iraški ry AO NARODA i^sgs^i |1 Ve«* za vse leto... $3.50 M M AJL JLkJ ▲ 1 X l^AwV/A/i. X I Issued every day except Sundays f H z* p*1 leU ......$2.00 ^MRS:^' ' m 1 ^qt^O^^q^q^^ JIB List slovenskih delavcev v Ameriki. B - 50,000 Reader« 5. { TELEFON PIBA&KE: 4687 CORTLAKDT. Entered m gecond-Clai« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1872. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO 88. - ŠTEV. 88._ NEW YORK, SATURDAY, APRIL 14, 1917. - SOBOTA, 14. APRILA, 1917* * VOLUME XXV. - LETNIK XXV Kongres. Največja finančna predlogu. — Sedem biljonov dolarjev. — Navdušenje med republikanci. . Washington, D. C., 13. aprila. V t>o*Umski zbornici so predložili dam* v pOHpeifn ^►rojeni največjo finančno predlogo. kar jih pozna zgodovina Zim ionih držav. Od k onLrrr.-vji zahtevajo, da odbor izda *edcm biljonov dolarjev i>o tri m p<>l «Kij*torka državnh zveznih obveznic v vojne svrhe. Ta vrl;ka *voia je razdeljena v tri dele: Trije brljoni za pomoč našim evropskim zaveznikom v boju proti Nemčiji, dva bilijona za našo lastno narodno obAmbo: dva biljona za domačo nporabo kot predujem na zvišano obdaei-nje, katero bo j»ornej^ v zs konje-no. — Poslanec K i t »-h m. vodja pacifistov v zbormci. ki je glasoval proti napovedi vojne, je zdaj za to predlogo z motivacijo, da se dejansko nahajamo v vojni. Republikanci kot stranka. so vsi za predlosro ter odločeni podpirati predsednika v vseh njegovih odredbah, ki imajo namen kar najbolj uspešno in hitro končanje sedan jetra konflikta Današnji dan bo posvečen debati o tem prodmetw ter se upa. da bo pnvlloga do noči sprejta. Dolini se vrši v kungre^u debata glede te naravni nez« slišne svote. se posvetujejo tukaj tudi anglešk. fran-eoski in ameriški pomorski častniki glede skupnega delovanja vseh treh mornaric Atlantika. Domneva s>e. da bo prevzela ameriška mornarica predvsem patrolno službo K-r »kušala umčrti nemške pod: morske čolne in roparske križarke, j če bi se" po inr He v zapadnem A-j tlantiku. Nadaljna zelo **aina naloga, ki bo pripadla ameriški mornarici, bo zastraienje trgovskih pamikov proti nemškim podmorskim čolnom preko Atlantika in tudi v neposredni bližini angleških otokov.. Oni podane i. ki so proti popisovanju, imajo zdaj priliko dokazati resničnost svojih naziranj. Vojni department jc pripravljen sprejeli 17.000 prostovoljcev. da izpopolni /njimi redno armado in državno milico. To popisovanje bo po-polnoma ločeno od nov«* armade, ki se jo bo oživotvorilo potom pri silnega popisovanja. Vojni department je tudi objavil, da bo v slučaju sprejema konskripcijske pred loge od kongresa ta postava veljavna le za ^as vojne ter da ljudje ne bodo oatali v službi, ko ho-do sovraiuoeirti prenehate. Odred-ha bo le začasna. Baeker je podal tozadevno izja-vo, ker so se v številnih krogih pojavili dvomi radi tega novega sistema Ter ko sc ljudje bali. oslalo milico na mehiško mejo. Veliko družin mili-čarjev, ki so bili vpoklicani, je o stalo brez vsakih sredstev in bile so naveza ne na javno in privatno podporo. ; Splošno je prevladovalo prepričanje. da je to kaj mučna situacija. čc ne naravnost škandal. i Na vprašanje, če je mogoče rešiti to zadevo potom neposrednega odslovi jen ja vseh oženjenih mili čarjev .je mogoče odgovoriti na več načinov. Slaba stran takega odpusta bi bila da bi se vrste v pol kih sumljivo zredčile. Enako kočljivo pa bi bilo tako zvišati plač* vojakom ali pa dovoliti njihovim družinam zadostno podporo, da bi i»e mogle jK«šteuo preživeti. Canada se je odločila za zadnjeimeno-vano v prenričanju, da je boljše, kot pa odpustiti vojake iz službe i Zadnja odredba bi vsaj prepre ! čila žalostne prizore zadnjih dni. — ko ko hiteli pod okrilje svetega zakona mladi ljudje, da na ta načni uidejo vojaški dolžnosti. Zr take prizore se nam nudi le tolaž-j ha. da se bodo ti junaški mlad: možje s svojimi ženami vred ope kli. kajti skoro vsaka ženska, ki je privolila v to precej grdo igro. bo; dobila ali je že dobila moža. s katerim se prav gotovo ne bo mogla postavljati. Pomanjkanje delavcev. Angleška vlada se je odločila za uvoz 50,000 kulijev iz Kitajske, da se pride v okora vedno naraščajočemu pomanjkanju industrijainih j m poljvkih delavcev. — Angleške i Trade-l'nions so sicer proti temu uvozu ter so energično protestirale, a vse kaže, da ne bodo ničesar dosegle. Sila namreč ne pozna nobene čednosti. Kako mora potovati veliki knes?. Amsterdam, 13. aprila. — Ka kor poroča "K. Zeitung", je pro sil veliki knez Mihael Aleksan-; drovič delavsko zvezo za varno i spremstvo iz fJačina v Petrograd.; Delavska zveza pa mu je poslala; sledeči odgovor: "Državljan Mihael Romanovi." -nima nič več pravic kot vsak ru-l ski državljan, kar se tiče psebue-tra vlaka ali reserviranega voza. Na postaji more kupiti vozni li-! stek, kakor vsak drugi. Ako hoče 1 mu jamčimo, da se ho vozil neo-j virano". Veliki knez je nato kupil listek j prvega razreda. Rusija more imeti mir. Amsterdam, Nizozemsko, 13. a-j prila. — Berlinski Vorwaerts" piše: "Sporne točke med Nemčijo in Avstrijo na eni strani in med Ru-l si jo na drugi strani, se morejo} rešiti na podlagi programa ruske j vlade, ne da bi bilo še navlalje; treba prelivati kri. Niti Nemčija' niti Avstrija ne namerava poniža-j ti Rusije ali pa obdržati kaj za>»e-denega ozemlja". I Cena moka poskočila. Toledo, O., 13. aprila. — Danes je cena moke poskočila za 1 dolar pri sodu. Zdaj stane sod moke $13.50. Trgovci pravijo, da je temu vzrok pomanjkanje železniških Voz Poslanec J. J. Fitzgerald- Goethals na delu, Graditev celega brodovja lesenih ladij se bo vršila pod nadzorstvom generala Goethalsa. Predsednik Wilson je določil ge nerala fJoetlialsa graditeljem celega brodovja lesenih ladij. To odredbo se Ik> gotovo z veseljem pozdravilo po celi Ameriki, kajt" splošno se inui največje zaupanj« v njegove organizacijske zmožno sti. Predsednik ni mogel storit' nič boljšega, da zagotovi uspeh načrtom ladjedeluega otLseka. Kitchener je v pričetku vojne o jozoril, da se mora pripraviti na vsai triletno, če ne daljšo vojno Kako prav je imel. je pokazal tek iogodkov. Tudi Združene države se morajo pripraviti na dolgo voj no, če si hočejo zagotoviti koneč ni uspeh. Zgadba lesenih trgovskih ladi' mernega obsega in hitrosti se lahko izkaže kot odločilni faktor te vojne. Izgube trgovskih ladij rnef vojskujočimi in nevtralnimi >o bi le tako težke in obseg neprestane *rbi so se uprli proti Bolgarom, ki so zasedli srbsko ozemlje. Bol gari so s Srbi slabo ravnali, zato so pobegli v gore ter rušijo mostove in železnice. Cerkvene slovesnosti v Angliji. London, Anglija. 13. aprila. — Dne 20. aprila se bo v katedrali sv. Pavla vršila slovesna služba božja v spomin, ker so Združene drŽave stopile v vojno. Navzoč bo kralj in kraljica. Amerika kupuje norveške ladje. London, An glija, 13. april j. --Danski listi poročajo, da so Združene države kupile že mnogo ladij. ki se gradijo v Ameriki za norveško vlado. V zadnjih dneviJi je vlada Združenih držav kupila žo več kot 200,000 ton. Velikanska ruska naročila. Petrograd, Rusija, 13. aprila.— Ruska vlada je sklenila, da naroči v Združenih državah 40.000 že-loaniskth voz in 2000 lokomotiv. Dogotovljene morajo bit* do ju- G. Bakmetev, ruski pslanik v Zdr.: državah. Tisza odstopil. Ogrski ministrski predsednik grof' Tisza je resigniral. — Burne ova-cije. — Vroča dsbata. Amsterdam, Nizozemsko. 13 | iprila. — Iz Budimpešte poiočajo I la so se vršili zadnji čas v ogr-j ikem parlamentu zelo burni pri '.or i. Te dni ie bra! v poslanski zbor-ii<-i ogrski ministrski predsednik i rrof Tisza kraljev manifest. V dvorani jc bil nastal tak ne mir. da je bilo treba vej., trikrat suspendirati. Ko je lioiel nek uradnik odnesti manifest v tiskamo, kjer bi ga razmnožili v tisoče izvodov. bn od ; topil. Komaj je izpregovoril tt , besede so mu priredili navzoči bur-; ne ovaeije. O Tiszi s»v je že večkrat govo i *ilo. «la je otlstopil. Zadnje poro j . Z'ilo je najbrže resnično. SLOVENEC DOBIL ŠTIRI TISOČ ODŠKODNINE. Slovenec Martin Žolnir. 336 W 1 ! 11th St.. Manhattan. New York, jc: ! ). oktobra i. 1. delal za Erie želez-j nico v WheeliaAvkcn. N. -T. kot' Dristaniški delavec in je imel pla ! j 'o 22c. na uro. Skladal je telefon-, : >ke droge z železniškega voza na | oomol. Pri tem se je nek drog spe-! , -;nil in je zlomil Zolnirju nogo. Družba mu je rekla, da po nov j j odškodninski postavi ne more dobit i ni kake odškodnine. Zolnir je najel E. .J. Crossin-a 1140 Broao se okoristili s situacijo, ki je na-iankrat nastala. 1'stanovili so celc ; ! vrsto novih črt v Mirnem ali Ti lem oceanu ter dejansko spravil to morje pod japonsko kontrolo ' V a zapadid obali Amerike so iz »odrinili Japonci amerikanske. an *.'eške in nemške črte. Nič manj ko IS parnikov vozi sean Francisco in Avstralijo. Z o j i irom na male obratne strošk( ter izdatne podpore od strani ja ' ponske vlade so v stanu držati si 1 i nroti vsaki konkurenci. Tudi parobrodstvo Severne A : merike vzbuja izza izbruha s^la nje vojne splošno pozornost. Ve likanski kapital, ki je prišel vslet1 - vojne v ameriške roke in katereg? i 1 se ceni na štiri milijarde, je ime j za posledico nova podjetja v paro ' j brodstvu in ladjedelništvu. Ame ! rikanci so obrnili svojo pozornost na Brazilijo, Argentino in na za ; pad no obal Južne Amerike. Do ! kaz temu so nove črte in zveze me< se vero- in južno-ameriškiml pri stanišči. Kakorhitro bo vojna kon čana, bosta po>tali Brazilija in Ar rentlna veliki dobaviteljici ali li ferantinji na svetovnem trgu in L tega vzroka bo za te nove črte ved no tlosti tovora na razpolago, d* se vodo podjetja rentirala ali ob i nesla. i Novo delovanje Amerxkance\ n; j zapadni obali Južne Amerike j-pripisovati dovršenju Panamskeg. prekopa, ki bo za parobrodstvu brez dvoma iste važnosti kot j« Sueški prekop. V par letih bo tu di Panamski prekop ena velikil žil svetovnega parobrodstva. Pre obrat in razvoj v parobrodstvu sc bosta po končani vojni, še nedalje vala in izmed bodočih izprememl v tem oziru je omeniti da se raz misija o parobrodnih črtah mer i Baltiškim morjem ter med Pran j cijo in Italijo, nadalje iz baltiškil j pristanišč v Belo morje, iz Odese \ j London in iz Finske v Ameriko. • ! Potres v Californiji. Santa Barbara, Cal., 13. aprila Krog osme ure zvečer včeraj jc bilo čuti tukaj močen potresni sunek, ki pa ni napravil nikake ško de. Isti sunek so čutili tudi v Ven duri, ki leži kakih dvajset milj dd tu ob obali. POZOR! V zalogi imamo ie nekaj Slovan sko-Amer. Koledarjev. Kdor n nima. aaj «a takoj naročL Osna 35 centov. 82 Gorita* *TBIJ8Hnr® Posilj ci tel jem denarja Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so sasedeni po laški armadi. Kadar pošljete denar, prUožite tudi dopisnico ali pismo vojnega ojetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naalov. - TVJtDKA FBANK SAK8ER, 82 Oortlandt Street, _ New York, N. Ameriška vojna zona. Washington, D. C., 13. aprila. Oanes se uradno naznanja, da je predsednik Wilson odredil vojno ono v ameriških vodah. V tem naznanilu so natančno določeni predpisi. po katerih se morajo ladje rana t i. kadar vozijo po teh vodah. Xa ladje, ki bodo po solnčnem 'atonu prišle v ro vojno zono, bo-lo streljali. Po tej vojni zoni ne -me ladja nikdar hitreje voziti kot »o pet vozlov. Za ladje, ki se ne ."avnajo po teh predpisih in bodo uničene ali poškodovane, se ne bo plačala nobena odškodnina. Zlasti so omenjena sledeča pristanišča : Iz I iv Kennebec, River (Maine), Portsmouth. Boston. Xew Bedford, Newporth. Long Island. New York (East), New York, glavno pristanišče, reka Delavare, Chesapeake Bay, Baltimore. Potomac, Hampton Roads. Wilmington. Cape Fear. Savannah, Key West. Tampa, Pensaoola, Mobile. Mississippi, Galveston. San Diego. San Francisco. reka Colombia. Port Orchard, Honolulu in Manila. Poveljniki posameznih pristanišč imajo pravico za ribiške ladje izdati posebna na\ KUla. Kdor bo deal proti tem predpisom, au pa bo oviral obrambo pristanišč, bo strogo kaznovan. Delavstvo podpira rusko vlado. Petrograd, Rusija, 13. aprila. — Husk a delavska stranka je danes naznanila, da podpira resolucijo, iatero so sklenili delavski in vo-"aški delegati. Delavska stranka : vsemi močmi podpira vladno politiko in čestita princu Lvovu za , >roti-aneksijsko politiko. Vsled odsotnosti pi*iuea Lvova. ki se je odpeljal na fronto, je predsedoval ministrskemu svetu socja-ist in justični minister KerenskL Petrograd, Rusija. 13. aprila. — >elavski in vojaški kongres je , io dvadnevni debati z glaso-; ri proti oo. sprejel resolucijo, s katero odobruje odločnost ruske ; demokracije in želi, da se zasledu-i eju isti principi pravice, kakor ' jih je proglasila revolucija. Sstri-lja se s proglasitvijo, tla ruska vlada ne mara anektirati tujega o-:emlja in naj se vojna v tem smislu nadaljuje; toda. dokler niso j oogoji izvršeni in vojna traja, se i lrmada ne sme oslabiti, ker bi to >i smrtni udarec svobode in živ-ienjskih interesov dežele. Kon-zres obrača do delavstva, da naj '.astavi vse svoje moči, ila bo armada z vsem dobro preskrbljena. Resolucija se je brzojavno vro-•ila članu druge dume, Bei-telli-iu, ki je na potu iz pregnanstva v Petrograd. Pogreb žrtev. Philadelphia, Pa., 13. aprila. — Danes popoldne bedo na Chester Rural Cemetery pokopali trupla 33 neidentificiranih žrtev velike *ksplozij<* v Edi-stone in sicer po ikupni verski ceremoniji, katere w bo udeležilo veliko svečeništva. Ob istem času se bo vršilo tudi do-;ti pogrebov drugih žrtev, katere •o identificirali. — Mrtvašnica v 'heister je bila včeraj zvečer za-irta. Ameriški dan na Angleškem. London. Anglija, 13. aprila. — 'Pali Mall Gazette"' piše danes, iaj bi priredili po vsem Angleškem "ameriški dan"', kar bi an-ileški narod v veliki meri zdaj navdušilo za Združene države. — List tudi želi. da bi vse ameriške čete korakale skozi London, katar bi šle na bojišče. Avstrija in Brazilija, t* Rio de Janeiro, Brazilija. 13. aprila. — Astro-ogrski poslanik je aues zahteval potne listine in je izjavil, da bo Avstrija podpirala Nemčijo. Vojno razpoloženje v Braziliji -e ni še nič poleglo, temveč narašča. Pokazala se je nevolja, zakaj vlada toliko časa odlaša z vojno napovedjo. Ljudstvo je z velikim navdušenjem pozdravilo novico, da je vlada opozorila Brazilce v Avstriji, da naj zapuste deželo. V San Paolo so se vršili resni izgredi proti Nemcem. Poslopje nekega nemškega časopisa so do ta! porušili. Porušili so tudi poslopje brazilskega časopisa "Dia-rio A leni a no", ki je pisal v nemškem duhu. Razbili so tudi tiskarske stroje. Vlada je preiskala nemške internirane parnike in je našla, da so stroji pokvarjeni in nerabni. Zwiedenek odpotuje. Washington. D. C.. 14. aprila. — Odpoklicani astro-ogrski diplomati in konzularni zastopniki v Zdr. državah bodo okoli 25. aprila odpotovali iz New Yorka skozi Ila-j lifax in Dansko. Najbrže se bodo [vozili na parniku "R.vndam". ali pa "Stockholm". Odhod bodo do tedaj zato odlo-žli, da se bodo peljali skupno z nemškimi diplomati, ki gredo iz Kitajske preko Združenih držav, i Joseph C. Crew, ki zastopa po ! odhodu Penfielda Združene države na Dunaju, bo odpotoval tudi danes z Dunaja. Vseh ameriških diplomatov in konzulv je 43; po-(Ijali se bodo do Zurieha v posebnem vlaku. Približno toliko bo tudi drugih Amerikancev, med njimi nekaj zdravnikov, ki so bili do sedaj v avstrijskih bolnišnicah. Posestva ruskih knezov. Petrograd, 13. aprila. — Kakor že znano, so ruski veliki knezi formalno odstopili svoja posestva državi. Posestva merijo več kot 30 mil jonov akrov. Letni dohodki teh posestev so znašali nad 25 mi-Ijonov rabljev. Zaposlenih je bilo na njih več kot 800 tisoč delavcev. Car Pavel I. je dal ta posestva velikim knezom, tako da so bila neodvisna od carja. Vedel je namreč, da se lahko zgodi, da kak veliki knez pade pri carju v nemilost in bi izgubil pravico do dohodkov teh posestev. Vsled tega je veliki knez, ki je moral iti v preganstvo, kar se je tudi pogosto dogodilo, še vedno dobival svoje dohodke. Ameriška zastava. Globs, Ariz., 13. aprila. — Mest ni občinski svet je sklenil, da mora vsaka trgovina, gostilna, voz itd. imeti obešeno ameriško zastavo. Kazen je $200 ali pa 200 dni zapora. Ako se bo trgovec proti tej odredbi v drugič pregrešil, izgubi pravico. Šolarji za delo na farmah. Chicago, HI., 13. aprila. — Prihodnji pondeljek bo odpuščenih več kot šest tisoč šolarjev nad 16 let, da bodo pričeli delati na farmah ali kako drugače, da se poveča letošnji pridelek živilj. Nemška križarka v mehiškem xaUvu. J Galveston, Tex., 13. aprila. — Nek angleški parnik jc sporočil, da je neka nemška pomožna križarka priplula v mehiški zaliv. — Tudi nemški podmorski čolni se nahajajo v bližini. GLAS NARODA. 14. APR. 3917. 44 O LAS NARODA"! VKtf avto °r"u iTliih rve oompamt i« mrvntUm.) _ rtl^t KAIHI>H. PmMt LOUXB BHIDH, TrmtW | ass at Bikumm st the corporation and sfldm— at abort atDmni 12 <\ortian«lt street. Boroojch at Manhattan. Nwr York City. N. T. , ■a aaio tata »sij* Ust M i—rit« Za celo leto ee Meto New Torfc §4u te <«u».1d_________SMO i 8e pel lete ee meeto New Teefc* M ■a »ol leto_______„- LOO Mt leto » Meto New lock UO ■i totrt lets ..________MM Za lmwrnfio sa celo lete ................1 1 1 1 w "■■" """ ' " HLAM MABODA" iahaja vsak dan terena« nedelj la praanlkov. "8LAR N i I O D I" (•"Vote© at tte People") leeeed every dej except Sundays end HaUdajr* _Bnbscripdoa yearly I8J0 j _Aii "tlMiit — ■!■ i rn j Dopisi brss podpis* ta ooofaaoeM ee ne pciottvjsjo. Deaar naj ee blagovoli pošiljati po — Money Order. fH aneMbi kraja naročnikov prosimo, da ee ua tudi prsjiajs MvaBM* naznani, da hltzejs najdemo naalomlka. Dopteoai ta poilljatvam naredite to naslov J "ALAH N A I O D A" — rhwn»»wn m t*»* rntj , __Telefon: «87 Portland! i _g^ffiBS I ___i & . . | Ponižani in razžaljeni. ; Hlapec, ki m postal po svoji volji in krivdi to, kar je, j ima v sobi več ponosa kot gospodar. Dol^o časa prenaša krivice, dolgo časa se uklanja. Drži se nasmeh, toda ta smeh je tako pošasten in grozen, da bi moral gospodar vedeti, kaj se skriva za njim, če bi no bil tako zaslepljen. Globoko v srcu se zbira odpor. Najprej v mislili in v srcu. )*»tem se pa izpremeni v moč, katere ne more zlomiti gospodar z vsem svojim ugledom in dostojanstvom. Enako kot s posameznikom je — z narodi. Tako je z vsemi narodi, katerim vlada ena sama oseba. Ker kralji 111 cesarji ne morejo dokazati, kdo jim je da1, pravico vladanja, ker ne morejo prevariti ljudstva, da so po njegovi volji zasedli prestol, se sklicujejo na Boga, čes — Bog nas je postavil. — Postavila nas je najvišja moč, kateri je podložno vse, kar je živega in mrtvega na svetu. — Vsakdo ve, da to ni res, toda vladarji se kot klopje drže tega izgovora. Za vsakdo stvar dozoreva čas in polagoma dozori. — Absolutnim vladarjem je začela biti zadnja ura. V Franciji se je začelo in potem je bil dolgo časa mir. Francija je odstavila vladarja, in lahko rečemo, da je bilo malokje do sedanje vojne tako blagostanje kot ravno na Francoskem. Franciji so sledile druge države: Portugalska, Kitajska in — Rusija. Oglejmo si Rusijo! — Neizmerna dežela, neizmerna po obsežnosti in po bogastvu. " Neizmerna dežela sužnjev in hlappev, kateri je vladala ena sama oseba — car. Izbruhnila je vojna in — hlapci so šli, kamorkoli so jim za povedal i carjevi služabniki, izpolnili so vsako njihovo premišljeno in nepremišljeno naročilo. To je trajalo toliko časa, dokler je bil narod orožje kraljev, dokler so se kralji kockali za svoj lastni dobiček. Kajti karkoli je vladar izgubil, je narod izgubil, in karkoli je vladar pridobil, je narod izgubil. Pravijo, da je padlo do dva miljona ruskih vojakov, predno so Nemci osvojili del ruske zemlje Rusko Poljsko. Ko jc pa prikipilo v ruskem narodu do vrhunca, je napravil kratek proces. Ruskega velikana, ki je imel toliko dela z zunanjim sovražnikom, je pritiskala k tlom strahovita teža. Malo je manjkalo, da ni omagal v boju. Toda še pravočasno se je otresel teže — carja, zravnal §e je in zdaj gleda z jasnim pogledom v bodočnost. Se enkrat močnejši je kot je bil in ni je sile, ki bi zastavljala pot njegovemu razvoju. Rusija je dala dober vzgled vsem zatiranim narodom. Rusija je pokazala vsem zatiranim, kako lahko se je izne-biti pijavk, ki žive od nelastne moči in se razvijajo na stroške drugih. Zdaj so nastopili drugačni časi kot so bili pred enim ali dvema mesecema. Prej svet sploh ni vedel, za čem stremi in zakaj se bojuje. Kovale so se zveze vseh različnih vrst in načinov. Ni dovolj, da se je združila katoliška Avstrija s Turkom. Ne! Celo jugoslovanska država Bolgarska se je združila s — Turkom in Avstrijo proti Srbom. Da ne bo zmote, povdarjamo Še enkrat, da se ni družil narod z narodom, pač pa kralj s kraljem, cesar s cesarjem. Cesarji so za povedali in narod je šel v klavnico. Pred kratkim se je pa vse čudovito izpremenilo. Zdaj se bije boj za ideale, ki morajo biti vsakemu sveti ,po kojih je natihoma hrepenelo že celo stoletje vse človeštvo. Si^Hj^^^^Bt^KH.- Na eni strani kralji in cesarji, absolutni gospodarji svojih narodov, na drugi strani pametni in premišljeni ljudje, ki vedo, kam bi prišel svet, če bi se ne otresel vkoreni-njenih razmer. Na eni strani Hohenzollernzi, Habsburžani. Koburžani in sultani, na drugi strani narodi, rojeni in živeči v demokraciji In ni več daleč Jas, ko se bodo demokratičnim narodom pridružili tudi zatirani ter žnjimi vred strmoglavili rrujc krivične gospodarje._____________ k. V NOVI ZEMLJEVID AFRIKE, i Mnogo se je razpravljalo in pi-*alo o tem. kake izpremembe bo reba izvršiti na zemljevidu Evro-oe kot posledico sedanje vojne. Iz-premem be na zemljevidu Evrope na bodo malenkostne v primeri z onimi, katere bo treba izvršiti na -emljevkiu Afrike. Tak oz van i "črni kontinent" je nravi Babilon različnih plemen 'loveikeea rodu. Skoro gotovo je.i la se bo na novo razdelilo terito-! nje zaveznikov in sicer z name* iom. da se doseže večjo enakomer-nost. Taka izpremenbi bo veliko pripomogla k bodočemu razvoju -azUčnih kolonij, posebno onih aa -apadai obali. Angleška sanjo o nepretrgani ^*n>ifti zvezi medi JCajiro in Kapakun —rtom m bo-' ' do uresničile, ko se bo vzelo nemško iztočno Afriko, koie osvojitev so skoro že dovršile čete Južno-i afriške Unije. Južno-afri&ka Unija se le nahaja v popolni posesti nomške južno-za pa dne Afrike. Če se bo mogla Anglija sporazumeti s Portugalsko glede portugalske iztočne A-frike, se bo nahajal celi južni del afriikega kontinenta pod angleško i zastavo. Domneva se. da je Anglija pri novi razdelitvi Afrike pripravljena izročiti svoja posestva na za-padni obali, .če se ji dovoli nadvla-l do na iztoku in jugu. j Belgija in Portugalska bosta ob-tabli njiju nadvlado nad centiai-ino Afriko in mofcuče je eejo, da se 'bo njih ocemlje se razširijo. Velika važnost farmerstva. Položaj glede ozimine žita kot nam ga slika vladno poročilo od pretekle sobate. je vse prej kot razveseljiv. Glasi se namreč, da je ozimina le nekako 6?» odstotkov popolna, kar znači najslabše povprečno stanje pšenične ozimine v Združenih držav v zadnjih tridesetih letih. V tem času. ko je povpraševanje po iitu iz vojskujočih se držav zvišalo cene žita v tej deželi do višine kot je ni zaznamovati izza državljanske vojne, bo zimski pridelek v tej deželi od pomladanske setve žitnih vrst v se-Verozapadnili državah, takozvane ''žitnice sveta". Upati je. da se bo ta setev obnesla. t'e se pa ne bo. je videti kot da je celo narava samu postala sovražna človeškemu rodu. Rusija, drugi največji proizvajalec* žita na svetu, ki ima pod rpžjem dvanajst miljonov moi. more z delom svoj'ih žensk in I starcev pridobiti komaj toliko, da preživi svoje domače prebivalstvo iu armado. I Ruska revolucija, ki se je priče-1 la s kravali radi visoke «-ene živil, je bila bolj protest proti stradanju kot pa oni proti earizmu in avtokraciji. Stradajoči narod se kaj malo briga za vladno obliko ter nima prav nobenega respekta , pred vladarji. i Francija, Italija in tudi Anglija, bi se nahajale še v veliko slabšem pložaju, če bi ne bilo živil iz Amerike. Argentina, na katero se je svet tako dolgo zanašal, je ravnokar izdala prepoved izvoza žita iz dežele z namenom; da zavaruje svoj lastni narod proti vedno restočim cenam živil. j Kut konečna resnica ostane, da je privedla svetovna vojna vse narode, tako vojskujoče se kot nevtralne", na rob ekonomskegn ali ! gospodarskega 'izčrpanja. | Finančni viri Evrope so usahli in usahel je tudi vir, iz katerega se je črpalo človeški materija!. — Živilski viri civiliziranega sveta pa bodo usahli tekom tekočega leta, rzvzemši v slučaju, da bo narava v tem poletju bolj radodar-I na kot je bila dosedaj. I Niti en colvek se ne sme lnoti-i ti o tem. Viri za naša živela so skoro izčrpani in bodo kmalu u-sahli. Naše vojne priprave, ki morajo zavzeti velikanski obseg, če hočejo priti v okom položaju, se ne smejo omejiti na armado, mornarico in zakladniški department. — Raztegniti se jih mora takoj tudi na poljedelski department, od katerega je odvisen vsak drugi department in eelo življenje samo. Normalno se pridela v naši de-i želi 15 do 16 bušjlev pšenice na aker in sicer na najbolj bogati zemlji, kar jo ima svet za vse žit ne vrste. ( Nemčija, ki je zemlja izčrpana v sled stoletne porabe ter umetnega gnoienja, je dvignila pred voj no svoj normalni pridelek do več kot 30 bušljev na aker. V slučaju, da bi mi storili isto, bi pridelali mesto enega bilijona aH 1000 milijonov bušljev dva bilijona bušljev. Na podlagi sedanje cene na farmah samih bi pred- I stavljalo to vrednost treh bilijonov dolarjev. Glavna stvar pri tem pa bi bila, da bi poleg dobrih dobičkov za vse prizadete obenem padla cena tega glavnega živila. Angleška vlada je pretekli teden priznala resnost polažaja stem, da se ne sme mleti bele moke. V vseh javnih lokalih se ne sme na en dan v tednu prodajati mesnih jedil in krompir je do-j voljen le v petek m na dan, ko je ■ prepovedano meso. j Ako bo trajala vojna še eno leto. se bomo morali vsi podvreči pomanjkanju kot ga dosedaj J še nismo poznali. Celi svet bo mo-' ral prilagoditi svoj a petit novim vrstam jedil iu kar bo hujše — prišla bo eelo lakota. I To so posledice dejstva, tla so je dvajset milijonov mož odtegnilo proizvajanju ter napravilo iz njih razdejalee. Vsled pritiska razmer so se vse evropske vlade odločile za odredbe, katerih bi si pred vojno ne tipali predlagati ali zagovarjati ni-jti najbolj navdušeni socijalisti. , NADKULJEVANJE. Uradnik: 4'Glejte, gospod ma-jjor. moj sin ima že sedaj boljšo plačo kakor jaz!" Major: "In pomislite, nmg »in sna pa le aadaj \t& dokov kakor j«*!" I Hrano za topove ali ljudi? Nemčija se nahaja v sedanjem času pred strašnim razpotjem in sicer ali naj preskrbuje svojo artilerijo z muni-! cijo ali pa prebivalstvo s potrebnimi živili. V resnici je namreč več'snovi, katere se potrebuje ta-j ko za prehrano ljudi kot za izdelovanje eksplozivnih snovi. Vzrok pičlega prehranjevanja nemškega naroda leži ne le v pomanjkanju provijantnih sredstev, temveč tudi v tem, da uporablja vlada gotovi del živil v vojni industriji. To tvori odlično, a obenem tragično ilustracijo k naravnim zakonom, katere je razkril slavni kemik Berthelot in glasom katerih tvorijo eksplozivne snovi v isti meri kot živila in organiena telesa rezervna skladišča energije. Pospešeno izdelovanje mimicije je imelo v Nemčiji takoj v prvem letu vojne za posledico, da se je velik del živil odtegnilo porabi od strane prebivalstva in da je moralo tudi poljedelstvo ostati skoro brez potrebnih gnojil. V nekem berlinskem listu se poroča, da se je moralo nemško poljedelstvo odreči nekako 50 odstotkom potrebnih gnojil, ki vsebujejo dušik. Prav tako se je tudi porabilo velike množine sladkorja za izdelovanje glicerina. Skoro polovico skupnega sladkornega pridelka v Nemčiji se je porabilo za armado in vojno industrijo. Prav tako je poloaj glede krompirja. Za izdelovanje potrebnega alkohola so porabi vsako leto 1,800,000 ton krompirja. Pri izdelovanju glicerina pa se rabi tudi surovo maslo. Kdor je pazno zasledoval pisanje nemških listov, je prišel v teku časa prav gotovo na misel, da je predvsem vojna industrija, ki potrebuje gotove masti, odgovorna za strašno pomanjkanje mleka, vsled katerega je Nemčija že ponovno trpela v teku teh treh let. > j Le na ta način si je mogoče razlagati, zakaj se tako varčuje z govejo živino. To dejstvo je dosti jasno izraženo v berlinskem "Lokalanzeiger" z dne 6. jamiarja 1917, kjer se glasi, da se ne more določiti klanja živine v širšem obsegu, ker je treba na vsak način ohraniti si vire za mleko in maščobo. Vsled uspešne blokade ni torej Nemčija v stanu zadostiti ob istem času dvojni nalogi? namreč prehranitvi prebivalstva in zahtevam vojne industrije. Iz te zagate si je nemška vlada pomagala na način, da ima vojna industrija skoro vsega na razpolago, dočim mora ubogi narod stradati. --ooo- Amerika in mir. Iz Kodanja prihaja poročilo, da želi Nemčija skleniti z Združenimi državami separaten mir. Kodanj je v tej vojni središče vseh vojnih in mirovnih vesti. Jasno je, da želi Nemčija samo ruir z Združenimi državami. To je zopet običajna nemška poteza, da bi se na ta način pacifisti v Ameriki in v kongresu opozorili, da bi napeli svoje moči, da bi po Združenih državah razširili mirovno idejo. Nemčija želi, da bi se ameriško ljudstvo zoperstavilo oboroževanju. Na vsak način želi Nemčija v Združenih državah splektariti in delati zmešnjavo. Njeno delovanje ni odkritosrčno. Na kaki podlagi bi mogla Nemčija ponuditi Združenim državam separaten mir? Ali se ne oborožujemo za vojno, katero nam je Nemčija vsilila s svojo politiko proti človečanstvu ? Kake obljube nam more Nemčija dati, ko je že vse obljubila, pa tudi vse prelomila? Vera v njo je omajana, njena morala je bankerotna. Združene države se pripravljajo na vojno.' — Svet se mora rešiti za demokracijo, — jc rekel predsednik Wilson v svoji pomembni poslanici na kongres. — Mirovna pogajanja z Nemčijo se ne morejo voditi pod nikakim pogojem. Predsednik je izrekel odločilno besedo in narod je na njegovi strani Rekel je: — Sprejmemo to vojno izzivanje, ker vemo, da v taja vladi, ki zasleduje take metode, ne moremo imeti prijatelja. Tu ni zagotovila za demokratično svetovno vlado. Zdaj sprejemamo poroštvo vojne z naravnim sovražnikom svobode, in porabili bomo, ako treba, vso silo naroda, da zavstavimo in uničimo njegove namere in silo. — Amerika bi nasprotovala ciljem zaveznikov, ki se bore za civilizacijo, ako bi sedaj prenehala z oboroževanjem m ne bi hotela stopiti v vojno, temveč bi ponudila ušesa hinavskim besedam o separatnem miru. Nemčija nam ne more več dajati obljub, ki bi bile nasprotne zavezniškim interesom. Mir sklenemo v popolnem soglasju z Anglijo, Francijo,Rusijo, Italijo in drugimi zavezniki in nikdar drugače. Razne zanimivosti. ALI JE VOJEVANJE V ZAKO PIH ZASTARELO? Nemci so pričeli vojno z razvojem najbolj razsežnih operacij na odprtem polju kar jih pozua sve-' t ovna zgodovina. Strategija je bila nameravana v velikem obsegu, n naj bi Mla v bistvu priprosta iti | ulična oni Napoleona. Ker je skušala Nemčija izrabiti'; v najskrainejši meri svojo boljšo, pripravljenost, in hitrejšo mobili- j zaeijo, je poslal nemški generalni i Atab velfko armado v smeri proti Belgiji z namenom, da v.voje mesto v prvih dneh septembra. Druge nemške armade, pred Nancy na francoskem desnem krilu in v Champagne, so napadle francoski centrum soglasno z načrtom. Francozi pa so se umaknii dalje kot je to domneval nemški generalni štab in nemška bojna črta se je bolj raztegnila kot se je pričakovalo. Nadalje se je vsled zmot v cenjenju in poizvedovanju precenjevalo francoske čete ua iztoku. dočim se je one na zapadu podcenjevalo. Najbolj odlično povelje generala Joffre. katero je objavila francoska vlada, je ono, ko se je francoske oddelke odtegnilo od Ver-duna ter jih poslalo dvesto milj daleč pred Pariz v onih znamenitih prvih dneh septembra. S tem se je ojačilo zapadno ali llanoury armado, katero se je organiziralo, da prepreči gibanje generala Klu-cka. : -- 'obletnica STRELNA FORT I SUMTER. i _ j Za sedanjo generacijo Ameri-kancev, ki je zapletena v veliko večji konflikt kot je bil oni leta 1861, nima dan 12. aprila nobenega posebnega pomena. Oni pa, ki se spominjajo tin i državljanske vojne. vedo. da znaei ta dan priče-tek velikega boja. katerega so se sami vdeležili. | Bilo je dne 12. aprila 1861. ko so pristaši južnih držav streljali na fort Sumter. S temi streli so izginila vsa upanja onih, ki so bili za mirno rešitev sporov med Se verom in .Jugom. HITRA ODLOČITEV. V SiemSko-francoski vojni se jo I neki vojak-žid hrabro boril in mu je nemški vladar hotel dati železni križe« prve vrste. I Vladar ga vpraša: "Ali hočeš zaslužni križec prve vrste, ali sto mark ?" i Vojak: "Koliko je križec vre-jden ! Vladar: "Nekako tri marke.'' I Vojak: "Potem mi dajte križe«' in sedemindevetdeset mark." V ŠOLI. I Učitelj: 4'Ali veš, Tone. kdaj je pepel zasul Pompeje?" Tone: '4Na pepelničuo sredo." 9 BOLBČIHZ V HRBTU, J BOLŠČIM HA STRANEH, i T REVMATIZEM, j OHROMELOST K08TV 2 I ZB ADAH JE V KBltU. « t EBADANJB V HRBTU, 1 T en* rrpeino adravilo, ki pa f T imenuj« V iREMO i Z ŽLIČNO ZDRAVILO II PROTEPROTINSKO 9 1 Z Ena steklenica atane en T ♦ dolar, tri ateklanice $2.80 f T i est stenlenic, vspešno in po- V f palno zdravljenje celo pri T i zanemarjenih slučajih, celo 9 ♦ zdravljenje stane $5.00 > po- 2 4 fttnino vred. I i "Vi lahko pišete meni s J ♦ odrom na katerokoli bolezen i A in prejeli boste najboljšo po f 5 jasnilo in ostalo bo popolno A Z ma tajno.'* Z T NAROČILO. V X steklenic REMO PROTI T t PROTINSKO ŽLIČNO V 4 ZDRAVILO in priložim I f In---sentoT, 1 f Naslov__________ | m Tem potom riaročam___ ALOJZIJ ADAMIČ iz Grosupljega naj se zglasi pri meni, mu imam poročati veselo novico. — A. Skulj, 323 Epsiion Place, Brooklyn, N. Y. (7-21—4 v 2 d) Kje se nahaja JANEZ PRIMOŽIČ'? Doma je iz Planine pri Rakeku, podomače Gregorjev, Pred enim mescem je bil v McDonald, Pa. Prosim cenjene rojake. ee kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi. — L. Rc-nedik, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y._(13-16—i) Družba sv, Mohorja v Ameriki, Zveza katoliških Slovencev, <>J St. Mark's Place v New Yorku, bode letos izdala četvero knjig, hi sicer: 1. KOLEDAR "AVE MARIA za leto 1918. 2. IZ ŽIVLJENJA. Povesti v nadomestilo Mohorjevih Večernic 3. IZ SRCA V SRCE. Zanimiva brošurica. 4. ANGLEŠKO - SLOVEN^KI KATEKIZEM. (Baltimorski v slovenskem in angleškem jeziku.) Vse to štiri knjige veljajo EN DOLAR in 10^ za poštnino. Naročniki naj se prijavijo do 30. APRILA t. L in tudi takoj dopošljejo denar. Te knjige izda družba v nadomestno priljubljenih Mohorjevih knjig, ker istih vsled vojne ni mogoče dobiti v to deželo. Ker pa sploh ni dobiti v tukajšnjem trgu slovenskih knjig, zato pi-Ičaknje-mo, da bodo rojaki segli po teh. V Koledarju bo tiskan tudi imenik članov, ki so bodo pravočasno naročili na te knjige. Družba sv. Morja v Ameriki? — Vendar, ker tako težko pogrešamo lepih Moborjerih knjig, je sklenila ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV, da bo preskrbela nekako nadomestilo. Zato bo izdala za leto 1918 j sledeči književni dar: L Koledar "Ave Maria" za leto 191& V koledarju bo Imenik udor po posameznih naselbinah, prav tako, kakor gm je imela Družba sr Mohorja. 2. I« življenja. Knjiga povesti, nadomestilo Moborjerih Večernic. Is vca 4« srca. Brošurica, ki bode globoko posegla t na3e vsakdanje življenje. 4. Angleškaihriwhi kalekizetn (Baltimorski) v stovenSBnl tn | angledčinL I Vse te knjige bodo dobili rojaki samo zrn EN DOLAR I odninc in 10»-. za pošilja trene stroSke, ako se priglasijo vsaj I do 3O. aprila. V vsaki naselbini ) ! V vsald župniji ) ifiSemo poverjenikov, ki bi nabirali ode. V vsslffi društvu ) [ Vss pojasnila, cirkulsrje za razdelitev v reklama nabiralne pole, se [ dobijo brezplačno pri tajniku Zveze. Zveza Katoliških Slovencev « 81. MASK'S Flu, NKW YOBK. N. I qla£ naroda, » xranwr. Avstrija. ■ o » (slati pomoči, kajti vojaštva ima komaj1 za svojo obrambo. Kot sovražnik Združenih držav Avstrija ne pride v }K»tev. V na-ih mejah živijo miljoni njenih podanikov; — delajo po rudnikih, železnicah in tovarnah. Težko delo je njih posel m služijo več kot so sanjali v sWvjih bornih kočah v stari domoivni. v Ali moremo pričakovati, tla bi imeli ž nj.imi kake sitnosti i — To so večinoma narodi, ki niso bili zadovoljni z nemško-madžarsko vlado. Doma njihovi voditelji vedno delujejo zii to, da se strmoglavi habsburška dinastija, že-"jo, da je Nemčija premagana in ž njo Avstrija. Poraz teh dveh držav pomeni za nje zmago in i*>Vo samostojno vlado. Daleč so od svoje domovine, toda pd^itika v domovini jim je znana. Ali si moremo misliti, da bi ti narodi podpirali v iej vojni avstrijsko vlado in na ta način vkovali svoj lasft/i rod v verige suženjstva? Ali si moremo misliti, da bodo nasprotovali Združenim državam, ki se borijo za civilizacijo sveta in m niihov blagor ? ' Izdelovanje municije v Združ. državah. -* Združene države wtofjajo v vojno pripravljene % indtustri-.lalneifa *ta!ima kot v kateremkoli tr»*nutku njih zgodovine. Ko pa ne je pričela ta sv» tovnn borba. bile uedol/ne kot dete, kar ne tiče izdelovanja .municije. Od eHe obširne industrije, ki ini& sedaj /upoftlencffa kapitala na wtotlne milijonov m na Ntoti*oče tnoi. jc bilo najti pred trid«-Mti:ni m«fh'i komaj kako sled. Le vojnim uaro/doui zaveznikov m* ima Amerika valiva liti. da m stoji danes taka j , popolnoma »iepripra\ I jena v r«*in oziru. Kadar miMliiuo n« H<*tiileftum, Pa., ki udHa na nu»e»- SOO.O0O dovršenih krtjprflj |k> tri mče: na Du Pont dru/ho. ki proizvaja na leto 37:» mitjonov funtov Yv>jaak<fci6etku izdal* $6,000,000' in če bi hotel človek zasledovati, kam je sel denar, bi moral potovati iz Nove Angleže do Oregona in od Georgije do Severne Da-kote. Vzemimo nadalje velikaaxske tovarne za izdelovanje pušk. kot se je naprimer zgradilo eno v Ed-dvstone. nekoliko milj izven Phi-ladelphije. Pa., drugo v Bidge-portu. Conn., in tretje v Il>oou. N. Y. Ako se vpraša podjetnike, kje so kupili surovine in stroje ter pazno posluša. si s tem razširi svoje znanje o zemljepisju Združenih dri.av. Smrečje je prišlo iz Oregona, oreh iz Georgije, Virgi-nije, Severne in .Tužue Caroline; baker iz Arizone, Montane in Utah; jeklo iz Pemisvlvanije; stroji iz \ selt držav med Novo Anglijo in Wiseousinom.; rude iz okolišja velikih jezer, petrolej iz Oklahome in Texasa ter nešteto drugih stvari iz vseh mogočih delov dežele. Ko so torej pričela prihajati v deželo vojna naročila, naj prvo liki potok, pozneje pa v vedno večjem obsegu, je bila naenkrat cela dežela kot prenovljena. Pričela «e je denarna Žetev in skoro vse tvomice so pričele s p reku r-nim delom. Posebno veliko je bila povpraševanje po med i, bakrn in niklju ter bati kc je bilo, da sp jfk stavilo ameriško industrijo pred nalogo, kateri ne Ivi mogla biti kos. V pričetku ,ie bila zmešnjava velikanska. Sistematičnega nakupovanja ameriških izdelkov sploh ni bilo in zastopniki raznih zavezniških držav so prihajali v deželo ter tekmovali med seboj za z:isigurajije velikih naročil pri enem in istem podjetju. Vsaka posamezna zavezniška država je poleg tega dajala veHka naročila tudi domačim izdelovalcem, ki so zopet morali obrniti na Ameriko za pomoč, če bi hoteli izvršiti naročila. Zmešnjava pa je postala še večja, ko so preplavili ameriški agenti Ixmdon in Pariz ter junaški sprejemali vsa naročila. ki so jim prišla v roko, ne I brigajoč se za to. če jih morejo tudi izvršiti. Vzrok temu .je bil na ameriški strani optimizem in tudi neizkušenost, na strani zaveznikov pa popolno nepoznan je ameriških razmer. Sklepalo se je stike z napačno vrsto ljudi; plačevalo se je pretirane cene in poleg tega je še prišlo tekmovanje glede cen enega in istega predmeta, ker ni bilo enega samega agenta, ki bi kontroliral vse nakupe na račuai vlade. Če bi šla .stvar tako naprej, bi bile posledice slabe za zaveznike, a še slabše za Ameriko. Trgujoč s številnimi neodgovornimi osebami v velikem obsegu, bi bile. evropske vlade in so tudi bile deležne precej slabe postrežbe. Oe bi Šlo to tako naprej, bi morale kar .uijbolj omejiti svoja naročila iz Amerike. Omejevale bi se na namočila surovin, katere bi se nato Vz delal o v domačih tvomicah. Najbolj usodno pa bi bilo, da bi prmel ameriški izdelovalec v Evropi na kaj **lab glas. .Sistem, ki je vladal v pivih mo-seeih vojne, bi imel slabe posledice t ml i za Združene države same. NVkatere korporacije bi imele velikanske dobičke, dockm bi bile postavljene druge na mrzlo in sledila ibi reakcija, ki se vedno pojavi v takih slučajih. Vojna trgovina jo bila v onih dnevih edina trgovina, s katero so se pečale države. Vsled tega je bilo treba dati celo zadevo v roke cdgovor-nam agentonn, ki naj bi skrbeli za io, da se vrši vrse v redu in v dobrobit vseh prizadetih strank. V ta namen si je izbrala angleška vlada tvrdko J. P. Morgana, ki dobiva za nadzorstvo pri oddaji vojnih naročil kotmisrjo dveh odstotkov za prvih $50,000,000 naročil in enega od&totka za poznejša naročila. Odkar se je pričela vojna, so izdale zavezniške vlade v Ameriki za municijo in surovine že dva in pol biljona (2500 miljonov) dolarjev m cela dva biljona se je dose-daj raadelilo pod nadzorstvom Morganove banke. Sedaj je seveda cela stvar pri kraju. Francoska in angieška vlada ne dajeta nobenih nadaljnih naročil za municijo in v par tednih bo pojenjal ves izvoz tega blaga iz Amerike, d oči m se bo surovine izvažalo kot dosedag. Bližamo se koncu enega najbolj čudovitih poglavij v zgodovini ameriške industrije. Ostra preizkušnja, skozi katero je morala ame riška industrija, se je obnesla in to v meri kot je malokdo pričakoval. Rsimo juiunu va&od _ LAjcon! Povratek revolucijonarke. 1st Moskve se poroča, da je dospela dne 5. aprila iz Minusenka ' v Sibiriji Katarina Breskovskajs, ki nosi častni naslov 4'stare ms-j tere ruske revolucije''. Eno prvih uradnih dejanj j liričnega ministra provizoričnel vlade v Rusiji, Kerenskega, je bi-j la oprostitev Katarine Breškov-j ske. stare revolucijonarke, pro-| gnane v Sibiriji. V tem uradnem odloku je videti vrhovno točko boja, kalerega vojuje narod za svojo prostost, to je ruski narod, ki je v teku pol stoletj^ doprine-; sel svojim idealom toliko žrtev,! kot jih človek zastonj išče v po-i vestniei oproščen ja narodov. KO| bo izvolil ruski narod svoje dele-i sat-' k narodnemu zborovanju,; kojega naloga je določitev osnov-j ne postave za vladno obliko, se, bodo volitev vdelezile tudi žen-j ske, popolnima enakopravne z moškimi. V nobeni deželi ni sodelovanje mowkih in žensk v boju proti avtokraciji pognalo tako globoke korenike kot ravno v Ku-siji. Vzrok temu je najti deloma| v ruskem narodnem značaju, a še v ve^ji rneri v stremjenju po prostosti. V tem boju za prostost so ruske ženske tako glede dela kot glede niučenistva v polni meri doprinesle svoj del. To se je godilo prav od prvega pričet ka. Ko je bilo revolucionarno gibanje malo po odprav-Ijenju tlaeanstva leta 1861. še v povojih ter takorekoč ntisijsko | delo, so odšle žc»nske in moški z vseučilišč, tehničnih šol in drugih t zavodov v svet kot učitelji in učiteljice, zdravniki in zdravnice, | babice, delavci in delavke, da ponesejo med narod nauk o socijalni in politični prostosti. Ko pa so ti apostoli v teku časa delonia vsled I krutega zatiranja od strani vlade, , delonia pa vsled temne nevedno-' sti naroda na drugi strani spoznali, da je tako misijsko dele k brez vrednosti, so se ženske z isto odločnostjo kot moški odločile, I da se uporabi silo. Med prvimi odličnimi zastopniki, te bojevite mlade Rusije vidimo Vero Sasulič, potomko plemi-p »ke drusžine, ki je leta 187S. s stre-| lom iz revolverja ranila takratnega prefekta v Petrogradu, generala Trepova. Razpoloženje profti ^ priganjačem tiranstva je bilo takrat tako močno, da je bila Vera j Sasulič Oproščena od porotnega sodišča. V prihodnjih dveh letih • je bilo zaznamovati celo vrsto deloma ponesrečenih napadov na visoke uradnike tako v glavnem mestu kot v provincah. Nič maDj I kot tri atentate se je vprizorilo . na c-arja Aleksandra II., dokler p se ni konečno posrečil ^zadnji, v ^ niareu leta 1881., katerega je vo-| dila Zofija Perovskaja. Ta ženska je bila hči nekega prejšnjega ge-| neralnega governerja v Petrogradu, a se je, slea otrok vsakovrstne polti. Večkrat je videti kako priletno črnko z debelo smodko v ustih in to celo po cestah, ne da bi bila do-tična dama kaj vznemirjena od vprašujočdh pogledov in dvomljivih smehljajev mimoidočih. To je dežela, ki ni zelo oddaljena od nas, ki pa se nevrjetno razlikuje od naše glede jezika, mišljenja in o-b i čajev. , Varstvo proti mrazu. Francoski raziskovalec južnega tečaja Charcot je objavil v Information" skušnje, katere je imel v mrzlih polarnih krajih. V varstvo obraza proti mrazu pri-| poroča predvsem kučme iz volne, ki puščajo prost le nos in oči. S takozvanimi mazili -zoper ozebline je treba kaj previdno postopati,. | kaj t? le malo vrst teh mazil je. ki i dajejo v resnici varstvo proti o-1 zeblmi. Veliko mazil zmrzne ob i hudem mrazu in nevarnost za kožo postane s tem še večja. Pri ro-| kovicah je treba paziti na to, da niso preozke in da dovoljujejo popolnoma prosto gibanje. Pri zelo hudem mrazu ne morejo nuditi rokavice iz usnja nobenega varstva, temveč le še povečajo ne i varnost. Najboljša stvar za roke je mu/. Če se pa nosi rokavice, ne smejo imeti slednje prstov ter morajo biti urezane po načinu onih! za rokoborce. Za zmrznjene ude j je uspešno le eno sredstvo, namreč drgnjenje z alkoholom. Kadar zebe človeka v noge, je to vedno znamenje slabega kroženja krvi. To slabo kroženje krvi pa ima do-j stikrat svoj vzrok v neprimernem, obuvalu. Čevlji morajo namr«*'j biti precej prostorni, da se more v njih noga prosto gibati in ste-zati. Končno priporoča Charcot tudi pogosto kopanje nog v mrzli vodi. umnoA unmnftT?! I Naročnik, Walssnborg; Golo. — 1 B. t to imenuje "teaeorrhoift" llrhfnhnl ^ STE SLAm? HI Ulyllyl Ako F« čutit« slabe. &Vo (ubite n» tei.i. ako nimate uubreKa taka la ako , , ik vrni prebitvd i sistem lz reu*. t*laj nastane navadno vsled rub^e nereda v obistih in za- Severa*« Balaam of Life (Severov Ž.vljeu&ki Balzam). hteva takošnjo zdravniS- on odpravi xapn^e ui utml y«< ' ko pozornost. v Cevera's Kidney and Liver Remedy CSEVEROVO ZDRAVILO ZA OB1STI IN JETRA). Viivajte to zdravilo, da odpravite nerednosti. Priporoča se tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiščanju ali odtoku motne scaiine, pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu- Cena 50c in $1.00. ~' SEVEROVA Hrbtobol je iafinil. ZDRAVILA Mr. S. Milaukka^. II Hiebland A;e.. ločin ca ttnni, in ko sera čiial » Va- Zahievijte sevem«. ZatT- tem almunabu. tein začel rabiti Seve- nit« p- »uaredbe. Ako D« moret« ___n\o(«t od W. r. SEVERA COn CEDAR RAPIDS, IOWA ; Čevlji in noga. i Pri zdravniški preiskavi štiri Je t netili možkih, ki so hoteli vstopiti j" armado, se jih jc dvadndvajset za\-r^lo radi pomanjkljivih nog Imeli so zlomljene loke. skrivije-ne prste, kurja očesa, bule in različne drusre nedostatke. valeil katerih bi opešali pri vsakem daljšem pohodu. Drusre se je zopet /.n ( vrprlo radi slabih zob, pomanjklji-| vega vida in drusrih napak. lzmeta na nadaljni vožnji iz-pregovorila niti ene besedice. Ko nji kmalu opazijo, da se zanje nihče ne zmeni in vsled tega prično počasneje voziti; in ker jih pri tem ni ni&f| z bičem vzpodbujal k hitrejšemu stopanju, prično se počasneje voziti. Tako si odtrgajo nekoliko vej in jih pouŽije^o, ko vozijo dalje. Ko tudi radi tega niso bili kaznovani, so popolnoma pozabili, da >o poštni konji, tako da končno voznik vendarle pričel nanje misliti Vsled tega udari mehanično po konjih, kateri prično zopet hitreje stopati. K tnalo nato jih pa nepričakova no ustavi, kajti v možganih se mu ipojsvi dobra misel, katera mu ve li. da se mora jetnika rešiti ter ga edveati iz Gapa. Seri* sam n? more ničesar opraviti in vsled tega se obraevornik proti evojemu prijatelju: v "Tukaj bi s" dalo pomagati, če ae malo izkoristi konje eksprewie družbe Wells Fargo Company, j Ali morda nialii, da naai bo dru , *fc* radi tega aamerda? Mož je- vendar njen uslužbenec. Poštni voz peljeta lahko tudi dva konja; tembolj, ker je prazen. In ostala dva konja zamoreta pa v Gapii mnogo koristiti. Svojega mesta, naravno ne smem oStavrti, toda eden moški ravno tako zado-situje." "Da, da, to se lahko izvede", pritrdi mu njegov prijatelj. Oba ostavita svoj visolr s^iež in odprežeta zadnji par konj. Konji so biLi težki in niso b2i taki. i da bi se zamoglo z njimi hitro be-< žati. toda tfalje, kakor pes. se za-more z njimi vedno priti, j Km al o nato se prijatelja ločita. Voznik se odpelje s poištnim vozom dalje po cesti, dočim izgine njegov prijatelj z dvema konjema v gozdu. serif je bil zelo zamišljen, ko! je v družbi zlatoiskalcev in njihovega jetnika šel proti naselbini.; Jetnik je povedal vse, kar je imel j povedati in tako je sedaj korakal tudi niimo. Prvi strah mu je od-! vzel njegovo možatost in njegov' ponos, katera sta mu pa sedaj pri- i ->la zopet na pomoč, tako da se je I nekoliko sramoval, ker se je pokazal nestanovitnim in boječim t Tudi njegovi čuvaji so bili tihi. ko so ga gnali po gozdu z vedno! večjo hitrostjo. Šerif se je veselil, da so morali iti par milj daleč po' gozdu, kajti upal je, da bodeta čas in tudi utrujenost vsaj nekoliko ohladila jezo zlatoiskalcev. Da si ravno se je po možnosti trudil, ni mogel najti v tem slučajni nikakih olajševalnih okolnosti.j Vedel je le ono, kar so tudi ostali možje vedeli, tako da mu ni pre-' ostajalo nič drugega, kakor upa-i nje, da se bode zadeva v Capuj vsaj nekoliko bolj zjasnila. Po-j tem se ozre proti Drillinu, toda vi njegovih resnih obraznih potezah' ni našel ničesar, kar bi zamoglo njegov sum povečati. Kljub temu I je pa bil o nedolžnosti jetnika popolnoma prepričan. V Salvation Gapu se. ni ničesar! izpremenilo, kajti vse jo bilo se ravno tako, kakor zjutraj. Šerii' ni mogel ničesar najti, kar bi zamoglo pripomoči do kake nove; sledi. Naenkrat pa zapazi, da je Drillin izginil, nakar so mu ijud-j<* povedali, da je odšel, da vidi, Oaz lino truplo; tudi so mu pripovedovali še enkrat o njegovi ljubezni napram umorjeni ženski, kako zelo jo je ljubil. Zelo ljubil", pripomni seri*' zamišljeno "K.je pa je sedaj u-morjenka?" >e vedno leži na sovji postelji kakor prej", odvrne mu neka ženska. 4'Le njeno ležišče smo ne • koliko priredile." "Na vsak na'm jo moram videti in tudi njega. Saj mu ne bo : dete nič zalega storili, dokler se; ne vrnem, je-li "'Ako hočete že na vsak način prisostvovati, bomo torej na vas počakali", odvrne Californijčan. T'radnik odide v šotor, kjer najde Drillina sloneti kraj trupla.! Sedaj je bil prepričam, da mu ne more več uiti. Ne da bi izprego voril besedici«, šerif ostavi šotor in odide z»»pet k svojemu jetniku in njegovim čuvajem, kateri so bili pred plesno dvorano. Medtem so si nabavili potrebno vrv in ta ko so povsem mirno čakali na šerifov povratek. "V Arkansasu je nekoč živel: nek možki, ki ni znal nikake stva A razsoditi", prične šerif. 4 Seveda, ljudje v Arkansas«, do koče. pokličemo moža in ta je takoj prišel, držeč v roki neko knjigo, na prosto pred kočo. Izgledal je ravno tako. kakor oni. katerega smo iskali — iu dečki moji, — dali mu nismo niti malo časa... Nesrečnež ni nikdar zve del, čemu smo streljali. Bil je povsem nenevaren prospektor, kateri s<« je naveličal še v nadalje iskati srečo in zlato. Nad svoj:j vrata je naslikal izrek: ' Semkaj ne pride nič hudobnega", kajti mislil je. da ga svet v gorovju ne bode več motil... Od onega Časa naprej sem vedno mislil, kakor da se mi dozdeva, da je moje življenje pred vsem last onega starega moža in potem Šele moje. Med va-j mi sem popolnoma sam in vsi ve-j ste, da sam proti vam ničesar ne j opravim. Baš -vsled tega vas pro siru. spoštujte zakon! Priznavam, da je zakon v tej veliki deželi še izdatno premlad, dočim je zopet v drugih krajih korumpiran, ta-j ko da ga nihče ne spoštuje. V ta-j kih slučajih si morajo državljani! sami pomagati. Toda je-li kaj ta-; kega tu pri nas potrebno? Povej-J te rni samo enega mc-d nami. ka teri bi ne. želel, da se onega, ki jej kriv. ne kaznuje s smrtjo! In baši ker je temu tako. je naša dol ž j nost, da mu damo priliko oprati! se od groznega suma. Sedaj vi-j dim zopet onega -prospekt or j a naj njegovilt vratih. -Starček je prišel j na naše klicanje brcU vsakeira! strahu na prosto pred svojo kočo,' kajti njegova vest je bila čista. I.n; mi smo ga ustrelili, ne da »bi spre-j govorili tudi eno besedico! — Dečki, verujte mi, da ima starček j pravico do mene! In ako zalite ! vate —" Serif preneha s svojim pripo-j valovanjem, zadovoljen, da jej njegovo pripovedov anje napravi- j 10 dober vtis na njegove poslu- j šalee. Nekaterim je bil dogodek • /. onim prospekt or jem dobro j znan — kajti to je bilo v časopisu — toda. da je bil šerif polag. tega niso vedeli. Sedaj so tudi za-popadli in razumeli, da je hotel za pokoro sedaj zagovarjati najnovejšega jetnika, tako da se je pri-i čelo za jetnika obračati na boljše. Naenkrat se zaeuje peket konjskih kopit. V tem trenutku pride tudi Drillin iz šotora. Ko ugleda konje, je takoj zapopadel, da gre, tu za rešitev jetnika. Sedaj se naenkrat prebudi iz svoje zami-šljenosti iu prične teči po griču navzdol, -da pomaga, šerif pa, ki; era je slučajno opazil, je mislil, j da slaiša uteči. "Vidite, ta je morilec!" zalcri-či do skrajnosti razburjen. Par moških pobiti k robu griča in ko tu opazijo Drillina in konje. so tudi oni takoj zapopadli, da gre ža beg. Toda že naslednji trenutek se vrnejo, primego šerifa, ga vržejo na tla in mu prično očitati, da je posloval v tajnem dogovoru z voznikom. "Ti si torej sam med nami — prav sam?" zakriei Californijčan. "Tvoj govor je bil dober, sedaj pa molči, ako hočeš, dn ti ničesar ne storimo!" Šerifova navidezna neiskrenost je jezo zbranih zlatoiskalcev podvojila. Takoj nato se zbero in usoda jetnika je bila po bliskovo določena. Potem so mu vrgli zanj-ko krog vratu in obešanje se je pričelo in izvršilo... Ko t>e potem Drillin previdno približa zoptt k griču, da vidi, je- 11 prišel pravi trenutek za oprostitev jetnika, takoj vidi, kako se viseče nesrečnikovo truplo dobro loči od svetlega ozadja večernega neba. Vsled tega divje zakn& ter pobiti med svoje tovariše, kateri ga takoj primejo. Šele potem, ko je bilo obešanje popolnoma dokončano, ga za eno s šerifom iz- ■ puste. Medtem pride tudi voznikov j •prijatelj, i:i je oistavil svoja konjar med drevjem, na lice mesta. "Dobro si mislil", ga nagovori šerif. "Povej ljudem, kako si prišel semkaj, kajti oni mislijo, da sem jih nalagal." 'daz jint bom vse pojasnil", pripomni Drillin. ".Taz sera oni. Katerega iščete!" Možje ga začudeno pogledajo, kajti njihove strasti so jih ostavi-le. Sedaj stoje pred njkn nemo, kakor da.bi udarila strela med nje, dočim je postajal mrak vedno večji-. ' Morda niisiite. da scon prišel ob pamet", nadaljuje Drillin. "Toda poglejte!" in pri tem izvleče nož izza pasa "S tem ?io-jžem sem izvršil zločin! S tem no-žem. lahko mi verjamete!" Vsi nemo gledajo na nož v nje-i ! go v i roki. I "Ta' nadaljuje Drillin in po-! |kaže s prstom na mrtveca, "ta je i prišel med njo in mene. Tudi nje ga sem hotel spraviti iz tega sve- , ta, kajti to bi bila moja pravica." Potem prične ogledovati svoj . nož 3n ga obrača sedaj sem, sedaj tja. Ko pa gleda zopet na svoje tovariše, opazi na njihovih obra- I zih začudenje in dvornijivost. "Ali mi še vedno ne verjame-! te?" .z a kriči do skrajnosti vzrn-j jan. '' Tod a verovali mi bodete.j. ker vam prav lahko dokažem!" j Potem pohiti k potoku in se! vrne s svojimi povsem okrvavlje-' nimi hlačami. Vsi navzoči se v strahu umaknejo. "Ali še vedno mislite, da v mo-|: ji glavi ni vse v redu?" vprašaj; svoje tovariše in vrže hlače proe. |"Popoinoma sem miren, ravno j tako, kakor ta smreka, ki stoji; j pred vami." Potem pogleda svoje tovariš"! in reče: "Sedaj p:- hitro storite,! da bo prej končano!" Nihče se ne gane. j "Jaz imam pravico zahtevati, i da hitro kcitnčate, kajti tudi s tem j ste zelo hiteli5", reče Drillin it-j 'ipokaže na linčanega mladeniča, j ' Možje slede s svojimi pogled: Drillinovemu prstu in gledajo ne-j , kaj časa nedolžno sojenega, po-j ;teni pa zopet gledajo pravega zlo j I črnca. Californijčan zmaje z glavo, to-jda končno vendarle reče: "Cud-; no je. to srno marali storiti, toda j sedaj tie moremo več! Človek ne more streljati, ako puška i Izstreljena." Drillin zopet pogleda svoje to-jvariše ter jih Še enkrat vpraša, če j ne bodo že pričeli. "Ost a vi naš kraj iu pojdi kan;! ! drugam — pri nas ne moreš osta-J ti", odvrne mu Californijčan. Drillin pogleda preko elaimov, ; preko bližnjih koč in daljnih gri-; cev, dokler ne obstanejo njegovi; ; pogledi na mrtvem mladeniču. ' "Njega in mene", prične šepe-!tati. "To ni bilo prav. Njega it:j ! mene... !" Potem prične zopet i j glasneje: "Toda on he sme mi-' jsliti, da sem tak... !" Predno zaniorejo možje preprečiti, pade na tla in si zabode nož! j v prsi. "Šerif"j prične potem na tleh šepetati, toda njegov glas postaja slabši. "Se—daj ga bom do—hi-j tel", šepeta zlatoiskalee, ležeč v, svoji krvi. "Vse bo iz—ve—del.| Po—lo—žite me kraj nje— ga. " To so storili. i i Koliko stane mesto? l —.i V bližini Spandau-a pri Berlinu j na Nemškem se je zgradilo novo mesto, da se pride^ v okom po manjkanju stanovanj. Graditelji! tega mesta so obelodanili stroške ea zgradbo tega novega mesta. Svet se je kupilo za okroglo j 700,000 mark. Poleg tega pa pride na vsakih sto družin po 3W kvadratnih metrov neobdelane j zemlje. Za ceste, kanale, plim, vo-1 dovod, elektriko in vrtne naprave, se jc poraibilo 1.150,000 mark, za! šole, cerkve in občinske upravo j 425,000 mark ter 225.000 za obre- ; sti in drugo. Mesto, ki je torej dovršeno raz-; ven hiš, stane 2,000.000 mark. Hi- i še, katere gradi arhitekt Schmitt-i henner, stanejo od 6500 do 20r000> mark, vendar pa je veliko hiš, v. katerih stanuje le po ena družina. | Vsako stanovanje, iu naj je še ta- j ko poceni, ima svoj kos vrta, ob-i segajoč 150 kvadratnih metrov. | Okroglo rečeno, stane torej me-j sto za kakih 5000 prebivalcev le! nekako 7,000,000 mark in to z vse-j mi modernimi napravami. .' Dnevne novice. Omejitev pive ▼ Angliji. London. Anglija. 13. aprila, — Angleška vlada je omejila varjenje piva na 10 miljonov sodčkov. Za to množino piva potrebujejo polovico manj zemlje za pridelovanje hmela kot doslej. Ostala [ zemlja se bo obdelala za živila. 1 Španija zahteva odškodnino za ladje. London, Anglija. 13. aprila. —! Poročevalec iz Madrida na "Exchange Telegraph Co." poroča, da je španska vlada zahtevala Od Nemčije, da mora plačati potopljeni španski parnik "San Ful ereneio". Nemci zaplenili svetilne droge. Lausanne, Švica. 13. aprila. — Nemci so v Alzaciji zaplenili vse svetilne droge po mestnih ulicah, iko imajo v sebi kaj bakra. Aretacije Spijonov ne bodo ved oglašali Vlada je sporočila, da ne bo več objavljala, ako bo aretiran kak spijon. Tudi jih ne bodo postavljali pred sodišče, temveč vsak bo takoj po aretaciji poslan na Ellis Island. Straža je streljala na zrakoplov. Portsmouth, N. H., 13. aprila. — Vojaška straža je streljala danes zjutraj na nek zrakoplov, ki! je prišel od pristanišča in je letel aad mostom. Zrakoplov ni bil zajet in je plul proti reki Pisca-1 ta qua. Uradniki v Navy yard so bili > tem obveščeni. Rekli so. da ni iapustil noben zrakoplov Navy parda, ne ladje. . Kapitan Koenig doma. . .Amsterdam, Nizozemsko, 13. apr. 'Koelnische Volkszeitung" pravi, da se nahaja kapitan Koe»nig. poveljnik nemškega trgovskega podmorskega čolna "Deutschland" v Nemčiji in ne v Ameriki, kot je poročalo francosko časopisje. Ta odlični mornar je baje pred kratkim pisal nekemu svojemu prijatelju iz Šlezije, da se ima le ameriški poitiki zahvaliti, da se nahaja zdaj na suhih tleh. Koenig pravi tudi. da se bodo trgovske zveze med Ameriko in Nemčijo zopet o-živile. lcakorhkro bo zopet zavladal na obeh straneh navadni razum. Isto se bo zgodilo tudi z Anglijo. Argentinski mornariški častniki v Ameriki. Na parniku "Pampa" se je v mar cu pripeljalo mnogo argentinskih mornariških častnikov v Združene države, da bi se učili graditi ladje. Zdaj je mnogo teh častnikov stopilo v mornarico Zdr. držav. Fritz Kolb obsojen. Fritz Kolb, pri katerem so našli več bomb in ki je nameraval vprizoriti še eno razstrelbo na Black Tom. je bil danes obsojen na ne manj kot tri leta in pol in ne več kot pet let ječe. Sedel bo v Trenton državni ječi. Mehiško prebivalstvo. Mehiko nima toliko mešaaiega prebivalstva kot bi si kdo mislil. Mešanega prebivalstva je le malo. Kak miljou čistih Spancev, še vedno pa je več kot 13 miljonov čistokrvnih Indijancev, ki so ohranili še stare običaje svojih pra-dedov iz časov, ko so si osvojili deželo Španci. \ NaPosavju. , _ i Zložil Tonej Jelenič. Sava, šumi, padaj urno na kolesa, da vrte se kamni, da se mlin potresa! . ^ Na Posavju moko melje w beli mlinar od nedelje do nedelje. Ajdo tere in pšenico . za potico. Stolpe v ječmen. v zlato DŠeno jermen goni čez vreteno brea prestanka J. nočindan: " mlinar nikdar ni zaspan. Sava, Sumi, padaj urno na hotoae, dft vrte «1 kani. da se mtin potresa: ilEU Novi ceniki! Pišite po naš novi cenik za najnovejšega izdelka zelenozlate krasno možke Elgin ure. Je nekaj tako krasnega, da niste ke nikdar kaj enacega videli. Cene so j ako nizke, ure garantirane. Velika zaloga Columbia gramofonov, dalje prave Kranjske plošče ko igrajo na obe strani. Vojaške, Avstrijske in Nemške godbe, mar-fie polke, valčke itd. General Hin-denburg marš, Huzarski marš itd. Vse te plošče so Columbia in igrajo na obe strani IVAN PAJK, ** urar, 466 Chestnut St., Conemaugh, Pa Meditacija. ! Šel sem eno premišljevanje daleč, začetka ni imelo in iskal sem konca 1 Oči so grizle v temo in koraki so jo požirali. j Kamen ki sem zadel vanj. se je norčeval, drevje ob cesti si je pritajeno še-' petalo in veter je širi! njegove besede r Pojdi devetkrat devet premišlje-1 vanj daleč z enim začetkom — pred stoterim-' konci ob stan eš m vsak ti bo klical: slep si in tvoje uho ie gluho! — j Vrnil sem se z enega premišlje-' vanja vzdihnil in zaželel po Go.špodu. j Pljunil bi v prah in mojim in nas vsem o«%em bi dal videli in ušesom slišati. Kje je mati? i " Iščem HELENO LOUGHINER. ki je ločena od svojega moža in roiena je Gomilsek nekje pri Zidanem mostu na Kranjskem. Stara je kakih 31 let in nahajala se je v okolici Pittsiburgha. l e kdo izmed rojakov ve za nje naslov, naj ga naznani Antonu Locharner, R. F. D. Box 4f>. liergholz, Jefferson Co. Ohio. (14-17—4 POZOR! Kojakom naznanjam, da sem s'* preselil Iz Midvvay Camp. P. O. Forest Lake, Mieh., v Minestotne Crossing, dve milji od Louds Spur. Tukaj se delajo drva 7.a Cleveland Cliff Iron Co. Plaea i $1.50 orl kla ft re. Frank Mikulich. Louds Spur. Eben Junction. Mieh (14-16—4; pSJ®!* Prirejen po na£iau. ki ga i« ratnl »tar moder raenib I S O R O L 1 je izkazal čudovito uspešnim .-» \ H krče v želodcu in trebuhu, bolan li f vrat, naduho, vlavobol. izguba u : i teka. preklad t glavi, itd. itd. ' k I I Priredi ga lita kompanija. H 11 Ki '^'"j*1 »lavni "Pain Ex- U IU f A peller". staro vredno aredstvo [t 31 za vdwnenje. f[ a. - -< , Pameten človek ima vedno 'K ^ ; eno »tcklenico pri rokah, jg l^j J ^ 25c. in 60e, v v»eh lekarnah Bkte^: | F. AD. RICTER & CO^ f 74-80 Washington St. ! NEW YORK. 17, APRILA SE VB&I IZLET NA PARME V ST HELENA, N. C Vsi izletniki naj urede tako, «11 pridejo zaduji čas v torek zjutraj t. j. dne 17. aprila v Wa&hmgto i. D. C., ker iz Washingtona odne-lje vlak v St. Heleno, N. C., to no ob 9. uri 30 minut popoldn Na postaji bo eakal izletnike zn: ni rojak Mr. Victor J. Kubelk... ki bo spremil rojake na farm,.- v St. Heleno, N. C. V najbližnji okolici železnih. postaje je nad . ki ga potrebujejo za svojo up rabo za prvi eas, ];o se tja nas« -Lijo in dokler ni Se svet proda . oz. razdeljen. Vsa zemljišča v St. Ileleni. N C., so last Mr. Hugh Mne.Rae & Co., in na teh zemljiščih je M". I . N. Johnston superintendent. Icr-teri je naseljencem v pomoč z i?; sveti in pojasnili. Omenjena dr., /•ha nima nobenih agentov in kdor želi kupiti posestvo, ga mora kupiti naravnost od družbi-, i katera ima glavni urad v. \Vit-mingtonu, N. C. Namen družbe je namreč, da se vs;ik sam povsem prepriča in potem šele Icaj.i. J;o ve, kaj da kupi. ker na ta i: način si kupec prihrani lepo sv<>-to, katero bi prekupW ali brezdušni agentje izieli njih. Kd< r kupi na tak način farmo, potem ve, kaj da kupi in od koga kupi, torej ve tudi, kam se ima zateei, če potrebuje kak nasvet ali pomoč. Družba noče špekulantov, ampak le marljivih rok, ki hočejo delati in s tem pospešiti n«-predek naselbine, kar je v največjo korist naseljencev, obenem pa tudi lastnikov teh zemljišč Cene farm so zdaj Še jako nizke. Za £1200.00 dobite 10 akrov obsegajočo farmo, ua kateri je hiša in lepo urejeno gospodarsko poslopje, dobra pitna voda, zemlja korana in pripravljena, da jo obsejetc; torej prične takoj prvi dan lahko delati. Vse farme tako urejene, de leže ob cesti ter v posreduj t bližini postaje. Vse pridelke se proda doma, mleko ie po T«4 kvart. Kdor stremi za neodvisno sa-mostojnostjo, naj ne zamudi pri ; like, ki se mu nudi dne 17. aprila. Ta dan bo več Slovencev in Hrvatov prišlo iz raznih krajev Ze-dinjenih držav, ki so se odlomili osebno prepričati se o naSih farmah. Vn/nja iz Washington a, D. C., bo stala le $11.00 tja in nazaj KDOR PRIDE PfiVl, DOBI NAJBOLJŠE PROSTORE. KER Sr LAHKO IZBERE. Z:i natančnejša pojasnila piši!«-na : NORTH AMERICAN FARM8 ASSN. INC. 17 Battery PL New York, N. Y. OPOMBA: Kdor Še ni prijavil svojega prihoda in misli, da ho prekasno, ako piše, naj brzojati, ali pa naj pride pravočasno v Washington, D. C. Na postaji bo našel že ob S. zvečer rojaka Mr. V. J. Kubelka, ki bo imel gumb v slovenskih barvah. *>LA& NARODA. U. APK. 1:>17. E) — ^^ ig Jugoslovanska Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. GLAVH1 tJUADIfED: rrwlsednik: MIHAEL EOVANSEK, B. F. D No. 1, Conemauck, P«. Podpredsednik: LOUIS BAL A NT, Box 106, Pearl Ave., Lorain. Ohio. •UtbI tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Minn, »lavni blagajnik: GEO. L. BBOZ1CH, Ely, Minn. Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTBULO. 8alida. Cola, VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOSEPH T. GBAHEK. 843 East Ohio Street. Pittsburgh Fib KADZORNIXI: JOHN GOUZE, Box 109, Ely, Minn ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, DL JOHN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POHOTNIH: •BO. J. POBENTA, Box 176, Black Diamond. Waah. LEONARD 8LABODNTE^ Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24. 8. B., Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, MIoIl JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Dulnth, Minn MAT. POGOBELC, 7 W Madinon St., Room 605, Chicago, III. ZDRUŽEVALNI ODBOR: •UDOIiF PERDAN, 6024 St Clair Are., N. E Cleveland, Ohio PRANK SKRABEC, Stk. Fdi. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. PRANK KOCHEVAR, Box 38*3, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarna poiOjatvo, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-toibe pa na predaednika porotnega odbora. Na ooebna aii neuradna pisma od strani članov se ne bodo osiralo. Drnitveno gluuln- "OLAS V A HOflA" Preko morja. (Nada! j van je). V. V s,clu Tiči so nabijali ljudje »ude in povorili, da ne vedo. kam spravijo toliko j?rofcdja. Trsje se je lomilo pod zlatimi in črnimi «adovi. Bojr je obilo poplačal trud. kmečkih rok. Pred hišo Antona Radetiča le /e na trati tri j*1 veliki »odovi, četrtega pa so nabijali. Po trati ss> razmetani obroči. Kedar Anton u ( dari s kladivom, strehe s»e sod- in udare i se cuj cjo daleč na okrosr. Tudi iz sela Tiči se čujejo u darci. tako tudi od bolj oddalje , nih vasij in koč. ki stojijo na sa mern. Povsod pretrda tišino na o-toku to nabijanje, ta debeli zvok lesenih posod, kakor da bi pravile j trrozdju: pojdi, zli j se v nase tre buhe, da se vkupno spokojimo v, naših kleteh. Anton je zasukal rokave, vidi jo se mu močne mišice, in veselo udarja po obroču na j edin i strani, na dmin pa Stipe. V senci pod smokvo stoji vrč vina. ker Stipe čeoto toži, da mu je grlo suho. Bilo jc okoli treh popoldne. A-nica. Tone in Ivan pridejo iz hiše na trato. —• Kam pa ste se zopet napotili? — vpraša jih Anton. — Hočeta na ladjico, — odgovori mu Ivan. — In ti. Ivan. ali ne pojdeš i njima? — Ne pojdem. Ostati hočem v senci na kraju, da prečit am to kujigro. Ka bo malo bolj hladno, bi rad ujel kako ribico. — Jaz jih danes nalovim poln koi; — baha se Tone. — Tako zmiraj govoriš, potem pa uloviš tri ali štiri. — draži ga Anica. — Da mi se vrneta pred mrakom! — opomni ju oče. — Ni straha. Dane« je lepo vreme, — reče Stipe in potegne iz vrča. Potem si obriše trsta, vzame v roke bat. škili v Antona in čaka da začneta zopet nabijati. Iz vinograda se je cul Jelin glas. — Kaj jc. mama ? odzove se evonko Anica iz gozdiča prod hišo. — Varujta se! — kliče jima Je- la. — Hočeva. hočeva! — odgovorita in se napotita proti obali. Ko pride Ivan do obrežja, vse-de se na grič in odpre knjigo. Tukaj jc najraje čital. v senci vej-natega bresta, ležeč v mehki travi. Okoli njega se je širila vonjava koša. Odtod je krasen razgled na morje. Od obale sem se je čul •meh. zvonki glas male Anice, ki jo je Ivan ljubil kakor svojo se-sfera Zaprl je knjigo in poahišal njen , ehi* in mislil na sijajne črne oči. kakoršmh še nikdar ni videl ne na otoku Čresu ne na Reki. Sam pri sebi je mislil, da so tako velike deklice na Heki že zaljubljene. da pišejo in sprejem-ljajo lističe, da se ogledujejo po mladeničih in da bi on veroval, da ima Anica najmanj trinajst let, ko bi ne vedel, da ni dovršila uiti jednajstega. Ako bi Anica prišla na Reko, bi se vsi ljudje čudili njeni lepoti, aiii ?d ) -fA : Ivan in Tone sta lovila ribe, naj prej samo v zalivu, a pozneje kraj južnega rta. J^cdaj ju je Ivan videl z višine. Anica je skakala po ladjici, tako, da se je gugala sem in tja, to pa je jezilo Toneta, ker ni mogel loviti rib. Grozil se ji je. da ji iztrga one lase na tilniku. A-nica se je temu smejala in mu govorila, naj le iztrga, in se pripomnila pred njim. — Nočem, — reče ji malo manj jezno. — A zakaj si rekel, da hočeš? — Nočem, — ponovi on liho in jej bojazljivo in plaho gleda v lioe. Anica umolkne, a potem zapoje pesmico. Ko zopet umolkne, prosi jo Tone, naj še poje. In ona mu poji- dolgo, .sprva na vse grlo. — pozneje pa boil in bolj tiho. On jo je poslušal ves blažen in mirno zrl v svoj kotliček in v morje kraj ladjice, kjer se je zibala njena senca. o Ko se je nagnilo solnce proti zapndu, začne pihati od zaliva sem močen veter in mali valčki za igrajo okoli ladjice. V dveh hipih dvigne Tone jadro, prime za krmilo. ladjica sc nagne in brzo plava na morje. Tu sta ' križala" blizu pol ure a vsakokrat, kedar sta hotela o-bmiti ladjo, bila sta dalje od o-balc. Solnce je zatonilo za goro, gozdič je zašumel in veter začel močneje pihati. Tone se prestraši, da bi veter ladj ice ne preobrnil, in naglo srpu-Kti iadro. Od brega jc brat nekaj mahal, a ni ga razumel. Videl je, kako brat let5 proti zalivu. Ivanov glas se je zgubljal v vetru in se nejasno slišal do ladjice. Tone in Anica primeta za vesla in z vso močjo veslata proti kraju, ali veter ju " obale. "Veslata in veslata, a vse zastonj. Tone meni. da veter kmalu pojenja, da je samo sedaj tako močen. Malo potoni zapazita očeta in mater in še dva druga, ki so leteli proti zalivu. in nekdo jima je mahal. Veter je vel zmiraj močneje in ju tiral od kraja, veslata kolikor sta mogla, in še sta upala, prive-sLaii do otoka. — Jaz ne morem več, — reče Anica in potegne veslo v ladjo. Njeno liee je bilo potno in težko je dihala. — Anica, še malo veslaj, pomagaj mi! — prosil jo je Tone izmučen in zasopljen. — Zmiraj sva dalje od brega. Tone. kam hočeva. vidiš, kje je že breg? Tone dragi, utoneva. Glej, kako nama z brega m ali a jo, a pomagati nam ne morejo. — Ne boj se. Anica, ne boj se. j Ladjica je močna, veter pa naju more priznati samo do istrske o-bale. ni noč. Prideva v kako luko, morda pod Glavino. — tolažil je Anico, sam pa je bil bled I od strahu. i Ko je veter pojenjal, začneta križati, ''bordižati*', nadejaje se, da prideta tako jadra je k otoku. — ; Bila sta bliže otoku nego istrski! : obali. V bližini ni bilo ni jedne ' ladije. Tone je dobro ravnal s krmilom in z jadrom in res sta se nekoliko prlbližila čreski obali, i Kmalu pa postane temno, toda j obrežje .se še vidi. Tone je pravil Anici, da je tam ta in ta rt, ta in ta pečina, tam pa je mali zaliv in beli prod. Že sta upala, da prideta kmalu do obale, in pomirita se nekoliko. Tone zapazi. da je veter začel veti od severa. in se razveseli. Prej je pilial od vzhoda in tako tiral ladjico i od kraja. C'e pa pride sever, menil jc Tone, ponese čolnič proti o-toku. On je dobro računal, doklej-je razlagal Anici, a ni pomislil, 1 kaj bo, ako pride hujši veter, t Severno nebo se je zastrlo z oblaki, postalo je temno, kakor] v rogu. v daljavi izza gor nad Reko se zablisne in blisk razsvetli s slabim zelenkastim bleskom — morje okoli ladjice. Ko opet zablisne, se #Aniea in Tone prestrašena spogledala in I ookrižata. — Grom se še ne euje. Anica, ne boj se. Sedaj veje manj. sedaj bi mogla veslati proti kraju. Tone še ni izrekel tega, ko se začuje od severne strani šum. — Kaj tako šumi! — vpraša A-niea preplašena, v tem hipu pa pride močen pritisk vetra od severa, ladjica se strese, sprednji del se pogrezne v morje in blisko vo švigne ladjica proti jugu. Ako bi Tone ne bil vešč krmilu ca jadru. bi .se ladjica za vselej preo-oruila. j — Auica. sedi v sredo na "pa-ijole" in ne boj se. V naš zaliv ne moreva, ker je veter premočen, J prideva malo niže od Porozhie na ;suho. Jaz vem tam za prod in tam obtičiva in lahko se rešiva, morda tu'Jfc. ladjico. Tone se je nadejal, da še morda prideta do obrežja čre*kega. pa bila .sta že daleč proti jugu od : zaliva oddaljena. Hotel je jadrati proti kraju, toda kmalu je spo-! znal. da ni mo-goče. Ladjica se je | začela močno zibati na valovih, ki ! so naglo rastli, veter se je ojaeil , in šumel nad morjem in okoli ja-Idra. j Anico, ki je čepela na dnu la-djiee, poškropi morje po licu. — Deklica strepeče in zakliee: — Tone. kje sva? Zadušiva se. — Ne boj se, breg je blizu, ču iem prasketanje valov. Čuješ-li tudi ti? <| — Čujem. Potopiva se! — Bog naju reši! Anica, ne pla-kaj. Glej obalo na levo, ali midva ne moreva do nje zavoljo vetra. Jaz poznam oni rt, ono skalovje. 1 Anica ne boj se, sedaj prideva i čreski zaliv. Anica, uda j se Bo-gu, — tešil jo je Tone s pretrga ] uim in drhtečim gla-scm. j Šum valov pod rti se ni več čul. ker sta se oddaljila od obale. Bila sta izven Velikih Vrat. Ladjica je skakala po valovih, ki so se penili in razprševali. Jadro je bilo za tako močen veter preveliko in — Tone se je bal, da bi se ladjica ne (preobrnila. j — Anica, pojdi h krmilu, pazij plazi po dnu ladjice! Sedaj močneje veje. pojdi! — kliče Tone. a glas se gubi v šumu. — Jadro dol! Ah. mamica! Anica se priplazi h krmClu. Tone ji da krmilo v roke, sam pa gre | k jaderniku in spretno sname jadro. A sedaj se je začela ladjica še bolj premetovati po valovih. — Prevrneva se' — vikne A-nica. — Ne prevrneva se, toda morje naju more zaliti. Anica, vlezi se na d sivo pečino na pusti obali in meče na morje in na kraj ogromn« j žarke svoje veličastne svetlobe. — Kje je naša hiša? — vpraša Aniea z drhtečim glasom. j Lice jej je bledo, ustnice, one koralne ustnice, so sedaj vse modre, a sijajne oči so motne o'd prest an ega strahu. — Naša hiša?---Anlica, ti se treses. Naša hiša?--- Jaz mislim---tam nekje, — pokaže Tone z roko proti seve- ,m. — ' __^Dalje prihodnjič). 1 IŠČE SE delavce za delo znotraj in zunaj. Dobra plača, dobre ure in prilika za napredovati. Delo stalno in neprenehoma tudi v slabem vremenu Vprašajte Employment Department, Westinghouse Electric & Mfg. Co., East Pittsburgh, Pa. _____(5—18-4) ČINI GOVORE. . Drasri Mr. Von Schlick: Preti itirimi č meseci sem 911 ras naročil eno škatljo j Bolgarskega Krvnega Čaja in /daj sc , počutim m 1101:0 bolje, kor vaš Krvni čaj ml je ozdravil bolečine v križu. \ ' nered želodca in glavobol, jaz se vam ' lepo zahvalim In molim Boga. ki vam je dal, da ste znaSli to zdravilo, katero je pravi blagoslov za človeštvo. Zdaj ga priporočam vsem svojim iwijateljem in drugim, ki ga ne poznajo, ker jaz sem prepričan, da je vse kar pišete v oglasih glede tesa čaja. tudi resnično, j Prosim, pošljite ml "o dve .škatlji rav- j no tega čaja. eno pa moji prijateljici. Pričakujem vaš odgovor in se pri-poročam s spoštovanjem Nikola Tonkovic, TIS Webster St., Dayton, Ohio To pismo in Se več drugih enake 1 vsebine je bito prostovoljno poslano; IMr. H. H. Schlieku, izdelovatelju slovitega Bolgarskega Krvnega Čaja. Na tisoče ljudi mu je pisalo, da so i se ozdravili kašlja, bolezni na ledi-jcah, zaprtju, revmatizmu. nečiste krvi in izgube teka po znvživanju tega sio-jvitega čaja. JEMATI GA MORATE RAVNO ZDAJ, ko preneha zima, da si izčistite kri in si uredite dobro zdravje. Velika škatlja stane $1.00 in za $3.00 vam pošljemo G škatelj. Dodajte še lOe. ako želite, da se vam pošlje pri- i L iK>rO' eno. OPOMBA: Čudoviti uspeh Bolgarskega Krynega Čaja je povzročil po-, na red be, ki jih prodajajo, kot razne 1 rastlinske čaje, in pravijo, da imajo . isti uspeh kot naš čaj. VSAKEGA . SVARIMO PRED TAKIMI PONA-REDBAMI, čeprav vam jih nudijo' zastonj. j 1 Pravi in garantirani Bolgarski 1 Krvni čaj s«; pripravi in razpošilja - le pri: l Marvel Products Company,, 9 Marvel Building. ; PITSBURGH. P A. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA, "GLAS NARODA", NAJVEČJI > SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. ; DRŽAVAH NEGUJTE S a 1 u Ki u« u Hkmmi K inK * j^Ht ^ iw o fUM) IU f^n $ W L. VSHf i-iij \flHf V ■_«/ ui VA/ v-—š/ 1 iBi m iBL ^ iaa h ^^^^^^^^^ Al! vam »padajo lasje'.' A1* vam lasje T'Pstajajo prehitro sivi? Ali so vaši lasje tuhi. razkljani ali lepljivi? Ali imate luske. v>h Hrbi frlava ali imate izpuščaje? Ali ste p'.ef asti ali pa ooč-enjate bi« i? Ako trpite od katere ifori imenovane bolezni, pričnite ae taUoj zdraviti, ker v»akn odlaganje je lahko nevarno. Piiite takoj po tncšn ilustrc vanu knjigo, "Resnica o lasek" (napisana po glasovi tem evr 'B«kcm špeciui:stu> PROSTO ZDRAVLJENJE i Mi vos hočemo prepričati na naše lastne etro- 1 ške. da zbravljenje t;'.Calvacura" usta>i izpada-1 IŠČE SE MOŽE ta delati v usrtjarai. Dobrn •a. stalno delo. C. Moenseh Soi^s Company. [13—4 v d) Gowanda. N V. POZOR ČITATELJIl HIPN0TIZEM Cena knjigi je a poštnino 35c. SLOVENSKA KNJIGARNA . P. O. Hot 1611. New York. N. V ! POZOR ROJ AM INaJaoaial}« auiu s« lu.iki lase. kak« tod a BUiU brli« ta brado Ol trgi mašila arastaio * ttlb t«dnlb krmni coat' la dolyi lasi« aakor t-Ji aMikin krasa! brki In hra-la !r ntbedo odpadali ta oalveH. K-vmstizem koitibol tU trgic;- v rokah, afifih In t križci v osnih 3oeb popolnem« osdra »itn. run«, opatlice. Dxla. tors, armsts In f:.r.t« P°tM boki koijc attu. oiibliM t par dneh DO* pol&oms odstranim. Kdor bi miji sdrviia br*a* uspeha rafali ma jamčim zm m*0p. I'IHt« takoj pa cenik, ki Ka takoi poSljem zastoonj Kri.nl žepni KOLEDAR za leto 191 f dobit« ako pcAljct« 4 cente za poita iis. JAKOB WAHOlO, •7 Of Sons a At«.. Olarilui Ohio, Pri spahnenju in zdrobljenju Tdrpitc takoj s Dr. Plchter-fe»etn PAIN-EXPELLER V r:»bi if 50 let prl »lorer.-ldh draiinah in pri!-jabijeukot U*-u.sOt sredstTO. Jedino prati « Tar«tveno znamko sidra« la v .ikaraah ia naravnost ©J F. AD. R1CHTER CO. 74-80 Washington Street, New York, N. Y. VO JE L AS E Uspešno zdravstveno zdravljenje brezplačno za stare in mlade * OBEH SPOLOV I nji' lan, odstrani lueke in .zpu~čaje nirlivi in po' vsoei>i rast lan. Mi vam pcšliemo ll.t*> vredne š Caivacura fct«v. 1 skupaj z eori omenjene knjižico' Hesnica o laseh ako nam DOaljetu U centov v srebru ali v '.narr.kah sa pokritje po£i tjatvenih stru^kov in svoje ime iti natančen na«lor IxiN-iite »pedaj^nji kupon in po 'jitesa še da nes na Union Laboratorv, Bok 567, Union, N. Y. UNION LAliOKATOHY. BOX 5»;T. UNION. N. V Priloč-n'i vam oor il am 10 rento* v oomoč z« postne stroške. Prosim po*l|iu mi takoj svoje fl.00 Caivacura štrv. 1 in knjižico "Rcsaica u laseh", tla kupen priložite pismu.) Za časa neznosne draginje se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresmčen pregovor "Takojšnja pomoe, je najboljša pomoč*'. — Za-" itti prtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki || !fe Sffl • w znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravo-j: I |H i časno negovanje Črev odstrani vse nadloge, ki bi laliko % VLL uastale v bodočnosti. saj TRINER-J EVO ameriška Elixir fl?8oko vino I«»K9 -ie pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči- 1 liin čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih ( imm SC plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, ] ■ lil krepi kri in že]odec, ki se potem lahko obrani množici ] ^zSUS^^. bakterijskih napadalcev. Y gori omenjenih slučajih na- i stane nervoznost, nered v želodcu, i>ri ženskili premembah j življenja ali pri premogarjili v premogarskih okrajih itd. j W(aRl®®t0 -ie Poznano neprimerljivo najbolje med vse- j ^^■ttMiiriUlHlKI mi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih j rastliu, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti TRINERS lin čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj dOi&iijSi^Efcfo J. I občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $3.00, v I ^LlXlR^r B lekarnah. , > ftlTrrnun^ I TRINERJEV OBLIZ < LJV rrl ■ prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre- Z V Ikosljivo za revmatizem ali nevralgijo, jc izvrstno za po- I f Iškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep- f y V^MKSpj Ičilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utru- f / I jene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, po I ^ I Pošti 35 in 60c. f 1 * I JTRINERJEV j H0RKE viko I olašatelj kašlja. j JOSEPH mint* Ije najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, liripa- ! ^Jl vost, bronehiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž. Ti-inerjeva zdravila so dobila največje mogoče na- 2 ^HjjMHB^SMHgrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: | Zlata kolaj a — San Francisco 1915. Grand Prix — Pa- f ^^^^^^^^^^ nama 1916. i JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, f 1333-1333 SO. ASHLAND AVE, 6HICAC0, ILL. j - " j. GLAS NAROT>£. 14. APB. 19J? _______ ] ILOf1 VIKO B ■ ==E) * __ 1 otip. iruitvo sviti Buta« |< --- - '\2 la— m %a aDorjxra DXiAVX OYXRHB iwmurm _ »•dei: FOREST CITY, PA. GLAVNI UEADNIE3: Predsednik: W. 8. TACCHEK, «74 Ahmj Art, Bock Spring*. W|» Fodpradaadnlk: JAKOB DOLENC, box 1S1. Bronghtoe, Pa Tkjnik: FRANK PAVLOVClC, box «47, Fore* Cltj, Pa. riiufci tajnik: AVGUST OOSTIfiA, box «10. Fore« City, Pa i ■ Wegsjnlk: J OS IF MABINČIČL «80« 8t_ Clair A««l. Cleveland. OM* Pomolnl blagsjulk: ANT. HOCHEVAK, BFD. No. 2. box 11V., Bridgeport, OhW. NADEOENI ODBOE: ♦Tedaednlk Dads, odbora: JOSIP PETERNEL, box 9«. Wllloek, P» aadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 00. Federal. Pa. « aadaornlk: IVAN GROfiEU, 880 & 13710 St.. Cleveland. OMe POROTNI ODBOB: i j Predsednik porot odbora: MARTIN OBRE2AN, box 72, R Mineral, Im L porotnik: FRANC TEROPClC. R F. D. No. oax 140, Fort BmltA. #«*. 4 nnortll: JOS IP GOLOB, 191« »o. 14 tb St.. 8prlngflald. Ill VRHOVNI ZDRAVNIK: D*. JOSIP f. I1RAHRK. S42 R Oblo BU Pittsburgh. Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA". «2 Cortland t SU, Na« I or I, fl X Cenjena društva, odroma njih uredniki eo naproienl potlijad vse da iiae direktno na glarnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj m pa pa ■Ua edino potom poštnih, ekspresnih ali hanAnth ..v.«.«, m^a kor pa ne potom privatnih tekov, na naalor: Frank Pavlov&C, Farmer« A Miner« National Bank, Forest City, Pa. V slučaja, da opasljo drufttvenl tajniki pri poroOHh glavnega «■]■«>« j kake pomanjkljivosti, naj to neoodoms namenijo urada glav. —j««*« da m samore napako popraviti. DG8TOJEV8KI: t Mladenič Za GLAS NARODA J. T i.. ............. *"'» t Nadaljevanje). — T» j* /ii>t»\jnt-tra. k«-r pustite s»m ljudi, katerih nobe-j fl.-ti n« iMiznu. Ljudi hroz priporočil. — Kdo pa privedel sem? —- Kdo je pravzaprav? — NVk trotov Dolgoroki' Kiifz iKilijoroki * Kn.-z > -koNki ga j.- r>riiwljal sem! — jc nekdo vzkliknil. Poaluiajte knez. — * in rekel jaz. — Zdaj mene smatrajo za i t«»tu. do«*im vin >am okra 1. n. Povejte jiiu, povejte jim vendar, kdo sem. j lu kar >c j. icdaj zgodil. jc Inio naj>trašncj*e kar se mi je pri-! pet lo oni dan Da. najstrašnejše kar se mi je pripetilo v eelein mo-; jem iivljenju. Knez me je zataji!. \ i«l< 1 sem. kako j • >komigal / rameni in na vsako -vprašanje od-; vrnil 7. besedami: •la/. iu iKjznam nikogar. — Prosim vas, pustite me pri miru.j Tt-,laj jr vstal Aferdov in zahteval, naj me preiščejo. — On sije bi! prej preobrnil vse žepe. — Ne. ^tj ni treba, je rekel nekdo dru si — Saj vendar dobro1 vemo, kdo je tat. Dva služabnika sta me /grabila za roko.. — Jaz se ne pustim preiskati. — -laz ne dovolim tega! — sem kričal in »e jim »kušal iztrgati. Odvlekli so me v sosednjo sobo iji mi preiskali v*ako gubo v' Obleki. ( ♦la/ sem krteal iu se branil nn vse mogoče načine. — Proč je vrgel denar? — Da, proč jfa je vrgeL — Pod mizo mora biti. Tako iu podobno so kričali vsivprek. — Če u« je vrgel, ga zdaj ni več tam. Ko so me peljali iz sobe. sem se na pragu ie enkrat obrnil in zakričal na vso moč: — Policijska postava prepoveduje igro! — Se danes vas bom vse naznanil. Oblekli so mi kožuh t -r rai posadili kužmo na glavo, zatem soj me pa vrgli na cesto. DEVETO POGLAVJE. Dan se je kone mi. da je bilo kros polnoči, ko sem obstal sredi ceste. — Bila je jasna, mirna, mrzla noč. Žarel sem hitro ti, toda ne proti domu. — Zakaj domov? — Ali imam sploh še kak dom? — Dom, kjer! bi se jutri prebudil in naprej živel življenje, kakoršuega sem do-j zdaj. — Moje življenje je končano. — Popolnoma končano. — Zdaj ne morem več živeti. In tako sem hodil po ulicah, ne da bi vedel, kod in kam. Vroče mi je bil in sem si venomer odpenjal kožuh. Glddal sem mesec, hiše, vdihaval sem zrak, slišal sem daljne glasove. — Ali je t namenjeno meni* — seni se vprašal. — Ne. ne, nič več. — Nikoli več. — Mater imam in Lizo. — Toda kaj sta mi zdaj še mati in Liza? — Vse je končano, vse se je prenehalo 7. enim samim udarcem. Z enim udarcem: da sem tat. — Kako naj dokažem, da nisem tat? — Ali je sploh še mogoče? — Ali naj grem v Ameriko? — Kaj dokažem tem, če gretn 1 — Najprej bo Versilov mislil, da sem res ukradel — Kaj naj ipočnem? <*'e živ4;m še petdeset ali sto let, bo vseeno še na svetu kak človek, ki mi bo lahko zabrusil v obraz: — Vidite pra: to je tat? Ali sem bil jezen tedaj ali žalosten, še danes ne vem Naenkrat sem se spomnil l>e*ed, ki jih je govorila Tatjana Pa vlovua trlede Versilova: — Zakaj ne crre na železniško progo in položi glavo na tir? Ta mkel me je pplnoma obvladala. — Da, najboljše je leči pod vlak.* Tod« zopet se je oglasilo v meni: — Na, nikar. — B tem boš najboljše dokazal, da si tat ? Sodil sem dolyo, dolgo časa. — Se danes ne vem kod. — Zdi «e mi, d« com bil dospel za vojašnico. — Kolesa eo mi klecal«, noče me so hotele »cč noaiti. — Sedel sem v sneg. in prijetno mi je toUo. POUČNE KNJIGE: 1 AhnoV w«n>Bfcn«ntlriM tobuS, | vezan JSO ] Cerkvena zgodovina —.70 ] Poljedelstvo ♦—•50 ] Popotni nauk o čebelarstvo, vezan fl-00 j PostreSba bolnikom —-20 , Sadjereja a pogovorih f—.25 | Slov.-sngiettl in angU-rtoa. \ slovar fLBO j Srednji katekizem —-50 "r Trtna ni tn trtoreja — 40 r Umna ilvlnoreja —JS0 ; Umni kletar - 80 1 Umni kmetovalec '—-50 , Veliki slovensko-anglettl tolmafi $2.00 ; VenCek Castitk .--S3 : m • 1 ZABAVNE IN RAZNK DRUGS KNJIGE: s Amerika ali povsod dobro —.23 Cesar Joftef '—-SO , Evstahlja —.20 , Doli s orožjem —JU j? O rise Ida —.16 J Hedvlka —.23 Hildegarda i-.55 Izanami, mala Japonka —.25 Izidor, pobožni kmet —.23 ; Iz rasnih stanov (pesmice) —.20 ' Jama nad DobrnSo — .201 Jaromil r—20 J tiri baron Vega —.25 Kako vzgaja usoda -40 Kraljičin nečak — «> Kraljevič in berač —.40' Korejska brata —.40' Leban, 100 becfl —M Male pesmi —.15 Maron, krSčanSkl deček is Libanona ^-.30 Mladi samotar — Naseljenci —-25 Na valovih jninega morja —.20 Nekaj is ruske zgodovine —.20 Nesrečnlca —.10 O jetlki '—.15 Oglanica aU hudobija te ne-H^ifcw^ —40 Pegam te T s minusi f-JI Popotni lied —-25 PosIJedni Mehikanec —J25 Potovanje v Ltlipot i—JB PraJfci jodek ' -3D Prste morja , ^ —.40 Mae Evam Stmftftl ^MM eM gsBMh MMi • Prisega huronskega glavarja — 40 Revolucija ua Portugalskem —30 BepoStev •- - 'A Ribičev sin ;—.15 Rodbinska sreča —.50 Roparsko življenje ^-25 Sita, mala Hindostanka —JS5 Slovenske novele in povesti — Socializem —.15 Socijalna demokracija —.10 Stanley v Afriki —.25 Stezosledec —.'£5 Timotej in Fi lemon —-'25 Tegetthoff —-23 V jetnik na galeji —.15 Vojna na Balkanu, 13. svez. $185 Zgodovina c. ln k. peSpolka Bt 17 s sllksml =—JS0 Zlatokopi -.15 Zlatokopl -.40 Zlatarjevo zlato $1.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevima Rudolfa (Tragedija v Mejerllngn) —,7« Sherlock HoIhms* V rakvl kraj bombe (=.15 Zaklad kupčevalca ■ soSnji —.15 lina asms kaplja črnila —v 15 Grob v svetilniku —.15 Gospa s ksnareklm brlljantom t—.15 Kako so vjell Jacka rasparača —.15 Ltmdonskl ponarejale! denarja —.15 Plemič e^J« | RAZGLEDNICE: Newyorfike s cvetlicami, humo- i rlatične, boitčns, noaoletns in velikonočne komad po —JE ducat po i—JM | Album mesta New Torka s krasnimi m«H I IM ZEMLJEVIDI: Zdrnietilb driav mali hJS veliki >—J2M Avstro-Italljanska vojna mapa i-JI Balkanskih driav J« Evrope i—11 1 Evrope, ti—h —JO 1 Vojna stenska mapa «L50 i Vojni atlas t—M Zemljevidi: New Tort; Colorado, HHnf*t Ohio, PennaTlvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming te West Virginia te n^ drugih driav • po f=Ji » AastmOgiske mali —.10 veliki itmm f—M OsU svet ' Mil > Velika stenska mapa U. 8. na > dragi straal^ pa setl svst ^ NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai zastopnik jm ^kL^ 1 i Mr. Jasko PMOco, ki je pooblaščen sprejemati naročnino u "Glaa Narodi" m isdajati toaadevna potrdila, —i Upati je, d* mu bodo SI rojaki v vseh osi-rih na roko TTwMfaWtvo i Or. LORENZ, i I Im m sdlal hrvaJEe gsrsse- l'SilSili&tlS^ Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo ga Eealo, da kadar treba naročiti DOBRE IN P0CE~ droitvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse druitvsM, trgovska te privatna tiskovine. Naia tiskarna je najbeij modeno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v AmerikL Pilite se ceae vmke tiskovine naši, predao se obraete kam dru-gnm. Pri nas dobita lepie; cenejia in beUie tiskovino. CLEVELANDSKA AMERIKA PEVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. ^^^ ■ T i -n. &0JAKL NAKO0AJTE 8S NA "G LAS V A S O D A", NAJVEČJI SLOVENEC DNEVNIK. V ZD*. DRŽAVAH. i •• i , - Naistarejšaslovensko-hrvatska trgovina z likery v Ameriki. ! Mi vam nudimo na«o zalogo aajboljllh likerjev po slsdsllh eeaakl Brlnjevec, ssboj (« steklenic)$ T.OO J Brlnjevec, seboj (12 steklenic).. . .............................18.00 A Troplnjevec, galona............ . - . M ^ M $2L25, $250, $2.75 te $.00 1 Troplnjevec, naboj (« stekimiie)s.50 Z Troplnjevec, saboj (12 steklenic) .............10.00 ] Sllvovka. salon.......................«2.7« ln_________K. 00 t Brlnevec, (posamezna steklenica) ..........Lil ■ Nai alavni *W Pure Bye Whiskey, T lot Star aaboj (6 steklenic)_________—«.00 J saboj (12 iteklenio)_________114» 9 Concord rlno, rdeče, $82.00 i Concord vino, rdeče, pol berela...............li.00 i Pri odjemu S ln 10 galon, atane salona^.________Jto j Pri odjemu ene ume ge^one 1.00 9 Belo vino, berel................«8.00 1 Belo vino, pol berela 10.00 i Pri odjemn a ali 10 gaiatentnemu odvetniku Mr. A. • I M. Wit »m. Victor Bldg., W | Washington. D. C., ker ml je | tako hitro izposloval patent za « | novi stroj, ki se ga bo moglo R | prav dobro rabiti v premog«*- K j rovih. Rojakom ga za ta r»osel K | uajtopleje priporočam K i — 8 | < Ime damo ua zahtevo.) K | Pigite Se danes v n v o jem K j matertnskem jezlkn. p ! A. M. WILSON i l 309 Victor Bldg. i I WASHINGTON, D. C ^ HARMONIKE odisi vrste ladeinjem is opravljam po nsjnlijlh ssnsh. a «s a trpeino te sanesljlva ¥ poprave s nasi jI vo vsakdo poiUaw kar sens Is tad 1« let tukaj v tem poslu te sedaj svojem !■■>»— domu. V popravek aamaaa kranjsko kakor vse drug* larmonika. Babljene harmonika kupe em te vssmem tnidi v samsen, toda is \ te 4 vrstne. JOHN WEN1EU ^ Dr. KOLER 838 Peno Aven Pittsburgh, P« SIjOVENSHIZDRAVNIK Dr. Ksisr je aa* ^filft »Oravnlk. Spe«tl» JgMr\ ust v^nttsbanma |HpE, Jj ki ima Stlatao srak so^^v adravljan^ pUanj«" Inl "sdmvi f s mlmrnaritlm tO«, U .^^v *» f« lsumsl Sr. Prof. Mek Ca I-mata moaolja aH mahurSka po tale-—. srta. tKpaSanja las, boMlne a Lrtdli® laelstll vam bo krt. eafcalta. kar ta bolcaen ae nsHs» Samcnotok, kapavac ali tri par tn >«ql vaa druge posledice, lcl nastanejo radi tesa. Ta boleanl adravlm po sadnjl metodi v najkrajšem času. Kakor JUtro opašite, «a vam ponehale moSka amoanoat, na Čakajte. temvaS pridite ln las ram lo kam •opat povrnil Maaje earl. M vodi Is rnabarto •sdravlai v kr»tt«a času. Mydroealr sli vodenico, kilo osdravlm v M urah tn alcer braa operacija. lolisnl mehurja, m povaroSIJe bele etna v krila la hrbtn ln Hurik M) prt spaSCanJa voda, enSisilm s ga Vtsumstlssm, trganje* SslsKne, ete ttUno. srbailca. I krof la I« Sruaa koftne »olsanl. ki aaatanajo vsled nMste trr sedistlm v kratkem «asu te nI eetre«-aa isSaM. ^ Cerklk. ^tUtjBk^&H^SjjTos"! ara afatraj do A ara svaSer. — O* ssrtsijsi pa do dveh poMldne. S pustu na delam. — Pridite Sesana • Ne peeaMte Ima m StsvUkal loati, pa Id jab tmu lepe mladosti. — Jokal bi kmalo, ko sem se spomnil, kolikokrat sem razžalil mater, kako sem bil včasih tnno-srfav in notiboeljiv. Moje misli so dobile prosto pot, zablodile so v daljno preteklost. In jaz sem videl pred seboj Se enkrat vse svojo žirljeiije. Misli so postajale vedmo lepše hi prijetnejše. Daniti se je začelo, jaz sem t>n Ae ve^.itio sedel v snežil z na pol-odprtimi očmi. Nekdo se je sklanjal k meni. klical me je. zmerjal in me suval \2 nogo v hrbet. Odprl sem oči. Pred menoj je stal nek irospod v dragem kožuhu — Bil je vi-! soke postave čmih oči, črne brade. — Zmrznil, hudiča! — Prokletj svinja prjana! — Vstanfi. ee | ue boš zmrznil kot pes. — Vstani, vstani! Hudiča' — Lambert! — sem zakričal. — Kdo si.' — Dolgoroki! — Kakšen Dolgoroki ? — No Dolfforoki! — Pri Touehartu sva stanovala, ko .sva hodila šol o. — Ali so spominjaš, ko so me peljali tedaj v tisto hišo. kjer Uo bila dekleta? — Ha____! — je vzkliknil in se nasmehnil. — Torej ti si? Pomagal mi j«* vstati. •— Ker sem se le s težav premikal, me je prijel za roko in mi pomagal naprej. Prve sani. ki sva jih srečali na cesti je vstavil. Par minut kasneje sem bil že v ucorki sobi. Soba ni bila velika, toda tUi precej čedno vrejerut. — Na tleh Isra bila dva kovčesra. v katerima je bilo še precej raznih Stvari. — Kot je zakrivalo zagrinjalo, za zagrinjalom je bila pa postelja. ; — Alfonzina! — je zaklical Lambert. — Da! — se je oglasil ženski glas. — Po preteku par minut je i stopila predme gospodična ALfonzina. — Bila je dolga in suha. u- padlih lic in nemirnih oči. — Pravo znamenje Izžite ženske. — O-blečena je bila napol. — Hitro! — je kričal Lambre-t tžnjo .je govoril francosko) — takoj samovar. — Kje imaš vročo vodo? — Takoj kozarec! — Saj ga vidiš, da je napol zmrznjen. — On je moj šolski tovariši.... Celo noč je sedel v snegu. — Moj Bog! — je vzkliknila in začela viti roke. — Tiho!____Ali ne boš? Lambert je vpil nanjo kot na psa. Ona je pokorno obula solne in odšla. I^ambert me je gledal tipal mi je žilo in čelo. — Čudno, prokleto čttdno! — je mrmral, — da nisi zmrznil... . No, sicer si bil pa zavit v kožuh.... C'aj me je precej okrepil. Začel sem govoriti. — Kaj sem govoril, še danes ne vem. — Spominjam se, da je prisijalo v sobo solnce hi da je v peči zapr&sket-tal ogenj. — Spominjam se tudi malega psička, ki ga je imela gospodična Alfonzina v naročju. Lambert je molčal in se je samo zdajpazdaj komaj vidno nasmehnil. s Povedal sem mu vse samo o onem pismu nisem omenil ničesar. Naenkrat je vstal in poklical Alfonziuo. — Odpočiti se mora. — Če ne bo drugače, bom poslal po 2d ravnik a. — Vse ,kar zahteva, mu moraš napraviti. — Ali si raz- „ iimela. ljuba moja? Dal ji je. bankovec za deset rabljev in ji začel nekaj polglasno naročevati. Na prvi pogled *em spoznal, da so ga strašno boji. (Dalje prihodiiiift). __ ■ Bfaiaiaiiu^^ | CENIK KNJIG f ISLOVENIC PUBLISHING CO j j 82 COKTLANDT ST. NBW YORK, IV. Y p ... jagaiafniaiafaiaiM