r Največji slovenski dnevnik i v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • Za inozemstvo celo leto n NARODA r List; slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays e and legal Holidays. 75,000 Rekders. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 26. — STEV. 26. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 31, 1925. — SOBOTA, 31. JANUARJA 1925. VOLUME XXXHL — LETNIK XXXIII. POGAJANJA GLEDE P0RENSKE SO SE IZJALOVILA ZRAČNA PRISTANIŠČA VODILNEGA BALO NA "LOS ANGELES" Govor ministrskega predsednika Herriota je uničil možnost dogovora glede Porenske. — Cilj ministrskega predsednika je varnost. — Soci-jalisti so se pridružili nasprotnikom v glasovanju za zaupnico. — Mučen vtis v Angliji. Pooroča Arno Dosch-Fleurot. PARIZ, Francija, 30. januarja. — Francoska vlada ne pričakuje še nadalje nemškega predloga tikajočega se dogovora glede Porenske. Domneva se, da je govor ministrskega predsednika Herriota ali uničil ali pa preložil na poznejši čas nemške predloge. Domneva celo da je imel ller-riot svoj ;jovor, v katerem je obdolžil Xeineijo, da se ni razorožila. v namenu, da onemogoči Nem-r i ji v>a k ])o*>kiis, da spravi Fran-eijo v položaj, da zavrne pogodbo. Namenoma je interveniral, ker smatra pričakovano nemško ponudbo za poteza nacijonalistov,da prepričajo nemški narod o resničnosti trditve, da je namen Francozov ostali za nedoločen čas v Ro-linu in Porenski. Dosti je tudi vzroka za domnevanje, da so nemški liberalci obvestili Francijo, rta ni porenska garancijska pogodba resno mišljena. II. rriot j> celo namignil na to t razpravah v poslanski zbornici; "Moj govor," je rekel, "je l-lnel namen pojasniti namene Fran cijt* on»*m,ii ovečalo dejstvo, rta je med zavezniška vojaška kontro-na komisija v Nemčiji končno dovršila svoje zaključno poročilo. Angleško vznemirjenje je bilo posledica njegovih izjav, ki še tičejo dveh točk. .Jasni migljaj Herriota, da bo mogoče renska meja zadnje varstvo Francije, se smatra kot pretnjo. da se bo razveljavilo Versaillsko mirovno pogodbo in da se ne bo izpraznilo zasedanega o-zemlja. Govor se tudi smatra za pretnjo ,da ne bo Ruhr vrnjen Nemčiji tekom poletja, kot sklenjeno na londonski konferenci. Razven n-sodepolnega učinka na Nemčijo se tukaj mnenja, da bi tako politika finančno oškodovala Francijo, u-ničilo Davresov načrt ter porušila »ikonomsko Strukturo Evrope eopetnim oživljenjem ekonomskih vojn ter pretnjami oboroženih spopadov. BERLIN, Nemčija, 30. jan. — Kancelar Lusther je skrajno ogor-etn nad obdolžit vami, katere je dvignil Herriot proti Nemčiji. Od govoril bo nanje formalno pred zborovanjem inozemskih časnikarjev. Prepričan je, da ni primerno dol-žiti Nemčija kršenja pogodbe t zadevi razoroženja, dokler nočejo zavezniki izroditi nemški vladi po ročila medzavezniake vojaške komisije. Domnevi se tudi, da je udaril "arveti mir", * čenrar bi bila odpravljena potreba zavezniškega nadvomvanad Hhhi Konec sveta dne 6. februarja. Lahkoverneži pričakujejo konca sveta 6. feb. Precej velika skupina teh ljudi se mudi v bližini New Yorka, in pričele so se priprave za konec. Konec sveta bo dne 6. februarja, po mnenju precejšne skupine ljudi, ki žive v Manhattanu in na Long Islandu. Nekateri bodo najbrž romali na vrh nekega griča pri Port Jefferson, L. I., zgodaj zjutraj do-tične-ga dne ter pričakovali tam drugega prihoda Krista. Nadalje pričakujejo, da bodo živi premeščeni iz vseh delov sveta v IIollv-\vood, Cal., 4dlo»čbeT seveda le v obliki nasvetov. brez dvoma ugladile pot k orimernim uravnavom. Značilcfli vzgled koristnosti sodišča nudi izvid sodišča glede Ma-/roka in Tunisa. kajti ta izvid je dovedel do direktnega dogovora med Francija in Anglijo. Nadaljna' uravnava se je tikala zahtev nem (ikih kolonistov na Poljskem. Uradniki Lige -narodov izjavlja jo, da kaže poročilo sferajrio 'koristnost razsodišča pri očiščenju in uravnavi političnih sporov. Irski bo zmanjkalo krompirja. Na tisoče ljudi strada na zapadni obali Irske. — Nalivi so tudi uničili dobavo. — Bedo je še bolj povečal izbruh mrzlice. Pomožne ekspedicije dovažajo premog in živila. DUBLIN, Irska, 30. januarja.— Mrzlica je pričela opustoševati ali vsaj pretiti stradajočim in ozeb-Ijeuim kmetom v zapadni Irski. Na ducate prostovoljnih bolnaskiii strežnic je dospelo v Kerry, Donegal in Connemara in nadaljne so na poti. da preprečijo možnost e-pidemičnega izbruha te bolezni. Vlada proste irske države m posamezniki sodelujejo v naporih, da hitro nudijo pomoč trpečim, a slaba hrana ter pomanjkanje gor-kote sta že povzročilo bolezni med siromašnimi kmeti. Tekom prejšnjih lakot je vedno divjala na Irskem mrzlica. Lakota je že več mesecev neprestano naraščalo, a nikogar ni posebno prizadela povest o trpljenju, ki je prišla iz -zapadnih okrajev. Kot njih predniki so sedanji prebivalci prizadetih okrajev od rojstva naprej v sredini neprestanega boja, da si nabavijo dve potrebščini golega obstoja, šote za ognjišča ter krompirja za želodec. Pro šli pridelek svojih lastnih bornih njiv so povečali ti pripro-sti ljudje z letnim iseljenjem Izbranih članov družin v Anglijo mi na »Škotsko, da pomagajo pri pospravljanju poljskih pridelkov. Z denarjem, katerega so izaslužili na ta način, so nakupili nekaj hrane namenjene za zadnje mrzle mesece, ko bi njih lastne zailoge krompirja pošle. Zadnje leto pa je bilo le malo povpraševanja po teh sezijskUi delavcih iz Irske. Njih lastni pridelek ni bil vreden tega imena in iz-vanredni nalivi so imeli posledico, da je postala šota neporabna kot kurivo. Vsledtega so prišli ubogi kmetje v naravnost obupen položaj. Pretresljive povesti prihajajo iz okrajev, prizadetih od lakote. Glasi se, da so se kmetje v zapadnih okrajih vsaj to-lažili z mislijo, da bodo lahiko sedeli na gorkem. čeprav bi jedli >1« enkrat na dan in izključno le krompir. Sedaj pa .ie ugasnil celo ogenj. Obilni nalivi so premočili šoto. Nobenega premoga ni in tudi ne denarja, da se ga kupi. Polno spoznavanje resnosti položaja je takoj osnovalo pomožno akcijo. Banke so prispevale denar in dobrodelne torganizac i je so pričele pošiljati pomožne ekspedicije. Vlada 'pripravlja šest tisoč ton premoga ter deset tisoč ton lesa. En obed na dan bo pripravila vlada 15.000 šolfjjcim otrokom. Položaj je prav posebno slab a* Connemara. Družine se stiskajo skupaj 4er stradajo v svojih bornih kočah, brez posteljnega perila. z izjemo umazane slame. Številni tisoči so prizadeti tam od mraza in bolezni ki v nekaterih okrajih ne dobe ljudje v nsta po cele dneve niti mrvice hrane. Velika beda prevladuje tudi v* okraju Kerry, kjer se nahajajo «lavna Killarnep jeizera. Manj bede je opazki v okraju Fermana-gah. ŽENA USTRELJENEGA PROSI ZA MIR Mrs. Thomas je prosila za krščanski načrt. — Pastor je proslavil Younga, ker je baje očistil mesto. Trdil je, da je doprinesel najvišjo žrtev. — Klan bo eno leto stražil grob suhaškega križarja. HERRIN, 111., 30. januarja. — Mrs. Ora Thomas vdova pomožnega šerifa, ki je bil v soboto z Glenn Youngom ter dvema drugima ustreljen, je prosila za miroljubno uravnavo spora med Klanci in pro-ti-klanskim elementom v Williamson okraju. Co-ronerjevi poroti je povedala, da se je preiskusilo v tem boju orožje, ki pa se je izjalovilo. Mrs, Thomas, črno oblečena ,je izjavila: — ** Imeti 11 aim je treba ne prist ran ske može pri porotah in velikih porotah, če hočemo uravnati to stvar. Te zadeve ne moremo n-ravnati z revolverji. To se je poskusilo, a izjalovilo. Mislim, da so kristijani edini ljudje, ki laliko [napravijo deželo zopet tako kot je biJa. "Kar se tiče Klana moram iz-,;a\»ti. da je prišlo več trgovcev, teden pred streljanjem k mojemu možu ter sklenilo žnjim mir." Vdova je povedala, da je šla s svojo sestro in neko sosedo v bolnico. ko je izvedela, da je bil njen mož ranjen. V bolnici so srečale te tri ženske dva oborožena moža. Eden teh je skušal udariti dr. Blacka, lastnika bolnice ter znatnega protiklanca, s kopitom revolverja preko glave. Rev. Lee, pastor tukajšnje prve baptistovske cerkve, je proslavil delo G. Ywinga v "WKliamson o-kraju. Izjavil je, da je bil umorjen suliaški apostol, ki je bil v veliko večji meri kot kdo drugi odgovoren za uničenje beznie in da so njegovi sovražniki to dobro vedeli. ' Razmere v Williamson o-kraju so bile pred dvemi leti take da jrh. ni mogoče opisati," je rekel. "Več kot tridest javnih salo- tastrof, ki so s pomočjo smrti m izseljevanje skrčile prebivalstvo trsike od več kot osmih milijonov na ne voč kot štiri milijone. Velika lakota leta 1S47 je bila posfle-diea slabega pridelka krompirja. Cela dežela je dobivala le lakot-ne racije. Ljtidje so zavživali krompir. katerega so mogli dobiti, napol kuhan, da bi ostala neprebavljiva sredina dalj časa v želodcu ter zmanjšala bolečine laikote. Od dvesto do tristo tisoč ljudi je u-mrlo direktno na posledicah lakote. Izguba življenj vsled bolezni ki so b:1e posledica stradanja, pa ie znašala več kot en milijon ljudi. nov je poslovalo na glavni eosti Herri n a. Na ducate manjših beznie je bilo odprtih v različnih krajih okraja. Javne igralnice so bile o.l-prte in po okraju je operiralo dosti obcestnih gostilen. "Razmere so postajale vedijo slabše, število beznic je ra-lo m v okraju je živel velik element, ki je vključeval kršilce postav, bur-legarjc, skipanske igralce in v;«i-euge. 44 Dnevi salonov pa so sedaj izginili. "Javni salon je postal v Herrin-: stvar preteklosti šele pred petnajstimi meseci. Isto se tudi lahko reče o hazardnih igralnicah ter ob-cestnih gostilnah. "Kam so šli naša kršilci postav ? Nekateri so zapustil okraj. Nekaj pa se jih še vedno mudi med n<-.-mi. Številni so se reformirali ter mislim, da bodo postali dobri državljani. "Kdo je izvedel to reformo? "C-e bi ne imel Williamson o-kraj v svoji sredi nekaj najboljših državljanov republike, bi tako pro padel, da bi ga ne bilo mogoče rešiti. Čeprav se je dosti ljudi vdeležilo tega dela, je največ dosegel Glenn Young. "To je bil mož. ki je vršil svo-delo natanično in temeljito iu ki .je tudi doprinesel najvišjo žrtev-Storil je ve-č kot katerikoli drugi, da se uveljavi v Williamson okraju postavo in red. Vsi upamo, da bo uveljavljen mir, temelječ na postavi in pravici za vse. Mogoče se je približa" dan tega miru. Če ne, naj Bog pospeši njegov prihod." Po dva Ku Kilux Klanca bosta stala pri grobu Glenn Younga celo kito in mogoče še dalj časa, — soglasno z izjavo nekega odličnega Klanca. ^ SPRINGFIELD, 111.. 30. jan. — Čete. ki so bili v službi v Herims izza umora Glenn Younga in treh ^drugih, so bile poklicane domov. Irska je že od nekdaj dežela lakot. Pet uspešnih angleških zav<>-jevanja 'in zaostala stanje poljedelstva, v katerem so pustile vojne deželo je imelo za posledico ponovna izjalovi jen j a -žetev in pridelkov. Ljudje še vedno govore o veliki lakoti Ta je bila pričetek ka- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes bo naše cene iledeče: * JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.40 2000 Din. — $34.60 6000 Din. — $86.00 Iti nakaiilfh, U znaSaJo manj ki* k* m tM finarjer trniaoum »oMtoJ U centov n poštnini in drug« itnike. Baipflllfr na sadnje poftte ln Izplainje Tdtad čekovni mr*T. ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE1. 200 lir ......... $ 9.50 . 500 lir..........$22.75 300 lir ........ ... $13.95 1000 lir..........$44.50 Pri naroČilih, U ctsSaJ* maa^ MMUr ntnimmt piirtaj p« U centov n poštnino in druge stroške. Baspoiflja na sadnje pošte tat taplatoje Ljubljanska kreditni tanka ▼ Trata. Za poSiljfttve. ki pieeeg&jo FETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poeeben popust, frilaiei Dtnarjeai fta Uran sedaj M »talna, menja ss trikm In nsprt ^OŠmjATVB PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO % NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.. Order aH p* New Ysefc FRANK BACTKR STATS BANK 82 OorUaadt Strait, Mew York, M. T. H Cortland* INT. BaBBHsante --- GLASNAfctfDA, 31. JAN. 1925. • Owned and Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above-officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y» GLAS NARODA "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta..............................$3.50 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. G L A S A K O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. NESTRPNI FRANCOZI seljeneev*, M tniso zionisti, ako l-majo le veselja do dela, pa seveda tudi zmožnost. Ž kije so namreč zelo izbirčni. Gledajo na to. da jim tudi drugi pomagajo obnavljati domovino, vendar pa jih ne •sme biti preveč, sicer bi jim utegniti postati neprijetni in bi tudi Palestina lahko na ta način izgubila svoj značaj. Od nežidov prihajajo večinoma taki v pošte v, ki se ne morejo izseiiti v Ameriko in ki hočejo živeti burno življenje, kar jim Palestina v svoji deviški zapuščenosti lahko nudi. Morda še preveč. Vsega skupaj je v Palestini 344 kolonij, ki imajo približno 65.000 hektarjev zemljo. Judje so kulti-virali neizdrave pokrajine, kjer je še do pred kratkim razsajala malarija, in napravili iz njih lepe in predvsem zdrave kraje. Tekom zadnjih -treh let so ustanovili zionisti nad 50 industrijskih in trgovinskih podjetij in v Ilaifi celo visoko tehnično šolo. Dne 2. dee. pr. 1. je bila otvorjena v .Jeruzalemu židovska univerza. Edino, v čemer se razlikuje Palestina od kake druge moderne države na e-vropskem zapadu. je hebrejšeina. sicer pa je ta dežela, do pred krat fcim ena najžalostnejših in zapu-j ščenih krajev na svetu, na naj-j boljši poti, da bo iz nje postalo* enkrat še nekaj velikega. Sosedje' kolonistov so Arabci, ki ne gledajo vedno z veseljem prihod judov škili mas. Zveiza narodov podpira stremljenje zionistov z ozirom na njihovo kuturno delo in na zgodo vinske pravice do Palestine. V kratkem se bo dežela tako dvig-niua, da bo lahko nuditi nadalj-niin 70.000 Židov kruha in dobrega zaslužka. Dr. Weizmann je pozval na vseh svotjih predavanjih navzoče jude. naj prispevajo po svojih mo čeh in vsak na svojem polju v kul turnemu in kolonizatornemu delu zionistične svetovne organizacije. Te dni odide v Berlin in potem v druga mesta, kjer bo priredil nadaljnja predavanja in a-gitiral za naseljevanje v Palestini. Radi razumemo, da gredo povsod tej svetovni organizaciji na roko. Saj je velika financa in trgovina. posebno v Evropi, v rokah Židov. Priznati je treba, da so zionisti zelo radodarni, kadar gre za podpiranje soiTarodnjakov oziroma sovernikov. Peter Zgaga Ministrski predsednik Ilerriot je imel v sredo v poslanski zbornici značilen govor. . Kot ponavadi, njegove besed« niso bile odkritosrčne. In kot ponavadi, so bile naperjene proti Nemčiji. Dokazoval je, da Nemčija ni razorožena, da njene tajne tovarn..' nač in dan obratujejo, ter da bo treba nekaj storiti, da ne bo ubogo^ francosko jagnje znova žrtvovano na oltarju nemške zagrizenosti. Nadalje je odločno posvaril Anglijo, da zaenkrat pod no-benim pogojem ne sme odpoklical i svojih vojakov iz kolniskega o-zemlja. (e bi Anglija to storila, ne kaže Franciji ničesar drugega kot znova poslati svoje vojaštvo v Ruhr. rA drugimi besedami retčeno, Ilerriot, ki se je dosedaj še Vedno spretno kot jegulja iz,vil, je začel odločno in javno stopati jk> poti, ki sta jo začrtala in hodila Poincare in Millerand. \ Edinole v načinu izražanja se razlikuje od teh dveh voditeljev francoskega šovinizma. Kot ona dva. je tudi on mnenja, da se Nemčiji ne sme zaupati.. r. Wetzmann je najprej nagovoril zbrano občinstvo, ki prihaja v velikem številu k njegovim predavanjem, pred vsem židje, v he-brejščini, ]>otam pa je nadaljeval v nemškem jeziku. Pojasnjeval je sedanje razmere v Palestini, domovini Židov, ki so sedaj razkropljeni po vsem svetu. Palestina naj postane zopet njihova domovina. Naloga Židov po vsem svetu mora biti. da se v čim večjem številu naselijo v svoji domovini in jo z delom in z kapitalom dvignejo do esne prvih držav na svetu. V prvi vrsti seveda v gospodarskem oziru. Govornik je razpravljal o kodoni zatornem, gospodarskem. kulturnem in socialnem delu zionistične svetovne organiza- ja izvajanja s statističnimi podatki. cije za Palestino in. ilustriral svo-Odkar je Judom dana možnost, da se vračajo v Palestino, jo kul-tivirajo in preurejujejo v moderno državo, je zaičelo število izselju jočih se Židov stalno naraščati. L. 1923. je znašalo priseljevanje o-krog 800 ntfv mesec, prihodnje leto pa že nad 2000, na leto torej naj 24.000 ljudi. Od priseljencev jih je največ iz Poljske in drugih držav Srednje Evrope, namreč 60 odst., iz Griemta in Balkana, predvsem iz Rum unije 35 odst., ostanek pa iz jZapadne Evrope m Amerike. Vseh, iki se hočejo naseliti v Palestini, ni mogoče sprejeti. Tre-notno se s^rejemlje od prijavljenih le 7 do 8 odst. Od priseljencev pripadejo tri četrtine inteligenci, ki opravljajo v Palestini najtežja ročna dela, samo zato, da bi se skupna domovina vseh Židov na svetu dvignila na zasoljeno stopnjo. Je pa tudi precej n»- Pretiranost. Mezopotamija je rodovitna dežela v zapadnem delu Azije. Mezopotamija ima vsega skupaj tri milijone prebivalcev. Njeni pre- OINCINNATI, 0., 30. januarja. "Kislo zelje v 'vrelec mladosti' je izjavil William Glendenin iz i-New Yorka, znan strokovnjak. '4 Če hočete dolgo živeti ter doseči starost stotih let, jejte kislo zelje. Kislo zelje je pra"vi vacuum cleaner celega telesa, V izobilici ima mlečne kisline in mlečnih kali, ki J se bore proti nevarnim kalem v črevesju ter ohranijo sistem v dobrem stan ju.'' Kislo zelje vsebuje tudi 0.72 odstotkov alkphola ter krši s t eni Volsteadovo postavo, ki dovoljuje Je 0.50. Gost je naročil v gostilni parjbivalei so še napol divjaki, hrenovk, a mu jih natakar ni ta- j Ti napoldivjaki pa prav dobro koj prinese!!, je dal poklicati go- poznajo operacije in sredstva mo- stilničarja in ga viprašal: "Ali je itisti kodrasti natakar pri vas. v službi?" — Gostilničar: "Zakaj poizvedujete?" — Gost; "Nedavno sem naročil pri njem par hrenovk, a ga od takrat nisem več videl Razveljavljenje postave. "BISMARCK, N. D.. 30. jan. -Državni senat je sprejel predlogo, ki odpravlja postavo, prepovedu-jočo "kajenje cigaret Sedanja postava. sprejeta leta 1913. ni prepovedovala importa cigaret, pač pa njih prodajo. Velika defravdacija v Vrpolju. Te dni je na železniški postaji Vrpolje pismemoša Simo Zimič s poštnega vlaka prevzel pošto, v ■kateri je bilo 250 tisoč dinarjev gotovine. Ob treh zjutraj je zopet prezvel pošto z brzovlaka. Ko se je vrnil, je bila prva vreča z denarjem izpraznjena. Zimič je zadevo prijavil policiji. Orožniki so takoj izvršili preiskavo. Sum je letel v prvi vrsti za Zimiča. In res so orožniki vse vreče z denarjem našli v njegovi peči. Zimič, ki je bil takoj aretiran, taji tatvino in trdi, da je (moral kdo drug skriti denar v njegovi peči. • " ' - PREHLADI V FEBRUARJU IN MARCU Zanemarjen prehlad ima lahko jako nevarne posledice. Ne razvije se samo v kronični nosni katar, ušesno bole-zen. kronični bronhitis, pač pa tudi v pljučnico. Izmed sto bolnikov, ki imajo pljučnico, jih petnajst umre. Če se prehladite, ne zanemarjajte tega. Kupite pri svo jem lekarnarju ali prodajalcu zdra vil Trinerjev Mirilec Kašlja in ga vzemite takoj. Najboljše je pa preprečiti napad bolezni. Vaše te lo naj bo močno. Odpravite strup iz vaših prebavnih organov. V ta namen je Trinerjevo Grenko Vino zdravilo brez primere in vsledte-ga postaje po kratki uporabi stalen družinski prijatelj. Dne 23. decembra nam je pisala Mrs. Maria Duris, 1733 Halstead St., Chicago: "Niti en dan nočem biti brez Trinerjevega Grenkega Vina, katerega uporabljam že 19 let.,T in Mr. Henry Laage. Auburn St.. Philadelphia, Pa., nam je pisal 15. decembra: "Trinerjevo Gren-* Tco Vino je Lzbo-rtia tonrka. Jaz ga imam vedno steklenico doma." — Poskušajte tudi Trinerjev liniment v slučajih revmatizma, ne-vralgije, lumbaga in ozeblin! —Adv't. derne civilizacije. Ko so se pred kratkim vršile v Mezopotamiji, ki ima tri milijone prebivalcev splošne volitve, je bi--lo vsega skupaj oddanih deset milijonov glasov. ★ Po pretekli enega tedna se bodo vršile v Jugoslaviji splošne volitve. Tam pi*i nas v Jugoslaviji so bolj pametni in radika'Ini. Tam bo oddanili razmeroma le malo glasov. Pašie bo izdal enostavno odredbo : Zaprite za en dan vse, kateri ne nameravajo glasovati za vladne kandidate. Na ta način je bilo v Jugoslaviji rešeno že • mars-ikatero sporno vprašanje v splošno zadovoljnos-t. ★ V listih eitam poročilo z naslovom : — "Vlada bo pomagala farmer jem s postavami." Dosedaj jim je pomagala namreč le z obljubami, s katerimi so si bili toliko na boljšem kot si bodo stdaj s postavami. Farmer bo šele tedaj primerno uspeval, ko mu bo pomagala vlada z brezobrestnim posojilom, dobrimi trgi in cenejšimi prevozninami za njegovo blago. * Iz Washingtona poročajo, da o par ljudi pob asa lo teh trideset milijonov v svojo malho. EBEBEEE 1 'I I1 F'BsBEEEE35B Xa postaji 'Zoološki vrt' v Berlinu se je te dni pripetilo nenavadno razboijsitvo. Kmalu v popftl-daai&kih urah je začutilo postajno osobje smrad, iz katerega se je dalo ^sklepati, da nekje v bližini gori. Preiskali so vse prostore in ko so dospeli v blagajniški oddelek. so našli na tleh prometnega asistenta Muencba. Ležal je v nezavesti. poleg njega pa so goreli papirji, večinoma pobotnice in sli čna službena potrdila. Muench je imel prevezana usta in zvezane ioke in noge. Videlo še je takoj, da se je moral izvršiti napad, o katerem je bila policija nemudoma obveščena. Muencha so najprej odpeljali na rešilno postajo, kjer so mu zdravniki pomagali {»riti k sebi. Ko se je to zgodilo, je asistent izpovedal. kaj se mu ji* pripetilo. Njegova služba je že bila končana. ko je pozvonil telefon in se je oglasila firma, ki stoji v poslovnih zvezah s postajnim načel-stvom tudi v denarnih zadevah. Tvrdka je prosila za izplačilo zno ska 30 tisoč mark. Muench je iz-prva okleval, naposled pa je rekel. naj kdo pride k njemu. Kmalu nato sta se pri blagajni pojavila dva neznanca, ki sta se predstavila za pooblaščenca tvrdke in prosila, naj se jima izplača denar na roko. Muench se je hotel prepričati. če je izplačilo pravomočno in j«* poklical po telefonu številko kontrolnega urada postajnega na'el-stva. Tfwla predno je dobil odgovor. ga je eden izmed neznanih mož udaril s pestjo po želodcu. Padel je takoj v nezavest in ko si je opomogel, je spoznal, tla so ga zvezali in da se ne nahaja več v iiradu. kjer je blagajna. Kmalu pa ga je ponovno napadla omotica. katero je povzročil dim iz sosednjega prostora. Storilca sta morala po napadu odpreti blagano, katere kluč je niosil Muench pri sebi. Pobrala sta nekaj denarja in ko nista prišla do zaželjene vsote, sta jo !>r-zo popihala. K sreči je bila blagajna skoraj prazna in Muench ne bi bil mogel ugoditi prošnji forme v celoti, tudi če bi se bili pojavili pravi odposlanci podjetja. Drznim roparjem še niso prišli na sled. Kriminalna policija u«ri-ba, čemu sta se zlikovca spravila po napadu na službene papirje, ker ni bilo za to dejanje nobenega drugega povoda kakor maščevanje in jeza nad tem. da se je rop v zasnovanem obsegu ponesrečil. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAHODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRTTŽENTR "DRŽAVAH- NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu "denar dela denar". Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po 4% na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro ^domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo. FRANK SAKSER STATE BANK » t 82 Cortland! Street New York : . ' ' -i ' . • .*» 't (Nadaljevanje.) Odnesli so jo dalje. Taisto se je zgodilo s saksonskim kipcem, ki si ga je babica dolgo ogledovala in ga dala slednjič odstraniti, ne vem zakaj. Končno je vprašala upravitelja .koliko so stale prepoge v spalnici in kje piha tako. Upravitelj j»- obljubil, da poizve. „To so osli!" je godrnjala babica in posvetila vso svojo pozor-' nost postelji. „Kak razkošen baldahin! Razgrnite pral" Odgrnili so odejo. ..še, še, vse odgrnite. Ostranite blazine,, prevleko, vzdignite pernico!" Vse so obrnili. Babica si je natanko ogledala. ..Dobro, da nimajo moljev. Vse perilo proč! Posteljite z mojim perilom in blazinami. Sicer pa je to vse preveč razkošno, čemu bo meni, starki, tako stanovanje: dolgčas mi bo. Aleksej Ivanovie, prihajaj pogostoma k meni, ko nehaš pouk!" ..Od včeraj nisem več v generalovi službi, bivam v hotelu popolnoma sam za se," sem odvrnil. Zakaj pa?" ..Pred par dnevi je došel semkaj znaten nemški baron z baronieo, svojo soprogo, iz Berolina. Začel sem včeraj na promenadi govoriti ž njim po nemško, ne da bi se držal pristno berolinskega izgovarjanja. ,.Xu, kaj potem?" ..Smatral je to za predrznost in se prit (»žil generalu, ki me je takoj včeraj odslovil." ,.Ali .si ozmerjal nemara, tega barona* (Da si ga tudi ozmerjal, kaj zato!) ,,0 ne, nasprotno! Baron je vzdignil na-me palico." „In ti, slinež, si dovolil tako ravnati s svojim učiteljem f" je hipno obregnila nad generalom. ..In še iz službe si ga pognal. Mrhe ste. mrhe ste vsi. kakor vidim!" ..Xe razburjajte se, tetka," jo je zavrnil general samozavestno — familijarno, ..jaz znam sam upravljati svoje stvari. Poleg tega vam Aleksej Ivanovie ni vsega natanko razložil." „in ti si to prenesel ?" se je okre-nila k meni. ,.Hotel sem pozvati baron« na dvoboj," sem odvrnil kolikor možno skromno in mirno, „toda general se je vsprotivil." ,,Zakaj si se vsprotivil ?" je ogovorila generala. („A ti, očka, pojdi; prideš, ko te pokličejo," se je okrenila tudi k upravitelj«, „ni treba, da bi z odprtimi usti tukaj stal. Zopern mi je ta spak no-rimberšski!" ) Ta se je poklonil in odšel, seveda ne da bi razumel komplimenta babičinega. ,,Toda tetka, ali pa je dvoboj sploh možen .'" je dejal z usmevom general. ..Zakaj bi ne bil možen? Moški so vsi petelini, naj se tudi tepejo! Slape ste, ne znate se postaviti. Vzdignite! Potapič. skrbi, da bosta vedno dva nosača pripravljena, najemi in dogovori se! Več nego dveh ni potreba. Nosila me bosta .samo po stopnicah, a pogladkem, po ulicah \ozila, tako jima povej; plačaj naprej, da* bosta imela večje spoštovanje. Ti sam boš vedno pri meni, a ti, Aleksej Ivanovie, mi pokažeš tega barona na promenadi, da bom vsaj videla, kakšen je ta „von baron" ! Kje pa je rulet ka ?" Pojasnil sem ji, da so ruletke nameščene v dvoranah vokzala. Za tem so sledila vprašanja: „Jih je mnogo? Se dosti igra? Ves dan? Kako so narejene?" Povedal sem ji, da je bolje, ogledati si vse to na lastne oči, a da je opisovati precej težko. „Naj me torej neso naravnost tja! Pojdi naprej, Aleksej Ivanovie !" „Kako? Niti spočijete se ne od potovanja f" jo je skrbno vprašal general. -Videlo se mu je, da je nemiren, a tudi ostali so osupnili in se začeli spogledovati. Nemara jim je bilo nerodno, morda jih je bilo c<-lo sram spremljati babico naravnost v vokzal, kjer bi se mogla zopet izkazati s kako ekseentrič-nostjo in to javno; vendar so se vsi javili, da jo spremijo. j,Zakaj naj počivam ? Nič nisem trudna; že tako sem celih pet dni sedela. A zatem si ogledamo, kaki viri in zdravilne vodu so tu in kje. A potem.... Kako že?.... Nisi-li rekla, Praskovja, razglednik. ali ne?" ..Razlednik, babica." t ..Naj bo torej razglednik. In kaj je še tukaj takega .*" ..Tukaj je še mnogo druzega," je prišla Pavlina v stisko. „Saj sama ne veš! Marfa, ti pojdeš tudi z menoj." je rekla svoji baronici. „Kaj pa je nje treba?" je zinil general nenadno. ,,Sicer je nemočno in celo Potapiča težko da bi pustili v vokzal." ,,Neumnost! Ker je služabnica, naj jo kar zapodim ? Saj je tudi človek! Že teden se vlačimo po železnicah, zato radi tudi kaj videli. S kom naj gre, če ne z menoj 1 Sama niti nosu ne sme pokazati na ulico." „Toda babica...." " * .,Nemara te je sram moje družbe? Potem kar doma ostani, saj te ne prosim. Ježeš, in to je general; saj sem tudi jaz generaliea! Kaj mi je treba takega repa, ki ga delate za menoj. Si že z Alekse-jem Ivanovieem vse ogledam...." Toda des Grieux je odločno zahteval. da jo vsi spremijo, in se je spustil v najljubeznivejše fraze, da jim bo v zabavo in veselje spremiti jo. Vsi so se odpravili. „Pootročila se je," je zagotovljal des Grieux generalu, „če bo sama, napravi polno neumnosti" več nisem slišal. Najbrže je imel kake posebne namene in morda se mu je vračalo upanje. Do vokzala je bilo pol verste. Pot je vodila po kostanjevem drevoredu do nabrežja; okroživši ga smo došli naravnost v vokzal. General se je malce pomiril, ker je bil naš pohod, dasi precej ekscen-tričeu, zelo dostojen in primeren. Tudi ni bilo nič čudnega, da je prišel v toplice bolehen in slaboten človek brez nog. Toda jasno je bilo, da se general boji vokzala. Kaj je treba iti bolnici brez nog in celo stari k ruletki? Pavlina in m— lie Blanche sta šli ob strani vspo-redno s premikajočim se naslonjačem. M—lie Blanche se je smejala. bila skromno vesela in se zelo ijubeznjivo vedla napram babici, da jo je ta naposled še pohvalila. Medtem pa je morala odgovarjati Pavlina neprestano na nešteta vprašanja na primer: „Kdo je to, ki je šel mimo? Kdo je ta, ki se je mimo peljala ? Ali je mesto veliko?. Da-li letajo tu orli ? Kakšna drevesa so to? Kako se imenujejo te gore? Je-li vrlf velik? Kakšna je ta smešna streha ?" M. Astlej je šel vštric mene in mi šepnil, da pričakuje to jutro marsičesa. Potapič in Marfa sta šla tik za naslonjačem, on v svojem fraku in belem ovratniku, a s klobukom na glavi, ona štiridesetletno, rdeče, že osivelo dekle — v avtvei, katunasti obleki in škripajočih čevljih iz ko-zlovske kože. Babica se je pogosto obračala k njima in ju ogovarjala. Des Grieux je govoril prepričevalno in vspodbujal najbrže generala ; očividnp mu je nekaj svetoval. Toda babica je že prej izustila u-sodno frazo: denarja ti pa ne dam! Morda se je zdelo des Grieuxu to obvestilo neverjetno, toda general je poznal tet ko. Opazil sem, da sta si m—lie Blanche in des Grieux neprestano dajala znamenja. Kneza in Nemca potovalca sem zagledal na skrajnem koncu drevoreda. Zaostala sta in se nekam oddaljila. V vokzal smo dospeli triumfalno. Vratar in lakaji so pokazali' tisto spoštljivost kakor hotelsko služabnišrvo . Babica se je dala n jest i najprej po vseh sobah. Marsikaj je pohvalila, napram ostalemu pa je ostala ravnodušna; o vsem pa je poizvedovala. Slednjič smo dospeli do igralnih prostorov Lakaj, ki je stal pri zaprtih vratih na straži, jih je kakor omamljen hipoma odprl na' steiaj. ' Pojav babičin pri ruletki je na- > _ pravil globok utis na občinstvo. "Pri ruletnih mizah in na drugem vkoncu sobe, kjer je stala miza s trente et quarante, se je gnjetlo 150—200 igralcev v nekoliko vrstah. Oni, ki se jim je posrečilo preriniti se do mize, so po stari navadi stali trdno in niso zapustili prostora, dokler niso vse zaigrali; kajti samo stati, gledati in zastonj zavzemati igralski prostor, ni dovoljeno. Dasi so pri mizi stoli, malokateri igralec sedi, posebno kadar je velih naval, ker stoje si Je možno napraviti prostor, in — bolj udobno staviti. Druga in tre-j tja vrsta sta se drenjali za prvo, : čakajoč in gledajoč, kdaj pride j vrsta na nju; toda v nestrpnosti so j stegovali čez prve roke, da bi po-! stavili svojo stavo. Celo iz tretje vrste je kdo prav mojstersko postavil.; zato pa ni minulo pet ali deset minut, da ne bi nastalo pri mizi kako nesporazumi j en je radi Najslavnejši sedaj živeči pevec F j odor Saljapin, je imel burno preteklost. Najprej je delal v pisarni, • kjer mu pa ni ugajalo. Prvič je bil javno nastopil pred petintridesetimi leti. Bil je tako razburjen, da je trepetal po vsem telesu. Preteklo je gotovo že dvajset let, odkar je Sa'ljapln, slavni ruski basist, s svojim divniin gladom in s cvo.jo umetnostjo prid«) bil zase ves kulturni svet. Umetnik je izredno privlačna sila in kjerkoli se pojavi, so gle-dniiške in konccrtne dvorane pretesne, da bi sprejele vase ogromno število onih, ki bi hoteli slišati slavnega pevca. Tudi Šaljapln je živel. kakor vsi drugi umetniki, iz-prva zelo bedno in je. kakor njegov prijatelj Maksim Gorki, prišel iz nižin življenja na višek. Šaljapinov oče je poslal svojega sina v neko pisarno, da se tam izuri v pisarniških opravilih. Mla deniču pa služba ni ugajala. Kma lu je pobegnil in se pridružil k ne koji-ii ruskeiiuj opernemu asaiu- dvomljivih stav. Redarstvo vok-jMu. Njegov prvi javni nastop se-zala je še dokaj dobro. Gnječi se ' ga nnzaj v 1. 1890. Takrat je pel seveda ni možno ogniti, nasprotno, JSaljapin kot korist v neki opert-navala občinstva se vesele, ker je H- Na odru je komaj stal,-kajti od to dobičkanosno. Osem kruperjev silnega razburjenja *o se mu šib-i-sedi za mizo ter gleda pazno in po- I le noge m tresle roke. Trema je zorno na stave; oni tudi izplaču- j z^ana gledališka bolezen, ki pojejo in razsojajo pri nastalih spo-.pade v začetku vsakega umetni-rih. V skrajnih slučajih pozo ve j o j ka. Izjeme so zelo redke. Nato je redarje in stvar je hipoma kon- Saljapin potoval s svojimi tovan-Čana,, Redarji se nahajajo kar v <*i mesta do mesta. Društvena sobah v civilni obleki, pomešani i blagajna pa je bila vedno prazna, med gledalci, da jih ni možno spo-!kajti ravnateljstvo je .skrbelo naj znati. Posebno pazijo'na tatove j l'reJ svoj žep in šele na koncu in druge take* mojstre, ki jih jejso P*išli na vrsto ubogi pevci. Nas pri ruletki nenavadno mnogo, ker papist j* zapadel v veliko bedo. tu najlaže izvršujejo svoj posel. j Moral se je za nekaj časa sploh u- Saj morajo povsod drugod krasti z žepov in izpod ključev, kar se v slučaju ponesrečen j a zelo slabo izteče. Tu pa je samo treba priti k igralni mizi, igrati in naenkrat očitno in javno vzeti tuj dobitek in ga spraviti v žep. Č"e nastane prepir, tedaj goljuf glasno in prepričevalno zatrjuje, da je stava njegova. Ako to naredi zvito in urno in če so celo priče v negotovosti, tedaj se pogosto dogaja, da si natrpa tat žep z denarjem. To je le tedaj, če je vsota majhna. Drugače pa jo kruperji gotovo opazijo ali pa še prej kak igralec. Ce vsota ni velika, tedaj pravi lastnik noče nadaljevati prepira, boječ se škandala in odide. Ako se pa posreči tatu vjeti, ga precej sramotno odvedejo. Babica je gledala vse to od daleč zvedavo in radovedno. Zelo ji je ugajalo, da tatove odvajajo v zapor. Igra v „trente et quarante" ni vzbudila njene radovednosti, bolj ji je bila po godu ruletka in to, da se vrti krogljiea. Slednjič je hotela videti igro od blizu. Ne pojmin, kako se je zgodilo, da so ji lakaji in nekateri okoli stikajoči agenti večidel" Poljački, ki 'so vse zaigrali in ki ponujajo svojo uslužnost vsem srečnim igralcem (in vsem inozemcem) takoj našli in naredili prostor neglede na vso gnječo prav sredi mize poleg glavnega kruperja in pripeljali tja naslonjač. Množica- gledalcev, ki ne igrajo, a samo od strani opazujejo igro (večidel Angleži z družinami), se je hipoma zgnjetla okoli njene mize, da bi čez igralce videla babico. Množica "lornjetov se je obrnila na to stran. Kruperjem so se vzbudile nade, ker je ta ekscentrična igralka res obljubljala nekaj posebnega. Saj je bilo to, da petinsedemdesetletna ženska brez nog želi igrati, izreden dogodek. Prerinil sem se tudi jaz do mize in si napravil prostor ob ba-bičini strani. Potapič in Marfa sta ostala nekje med občinstvom in tndi general, Pavlina, des Grie-u in m—lie Blanche so se pomešali med poslušalce. makniti iz gledališkega življenja, da si kot postrežček služi svoj vsa kdanjl kruh. Takrat je spal nava- dno pod vedrim nebom ali v kaki meriški turneji. šupi in se zadovoljil z borno hrano. Tako je preteklo nekaj črnih let, potem pa je nastopil preobrat. Nekega dne je pevec prejel 25 rubij ev predujma. Denar mu je poslal njegov prvi ravnatelj, ki ga je obenem pozval, naj se o-glasi pri njem. Pričela se je nov;. turneja. To jo bila za Šaljapina prava rešitev. Navdušeni mladenič se je pripravljal na poslovanje in je pel. da je bilo veselje. Vsi so se čudili njegovemu silnemu glasu in mu prigovarjali, naj gre v pevsko šolo. da se izpolni glas. Saljapin je razumel to željo svojih prijateljev. a naglašal je vedno, da za obiskovanje pevske šole nima potrebnih sredstev. V Kazanu pa je doznal za Šaljapina tudi nek. sloviti prof. petja. Pozval ga je k sebi in mu dejal, naj mu kaj zapoje. Saljapin je zapel arijo Valentina iz "Fausta"'. Ko je odpel celo mesto, je profesor ves navdušen vskliknil: "Vi ste moj učenec!'' Saljapin je nato zapustil svoj operni ansambel, dobil je državno podporo in se nato šolal, šolal . . . Že kot inapolizšolan pevec je Sa ljapin pel razne težke operne partije z velikim uspehom. Kot ori-jaškemu pevcu pa so mu kmalu zadišali dolarji in zato je odšel že leta 1908. prvič v Ameriko, odkoder se je vrnil slaven In bogat preko evropskega zapada v svojo domovino. In sedaj se nahaja zopet na a- 0 ta nesrečna ljubosumnost,.. V splošnem so moški bolj ljubosumni, v ljubavnih zadevah pa ženske. Neki angleški zdravnik je imenoval ženske ljubosumni spol. Bolezen — posledica ljubosumnosti. Neki zdravnik na Angleškem, ki je specialist v tožbah za ločitev zakona, je pred kratkim imenoval ženske "ljubosumni spol". Ta označba je dovedla neki angle ški list do tega. da je povprašal svoje čitatelje za mnenje, ali je fcena bolj ljubosumna ali mož. Med brezštevilnimi odgovori se nahaja tudi pismo znanega psihologa. ki pravi; V splošnem so v poslovnih stvareh moški bolj ljubosumni eden na drugega, v ljubezenskih stvareh pa ženske. Naletel sem na žeinske, ki nikakor ni so brle ljubosumne na drugi spol, in zdravil sem moža, ki mu je neutemeljena ljubosumnost grenila Vse življenje. Porootl se je z lepo ženo, ki mu ni dala tekom 15 let zakona niti najmanjšega povoda za ljubosumnost, vendar ga je v srcu grizlo to čustvo. Ker pa si m, upal kazati svojih občutkov na zunaj, so trpeli vsled tega živci, an mož je končno zbolel.'' V pesnitvi nastopi navadno mož kot pravi uositelj ljubosum nosti. Pomislimo le na Othela. Toda ravno ženske so, ki trde, da pri moškemu ni ljubosumnost tako strastna in da ne igra nikoli ta'ko obvladajoiče uloge kakor pri ženskah. Lady Aleksamdrovna pravi, da se man jši pojavi ljubo sumnosti pri moškem pač nanašajo le na Angleže. Po njenem mnenju so inozemei bolj ljubosumni. Ta dama pravi, da je povprečen Anglež le v prav posebnih slučajih ljubosumen. POZOR! Naročnik v Elizabeth, N. J., 738 McKinley Ave, je naprošen, da naznani svoje ime in od kje se je preselil. Upravnisivo "Glas Naroda" Skapni obmejni kolodvor med Jugoslavijo in Avstrijo Te dni naj bi se pričela pogajanja zaradi skupnega obmejnega j kolodvora v Spielfeklu. S tem bij se za obe državi dosegli prihranki' in bi se tudi kontrola potnikov m! njihove prtljage poenostavila. Vkljub temu je nastopil štajerski j državni poslanec K. Gartner v "Tagespost," s pomisleki proti J nameravani akciji —• Pisec sieer ; priznava, da je načrt z gospodarskega stalila treba pozdravljati toda iz gospodarskih ozirov jf1 potrebna največja previdnost. Naro izvaja, da prihajata v tem pogl^-j du dva načrta v pošte v. Prvi na-črt bi bil ustanovitev skupnega avstrijsko - jugoslovens-kega kolodvora v SpieltVldu. za kateri namen bi bilo najp/ej treba, tla se premesti obmejni tovorni kolodvor iz Lipnicc v Spielftld. obenem pa se mora zadnja postaja primerno razširiti. Drugi načrt pa predvideva, lal«ih posledic. Maribor je oddaljen IS km Kašelj oslabuje sistem in je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč Severa's Coisgh Balsam. Teši r^zeraženje, odpravi pič- lcst siuzov, olajša kapelj in može preprečiti dosti resnih bolezni- Cena 23 in CO ccniov. Vprašajte va&cgs lekamara. w. F; SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA od Spielfcidp, V Mariboru ni stanovanj /n avstrijsko železniško o-sobje. ki bi moralo še nadalje o-stati v svojih stanovanjih v Avstriji ter bi se odtam vozilo v oddaljeni Maribor v službo. Tem izdatkom se pridružijo še precej vi-sokne dnevnice za uradništvo. tira ga voda za stroje v Mariboru, najemnina /a službene prostore, odškodnina za obrabo tira itd. Ciartner so konno izreka proti skupnemu kolodvoru v Mariboru. Letalska nesreča. Na letališču vojaške šole v S,-. Cvru na Francoskem je strmoglavil te dni vojaški letelee, ki je hotel preizkusiti nov aparat, iz precejšnje višine na tla in bil na mestu mrtev. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI r^j^m trs^rjss^jsrajs ^, ssaras-rtr: s. »lm. Ne odlašajte, ampak pridite Cimpreje *>Polnom. ozdrm- le* ozdravfm zaetrupljeno kri. mazulje [n lise po telesu, bolezni * BPiu t. padanje lae. bolečino v kosteh, stare rane, oslabelost ilvfin« ! ^JL,. "' hurju. ledlcah jetrah, ie.odcu, rmenico. reCmSSm katar ^ oino ^aduhaTli: Uradne ure: V ponedeljek, eredo In petek od 9. dopoldne do 5 So^oMn^ * * f**0* 8- ^oldn. do .. ereCer; ▼ než^S^ta prasnlklfe od 10. dopoldne do J. popoldne. 10 Posebna oonudba našim čftateljem Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" $20. B strešico ?a slovenske črke, č, i, i JRLAS NAHODA. 31. JAN. 1*2S. Bil je »lober katolik in še ve«, katolik, ki ni sprejel stvari tako kot so mu jih prezentirali. Umazanost in sebičnost portugalskega duhovništva, katero je zapazil takoj po svojem prihodu na Portugalsko, ga je pretresla prav na dno srca. Zaobljube mehiške revščine. katero se je razkazovalo le izven zidov samtwitanov. so žalile njegov čut primernosti in dostojnosti. Podlo in nedosledno se mu je zdelo, da zavživajo možje, ki so se zaobljubili uboštvu in ki hodijo bosopeti, razkošno hrano ni da gromadijo vina katerih ni mogoče plačati z zlatom. — In menihi pijejo ta nektar? — je vprašal ter se zasmejal nagla-s. — Poznam to zalego. — tlebel krog pasu kot ikapun. To je vaš -stradajoči kapuein. Souza se je ozrl nanj precej vznemirjen, kajti domneval je. da so vsi Angleži krivo vere i. kar nm niso bile znane razlike med Anglra\ in Irci. Butler je izpraznil molče tretjo in zadnjo čašo ter se v svojih mislih vedno bolj uneto pečal z vinom, o katerem je slv-sal, da je boljše kot to in da se nahaja v kleteh samostana v Ta-vora. Naenkrat pa je vprašal: — Kje je Tavora 1 ^rogoče je mislil na to, kakšno uteho bi prineslo tako vino kompaniji izmučenih vojakov v dolini Agueda. — Nekako deset milj od tukaj. — je odvrnil Souza ter pokaza1 na zemljevid, ki je visel na steni. Poročnik je vstal ter šel negotovih korakov preko sobe. Bil jc visok, vitek človek, sinjih o.v-i ter plavili las. ki so nekoliko cikal" v rdeče, popolnoma primerno njegovemu temperamenutu. Ustavil se je pred zemljevidom z razkoraeemima nogama ter zasledoval z prstom tok reke Douro. dokler ni prišel do zaželjenega mesta. — Aha. — je rekel. — zdi se mi, da bi morali priti po tej poti. Pot je krajša do Pesqueira kot ob reki. — Ros, — pot je krajša, — je rokeil Souza. — Cesta pa je slaba, — Ie steza mule, dočim je cesta nad reko primeroma dobra. — Da, — je rekel poročnik. — mislim, da se bom vrnil po tej poti. Vinski duhovi so v vedno večji meri uplivali na njegove borne možgane. Z v.sakim trenutkom je videl stvari v vedno rastoči pro porciji v napačni luči. Z vsakim trenutkom je tudi naraščalo nje govo gorčenje proti duhovniškim postopačem, ki so se izrekli z,-samozatjevanje, a gromadili dobro in staro vino. dočim so moral: vojaki, poslani, da ščitijo debele trebuhe menihov, trpeti mraz ii celo lakoto. Sklenil je poskusiti ono vino v Tavora. Sklenil je tukaj odnesti nekaj tega vina svojim tovarišem, častnikom v Pin bel, da ga poskusijo. Rekel si je, da ga bo kupil. Nobenega odira lija ne bo, nobenega plenjenja, nikakega kršenja splošnih predpi sov. Kupil bo vino ter plačal zanj, — a sam bo določil cejio ter gledal na to, da ne bodo skušali menihi v Tavora izkoristiti svoji]i branilcev. O vsem tem je razmišljal, lco je gledal na zemljevid. Nato se je ]>oslovil od Fernando Souze ter odjahal s seržantom Flanaganom in desetimi dragonei z najbolj odločnim sklepom, da izvede svoj načrt. 1 I - £ Jasno je bilo in Ie par oblakov, preostankov viharja prejšnjega dne, je plavalo po nebu, Kavalerijska suknja pa je nudila le malo varstva pred ostrim vetrom, ki je pihal od Atlantika. Ker je prišel iz prijetne gorkote, ki je vladala v obednici Mr. Souze. na sveži zrak. se je njegova otopelost izpremetiila v pravo pijanost. Preliod od otopelosti k pijanosti je bil izvanredno hiter. V svojem pijanem stanju je zrl na posel, ki ga je imel v mislih ' kot je mudil križar na zavojevanja svete dežele. Polastil se ga je neke vrste verski fanatizem. Treba je rešiti duše teh zlodjevili menihov. Iz njih srede je . treba odstraniti skušnjave telesnih užitkov, ki pomenjajo zanje večno pogubljenje. To je bila njegova krščanska dolžnost. Nič večni mislil nato. da bi kupoval vino ter plačal zanj. Njegov cilj je bil polastiti se vina. — ne le dela. temveč vsega, ga odnesti ter doseči s tem dva hvalevredna cilja: — obvarovati cel samostan menihov večnega pogubljenja ter napojiti izstradane in žejne tovariše v Agueda, Tako je tuhtal naš poročnik z občudovanja vredno, čeprav pijano logiko. ^ teh razmišljanjih je prišel preko mostu ter jahal naprej, v veliko vznemirjenje seržanta Flanagana, ki je videi, da je njegov poveljnik pijan ter mislil, da je poročnik zgrešil pot. Drznil si je celo opozoriti gra na to. a paročnik je za grmel. — Da, prišli smo ob reki, a vrnili se bomo preilso Tavore. Nobenega vodnika niso imeli. Vodnik, ki jih je spremljal v Regoa. se je vrnil z O'Rourkom in čeprav mu je Souza ob slovesu prigovarjal, naj vzame s seboj enega njegovih mož, ki pozna okolico, je naš poroČMiik vendar sklenil potovati sam s svojimi ljudmi. V svoji zmedeni glavi si je skušal predočiti zemljevid, katerega je videl v obednici Souze. Prišel pa je do prepričanja, da presega naloga njegove zmožnosti. Pričelo se je mračiti in konečno so dospeli po vijugasti steei do neke vasice. Seržant Flanagan je bil prebrisan dečko ter mogoče najbolj trezni mož v celi četi, — kajti vino je bilo tudi v kuhinji Souze na prosto razpolago in možje, ki so čakali na svojega poveljnika, so se v poini mei proslužili prilike, ki se le redikokedaj pojavi na taki .kampanji. Seržantu FLanaganu se je zdela erfa stvar sumljiva in pričelo ga je skrbeti. Poznal je Portugalsko izzza dni Sir John Moo-re-a ter tudi običaje in predsodke portugalskih kmetov, mogoče boljše kot kdo drugi. Poznal je brutalno krvoločnost, katere je bilo zmožno to kmetstvo. Več kot enkrat je bil priča žalostni usodi francoskih dezerterjev, ki so zaostali za umikajočo se armado maršala Soulta. Videl je križanja in pohabljenja, katera so v tek oddaljenih gorskih okrajih izvajali neusmiljmi ljudje, v kojih roke so padli francoski vojaki in vedel je tudi, da se jii le nad francoskimi vojaki izvajalo teh podlosti. Nekateri kmetje niso znali razlikovati med zavojevalcem in oprosti tel jem. V njih očeh je bil tujec tujec in nič drugega. Drugi, ki so znali razlikovati, ipa so zrli na Francoze in Angleže s skoro isthn zaničevanjem. USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; VZEMITE SEVERA'S COUGH BALSAM Pravi odpomoček — prijetno zdravilo — 2Sc in 30c. Severa's Cold and Grip Tablets povzročo takojšno cdpcmoi od prehlada. 30c. — Poskusite najprej pri lekarju S>f>w» Almanah 1025 za razpečanej* v lekarnah, ali pa od W. F. SEVERA CO., - CEDAR RAPIDS, IOWA Besede. (Dalje prihodnji«.) Eden onih je to živel, ki so normalni do najvišje mere svojih duševnih sil. Naenkrat pogledajo s Čudnim pogLedom, zasmejo se s čudnim smehom, napravijo kretnjo. ki razodene jasno vse. Domov ne piše več, od doma ne prejme pisma . . . Vze l i smo mu vse. Puško, perilo pisma in notes, napol popisan i. bledimi, zabrisanimi črkami. Mala fotografija je padla iz njega na tla. Slika blondinke s smehom in dvema otrokoma. V notesu so bile s hitro, strastno pisavo zapisane tele besede: . . . Najstrašnejše in najtola-pljivej^ je. da se zavedam vsega in si vse priznam. Stojim pred samim seboj, obtoženec in sodnik. Tega si kriv. Brez moči si priznam : kriv sem. Vsako minuto so. obtožujem. Vsako minuto se zagovarjam s sofizmi. Če bi stopil v.e naslednji trenutek pred jasnega Boga ? . . . Moje mi-Jli in bestir so kot raztrgani oblaki. Zdaj je človeška glava, v naslednjem trenutku je že konj. Premišljam, ?e sem blazen. Trenutek je že potekel in še sem tu — vendar se v naslednjem trenutku lahko stopim pred . . . Če bi hotel povedati vse, ostal bi pri prvi besedi. Hočem se videti do dna, razpo vrst iti vse, kot bi imel življenje na papirju . .. Ne gre. Na mater ne smem misliti. Ona je umrla. Prav. da je umrla. Če bi mo vprašala : Sin. kod si hodil.' Kaj so delale tvoje roke, kaj so predle tvoje misli? Kaj bi storil? Če bi govoril resnico, bi ji žalosti počilo srce, če bi lagal, umrla bi sramote. Na moji pisalni mizi je stal kip Napoleonov, poleg je ležal Wallenstein in trije nemški filozofi. Če pogledam danes svoji ženi v oči, se stresem. Nemoško s< m pretrgal obljuibo. Čisto logično sem vrgel Napoleona skozi okno, da so razbite kosce raznesli otroki. Vrgel sem ga prepozno. Po vseh hišah so ga imeli, po vseh o-■knih. in vdolbinah je stal mesto Matere božje. . . Na moji pisalni mizi je vaza z uvenelimi cveti in škatla z mojimi pismi. Mislim, da sem tujec. Poročna postelja ni 'več poročna postelja. Deklica ml pravi; ata. Tudi deček se trudi Izgovarjati to imes. Moja žena je dobila silno goreče roke; vedno se bojim, da me ne uduši ta tujka. Pravi mi pa. da sem dober, da sem boljši ikot nekdaj. "Zlata duša" mi reče. "Zlati duši" je blazno pri srcu. Da sem otožen, mi pravi. Smeh sem izgubil. Rlondin-ka. moja žena, je vzela glavo med dlani. Smej se! Lagal sem se s mehom, jaz, "zlata duša." Govorila mi je: Ne zameri, če se smejem. Jaz se smejem rada. Srečna sem. da si trenutek tu, da imajo otroci očeta. In če drugega tip bodo limeli otroci, smeh bodo imeli. Kočar Peter igra na harmo niko, kadar nima družina kosila. Harmoniko imajo vendarle — brez harmonike bi od žalosti -in od gladu umrli. Tudi jaz bi jokala : srce bi si izjokala, dušo bi iz-hrepenela. V noči brez spanja slišim le sapo otrok in tvoj spomin. Tisočkrat je priletel pesek na okno. Ko sem odprla medkoknice ni bilo nikogar. Beračila sem za otroka, stradala sem, ponižala sem se . . . Ali nista otroka zdrava? Aii sem dovolj storila? Reci' ReciJ — Da, da. da! — Moja "zlata duša*' trepeta kot otrok, Lastne dece me je strah. |Z eno besedo: morilec sem postal. Vej iki morilec. Nikogar nisem n-moril ne iz Ijubosumnja, ne iz jeze, ni iz drugih psihološko umlji-vih vzrokov. Ne poznam človeka, ki bi ga bil umoril resnično in za- vedno. To daje mojemu hudodelstvu ono strašno grozo. Pripravljen sem umoriti vsakogar. Brata, strica, prijatelja, soseda, tujca. Človeka, ki ga srečam v kupeju in na cesti. Japonca Lz Jokohaine, Amerikanca iz Washing! ona. V smrtnem strahu bi me pogledal. Čemu? Ne znal bi mu povedati. Tako; umorim te. Ker je zapisano tako. zapovedano in ker nimam boljšega opravila . . . Ali te ne morem umoriti brez vzroka?— Kako sem prišel do tega ? Pokazali so mi slamnato pupo in dejali: Ta je ubil tvojo ženo. oropal tvoje posestvo, požgAl tvojo hišo. Pupa se je zazibala v vetru. Naučil sem s-e pogledali belo. zaškrtati z zobmi, planiti od tal kot pes. zarjuti in se zagristi v mrtvo stvar, prebosti jo trikrat, petkrat . . . Drugič je zadobila cisto navadna smreka na hribu telo sovražnika. Zrastda je ogromna kuštrasta glava, železne roke, tre buli Sanha Panse, oči in zobje . . . S sovraštvom sem jo zabodel. Bela skala je postala speči leopard. Plazil sem se kot mačka, zvijal se kot kača, stiskal se na zemljo in se skrival . . . Ubraniti se moram pošasti--če se zbudi, je po meni ... Se en hip . . . huraaa! — To ni moja razgreta fantazija, to je resnica . . . Ne razločujem predmeta od človeka, smreke od lepoparda, prijatelja od sovražnika. Borim se na življenje in smrt bijem in morimi . . . Koliko strašnih spominov l-mam! Pozabil sem na to, da sem inteligenten, da sem človek, da i-mam družino. Moja fantazija, ki je spremenila kamen v zver, me je izmučila do blaznosti. Ali sem bolan? Morilec, sebičnež, lažnik, ponižan do zemlje. . . Na ta način se je dogodilo. Razjasnilo se je kot dan: vse ""eni. Pusti me. ki me ljubiš, ki misliš, da sme moja roka prijeti telo nedolžnega otroka, da ti smem pogledati v oči . . . Heroj sem! Pusrti me, ki ne pojmiš današnjega pomena te besede. Usposob ljen sem, umoriti človeka, prijatelja, brata. Japonca ali kogarkoli za katerikoli zlagani vzrok. T7-sposobljen sem prebadati smreko kot bi imela živo telo. kot bi kričala in se branila z vejami . . . I*-sposobljen sean ubiti človeka v ne znanem srdu, kot da je nit.va tva-rina . . . Uemni ste me napravili blaznega ? . . . Danes mi je še ljubezen odveč, cvetice na oknih, slike na stenah. Moja hčerka ob jemlje koleni in me pol ure izprašuje, če jo imam rad . . . Odločil sem se, da grem jutri . . . Moram iti . . . " — - 8 DNI DO LJUBLJANE Preko HAVRE—-ParlSke^a pristanišča a ogromnimi parnlki na olje PARIS — 28. jfui. FRANCE — 4. februuarja Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo voda za 2. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. cfreoeh J&ie 19 STATE ST.. NEW YORK ali lokalni agenti*. LLOYD GEORGE 0 ZUNANJI POLITIKI Tako je govoril notesu in nam. ki smo stali v krogu in brali. "Besede," je dejal nekdo in za ključil tesnoben molk. Bivši angleški ministrski predsednik Lioyd George je imel v narodno- liberalnem klubu velik go vor. v katerem se je bavil z zunanjo politiko Evrope. Izjavil je. da -o liberalne stranke, čeprav so v vseli državah zapadne Evrope v manjšini, ravno one obvarovale *voje dežele prod katastrofami. Sedanji razvoj Neme/.je kaže. da je okrepitev Nemčije poslediea vpliva liberalizma, ki nastopa po-vsad z vso odločnostjo za svobodo. napredeik in mir. Enake pojave je opaziti v Franciji. Tamkaj bi militarizem desnice pod nesrečnim vodstvom Polincareja kmalu ustvaril razmere, ki 'bi vodile neizogibno k novi veliki vojni. Ako pa bi bila Francija na drugi strani prepuščena samo socializmu, bi morala izliirati med imperialistično politiko ali pa politiko, ki bi ogrožala ves obstoj sedanje družbe. Tu pa je posegel vmes francoski liberalizem in rešil Francijo, da ni prišla pod to odločitev. Kar se tiče Italije, je atkeija fašistov triumf nasilja. Liberalizem je c-dina nada Italije. Narod se more obvarovati nesreč le tedaj, ako pride liberalizem zopet do svoje prejšnje moči. Belgijski kralj ne nastopi potovanja skozi Saharo. Evropsko časopisje je nedavno poročalo, da se pripravlja belgijski krailj Al. na potovanje skozi Saharo z avtomobilom. Končm cilj potovanja je bila lvelgijska kolonija Kongo. Ker pa je sedaj nastopila v okolici Konga katastrofalna poplava, je kralj potovanje odložil in ga najbrže sploh ne bo na/stopil. Kje je moj mož JOSEPH PO-TEPAN, rojen leta 1879 v vasi Malo Bukovje, občina Trnovo. Leta 1905 je odšel v Zdr. države in se naselil najpreje v Ashtola, Pa. in drugo leto je odšel na jug v državo Miss, v Tollarsville. Carlisle in leta 1922 je bil v Red Lich, Mis>. Delal je večinoma med gozdarji. Prosim eenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se pa sam javi svoji ženi: ALOJZIJA POTEPAJ Mala Bukovja, 10, pošta Bisterca. Venezia, Giulia, Italy. (2x 30,31) Tnjci v Splitu. V preteklem letu je obiskalo feplit 20,001 oseb. Največji je bil tujski promet meseca decembra, ko je prispelo v Split 2763 oseb. Ne zanatejte ar na mastna mazila, ko ▼ resnici potrebujete lininunt! tJ.S. Je bil SnejK Fu OC bil redno- dobro adrarUo. To je naj-In najbolj zanesljiv liniment, ki «U kupiti ta denar. Ni pristen, č« aiaa ANCHOR snamke. M-lftft _____4k co. k »t.BNoklja.K.T. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 amo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč Kdor ga hoče imeti, naj ga tako? naroči, ker ga je le še par sto iz vodov zaloga. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki §e niso naročili koledarjev, naj se pozu rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO.. 82 Cortlandt 8t„ N. 7. O. Pozor čitateljL Oposorite trgofoo ia o* brtnike, pri k&ttfih kupu-Joto ali naročate in sto k njih postrežbo zadovoljni, da oglačnjejo t listu "GUas Naroda". 8 Uprava "Glas Naroda1 Kretanje parnikov - Shipping News 3. februarja: President Wilson, Trat: Muenehen, Cherbourg in Bremen; Colombo, Ue-nova. 4. februarja: France, Havre. 8- februarja* Albert Ballln, Boulogne In Hamburg 10. februarja: Arabic. Cherbourg In Hamburg. 14. februarja: Olympic, Cherbourg; George Waah-lngton, Cherbourg In Bremen; Dulllo. Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutachland, Hamburg. KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH HAPAG Iz New Yorka d o LJUBLJANE in nazaj in amer. vojni davek. N Izborna prilika so vam nudi. da ohišf-ctp staro domovino v rr<>t jeni razredu za ija in nazaj po znižani izletuinški coni. Naši potniki se vozijo iz Ha mlmrjra s posebnimi vlaki na njihov <-ilj v družbi spremljevalcev. Tukaj nastanjeni tujci se lahko vrnejo tekom enegr:i- leta. ne da bi bili podvrženi kvotnini predpisom. Zajamčite si prostore zgodaj." Parn-k ALBERT BAi.LIN — odDl-jje E. februarfja ob 10. dopoldne. Za povratna dovoljenja in drusp podrobnosti vprašajte lokalnega apenta ali pa — UNITED AMERICAN LINES 35 - 39 BROADWAY. NEW YORK Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja $95. Tja in nazaj |1«2 DrugI razred »135. Tja in nazaj $253 EDIN*A ČRTA DO JUGOSLAVIJE. Presidente Wilson 3. feb.; 24. marca Martha Washington 24. feb.; 14. april Udobno potovanje. Kratka pot z že leznieo. PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y Kje sta moja dva brata FRANCE OVCA, ki se nahaja nekje v Colo., in JANEZ OVCA pa nekje v Nokomis, lil. Obema sem že pisala, pa so mi bila vrnjena radi slabega naslova. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njjh, da mi javi ali naj se pa sama javita. — FRANČIŠKA BOLTE v Čolniščah, pošta Zagorje pri Savi. Jugoslavija. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —> MAT.T OGLASI ▼ "Glas Naroda" aovaima« im -«( MAMO O A«. 18. februarja: De Grass*. Ftavr«. 19. februarja: Mongolia, Cherbourg In Hamburg. 21. februarja: Aqultania. Cherbourg: Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg: Veendam, Rotterdam: President Roosevelt, Cherbourg. 04. februarja: Martha Washington. Trat; Stuttgart, Cherbourg In Bremen. 25. februarja: La Savole, Havra. 28. februarja: Leviathan, Cherbourg: France. Havre; Berengaria, Cherbourg. $210 CUNARD V JUGOSLAVIJO (preko Cherbourga) Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj. V LJUBLJANO in no za j na BERENGrARIJI ) AQUITANIJI ) MAURETANIJI $206 in davek 8 in pol dne do Jugoslavije. Odplutja ob sobotah. Tukaj nastanjeni potniki so pripuSCeni. ne da bi bili podvrženi kvoti. Vsi potniki tretjepu razreda so v kabinah. X«'prekos!jva C-istoi-a. Izborna hrana. Za podrobnosti vpraSajte lokal, agenta ali pa CUNARD LINE 25 Broadway New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamorenu dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v IIL razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1024, zamarejo tudi nedržnvljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj : tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniški komisar v Wash ington, D. C. ProSnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi « New Yorku pred odpotovanjem, tei se poSlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz staregp kraja, naj nam prej pi5e za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripusčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Starišl in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pigite s pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York 'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING ltEDTUJC Odprt Zaprt. ČEMU KUPITI SKREP, KO LAHKO KUPITE ZA ' $35.— pravi extra glasan VICTOR gramofon, U poje Cisto kot zvon. Poles tega Vam damo še osem slovenskih ali nemfikih Columbia plošč zastonj in 30 Victor igel. _ Opomba: Victor plošč ni dovoljeno dati kot darilo. Dalje smo dobili zopet nove stenske velike Koledarje za leto 1925. Vsakemu' našemu naročniku, kdor kaj naroči, bomo poslali krasni koledar v darilo. Nove, prave Victor plošče za februar v zalogi. 68674 Jelina Liza, polka 12-col Sladke rožice, valček, .. $1.25 77810 V Varšavskem ribjem trgu. Polska kri, mazurka .... 76c 77811 Poljub, valček Pesem smeha, ......... 77746 U Boj! U Boj!, pesem, Garavuša. pesem — Hrvatski zbor. . 75 c 75c NOVE PIANO 7571 Zlata mat!, valček .............3511 11604 Jadran obali, valček .....70c 99981 12549 Jesenski noči, polka .....70c 42250 12552 Dragi je daleč, polka ... 70c 42536 12335 Srčno veselje, polka ..... 70c 12525 42532 Vesela poskočnlca, polka * 70c 12526 ROLE Radecky marš. ........... g5c Roosevelt marš ......... 70c Doodle Doo Doo, Fox tro 75c How do you do, Fox tro. 75c Pojd konjiček pojd, marg" 70c Veseli bratci!, polka ..... 70c IVAN PAJK 24 Main Street Oonemaugh, Pa. CENIKE ZA VICTROLE, LOŠČE IN PIANO ROLL.E ZASTONJ. m m