A Stražar: Zatajeni sin. Pripovest iz časa tkčanstva. (Stirinajsto nadaljevanje). Pa tudi Eleonorino odpuščanje ni pomirilo Gottfrieda. $e bolj otožen je bil od onega časa, ko je njegova so-proga vedeia za mjegovo skrivnost. To pa je tako porazno vpljvalo na blago gospo, da ]e tudi ona posiajala vedno bolj molčeca in otožna. Ta srčn.i bo-I lest je pa tudi zacela pogubno vplivati |—rm-nieno \tak že zrahljano zdravje. r -Najhujši udarec usode paje še mo- :al slediti! •Njen tako Ijubljeni desetletnl sinček se je nekega dne, kot dostikrat igral ob ribnjaku in občudoval ribice, ki S3 švi-gale sem \n tje. Dečko je bil pri svojem lopazpvanju tako zamišljen, da se ni niti, zaveda!, kako se je sede pčmikal, vedno bolj proti vodi. Naposled pa mu je še ' !ob vlažni travi spodrsnilo in fantek je padel v ribnjak. Grajski logar je kar v obleki skočil ponj. Posrečilo se mu je Sicer dečka vloviii, vendar je bilo že prepozno. Vsi poizklusi, t!a bi ga oživeli, so bili zamanj. *- 1 •Ne samo grajski Ijudje, ternveč tudi ^Lačani. so radi nesreče žalovali. Gott-fried se je hotel iz obupa usmrtiti, ven-dar je to nakano preprečila njegova, tudi do smrti potrta soproga. — ; Ta hudi ud^j-ec je porazno vpli-val na že itak rahlo zdravje 'JEleono-rino. Komaj pičle tri mesce zatem je tu-di ona sledila Bvojemu .ljubljenemui sinčku v večnost. Ta dva udarca Hsode sta Gbtirieda1 popolnoma potrlaa. šele po smrti Ele-onorini fe spoznal, j tajeni sin. — V tako mitčnih skrbeh "je živel nad m leta. Kar naenkrat vpa je .zvedel^ da se je Peterček znova povrnil k svo-ji materi. Po dolgih, dolgih Ietih [e bif "bottfried enkrat dobre volje, pa tudi ta-koj ]e'odločno skleni!, da ga obisče. jia naj se z^odi, karkoli. Neko Jesensko jutro ]e zaiezdil svo-jega vranca in jezdil proti Zahribu. Ko je tako jezdil ob bistrem kpo-toku, ga "je iz zamišljenosti predrami-lo petje, spremljano na citre. Gottfried je ustavil konja, pa poslušal znaneg^ pevca — godca Prnulčka, ki.je paf o-no tako pretresljivo pesmico, katero ]c njegova rajna tlfeonora tako rada j>o-slušala. Solze s6"mu rosile Hce, ko je po-slušal Drnulčka, ki ^e pel: Kaj je tebi Urška mlada — . ' Da si tko žalostna?... Al' te boli glav'ca tvoja — al' te trese rnrzlica?... Men' ne boli glav'ca moja - Jn' me ne trese mrzlica Men' boli srce rmoje — kjer sem umbrila fsinčeka — Oj sinčeka nedolžnega!... Beriči.so to ^/edeli — Hitro tJrško so vzeli — Pa ]o djali v hud' ,,arest" — Skoz leto ijio lia.i — Imela je uboga Urška ta ,,arest" straŠan Ob' let pa1 rnasnik Ursko obiŠČe. — De —• ta etrašni greh ji zbr!^ — Prav tolžljivo ji govori. ,,Priprav se na smrt ti Urš;;a li|" Prec^io so mladi Urški glavco — vze*i Vsi Ijudje so solze v oceh ivnli — Predno Uršxa ssirt f" s:nh — T'^o >e govorila:- f,\rt dekleta prehitro Ijubezni se ne" , udaj e ,De t'ko s\'oj'ga mlad'ga življenja ne skončajte! Pa ludi ne pozabjte: Za nesrečno Uršico kaj molite oj le molite''... • Se dolgp potem, Ho je Drnulček že odpel to pretresljivo pesmico, je stalj Goftfried na mestu. Mislil je na Miciko in svojo nepozabno blago Eleonoro ... • Sele nato. ko Je čul znani pastirski vog pasii3-ja, kj je gnal živino na. pa-šo, se je vzdramii iz svo]ih težkih mis-lih in odjezdil irialje... • Prijezdjl je v Zahrib! Srre mu je burno tolklo, ko je med drugimi hiša-mi zag!edal Micikino domovje. Zelo po-časi je jezdjl. Pospel je že čisto v tebe." . r . ¦:;.". • Znova je nasta! zi par hipov mo!k, katerega pa je prekinil Gottfri d ,,Micika, kanr si pa ti name Ut«a». in splolh1 vi nfsi skupaj"?? ¦ Na to vprasanje je Micika treno*nq 1 omolknila, a nato odgovorila: • J(Gospod Gottfmd, tudj rni smo se ¦ nanienili vas obiskat, eedaj j-e najbolje, % da gremo prvo fcar ria moj dom; kejn smo 8e čisto v ob'i?ju." - -- _ ,,Micika! Micika! Kdo je ta fant, 1 kdo?... Ali je, ali rii?..." v 1 • ,,Gottfried, je! je! moj in vaš s::i ;'e, ™ ali ga nisem dobro oskrboteala?"" _ Ko^ 20 letnf mladinič, tato bitro sk^či-Hbb' leli Micikinih besedah.gfia§čajc raz^konja. Brez veh^omiVekov stopi izredno vesel k Pteterrku, ga objarne in skoraj ihte govori': ,,Ne žali rme več) • moj ljubi nesrečni ad miene — zatajeni sin! Zados'i gorja moram zato trpeti. '-< Qh, ko:iko sem trpel, Ijubi moj Peter-ček!... » Sedaj upam, da b:"> vs?rci terra konec. ']'! • Ta nenadni prizor je kajpak zelo" presendil postavnega fanta. Šele č*ez( čas 'je- zamoge! spregovoriti: ,,Oče, moj očel Ako vam mem tako rečf, naj bo de nai bode pozabljeno vss, kar js že .minulo." — ¦ Brez vseh nadaljnih bdsedi sta se: nato objela in poljubljala v prvič H oce h sin! Miicka in "Peterčkfova 13^-. vesfa Angelica pa sta" stali ob ^st-ani, ter si brjsali $o\ze od hepopisnega ve-< ; Iselja fn radosti... >— • Ko 5ta se že enkrat umirila oce' irt sin, pa še vpraša vrazdošrei g a^čak: ,,Peterček, /no! Ijubi Peterčsk. kdo pa je ta deklica?" . ¦ ¦ ¦ - ,,Oče, to pa.je moja nevesta! Kaj-4« ne, da je vam povšeči?" iM • ,,Peterček, z"e'im, ti vso srečo prf tem dek'etu; slišal eem že nekaf o tem. ^Sedaj pa pojdimo naprej, na tvpje ma-*tere dom, — pozneje pa tudi na moj. igracf. ^ ¦¦'! ¦r Hvala Bogii! Dočakal Bem v svo- " • Jem življenju en srečen dan. — Vem, da ga nise-n vreden, ali sku-šal bom vse popraviti, kar je le v moji moci. Vsi srečni in zadovo'jni so v le-pem jesenskem jntru šli na Midk;rt dom. Na tej lcatki poti je Gstttried; tudi poveda^ iX katereora nifinb^ se je napo'i' v Zahribr.Da bo;namrpr — Pefe ček dedi^ vse^a nje^ove^a imt-ja. AngeMci se je vse sVipr. zdMo kot bi bj e to bstio leoe sn;e. a ne ••e-n;ca. (Nadalejvanjc pnohdnfič). 1