SLOVENEC Političen Ust za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo lato predplačan 16 fld., za pol leta 8 gld.c za četrt leta 4 jld., za jtdta meneč 1 fld.40 br. V administraciji prejeman velja: Za eele leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) »»prejema upravnlStvo in ekspediclja.; v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. 182. V Ljubljani, v ponedeljek 10. avgusta 1896. Letnili XXIV. Volitve na Koroškem. Povodom novih volitev v deželni zbor Koroški, ki se bodo vršile 21., 25. in 29. septembra, je ka-toliško-ljudska stranka že objavila svoj program, v katerem izjavlja nastopno: „Mi hočemo skupnost in jedinost avstrijskih dežel in narodov pod slavno vladajočo habsburško cesar, hišo, popolno jednakopravnost za vse, uspešno gojenje višjih dober, vere, narodnosti, prave vednosti in napredka v državi in deželi Koroški. Odločno zavračamo načelo, da vera nima ničesar opraviti s politiko. Ni dovolj, da zakonodajstvo in uprava, kakor tudi ljudsko zastopstvo krščanske dežele le trpč in z besedami čislajo vero ; temvč zahtevamo, da prešinja tudi zasebno življenje in delovanje, zakonodajstvo, upravo in pravosodje. Krščanski nauki so podlaga nravne moči ljudstva in zagotovilo njegovega blagra. Mi hočemo posredno in neposredno pobijati židovski vpliv, v kolikor škodi na duševnem in gospodarskem polji. Koroški katoliki, Nemci inSlovenci, vidimo v delitvi človeštva v narodnosti delo božje previdnosti. Edino le krščanska pravičnost je ključ, s katerim se morejo rešiti tudi one težkoče, ki so posledica narodnostnih razlik. V okvirju skupnih krščanskih načel in ljubezni do skupne avstrijske domovine bodo naši poslanci obeh narodnostij drug drugega podpirali. Po sebi je umevno, da bodo svoje posebne narodne koristi prostodušno zagovarjali. Nad narodnostjo pa je katoliška vera, ki veže avstrijske narode s cesarsko hišo, ta vera pa bode tudi porok miru med Nemei in Slovenci na Koroškem. V smislu teh splošnih načel bodemo reševali deželne zadeve ter zagovarjali samostojno zakonodajstvo in upravo dežele ; ob jednem pa hočemo potom deželnega zbora po možnosti vplivati na državno zakonodajstvo, v kolikor se nanaša na Koroške razmere". Nato program našteva posamezne točke, ki so: potrebne nove ceste, vravnava rek in hudourni- kov, melijoracije in lokalne železnice, toda kolikor mogoče brez zvišanja deželnih priklad; iz denarstve-nih ozirov naj v deželni bolnišnici v Celovcu prevzetno postrežbo usmiljene sestre, po potrebi naj se po deželi vrede okrajne in občinske bolnišnice, oziroma zavodi za slepce in hiralce. Glede šole zahteva katoliško - ljudska stranka za katolike katoliške šole, v katerih naj se učna doba in tvarina uravna po razmerah in potrebah prebivalstva v mestih in po deželi. V šolah bodi pouk v maternem jeziku, kjer pa bi se pokazala potreba, naj se otroci uče obeh deželnih jezikov. Ustanovi naj se poljedelske in obrtne nadaljevalne šole, občine naj dobe merodajni vpliv pri namešče-nju učiteljev. Učiteljstvu naj se zavarujejo službeno Stališče, plača in višji plačilni razredi proti vsaki samovoljnosti. Na višji realki v Celovcu, kakor tudi na vseh nadaljevalnih in obrtnih šolah se mora vpeljati krščanski nauk. Da se ohrani ravnotežje v deželnem gospodarstvu, treba varčnega gospodarstva in novih virov dohodkov. Za gospodarski napredek in razvoj treba obrtnih in kmečkih zadrug, vravnati lastninske in dedne razmere, preosnovati zalaganje armade, denarne in zavarovalne zavode itd. Občinski zastopi morajo v deželnem odboru polagati vsakoletne na-taučne račune o dohodkih in troških ter preosnovati preskrbljevanje ubogih. Gledč volilne pravice zahteva stranka direktne volitve tudi v kmečkih občinah s tajnim glasovanjem; volišča naj so po občinah, volilni okraji naj se pravičneje razdele, volilne zlorabe naj se preprečijo. Ne da bi se v tem oziru hoteli vtikati v koroške razmere ter dajati dobre svete, moramo reči, da volilni program našteva točke, katere zahtevajo sedanje potrebe v smislu krščanskosocijalne pre-osnove. V narodnem oziru volilni oklic sicer naglaša pouk v ljudskih šolah v materinem jeziku, vendar se nam z ozirom na tretjino slovenskega prebivalstva v deželi zdi ta zahteva malo prepohlevna. Koroški Slovenci morajo zahtevati popolno jednako- pravnost v cerkvi, šoli in uradu. Navzlic temu želimo, da bi združeni katoliški Nemci in Slovenci prodrli z odločnimi kandidati, ki bodo tudi izvajali vse točke obširnega programa. Prihodnje volitve za dež. zbor. Iz Zagreba, 5. avgusta. Po mažarskih časopisih se razpravlja že dlje časa o bodočih volitvah za ogerski zbor. Zdaj se trdi, da se bode volilo že to jesen, zdaj zopet, da še le prihodnjo spomlad. Vse seveda zavisi od zmožnosti sedanjega ministerstva pri dogovaranju o na-godbi med Avstrijo in Ogersko. Pa če tudi so stranke ogerskega sabora v neizvestnosti o dobi novih volitev, vendar se že prav resnobno pripravljajo za-nje, da ne bodo v nobenem slučaju iznenadjene. To zahteva seveda že opreznost vsake politične stranke, da skrbi za svoj obstanek, da se vzdrži, če ima uvete za to, v volitveni borbi. Posebno živo je gibanje takozvane ljudske stranke po celem Oger-skem. Bode li ta stranka pravična narodnostim, mogla bi imeti pri bodočih volitvah lep vspeh, kar jej mora želeti vsak pravi ogerski domoljub. Ta stranka bi mogla nadomestiti že tako samo od sebe gnjilo liberalno stranko, ki je pripeljala ogersko državo s svojim drzovitim in brezverskim ravnanjem na rob prepada. Ogerska potrebuje preporoda v moralnem, duševnem in tudi v gmotnem pogledu, a to bi se moglo zgoditi le po novej ljudskej stranki, katerej želimo dober vspeh v njenem podjetju. In kako je pri nas na Hrvatskem v tem pogledu ? Naravna je stvar, da se razpusti tudi naš sabor, čim se to zgodi z ogerskim, in volitve se obavljejo po navadi ob tistem času. Znano je tedaj tudi pri nas, da se bode volilo bodisi že to jesen ali pa prihodnjo spomlad. Vkljub temu pa je pri nas vse tiho in mirno, kakor da nimamo nobenih skrbij glede bodočih volitev. Do zdaj se je izjavil jedini Garčinski kotar v tem pogledu, kjer si je domoljubna duhovščina izvolila za svojega bodočega kandidata za hrvatski sabor po- LISTEK. Prstana. Spisal Stanislav Sobjeski; prevcl Ivan Čestimir. (Dalje.) Zastavnica, to vam je zelo važen, dobrodelen zavod. V Ankinej sobi v peči veselo žari oglje, steklenica, polna zdravil, pa stoji na stolčku. Zdravnik up rav tiplje žilo Staziki. Vse časti vredni zdravnik se je potrudil priti celo pod streho. Je namreč nekaj zdravnikov, ki zdravijo samo po nižjih nadstropjih; v višje pa se ne povspenja rada njihova umetnost. Anka mu nekaj poda v roko. Zdravnik sprejme; kajti zdravniki, ki zdravijo pod streho, sprejemajo, morajo sprejemati. »Morda Bog da«, si ponavlja Anka. Kjer zdravi Bog, ondi je zdravje gotovo ; ko pa se zdravnik sklicuje na Boga, ondi je slabo, zelo slabo. Anka stopi k postelji. »Stazika, draga moja Stazika, kako ti je?« Dete ne odgovori ničesar, kratko in težko diše iz tesnih prs, žalostno zre sestri v skrbno lice, diše počasi, zatvarja oči, izpod trepalnic pa jej teko tihe solze po zagorelem obrazu. »Moj Bog, moj Bog, reši najul« vsklikne Anka. Ilitro se obleče, steče venkaj, pa se kmalu vrne z buteljko dobrega vina in poda bolnici jedno žličko. Podtakne v peči in se vsede kraj postelje. V človeškem življenju se nahajajo trenotki, ko se človek z utripajočim srcem odreka pričako-vanej sreči, če ga preveč tišči nesreča. To je čutila danes tudi Anka. Josip, njen ljubi Josip je bil obečal, prisegel njenej materi. On se ne izneveri danej besedi; to ona veruje, kakor veruje sama sebi. Toda kedaj, kedaj ? Iz torbice izvleče njegovo pismo, katero je znala že na pamet. Pisal je pred mescem dnij, pisal ljubeznivo, iskreno, srčno; obetal ... Oj, on bode sveto izpolnil dano besedo . . . Toda kedaj, kedaj ? In glej, ta sitota je bolna na smrt, bolna; vsa sredstva so uporabljena. »Bog nama bode pomagal«, ponavlja si Anka sto- in stokrat; »srečni bodeva, ker si ti to zaslužila pred svetom in Bogom.« »Srečni I . . . Toda kedaj, kedaj?« Pogled jej šine na roko: prstana ni. Doncse jej — li ta železna sila, ki jo je primorala, da to jedino blago izroči v tuje roke, tudi kaj dobrega? »Pismo!« zakliče nek glas pri vratih in prekine te žalostne misli. Anka zagrabi trepetaje podano jej pismo in vsklikne radostno: »Pismo, pismo od Josipa!« Naznanja, da dojde čez teden dnij, da je dobil službo, da pa mora izvršiti še neke formalnosti, da si mora najeti stanovanje, koje uredi njegova mila Ančika. Teden dnij! Oj, to je za Anko cela večnost. Teden dnij 1 Pa bode-li mogla v tem času odkupiti svoj prstan ? Josip jo bode prijel za roko, poljubil, pogledal, pa vprašal: »A kje je prstan?« Zato sklene iti v skladnico; morda dobi dela, da C ~ X// ' znatega domoljuba dr. Arnruša, ki se je izjavil, da sprejme kandidaturo. Dr. Amruš je čestit Hrvat, ki je za slogo vseh opozicijonalnih strank mnogo žrtvoval in delal ter se s svojim dosedanjim delovanjem pokazal vrednega vsakega zaupanja. Ali to je do zdaj prva in jedina izjava izmed vseh 88 volilnih kotarov. Kje so ostali? Naše mnenje, je, da se v tem pogledu ne bi smelo nič več čakati, nego se pogumno lotiti posla. Seveda so naše politične okol-nosti take, da se na vse razne načine zadržuje naše politično delovanje, posebno še s pomočjo javnih shodov, katerih naše politične oblasti ne dovoljujejo ali jih vsaj zabranjujejo, kjer le morejo. Vendar pa bi se dalo tudi v tem pogledu vse jedno kaj storiti, ko bi bilo le malo več domoljubnega podjetja. Narodnim poslancem je vsaj dovoljeno, da svojim volilcem poročajo o svojem delovanju na saboru. In vendar do zdaj od opozicijonalnih poslancev ni storil nobeden, kar je deloma celo dolžan. Kaj pomagajo nam vsi politični članki v naših opozicijonalnih časopisih, ki dokazujejo, imajo li prav čisti ali nečisti pravaši ali obzoraši. Narod o vsem tem ne razumi mnogo. Stopite med narod pa ga pridobite za svoje nazore, ki morajo biti pa pred vsem najprej jasni, domoljubni in praktični. Lotite se praktične politike na temelju sedanje mogočnosti. Seveda je potrebno najprej, da se opozicijonalne stranke spo-razumijo glede volitev kandidatov v pojedinih kota-rib in da podpira jedna stranka drugo brezpogojno, ako se do takrat same stranke ne zedinijo. V tem času bi morali prenehati vsi prepiri po časopisih, kajti opozicija, pa še razdeljena, se ima boriti le proti jednemu neprijatelju in tega je treba najprej premagati. Ko je le ta premagan, in to naj bo glavni cilj vseh pravih hrvatskih domoljubov, potem naj se razpravljajo domače strankarske zadeve, seveda vedno toliko obzirno, da se s takimi prepiri sovražnik ne more okoristiti. Pri nas so poslanci kmečkih občin v veliki večini, kajti od 88 njih jih volijo kmečke občine, neke tudi z bližnjimi manjšimi mesti 79. Da je od teh 79 kmečkih poslancev nekoliko voljenih posebno tam, kjer je grškoiztočno prebivalstvo, vedno v prilog vladi, je dobro znano, in tukaj opozicija ne bi mogla mnogo s svojim delovanjem izposlovati, zategadelj pa je treba po ostalih občinah tem živahneje upreti se mažaronskemu korteševanju. Domoljubna hrvatska duhovščina v tem pogledu gotovo ne bode pustila složne, pravim samosložne opozicije, na cedilu, marveč se bode ž njo borila za domoljubne kandidate, ki pa v svojem programu zraven domoljubja ne bi smeli pozabiti tudi svojega verskega prepričanja, kajti mogoče je, da se že v bodočem hrvatskem saboru začne tudi pri nas borba za naše verske svetinje. Kaj se more pa doseči z dobro organiziranimi kmečkimi volilci, naj se hrvatski političarji ozrejo na Slovence, ki v kmečkih občinah zmagajo vselej z onimi kandidati, ki jih postavijo sporazumno s centralnim volilnim odborom. Ali potrebno je, da posnemajo politični vodje tudi slovenske poslance, ki so s svojimi volilci v vedni dotiki ter na javnih shodih razpravljajo vsa važna vprašanja v poljudnem razlaganju. Na ta način bi se dal tudi hrvatski narod or-ganizovati, seveda da bi se morali za to naši poli- si kaj prisluži. Delala bode dan in noč; prstan mora odkupiti. Stazika se nemirno premetuje po postelji; muči jo vročinska bolezen. Vrata se odpro; v njih pa se najpreje pokaže razkuštrana glava, potem kožuh iz ovčjega krzna, in slednjič roke in noge vratarja Onufrija. »Moje noge«, reče osorno, »niso zato ustvarjene, da se povspenjajo v četrto nadstropje. Danes je dvanajstega ; ako ne dobim teh borih pet rubljev, se morete, gospica, slobodno seliti.« »Sestra mi je zbolela«, drzne se Anka opravičevati se; »saj vidite sami.« »E, kaj, zbolela. Mari je človek zato nasvetu, da večno živi? No, dobim li teh pet rubljev, ali ne?« Anka izvleče molče iz moSnjice denar in ga poda vratarju. »Niste li mogli sami nesti te svote oskrbniku, da bi se ne bilo treba meni mučiti, ki imam drugih poslov preveč?« zamrmra Onufrij in odide. Anka pohiti v skladnico, pa ne dobi nikako-vega dela. Vrne se v svojo sobico, utrujena na duši in na telesu. (Dalje sledi.) tičarji žrtvovati. Tedaj na deželo med narod, pripravljat ga za volitve s poljudnimi razgovori na shodih, ne pa v Zagrebu tičati in prepirati se po časopisih o našem položaju. Skrajni čas je, da se v tej zadevi stori kaj odločnega. Politični pregled. V Ljubljani, 10. avgusta. Volilni red za nižje-avstrijski deželni «bor, kakoršnega je odobril deželni zbor v žabjem zasedanju, je dobil najvišje potrdilo. Bližajoče se nove volitve vrši se že po novem redu. Volilo se bode, kakor znano, mesto 72 — 78 deželnozborskih poslancev in sicer direktno v vseh skupinah, s tem so uveljavljene direktne volitve tudi za državni zbor. Volilni kraj je vsaka občina, ki šteje 250 prebivalcev. Volilno gibanje. Najnovejši kandidat za nižjeavstrijski deželni zbor, vrednik Herzog, je ko-nečno vendar le odgovoril na pozive raznih listov, naj pokaže svojo barvo. V „D. Volksblatt-u" izjavlja, da se oklepa nemško-naciionalnega linškega načrta in da ni nikdar pripoznal vodstva dr. Luegerja. Vendar je pa še ostal na dolgu, da izpove, koliko je resnice nad trditvijo, da ne vstopi v nikak klub in si hoče obdržati popolno proste roke. Ker torej v tem oziru ni pojasnil svojega stališča, ga ne bode podpirala nemško - nacijonalna stranka in bo torej najnovejši kandidat, kakor je bilo že naprej pričakovati, sijajno propadel. — Gorenjeavstrijski liberalci ne morejo prikriti svoje velike jeze nad katoliško stranko, ker ni hotela skltniti ž njimi nika-kega kompromisa. Liberalni kolovodje morajo pri tej priliki sami priznati, da je katoliška stranka sama dovolj močna, da bo lahko prodrla na vsi črti z lastnimi kandidati. Tudi pri veleposestnikih je liberalni kliki popolno izpodletelo. Neki njihov list očita sedaj katoliški stranki, da noče odstopiti ničesar nasprotnikom, ko vidi, da je vsa moč v njenih rokah. To je gola istina, toda s tem se še nikakor ne pregreši in tudi liberalna klika nikdar in nikjer še ni drugače postopala, akoravno se je morda že nahajala v ugodnejših razmerah. Businski radikalei in socijalni de-mokratje so se, kakor povsodi, koder bo liberalna stranka v manjšini in ne more upati na kako zmago, zjedinili za bodoče državno-zborske volitve in sicer samo za kandidate pete volilne skupine. Dosedaj so imenovali zaupniki obeh strank še le dva kandidata in sicer socijalističnega vodjo Kozakieviča v Pre-mislu in rusinskega pisatelja dr. Franketa v Stanislavi. To dejstvo je zopet nov dokaz, da radikalno-liberalna stranka izgubiva vedno več tal in kmalu ne bode mogla sama nastopiti v nobenem večjem okraju. Srbski radikalei so konečno vendar le prodrli s svojimi zahtevami. Dolgo časa vlada ni hotela ničesar slišati o zahtevi radikalcev, naj se jim dovoli shod radikalne stranke. Včerajšni brzojav nam pa naznanja, da se je na izrečno željo kraljevo vlada vendar-le udala in dovolila, da se vrši shod, na katerem se bode pojasnilo marsikaj, ker vladi ne bode po volji. V dotičnem vladnem odloku se glasi, da se je shod dovolil iz tega namena, ker hoče vladar s tem pokazati da simpatizuje z vsemi strankami jednako in da se niti kralj niti vlada ne boji morebitnih protivnih izjav. Shodu se namerava predložiti resolucija nastopne vsebine: Vlada, ki je nastopila po 1. 1894, je provzročila velik nered v deželi in postala nekaka stena mej kraljem in ljudstvom, kar je mnogo pripomoglo, da ;je Srbija izgubila poprejšni ugled. V tem prepričanju izjavlja shod radikalne stranke kot zastopnik velike večine srbskega naroda: 1. da je jedino gotova podlaga za državno življenje ustavna parlamentarna vlada ; vsled tega je pa potreba, da se kar najhitreje reši ustavno vprašanje, 2. deželo treba gospodarsko narodno povzdigniti, vsled česar se bodo tudi spremenile zelo neurejene iinančne razmere. Državne dohodke morajo nadzorovati ljudski zastopniki. 3. Politične težnje se dajo odpraviti s tem, da se spoštujejo pravice državljanov. Le na ta način je mogoč razvoj države. Poleg vsega tega je pa nujno potrebno, da vlada popolno sporazumljenje mej kraljem in narodom in ne sega mej nju noben nepoklican faktor. — Vdeležba pri shodu bo, kakor je pričakovati, zelo mnogobrojna in bodo sedanji člani mi-nisterstva gotovo slišali svojo sodbo. Dosedaj vlada v Belemgradu najlepši red. Verske razmere na višjih šolah v Nemčiji. V celi Nemčiji obiskuje od 10.000 prebivalcev 10 učencev višje šole, na vsakih 10.000 protestantov jih odpade 55, na 10.000 katoličanov 32, na toliko odpadnikov 49 in toliko Židov 333 učencev. Na Pruskem pride na 10.000 katoličanov 27, protestantov 50 in Židov 333, na Bavarskem najdemo naslednja števila: 42, 67 in 370. Iz mej vseh so torej katoličani najmanj zastopani na visokih šolah. Glavni vzrok temu je brezmejno preziranje katoliških kom-petentov pri oddajanju državnih služb in se prote-žujejo le protestantje in pa židje. V bavarskem mi-nisterstvu je protestanstvo zastopano po polovici članov, akoravno je komaj tretjina prebivalcev protestantske vere. Posebno žalostno je pa v tem oziru pri oddajanju učiteljskih in profesorskih mest in toraj ni čudno, ako se katoličani zaman nočejo mučiti z vednim in težavnim učenjem. V Nemčiji se je minole dni objavil dolgo zaželjeni zakon glede prisilne organizacije obrtnikov v strokovne zadruge in jednaka društva. Načrt je izgotovljen v obliki novele k obrtnemu zakonu. V načrtu se navajo razne vrste obrtnikov, za katere se morajo ustanoviti nove zadruge. Te morajo biti tako ustanovljene, da noben zadružnik ni preveč oddaljen od zadruge in se toraj vedno lahko vde-ležujejo družabnega življenja. Ustanoviti se morajo zadruge za vsako obrt posebej, ako pa v jednem okraju ni dovolj članov jednega obrta, se ustanovi lahko zadruga za vse sorodne si obrte. Neguš Menelik je vsprejel minule dni papeževega poslanika, monsignora Makario. V Vatikan došli brzojavi potrjujejo, da ga je vsprejel Menelik z velikimi častmi ter bil zelo iznenaden nad krasnim darilom sv. Očeta. Kakor je sklepati iz omenjenih poročil, je mnogo nade, da se izpolni papeževa goreča želja in vjetniki brezplačno oproste. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. avgusta. (Kanonično vmeščena) sta bila danes čč. gg. : Gregor J a k e 1 j na župnijo sv. Jakob ob Savi in Gustav K o 11 e r na župnijo Babno Polje. (Osebna vest.) Vladni svetnik dr. pl. Valenta je za 14 dnij odpotoval na Bled. (Z Bleda,) 9. avgusta. [Trtnikov matinée.) Radi slabega vremena ter mnogih slavnosti, s katerimi nas je minole dni tako obilno obsipal naš toli prijazen kraj, je bil današnji koncert v zabavišču toli manj obiskovan, a vendar počastila ga je naša prva inteligencija ter srkala velik vžitek. Pričel se je z našo slovensko pesmijo in potem ste si menjavali nemška in slovenska. Umetniško spremljal je junaškega pevca gospod Janko Macak, ki je navlašč došel iz Trsta. Pel je g. Trtuik tudi jedno skladbo toli priljubljenega grofa Aichelburga ml. — Vse nam je v največji meri ugajalo, pri vsakem nastopu je najizbraneje občinstvo burno pozdravljalo našega umetnika, a največjo hvalo in odobravanje so mu pa skazali pri Vilharjevem „Mornarju". Niso sicer razumeli besedi, a vrli pevec je iz svojega čarobnega grla nekako izlil vsa čutila lepe skladbe v srca poslušalcev. Srpo so zrli pri tej pesmi vanj, mu sledili z občutkom, v razburjenosti svojih Čutil vedno nemirneji postajali ter se pri koncu zavzeli lepote in krasote naše mile slovenske pesmi. Tako visoko vedo ceniti tujci naše mojsterske skladbe. Je 11 bi ne bilo umestno, ko bi nas če ne letos, pa vsaj drugo leto presenetila naša slavnoznana „Glasbena Matica" s kakim koncertom ob priliki kakega izleta, tudi naš vrli domači pevski zbor pod svojim izbornim pevovodjem je že zrel za kaj tacega. (Zabranjena nesreča.) Včeraj bi bila mej Šma-riji in Skofelco kmalu zadela osebni in tov. vlak; zadnji se je še ob pravem času pokazal iz tunela, da so strojevodje mogli še vlak ustaviti. Kedo da je pomoto povzročil, se sedaj preiskuje. (Iz Ilirske Bistrice.) (Nova mitnina. Bistriška voda.) Na koncu Bistrice na Reški cesti je Bistriška mitnica. Onkraj mitnice proti Kosezom ima mnogo Bistričanov svoje njive in travnike. Skozi mitno pre-grajo ali „šrango" morajo ti posestniki ali najemniki polja, do svojih njiv. Do sedaj so bili vsi vozovi, kateri so gnoj na njive, ali letine z njiv prevažali, mitnine prosti. Letošnje spomladi pa je začel sedanji najemnik mitnice in ob enem mitničar od prevaževalcev gnoja, najetih v bližnjih vaseh, pobirati mitnino. Ljudje so bili grozno nejevoljni, ter so se pritožili do c. kr. finančne direkcije, katera je to pobiranje mitnine od kmetijskih najetih vozov nemudoma ustavila. Vsled tega smo se nadjali, da je naša pritožba vslišana; zatorej nas je neizrečeno osupnil odlok, katerega smo po petih mescih nedavno prejeli. Ta odlok se v bistvu glasi, „da je sicer obdelavanje polja tudi z najeto živino mitnine prosto, vendar je pa zahtevano, da ima vožnja izhod iz Ilirske Bistrice, da morajo toraj vozniki, najeti onkraj mitne pregraje, posebno pa Kosezeški, od vsake naše gospodarske vožnje mitnino plačevati". V Bistrici le malo kmetovalcev vozi se svojo živino, in skoraj nemogoče je vdobiti v Bistrici voznika, — kateri bi za plačilo seno in druge pridelke dopeljal. Od pamtiveka so vsa naša gospodarska dela na polju opravljali vozniki najeti v ure oddaljenih Ko-sezih; nikdar ni nobenemu mitničarjn na misel prišlo, pobirati od kmetiške vožnje davek. Sedaj pa morajo siromaki, katerim najeti voznik na polju naloži par centov sena ali pa košek krompirja na pol gnjilega od tega „šrango" plačevati. In ako jim ta na par korakov od mitnice oddaljeno njivo dvajsetkrat na dan gnoj izvaža, mora od vsake vožnje, kolikokrat koli je šel mimo mitnice, mitničarju davek odšteti. Vprašanje je sedaj, ali bo v teh razmerah siromašnemu ljudstvu, katero nima svoje vprežne živine, mogoče par svojih njivic obdelovati, ko mu bo mitnina presegala davke, katere odraj-tuje od svojega polja. Ker je po § 18 mitne postave iz leta 1891 mitnine prosto poljedelstvo in domače gospodarstvo brezpogojno v oziru polja, do katerega mora gospodar skozi mituo pregrajo, smo vložili priziv do više oblasti zoper odlok c. kr. finančne direkcije, ter pričakujemo, da bo siromašni kmet oproščen tega novega davka. Nadjamo se, da tudi občinski odbor Bistriški potrebno stori, da ostane mitnina pri starem, in da nam bo še dovoljeno do-važati si letino naravnost iz polja mitnine prosto. Drznemo se tudi prositi naše vrle gospode poslance, osobito za blagor kmetijstva neumorno delavnega gosp. Povšeta, da to zadevo na dotičnem mestu pojasni in nam blagohotno pomaga. — Kakor smo iz verojetnega vira doznali, ima sedaj tržaško mestno zastopstvo zopet trdno upanje, da bodo našo Bistrico v Trst napeljali. Deputacija, katera se je vrnila z Dunaja, kamor je bila šla prosit in priporočit to zadevo, se je neki zelo vesela in zadovoljna vrnila. Sedaj so izročili imenitnemu inženirju „hi-drotehniku" to zadevo, da izmed dveh predloženih načrtov izbere boljšega, ter mu nedostatke popravi in stvar konečno v potrjenje mestnemu zboru izroči. Tržačani se zopet nadjajo, da bodo pili „Bistrico". (Iz Št. Janža) S. avgusta: Dne 30. julija je razsajala tu v Št. Janžu huda nevihta s točo. Toča je škodo napravila v vinogradih, sicer bolj po hribih : na Zorkovcu, v Murnicah, v Eupi, v Dobovcu, Gaberjah, v Osredku , v Kladji, v Glavišah, na Gradcu, Branskem itd. V soboto zjutraj okolu l/i5., potem zopet okolu 7. ure je pa tu v Dvoru (v St. Janžu) tako treskalo, da je bilo strah. Trikrat je treščilo v strelovod na zvonik farne cerkve. Treščilo je tudi v križ pod vasjo na poti proti St. Rupertu ter vrglo doli s križa Telo Gospodovo, — ki je ostalo nepoškodovano — steber zelo razklalo, pol strehice odklalo in na vse strani pometalo. Treščilo je poslednjič v .Tonetovo" kapelo pri pokopališču ter gotični stolpič na kapeli od spredaj in zadaj močno spodkopalo, a je vender še na mestu ostal. Predvčeranjim zvečer je pa prihrula taka nevihta, da take Št. Janž še ne pomni. Treskalo, grmelo in lilo je, kakor iz škafov. Na Branskem je treščilo v hišo, ki je začela goreti, a so k sreči kmalu pogasili. Ljudje so mislili, sodnji dan se bliža. Iz vseh krajev je voda sula v bregove — v dobri uri — še prej je bilo vse preplavljeno. Voda pobira brvi, spodkopuje mostove, nosi šuto na travnike, zemlja se vdira na vseh krajih. Vihar vzame na Tonetovi kapelici stolpič, ki ga je bila strela še pustila, in ga postavi na tla, oves, detelje in kar je še zunaj na polju, je vse v tla pomendrano in zmedeno. Žalosten prizor v petek zjutraj. Ljudje zdihujejo in kličejo : Bog se nas usmili I Zalibog je utonil tudi jeden otrok, ki so ga stariši poslali v cerkev k poduku za spoved in sv. birmo. Danes popoludne šele so ga izvlekli iz vode. — Koliko je ta naliv škode naredil, se pač ne more preračuniti. Mokro leto, slabo leto. V vinogradih sedaj tudi slabo kaže. V njih je grozen naliv veliko prsti odnesel. Prikazala se je hudo tudi grozdna plesnoba, posebno v ni-žavah. (Is Sr. Križa pri Litiji) 7. avg. Pred kratkim sem Vam poročal o nalivu in o toči, in sedaj moram zopet poročati nekaj ne veselega. V četrtek ob 4. popoldne se je zbralo proti Primskem množica črnih oblakov, tako da je bilo videti kakor najtemnejša noč. Bali smo se, da bo tam šla toča. Ali v pol ure se je reč naglo pridrvila nad Sv. Križ. Začelo je deževati, grometi in treskati. Kar je pa najhuje, vmes je padala bolj poredko toča debela kakor oreh in ploščnata. Nato se je vsula bolj gosto, a hvala Bogu, to je trpelo samo nekaj sekund. Škode je več kakor zadnjič; tudi na polju, na ajdi in prosu. Toča je pobila zopet po Orešju; mož mi je pravil, da je skoraj polovico grozdja poškodovala; nekaj malo toče je zadelo tudi vinograde meječe na Orešje. Ker je bil tudi hud naliv v petek, je voda narasla in zlasti pota poleg vinogradov so razdrapana, pesek je voda s seboj odnesla proti ravnini. Ko se je vsula toča, smo vzdihnili: „Sedaj bo pa vse drobno" in bi bilo tudi res, ako bi bila šla kakih 5 minut. Hvala Bogu, da nas je obvaroval še hujšega. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod I (Iz Polh. Gradca.) Slavnost odkritja plošče skladatelja Gregorija Riharja vršila se bode zadnji teden avgusta v Polhovem Gradcu. Dan in pa natančni vspored slavnosti objavi se v najkrajšem času. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj to blagovoli naznaniti kar najprej podpisanemu odboru. — Odbor za Riharjevo slavnost v Polh. Gradcu. (Semenj.) Na sobotni semenj so pripeljali 532 konj in volov, 308 krav in 98 telet. Kupčija je bila srednja, za pitano živino najbolj ugodna. * * * (Novice iz Goriškega.) V Slovrencu je praznovala ondotna župnijska cerkev stoletnico svojega obstanka dne 9. t. m. — V Biljani bodo večali cerkev. Pokojni župnik je zapustil v ta namen 3300 gld. Delo bo stalo 7000 gld. — V Kozani bodo zidali novo vikarišče. — V Kojskem se bo popravljalo staro župnišče. — V Vederjanu so plesali 2. t. m. brez županovega dovoljenja, zato bodo morali položiti račun pred sodnijo. — V Vipolžah je za 9. t. m. županstvo dovolilo ples, glavarstvo pa prepovedalo. Ravno tam je 5. t. m. zgorel hlev, napolnjen s senom. Ni znano, kako je nastal ogenj. — Goriško katoliško društvo „Circolo cattolico" priredi nekak katoliški shod v Ronkah 16. t. mes. — Duhovne vaje za goriško duhovščino bodo od 24. do 28. t. m. v bogoslovnici. — Pod Št. Andražem se je vtopil 171etni Čoš iz Podgore po nesreči. — V Kanalu je zgorel hlev Ivana Vuga. Bil je zavarovan. Ravno tam je razpisana služba c. kr. pristava. — Kanalsko dolino od Plavi do Ročinja je klestila 6. t. m. toča. Škoda je ogromna. — Častnim občanom je imenoval občinski zastop renški dr. Gregorčiča. — Alfreda grofa Coronini je počastila občina Medana s častnim občanstvom. — Na Gorenjem Polju zidajo novo vikarišče. * * * (Jedeninšestdesetletnica) IzTinj na Koroškem, dn£ 7. avg.: Včeraj je praznoval tu starosta koroške duhovščine, iskreni slovenski rodoljub prečast. g. prošt Lovro Serajnik jedeuinšestdesetletuico svojega mašništva in svoj imendan. Lepo število duhovniških in svetnih prijateljev in častilcev se je zbralo okrog slavljenca, da mu prav od srca vošči zdravje in srečo še na mnogaja leta. Zdravo telo, čil duh in prav mladeniško navdušenje za versko in slovensko stvar si je ohranil častitljivi starček do poznih dnij, v vzgled mlajšim, kako se treba navduševati za idejale. Bog nam mil. g. prošta ohrani še mnogo let! (Vremenske nezgode.) S Koroškega, dne 9. avgusta: Minuli teden je prinesel marsikateremu našemu kraju nesreče. Vreme je bilo skrajno nestalno in slabo. Huda je bila noč od 5. do 6. avgusta. Po mnogih krajih se je o polunoči, po drugih proti jutru vsula težka toča iu poškodovala zelo poljske pridelke. Hudo je bilo v velikovški okolici. Polovica pridelkov je uničena. Na mnogih krajih, zlasti pri Malem Šent Vidu so nalivi naredili mnogo škode, * (Preskrbitev posteljne slame.) V pisarni upravne komisije za 3. in 4. batalijon c. kr. brambovskeg* pehotnega polka, Celovec št. 4 v brambovski vojašnici v Ljubljani se vrši dne 22. avgusta 1896 ob 10. dopoludne vnovič ponudbena razprava za preskrbitev posteljne slame za dobo od 1. septembra 1896 do konca avgusta 1897. Množina slame, ki se ima preskrbeti za zgoraj omenjeno dobo, znaša 450 meterskih centov. Razglas se lahko tudi pogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Dobava drv.) Dne 12. septembra 1896, ob 10. uri dopoludue se vrši v vojaški oskrbovalnici v Za-dru ponudbena razprava radi preskrbitve 5680 kubičnih metrov trdih drv. Razglas se lahko tudi pogleda v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. * * * (24 ur v ribjem želodcn.) Meseca svečana leta 1891 je šla angleška ladija „Star of the Kast" na kitji lov. Bila je blizu Fakland-ovih otokov, ko ugle-dajo velikanskega kita. Sli so z dvema čolnoma nadenj ; v zadnjem hipu zamahne še enkrat z repom in prevrne čoln, da so vsi v vodo popadali. Rešili so vse razun dveh. Truplo jednega moža so našli v vodi mrtvo, druzega pa, po imenu James Bartley, ni bilo nikjer. Ko se žival ni več ganila, so jo zvlekli na ladijo ; potrebovali so celo noč in cel dan, da so silnega kita razmesarili. Ko pa pre-režejo želodec (torej po 24 urah), dobe notri izgubljenega mornarja James Bartley - a, sicer nezavednega, vendar še živega I Trudili so se zelo, predno se je zavedel; potem ga je več dui hudo tresla mrzlica, in spraviti niso mogli iz njega jedne besede. Sele čez tri tedne se mu vrne spomin in tedaj je pripovedoval sledeče: „Spominjam se še dobro trenotka, ko me je kit zagnal v zrak. Potem me je požrl, in čutil sem, da sem v neki polzki cevi, kar me je prisililo, da sem vedno dalje lezel in kmalu sem bil v želodcu. Dihal sem še, čeprav težko, bilo pa je neznosno vroče in zdelo se mi je, da se živ kuham. Strašna misel, da umrjem v ribjem želodcu, me je mučila, in ta strah je še povečala tihota in molk, ki je vladalo krog mene. Naposled sem izgubil zavest in vedel nisem več, kaj se godi z menoj". — James Bartley je znan kot najdrznejši lovec na kite, — kakor poročajo angleški časniki. Toda strah, ki ga je v kitovem želodcu prevzel, je bil tolik, da je moral iti takoj v bolnišnico v London, kjer je polagoma okreval. Vendar ni zdravje njegovo preveč terpelo, le koža mu je bila vsled želodčnega soka kakor ustrojena. Društva. (Kranjske deželegasilnihdruštev zaveza.) Gasilci! Dne 15. avgusta t. 1. praznovalo bode prostov. gasilno društvo v Novem mestu, 20-ietnico svojega obstanka. Da se ta slavnost kolikor mogoče slovesno izvrši, vabijo se vsi kranjski gasilci, da se združijo v kolikor možno velikem številu v metropoli naše Dolenjske. Vsa načelništva prost, gasilnih društev se tudi uljudno naprosijo, da se pismeno odzovejo vabilu gasilnega društva v Novem mestu o zadevi hrane iu prenočišča, vsaj do 12. t. m. Dne 16. avgusta bode pak zborovala zaveza gasilnih društev, tudi v Novem mestu, po dnevnem redu, ki se je vsem društvom razposlal. Ker se ni oglasilo za korporativno vdeležitev iz Ljubljane 2 00 vdeležnikov, dalje ker zahteva že-leznična uprava tudi skupni odhod iz Novega mesta, kar pa se ve ni mogoče, zato odpade 50% polaj-šava. Iz Ljubljane odhajalo se bode dne 15 avgusta zjutraj ob 6. uri 15 min. iz južnega, ali pa ob 6. uri 27. min. iz dolenjskega kolodvora. Združimo se torej gasilci mile domovine Kranjske, v prospeh in procvit naše stvari. Naj bi vsako društvo vsaj po deputaciji bilo zastopano, kjer ni korporativna vdtležba mogoča. Na pomoč! — Vspored je nastopni : 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo o delovanju. 3. Poročilo blagajnično. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev kraja prihodnjemu shodu gasilnih društev. 6. Posebni predlogi, ki se pa po § 21 pravil 14 dni pred shodom gasilnih društev morajo zaveznemu odboru pismeuo naznaniti. 7. Volitev zaveznega odbora v zmislu § 16. pravil. — Odbor zaveze kranjskih gasilnih društev. Ljubljana, 7. avgusta 1896. — Fr. Doberlet, načelnik. (Velika pevska slavuost vBrežicah d u e 15. avgusta 1 8 9 6. 1.) Slovensko pevsko društvo v Ptuji razposlalo je ravnokar sporazumno z lokalnim slavnostnim odborom povabila na veliko pevsko slavnost, katera se bo vršila letos, kakor v Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem Usta zaznamovanih si Bii i c in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera nrSr Wien, I. Bezlrk, obče znano dne 15. avgusta (Velike maše dan) v Brežicah. Iz dotičnega programa je razvidno, da se bo pelo 6 pesmij, 4 slovenske in 2 hrvatski. Ob koncertu svira polnoštevilna vojaška godba c. in kr. pešpolka nadvojvode Leopolda štev. 53 iz Zagreba pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika J. Dvoraka. Vodstvo pevskega zbora prevzame naš rojak na slovenskem jugu obče znani profesor in skladatelj g. P. S. Vilhar iz Zagreba. Sledeča pevska društva udeležujejo se prostovoljno velikega pevskega zbora : 1. „Merkur" iz Zagreba. 2. „Zora" iz Karlovca. 3. „Slavec" iz Ljubljane. 4. „Ilirija" iz Ljubljane. 5. „Slovenija" iz Dunaja. 6. „Celjsko pevsko društvo". Slavnost se vrši o 5. uri popoludne ob vsakem vremenu na vrtu „Narodnega doma" v Brežicah po obče znanem vsporedu. Društveni odbor storil je svojo dolžnost s tem, da je preskrbel vse priprave, ki so potrebne, da se zvrši letošnja slavnost čim bolj sijajno. Lokalni odbor v Brežicah je pa prevzel drage volje skrb v to, da se pripravijo in uredijo potrebni prostori, da se sprejmejo došli gosti na kolodvoru, da se oskrbijo najpotrebneja prenočišča, s kratka, da se vsestransko ustreže iu postreže milim gostom. Opozoriti nam je slavno občinstvo na to, da prihaja vlak iz Zidanega mosta ob V»? zjutraj in ob 3. popoludne. iz Zagreba pa ob 9. zjutraj in ob 2'/i popoludne v Brežice. Z ozirom na skupne pevske va|e predpoludne je neizogibno potreba, da pridejo čast. pevke in pevci že s predpoldanjskim vlakom v Brežice. Pri razpošiljanju povabil vrinila se je morebiti tu pa tam kaka pomota, prezrla se je morebiti tu pa tam katera oseba, naj se nam to ne šteje v greh, kaj tacega se pripeti lahko pri ogromnem delu. Namen tem vrsticam je uprav opozoriti in javno povabiti slavno občinstvo še enkrat na letošnjo slavnost. Vsem častitim slov. pevkam in pevcem, sploh vsem prijateljem slov. petja kličemo tedaj, nadejajoč se ogromne udeležbe imenitne te narodne slavnosti v prijaznih Brežicah ob bistri Savi — gromoviti: „Na zdar !" Telegrami. Dunaj, 10. avgusta. Zunanji minister grof Goluhovski je dospel danes zjutraj iz Išla. Pariz, 10. avgusta. „Agence Havas" poroča iz Aten: Dvajset oseb iz 120 mož obstoječe tolpe, ki je nameravala napad v Makedonijo, so oblastva aretovala. Marselj, 10. avgusta. Pri boju z biki je zahtevalo mnogobrojno občinstvo, mej drugimi posebno ženske, da se jeden bik umori. Ko se jim ta želja ni izpolnila, so zanetili ogenj, ki je vpepelil celo areno. Carigrad, 10. avgusta. Po mestu kroži vest, da namerava vlada uvesti preiskavo proti Jzmirlianu in njegovim armenskim svetovalcem. a CÖ O čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urab v mm. 8 9. zvečer 734 5 16-5 si. jvzh. Bkoro jasno 0-4 9 7. zjutraj 2. popol. 735-b 7353 13 7 211 si. SVZtl. sr. jvzh. megla del. jasno 9 9. zvečer 735-5 153 si. sever poloblačno 18-6 10 7. zjutraj 2. popol. 736-7 735-4 146 23-4 si. vzh. si. jzah. oblačno poloblačno Carigrad, 10. avgusta. V državni su-knarni v Zlatem rogu so zahtevali delavci, da se jim izplača zaostali, še ne izplačani zaslužek. Vsled tega so aretovali več delavcev in tovarno zaprli, ker jim manjka naročil. Larissa, 10. avgusta. Ekumenski patri-jarli je poživljal vse makedonske škofe, naj razpošljejo okrožnico, v kateri se grajajo počenjanja grških čet in se prebivalstvo poživlja k miru. Atene, 10. avgusta. Tukajšnje časopisje graja imenovanje Abdulah-paše governerjem v Kandiji ter mu ne pripisuje toliko zmožnosti, da bi napravil potrebni red. Preizkusili in priporočili so sloviti vseučilisčni profesorji in zdravniki tinkturo za želodec lekarjaPIccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Steklenicica velja 10 kr. 121 (50-25) 1 Meteorologično poročilo. 8. avgusta. Karol Florjančie, kurjačev sin, 10 mesecev, Opekarska cesta 56, črevesni katar. — Lorenc Belič, kovač, 52 let, Gradišče 10, kap. liiiče s»« potovalec za stavbinsko gradivo, katori se more skazati z dobrimi spričali. — Več pove uprav-ništvo „Slovenca". 553 3--2 Srednja temperatura sobote 17-5°, za 19° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 16 70, za 2'6° pod normalom. Umrli so: 7. avgusta. Marija Suppantschitsch, odvetnikova vdova, 76 let, Šelenburgove ulice 6, caries nultildi & marasmus. H Doktorja Otona pl. Trnkoczy-ja Nalaga s china in železom. (Malage 225 gr„ Cort Chin. 7 gr., Tinct. Malat. ferri 25 gr.) Skušeno že 20 let pri krvi revnih, slabotnih , bledih, medlih odraščenih in otrokih kot lahko prebavljiv ehina-železo-preparat. Dobiva se 444 8 lekarni Trnkoczv-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan s pošto. 1 stekleničica 75 kr. Lekarna Trnkoczy v Oradou. S3 Stanarinske knjižice za stran ke z urrdno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobž se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. TIskarni v Ljubljani. Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča: Slovensko-nemški slovar. Izdan na troške rajnega knezoškofa Ant. Al. Wo lf a. Uredil M. Pleteršnik. Dva zvezka (118 pol vel. osm.), nevezana 11 gld. 50 kr., vezana v polfranc. izvirnih platnicah 14 gld. 50 kr. i! HS SSHI 'rSB rr® its r m Štev. 7.778. Naznanilo. 535 3-3 Zaradi preselitve iz deželnega dvorca v nove uradne prostore deželne hiše, Turjaški trg št. 3 — na levo pri tleh — ostane kranjska deželna blagajna od 12. do v&tctega 14. avgusta t. 1. strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske. V L j u h 1 j a II i, dne 29. julija 1896. Št. 24.542. Razglas. 548 2-2 Vsled sklepa občinskega sveta z dne 1. avgusta t. I. razpisuje podpisani magistrat javno pismeno ponudbinsko obravnavo za zgradbo betonskih glavnih cestnih kanalov v podaljšanih Knaflovih ulicah in na Tržaški cesti na dan ld'■. avgusta 180G ob 11. uri dopoldne. Načrti, pogoji ter drugi potrebni podatki- razgrnjeni so v navadnih uradnih urah v pisarni mestnega stavbinskega urada. Ponudbe, opremljene s 5% vadijem, preračunjenim na podlagi stavljenih cen, vložiti je do napovedanega časa pri podpisanem mestnem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 6. avgusta 1896. D u n a j s k a t> o r z Dn6 10. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....101 Skupni državni dolg v srebru ... .101 Avstrijska zlata renta 4%......123 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 Ogerska zlata renta 4%.......122 Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . 99 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 969 Kreditne delnice, 160 gld......358 London vista...........119 NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 20 mark............11 20 frankov (napoleondor)............9 Italijanski bankovci........42 C. kr. cekini......................5 gld. 65 65 20 20 25 40 70 . 67",. 73 . 50'/,, 75 „ 64 „ Dni 8. avgusta. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadollnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... 4 % kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ jažne železnice b% . „ , dolenjskih leleznic 4 % 144 gld. — kr 156 „ 25 189 . 25 99 . 50 139 . — 126 . 75 108 „ 75 112 . — 99 „ — H 99 „ 45 225 „ — 171 „ 50 128 „ 60 99 „ 50 n ft. Kreditne srečke, 100 gld................200 gld, 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......22 Salmove srečke, 40 gld........69 St. Gendis srečke, 40 gld.......70 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 154 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3395 Akcije tržaSkega Lloyda, 500 gld. ... 414 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 60 Montanska družba avstr. plan.....79 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 157 Papirnih rubljev 100........126 75 50 75 50 50 30 75 U* Nakup ln prodaja "£& vsakovrstnih driavnlh papirjev, »ročk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naroftil na borzi. Menjarnična delniška družba „M SRCU Wollzeile it. 10 Dunaj, Ririahilfiritraue 74 B t* SI* Pojasnila TLtt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega oDresiovanja pri popolni varnosti aMT* naloženih ir 1 nvu 1 o,