našega športa. Improvizacij si več ne moremo privoščiti, ne na vodstvenem, ne na strokovnem področju. Potrebujemo bolj profesionalen pristop k našemu delu, kot doslej. To bi treba spremeniti.« Kakšna je vaša generična ocena zamejskega športa? »V bistvu zelo pozitivna. Kljub zelo slabim pogojem in z velikimi težavami, s katerimi se srečujemo pri svojem delu, dosegamo tudi vrhunske rezultate. To pa tudi v absolutnih merilih, celo na evropski in svetovni ravni. Verjetno se sicer ne bomo mogli nikoli primerjati z dosežki italijanskih športnikov, toda Ce bomo združevali moči, Ce bomo delali resno in strokovno, bodo tudi v bodočnosti rezultati v našem športu odmevni, zlasti v individualnih zvrsteh. Osebno sem zato glede bodočnosti našega športa optimist.« Je vaš osebni odnos do stikov z društvi bolj predsedniški ali pa zgolj športen? »Tako bi dejal: vsa naša društva kažejo veliko pripravljenost, da me sprejmejo kot prijatelja, ki je soudeležen pri njihovih naporih. Nikoli nimam občutka, da bi pri meni prevladal birokratski moment. Ti stiki so zato res prijateljski in tovariški.« Za konec pa še to: predsedujete domačemu športu tudi v krogu svoje družine? »Ne, tu sem povsem brez športne avtoritete in na izbire svoje družine, v tem pogledu, nimam vpliva.« Morske ribe Gesla križanke »Slovenski gradovi« (1) Bogenšperk, Vipavski križ, Štatenberg, 1 - Bizeljsko, 2 - Slovenska Bistrica, 3 - Brdo pri Lukovici, 4 - Metlika, 5 - Gamberk, 6 - Betnava STRANSKI PRODUKT PRI DESTILACIJI LESA OSKAR NEDBAL SIRSKI POLITIK (HAFEZAL) SVETOV- LJAN ZVRST BOTANIKE, PREUČEVANJE KULT. RASTLIN IZDELOVALEC GLINASTE POSODE HRVAŠKI IZRAZ V TUJEM JEZIKU ZADNJI VOKAL IN 3. SOGLASNIK PREBIVALKA KOSTARIKE IZLIV SEMENA ZDRAVILO PEVEC STEVENS ČEŠKA PRITRDIL- NICA HRV. SOPRANISTKA (MILKA) SKUPINA ŽUŽELK ALOJZU VADNAL OTO PESTNER ZEMELJSKA STVARNOST LASTNOST ČLOVEKA Z ODLIČNIM VIDOM GORA V SRBIJI IZVOD TRST NEKDAJ ZELO POPULARNA POPEVKA TV. REKLAMNO SPOROČILO MAJHEN KOLAČ DRAMATIK CANKAR ZATON FAKTOR, DEJAVNIK OSNOVA, PODLAGA BIVŠI IT. ALPSKI SMUČAR (IVANO) BIVŠA IT. ALPSKA SMUČARKA (DANIELA) RIMSKI GRIČ NAJNIZJA STOPNJA SL. LUTKAR MAJARON IT. RENESANČNI SLIKAR (LORENZO) KOSITER TONE HOČEVAR DOGOVORJEN ZNAK ZIVUENJE- SLOVEC MUSLIMANSKI SODNIK KIRA IVANOVA ROBERT REDFORD SL. PEVKA (MAJDA) POSEBNI ODTIS STOLETJE, VEK NEKDANJI AVSTRIJSKI KANCLER (JULIUS) VLADIMIR MAJAKOVSKI PREPOJITEV S SOLJO POVRG TELETA RUDARSKO NASELJE V V. POSAVJU TURČIJA GLAVNO MESTO JORDANIJE KRAJ V HRVAŠKI ISTRI SPLAV (MED.) OTOK PRI ZADRU SANJE KROKAR (PESNIŠKO) THOMAS EDISON ŽIVEC MODER KOSCINAST SAD SOL SOLITR-NE KISLINE PARTIZANSKA KAPA MESTO V Z. TURČIJI JANEZ (LAT.) ALARM KLADA ZA SEKANJE DRV TELUR NIZ. SPRINT. (F. BLANKERS) NORDIJSKA BOGINJA IZUMRLI PLAZILEC SREDISCE MOLDAVIJE ERBIJ VISOKO AVSTRALSKO DREVO JEZERO V J. SIBIRIJI AM. DRUŽABNI PLES SKUPINA S SKUPNIMI INTERESI BERILIJ IVAN KRILOV CERKVENI ZBOR STGR. FILOZOF PANIČAR OPERA RAHMANINOVA EVA (UUBK.) STEBROVJE, STEBRIŠČE CEZIJ ŽIVILSKI DELAVEC OSEBA, KI IZRAZA AVTORJEVE POGLEDE ODPRT AVTOBUS ZA TURISTIČNE VOŽNJE GRADOVA V. VERSAILLESU ZDRAVILNA RASTLINA UTRDITEV, OKREPITEV IMENSKOST, ZGOLJ NAVIDEZNOST SARAJEVO GORAV JULIJCIH TONI INNAUER UMOR S STRELNIM OROŽJEM KRAJ ZA PRIDOBIVANJE SOLI EDEN OD STARSEV, MATI SPODNJI DEL PROSTORA, POD PLEME, ROD GL. MESTO ITALIJE IND. MESTO V OHIU SLOVENSKI TOLAR PRIPADNICE OBROV ŽGANJE OGLJA DELCEUA HRV. PEVEC BELAMARIC ANTON OCVIRK ST, CES. DRSA-LEC (ONDREJ) OKRASNA PTICA EKVATOR REKA V UKRAJINI MAJHNA JATA SEVERNOAM. JELEN OTOK V IRSKEM M. (MOTOCIKLIZEM) TITANOV MINERAL SL. GLASBENIK KERSNIK AVTOR: SIMON BIZJAK RAČUNSKI STROJ JEZA ZARADI KRŠITVE MORALNEGA NAČELA SEME V KLASU, LATU MOKROTA VTIS V SPOMIN GOROVJE V J. AMERIKI, KORDILJERE PARADIŽ HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA ČLAN REKA IN DEPARTMA V JUŽNI FRANCUI PIVSKI VZKLIK GLAVNI STEVNIK ANT. BOJNA LADJA, TROVESLACA VODNA ŽIVAL S ŠKARJAMI ŽUŽELKA, KI BOLEČE PICI HRV. SKLADATELJ (KRSTO) LETOVIŠČE PRI OPATUI REKA V Z. FRANCUI KUTINA LONDON. ČETRT DEBELA PALICA GR. SVETA GORA REKA V SV. SPANUI TUJE Z. IME IT. MESTO (KARNEVAL) VZDEVEK GR. LADJARJA ONASSISA NAGOTA IND. RASTLINA NIKALNICA ZLATENICA RADIJ TURSKO MESTO, EDIRNE MORALA, NRAVNOST HRV. PREVAJALEC VELIKANOVIC ANTON MAHNIČ ZITOST NEPREPRIČ- LJIVOST LJUBITELJ RADIOTEH- NIKE AM. PEVKA LEAR PREDEL J: OD PIVKE JUŽNOAME- RIŠKA KUKAVICA SL. ILUZIONIST (MIRAN) NEREŠLJIVO PROTISLOVJE VFILOZ. SKOPJE ZIMZELEN IGLAST GRM PREBIVALCI RAC AM. IGRALKA GARDNER IZDELOVALEC COKEL JEZIK CRNCEV BANTU NIKELJ VERDIJEVA OPERA PRISTANIŠČE V IZRAELU FINSKI ARHITEKT SAARINEN SKRAJNI KONEC POLOTOKA FR. FILMSKI REŽISER RENOIR ESTONEC MESTO V ČADU JECAVEC, JECLJAVEC PRIJATELJSKO KOSILO VST.GRCUI PAS PRI KIMONU STOPNJA TISKARSKIH CRK SL.KANT- AVTOR SMOLAR IT. DOLGOPROGAŠ (ALBERTO) TRDA, SIVA KOVINA HIŠNI BOG PRI ST, RIMLJANIH TELIČEK OSEBNI ZAIMEK ZVEZA DRŽAV ENOTA ZA EL.MOC CITROENOV AVTO SRBSKI IGRALEC ŽIGON SREDISCE VRTENJA PRITOK RENA V ŠVICI MESEC IND. ZVEZNA DRŽAVA (GL. MESTO SHILLONG) CHATEAUBR. ROMAN ZIVUENSKA TEKOČINA SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI HRUP, ROPOT MESTO V S. ITALUI (DANTEJEV GROB) AHILOVA ŠIBKA TOČKA NASILEN VSTOP ZORA TAVČAR TROPSKA PAPIGA KLEŠČE ZA KODRANJE PRIPRAVA ZA PRASKANJE KAPLJA POTU HRIB NAD BEOGRADOM VRHUNSKI ŠPORTNIK SPRETNOST V RAZPRAVLJANJU GREGOR MENDEL IT. POLNJENE TESTENINE REKA STGR. JUNAK ORODNJE (PRESENETIL ZA REZKANJE ARTEMIDO ____________PRI KOPANJU) MESTO V SEVERNI ITALIJI PRETEP IVAN LEVAR ZNAMKA IT. KAMIONOV SLOVENSKI PROGRAMI e - SLOVENIJA 1 Živ žav, ponovitev Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, ponovitev 25/26 dela nadaljevanke Poj in piskaj prelepo na to staro žveglico: Trio Trutamora slovenica Peti poletni videomeh Poročila Thomas in stari, nizozemski film, ponovitev, VPS 1305 Tisočletje, ponovitev 8/10 dela ameriške dokumentarne serije, VPS 1520 Nenadno izginotje, ameriški film, VPS 1620 TV dnevnik 1 Splošna praksa, 11. zadnji del avstralske nanizanke,-VPS 1810 Slovenski loto, VPS 1920 TV dnevnik 2 Zrcalo tedna Nedeljskih 60, VPS 2025 Preživetje v avstralski divjini, 6/15 del avstralske dokumentarne serije, VPS 2130 TV dnevnik 3 VPS 2200 Sova Ljubezen do Lidije, 9/13 del angleške nadaljevanke, VPS 2225 Zakulisje, angleška nadaljevanka, 5/6, VPS 2315 Videostrani fr1 SLOVENIJA 2 Ognjeno drevje Thike, 5/7 del angleške nadaljevanke Neveste - Zgodba o dveh porokah, ponovitev Športna nedelja: SPA: Formula 1, prenos Atletika - TOP 12, reportaža iz Ljubljane SP v kolesarstvu, posnetek iz Osla Iz opusa Adriana Malthalerja: W.A.Mozart: Koncert za violino in orkester v D-duru Praski komorni balet: Ožarjena noč TV Dnevnik 1 Na konju v naravo, izobraževalna oddaja Za kralja, francoski film Športni pregled A KANAL A 08.00 08.15 09.00 09.30 09.50 10.05 12.00 12.15 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha RIS, risanke in spoti Aliča v čudežni deželi, 2. del otroškega risanega filma Male živali Charlie Chaplin: Ničvrednež Charlie Chaplin, nesmrtni klovn nemega filma, ki se ni ustrašil zvočnega zapisa ... Charlie bo nekaj nedelj gost jutranjega sporeda in prav gotovo se ob njegovih vragolijah ne bomo dolgočasili... Kako zelena je bila moja dolina, ponovitev filma Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo CMT Rallyi - Pregled sezone Videogrom, ponovitev glasbene oddaje Tropska vročica, 16. del Lepotci in lepotice s srebrnih kril, reportaža Pred poroto, 4. del Most tišine, ameriška drama CMT Videostrani H KOPER 18.00 Waitapu, 3. del KOROŠKA 13.00 Dober dan, Koroška i i RAI 1 Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La Banda dello Zecchino Dok.: Velike razstave Masa Parola e vita: Vesti Zelena linija Dnevnik 1 Film: Testimone d’ac-cusa (dram., ZDA ’82), Variete: Domenica con Cambio di campo Giostra del Saracino Šport: Solo per i finali, 18.10 90. minuta, vmes (18.00) dnevnik Giostra del Saracino Vreme in dnevnik Športne vesti Film: E lei rimase sola (dram., ZDA ’91, i. M. VVinningham) Športna nedelja Dnevnik 1 Šport: Tempi supple-mentari Dnevnik in vreme Aktualna oddaja M | RAI 2 Variete: Cirkus Film: 11 congresso si diverte (glas., '55) Avtomobilizem Fl Film: Gli avventurieri di Plymouth (’52) Dnevnik 2 flash Nan,: L’arca del dottor Bayer Dnevnik 2 in vreme Avtomobilizem Fl: VN Belgije, 16.00 avtomobilizem F3 Film: Windsurf - 11 vento nelle mani (’84) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Domenica Sprint Nad.: Beautiful Nan.: Sangue blu Dnevnik 2 in vreme Zidovska kultura Dok.: Kenia Šport: konjske dirke, 1.20 avtomobilizem Film: Due supercolt a Brooklyn (krim., ’74) 4 i RAI 3 Šport: SP v kanuju, 9.55 SP v kolesarstvu Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Športna sobota: miting v atletiki, 18.20 SP v kanuju Vreme in dnevnik Deželne vesti Deželni šport Risanke: BlobCartoon Film: Sicilian Connec-tion (krim., Jap. ’92, i. T. Mifune, M. Suma) Dnevnik in vreme Film: La časa del sor-riso (kom., It. ’90, i. I. Thulin, D. Ruspoli) Dnevnik in vreme Film v originalu: Bi-sticci d’amore (kom., ZDA ’38) _____TV SLOVENIJA 2 / DANES OB 16.20_ Materine zle slutnje so postale resničnost NENADNO IZGINOTJE, ameriški barvni film, 1985 jjf * Devetnajstletni Brian vvalker se je 1978 l> leta v poletnih počitnicah odpeljal s starim kombijem iz Ottavve na tečaj kreativnega pisanja v univerzitetno mestece Boul-der v Coloradu. Zaskrbljena mati mu je zabičala, da se mora redno javljati po telefonu. Fant pa se je oglasil samo enkrat, in v trenutku, ko matere ni bilo doma in se je pogovarjal z mlajšim bratom, ga je ta pozabil vprašati od kod kliče. To napako so kasneje vsi zelo obžalovali. Brian je imel težave z avtom, a niso vedeli, kje je. fant se naslednjega dne ni več oglasil in to je v materi vzbudilo hude slutnje, o svojem strahu in vsa zaskrblejena je takoj obvestila tudi svojega bivšega moža, Bri-anovega očeta, ki je živel v Los Angelesu. Vsak po svoje sta si prizadevala, da bi odkrila kakršnokoli sled za fantom, a bilo je, kot da se je vdrl v zemljo. S pomočjo privatnega detektiva je nazadnje le odkrila strašno resnico: fant je bil zločinsko umorjen, film je pripoved o resnični družinski tragediji, hkrati pa kritizira družbeno stane in okostenele inštitucije. Vlogo matere je odigrala Ellen Burstyn (na sliki), režija Roger Young. (S ? RETE 4 Nan.: Hotel, 9.00 Družina Bradford Variete: W le donne Kviz: Gioco delle cop-pie, nato nan. Avvoca-ti a Los Angeles Dnevnik TG 4 Film: 12 lo chiamano papir (kom., ZDA ’50, i. C. Webb, M. Loy) Aktualno: Affari di cuore Kviz; lo tu e mammh Variete: Cirkus, vesti Dnevnik TG 4 Nan.: Attenti a quei due (i. R. Moore) Variete: Bellezze al ba-gno, 23.00 Sapore di m ar e, vmes (23.30) dnevnik TG 4 Film: Vacanze ad Ischia (kom., It. ’57) 8 CANALE 5 1 Na prvi strani m Nan.: Charlie’s Angels §9 Film: La bisbetica do-mata (kom., ’67) Nan.: Le nuove avven-ture di Skippy Glasbena oddaja: Su-perclassifica Shovv, vmes (13.00) dnevnik Film: In viaggio con papil (kom., It. ’82) Aktualno: Amid Variete: Campione dTtalia della risala Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 Film: Joey deve fuggi-re (dram., ZDA ’91) .Film: Indagine a luči rosse (krim., ZDA ’92, i. Marc Singer) Dnevnik TG 5 Nanizanka # ITALIA1 Otroški variete Nanizanke Šport: American Gla-diators, 11.45 Grand Prix Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Film: Satiricosissimo (kom., It. ’70) i. Fran-chi-Ingrassia) Nan.: Riptide, 17.00 Chiara e gli altri, 18.00 T.J. Hooker, 19.00 Pa- gati per combattere Variete: Benny Hill Film: Che colpo di fortuna! (kom., ZDA ’91, i. T. Howell) Šport: Pressing, 24.00 Mai dire gol, 0.15 avtomobilizem Fl Studio šport # TELE 4 i ! Koper Horoskop Telenovela Foxtrot, mehisko-ame-riška drama, 1975 igrajo: Peter 0’Toole, Charlotte Rampling, režija: Arturo Ripstein Diada Castellera - Živa piramida, katalonski dokumentarni fim VVaitapu, 3. del Pisani svet 82: Tralala predstava TV dnevnik Nadaljevanka Nočni sodnik, serija Žrebanje Loto TV dnevnik Končno ljubezen, ameriška glabena komedija, 1975 igrajo: Brat Reynolds, Gabili Shepherd; režija: Peter Bogdanovich TV Dnevnik Reilly - vohun nad vohuni, tv nanizanka Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka (□MSP Avstrija 1 Cas v sliki Zlata dekleta, ponovitev Pustolovščina v rastlinskem svetu; Cesar in vsiljivci Jaz in ti, otroški program Pika Nogavička Zgodbe iz Tisoč in ene noči Lassie, Strah pred boleznijo X-Large reportaža doktor in ljube živali Levja jama, 17. del: Spremembe Slovesnost iz Bernsteina Glas Islama Novosti iz sveta filma Življenje in nič drugega, francoski film, 1989 Leonard Bernstein Poročila Tisoč mojstrovin DEHIP Avstrija 2 Lastne oddaje Film Dogodki in odmevi Cas v sliki Čebelica Maja; Simpsonovi Finiš do zmage, kanadski film Dober dan, Koroška Športno popoldne ^ Policijska postaja 1 Avstrija danes Cas v sliki Kralj dejanja, Vse je Palermo Na vrat na nos v noč, ameriška akcijska komedija, 1984 Fantastične zgodbe, Nebeški Električni jezdec, ponovitev ameriškega filma Poročila [j^j Hrvaška 1 TV koledar Slika na sliko, pon. Poročila Hišni ljubljenčki Poročila H Plodovi zemlje H Duševni-klic B TV razstava Lovejoy, ponovitev 9/12 dela angleške nadaljevanke Na avtobusu, ponovitev 49. dela Andersenove pravljice Se sramuješ svojih staršev?, ameriški mladinski film Poročila Opera box Mara, Mara, ameriški barvni film, 1952 igrajo: Eroll Flynn, Ruth Roman, Raymond Burr, Richard Webb, Neston Pavia Leteči medvedki Dnevnik 1 Velike družine, 3/4 del francoske nadaljevanke, 1989 Junaki osvobodilne vojne, 3.del Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Hrvaška 2 TV koledar Športna nedelja Hrvaško prvenstvo v jadranju, reportaža Velika nagrada Belgije v Fl, pmos iz Spaja ATP Magazin Mednarodni turnir v balinanju Dnevnik 1 Tisočletje, 1/10 del ameriške dokumentarne serije Ljubezen boli, 8/10 del angleške nadaljevanke Iz ledu, ameriški film, 1982 Sport/Horoskop @ Madžarska Rakuni, risanka Mladinski magazin Nedeljski magazin, o vsem za vsakogar Risanke Opoldanski zvon Razstava igrač ‘93 Risanka Za mlade mamice Ljubezen se je treba naučiti, nemški čb film Zgodovinska razglednica Verski program Disney, za otroke Kolo sreče, kviz Teden Dnevnik Telešport, nogometni pregled Vihar, ameriški film Vodnar TV SLOVENIJA 1 13.05 THOMAS IN STARI, nizozemski barvni film V ospredju zgodbe je dvanajstletni Thomas in njegovi prijatelji - sošolci ter 70-letni mož, ki ga druženje z malim Thomasom poživlja in mu daje nove spodbude. Po polenih počitnicah je seveda tega druženja manj, zato je stari mož, kar nesrečen. Ponaredi pismo »pirata Bernarda« s podatki o skritem zakladu in ga skrije v model ladjice, vse pa nastavi tako, da Thomas najde. Nesreča je v tem, da se za pirata začno zanimati še kriminalci in policija. In tako spremljamo nekoliko komedijsko in nekoliko kriminalno obarvano ter akcijsko kar vešče postavljeno zgodbo s predvidljivim koncem. Igrajo: Lex Gouldsmith, Bart Steenbeck, Karin van Ea, Elvira Molenaart. OO TV SLOVENIJA 1 20.30 NEDEUSKIH 60, razvedrilna oddaja Tudi zadnji nedeljski večer v avgustu se lahko pridružite razvedrilnemu programu v oddaji Nedeljskih 60. Iz različnih krajev Slovenije so avtorji prinesli zanimive reportaže, obiskali tudi Primorje, v studiu pa bo nekaj zanimivih gostov. V Turistični poti bodo predstavili dva kraja iz Pomurja. Voditeljica bo Eva Longyka (na sliki). TV SLOVENIJA 1 21.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI avstralska dokumentarna serija Avstralska divjina se razteza na tisoče kilometrov daleč in skriva številna bogata in skrita naravna bogastva. V šesti oddaji nas Les Hiddins popelje vzdolž vzhodne obale Cape Yorka z izhodiščne točke na otoku Restoration, kjer je leta 1789 pristal kapetan Bligh potem, ko je bil prisiljen tako neslavno zapustiti ladjo Bounty. Bligh je bil takarat eden redkih tujcev, ki je znal izkoristiti naravne vire hrane v pokrajini. Nesrečni Edmund Kennedy, ki je izgubil življenje med odpravo na Cape York 1840. leta ni bil tako iznajdliv. Les Hiddins primerja njegovo nesrečo z obiljem hrane, kije na volj v pokrajini, a je raziskovalci niso znali izkoristiti. PRO 7 22.40 VELIKA POŽRTIJA, francosko-italijanski film V pariški vili se štirje prijatelji hočejo najesti do smrti, zato neprestano kuhajo in jedo Ugove prefinjene in neobičajne recepte. Prvi, kise tej obliki samomora upre, je Marcello: med nevihto zbeži s starim Bu-gattijem. Preostali vpletejo v svoje orgije mlado učiteljico Andrejo, ki pokoplje vse tri. Režiser Marco Ferreri razmišlja o odnosu med hrano, erosom in smrtjo. Igra: M. Mastroanni (na sliki). RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Po-slušalčfčestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan: 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Zbori; 19.45 Ldhko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Nedeljski val; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Nedeljski gost; 11.00 Uganka; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije, glasba; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1. programa; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, prenos 1. programa. Slovenija 3 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Naša pesem 1993; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Znana in manj znana glasba; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 19.35 Cerkvena glasba: Te Deum (G. Verdi); 20.15 Romunska in madžarska glasba; 22.05 prevodne strani; 22.30 Vokalno instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 KOnec 3. pr., nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) 10.00, 10.45, Sosednji kraji in ljudje, vmes (10.30) osmrtnice; 11.10 Šampion 93; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tanča; 14.30 Na športnih igriščih; 15.00 Glasbeni desert; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Souvenir d'ltaly; 16.30- 19.00 Ob robu igrišča; 17.30 Primorski dnevnik; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30,10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dober dan Radia Koper, pozdrav in almanah; 7.50 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Kulturna oddaja; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeni desert; 14.30 Lestvica LP-jev; 16.00 Poletje z nami; 18.00 Ciklus posvečen Carlu Goldoniju; 19.40 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar; 8.30 Narodnozabavna glasba; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Zgodba o zaspanem velikanu in njegovih sanjah (avtor in r. M. Sosič); 10.30 Poletne melodije; 11.00 Zgodbe iz našega vsakdana: Lahko noč, gospod... (V. Jurc, B. Kobal, r. B. Kobal); 11.30 Orkestralna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato slov. lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nadaljevanka: Franc in njegovi (r. Mario Uršič, 3, del, ponovitev); 14.40 Znani ansambli; 15.30 Z naših prireditev; 16.30 Potpuri; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Poletne melodije; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.20 Napovednik. Radio Opčine (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10,30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev programa, napoved programa, vmes radijski koledar 8.30 Osmrtnice; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet za boljši \pridelek; 9.30 Po domače; 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (p. Roman iz Sveč); 18.10 - 18.30 Za vesel konec tedna. r IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 08.00 Awake on the Wild Side: American Fottball VVeekend; 10.30 Poročila; 11.00 The Big Picture; 11.30 Braun European Top 10, ponovitev; 13.30 First Lo-ok, ponovitev; 18.30 Poročila, 21.00 120 Minutes; 23.30 Hea-dbangers Bali; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 Flour of Povver; 08.00 Fun Factory; 12.30 The Brady Bunch; 13.00 Rokoborba; 14.00 Vesoljska ladja Galaktika, ameriška zf serija;; 15.00 Crazy Like a Fox; 16.00 VV.K.R.P. in Cincinnatti; 16.30 Fashion TV; 17.00 UK Top 40; 18.00 Ameriška rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Deep Space Nine; 21.00 From the DE-ad of Night; 23.00 Hill Street Blu-es PRO 7 04.50 Serije; 06.55 Napad Oga-lall, ameriški film, 1940; 10.45 Srčni fant z dvema damama, ponovitev filma; 13.45 živali znanih ljudi; 14.55 Princ in plesalka, angleška komedija, 1957; 17.05 Brooklyn Blues - Zakon ulice, ameriška komedija, 1974; 18.35 Matlock: Konjski grob, 41. del; 20.15 Črni sokol, ameriški vestem, 1956; 22.40 Velika požrtija, francosko-italijanski film, 1973; 02.15 Chance, ameriška akcijska kriminalka, 1990 PREMIERE 08.00 Addams Family; 14.00 Moja prva ljubezen, ameriški film, 1991; 15.40 če govoriš o hudiču, italijanska akcijska komedija, 1991; 20.15 Jackova nepremagljiva strast, ameriška komedija, 1991; 21.50 Love Kills, ameriški triler, 1991; 00.55 Resnični šefi, ameriški film, 1991; 02.55 American Steel, ameriški film, 1991; 04.20 Deadface, francoski film, 1990 EUROSPORT 08.00 Aerobika; 08.30 Golf; 09.30 Formula 1; 10.00 SP v kole-sartstvu; 13.30 Formula 1; 16.00 SP v kolesarstvu, 17.00 Tenis; 19.00 Golf; 21,00 Motošport; 00.00 Tenis 3 SAT 23.05 Sonoptikum '93; 23.25 Komisar, Mrtvec v parku SATI 05.00 Nogomet; 06.10 Za otroke; 13.45 Brimstone, ameriški vestern, 1950, 20.15 Jacksonovi: ameriški sen, 2. zadnji del ameriškega Iv filma RTL 06.00 Otroški program; 08.25 Risanke; 16.40 Prsni koš ali bedro, francoska komedija, 1976; 19.10 Umor je napisaia: Dragocene roke; 20.15 Kadar si pri meni, nemški film, 1970; 22.45 Pozna izdaja, SUPER CHANNEL 20.00 Looking Up, film, 1977; 23.00 Govorimo o jazzu MOVIE CHANNEL 21.00 Postcards From the Edge, zadnjič; 03.35 Warm Summer Rain, ameriški film, 1989 SKY MOVIES PLUS 21.00 Dead Again, angleška srhljivka, 1991, premiera; 23.00 Blue Heat; 04.45 Impulse (Iz “Novic” L 1856) Ženitnine Slovencov na Krasu Letošnji, že 17. kraški par Mirjam in Davorin GOSTILNA »POD TABROM COL (Repentabor) št. 8 Tel. 327120 Tudi mi Kraševci imamo pri ženitovanju svoje šege, ktere se našim sosedom zlo enake. Po mislih naših ljudi je edini Cas ženitovanja ob sv. Martinu in o pustu. Ugodne priložnosti, da si išCe in najde ženin nevesto, so naši kraški sejmi, kteri se začnejo na dan sv. Jurja in terpe do zahvalne nedelje. Ob teh sejmih se opravlja služba božja, in bližnja in daljna žlahta obiskuje svoje ljudi, prijatle itd.; shaja se pa posebno tudi mladina in seznanja. Ko sta fant in deklina svoje serčne zadeve med sabo poravnala, poiščejo stariši na prošnjo H I C H I Valentino Bratina draguljar TRŽIČ Ul. IX. junij 74 - Tel. (0481) 790051 fanta, kakega prijatla svoje bližnje žlahte ali kakega druzega za to opravilo pripravnega moža, kterega zovejo "snubač”. Snubač se napravi k starišem izbrane neveste in jim pove, zakaj je prišel, in kdo ga je poslal. Je starišem neveste ponudba všeč, se podaste oče in mati neveste, pa še kakošen naj bližnji žlahtnik k novi-cu (ženinu) ”na razgled”. Pri kozarcu vina in spodobni južni odločijo dan ”za komplavat” ali ”za glihengo”. Ko dan "glihenge” napoči, se podajo fant, oče njegov in nar bolji prijatel bližnje žlahte, kar se navadno en malo pred nočjo zgodi v hišo neveste. Pri večerji, ktera se s štruklji konča, se pogovarjajo: koliko bo oče fantu premoženja pripisal, koliko bode nevesta dote imela, kakšno balo bo v hišo prinesla, in večkrat tudi ”dan leben-. ge” ali poroke odločijo. Malo dni pred poroko gre nevesta po bli- žnjih soseskah nabirat darov za "balo”. Dan pred poroko pride novic z enim ali dvema tovar-šema po nevestino balo z vozom, v kterega sta vola vprežena, ki sta s cvetlicami ovenčana. Pred obredom cenijo večkrat žensko opravo, ki jo misli zaročnica seboj vzeti, od naj manje-ga do naj večjega, in ko vse skup v skrinjo zložijo, se usede mati neveste na skrinjo, in je ne da iz mesta ganiti, dokler novic ne daruje kri-žavca ali naj manj goldinarja. Pri odhodu bale poda novic šibo ali bič nevesti, da vola požene; potem pa vozi "volar”, ki dobi za to ruto in hleb belega kruha. Verh voza sedi pa brat neveste, kteri opleteno kokoš v rokah derži. Kadar pride dan poroke, se začnejo svatje, mladi in stari praznično oblečeni, okoli devete ure shajati, vsak par, kamor je povabljen. Koj potem pričnejo zajtrkovati; za zajterk se posta- vi na mizo juha, meso, peršut itd. Ob pravem času po zajterku se napravi novic s svojimi svatmi, kterim ta dan le "starašina” zaukazuje, po "novico” (tako pravimo pri nas nevesti) večidel brez godcev, le drug in še kak mladeneč s samokresom. Bližajo se nevestinemu domu, streljajo in vriskajo neprenehoma, ko so popred le poredkoma, zdaj ta zdaj oni, streljali in vriskali. Ali dvoriščine vrata najdejo zaperte. Starašina nevestni slišavši tak hrup, skoči na dvorišče in začne popraševati: kaj tako vriskanje, tako streljanje pomeni? Starašina novicov mu odgovori, da so tico, ktera ima posebno znamenje na glavi, ranili, in da se je v to hišo skrila, ter ga prosi, naj je iskati gre. Tu se vname hudo in ostro besedovanje in prepiranje, in koj starašina neveste za popotni list pobara, in kako-šni da so ljudje. O Mladoporenca pozdravljata svate, ki so se zbrali na dvorišču »njunega novega doma« Obutve □ usnjena galanterija Opčine □ Narodna UL 122 □ Tel (040) 213900 PIZZERIA - BAR - GOSTILNA »VETO« DEBENJAK NADA in FABRIZI ERINO sne Peč na drva ob torkih zaprto OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. (040) 211629 PROFUMERIA 90 Na Opčinah - Narodna ul. 118-Tel. 040/212061 vam nudi - Shisheido - azzaro proizvode -CLARINS - G. VERSACE znanih znamk - TERME Dl SATURNIA - CACHAREL nTIfm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DvJIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SEDEŽ: Ul. Filzi 10 - Tel. 67001 - TRST NOVA AGENCIJA " MITNIC A-BARRIER A" Trst - Ul. Carducci 41 - Korzo Saba 18 - Tel. 636311 c/ajt& fr f)(>ya/me naši novici Aar/igre/. JVašinooid žicAan tra/, stari AaAi štriA/za/ orat. “ svatovska pesem PODJETJE Alojz Daneu Prodaja GRADBENEGA METERIALA • LESA IZOLACIJSKEGA MATERIALA • ŽELEZNINE IN DRUGO OPČINE - Proseška ulica 13 - Tel. 211044 BUFFET- PIZZERIA »da RINO« KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER OPČINE - Narodna ul. 65 Tel. 213821 ob nedeljah zaprto EDIL-PORFIDI ENTINA TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN • porfidi • peščenci e prane cementne plošče • samovezni tlakovalci • kamnite zunanje stenske obloge - bunje ŠIROKA IZBIRA VSEH GRADBENIH MATERIALOV TRST - skladišče in urad: Prosek (pri avtobusni garaži ACT) Tel. (040) 251044 •FARGO, FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040)363918 Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA TMplich&C. s.n.c. TALNE IN STENSKE KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE NABREŽINA Kamnolomi 35/c Tel. in fax (040) 200371 KRAŠKA OHCET 1993 Nedelja, 29. avgusta 1993 O Starašina novicev poda list. Starašina nevestni, list prebravši, jih pusti na dvorišče in gre v sobo, kjer so nevestini svatje skriti. Nar popred kako staro babelo, kuharico, al kako drugo ošemeno žensko pripelje in praša: ”Je li ta?” Oni mu odgovorijo: "Tudi to vzamemo sicer za ljubo in za dobro, pa prava ta ni.” Potem ko je starašina še vse razkazal, staro in mlado, lepo in gerdo, pokaže tudi tovarišico (druži- co). Ta je novici skorej podobna, le da nevestnega znamenja nima. Starašina pa, rekši, da je že vse preiskal, pa nič druzega našel ni, noCe več iskati. Kolikor bolj se uni ustavlja, toliko bolj ženinov starašina prosi, in vsi svatje začno prositi, dokler terdovratnega moža ne omečijo, da jim Se enkrat, pa zadnjikrat iskati obljubi. Z glavo kima-je gre in pripelje vendar novico. ”Ta je prava. Ta je prava, oče starašina. Zdaj ste modri,” vsi zaženejo z enim glasom. Nevestni oCe - "veliki oCe” imenovan, prinese hipoma kozarec vina, pozdravlja množico svatov, jim po vrsti napivajo. V tem se tri družice prikažejo: perva vsakega ženinovega svata za roko poljubi rekoč: "Dobro zdravlje” -druga daruje pisano ruto in pušeljc, tretja nabira darove reko C: "Dajte kaj nevesti, da si kupi ruto.” Dolgo pa vendar se ne smejo muditi, ker je ura enajsta, in ravno k poroki vabi. Po poroki se podajo ženin in nevesta in vsi svatje skupej v hišo nevestinih starišev, in koj potem starišini velijo vsatom h kosilu, odlo-Civši vsakemu svatu svoj sedež. V nevestini hiši so pervi sedeži za svate ženina. V tem se nosijo jedila na mizo. Navadne jedila so: juha (župa), ležanji ali bigu-li, raj Z, kuhana govedina in kuretina, peršuti kuhani, pečenje telečje, štruklji in na zadnje "presenec” (gubana). Po vsaki se pije in vojvodom napija. Poleg tega se napiva tudi na slavo božjo. Sred obedi prepevajo snahe in dekleta, drugi streljajo, vriskajo itd. v tem, ko nevesta žalostno pri svoji ma- miki joka in stoka. Al večer se bliža, "ohcet” je le en dan, in napravljajo se na ohod -nevesto novicu na dom peljati. Starašina ženinov, zahvalivši velikega oCeta in mater, naznanja sedaj, da mu je prepovedano od njegovega velikega oCeta, da ne sme noči Čakati, ker "se ne spodobi neveste ponoči pripeljati, sicer bi ne vedla, kje da je”. Pri odhodu neveste od vojih starišev poda ona deverju pisano ruto, in dever pelje na pisani ruti (večidel svilnati) nevesto na nje prihodnji dom h novicu. Novic pa daruje nevestini materi, svoji tašči, tolar ali nar manj goldinar. Ko se svatje približajo ženinovi hiši, pošlje skrivši starašina glasonoša, da opdnese pozdrav od njega vsih svatov v ženinovo hišo velikemu oCetu in materi, ter mu napoveda, da se svatje bližajo veseli in novico peljajo. Ženinovi stariši ga zahvalijo za pozdrav, mu velijo se vsesti in mu nudijo zdravico. "Velika mati” pa nalije majo-liko (tako pravimo posodi za vino), da se nevesti napiva. Ko so svatje pred dvoriščnimi vrati, vriskajo in streljajo, da je kaj al hišne vrata so zaperte. Tu se začne hud prepir starašina vodi eno in drugo k materi, dokler na zadnje pri tira novico. Ženinova mati jo vpraša: "Draga mi nevesta, kaj dobrega si nam prinesla?” "Mir božji” veli nevesta, velika mati, ktera že z vinom napolnjeno maj oliko v rokah derži, jo ponudi nevesti rekoč: "Dobro zdravlje”. Nevesta prime čutaro vina, pije in spusti noter nar manj tolar ali goldinar. Svatje bi tudi radi iz te majolike pili, al mati ne dovoli, ker vse, da je tolar noter. Potem ji podajo iz rodbine kako možko dete, ki ga v naročje vzame in poljubi, darovaje mu ruto, hleb belega kruha in kak dnar. DeCko zo-vejo "PokolenCiC”. Nevesto peljajo potem v čumnato, prihodnjo spavnico. Svatje se pa koj vsedejo za mizo, kjer je komu mesto, počnejo piti, in pripovedujejo domačim, kako so jih pri nevestinih lepo doCakovali itd. Potem zaukaže starašina se k večerji vsesti. Navadne jedila so večidel pečenje in salata, štruklji, kuhani in pečeni, presenec itd. Sred obedi popevajo. Nazadnje pa pritava kuharica z razbito posodo ter prosi ter prosi, ker jo je po nesreči pri kuhi razbila, za odškodnino. Vsak svat ji kaj daruje. Po ti večerji in do-veršenih molitvah - ko se že zori - se poslove in vsakdo gre na svoj dom. FRANC BUNC Na čelu sprevoda je vselej moral biti godec in tako je tudi danes TABOR ko domače mleko postane sir naše izdelke lahko dobite v najboljših trgovinah — gostilnah — osmicah ter v prodajnih točkah TABOR na OPČINAH UL Nazionale 28 in v TRSTU Trg Giotti 8 Gostilna Sardoč Prečnik tel. 200871 DANEV PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM OPČINE UL. PEONIE, 3 Tel. (040)211336-213592 Fax (040)214802 VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV Nekoč so glede bale dali radi »črno na belo« GOSTILNA Škabar Najemnica Milena Žagar Repen 70 Tel. 327117 POHIŠTVO PUPIS SESLJAM POHIŠTVO arcobaleno DEVIN Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva HOTEL - RESTAVRACIJA LANARO - VOLNIK REPEN 151 Tel. 327349 ZA VSE SVEČANE PRILOŽNOSTI PROSTORNA DVORANA IN VSAKOVRSTNE TOPLE IN MRZLE JEDI JESTVINE DELIKATESE *7č Narodna ul. 28 OPČINE Tel. 040/213306 Široka izbira domačih in izbranih ustekleničenih vin III rili illiPII I SPALNICE ♦ DNEVNE SOBE ♦ SALONI ■■■ rili IVI II lili I KNJIŽNE OMARE ♦ KUHINJE MORETUZZO Edino prodajno mesto: TRST - Ul. Baiamonti 3 - tel. (040) 820766 HOTEL RESTAVRACIJA Jfurlan Lastnik Karlo Guštin REPENTABOR Telefon 327125 Pekarna - slaščičarna dnevno sveže domače pecivo in vse vrste kruha OPČINE Narodna ulica 57 - Tel. 213645 ©pilote malalan 34016 opčine (ts) tel. (040) 213957 proseška ulica 6 draguljarno malalan Opčine - Narodna ulica 28 - Tel. 211465 - Trst Ob kraški ohceti vabimo na ogled naše razstave Crescendo Od leta 1909 uspešno delamo za vašo rast. V osemdesetih letih smo z vami zrasli tudi mi. POSOJILNICA OPČINE Ul. Ricreatorio 2 - Opčine Trg della Liberta 5 -Trst Tel. (040) 21491 20 Nedelja, 29. avgusta 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / OD ZAHODA NOVA FRONTA ALPE JADRAN / POSTOPNE RAZJASNITVE VREMENSKI POJAVI Vremenska slika Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je nastalo območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka s severozahodnikom hladen in še razmeroma vlažen zrak. C A sredltče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan pod 10% 4 * pod 5 p 77 x 44 ** i 5-10 1 *** *** 1 4- 10-30 I ******** 1 i 30-60 *** *** *** *** nad 80% nad 60 NEVIHTE nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA 14/16 HELSINKI 10/14 TRST 19/23 STOCKHOLM 6/15 CELOVEC 13/15 K0BENHAVN 8/18 BRNIK 13/14 MOSKVA 7/20 MARIBOR 14/17 BERUN 8/18 CELJE 13/15 VARŠAVA ft/19 NOVO MESTO 13/14 LONDON 8/18 NOVA GORICA.. 17/19 AMSTERDAM 8/16 MUR. SOBOTA 14/16 BRUSELJ 10/17 PORTOROŽ 20/25 PARIZ 11/20 POSTOJNA 15/15 DUNAJ 12/20 ILIRSKA BISTRICA. 16/17 ZGRICH 11/- KOČEVJE 14/13 ŽENEVA 13/- ČRNOMELJ - 15/14 RIM 24/33 SLOV. GRADEC.. 13/17 MILAN 13/22 BOVEC -/- BEOGRAD -/26 RATEČE 11/12 BARCELONA 16/28 VOGEL - 10/7 ISTAMBUL 22/30 KREDARICA 2/0 MADRID 11/23 VIDEM 16/19 LIZBONA 15/23 GRADEC 13/18 ATENE 24/40 MONOŠTER -/16 TUNIS 23/36 ZAGREB 17/- MALTA 23/- REKA 18/19 KAIRO -/35 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.18 in zašlo ob 19.46. Dan bo dolg 13 ur in 28 minut. Luna bo vzšla ob 18.11 in zašla ob 03.34. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Vodnarja, elementa zraka. Dan je primeren za nego in vzgojo okrasnega cvetja. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA lezera: Blejsko 22°C, Bohinjsko 20,5°C. venica NP, Pulj NP, Lošinj NP,Split NP, Hvar NP, Vis NP, Reka NP, Opatija NP, Komiza 24,6°C. Reke: Mura (G. Radgona) 14,rc, Sava (Radovljica) 12,2°C, Savinja (Laško) 15°C, Ljubljanica (Moste) 16,rc, Bistrica (Sodražica) 13,9°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 14,2°C, GradaStica (Dvor) 13,6°C, Iška (Iška) NP. PLIMOVANJE Danes: ob 2.57 najnižje -50 cm, ob 9.37 najvišje 38 cm, ob 15.22 najnižje -19 cm, ob 20.58 najvišje 35 cm. lutri: ob 3.27 najnižje -53 cm, ob 10.00 najvišje 42 cm, ob 15.50 najnizje -26 cm, ob 21.32 najvisje 38 cm. Slovenija: V vzhodni Slo- Sosednje pokrajine: Na veniji bo še pretežno obla- Madžarskem in v severni Cno in večinoma suho. Hrvaški bo še pretežno Drugod se bo zjasnilo. Naj- oblačno, ponekod bodo višje dnevne temperature manjše padavine. Drugod bodo od 13 do 18°C. bo razmeroma sončno. V Sloveniji: Obeti: Sončno bo in Cez dan ne- V torek se bo prehodno koliko topleje. Zjutraj bo pooblačilo, ponekod v se-po nekaterih kotlinah me- verozabodnih krajih bodo gla. Burja bo ponehala. manjše padavine. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so večinoma mokre in spolzke. Voznike opozarjamo na varnostno razdaljo in naj hitrost vozila prilagodijo razmeram na cesti. Kako nastane rosa? Andrej Kranjc Voda je v zemeljskem ozračju vedno navzoča v večjih ali .manjših koncentracijah in v različnih oblikah oz. agregatnih stanjih. Najbolj jo občutimo, ko je v obliki padavin, bodisi dežja, snega ali toče; lepo je vidna, kadar je kondenzirana v različne vrste oblakov ali meglo; občutimo pa jo tudi, čeprav je ne vidimo, kadar je toplo in je relativna vlaga visoka, torej takrat, ko je soparno. Vlaga se iz ozračja izloča na različne načine in danes si bomo ogledali, kako nastane rosa. Roso, slano in ivje pogosto imenujemo padavine lepega vremena. Rosa nastane, če se zrak ohladi pod temperaturo rosišča in je ta nad nič stopinj Celzija, za slano in ivje pa so potrebne temperature pod ničlo. Rosa nastane s kondenzacijo vodne pare na rastlinah in drugih predmetih. Ponoči se trava, krošnje dreves, strehe avtomobilov ipd. najbolj ohladijo, ker nimajo dobre zveze s tlemi in od tam ne dobivajo toplote. Ko se zaradi zemeljskega sevanja trava in zrak okoli nje ohladita pod temperaturo rosišča, se odvečna vodna para izloča in zbira v večje kaplje, ki jih vidimo kot roso (slika). Rosa pa lahko nastane tudi v zaprtih prostorih. Navadno pride do tega pojava na oknih avtomobilov ali hiš, kadar niso izolirana; zrak v notranjosti je namreč toplejši kot zunaj in zato vsebuje več vlage, ta pa se kondenzira na steklu, ki ga hladi zunanji zrak. Stekla so včasih tako močno zarošena, da po-njih teče voda. Pojav za-rositve lahko opazimo tudi na predmetih, ki jih prinesemo iz hladnega v topel prostor. 5ŠiSi!6 Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce M »gC a* M OVEN 21-3/204: Ce boste morali tudi ta vikend žrtvovati službenim zadevam, vam bo v veliko tolažbo družba dragih »sotrpinov«. Upanje na boljše Čase vas žene naprej. BIK 214/205: Vezani ah ne, tokrat prav gotovo ne boste mogli mižati ob tako očitnih znamenjih zanimanja predstavnika nasprotnega spola. Pazite le na sreni utrip... DVOJČKA 21-5/21-6 : Konec vikenda bo bolj po vašem okusu, kot je bil njegov začetek Pred vami se odpirajo nove možnosti za dokazovanje lastnih sposobnosti. Izkoristite jih. RAK 226/22-7 : Prijetno presenečenje bo prav tisto, kar ste potrebovali in kar bo znova privleklo nasmeh na vaš obraz in iskrice v oci. Pustite se razvajati. LEV 23-7/23-8: Po daljšem času spet prihajate nazaj v svoj stari življenjski ritem. Polni energije razmišljate, kaj vse ste zamuditi in kaj morate Se narediti. DEVICA 248/22-9: Tistega, kar se bo dogajalo za zaprtimi vrati, ne boste zvedeli, je pa voda na vaš mlin. S pravo besedo boste pognali kolo in Čaka vas nova priložnost TEHTNICA 23-9/22-10 : Konec vikenda bo boljši od začetka, vendar tega ne boste vedeli do veCera. Do takrat pa se boste morah prebiti skozi številne težavice. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Par izbranih besed bi moralo biti dovolj, da uredite popoldanski nesporazum. Pred vami je Se razburljiv večer z zanimivim razvojem dogodkov. STRELEC 23-11/21-12 ; Okrepite družbene vezi, ne da bi pri tem razodeh svoje cilje. Ce jih boste napeljah, da z vami sodelujejo, boste dosegli tisto, kar želite. KOZOROG 22-12/20-1 : Ce se vam zdi, da ste obtičali sredi ničesar, se potolažite, kajti razvoj dogodkov pri partnerju bo razlog za dobro voljo. Vse okoliščine niso proti vam. VODNAR 21-1/192: Izlet ati potovanje, ki ga načrtujete, bo predstavljalo veliko preizkušnjo, iz katere se boste morati marsičesa naučiti. S partnerjem bosta doživela razburljiv dogodek. RIBI 20-2/20-3: Prava poosebljenost Sarman-tnosti boste, ko bo tema pogovora denar in pridobitništvo. Vaša zamisel je v tem obdobju uresničljiva, zato se vrzite na delo. ZGODBA O EVROPI PARIZ - Gare Montpamasse je bila nekoč živahnejša železniška postaja. Sem so prihajali tisoči, desetti-soči delavcev, za katere je bil Pariz obljubljeno mesto, Francija pa obljubljena deZela. Prihajali so Francozi in Bretonci z zahoda, prihajali so Spanci in Portugalci z juga, prihajali so tudi vsi tisti, ki so se izkrcali v Bordeauxu in v drugih atlantskih pristaniščih. Pretakali so se ljudje vseh barv in ras, ljudje vseh jezikov. Gare Montparnasse je bila in je še okno v svet. Danes je postaja Montparnasse pusta. Nedelja je, pa Se zgodnja jutranja ura povrh. Krdel delavcev in uradnikov, ki prihajajo iz periferije, brezkončnega pariškega banlieua, danes ni. Tudi vlak, ki me je pripeljal iz Bretonije je bil skoraj popolnoma prazen. Ob odhodu sem v svojem vagonu naštel tri potnike, nekaj jih je prikapalo na vmesnih postajah, izstopilo nas je morda pet. Ziv dolgčas. Ko stopim na peron me obda sivina. MraCno je še, nebo je oblačno, pa še postaja je siva. Tako kot velika večina postaj na svetu. Nihče se niti ne trudi, da bi postaja zadobila vsaj delno videz CistoCe. Res, stroj za avtomatsko pometanje verjetno že zapelje nekajkrat dnevno tod mimo, vendar zamaščene ploščice verjetno še niso spoznale detergenta, odkar so bile pred nekaj desetletji strokovno položene. Ob stebru spi klošar, tam zadaj drugi, levo spet dva. Prihod vlaka je zmotil njihovo intimnost. Zaviti v odeje, ki po Čistoči lahko konkurirajo ploščicam, ali oviti v spalnih vreCah, ki sicer tega imena že dolga leta ne zaslužijo več, se počasi prebujajo. Med njimi hodim kot med mrtvaki in prebijem se do mizice, kjer na pol zaspan natakar pripravlja stole za goste. Sedem, očitno sem mu v nadlego, a vseeno se približa. Naročim kavo in rogljiček. "Pas des croissants la dimanche, " mi zabrusi, Ceš, kako, da tega ne veš, osel. Ne zanima ga, ali bi kaj drugega, runo odpeketa in Cez nekaj minut se vrne s skodelo kave -nekaj je je bilo tudi na krožniku, razkoračenih nog se postavi predme in Čaka denar. Očitno moraš plačati takoj. Popijem zanič kavo in še malo posedim. Avtobus odpelje komaj Cez pol ure. Vlakov je malo, potnikov prav tako, pa vendar ves Cas držim roko na potovalki, ne da bi se tega zavedal. KonCno vstanem in se med umazanijo in klošarji prebijem do izhoda, kjer že Čaka velik, bel, Cist avtobus Air Francea. Se preden vstopim, se mi približa temnopolt fant in me prosi za vžigalico. Nimam, ne kadim. Obme se k potniku za mano. Ponudi mu vžigalico. Sedaj pa fant prosi za cigareto. Dobi jo in se zadovoljen umakne. Ko bo prišel naslednji avtobus bo zopet kadil. Čakanje na letališču je vselej utrudljivo. Cas nikoli ne mine in preganjaš ga lahko samo na najbolj tradicionalne načine. Predvsem z branjem, pa tudi enostavno z lenarjenjem in opazovanjem potnikov, ki se gnetejo v veliki hab: beli, cmi in rumeni; poslovneži in turisti; mladi in stari; moški in ženske. Potniki, ki prihajajo in oni ki odhajajo. Vmes pa Se policisti, stevardese, natakarji, prodajalke. Svet v malem. Danes je nedelja, vrvež pa tak kot običajno. Le da je poslovnežev z aktovko manj, več pa turistov s potovalko. Z mednadstropja kjer je odmerjen dokaj diskreten prostor tistim, ki morajo dolgo Okno v svet odslej samo za izbrance Vojaška parada na Elizejskih poljanah, eden najvidnejših simbolov francoske veličine. bo bo Bojan Brezigar Čakati, opazujem ta svet v veliki hali pod seboj. Prav tu spodaj je semafor, ki je nekakšna obvezna postaja za vsakogar, ki pride v halo. Tu najavljajo odhode in ker ozvočenja ne uporabljajo mora pač vsakdo postati pred ekranom in ugotoviti, kaj mu je danes namenila usoda: bo odpotoval točno, zamuda, ostal ure in ure na letališču? Pred semafo-rom postane japonska družina: oče, mati, trije otroci teden še v vozičku). Postane lepa mlada mulatka (manekenka, igralka?) z anonimnim spremljevalcem. Postane teniški igralec (prepoznaš ga po torbi z loparji). Vsakdo nato odide v svojo smer, k bolj ali manj dragim trgovinam, k dobro založenemu bifeju, v Čakalnico z oblazinjenem! fotelji. Vsi nekam hitijo, čeprav se dejansko nikomur ne mudi na letalo. Ampak Ce ne hitiš, si na tem ogromnem letališču sploh ne moreš vsega ogledati. Vrata se odprejo in skozi se prerine Čreda prišlecev. S ptičje perspektive je njihovo hitenje na kontrolo potnih listov in nato na pobiranje prtljage kar zabavno. Se pomislim ne, da sem ob prihodu tudi sam prav tak. Najprej v vrsti za potne liste, nato čakanje na prtljago, nato pa k izhodu in urno v Pariz. Za mnoge je danes to Se lažje. Eden učinkov maastrichtskega sporazuma je tudi tretja steza za izhod iz letališča: poleg rdečega kvadrata za one (redke), ki želijo kaj prijaviti in zelenega osmerokotnika za one druge, ki ničesar ne prijavijo, je sedaj Se plava zastavica z rumenimi zvezdicami za vse tiste, ki prihajajo iz drugih držav Evropske skupnosti; nekakšen prost prehod za "naše". Kako lepo je biti Evropejec... Zunaj za šipo se premikajo veliki jekleni ptici. Čakajo, da jih potniki naskočijo in jim zapolnijo trebuh, nakar bodo vzleteli. Vsak v svojo smer, vendar vsi v svet. Kajti letališče je okno v svet. Na mizici imam kup Časopisov, ki sem jih kupil ob prihodu na letališče, da bi z branjem premagoval dolgčas. V njih kraljuje notranji minister Pasqua. Balladurjeva vlada začenja izpolnjevati obljube, s katerimi si je priborila glasove in ena teh obljub je bila, da bo zajezila dotok tujcev. Sedaj sprejema prve ukrepe. Nic vec azila, ki je bil ena značilnosti Francije, nic veC prostega dostopa v državo. Mnenja so deljena; kako naj bi ne bila, ko pa gre za tako sporno vprašanje. Prav tako še ni jasno, kako se bo sedaj zadeva odvijala. Vendar je meni jasno nekaj: klošarjem na postaji Montpamasse bo trda predla, mladi mulatki in japonski družini spodaj pod mano pa verjetno ne bo hudega. Zakon je zakon, velja za vse, vendar so tudi izjeme. Nekje vmes je meja. Vendar, kje je meja? Bo Francija vračala samo Turke, ki sicer prihajajo z rednim potnim listom, ali bo vračala tudi Tamile, ki jih v Sri Lanki po vrnitvi pobijejo? Ali bo Francija, ki je bila vsa povojna leta znana po svojem gostoljubju za politične in drugačne begunce, ne glede na-to, kdo je kraljeval v Elizejski palači, sedaj spremenila obličje? Odgovora na ta vprašanja še ni. Zagotovo pa so politične spremembe zadnjih mesecev in pa val nacionalizma, ki je - verjetno kot posledica gospodarske recesije - tako prežel Evropo opravile svoje tudi pod Eifflovim stolpom. Tako tudi pariška okna v svet spreminjajo svoj videz: nekatera, seveda, kajti tu pod mano, v mednarodni hali letališča Charles De Ganile, spremembe ne opaziš. Vsi nekam hitijo, vsem se mudi; le kaj se ne bi, saj smo vendar v Evropi.