Leto XXTV., sL 104
Upravništvo: Ljubliana, Puccinijeva ulica S. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
luseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št- 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42
Izključno zastopstvo za oglase 12 Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čel; o vnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Itaiije: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
Poitnina pbfui 9 Poscgebfihr bat bezatalt
Ljubljana, sreda 6. septembra I944
Ms — Cena t— L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24
Rokopisi se ne vračajo.
Kampš® von gesfelgsrter HeStigkeit
lin Raiitii v©n Antwerpen und Briissel
Feindliche Ubersetzversuche iiber die um Brest — Alle feindlichen Angriffe Erliegen gebracht — Abschuss von 74 Narew — Harte Angriffs- und Ab
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 5. Sept. DNB. Das Oberkommando der Wehrmaeht gibt. bekannt:
In Nordfrankreioh behaupten sich unsere T ni p pen hartniicklg gegen starke feindliche A ngrif f sgruppen, die gestern tiefere Ein-briiche erzielen konnten. Die Kampfe haben sicb in den Kaum von Ant\verpen und Briissel verlagert und nehmen stšindig an Hef-tigkeit zu.
London lag in der vergangenen Nacht \vieder unter dem Feuer der V. 1.
Sehwere Femkampgeschiitze der Kriegs-m ari ne besehossen erneut sišdenglische Ha-fenstadte und Barackenlager sov.ie feind-liehe Batteriesteliungrn mit guter VVirkung.
Iri den Ardennen vvurden tJbersetzversu-che des Gegners iiber die Maas zerschla-gen. Nordlich Charleville iiber die Maas ubergesetzte feindliche Krafte wurden im Gegenangriff zuriickgevvorfen.
Ini Saone-Tal verlaufen unsere Bevvegun-gen trotz feindlichen Druekes weiter planin iissig.
Um Brest vvurde aueh gestern erbittert gekiimpšt. Unsere Besatzung zerschlug er-neut alle von starker Artillerie, Panzern und Luftstrritkraften unterstiitzten Angriffe des Gegners.
In ItaHen braehten unsere Truppen im ndriotisehen Kustenabschnitt alle Angriffe der Gegners zum Erliegen. ©rtliche Ešn-brti('»" vvurden im Gegenangriff abgerie-
■BEžfeM^aESSEK
Berlin. 5 -ept. O položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec agencije DNB dr. Ma>; Kruli:
Razvoj vojaškega položaja v severni Franciji iz od mika I nega pokreta na velikem področju k osredotočenju in dokončni stabilizaciji, kakor .je bilo pričakovati, še nj zaključen. Pritisk zavezniških brzih oddelkov se nadaljuje še naprej v sever-novzhodni smeri ter je zajel tudi že belgijsko ozemlje. Dočim visi levo krilo nasprotnika. ki je moralo pustiti za seboj večji oddelek v svrho obleganja Le Havra. še 2-apadno od Arrasa, so oklopniške za-gozde mešanih ameriškoangleških oddelkov dosegle že mestni rob Bruslja ter so v južni Belgiji na področju Ardenov v boju z nemškimi zaščitnicami. Tudi sunek proti Lotaringiji se je nekoliko zakasnil. Vsi pokreti, tako na nemški kot na nasprotni strani streme k razjasnitvi, ki se bo pokazala verjetno že v nekaj dneh.
Ločeno od tega ogromnega bojišča se vrše obrambni boji junaških posadk na oporiščih ob atlantski obali. V prvi vrsti je treba navesti trdnjavo Brest, ki jo nasprotnik divje naskakuje. Njen odpor pa postaja vsak dan bolj žilav.
Izven velikega bojnega področja se_ je razvila v južni Franciji sijajna operacija, namreč umik 19. nemške armade z južno-francoskega področja, kj se je, potem ko je srečno rešila vsa prevozna, prometna in prehranjevalna vprašanja, prebila ter se sedaj poskuša priključiti veliki obramb-
Maas zerschlagen — Erbitterfcer Kampf im adriatischen Kiistenabschnitt zum so\vjetischen Panzern zwischen Bug und vtehrkampfe in Siidost-Siebenbiirgen
gelt. In den letzten fiinf Tagen des Gross-kampfes vvurden dort iiber 200 Panzer ver-niehtet.
Im Siidostteil Siebenbiirgens dauern die harten Angriffs- und Abwehrkampfe an. In den Waldkarpathen haben ungarische lruppen vvesentlichen Anteil an der erfolg-reichen Abwehr mehrerer sowjetischer Angriffe.
Im Weichselbriickenkopf nordwestlich Baranow fiihrten mehrtagige erfolgreiche Augriffe trotz zahen feindlichen Wider-standes zu eiRer Frontverkiirzung.
Zvvisehen Bug und Narevv warfen die Sovvjets vveitere Verbiinde in die Schlacht. Die schweren feindlichen Angriffe vvurden unter Abschuss von 74 Panzern durch Ge-genangriffe in der Tiefe unserer Stellun-gen aufgc-fangen.
In Estland vvurden zvvisehen dem Wirz-see und Dorpat sovvjetische Rampfgruppen, die iiber den Embach iibergesetzt waren, verniehtet. Bei Dorpat warfen unsere Truppen die Bolschevvisten in schvveren Wald-kampfen naeh Siiden zuriiek.
Schlaehtfiieger schossen bei einem An-griffsversuch sovvjetischer Torpedoflugzeu-ge auf ein deutsches Geleit im Seegebiet vvestlieh Libau 9 feindliche Flugzeuge ab.
In der vergangenen Nacht warfen einzel-n" feindliche Flugzeuge Bomben auf Karls-rube.
ni fronti. Dejstvo, da so britansko-ameri-ški oddelki naleteli na vsem francoskem področju na majhen nemški odpor, jim je sicer povečalo brzino njihovega napredovanja ter jim na številnih mestih omogočilo pomembne pridobitve ozemlja. Pri tem pa ne smemo spregledati, da še vedno niso dosegli izhodiščnih postojank, ki so jih imeli Francozi in Angleži pred 10. majem 1940.
V srednji Italiji se je prav tako razvil nemški odmikalni pokret, ki je popolnoma pod nadzorstvom nemškega vodstva. Tudi na jadranskem obalnem odseku se nasprotniku ni posrečil tako zaželjeni pro-boj. Severno od Arna bodo trčili pritiskajoči sovražnikovi oddelki še na mnogo težko premagljivih naravnih ovir.
Na vzhodnem bojišču so važni samo boji med Bugom in Narevom, ki so zopet oživeli. Vse ostale akcije imajo zgolj krajevni pomen. Položaj je v glavnem neiz-premenjen, kar velja tudi za področje južnih in vzhodnih Karpatov, kjer se vedno bolj utrjuje. Boljševikom je doslej le na enem samem mestu uspelo vdreti na madžarsko ozemlje, vendar so se tudi tu že pričeli izvajati vsi potrebni protiukrepi-
Berlin, 5. sept. Nemški oddelki so 3. septembra pri Chatillonu v dolini Saone potolkli močne severnoameriške oddelke ter so na to neovirano od sovražnika nadaljevali svoje premike.
Jadranska bitka na višku
Na ia&attskem obalstem odseku se je izjalovil ponovni lunožestvem naval sovražnika
Berlin, 5. sept. Na jadranskem odseku je dosegla bitka svoj višek. Kljub temu, da so izgubili Angleži cele polke in več kot 200 oklopnikov, po dovozu svežih oklopniških oddelkov in motorizirane pehote skoro neprestano noč in dan napadajo. Na obalni cesti, predvsem na višinah severno od Sa-ludecia, postajajo boji vedno silovitejši. Nekatere vasi so nemške čete tri do štirikrat ponovno zavzele, preden so jih morale prepustiti nasprotniku. Kljub materialni premoči Britanci tudi 3. septembra niso dosegli nameravanega prodora. Na nekaterih mestih so sicer vdrli v glavno nemško bojno črto, vendar so obtičali v silnem nemškem obrambnem ognju in so utrpeli visoke izgube. Nemški grenadirji in oklopniški grenadirji so s protinapadi zamašili manjše vrzeli. Severno od Florence so napadli angleški oddelki nemške zaščitnice, toda bili so odbiti. Neka sovražnikova skupina, ki si je drznila predaleč naprej, je bila odrezana in zajeta.
Berlin, 5. sept. že osem dni divja na jadranskem obalnem odseku ogorčena bitka. Močni britanski in kanadski oddelki si poizkušajo z osredotočenjem vseh razpoložljivih človeških in tvarnih sil izkrčiti pot vzdolž obale v Padsko nižino. Vsak dan se sovražnik zajeda v gorato ozemlje in napreduje za majhen košček, čeprav je boj za oporišča in zaporne postojanke ter sploh za vsak meter zemlje izredno oster ter ga mora plačevati z najtežjimi izgubami. Samo v zadnjih štirih dneh so uničile nemške čete kakih 180 oklopnikov.
Naval se je pričel najpreje na kakih 40 km široki črti med Urbinom in obalo. Spričo svojih težkih izgub pa sovražnik ni mogel pritiskati na vsej črti. Zato je umaknil svoje zbite oddelke z levega krila ter je strnil vse svoje sile za napad na odseku ob Fogliji v širini kakih 20 km. A še ta klin je bil preširok, čeprav so ga podpirali ladiisko topništvo in številni bombniki. Po prekoračitvi Foglije je moral sovražnik, ki se je hotel približati kakih 10 km severno ležeči Conci, svoje napade še nadalje zožiti. tako da je v nedeljo napadal z več divizijami le še v širini kakih 7 km Toda tudi ti osredotočeni napadi niso mogli vsled velikega junaštva nemških čet nikamor naprej. šele ko je sovražnik svoje težko zbite divizije osvežil z novimi ojačenji, mu je uspelo, da je prekoračil Conco na dveh, kakih 5 km vsaksebi ležečih mestih. Pri Misanu in Clementu napada sedaj sovražnik strmo severno obrežje majhne gorske rečice, vendar mu nemSki grenadirji z ži-
lavo obrambo in energičnimi protinapadi preprečujejo poglobitev vdornega mesta. Tako je nastal iz širokopotezno zasnovanega prebijalnega poizkusa, pri katerem so poleg britanskih in kanadskih oddelkov utrpele pomembne izgube tudi najemniške poljske čete, le krajeven in takoj zajezen vdor.
Na zapadnem odseku italijanskega bojišča se je omejil sovražnik na izvidniške in naskakovalne akcije. Samo severno od Florence je močneje napadel, a so Nemci vse te njegove sunke odbili. Na srednjem italijanskem področju je prišlo prav tako le do nepomembnih bojev, ker je nemško topništvo vsakokrat pravočasno zgrabilo za napad pripravljene sovražnikove sile.
Milan, 5. sept. Kakor poročajo, je bil odstavljen in upokojen šef generalnega štaba republikanskega letalstva general Tessari. Njegov naslednik bo imenovan v kratkem.
Berlin, 5. sept. V bitki za zapadne dohode v Padsko nižino je ležalo težišče britanskih napadov dne 4. septembra v obalni nižini. Na ozkem področju so tamkaj napadali zavezniki z globoko razporejenimi silami in 120 oklopniki. Kljub tej tvarni premoči in kljub neprestanem navalu do pozne noči jim je uspel le krajeven vdor, pri katerem so morali plačati dobesedno vsak kvadratni meter zemlje z izredno velikimi žrtvami. Severnovzhodno od Morciana so Nemci ta vdor s protinapadom zaustavili. Ob obalni cesti je nemško topništvo razbilo britanske napade, še preden so dospeli do glavne nemške bojne črte.
Nered v južni Italiji
Stockholm, 5. sept. Vprašanje oskrbe z živili v Rimu je še nadalje najtežji problem zaveznikov v Italiii, kakor javlja »Associated Press« v listu »Goeteborgs Morgonpost«. Kako resen je položaj, je najbolje razvidno iz velike umrljivosti dojenčkov. Izmed 1000 dojenčkov umre 300 že v prvem letu starosti. Ta visoka umrljivost nastopa vsled tega, ker doječe matere niso dovolj hranjene. Ce se oskrba z živili v jesenskih in zimskih mesecih ne bo zboljšala, tako ugotavlja zaključno »Associated Press«, bo nastopila po mnenju strokovnjakov v Rimu velika lakota.
Benetke, 5. sept. Pred kratkim so napadli komunistični demonstranti neko procesijo. Sedaj je prišlo v Tarentu do spopada med komunisti in pripadniki tako zvane katoliške stranke in kristjanskih demokratov.
Ošima pri Fuhrerfu
Fuhrerjev glavni stan, 5. sept. Fuhrer je sprejel včeraj japonskega poslanika Ožimo, s katerim se je dalj časa razgovarjaJ o perečih vprašanjih skupnega bojevanja obeh narodov.
Razgovora pri Fuhrer ju se je udeležil tudi zunanji minister von Ribbentrop, ki je imel s poslanikom Ošimo že preie prisrčen daljši sestanek.
Saboterji slovaške svobode
Bratislava, 5. sept Načelnik slovaške propagande poslanik Gaspar je govoril o dogodkih zadnjih dni ter je brezobzirno obračunali s saboterji slovaške svoboda, katerih cilj ie bila ponovna podreditev Slovaike židovski in tuji oblasti. Tem ljudem ni bilo za dobrobit slovaškega naroda. Pri svoji nameri, da bi vreli slovaški narod v službo boljševizma, v bedo in revščino, so našij saboterji pomočnike tudi med častniškim zborom. Toda izdajalci so se zaračunali, tako je zaključil Tido Gaspar svoj govor. Oni bodo padli, slovaška država pa bo izšla iz te krize ojačena v svoji enotnosti in moči.
Čudne razmere v „osvobodni" Franciji
Stockholm, 5. sept. Razmere za anglo-ameriškim bojiščem v Franciji postajajo vedno bolj čudne in zmešane. To se kaže kljub strogi cenzurj iz številnih zavezniških poročil. Neki ameriški dopisnik je izjavil te dni, da spada med glavne naloge, ki jih mora rešiti general Konig, de Gaul-leov vojaški guverner Pariza, razorožitev makijcev. Posamezne boljševiško navdahnjene makijske tolpe se najenerg čneje upirajo tako razorožitvi kot razpustitvi ali enostavni prevedbi v redno vojsko. Hotele bi imeti odločilno besedo pri politični ureditvi Francije ter nastopajo v posameznih mestih jn okrajih zelo silovito proti vrača jočim se političnim emigrantom, ki jim očitajo, »da se niso ničesar naučili in ničesar pozabili«. Temu je treba prišteti še nasprotstva med makijci samimi, ker so se k njim zatekli številni kriminalni elementi.
Z razočaranjem in ogorčenjem so ugotovili ameriški dopisniki tudi. da ni nikjer opaziti nikake volje po obnovi, pač pa da ustanavljajo vsepovsod vojna sodišča m revolucijske tribunale, katerih žrtve postajajo številni popolnoma nedolžni ljudje. De Gaulle nikakor ne more obvladati vseh teh težav.
Ženeva, 5. sept. Iz nekega članka lista »New York Times« je razvidno, da namerava ameriška vlada imenovati ameriškega veleposlanika v Buenos Airesu Normana Armoura za novega ameriškega veleposlanika v Parizu. Bivši ameriški konzul v Marseillu Fullerton je bil Imenovan za vodjo ameriškega generalnega konzulata v Parizu.
Obstreljevanje južne Anglije se nadaljuje •
Stockholm, 5. sept. Kakor javlja londonska poročevalska služba, so napadli Nemci po kratikem odmoru v torek tik pred jutrom južno Anglijo in londonsko področje znova z letečimi bombami. Nastale so izgube in škoda.
Boji z ojačeno silovitostjo na področju Anversa in Bruslja
Sovražnikovi poizkusi prekoračitve Meu
Vsi sovražnikovi napadi v jadranskem 74 sovjetskih oklopnikov med Bugom in
boji na južnovzhod
Fiihrerjev glavni sta«, 5. sept. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
V	severni Franciji se naše čete trdovratno upirajo -močnim sovražnikovim napadalnim skupinam, ki ji<n je včeraj uspelo napraviti globlje vdore. Boji so se premestili na področje Anversa in Bruslja ter postajajo vedno bolj siloviti.
London je bil v pretekli noči zopet pod ognjem »V 1«.
Težki daljnostrelni topovi vojne mornarice so znova z dobrim uspehom obstreljevali južno-anglcška pristaniška mesta, vojaške lope in sovražnikove baterijske postojanke.
V	Ardenih smo razbili sovražnikove poizkuse, da bi prekoračil Meitso. Sovražni, kove sile, ki so prišle severno od Charle-villa preko Meuse, smo s protinapadom vrgli nazaj.
V	dolini Sadne potekajo naši pokreti kljub sovražnikovemu pritisku še nadalje po načrtu.
Za Brest so se tudi včeraj bili srditi boji. Naša posadka je razbila znova vse z močnim topništvom, oklopniki in letalskimi silami podprte sovražnikove napade.
V	Italiji so izjalovile naše čete v jadranskem obalnem odseku vse sovražnikove napade. Krajevne vdore smo s protinapadi zajezili. V zadnjih 5 dneh velikih bojev smo uničili tamkaj nad 290 oklopnikov.
V	južnem delu Sedinograške se nadaljujejo hudi napadalni in obrambni boji. Na gozdnaah Karpatih imajo madžarske čete
se razbiti — Ogorčen boj za Brest — obalnem odseka izpodleteli — Sestrelitev Narevom — Hudi napadalni in obrambni nem Sedmograškem
bistvene zasluge za uspešno obrambo več sovjetskih napadov. Na predmostju ob Visli severnozapadno od Baranova smo z večdnevnimi uspešnimi napadi kljub žilavemu sovražnikovemu odporu skrajšali bojno črto.
Med Bugom in Narevom so bili vrženi v boj novi sovjetski oddelkpi. Ob istočasni sestrelitvi 74 oklopnikov smo v globini naših postojank s protinapadi ustavili težke sovražnikove napade.
V	Estoniji smo uničili med jezerom Vire in Dorpatom sovjetske bojne skupine, ki so bile prekoračile Embach. Pri Derpa*y so vrgle naše čete boljševike v težkih gozdnih bojih nazaj proti jugu.
Bojni letalci so sestrelili pri poizkuše-nera napadu sovjetskih torpednih letal na nemško spremljavo v vodovju zapndno od Lieraje 9 sovražnikovih k-.^&I.
V	pretekli noči so vrgla posamezna sovražnikova letala bombe na Karlsruhe.
Berlin, 5. sept. Dopolnilno sporočajo k vojnemu poročilu:
V	težkih bojih za trdnjavo Brest se je v boju proti letalskim silam in protinapadom s celine ponovno posebno izkazala 3. brigada mornariškega protiletalskega topništva pod poveljstvom kapetana Richterja.
V	dolini Rhone se je v napadu in obrambi odlično izkazala 11. oklopniška divizija pod poveljstvom generalnega poročnika v. Wietersheima, ki je ščitila naše odmikalne premike.
Boljševfki med Bugosn in Narevom prssfrežem
Krajevni napadi ob Visli in na severnem odseku vzhodnega bojišča odbiti
Berlin, 5. sept. Med Bugom in Narevom so se znova z veliko silovitostjo razvneli hudi boji. Na tem starem bojišču, na katerem so se šele nedavno nekako zaključili širokopotezno zasnovani prebijalni poskusi, so pričeli boljševiki po izredno siloviti topniški pripravi in z močno podporo oklopnikov ter bojnih letal znova napadati. Kljub nekaterim globljim vdorom, ki so jih Nemci takoj zajezili, jim pa zaželjeni prodor zopet ni uspel. Nemški protinapadi so nato izzvali ogorčene boje, v katerih so izgubili boljševiki v nedeljo 35 oklopnikov.
Tudi na odseku tik severnovzhodno od Varšave je nadaljeval sovražnik svoje napade, čeprav so bili mnogo manj močni, ter jih je nemško topništvo razbilo že na izhodiščnih postojankah. Celotno področje med močvirji ob Bobru in Narevu in pa med Vislo pri Varšavi je postalo znova žarišče bojev, kjer so hoteli boljševiki kljub vsem porazom in izgubam še vedno doseči vsaj prestižni uspeh, ki bi jih spravil na vzhodno-pruska tla ali pa jim odprl vrata v Varšavo. Vse te njihove na-de so se razblinile o bojnem duhu nemških grenadirjev in oklopniških strelcev.
Nakopičenje sovjetskih čet na tem odseku boljševikom ni dovolilo, da bi napad-
Boji v Rumuniji
Berlin, 5. sept. Na rumunskem ozemlju so boljševiki sedaj z močnimi silami na široki bojni črti zasedli severno obrežje Donave. Njihove namere v posameznem še niso povsem jasne. Mogoče nameravajo z vsemi temi oddelki prodreti proti zapadu v smeri proti železnim vratom. Gotovi znaki pa kažejo, da bodo nekaj teh sil obdržali na tem področju, da bi v skladu z moskovskimi političnimi načrti predrle proti bolgarsko-turški meji. To bo verjetno odvisno od nadaljnjega političnega razvoja na Balkanu, kjer se Britanci sedaj močno trudijo, da bi znova utrdili ln izgradili svoje šibke postojanke. Medtem se načrtno nadaljuje boljševizacija Rumunije. Kako malo so boljševiki pripravljeni smatrati Rumunijo za zaveznika, ni razvidno le iz tega, da odvažajo v Sovjetsko zvezo razo-rožene rumunske vojake z njihovimi častniki vred, marveč da so pričeli deportirati tudi civilno prebivalstvo, predvsem iz Tran-nistrije in s področij zapadno od Pruta. V kraju Cracoane so po razorožitvi drugega bataljona 8. rumunskega obmejnega polka pobili razen 18 vojakov vse moštvo. Ostale rumunske čete, ki so se podvrgle boljševikom, so poslali včeraj brez podpore težkega orožja v borbo proti dvem prelazom v južnih Karpatih, kjer so bili razbiti že pred nemškimi postojankami ob teh
prelazih. Z nezmanjšano silovitostjo se nadaljujejo boji za prelaz Oitoz ter za prehode preko Karpatov severnozapadno od tod, predvsem v dolini Bistrice. Z znatnimi izgubami so bili odbiti številni poizkusi boljševikov, da bi s svojimi oddelki vdrli v nemške postojanke na prelazih. V ostalem Karpatskem predgorju tudi nadalje ni prišlo do hujših bojev.
Zmeda v Bukarešti
Stockholm, 5. sept. Razpoloženje v Bukarešti je zelo moreče, ker ljudje ne vedo, ali naj smatrajo Sovjete za okupacijske čete ali za nove zaveznike. Tako javlja »Associated Press« »Morgen Tidningenu« v poročilu iz rumunskega glavnega mesta. V Bukarešti je proglasil sovjetski poveljnik obsedno stanje ter prepovedal nošenje orožja, ne da bi se popreje o tem dogovoril z ru-munskimi oblastmi. S tem so, tako javlja »Associated Press«, Sovjeti razorožili vse Rumune. Rumuni si želijo, da bi bilo čimprej podpisano premirje, ki naj bi uradno potrdilo, da je Rumunija »zaveznica« Londona. Kakor vse kaže, ne vesta niti ruski poveljnik niti rumunska vlada, kakšen je njun položaj. Vsled tega vlada v Bukarešti, kakor posebej poudarja »Associated Press«, velika napetost.
li še na ostalih mestih srednjega in severnega vzhodnega bojišča. Na severnem odseku so izvršili sicer nekaj krajevnih sunkov, tako zlasti južnovzhodno od Tartuja, kjer so nemške čete medtem v smeri proti jugu prekoračile Embach, nadalje med Valkijem in jezerom Vircom, severnozapadno od Modohna. južno od Dvine, juž-nozapadno od Bauska in severnozapadno od Mitave. Tudi te napade je nemško topništvo razbilo deloma že na zbirališčih jn izhodiščih ali pa so jih vrgli nazaj nemški grenadirji. Med Valkijem in jezerom Vire so napadli boljševiki v temi. Imeli pa so izredno visoke izgube. Nemško letalstvo je pri tem z dobrim uspehom obstreljevalo predvsem topniške postojanke sovražnika.
Zapadno od Tartuja so očistili 3 estonski bataljoni močvirje severno od Emba-cha. Sovražnik je poskušal na tem odseku podpreti svoje strelske oddelke' s težkim orožjem, ki pa je zašlo v uničujoč ogenj nemškega obrambnega topništva. Le del sovražnikovih oklopniških skupin se je vrnil zopet preko Embacha nazaj. V 4 dneh so izgubili boljševiki 37 oklopnikov, med njimi 12 izredno težkih 64-tonskih voz. Nadalje so imeli okrog 3000 mrtvih in mnogo jih je bilo ranjenih ali I ujetih.
Vzdolž velikega loka Visle je izvedel sovražnik le na vdornem področju pri Ba-ranovu protinapade proti nemškim četam, ki prodirajo korakoma po m ini ranem, zamreženem in s protioklopniškimi zapornicami zavarovanem gozdnatem ozemlju.
Na južnem odseku se je položaj znatno utrdil. V gozdnatih Karpatih je vladalo na številnih mestih nemško izvidniško in naskakovalno delovanje. V vzhodnih Karpatih je sovražnik napadal s četami in bataljoni, a je bil povsod odbit. Nemci so s protisunki privedli ujetnike, zadali boljševikom visoke krvne izgube ter jih vrgli na nekem mestu dalje nazaj. Tudi v južnih Karpatih so z lastnim napadom vrgli nazaj neko sovražnikovo skupino. Boljše-viški ogledniški sunki so se izjalovili.
Generalfeldntarschall Sperrle,
der Oberbefehlshaber der Luftvvaffe im We-sten, auf dem Gefechtsstand einer Artillerie-SteUung
Me#va odklanfa angloamerišk®
vmešavanje v polfsko vprašanje
Stockholm, 5. sept. Sovjetski časopis »Pravda« je ostro kritiziral vladi v Londonu in Washingtonu zaradi njihovega zadržanja glede bojev v Vaišavi. To je razvidno iz nekega članka londonskega lista »Daily Telegraph«, ki obžaluje ravnanje »Prav le«, ki smatra razpravljanje o sovjetski pomoči v orožju za Vaišavo za »vmešavanje Velike Britanije in Zedinje-nih držav v zadeve, ki se tičejo Sovjetske zveze in Poljske«. »Daily Telegraph« je mnenja, da so interesne sfere »najslabša podlaga za trajni mir«.
Govoričenje angleškega časopisa ne bo motilo sovjetske vlade, da bo tudi nadalje po lastnih načrtih ravnala v vseh evropskih vprašanjih, posebno še. ker sta Churchill in Roosevelt boljševikom v Teheranu sama prepustila prosto roko v vseh evropskih vprašanjih s tem, da sta priznala Evropo za Stalinovo interesno sfero.
Kar se tiče brezupnega bc-ja varšavskih upornikov, odklanja Sovjetska zveza nadalje vsako odgovornost ter trdi. da pripade vsa odgovornost begunskem Poljakom v Londonu. To potrjuje tudi neko poročilo
švedskega lista »Afton Tidningen« te Moskve, ki prinaša odlomke iz članka nekega moskovskega časopisa, ki je navedel vrsto polj.-kih izjav, ki so bile objavljene v inozemskih, posebno v ameriških časopisih in iz katerih je razvidno, da so dali londonski Poljaki ukaz za upor v Varšavi. ne da bi prej stopili v zvezo s sovjetsko vojsko zaradi skupne akcije.
Stockholm, 5 sept Kakor javlia tukajšnji dopisnik lista »Basler Nachrichten«, keže. da tako zvani poljski »osvobodilni cdbor« ne bo sprejel predlogov ministrskega predse Inika poljske begunske vlade v Londonu Mikolajczyka.
Ta »osvobodilni oibor« zaseda sedaj v Lublinu. To je prvi vtis. ki je napravil odmev iz Moskve in Lublina v tukajšnjih poljskih krogih. Na sovjetski strani pa poudarjajo, da ne odloča v tej stvari sovjetska vlada, marveč lublinski Poljaki.
M*
Poravnaj čim prej
Aufn.: Roder/Atlantic
vrhovni poveljnik vojnega letalstva na zapahu, v postojanki nekega topniškega oddelka
Ste že prebrskali
svoje skrinje ln omare?
Za oblačilno nabirko Socialne pomoči fe dobrodošel prav vsakršen kes obleke, perila ali obutve
Ljubljana, 5. septembra
Danes so začeli pooblaščenci in poob-laščenke Socialne pomoči trkati na vrata ljubljanskih stanovanj ter popisovati pred mete, ki jih morejo prebivalci utrpeti za nabirko oblačil. Odveč bi bilo še govoriti o ogromnem materialnem in moralnem pomenu človekoljubnega dela Socialne in Zimske pomoči in enako bi bilo odveč utemeljevati njeno nujno potrebo. Res se je število beguncev že zmanjšalo, ker so se mnogi že-lahko vrnili na svoje domove, a še vedno jih je premnogo brez strehe in doma, brez oblačil razen onih, ki jih imajo na sebi, ki pa že kažejo vse posledice celoletne vsakodnevne uporabe. Prav nič pa se ni zmanjšalo, temveč prej celo naraslo število nujno in brez lastne krivde potrebnih med Ljubljančani samimi.
Bliža se nova zima, šesta, kar je vojna plamenica zanetila najstrahotnejši svetovni požar v zgodovini človeštva, katerega pekoči dim nas le prerad slepi, da čutimo samo bolečino v lastnih očeh, a na vidimo bližnjega, ki ga je ta požar oropal vsega, mu vzel morda r udnika in ga oropal sredstev za življenje. Bliža se nova zima, bližajo se z njo zvezane tegobe, ko premnogi ne vedo, kako bodo nahranili otroke, kako jih bodo zavarovali pred mrazom. Zato bo Socialna pomoč izvedla v Ljubljani zbirko starih oblačilnih predmetov, saj na nabavo novih v teh časih še pomisliti ne more. Vse ljubljansko mestno področje so razdelili na 21 približno enakih okrajev, za vsak okraj sta določena dva pooblaščenca ali pooblaščenki. Socialne pomoči, ki te dni izvršujeta od hiše do hiše. od stanovanja do stanovanja popis predmetov, ki smo jih voljni darovati. Na ta način bo poznejša organizacija odvoza predmetov čim lažja in hitrejša,
saj bodo nabiralci že vedeli pri kom naj se zgiasijo.
Prav vsak oblačilni predmet, ki ga moremo utrpeti, pride prav, tudi če se trenutno zdi morda neraben. Od klobukov in čepic, jopic, telovnikov, bluz. hlač in kril. oblek in perila, starih sviterjev in volnenih jopic, plaščev, pelerin, pletov, šalov in ogrinjal, pa do ovratnikov, rokavic in no gavic. Brez copat se pozimi težko shaja posebno potrebni pa so seveda tudi čevlji. Kdor lahko utrpi celo obleko, čstud staro in zakrpano, stori dvojno dobro di-lo, dobrodošel pa je tudi vsak posamezni kos obleke. Skratka: Socialna pomoi sprejema prav vse, kar smo voljni žrtvovati. Poškodovane, obrabljene ali raztrgane predmete bo morda lahko popravil poa-piranec sam, sicer pa bo popravljanje še posebej organizirano.
Zato preglejmo te dni vse shrambe, pa tudi zaboje v kleti, ali omare v podstreš-njcah, saj tam pogosto naletimo na stvari, ki smo jih rabili morda pred leti ali celo desetletji, ko so bili otroci še majhni, pa smo na vso to zbirko povojev, pa nogavic, hlačk, predpasničkov, smešno majhnih čepic, čeveljčkov in plaščkov že skoro pozabili. Preglejmo vse in temeljito, kajti potrebe so velike in nujne ter rasejo iz dneva v dan.
Kot vedno do sedaj, tako bo tudi pri tej nabirki Ljubljana prav gotovo pokazala svojo tradicionalno dobrosrčnost in razumevanje za stisko rojakov. Zato smo prepričani, da ne bodo šli nabiralci prav od nikoder praznih rok. Zlato se preizkuša v ognju, a prijatelj v nesreči. Nas vse je zajela nesreča krvave vihre, pomagajmo si med seboj, da prebrodimo težke dni. Danes meni, jutri tebi — nihče ne ve, kaj mu je usojeno: zato darujmo in — »Bodimo usmiljeni, da bomo usmiljenje dosegli!«
Berlin, 5. sept. K finskemu vprašanju piše inozemska informacijska služba med ostalim:
Razvoj v Finski se je že dalj časa predvideval. Prav tako so omembe vredni razlogi, s katerimi je utemeljil ministrski predsednik Hackzell odločitev svoje vlade. To odločitev hoče utemeljiti na ta način, da z nemškega stališča v poslednjem času ni bilo tako važno vzdržanje finskega bojišča ter da se je zmanjšalo nemško politično zanimanje za podpiranje finskega boja za svobodo. To je zelo neprimeren izgovor. Pred kratkim izvršeni obisk nemškega zunanjega ministra v Helsinkih, pri katerem so bile dogovorjene med Nemčijo in Finsko še tesnejše zveze kot doslej, dokazuje nasprotno. Nadalje hoče Hackzell naprtiti ta dogovor bivšemu finskemu državnemu predsedniku Rytiju ter izjavlja, da finski parlament, finski narod pa še celo nikdar nista sprejela tega dogovora. Finski parlament in finsko časopisje pa sta imela takrat dovolj prilike, da bi lahko v skladu s svojimi demokratskimi svoboščinami kritizirala ta dogovor. Vendar sta se temu odrekla očitno v spoznanju, da je ta dogovor za Finsko koristen. Tudi Hackzell je moral ugotoviti, da je bilo finsko bojišče vsled takrat dogovorjene nemške pomoči ustaljeno. Dejstvo, da je Finska danes sploh sposobna za pogajanja, je predvsem zasluga Nemčije. Zato so toliko bolj čudne utemeljitve ministrskega predsednika Hackzella. V ostalem pa dokazuje ravno finski primer, kako nevarna je pot, na katero stopajo narodi, ki sedaj poizkušajo, da bi se skozi zadnja vrata umaknili iz vojne. Ruska taktika, ki jo podpirajo An-gloameričani, gre za tem, da loči te države predvsem od njihovega velikega zaščitnika Nemčije. Pravijo jim, da bodo le takrat lahko računali na milost in usmiljenje, če bodo prekinili odnošaje z Nemčijo, čim se to zgodi, se prične nasilje proti njim. Potem ni več govora o kakih pogajanjih za premirje, marveč le o brezpogojni kapitulaciji. Kakor je izjavil Hackzell sam, se bodo boljševiki šele takrat razgo-varjali s Finci, ko v deželi ne bo več Nemcev. Isto je bilo rečeno v Rumuniji in Bolgariji. čim pa so zapustile nemške čete deželo, se je pokazalo, da je nastopil zmagovalec na povsem drug način. To lahko stori, ker se mu ni treba več bati nemškega ščita, ki je doslej varoval male države. Tako se z neizprosno logiko izpolnjuje tragedija malih držav, še nikdar ni zgodovina odobravala preloma zvestobe, nasprotno so državniki, ki so ga zakrivili, dovedli s tem svoje lastne narode v prepad.
Helsinki, 5. sept. Tu so objavili včeraj sledeče vojaško poročilo o položaju:
Na Karelski ožini je napadel manjši sovražni oddelek našo postojanko ob železniškem mostu pri Sorvaliju. Na ostalih odsekih motilni ogenj težkega orožja. Na nekaterih drueih odsekih našega vzhodnega bojišča so bili razpršeni ali pregnani sovražnikovi oddelki. Sovražnikovo letalstvo ie bombardiralo prednje črte in naše zaledje. Naši lovci so sestrelili en sovražnikov bombnik.
V skladu s sklenjenim dogovorom so bile ustavljene sovražnosti na bojiščih dne 4. septembra ob 8. uri.
Stockholm. 5. sept. Kakor poroča »Af-tonbladet« baje iz zanesljivih virov je pri glasovanju v parlamentu za ustavitev sovražnosti v soboto glasovalo 113 poslancev za in 43 proti politiki vlade.
Finski begunci na švedskem
Stockholm, 5. sept. Kakor javlja agencija TT. prihajajo v švedsko nadaljnji finski begunci Samo preko begunske karantene v Umeji v severni švedski je prispelo na švedsko nad 2000 finskih beguncev. V nedelio je prispelo v TTmejo kljub silno slabemu vremenu 30 finskih beguncev.
r	na FSiegkem
Oslo, 5. sept. Tukajšnji časopisi zavze-maio stališče k dogodkom na Finskem. »Aftonposten« piše, da ne pomeni prelom finskih odnošajev z Nemčijo nikakega pre-
senečenja. časopis podčrtava, da je vsled finskega zadržanja nastala nevarnost za ves sever. Na vojaško pomoč, ki jo je zahtevala Finska, je Nemčija pristala, ker še nikdar ni zapustila svojega zaveznika, če pa mislijo Finci sedaj, da ne potrebujejo več te pomoči, potem bodo kmalu dobili nov dokaz za staro izkušnjo, da se ni mogoče odtegniti boju z boljševizmom, ne da bi se tvegal narodni obstoj. Zaključno obsoja »Aftonposten« zadržanje Anglije napram Finski ter ugotavlja, da poudarja uradna finska izjava pritisk, ki so ga izvajali Anglija in Zedinjene države na Finsko, s čimer je ponovno potrjeno, da je zapadnim silam povsem vseeno, kakšna usoda bo doletela male narode. »Morgen-posten« pripominja, da je med tem, ko je bila Nemčija napram Finski vedno jasna in nedvomljiva, izdala Anglija ne le Evropo, marveč tudi Finsko. »Fritt Folk« piše, da je predložil boljševizem sedaj svoj račun in Anglija ga mora povsod plačevati, tako v Italiji, Franciji, na Balkanu in sedaj tudi na Finskem, časopis poudarja tovariško in odkrito zadržanje Nemčije napram Finski. Nemčija se je zoperstavila Molotovljevim zahtevam glede Finske, ki jih je ta predložil v Berlinu. Zaključno pripominja »Fritt Folk«, da se mora tudi Norveška čuvati, da Anglija še nje ne bi nekoč prodala.
Stockholm, 5. sept. »Goeteborgs Morgon-posten« izjavlja v uvodniku, da postavlja prelom odnošajev med Finsko in Nemčijo na glavo ves politični položaj na severu Evrope. To je dejstvo, ki ga je treba podčrtati tudi s švedskega stališča, če se hoče stvarno presoditi novi položaj. Vsled tega bodo tudi v švedski z vznemirjenjem in napetostjo v prihodnjih dneh in tednih opazovali razvoj odnošajev med Finsko in njegovim velikim sosedom, švedska bo na najožji in morda tudi na najbolj beleči način občutila v sedanji in bodoči usodi mirovne pogoje, ki jih bo Finska prejela. V trenutku, ko odhajajo nemške čete iz Finske, bo Sovjetska zveza pokazala svojo moč v vseh obrobnih ozemljih Vzhodnega morja.
Oslo, 5 sefct. »Nobena severna država ni preživela tako težkih in usodnih ur, kakor Finska« — ta stavek iz uvodnika dne 13 marca 1940., ki ga je napisal ob prvem sovjetskem mirovnem diktatu Fm=ki, navaja danes norveški kmečki list »N t:o-nea« List pravi, da bo Finska po vsej verjetnosti boli ševizi rana, s čimer bo izgubil finski narod svojo svobodo in samostojnost. Boljševizem bo strme1 pri tem tudi po uresničenju svojih starih načrtov na skandinavskem področju, zaključuje nst, kar bo dalo Švedski še mnogo pril k za razmišljanje.
Finski narod ve,
da bo anar trd
Stockholm, 5. sept. Poročila stockholm-skih jutrajnikov iz Helsinkov ugotavljajo soglasno, da ni nikjer opaziti nkakega veseli j a spričo razvoja dogodkov in da je vse zelo zaskrbljeno.
Finski narod ve, da bo mir po vsej verjetnosti trd in da bodo zahtevali od nj~ga nove žrtve. Zato tudi nikjer ne vidiš smeha in vlada povsod globoka resnost, poroča dopisnik lista »Svenska Dagbladcrt«. »Nihče ne ve ničesar o sovjetskih pogojih in to teži finski narod bolj kakor kaj drugega«, pravi posebni poročevalec »Stock-holms Tidningena«. Ljudje sicer vedo, da bodo pogoji hudi, a vprašujejo se, ali jih bo sploh mogoče prenašati.
Tudi finski listi podčrtu.iejo to dejstvo in opozarjajo, da premirje še ne pomeni miru. »Naše preizkušnje gotovo še niso končane,« piše finski list »Hudvv.ds-Stadsbladet« po vesti TT-ja iz Helsinkov.
Severno-finsko obmejno prebivalstvo je sprejelo vest o primerju z istim zagrize nirn mirom, kakor ga je kazalo doslej med vojno, poroča »Dagens Nyheter« iz sever-no-švedskega obmejnega mesia Haparan-de. Na bodoči mir gledajo z največjem nemirom in si ne delajo nikakih utvar o pogojih. Ako bodo sovjetske čete zajedle severno Finsko, kar splošno predvidevajo, potem bo večina prebivalstva po:zkuš la oditi v druge diele Finske ali pa zbežati na
Švedsko, so izjavili na več krajih ob fin-
sko-švedski meji.
•Finska prepuščena
bolj še vikom
Lizbona, 5. sept. Ob izročitvi Finske Sovjetski zvezi s pristankom Angioame iča-nov, piše list »Voz«, gre za najbolj kričečo krivico, kar se jih je kdajkold zgodilo, toda Anilija in Amerika si zaradi tega ne bo ta razbijali glave. Tako se dogaja s Fine: enako kot s prebivalci Baltskih držav. Zapustili so jih ter bodo nanje pozabili. Videli bomo. kako se bo razvijala politika v istem smislu kot v Baltskih drž. vah.
Na pod agi angleških časopisn h po:očii opozarja portugalski list, da ni zago ovite v ■'inskega ministrskega p.eds dn ka, da Sovjeiiika zveza ne zahteva ni kake brezpogojne kapitulacije, nič drugega kot b?-sd čenje, s katerim bi rad osladil gr:rko ■jilulo. Toda v resnici je po'ožaj tak. da so se morali Finci podrediti in bodo mora i brez ugovora sprejeti pogoje, ki jih bo dik-:irala Moskva.
Ob koncu navaja »Voz« ChurchiFove besede, ki jih je izrekel 1. 1941., ko Sovjetska >:veza še ni bila »ljubi zaveznk« Anglo-imeričanov. Churchill je dejal takrat: »Ako bi morala ugasniti luč svobode, ki tako jasno sveti nad severnm ledom, po-'em bi morali to smatrati pač za znak po-
Pomagajte žrtvam sovražnih letalskih napadov!
Pod okriljem socialne pomoči in s sodelovanjem Slovenskega Rdečega križa in Škofijske dobrodelne pisarne bo v nedeljo po vsej Ljubljani zbirka denarnih prispevkov v korist po sovražnih letalskih napadih hudo prizadetim prebivalcem v Borovnici z geslom »Ljubljana Borovnici«. Ljubljančani, darujte po svojih močeh za oškodovance!
vratka v najbolj črne čase, v katerih so izginili vsi sledovi 2000letnega človeškega napredka
Bern, 5. sept. K dogodkom v Finski javlja stockholmski dopisnik švicarske poročevalske agencije: V finskih političnih krogih, ki so se doslej vzdržali vsakega komentarja, vlada velik strah pred pogoji, ki jih bodo stavili Rusi.
Budimpešta, 5. sept. Glede na dogodke na Finskem piše »Pester Lloyd«: Z izločitvijo Finske iz vojne se niti politič i. še manj pa splošni vojaški položaj ne bosta pomembno izpremenila. Vzrok je dejstvo, da je bila Nemčija na to pripravljena in da je tudi dokazala, da njeno vojaško vodstvo lahko hitro reagira na take dogodke.
Napadi m Očetovske In žveplena ot©ke
Tokio, 5. sept. Vojna poročila s srednjega Pacifika javljajo o ojačenem sovražnikovem delovanju v vodovju Boninskih otokov. Drugega septembra je napadlo tako zvane Očetovske otoke preko 100 sovražnikovih letal, medtem ko se je istega dne pojavilo nad žveplenimi otoki približno 12 sovražnikovih letal. Istočasno je pričelo več bojnih ladij obstreljevati žveplene otoke. Medtem ko so napalla te otoke letala z nosilk letal, je 3. septembra napadla žveplene otoke skupina 21 velebombnl-kov, ki so prileteli z oporišč na kopnem.
Tokio, 5. sept. V času od 31. avgusta do 2. septembra je sestrelila japonska posadka na otoku Osavajati 29 izmed 350 letal, ki so napadla otok.
Preprečeno ameriško izkrcanje na Baugainvillu
Tokio, 5. sept. Japonske čete, ki se še vedno bore na Salomonskem otoku Bou-gainville, so odbile 27. avgusta 800 ameriških vojakov, ki so se znova izkrcali v zalivu Torokina. Od prvega izkrcanja Američanov na Bougainvillu v pričetku septembra 1943 so našteli na tem otoku najmanj 4000 padlih Američanov.
Nova Japonska ofenziva v Honanu
Tokio, 5. sept. Kakor javlja agencija »Domej«, so pričele japonske sile v Hona-nu 29. avgusta nepričakovano ofenzivo proti 20. čungkinški diviziji, ki se nahaja južnozapadno od Hengjanga. Japcnski oddelki so na 100 km široki bojni črti potisnili nazaj čungkinške čete. Pri Jungfengu so razbili japonski odlelki 5 sovražnih divizij ter zavzeli 30. avgusta čingšuping, 30 km južnozapadno od Jungfenga.
Uspešni japonski boji pri Hengynagu
Tokio, 5. sept. Dne 1. septembra pričete obkoljevalne akcije proti močnim sovražnikovim oddelkom zapadno od Hengyanga, dobro napredujejo. Japonski oddelki so po
Domeievi vesti v nedeljo dosegli čangtang, 5 km južno od Teijinga. Ostali japonski oddelki, ki zasledujejo sovražnikove čete, so dosegli že zvezno črto Rungčiao—Paihopu —Tanšanlin in napredujejo naprej.
38 ameriških bombnikov sestreljenih nad Celebesonn
Tokio, 5. sept. Dne 2. septembra so nad Minadom na Celebesu sestrelili 7 ameriških velebombnikov. 3. septembra so zbili prav tako 7 bomnikov, 5 strojev pa poškodovalo. 4. septembra je napadel sovražnik severni del otoka Celebesa z 31 velebombniki. Japonsko letalstvo je sovražnika napadlo in sestrelilo 34 letal, 4 pa težko poškodovalo. Japonske izgube so nepomembne.
Angloameriški polom v Indiji
Ženeva, 5. sept. Ameriški senator Chand-ler je zavzel svoje stališče do britanskega demantija češ da je britanska vlada zahtevala olpokiic ameriškega veleposlanika Philippsa. Istočasno je objavil brzojavko, ki jo je poslal sir Olaf Carce tajniku za zunanje zadeve pri indijski vladi v Londonu, v kateri je bilo rečeno, da Indija ne more še enkrat sprejeti Philippsa.
V tej brzojavki je rečeno med ostalim: »Izvedeli smo, da je Philipps še vedno osebni Rooseveltov zastopnik v Indiji. Mi ga moramo na vsak način označiti za ne-zaželjenega moža ter ga zaradi tega ne moremo sprejeti. Njegovi nazori se ne sklalajo z nazori kakor bi jih moral imeti velepolanlk prijateljske države. Podkralj je sprejel to brzojavko na znanje.«
Chandler je nadalje Izjavil, da poseduje zaupno pismo, ki ga je poslal Philipps Rocseveltu 14. maja 1943. Tega pisma sedaj ne more objaviti vendar ga bo predložil senatu ob določenem času
Zastopnik britanskega veleposlaništva pa zahteva pojasnilo o izjavi lorda Hali-faxa, kajti angleška vlada ni vlali Ze-dinjenih držav nikdar sporočila, da bi bil Philipps persona non grata.
Znova nad Švico
ženeva, 5. sept. Zopet so preletela zavezniška letala švicarsko ozemlje in s tem prekršila njeno nevtialnost. O tem je bilo uradno objavljeno: Snoči so med 18.10 in 18.22 uro ter med 21 in 22.56 uro preletela švicarsko severnozapadno mejo v skupinah ali posamezno tuja letala neznane narodnosti. Nadalje so preletela neznana letala švicarsko mejo tudi v noči na ponele-ljek med 0.52 in 0.58 uro ter med 0.59 in 1.04 uro in to v smeri Steinsackingen-Basel. Nadalje so v ponedeljek preletela tuja letala švicarsko mejo na področju ženeve. Med temi letali sta bili dve britanski in eno ameriško izvidniško letalo.
Značaj nove bolgarske vlade
Berlin, 5. sept. Radio Sofija je razširil neko sporočilo iz Londona, po katerem podčrtavajo tu sovjetofilski značaj nove bolgarske vlade. Nadalje so v Londonu mnenja, da bodo podpisani pogoji za premirje, četudi jih nova vlada ne bi odobrila.
Kratke vesti z vsega sveta x
Tokio, 5. sept. Japonski poslanik v Moskvi Morišima je prispel 3. septembra v Tokio, da poroča vladi o položaju.
Ženeva, 5. seot. V prvih 7 mesecih tega leta se je vršilo po uradnih ugotovitvah amerišVc^a delovnega ministrstva 30^5 stavk naftvam 2241 stavkam v istem obdobju preteklega leta.
St^ckhcHn. 5. sept. Roosevelt je pooblastil v nedeljo ameriško vlado, da prevzame večjo število rudnikov y P& s lvariji, kjer je v nvh prenehala proizvodnja vel d stalnih stavk.
Dajte kri pomoči potrebnim!
Splošna bolnišnica v Ljubljani sporoča: Življenje nekaterih bolnikov je v nevarnosti, če se pri njih ne izvrši pravočasno pretok zdrave krvi. V ta namen se je tukajšnji bolnišnic, javilo pred časom veliko število ljudi, ki so bili vedno pripravljeni dati v potrebi svojo kri bolniku. Zaradi izrednih razmer pa je nj h število znatno padlo Zato je potrebno, da se število kridijalcev poveča
Kri more dati brez 'kode za svoje zdravje le zdrav človek med 20 in 50 letom Pretok krvi se izvrš; brez bolečin. Dajanje krvi ni nkak poklic — pač pa človekoljubno dejanje v bolezni nomoči potrebnim Vendar se bolnišnica oddo'ži za dano kri s honorarjem Lir 1.50 za en ccm., mestni preskrbovali urad pa z dodatno živlsko nakaznico za 14 dni.
K zadnjemu pozivu so se odzvale predvsem žene. ki so dobrodošle: naj bi bile vzgled moškim, zlesti krepkim in boljše hranjenim. Potrebna zdravniška pra skava in pregled krvi se izvrši na I krg. odd. vsak ponedeljek in sredo med 10.—11
Zaščita psred letalskimi napadi
Zavedajte se, da če v devetmdevetdesetiti primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da Po zares Zato ne izzivajte usode in držlt« se d*:nih navodil! Predvsem takoj po danerr /naku Hlamia v zaklonišče'
Ali niste pomislili, da drugim ovirate vstop v zaklonišče, če se postavite pred vhod z nampnom, da v svojo zabavo nadzirate. kdo vse prihaja v zaklonišče.
Trnšslte stasre kslovrate
V nedeljo smo brali poziv gospoda p*e-zidenta generala Rupnika, ki se obrača na ljubljansko prebivalstvo, da^pomaga vstj za sifo obleči begunce in siromake. Ne dvomimo, da bodo Ljub'j-nčani po svoji zmogljivosti prispevali, kolikor bo le mogoče, čeprav so v šestem letu vojne ž? tudi'sami na .teknem z obleko in obutvijo. Velika večina ljubljanskega prebivalstva res da nima dosti odvisne zaloge, vendrr pa je znano, da je v Ljub jani še mnogo-kaj na razpolago. Kako pereča je skrb z* obleko v naši pokrajini in kako nujno Je potrebno, da se v ta pravec usmeri potrebno delo, nam pove kratek član-k, ki ga či-tamo v pravkar izišlih »Kmetijskih Novicah«:
Poleg prehrane je danes za nsše podeželje najvažnejša preskrba z obleko.^ Delovni človek potrebuje pri svojem težkem delu v prvi vrsti trpežno ob'eko. Te danes ne moreš kuoiti ka^r nekd"i v prodajal ni, ko si la^ko kupil za rmjh-n denar k~r gotovo obe'ko. V vojnih W'h je 1 b!e'a že taikoreikoč dodelana, saj je raztrgana in za-
šiti ni skoraj s čim Tudi tu mora naš kmet seči po samopomoči in si pride!"ti potrebnega lanu, iz katerega bo mogoče napraviti platno in suknjo.
Po Dolenjskem in Beli Krajini so že Jam, posebno pa letos, posejali mnogo več lanu in konoplje kakor v prejšnjih časih. Jesena in tudi prihodnjo pomlad naj se poseje čim več lanu, da bo čim več platna. Za pr ds-lavo in predelavo volne, za pletiva in tkiva bodo na mnogih krajih strokovni tečaji Važno bo pri tem. da se bo uporabljala s pridom tud volna starega ple iva (noenvic. jop 'n ioničev) za novo predelavo. Zato poišč'te vse stare kolovr?te !n jih dajte taikoj popraviti, da bodo tudi ti, včasih toliko čislani stroji, kakor svoj čas zopet opravljali koristno delo, sedaj pri obnovi naše domovine! Ne zanašajte se, da bo ob koncu vojne takoj raznovrstna obleka in perilo naprodaj. Izkušnje iz prejšnje svetovne vojne kažeio drugače in sedaj bo poma*>kanje pri tolikem razdejanju mnogo večje in bo prvi čas tudi naš kmet navezan edino le nase.
—	Oskrba nemških kmetovalcev z umetnimi gnojili. Navzlic prevoznim težkočam, ki so v zvezi z vojno, so v Nemčiji doslej brez zakasnitve oskrbeli kmetovalce s potrebnim: umetnimi gnojili. Sedaj so izdani tud: že predpisi za dobavo umetnih gnojil v ietu 1944/45 Kmetovalci dobe v tem letu dušikova gnojila v višini 80% dobav v letu 1943/44. Tri četrtine te količine si lahko nabavijo že do 15. novembra. Deželne organizacije kmetov dobe vrhu tega posebne količine, na račun katerih bodo lahko dodelili v upoštevanja vrednih primerih dodatne količ:ne. Za fosforna gnojila je določeno 60% lanske dobave, prav tako za kalijeva gnojila. V alpskih, podunavskih in sudetskih okrožjih dobe kmetje gnojila v polni ianski količini.
= Enotne fakture v Nemčiji. V Nemčiji se postopno uvaja uporaba enotnih formu-larjev za fakture, ki jih je predpisal minister za oboroževanje in vojno proizvodnjo Speer. Uvedba teh enotnih računov prinaša dalekosežno poenostavljenje in poenotenje poslovanja v pisarnah velikih tvrdk. For-mular že sam po sebi predpisuje kakšne navedbe se lahko stavijo v račun. Tudi glava računa je tako sestavljena, da je delo pri pisanju računa čim enostavnejše. Ta enotni račun po normi DIN E 4991 je ob-vezpo predpisan in ne sme prejemnik fakture zahtevati nobenih drugačnih podatkov, kakor so v računu predvideni. Ta predpis velja tako za oblastva, za vojsko in druge javne ustanove. Z uvedbo enotnega računa pa delo v smeri poenotenja trgovinske korespondence še ni zaključeno in bodo izdani še nadaljnji ukrepi za poenostavljenje in poenotenje.
= Centralna oddaja naročil za tiskanje formularjev v Nemčiji. Da se doseže čim večja racionalizacija v tiskarski stroki in prištedijo delovne sile, je potrebna koncentracija vseh tiskarskih naročil, ki jih izdajajo državni in komunalni uradi za tiskanje formularjev, ki morajo biti povsod enotni. V bodoče se bo tiskanje takih formularjev oddajalo centralno in se bodo formularji tiskali na rotacijskih strojih v najbolj sposobnih tiskarnah. O tem je nemški minister za oboroževanje in vojno proizvodnjo izdal posebno odredbo. Tudi tiskarska naročila s potrošnjo preko 2000 kg papirja se bodo v bodoče oddajala centralno in sicer tehnično najbolj urejenim tiskarnam.
= Novi bankovci v Srbiji. Srbska Narodna banka je dala od 1. septembra v promet nove bankovce po 500 dinarjev.
= Sanacija zveze srbskih zemljoradniških zadrug. Srbski ministrski svet je izdal uredbo, ki predvideva podporo Glavni zvezi srbskih zemljoradniških zadrug. Po tej uredbi se pooblašča minister za kmetijstvo in prehrano, da sklene s Privilegirano agrarno banko posojilo v višini 100 milijonov dinarjev, ki bi bilo v teku 25 let amortizirano. Posojilo naj služi za to, da se sanirajo obveznosti Glavne zveze srbskih zemljoradniških zadrug ter doseže napredovanje delavnosti zadrug. Kot garancija za posojilo se bo osnoval brezobrestni garancijski fond glavne državne blagajne.
= Obtok bankovcev v Rumuniji. Ob koncu junija t. 1. je dosegel obtok bankovcev v Rumuniji 212 milijard lejev nasproti lo0 milijardam ob koncu lanskega leta, kar pomeni povečanje za 52 milijard ali 32 %. Menični portfelj se je dvignil v tem času cd 52
na 64 milijard lejev.
—	Izredno dobra letina v Padski mzmi. Iz Milana poročajo, da je mlačva pšenice
v polnem teku. Dosedanji rezultati so pokazali, da je letošnja pšenična letina visoko nad povprečjem in mnogo boljša, kakor lanska letina, ki tudi n: bila slaba. Stanje koruze je odlično in bo tudi pridelek koruze boljši, kakor je bil lani. škoda, ki jo je povzročilo neugodno vreme je malo pomembna.
—	Anglija po vojni ne bo imela več prevladujočega položaja v pomorski plovbi. Angleški časopis »Nineteenth Century and After« pravi med drugim: Po pet letih vojne nima angleška mornarica nobene garancije, da bi še kdaj dosegla predvojno moč. Od vseh velikih gospodarskih panog Anglije bo le mornarica izšla iz vojne kot pohabljenec. Gornja dva stavka nazorno kažeta, kakšno razpoloženje vlada v krogih angleške trgovinske mornarice glede na konkurenčni položaj, ki ga bo po vojni zavzemala Amerika. V resnici ni za Anglijo nobenih izgledov, da bi nadoknadila v vojni utrpele izgube. Ob koncu leta 1944. bodo Američani zavzeli v svetovni pomorski plovbi ono mesto, ki ga je Anglija zavzemala na višku svoje pomorske veljave, v takozvanem viktorianskem obdobju, ko se je lahko ponašala, da sta od treh ladij, ki plovejo po morju, dve angleški. To bo v bodoče veljalo za Ameriko. Sprememba tega razmerja pomeni, da je Anglija izgubila svoj prevladujoči položaj na svetovnih morjih. Prvotno so se Angleži tolažili s tem, da so v vojni grajene ameriške ladje slabe in da s takimi ladjami Amerika ne bo mogla konkurirati v pomorski plovbi. Toda Američani so že ob koncu lanskega leta ustavili gradnjo cenenih zasilnih ladij tipa »Liberty« in so v začetku letošnjega leta pričeli gradati hitrejše in sposobnejše ladje, ki bodo lahko vzdržale konkurenco tudi v mirnem času. Ironija usode je celo hotela, da so morali Angleži spričo stiske v ladijski tonaži prevzeti od Zedinjenih držav 200 teh slabih in manj vrednih ladij tipa »Li-berty«, s katerimi po vojni ne bodo mogli mnogo početi. Angleške paroplovno družbe so sicer prejele za izgubljene ladje odškodnino, ki pa komaj zadošča, da si pri današnjih cenah na novo zgrade polovico izgubljene tonaže. Angleške paroplovne družbe si zaradi tega prizadevajo, da bi država po vojni nadalje subvencionirala pomorsko plovbo, medtem ko so prej prav te družbe vedno odklanjale vsako subvencijo Danes pa so voditelji paroplovnih družb prepričani. da brez subvencije ne bodo zdržali konkurence s slabimi in manj vrednimi, med vojno zgrajenimi ladjami.
KvotuiUa
*	Visoka odlikovanja v petih letih vojne.
Nemški listi navajajo, da so bila od pri-četka sedanje vojne do 1. avgusta 1944 podeljena naslednja visoka odlikovanja: viteških križcev 4800, hrastovih listov 539, mečev k temu 83, najvišje odlikovanje z bri-ljanti pa so doslej prejeli: podpolkovnik Werner Molders, polkovnik Adolf Galland, major Gordon Gollob, naaporočink Hans JoaJiim Marseille, nadporočnik Herman Graf, maršal Ervin Rommel, korvetni kapitan Wolfgang Lueth, stotnik Walter No-votny, polkovnik Adalbert Schulz, major Hans-Ulrich Ruder, polkovnik Hiacint grof Strachwitz, generalni poročnik SS Herbert Gille, generalni polkovnik Hans Hube, maršal Albert Kesselring, podpolkovnik Helmut Lent, generalni polkovnik SS Sepp Dietrich, maršal Model, nadporočnik Hart-mann in general Herman Balck. 19 krat so torej bili podeljeni simboli najvišjega nemškega odlikovanja za junaštvo. Veliki križ k železnemu križcu pa je prejel doslej samo državni maršal Herman Goring.
*	Smrt švicarskega znanstvenika. V nedeljo je umrl v Baslu v starosti 53 let znani švicarski znanstvenik Alfred Bally-Roch-ling. Bally je bil zastopan tudi v vodstvu nemške trgovinske zbornice v Švici in si je pridobil posebne zasluge za nemške pomožne organizacije.
*	Rojstvo siamskih dvojčkov na Švedskem je vzbudilo pred nedavnim precejšnjo pozornost. Dvojčka sta sedaj stara 3 mesece, a se nista razveseljivo razvila. Skupna teža dvojčkov znaša kcrnaj toliko, kakor teža normalnega otroka v isti starosti. Zaradi tega ni bilo mogoče izvesti predvidene operacije. Dvojčka hranijo s posebnimi preparati.
*	Saša Guitry aretiran. Med najbolj znanimi Parižani je sloveči igralec, režiser in duhoviti komediograf Saša Guitry, po katerem je bilo ustvarjenih tudi mnogo francoskih filmov, že iz predvojnih časov je bil Guitry znan kot prijatelj Nemčije, zato je bil v sedanji vojni v Alžiru v odsotnosti obsojen na smrt, skupno z nekaterimi drugimi znanimi francoskimi umetniki. Zdaj so ga zaprli.
u— Nov grob. V cvetu mladosti je moral zapustiti svoje najdražje fotograf g. Ciril Demšar. Za njim žalujejo mati, bratje in sestre ter širen krog prijateljev in znancev. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše odkritosrčno sožalje.
u— Dodatne živilske nakaznice za težke deiavce za mesec september bo mestni preskrbo valili urad začel deliti po števdkh potrdil tako, da pridejo na vrsto v sredo 6. t. m. številke 1 do 100, v četrtek 7. t. m. številke 101 do 200, v petek 8. t. m. številke 201 do 300, v soboto 9. t. m. števi ke 301 do 400. v ponedeljek 11. t. m. številke 401 do 500, v torek 12. t. m. številke 501 do 600, v sredo 13. t. m. številke 601 do 700, v četrtek 14. t. m. številke 701 do 800, v petek 15. t. m. številke 801 do 900, v soboto 16. t. m. številke 901 do 1000, v ponedeljek 18. t. m. številke 1001 do 1100, v torek 19. septembra pa številke 1101 do 1300. Mestni preskrbovalnd urad opozarja podjetja in delavce, da morajo pri pre-zemu dodatnih živilskih nakaznic predložiti za delavce, rojene v letih 1914. do 1926, glave osnovnih živilskih nakaznic. Podjetjem oziroma delavcem, ki glav osnovnih živilskih nakaznic ne bi predložili, urad ne bo izdal dodatnih živilskih nakaznic.
u— Pregled in ocenitev zasebnih gozdov. Komisija mestnega županstva za preg'ed in ocenitev zasebnih gozdov bo spet nadaljevala s pregledi in ocenitvijo še ostaiih gozdnih parcel k. o. Zg. Šiške, ki se nahajajo na Brdu. Gospodarje gozdov vabimo, naj se udeleže tega komisijskega ogleda. Sestanek komisije bo v ponedeljek 11. tm. ob 8. uri pri opekarni na Brdu.
u— Našemu kmetu in vrtnarju se vsako leto v septembru približuje je=en z naglimi koraki. Pridelki dozorevajo, rast odnehava. Nedeljsko nuerje nas je pa letos še prav posebno naglo uvedlo v jesenski čas. Treba je brž postoriti, kar zahteva čas. Ce še nismo, sejmo v prvi polovici meseca (lahko tudi vdrugič) zimsko solato, špinačo in motovileč. Tudi še lahko sejemo zelje, ohrovt in cvetačo za rani pridelek prihodnjega leta. Sadimo šalotke, zimski česen. Povezujmo endivijo, porežimo vrhove para dnižnikom, pustimo jim pa vse zdravo listje. Ljubitelji cvetlic sade septembra čebulice hijacint, tulipanov, narcis in še raznih drugih čebulnic. Proti koncu meseca bodo spravili z vrta na varno vse bolj občutljive rastline, da jih ne zaloti slana. V lončke presajamo križan! eme, pebrgo-nije, nageljne, begonije in druge iz potaknjencev vzgojen® ra"tiiro. Tudi bolj občutljive sobne cvetlice umaknemo z vrta. Sadje spravljamo ob pravem času. Poletno in jesensko nekaj dni prej, preden je užit-
no, zrelo. Pozno jesensko in zimsko sadije, v kolikor ga ni skiestilo neurje, naj ostane čimdalje na drevju. Kdor namerava saditi jeseni, naj se ta mesec brž pobriga za sadno drevje Jagode Lahko sadimo še ves mesec. Stare nasade gnojimo z drobnim, predelanim gnojem.
u— Kmetijske Novice od 1. septembra prinašajo raznovrsten sodobni kmetijski pouk. O socialnem zavarovanju kmečkih poslov razpravlja na uvodnem mestu Filip Uratnik. Inž. Anton šivic zaključuje pouk o tem, kako ocenjujemo vrednost posekanega in odvzetega lesa. O boleznih, ki ogražajo zdravje prašičev, nas poučuje dr. Janko Koren, o oziminah pa inž. P. Simo-mič. Inž. Fran Janežič pra^i v kratkem članku: Da ne bo žito snetjavo, moramo seme razkužiti, preden ga posejemo. Anton Flego nam pove, kdaj je treba pretakati vino. številska vsebuje tudi raznovrsten daljši pouk z dobrimi nasveti kmečkim gospedinjam. Marsikatera drobtina veija tudi za mestno gospodinjo. Zlasti sodoben je pouk o tem, kako si napravimo sadni kis.
u— Na I. moški realni gimnaziji v Ljubljani bodo sprejemni izpiti za I. razred dne
11.	septembra. Privatni izpiti bodo od 15. septembra dalje. Popravni izpiti za četrto-šoice, ki polagajo nižji tečajni izpit, bodo 18. septembra. Nižji in višji tečajni izpiti se prično 20. septembra. Popravni izpiti bodo od 25. septembra dalje. Razporedi teh izpitov so nabiti na oglasni deski v šolskem poslopju v šubičevi ulici št. 1. Pričetfek izpitov vsakokrat ob 8. Vpisovanje učencev za I. razred bo 2. in 3. oktobra v šubičevi ulici 1, I. nadstr., pri ravnatelju. Lanski učenci se bodo vpisovali 2. oktobra po razporedu, ki bo nabit na oglasni deski. K vpisovanju za I. razred je treba prinesti spričevalo 4. razreda s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu in lansko šolsko izpričevalo, prijavo za vpis, kolkovano s kolkom 20 lir, krstni list in davčno potrdilo o višini davkov. Ce je bilo v družini rojenih 5 ali več otrok, je treba prinesti rodbinsko polo ali potrdilo župnega urada, če je bilo 5 ali 6 otrok, se prijava kolkuje s kolkom 10 lir. Pri 7 otrokih je prijava brez kolka; v tem primeru ni treba davčnega potrdila, ker tudi šolnine ni treba plačati. Lanski učenci naj prinesejo davčno potrdilo in potrdilo o 5 oziroma 7 otrokih. Učenci drugih zavodov se bodo vpisovali 4. oktobra, zamudniki pa do 7. oktobra. Pri vpisu plača vsak učenec 15.20 lire za zdravstveni fond in fonda knjižnice in učil ter šolnino po višini davkov (do 304 lir davka ni šolnine). — Ravnateljstvo.
u— Na II. moški realni gimnaziji v Ljubljani (Bežigrad) bo sprejemni izpit za I. razred v ponedeljek 11. septembra ob 8. v poslopju uršulmske meščanske šole v Nunski ulici. Prijave, kolkovane s 6 lirami, sprejema ravnateljstvo v pisarni za Bežigradom do sobote 9. septembra opoldne. Priložiti je rojstni list in izpričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Razredni izpiti se bodo pričeli v ponedeljek 11. septembra, popravni izpiti v petek 15. septembra in privatni izpiti 18. septembra. Pri-četek izpitov ob 8. uri. Vsi izpiti se bodo vršili v poslopju uršulinske šole v Nunski ulici. V veži iste šole so razglašeni tudi natančni razporedi vseh izpitov. — Vpisovanje za novo šolsko leto bo od 2. do 6. oktobra po razporedu, ki bo pravočasno objavljen. — Ravnateljstvo.
u— Na II. ženski realni gimnaziji se bodo pričeli sprejemni izpiti za I. razred v ponedeljek 11. septembra ob 7. uri zjutraj v poslopju Trg. doma. Popravni, razredni in privatni izpiti se bodo začeli 14. septembra po razporedu, ki bo objavljen na oglasni deski v poslopju Trg. akademije. Vpisovanje za šolsko leto 1944/45 se bo vršilo od 2. do 6. oktobra ravnotam. Razpored bo pravočasno objavljen na oglasni deski. Preskrbite Si davčna potrdila,
u— Razpored izpitov na IV. moški realni gimnaziji. Ravnateljstvo obvešča, da se bodo izpiti v jesenskem roku vršili po tem-le razporedu: Sprejemni izpiti bodo 11. septembra s pričetkom ob 8. uri. Prošnje se bodo sprejemale do 9. septembra dopoldne. Popravni, razredni, privatni ter dopolnilni izpiti bodo od 15. septembra dalje po razporedu, ki bo objavljen na razglasni deski poleg ravnateljeve pisarne na porti uršulin-skega samostana. Privatisti naj predlože z dokumenti opremljene prošnje najkasneje do 9. septembra. Nižji in višji tečajni izpit (celotni in popravni) prične 25. septembra ob 8. uri.
u— Na O. državni mešani meščanski šoli
v Ljubljani, Zgornja Šiška, se bodo vršili popravni izpiti dne 11. septembra ob 7.30 uri. Završni izpiti v jesenskem roku bodo v dneh 12., 13., 14., 15. in 16. septembra. — Vpisovanje bo dne 2., 3. in 4. oktobra od 7.30 do 11. ure v konferenčni sobi v III. nadstropju. Podrobnosti bodo razvidne na oglasni deski. Pričetek pouka bo dne
12.	oktobra.
u— Za dijake (-inje) srednjih in strokovnih šol prične nov eno- ali dvomesečni stro-
nrmm ,,	n mm n .. m i
UMETNOSTNA RAZSTAVA
MIRKO KUJA6I6
SALON KOS — prehod nebotičnika
jepisni Učaj 5., 6. in 7. septembra. Vpisovanje dnevno. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Praktično znanje, vsakomur koristno. Informacije, prospekti: Trgovsko učiiišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Danes se vrši na šoli Glasbene Matice dodelitev k posameznim strokovnim učnim močem in določitev urnika. Zato naj pridejo gojenci, ki so se vpisali za klavir, ob 15. uri, gojenci za violino ob 16. uri, gojenci ostalih predmetov pa ob pol 17. uri v Hubadovo pevsko dvorano, kjer bodo zvedeli dodelitev, nakar se bo v posameznih učnih sobah takoj določil urnik za redni pouk, ki se bo začel v četrtek 7. t. m. Vpisovanje je možno med uradnimi urami v pisarni Glasbene Matice tudi še nadalje.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji pričenjajo 5., 6. in 7. septembra. Lahka desetprstna metoda. Učni na zmerna. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani je poklonilo uradništvo mestnega domovinskega urada znesek lir 220 v počastitev spomina pok. g. Ivana Bratoka. Darovalcem se društvo najtopleje zahvaljuje.
u— Razprava proti dr. Hafnerju. V ponedeljek ob pol 11. se je nadaljevala v porotni dvorani okrožnega sodišča kazenska razprava proti zdravniku dr. Janku Hafnerju. Bila je formalnega značaja, ker sodišče še n: prejelo poročila o zaslišanju nove priče, predlagane s strani obrambe. To zaslišanje se bo izvršilo v Gradcu. Po pre-čitanju nekaterih spisov je državni tožilec stavil nove dokazne predloge, ki so bili sprejeti, nakar je bila razprava ponovno prekinjena. Nadaljevala se bo, čim bo sodišče prejelo zapisnik o zaslišanju iz Gradca ali pa v 14 dneh, da tako ne bo potrebno obnavljati celotnega procesa .
Z Gorenjskega
Kurivo za bombardirane. Velikovška mladina je sklenila sodelovati v totalni vojni in so za vsakega našli primerno zaposlitev. Na razpolago se je stavilo 470 dečkov in 180 deklic v starosti od 11. do 16. leta. 2e precej druge mladine je zaposlene od prej. Najprej je mladina zbirala gozdne sadeže in je oddala 5800 kg robidnic koroški tovarni za marmelade. Nato so se dečki priglasili za spravilo kuriva v korist žrtvam bombardiranja. Dečki so ponekod zaposleni v družbi vojakov.
Ob zaprisegi novih sester Nemškega Rdečega križa v Celovcu je izpregovoril nadomestni Gauleiter Thimel, ki je rekel: »Čeprav stojimo zdaj v najtežji dobi orjaškega boja, bo vendar ob zaključku nastopila sprememba usode vsega nemškega naroda. V sedanji tekmi s časom mora biti vera v Fiihrerja neomahljiva. Z močjo naših src, s pogumom naših duš in s požrtvovalnostjo našega čustvovanja si bomo priborili zmago, ki jo zahteva že sama narava.«
O nedeljivi Evropi je v torek zvečer predaval v okviru celovškega ljudskega vseučilišča državni propagandni govornik Adalbert Forstreuter. Zlasti je razpravlja! o potrebi borbe zoper sovražnike Nemčije in Evrope.
Na vsakoletnem Jesenskem sejmu v Pli-berku, ki je bil letos v znamenju totalne vojne, so imeli tudi manifestacijo, na kateri sta izpregovorila koroški kmetijski vodja Huber in standartni vodja M-ier-Kaibitsch. Zaradi slabega vremena je bilo zborovanje v kinu. Maier-Kaibitsch je na-glašal, da so prebivalci velikovškega okraja že od nekdaj morali voditi trdo borbo. Njihovo geslo je: Koroška svobodna in nedeljiva! Boljševizem zopet sili proti Nemčiji, zato je tretba zbuditi stari koroški borbeni duh, da bo na koncu zopet dosežena zmaga. Huber je opisoval stanje Nemčije leta 1918., ko sta giad in razdvojenost privedla do poraza. Danes pa je prehrana zagotovljena in vera v Fiihrerja nezlomljiva. Opisal je vojaške dogodke in pozval koroške kmete, naj zvesto verujejo v nemško zmago, ki pa ne bo podarjena, marveč si jo je treba priboriti
Nov član ljudskega Sodišča. Okrožni vodja Andrej Fischer iz Spittala na Koroškem, po rodu iz Sudetov, je bil imenovan za člana ljudskega soiišča. Preselil se je 1. 1921 v Podroščico, kjer je osnoval skupino političnih somišljenikov. Od meseca maja 1938 sodeluje kot okrožni sodnik v Spittalu ob Dravi.
mm
'OS? epciliatssega dela dr. F-liiasia Vidmaifja
V izložbenem oknu znane ljubljanske knjigarne Kleinmayr & Ramberg se je
minule dni pojavila v njeni lastni založbi izišla zajetna knjiga: »Transformation unJ ICner«;ieubertragung« delo predsednika Slov. akademije znanosti in umetnosti, univ. prof. dr. techn. inž. Milana Vidmarja. Verjetno je to najobsežnejša nemška znanstvena knjiga, kar jih je kdaj izšlo v Ljubljani: obsega 918 strani v veliki osmerki, izdana je v standardni opremi znanstvenih knjig, lepo natisnjena, polna tehničnih risb, (348 risb v tekstu), grafikonov razpredelnic in matematičnih formul, ki se zde neveščemu pogledu kakor note velike orkestralne skladbe. Bralec, ki vzame v roko ta epohalni dokument našega znanstvenega življenja, življenjsko delo enega izmed vodilnih slovenskih znanstvenikov, utegne opaziti v predgovoru, da nalika z glasbeno skladbo ni samo poročevalčeva licentia poetica. »Tudi s silami in tokovi, z upori in napetostmi,« piše učeni avtor »prav kakor s kapacitetami in induktivitetami je mogoče delati muziko .. Naposled ima vsaka stroka svoj orkester, ki hoče, da ga pravilno vodimo. In vsaka stroka ima tudi ojo seecirno mizo. Imam pa rajši dobro glasbo, kakor raztelesenje mrliča«. Pisec hoče torej Imeti živo knjigo!
In tu smo takoj pri prvi značilnosti knjige, ki jo bodo mogli pravilno ln dostojno prikazati in oceniti samo strokovnjaki, kot pojav in posebej še kot medna-
rodno pomembno delo slovečega slovenskega znanstvenika pa vzbuja pozornost vseh kulturnih krogov. V predgovoru, ki Je sploh zanimiva avtorjeva izpoved, razpravlja prof. dr. Vidmar o odn«su pisatelja znanstvenih knjig do bralca, alj z drugimi besedami: o stilu (v širokem smislu) znanstvenega pisanja. Kako je treba pisati take knjige ? »Mogoče je n. pr. Kritiko čistega uma sestaviti v površnem m malone neprebavljivem jeziku in vendar doseči z njo mogočen, da, nezaslišen uspeh. Dokaz: veliki moirec iz Konigsberga. Na drugi strani je mogoče izpriditi najlepšo temo, če jo obdelaš v nabrekli, z besedami preobloženi obliki. Zlate srednje poti pa ne najdeš zlahka« (str. vin.). Prof. dr. Vidmar ugotavlja nadalje, da so »mnoge knjige iz elektrotehničnega slovstva spisane preveč pusto in suhoparno. Raziskovano tvarino avtorji razsekajo, oštevi-lijo nastale dele ln se omejujejo na golo ugotavlajnje dejstev. Mimo tega pogosto pripisujejo bralcu znanje, ki ga nima, zelo štedijo z vmesnimi računi, ki potlej povzročajo bralcu mnogo nepotrebnega truda; samo zaradi tega se lahko stisnejo v skromnejši obseg.« Ali je to prav? Pisec zavrača zagovor, ki bi ga mogli navajati tako pišoči avtorji-tehniki in pravi, da se je tudi pri takem spisu, kakor je pričujoči. poslužil svojega navadnega, širokega obravnavanja snovi. »Šel sem eelč še dalje: V knjigi naj se kar le mogoče opusti raztelesba tvarine; knjiga bodi kar moči med seboj povezan, polagoma se stopnju. joč, h koncu lahno izzvenevajoč prikaz skupnih problemov, ki jih imata gradnja transformatorjev in tehnika prenosa energij; bodi nekaka Simfonija idej, ne pa se-cirna miza«.
Tako in podobno označuje prof. dr. Vidmar svojo metodo pisanja znanstvenih knjig. Avtor slovenskih priroino in matematično filozofskih knjig, kakor so »Moj pogled na svet«, »Oslovski most«, »Med Evropo in Ameriko« ni tudi svojega največjega spisa »Transformation und Ener-gieiibertragung«, najsi je sicer strogo znanstveno in v bistvu strokovno delo, docela zaprl na tistih straneh, kjer se začenjata svet estetskpih vrednot in svet filozofskega spoznavanja. Častilec Musseta, enega redkih pesnikov — poleg našega Župančiča —, ki jih ta konstrukter elektrotehničnih teorij matematik, fizik in nacionalni ekonom še prebira ob robu svojega znanstvenega dela, ni nemara pozabil besed nesmrtnega romantika: »rien n'est vrai sans beautč«, ni resnice brez lepote. Tako je dr. Vidmarjev chef a'oeuvre »Transformation und Energieiibertragung« zanimiv pojav tudi glede metode pisanja, glede avtorjevega komponiranja snovi, ki teče iz splošne, idejno zajete osnove tehničnih problemov, od kratko, a trdno postavljenih izhodnih točk elektromagnetske vede v širino in globino transformatorske in energijskoprenosne stroke. Tu olkriva povsem nove poglede in izpopolnjuje stare, prehaja zdaj od eksperimentov k matematičnim formulam, zdaj od zamotanih računov k eksperimentom ln življenjski praksi. Tako raste spis zares v nekako več-stavčno simfonijo, ki jo tvorijo matematične formule, fizikalni ln tehnični problemi ter potreba človeštva, da si čedalje bolj olajšuje ln olepšuje življenje sredi skrivnostnih prirodnih sil, katerih produkt Je človek sam z vsemi svojiimi življenjskimi koreninami.
Na vzhodnem bajUKa je padel
stotnik Hans Maček. — Na zapadu Je padel vojak Edvard Osolnik iz okolice Pre-valj.
Nesreče, laletet posestnikov sin France
Kotučnik je bil v Kotljah od tovariša po nesreči s fračo zadet v oko, ki je nevarno poškodovano. 29letni jetniški paznik Tomaž Tivnik se je ranil pri rinkulanki in ima zlasti nos hudo poškodovan.
Letošnji živinski sejem v Borovljah bo ▼ nedeljo 10. t. m.
Podružnica Koroške banke na Bledu se za čas vojne zapre s 15. septembrom. Njene posle prevzame podružnica v Kranju. Koroška banka navaja kot razlog, da je v okviru totalne vojne tudi ona odstopila več delovnih moči oborožitveni industriji.
S štajerskega
Nov šef. V Mariborskem gradu je bila pomembna instalacijska svečanost Gauleiter dr. Ueberreither je kot poverjenik državnega komisarja za učvrščevanje nemštva razrešil z veljavnostjo od 1. septembra generala policije Ulricha Greifel-ta, ki je doslej vodil mariborsko poslovalnico. Kot njegovega namestnika je uvedel višjega vladnega svetnika Herberta Leori-hardta iz Gradca. K umestitvi so se zbrali vsi oddelni vodje mariborskega urada za učvrščevanje nemštva kakor tudi zastopniki nemške prešel j evalne družbe in nemške naselitvene družbe.
Zbor okrajnega vodstva Maribor-mesto je bil tokrat pod vtisom dogodkov na zapadu in na vzhodu. Okrajni govornik Ra-chle je orisal politične dogodke, nakar je okrajni vodja Strobi dal smernice za delo v bližnji dobi. Podrobno je obravnaval razmere na Spodnjem Štajerskem in je naglasil: objektivnost, stfcgost in pravičnost so načela, ki jih morajo upoštevati funkcionarji in sodelavci; njihovo delo mora biti zgledno.
V	vsem celjskem okraju se vrstijo zborovanja po celicah. Govorniki obravnavajo krajevne zadeve in vojne dogodke. Zanimanje za zborovanje je veliko.
Odlikovanje. Podčastnik Rudolf Bračič
; ^ z
železnim križcem IL razreda. Enako odlikovanje je prejel desetnik Franc Pihle-rič, takisto iz mariborske okolice. Nadalje je bil odlikovan z železnim križcem 2. razreda grenadir Jožef Bratušek iz Borila ob Dravi v ptujskem okrožju.
251etnico službe je praznoval rudniški ravnatelj inž. Ernest Lofler v Celju. Na svečanem zborovanju mu je čestital ravnatelj Pichler, ki je naglašal zlasti njegovo politično požrtvovalnost.
Razstava v Ormožu. Tudi letos vkuha-vajo različne gospodinje za ranjence ter odpošiljajo številne kozarce v bolnišnice. Ženski urad v Ormožu je priredil razstavo 102 kg mezge in 102 kg vkuhanega sadja, kar je 30 gospodinj pripravilo v 362 delovnih urah.
K obiranju hmelja v Savinjski dolini so se priglasili mnogi celjani, zlasti mladina. »Tagespost« je v soboto objavila daljši članek o tem, kako se počutijo letošnji obiralci pri delu. Letina je dobra.
V	Rušah sta se poročila poverjenlca za spodnještajerska dekleta pri Heimatbun-du Waltraut Maderjeva in medicinec Gerd Schleef iz Kolna, sedaj pri SS. Poroka je bila na občini, med gosti je bil tudi okrajni vodja.
Pogreb v Braslovčah. Te dni je umrl na
Zovneku Franc Korbler, ki je šele nedavno praznoval zlati jubilej svojega vrtnarskega poklica in 751etnico življenja. Ob grobu je govoril krajevni vodja Rosma-nith.
Starčkova nesreča. 821etni Hastec lz občine Prihove se je peljal z žetvenim strojem na polje. Na cesti pa ga je podrl avto in je starček dobil hude poškodbe po životu in na glavi V mariborski bolnišnici mu skušajo rešiti življenje.
Iz Hrvatske
Imenovanja v hrvatski vojski. Poglavnik je imenoval za šefa generalnega štaba hrvatske vojske generala ln ustaškega polkovnika Tomislava Sertiča, za šefa štaba ustaške milice pa ustaškega polkovnika Ivana Herenčiča.
Delovna služba za srednješolce. Poglavnik je odločil, da morajo odslužiti vsi absolventi srednjih šol eno leto v državni delovni službi.
Ob obletnici izbruha vojne piše »Nova Hrvatska«: »Na pragu novega leta vojne lahko s ponosom ugotovimo, da Evropa pod vodstvom Velike Nemčije še ni izpregovorila svoje zadnje besede. Ta beseda bo za nasprotnike usodna. Zmagal je vedno oni, ki je imel močnejšega duha. Zmaga Evrope je gotova!
Več sto hrvatskih častniških pripravnikov ustaške mladne se je vrnilo z izobraževalnih taborišč v Nemčiji. Prebivalstvo jih
Ob knjigi, kakor je tale pred nami, se znova ln živo zavedano silne razčlenjenosti sodobne znanosti, njenih neštetih panog, ki se cepe v nove podpanoge in diferencirajo prvotno na videz enovitno in preprosto snov v jnalone neskončne podrobnosti, dokler je nekega dne ne izčrpajo. kakor se v svetu živih teles izčrpa življenje organizmov. Toda skozi vse te stru-je in strujice teče kot podtalna pogonska sila zmagoviti človeški duh, ki ne mara poznati ne prisilnega miru in ne zaukazanih meja. Obračaš strani te knjige kot lajik, sprehajaš svoj nevešči pogled po matematičnih in tehničnih sestavinah dr. Vidmar jeve kapitalne knjige, veš, da vzlic vsej njeni vestni izgrajenosti in jasnosti ne moreš použitl njene vsebine, če nisi prehodil teoretskih višin elektrotehnike, vendar čutiš, da je to delo več kakor samo ena izmed nmogih učenih knjig. Čutiš, da je v njem kondenzirana ne samo znanstvena snov važne tehnične panoge, marveč tudi znanstven ln raziskovalski napor ene miselno najmočnejših glav, kar smo jih kdaj imeli Slovenci in da knjiga te vrste, spisana v mednarodno dostopnem jeziku in namenjena strokovnemu svetu vseh narodov, odlično predstavlja v sve-tovnost se podaljšujoči vrh slovenske kultu rn osti ..
In v kakšnem času Je bila spisana! Medtem ko je v viharjih druge velike vojne propadalo ln propadlo premnogo vrednot, medtem ko se je na bojiščih po vsem širnem svetu oblikoval v spopadih krvi In duha in ob silni Izrabi tehničnih sredrtev nov obraz političnega, ekonomskega in socialnega sveta, Je ob Večni poti pod ljubljanskim Rožnikom pisal prof. dr. Vidmar svoje veledelo »Transformation und Ener-
Je pri vkorakanju po Zagreba prisrčno po* zdravilo.
poziv bivšim rezervnim častnikom. —« Upravno poverjeništvo za Sušak—Krk Je pozvalo vse bivše jugoslovanske rezervna častnike pri vojski in mornarici, ki imajo bivališče na omenjenem področju, da se takoj, najkasneje pa do 7. septembra prijavijo v upravnem oddelku poverjeništva. Kdor se ne more osebno javiti., je dolžan prijaviti se po posebnem odposlancu.
Oddaja plina bo, kakor poroča »Glas Pri-morja« na Sušaku odslej spet normalna po 4 ure dnevno, in sicer bo plin pod normalnim pritiskom od 7. do 7.30, od 10. do 12.30 in od 19.30 do 20.30.
Prepoved točenja finih vin. Do nadaljnje odredbe je prepovedano točenje finih vin vštevši marsalo, jajčno marsalo in ver-mut. Prepoved prodaje teh vin se nanaša tudi na veletrgovce in trgovce.
Sadje na sušaškem trgu se lahko vsak dan dobi, poroča »Glas Primorja«. Z Reke prihaja na Sušak na stotine zabojev jabolk, hrušk in breskev. Neprijetno je samo to, da cene niso za vsakogar dosegljive. Namesto da bi prodajali joba!ka po 14.20 lir, hruške po 18.20 lir, kakor je določena najvišja cena, prodajajo sadje od 35 do 40 lir za kg. Isto je s po vrtnino. Po takšnih cenah si sadje lahko privošči samo gospoda, nikakor pa ne slabše situiranl meščani, kaj šele delavci, zaključuje pisec poročila ln priporoča strožjo kontrolo na trgu.
Nedelja na Sušaku. »Glas Primorja« piše: Kakšna je razlika v življenju na Sušaku zdaj in pred letom dni? Pred letom dni je bil v nedeljo popoldne na Sušaku vsakdo doma ali na svojem vrtu, ker se je samo na ta način lahko izognil napadom kakega napihnjenega badoljevca, čeprav ni zagrešil drugega, kakor da je govoril hrvatski. Dovolj je bilo tudi, če se pravočasno nisi umaknil mimoidočemu vojaku. Vsaka najmanjša stvar je dajal a dovolj povoda za fizični napad. Gostišča so bila navalno popolnoma prazna, ker se ni smelo prepe"«^' Iv	d
priljubljene partije preferansa so izostale. Dandanes vidimo ob nedeljah popoldne na Sušaku vse polno ljudi na sprehodu. Gostišča so prenapolnjena. Sliši se ne samo hrvatska govorica, pač pa tudi italijanske pesmi, medtem ko so lepa kopališča prepolna ne samo naših, pač pa tudi italijanskih obiskovalcev.
ffgl ežggfcca
KOLEDAR: Sreda: 6. septembra: Caharija.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica; Nedolžna grešni ca Kino Sloga: Lahko dekle. Kino Union: Friedmann Bach.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Reslijeva cesta št. 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Mr. Nada Ko-motar,-Vič, Tržaška cesta.
ZATEMNITEV Je strogo obvezna od 21. do 5. ure.
Sddajniska skupina Jadransko Pritnorje
RADIO LJUBLJANA
SREDA 6. SEPTEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nem:čini in slovenščini, napoved sporeda. 12.50 do 14.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Koncert dolnijesaškega orkestra. 1400 do 14.15: Poročila v nemščini. 14.15 do 15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda; Vsakemu nekaj. 17 00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Otroška ura: vodi Slavica Ve^-cajz. 17.45 do 18.30: Za razvedrilo. 18.30—19.00: V srcu droben napev zveni. 1900—19.30: Slovenski napevi — tercet se-ter Dcbrškovih. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 1945 do 20.00: Razgledi. 20.09—20.15: Poročala v nemščini. 20.15—21.00: IV. simfonija v g duru, op. 88 — A. Dvorak; igra Dunajski simfonični orkester vodi Joneil Po-lea. 21.00—22.00: Prenos osrednjega n^mš1 ega sporeda: Pisana ura. 22.00—22.15: Poročila v nemščini, napoved sporeda. 22.15—23.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Prijetni spomini. 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda.
Bfbliofflska izdata Tavčarjevesra »Cvetja v leseni« fe podariena Slovenskemu Rdečemu križu in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom kulise boste po d orli delo teh dveh ustanov. Cena izvodu je dvesto lir.
gieflbertragung«. In kakor pravi v uvodu, je temu napornemu in vendar umirjajoče-mu delu dolžan hvalo, da je sorazmerno lahko prebil tri težka vojna leta. »Mnoge duševne delavce je strašna vojna ohromila s tem, da jim je razmajala živce in veselje do dela. Mene pa je pognala k delu, ki mi je prineslo obilo užitka, mnogo zadoščenja, zatrdno pa tudi veliko truda. Predvsem pa mi je ohranilo veselje do življenja in delovno moč.«
Tako je celo v tem, v bistvu strogo objektivnem, v vsakem pogledu »nevtralnem« delu subUmirano osebno doživetje vojne, izražajoče se v premagovanju negativnega s pozitivnim, destruktivnega z, veliko konstruktivno vizijo sveta, ki hoče naprej in dalje s svojo močno spoznavalno in ustvarjalno voljo. Tudi svet tehnike je svet boja. »Tehniki so bojevniki«, piše dr. Vidmar v uvodu, »tehnični problemi so bojni problemi. Tehnik obrača naravno dogajanje, da ga stori koristnega željam in potrebam človeškega življenja«. V tem boju za izrabo prirodnih sil je za široko zajemajoči duhovni vid dr. Vidmarja več kakor samo zanimanje za fenomen prirodnih sil. filozofska misel tiplje tudi za nu-omenom, razvija ideje teh sil k nekemu višjemu smislu, ustvarja načrte o njihovi pravilni vključitvi v gospodarski in socialni red nezadržno nemirnega človeštva.
O tem in drugem je bila beseda v raz. govoru, ki ga je imel pisec teh vrstic z avtorjem knjige »Transformation und Energieiibertragung« v njegovi vili pod Rožnikom, tik pisalne mize. kjer je nastalo ▼ letih 1941—44 eno izmed poglavitnih in največjih del transformatorske vede. O tem razgovoru pa v drugem Članku,
Iz Trsta
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu T4Jetoa Terezija Favot, 53letna Olga Bal-zer, 541etni Alojz Tinta in 32letma Viktorija Fioot.
Ljudsko gibanje. Dne 1. septembra je bilo v Trstu 8 rojstev, 7 smrtnih primerov in 6 porok.
Nova umetnostna razstava. Te dni je bila otvorjena v Michellazzijevi umetnostni galeriji v ulici Sv. Miklavža slikarska razstava slikarice Marjete Benbina, ki je razstavila svoje slike tudi na 23. beneški umetnostni razstavi.
Rdeči most v poznem poletju. »Goriški list« objavlja v št. 35: »Avgust je pri kraju. Poletje gine in kakor soince žge najbolj takrat, ko se že začenja nagibati k zatonu, tako je tudi poletje šele sedaj udarilo na dan z vso svojo vročmo. Zaneslo me je k Sv. Antonu Novemu in proti Pomte Rosso. Ponte Rcsso — Rdeči most čez kanal Sv. Antona! Včasih smo hodila kupovat sadje, zelenjavo, rože, perutnino. Vse na Ponte Rosso! Pod pisanimi in zatrpanimi senčniki je bilo prerivanja, skope Tržačanke so se prerekale s slovenskimi kmeticami iz okolice, kupčija je cvetela! In kanal je bil poln bank, morje vse prekrito z limonami, pomarančami,_ čebulo, bučami da se motna voda skoro ni vide.a. V daljavi so tulile ladijske sirena. Nikdar ni prenehajo vrvenje. Še pozimi ne, ko je divjala burja in so se branjevke st skale v črne plete za kupi pomaranč in suhih fig. Marca si dobil tu že prve vijolice s Proseka in v zgodnjem postu š"pe vrbovih mačk. Zdaij starega trga na Ponte Rosso n; več. Nove tržnice in razvoj mesta sla ga preglasila. Vojna in njene neizprosne zahteve so nui dale hud udarec. A vendar se še zdrži. Podjetni Napolitanci so razgrniti svoje plahte in pod njimi na siojn cali prodajajo samo okrasje, glavnike, kravate, ogledalca. A nekdanje kupčije ni več. Se največ je rož iz okolice: gladi ole, vrnice, astre, marjetice. Iz kota se sliši vpitje prodajalca, ki ponuja limonado. V barki v Kanalu pa krpa sivolas mornar srajco in žvižga ono staro tržaško o tramvaju na Opčine.«
Zblaznel je ob mrtvi hčerki. T a-.ičen dogodek >e je primeril v ulici Piecaroi 49. lOletna Bruna Zucchi se je igrala v mizarski delavnici svoijega očeta. Pri tem jo je zajelo trasmisijsko jermenje in jo ubilo. Ko je njen oče Vladimir prihitel na hčerkine' smrtne krike na pomoč, se mu je <)b pogledu na mrtvo hčerko omračil um. Nikogar ni pustil k svoji mrtvi hčerki. Priti so marali organi kvesture in gasilci, da so lahko odpeljali truplo nesrečne deklice.
Grmičevje je gorelo med Opčinami in Repentabiom. Požar je zajel površino več sto kvadratnih metrov. Prihiteli so gasilci, ki so po štiriumem gašenju preprečili nevarnost, da bi se ogenj razširil.
Vsak dan nezgode. 58-letni mizar Jožef Bacino iz Lonjerske ceste 241 je padel z obzidka in obležal s številnimi poškodbami po vsem telesu. — Bolničarka Roza Zeriiii je opazila v bližini državnega dirkališča na Montebellu ranjenega starčka, 60-letnega Emila Fakina iz ulice Pondares 5. Poklicala je reševalce, ki so Fakina prepeljali v bolnišnico. Fakin je našel izstrelek, ki je eksplodiral in ga ranil. — 51-Ietnega uradnika Petra Fiore je povozil neki motoci-klist v Sonninovem drevoredu. Ima poškodovani obe nogi. — Ponesrečili so se pri kopanju 241etna delavka Julijana Fioren-tini, ki ima poškodovano desnico, 22-letni Jožef De Vecchi iz Videmske ulice 44, 28-letni delavec S. Zella iz Milanske ulice 33, in 231etna Nervana Baci iz Murattijeve ulice 3. - 54-letni Jurij Orbenčič je padel s kolega in si poškodoval levo nogo. Med delom se je poškodoval 40-Ietni čevljar Franc Novak. — Po desnem kolenu se je potolkla pri padcu mala Tina Superti iz Milanske ulice 25. — Med delom se je ponesrečil 17-letni delavec Ivan Lisjak iz Ro-cola Na hribu 1098. Ima ranjeno desnico. — 17-letni krznar O. Pavletič s Svetega
Obvestila
Slovenskega Mecega križa
Note za vojne ujetnike. Vojni ujetniki v Nemčiji prosijo naj bi jim Slovenski Rdeči križ poslal note naše narodne in umetne glasbe (vokalne, orkestralne in klavirske). Zaradi tega se obračamo do lastnikov od-višnih not s prošnjo, naj bi jih podarili nam za vojne ujetnike. Prevzemamo jih v glavni pisarni, Marijin trg 5, med uradnimi urami.
Pozivi: V Poizvedovalnem oddelku, Marijin trg 5, naj se zglase pri referentu HI nastopne osebe ali njih svojci: žan Vera, Honigman Kristina (učiteljica), Pakiž Jože in Franc (Lipovšca), Berdon Milan, An-tončič Anton (nadzornik žel. skladišč v Črnomlju), Žvan Davorin.
Zahvale. Slovenskemu Rdečemu križu so naklonili: neimenovan lir 500 za paket vojnemu ujetniku; neimenovan lir 100 namesto zdravniškega honorarja; uradništvo Kmetske posojilnice lir 300 za vojne ujetnike namesto cvetja na grob Julija Deu. Prisrčna hvala!
stopnišča 111. si je poškodoval levico. — Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
Napaden in vržen v morje. V bližini beneškega pomola sta napadila neznanca nekega 31 letnega moškega, ki sta ga izropala in mu vzela 4.000 lir. Za tem sta ga vrgla v morje. Na njegove klice na pomoč so prihiteli ljudje in ga rešili. Tržaška policija poizveduje za roparskima napadalcema.
Vlom v skladišče, v skladišče Largo Niccolini 2 so vdrli drzni vlomilci in odnesli čevlje, škornje, rjuhe in druge predmete, vredne nad 40.000 lir.
Iz Gorice
Slovenski dopolnilni tečaj za učitelje. V
septembru bo v Gorici tečaj slovenščine za učitelje, ki so dovršili italijansko učiteljišče. Trajal bo mesec dni in bo obsegal predavanja iz slovenščine, slovenske zgodovine in zemljepis j a. Ob koncu tečaja bodo izpiti, dopolnilna matura, ki bodo dali kandidatom pravico poučevanja na slovenskih ljudskih šolah. Vpisovanje v tečaj je b ilo v ponedeljek in torek 4. in 5. septembra na učiteljišču na Verdiijevi cesti.
Slovenski tečaji za Ijudskošolsko mladino, ki so bili doslej v ljud-ski šoli v Ma-melijevi ulici, se vršijo odslej na učiteljišču na Verdijevi cesti.
Alarmni znak z zvonovi. Goriška pre-fekUira sporoča, da bo v primreu pomanjkanja električnega toka alarmni znak z zvonovi. Znak bodo dajali z udarci s tolkalom po zvonu ki bodo trajali pet minut. Znak za prestahek nevarnosti pa bo dan z dveminutnim nepretrganim zvonjenjem. Za primer motenj v oskrbi z elekt: ičnim tokom je bila v Gorici uvedna nova sirena na stisnjeni zrak.
Občinski ob;ačilni urad je pričel s svojim delom. Te dni je pričel poslovati občinski oblačilni urad v Gorici, ki ima svoje uradne prostore v ulici Diaz. Tukaj dobijo potrošniki nakazila za obleko.
Razpis treh župnij. Nadškofijska kuri-ja v Gorici razpisuje konkurz za tri slovenske župnije: Crniče, ki je izpraznjena zaradi premestitve dosedanjega župnika in dekana mons. Novaka v stolni kapitelj. Cerkno, ki je izpraznjena zaradi smrti župnika dekana Kunšiča, in Štandrež pri Gorici, ki je izpraznjena zaradi odpovedi dosedanjega župnika prof. dr. Čuka. Rok za vlaganje prošenj je do 30. septembra.
Umestitev novega slovenskega kanonika. V soboto 26. avgusta je bil v goriški stolnici slovesno umeščen novi slovenski kanonik mons. Alojzij Novak. O njegovem imenovanju smo že poročali. Novi kanonik goriškega kapitlja se je rodil 27. junija 1881 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. V ma-šnika je bil posvečen 3. maja 1905. Novega kanonika je posebno cenil pokojni nadškof dr. Sedej, ki ga je že leta 1923 imenoval za stolnega kanonika. Zaradi prilik pa ni mogel biti umeščen in je ostal v črničah. od koder je bil sedaj poklican v goriški stolni kapitelj. V nedeljo 20. t. m. se je stolni kanonik ganljivo poslovil od čniških župljanov.
Šuligoj Teodor f. V noči od 26. na 27. avgust je padel za domovino komandir domobranske čete v Kanalu Teodor Šuligoj, ki je doma iz Slapa ob Idriji. Že v oktobru so ga domačini, med katerimi je bil tudi njegov brat, obsodili na smrt Tedaj se mu je posrečilo uiti. Sedaj so ga zahrbtno ubili. Bil je med prvimi, ki se je oprijel domobranske tidieje, 'in zgled vsej četi.
Smrt znanega goriškega fotografa. V
Morelijevi ulica 13 je umrl 62tebni Karel Weber, lastnik fotografskega ateljeja na goriškem korzu.
Na Tržaški cesti je gorelo v stanovanju Silvija Berlusija. Goriški gasilci so požar pogasili, škoda na srečo ni velika.
Ponesrečili so se 301etna Ivanka Duka, ki se je pri padcu potolkla po desnem kolenu, 14letnd Rihard Raddna, ki ga je doletela slična nezgoda, 24letna Alojzija Vesel iz Loma pni Kanalu, ki ima ranjeno desnico, in mali Karol Bačič iz Solkana, ki ima poškodovani obe koleni. Ponesrečenci so se zatekli v goriško bolnišnico.
Tatvine. Nad 1.000 lir vredna kopalna obleka je bila ukradena frizerki Idi Von-čina iz Nunske ulice 23. 32letni gospodinji Ivanki Nanut je drzen tat izmaknil 4 živilske nakaznice. 63letrii Alojziji Paschini iz Afriške ulice 9 sta bili ukradeni dve ži-
V zaklonišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne storiš svojemu bližnjema ničesar, kar ne bi bilo povšeči Tebi samemu! — Vpitje, sprehaja nje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo
v zaklonišče.
Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodnik; morajo biti zatemnjeni, ker v primeru alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili. Še mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču.
viLski nakaznici. 361etna Melina Pavlin iz Gradišča ob Soči je priš.a po opravkih v Gorico. Ob alarmu je bila v pokriti mestni tržnici. Mudilo se ji je, pa ni opazila, da je je pri tem nekdo izmaknili 5 živilskih nakaznic.
Streli v ulici Buffolini. Sinovi trgovca Gregorja Malene, ki stanuje v ulici Buffolini 8, so opazili zvečer na dvorišču neznanca, ki je stekel v smeri proti tt-ici Or-zoni. Eden od sinov je zgrabil za samokres in sprožil, ker je bil prepričan, da je dotičnik stikal po hiši. Strel beguna ni zadel. Zadeva je prijavljena policiji.
Občinski smetiščni voz so s konjem vred odpeljali. Pri Standrežu sta oborožena moška ustavila voznika, ki je peljal občinski smetiščni voz in ga prisilila, da jima je izročil konja in voz. Nato sta se odpeljala. Voznik je sporočil zadevo svojim nadrejenim. Občinska uprava je oškodovana za približno 50.000 lir.
MALI OGLfiSJ
Kdor Išče službo plača aa vsako oesedo L —.30 a dri. In prov takso —.60. ssa dajanje naslova ali šifro L 2.— Najmanjši Iznos za te oglase Je 1- 1.- - Z* Cenitve m dopisovanja Je plačati m vsako besedo L 1.— za vse druge oglase L —.60 za besedo. za dri. ln prov. takso -.60. za dajanje naslova aU šifro L	Najmanjši Iznos aa te oglase J« L 10.—.
Opozarjamo naše cenjene oglaševalce, da prinesejo oglase za nedeljsko številko po možnosti že v četrtek, ker v petek zaradi praznika uprava ne uraduje.
n
17-LETEN FANT
išče kakršnekoli stalne ali aača.-ne zaposlitve, celodnevno ali poldnevno. Ponudb© na ogl- odd. Jutra pod	»Ve-
sten in poštene 23168-1
POSTREŽNICO
od 7. do 3. uro pop. sprejmem takoj. Dobra plačo, in hrana Naslov v ogl. odd. Jutra.	23096-1»
GOSP. pomočnico
pridno in pošteno, za vsa hišna dela, sprejmem takoj. Hrana in plaoa atfora. Na?lov v oglasnem odd. Jutra.
22955 Ja
SLUŽKINJO
vajeno samostojne kuhe in gospodinjskih poslov išče res dobra hiša samo 2 odraslih oseb. Dobra plača in hrana. Pogoj: poštena, mima in pridna. Dekleta v tej službi le po več let. Pojasnila v trgovini žužek, Tavaarjev3 11.
23117-la
MLAD FANT
do 17 let, ki bi oprav lja-1 hišna dela in postavljal keglje, dobi do. br0 službeno mesto. Poizvedbe: Prešernova nI. 9, gostilna. 23082-la
SPREJMEM TAKOJ
več ključavničarjev in enega vajenca. Plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra.	23122-la
GOSP. POMOČNICO sprejme takoi Tomnž Mencinger, Sv. Petra c. 43.	23158-la
14-LETNO DEKLICO brez staršev. sprejmem za svojo k otroku ln za pomoč v gospodinjstvu. Lihko bi se izučila šiva_ nja. Naslov v ogl. odd. Jutra.	23162-la
KDO BI POUČEVAL
klavir. Odplačilo pomoč pri gospodinjstvu. Naslov pošljite na oglasni odd. Jutra pod
j^ačetnioac 23124-3
iProdam
VJEČ STRUŽNIC različne velikosti, kompresor. spritz piStolo in različno drugo orodie. ugodno naprodaj. Merkur. Puharie-va 6.	23095.6
KOLESI Jamsko in moško, z dobrimi gumami ter 2 triciklja z novimi gumami, zelo ugodno naprodaj. Merkur Pu harjeva 6.	23094-6
VOLNENO BLAGO za moški plašč in oble. ko prodam. Žibertova uližsa 25-1.	23103.6
Hi
KAN O UNION	Telefon «2-21
Odlomki iz življenja nadebudnega, toda nesrečnega sina velikega mojstra nesmrtne muzike J. S. Bacha
Friedemann Bach
Gustav Grindgens, Camilla Horn, Wolf Liebeneiner, Leny Marenbach Predstave ob 17. in 19.15 uri
UNO MATICA	IV let on £2-4i
Velezabavna kmečka burka z Joem Stoeckelom v glavni vlogi
Nedolžna grešnica
Predstave: ob 16. in 19. uri
KINO SLOGA
Tel. 27-30
Willy Fritsch in Friedl Czepa v zabavni komediji
Lahko dekle
Sodelujejo: Rene Deltgen, Paul Kemp in drugi odlični umetniki Predstave ob 16. in 19. uri
KINO MOSTE
Zaradi ogromnega zanimanja podaljšujemo spored
še enkrat študent
V sredo ob 18.45; v petek ob 14.30,
16.30 in 18.30 Predprodaja v petek od 10.30 ure dalje
Prodam:
parcelo v strogem centru k 1400 lir za kvadratni meter;
parcelo za vilni sistem v šiški;
parcelo za večnad-stropnico ob Celovški cesti ter na vzhodni strani;
travnik 13.000 kv. metrov, 25 minut od centra mesta. Realitetna pisarna
ZAJEC ANDREJ, Tavčarjeva ulica 10.
iiiiliiiiiPiPi^M
MORSKO TRAVO
novo, z.i žimn"x> ali z.i kauč. prodam. Jo'lp Vin šek. Dunajska 6. dvori šče.	23054 6
MRČES IN GOLAZEN uši. stenice, bolhe, ščur ke. molje, miši, podgane, voluharje in bramorje, zanesljivo pokončate s strupom. ki ca dobite v droge riii KANC. Židovska ulica 1.
22395-6
PEGE IN LISAJ
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogsrija KANC. Židovska ulica 1.
22394-6
ROKE
hrapave in razpokane Vam napravi zopet než ne in gladke Meioderm glycerin gelee krema. Dobi se v vseh drogeri j ah. — Drogeri j a Emona Iv. Kam. Ljubljana nebotičnik.	22654.6
ZOBJE beli m zdravi! Dentamln zobna pasta, dobi so v vseh drogeri j ah. — Dro-gerija Emona Iv. Kane, Ljubljana, nebotičnik.
22655-6
ELEKTR. MLIN
za kavo ali ječmen, >Fa. vorit« znamke. V< Ks — prodam. Naslov V oglasnem odd. Jutra. 22955-6
RADIOAPARAT nemške znamke. zelo m;ilo rabljen, prodam. Naslov v ogl. odd. tra.	23007-S
NEKAJ METROV
vzorčastega blaga (to-bralco) z., obleko ali za predpasnike, prodam ali zamenjam za protivred. nost Naslov v ogl. udd. Jutra	23098-6
DAMSKI PLAŠČ črn. volnen s svileno podlogo (predvojno blago). damske biuze, klo. buke, torbice stare nogavice, sobno kredenco (starega stila, orehovim) 6 stolov okroglo razteg_ Ijivo mizo, oljnate slike in žimo, ugodno prodam. Pred škofijo 19-1.
23035-6
JARČKE
proda Accetto. Trnovski prlst;in 18	23151-6
FOTOAPARAT Vogtlander-Vito. Leica format. Skopa-r 1:3.50, Compur, prodam. Jesen_ kova 3 desno, med 13. in 15. uro.	23104-6
BEL PIKE 2 m. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23106-6
PREDSOBNO STENO z omarico, večjo in samo omarico Za predsobo, šperano. prodam. Mizarstvo Ličen, šolska ul. 5, pri remizi. 23108-6
MOŠKE ČEVLJE visoke (štrapac), št. 44, ptrojim. Ločnik.iTjeva Ul. 3.	23109-6
MOŠKE ČEVLJE št. 42 in ženske čevlje št. 40, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23110.6
RADIOAPARAT
5 cevni, krasen, z vdelanim gramofonom zame. njam za sedlarsko Arm_ štepmašino razred 45.— Naslov v ogl. odd. Jutra.	23113-6
OTROŠKI PLAŠČ za dveletno punčko in druge stvari prodam. Na slov v ogl. odd. Jutra.
23115-6 KUHINJSKE MIZE in stolčke dobite po usodni ceni v trgovini »Ogled* Mestni tr^ 3,— (vhod skozi vežo).
23118 6
6 RJUH
in 2 brzini s perjem, vse dobro ohranjeno — prodam. Na-slov v oglas, nem odd. Jutra. 23119 6
SOBNO KREDENCO veliko, z marmornato ploščo, prodam za 2000 lir Naslov v ogl. odd. Ju^ira.	23120-6
PRODAMO: športno kolo. štrapa,ono kolo in dve damski kolesi. Kolesa sQ prvovrst nih znamk. ohranjena kot nova. — Trgovina > Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.
23121.6 MOŠKO SUKNJO
sivo, za srednjo postavo in nekaj blaga za sraj. ce, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23127-6
DAMSKI PLAŠČ
črn. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23125-6 150 KNJIG
prodam. Cesta II. št. 12.
23167-6
SPALNICO
in Jedilnico prodam. — Ogled od 9. do 10. ure dopoldne. Naslov: Sv. Petra r.. 2, levo. 23165 6
GUME
za otroški voziček ter otroške čeveljčke št. 21 ugodno prodam. Pozve se Salon Genic&c Pug-ljeva 15-1.	23163 6
ŠIVALNI STROJ Singer. nov. pogrczljiv ter novo moško in žensko kolo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23161-6 2 DEŽNI PELERINI otroški, novi, nepremoč_ ljivi. do 3 let in nove visoke čeveljčke št. 29 in nizke št. 37. prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.	23154-6
10 m PODLOGE dr.it, (dvojna širina) — prodam Naslov v oglasnem odd. Jutra. 23155-6
BLAGO
za kostum, pepita ali za plašč, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23156.6
ŠIVALNI STROJ Singer. pogrezljiv predvojno blago. mal0 rab ljen. prodam. Ogled do 15. ure vsak dan. Ciril Metodova 62-111. levo — Toman.	23142-6
ŠIVALNI STROJ Pf ..ff. pogrezljiv. še v ze.
10	dobrem stanju, prodam. Ogled vsak dan do
11	ure. Resi jeva 30. pritličje.	23143-6
OTOMANO prvovrstno delo, ugodno prodam. Tržaška 52.
23144-6 GUMIJASTE CEVI nekaj komadov po 10 in več metrov, ugodno proda Elhorna« Sv. Petra c 5.	23152-6
KOLO
»Ideal', s priborom, prav dobr0 ohranjeno. prodam za f>500 lir. Natlače. nova 16-1.	23146-6
špOKTNI VOZIČEK otroški, dobro ohranjen, prodajn. Trček, Vipav. ska 23.	23147-6
ŠPORTNE ČEVLJE ženske, nove. z dvojnimi podplati, št. 39, zamenjam za krompir. Po_ izve se: Poljanska 41,— podstrešje.	23149-6
RADIO
5 cevni, nov, ugodno prodam. Rogelj, Javorni-kova 17. pritličje desno.
23150-6
RADIO
prvovrsten, prodam. — Ogled od 13. do 15. in od 18. do 20. ure. Bar-tolj. Rimska 9-IH,
23129-6
VIOLINO
V= z etuijem. prodam.— Naslov v ogl. odd. Jutra.	23130.6
UGODNA PRILIKA!
Zaradi bolezni prodam: šivalni stroj. orig. Singer, prvovrstno moško kolo, moško sivo obleko, kot novo. moške nizke čevlje št. 41 in kos blaga za moško rjavo obleko. Kamniška 13.
23131-6
PRODAM
kuhinjsko garnituro, na. tnizni prt in stenske obloge fino, rdeče obšito platno. Kolodvorska ul. 6, Cerar.	23132-6
JEDILNI KIS si lahko sami pripravite. Navodilo dobite v dro-geriji Kane, Židovska 1.
23133-6 ŠIVALNI STROJ znamke »Necchis eivo biago s podlogo in črno blago za ženske obleke, prodam. Nunska 3.
23134.6 MOŠKO BLAGO temnosivo, prodam. Flori janska ul. 40, spodaj.
23135-6
ČRNE ČEVLJE
visoke, št 43 in otroške visoke čevlje št. 32. pro. dam. Naslov v ogl- odd. Jutira.	23136-6
MOŠKE ČEVLJE št. 43, čme z dvojnim' podplati, prodam. Ogled samo od 2. ure naprej. Naslov v ogl. odd. Ju. tarai.	2313*7-6
ŠPORTNI VOZIČEK predvojni. dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23138-6
BLAGO za damski športni plašč ali kostim, modro, predvojno. rožasto svilo za žensko obleko ali haljo, blago za moško bleko— ugodno prodam. Ogled od 12. do 15. ali od 18. naprej. Celovška 49_I.
23139-6
STISKALNICO
Ekscenter, 25tonsko. to. varniško novo. ugodno proda R. Raznožnik, — uvoz industrijskih in ostalih strojev. Ljubljar n-a. Pražakova 8-1.
23171-6
IŠČEM KAKRŠNEKOLI
obratne prostore
ali
industrijski objekt
v zamenjavo dam za protivrednost novo moderno dvostano-vanjsko hišo; razlika se plača v gotovini, i/onudbe in popis objekta poslati pod »OBRATNI PROSTORI« na oglasni oddelek »Jutra«.	J-1401-I
PREPROGO
pirot 4.20 X 5.30 m edinstven vzorec, primerno za večji salon, sejno dvorano, hotelsko sprejemnico itd., PRODAM. Ogled v trgovini »UMETNOST«, Kolodvorska ulica št. 30.
ŽENSKO KOLO
dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23172-6
ŠIVALNI STROJ znamke Necchi. popolno, ma nov salonska oprema z okroglim čolnič-kom, prodani. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23145-6
FOTOAPARAT Zeiss Ikon Compur 6x9. optika 1.3Vr z vsem pri borom, prodam. — Na ogled iz prijaznosti pri g. Pogačniku, optiku. — Pod trančo	23169-6
KOMPLEKS
zemljišča cca 4000 k v. m, za industrijske svrhe oz. tvori šest - krasnih stsvb. nih parcel — takoi prodam po 140 lir za. kv. m. Zemljišče leži na severni strani LJubljane, oddaljeno le 5 minut od tramvajske postaje. Samo resni kupci naj se javijo pismeno na ogl. odd. Jutra pod 'Nadvse ugodnoc 23084.20
Kupim
Vsako ANTIKVARIČNO
slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tudi stare listine kupuje in najboliše plačuje Knjigarna lan.-z Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva ulica 6.
J-407-7
KUPIM
vsakovrstne knjige za lastno knjižnico. Ponudbe z navedbo knjig in cen na ogl. odd. Jutra pod »Bibli-ofil«.	22S33-7
LJUBLJANSKI ZVON, tudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Ljubljanski Zvon«.	22834-7
ZNAMKE, kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi preko-morske in pokrajinske, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«.
22835-7 DAMSKO KOLO novp ali malo rabljeno, kupim. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
23105-7
ŠTEDILNIK
železen, s tremi odprtinam«. kupim.. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod
^Cibaliac 23112-7
KAUČ
prav dobro ohranjen — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Kauč« 23126-7 KUPIMO knjigi: štolfa: šofer in samovozač ter Struna: Auto. Ljudska kn.lgnrna v Ljubljani	23166-7
DAMSKI PLAŠČ ali blago, kupim ali za. menjam za protivrednost. Glavan Štefka. — Gorupova 4. 23148-7
MOŠKO PERILO staro, uporabno b; kupila Za svoje nečake begunce. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Nujno« 23160.7
kupim
dve sedlarski Arm-štep-mašini razred 45. Naclov v ogl. odd. Jutra. _23114.7
SOSTANOVALCA
sprejmem Flori j anska ul. 7.-I.	23102-23
VELIKO SOBO
opremljeno ali prazno — dam brezplačno Za nekaj ur dela v gospodinjstvu. Natančne podatke pri Navinšek. damski fri zer. šelenburgova 1.
23140-23
iS&be išie
SOBICO
pripre-to, s posebnim vhodom, iščem. Plačam dobro. Ves dan odsotni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Odsotna« 23107.23»
STANOVANJE
in vso oskrbo pri dobri druž:ni iščem za 7-letno dekl ico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Pri dobri družini*
23123_23a STARE-IšI G°SPOD eoliden. išče opremljeno sobico s prostim vhodom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
^Stilnoc 23164-23a
DVE URADNICI
iščeta opremljeno sobo v centru. Po možnosti posebnim vhodom za takoj ali s 15. 9. 44. Po. nud.be na ogl. cdd. Jutra pod
j Dobro plačava« 23159-23a
PRAZNO SOBO
večjo, za shrambo boljše pisarniške opreme, iščem po možnosti v .centru ali bližini. Ponudbe na ogi. odd. Jutr, pod
>Prazna« 23141_23a SOBO
opremljeno ali prazno— iščem na Mestnem trgu. Starem trgu, Krekovem trgu in bližini ali v Stre-liškl ulici in bližini. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tr, pod
>Prijetna oobat 23128.23i PRAZNO SOBO
iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«
23170-23a
JARČICA
grahaste 'oarve se je izgubila. Najditelj dobi nagrado. Naslov v oglas, nem odd. Jutra.
23116-37
ZLAT PRSTAN
staromoden. z opalom, edini spomin na pokojno mamo sem izgubil v soboto med 1. In pol 2. uro od cukrarne do Mladinskega doma v Povše-tovi ulici. Dobrega najditelji naprošam, <ia ga izroči v trgovini g. Pečar. Poljanska 18, kjer prejme nagrado. Za vsako možno uslugo vrnilcu zd.-.j in v bodoče vedno na razpolago. 23157-37
\ L I
ste poravnali naročnino?
Kruta usoda nam je iztrgala v cvetu mladosti našega ljubega sina, brata in strica, gospoda
Demšar Cirila
fotografa
Maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 9. septembra 1944 ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, žiri, 26. VHL 1944.
žahijoča MATI, BRATJE in SESTRE
Herbert Steinmann:
38
Žena za stekleno steno
Roman
»Zdaj razumem, gospod komisar — s svojega prostora za klavirjem Rolf vobče ni mogel videti Jensena. Jensen je s svojim orodjem tako tiho šaril okrog voda, da ga je bilo komaj slišati.«
»Jensen? Osvetljevalec?« se je Ruders-dorff zavzel. Nekam bolestno sd je pritisnil roko na čelo. »Ali je bil ta v godbeni sobi, se res ne morem spomniti.«
»To bi bilo po strašnem prizoru v garderobi kar ra7: mljivo,« je Harake zamišljeno rekel, »slika, ki ste jo imeli pred očmi, vam nI daila paziti m okolico.«
»Takisto prepaden je bil m odsoten z duhom, saj prav zato sem bila tako huda nanj,« se je Analiza Romeijeva vneto oglasila. »Mislila sem, da md hoče satmo kljubovati in nagajaiti. Saj nisem vedela, kaj je bil pravkar doživel. Ali mi moreš odpustiti, Rolf?«
Gledala mu je naravnost v oči. Njene oči so bil© polke prošnje in upajoče lju-bezm.
Temu se Rolf Rudersdorff m mogel več upirati.
»Prav, prav, Analiza — nikar več ne govoriva o tem, ne danes ne kdaj pozneje. In danes še posebno ne!«
Kriminalni svetnik Winter je z drobnim nasmeškom na pametnem obrazu pristopil k njima,
»Ne verjamem, da bi bilo to, kar si imata še povedati, kdo ve kako pomembno za praktično delo kriminalne policije.«
Rudersdorff in mladenka sta ga takoj razumela. Nekoliko v zadregi sta se poslovila od uradnikov.
Ko so se vrata zaprla za njima in je tudi Da Silva stopil iz svoje sobice ter se pridružil Hankeju in Winterju, se je kriminalni svetnik globoko oddahnil.
»Mislim, gospoda, da vidimo zdaj marsikaj jasneje — toda naše pravo delo se menda šele pričenja. Se vedno ne vemo, kdo je Untermannov morilec, kdo je v parku pobil drja. Langeja in kdo je bil storilec v Riberovem slučaju.«
Gunither Hanke je bil v globoki zami-šljenosti pobesil glavo. Ta mah je vzdignil sivkastosinje oči.
»Ze snoči me je ob preiskavartju napada na drtja. Langeja izpreleteda misel, za katero mi res da skoraj vse dokazno ogrodje še manjka. Ako mi hočete pustiti do večera proste roke, gospod svetnik, mislim,
da vam lahko prinesem kaj več---
Kriminalni svetnik Winter je svojega najboljšega pomočnika radovedno pogledal. Toda poznal je njegovo posebnost, da le nerad in skraij.no previdno govori o
stvareh, ki še niso dovolj razbistrene. da bi mogle veljati za dokaze.
»Seveda imate prosto roko,« je kratko odločil.
Giinther Hanke je pomislil.
»Upam, gospod tovariš Da Silva da se lahko zanesem tudi na vašo pomoč — zdaj, ko gre morebiti za končni naskok.«
Brazilski kriminalni komisar je takoj privolil.
»Docela sem vam na voljo. Kakor veste, še vedno upam, da se bo s pojasnjen jem Untermannove zadeve rešila tudi uganka Riberovega slučaja. Kaj mislite podvzeti, gospod Hanke?«
»Rad bi poiskal ravnatelja Has<berga, mimo tega pa zaslišal Jensena o Ruders-dorffovi navzočnosti v godbeni sobi. Pred vsem bi bilo važno tudi zaslišanje drja. Langeja, kolikor je mogoče. Nadaljne ukrepe si za zdaj še pridržim--«
Na Da Silvovem rjavem obrazu se je zablisnilo. Črte okrog odločnega obradka so se mu napele.
»Oddih od dela za pisalno mizo se mi bo kar prilegel, gospod tovariš--«
Hanke se je obrnil h kriminalnemu svetniku Winterju.
»Torej se posloviva, gospod kriminalni svetnik Drevi upam, da vam bom imel poročati marsikaj novega — in nemara ---«
Jasna, pomenljiva iskra je tlela kriminalnemu komisarju Guntherju Hankeju v sivkastosinjih očeh.
Ko sta se Heinz Renken in lise Dan-now vrnila v hotel »Hamburg«, so jima na njuno vprašanje povedali, da je gospa Renkenova kmalu po njiju dveh zapustila hoteL Naročila je bala, naj sin obeduje brez nje; kosila bo v mestu, kjer ji bo bolj pri rokah.
To na bilo nič kaj podobno spravi iti prijaznosti. Takisto se je zdelo mladima človekoma, ko sta bila tiho použi.a obed in sedla v veži k skodelici kave. Kakor dogovorjena, sta si izbrala isto mizo, kjer sta bila imela tisti odločilni nočni pome-nek. Toda govor med njima se kar ni hotel razviti Čudno vedenje gospe Renke-nove, to, da je Untermannov morilec naj-brže še hodil po mestu, in končno navzočnost kriminalnega pomočnika Lii-deckeja, ki je kakor molčeče svarilo pred nevarnostjo sedel v oddaljenem koncu veže pri kozarcu limonade — vse to je Hein-zu Renkenu in lisi Dannow težilo duha.
Ni čudo, da ju je obadva mučno izpre-letelo ko ju je mahoma ogovoril jasen .moški glas:
»Upam. da ne motiva?«
Dvojica za mizo je vzdignila oči in po-
gledala R,o)fu Riidersdorffu in Anilizi Komer j evi v obraz, ki sta sijala od radosti. Na prvi pogled je bilo videti, da imata posebne namene; kajti Rolf Riidersdorff jež ta hip postavil v kot dva nelahka železniška kovčega, in usnjena škatla za klobuke, ki jo je priložiila Analiza Romerjeva, ie še dodatno pričala, da gre za velike reči.
»Ce sineva prisesti —?« je mladostni ljubimec ,Umetniškega gledališča' premostil očitno zadrego lise Dannow in Heinza Renkena.
»O, prosim--« je rekel Renken, ki še
vedno ni vedel, ali ima ta presenetljivi obisk dober ali slab pomen.
Rudersdorff je zadovoljno spustil svoje 02k0 telo v globok naslanjač, med tem 5- o je Analiza Romerjeva zdajci p obesila oči in počasi sedla, kaikor da je v zadregi.
Mladi igralec se je krepko odkašljal, takisto, kakor da bi si hotel dati sam pri sebi zalet
»Gospod Renken — lise — če te še smem tako tovariško imenovati — prišel sem s svojo nevesto, da nekaj popraviva, preden odpotujeva k njenim roditeljem.«
lise Dannow se je sunkoma vzravnala* Na prvi pogled je opazila zlata obročka, ki sta se jima lesketala na prstancih.
»Rudersdorff — Analiza — zaročila sta se? Kako me to veseli — najprisrčneje vama čestitam!«
Schriftlpjter - Urejuje: Davorin Bavljen
— Fiir d as Ronsortium »Jutro« als Verlag tiskarnarja: Pran -teran — Fiir
- Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja. Stanko Vtraot — Fttv »Narodna tiskarna A O.« als Oruckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot den (nseratentel) verantrvortlicb • Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomii VolfiK