glasilo >van]sK- x>uda--■up- ■ne \ LISTIČ :ndu ne ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA n T O ves- LASTNIK IN IZDAJAL M' Jkrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din. polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej, Za inozemstvo 900 din oziroma S amer, dolarje — TEK. RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki, v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 40 (448) LETO LX. NOVO MESTO, 9. OKTOBRA 1958 UREJUJE urednjšk: odbor — Odgovorni urednik Tone Gosnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predaj Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — NenaroČenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje *SiovensV poročevalec* v Ljubljani V Kočevju so praznovali Od 1. do 3. oktobra 1943 Je bil v Kočevju I. zbor odposlancev slovenskega ljudstva. Letos so slovesno proslavili 15-letnico tega pomembnega zbora in hkrati svoj občinski praznik. Imeli so vrsto kulturnih in športnih prireditev, 3. oktobra zvečer pa je bila slavnostna akademija, ki so ■e je udeležili tudi bivši predsednik izvršnega odbora OF Josip Vidmar, poslanec in član izvršnega sveta Ivan Maček, sekretar okrajnega komiteja ZKJ Janez Vipotnik in večje število odposlancev, ki so se pred petnajstimi leti udeležili zasedanja. Slavnostni govor je imel ljudski poslanec Josip Vidmar. roduktivnost dela V številki od 2. oktobra smo kratko poročali o posvetovanju sekretarjev občinskih in tovarniških komitejev ter osnovnih organizacij, ki je bilo 29. septembra v Novem mestu. Posvetovanje je vodil sekretar okrajnega odbora SZDL Novo mesto Martin Zugelj,% polletno realizacijo gospodarskega načrta ter zaključki in nalogami, ki iz tega izhajajo, pa je prisotne seznanil predsednik OLO Franc Pirkovič. - SE VEDNO PROIZVODNOST Čeprav je načrt izpolnjen {po nepopolnih podatkih) v prvem polletju s 46 odstotki, stanje ni zastrahujoče. Opaziti pa je nekatere pomanjkljivosti. Plan zaposlitve nove delovne sile je prekoračen, saj je doseženo petletno povprečje. Novo najeti delavci so večinoma nekvalificirani. Petletni perspektivni načrt gospodarskega razvoja ne predvideva samo porast števila zaposlenih, ampak tudi poveča- nje produktivnosti dela. Podjetja so, kot je videti, skušala doseči realizacijo večjih planov proizvodnje z dotokom nove delovne sile. Ker je ta večinoma nekvalificirana, je , doseženi učinek nasproten. Produktivnost, ki bi morala porasti za 14°/o, ni porasUa toliko. Nekvalificirani delavec, ki je komaj prišel za stroj, mora stroj najprej spoznati, Šele nato bo lahko »iztisnil« iz njega kolikor je le mogoče. Rešitev tega vpra- Proučevanje kongresnega gradiva v garniziji Novo mesto Po dolgi in temeljiti pripravi se je v garniziji Novo mesto začelo proučevanje Programa ZK JugosLavij e. Predvideno je enajst tem in za vsako je tudi zagotovljen predavateljski kader. Sestavljen* je enoletni načrt dela za oficirje, podolficirje in vojaške uslužbence in posebej za vojake. V pripravi so upoštevani vsi subjektivni in objektivni razlogi, lei bi lahko otež-kočali proučevanje Programa ZKJ, kot na primer stailna zaposlenost oficirjev in podoficir-jev s službenimi dolžnostmi, redna strokovna vzgoja, priprave za opravljanje izpitov za napredovanje v službi, zelo aktivno udejstvovanje v družbenih organizacijah in razine druge naloge, ki se postavljajo ki izvršujejo v prostem delovnem času. V pripravah je bilo treba računati s tem, da ne bi omenjeni razlogi negativno vplivali na študij Programa ZKJ. Upoštevajoč vse to, je komite ZKJ na svojem sestanku — 'na temeilju danih navodil — opozoril na najustreznejše oblike in načine dela, ki jih je treba pod- Smrt v rudniku V sredo, 1. oktobra, okrog 11. ure je v rudniku rjavega premoga »Podvis« pri Knjaževcu (LR Srbija) izbruhnil požar, ki je terjal življenje 61 rudarjev Reševalne ekipe, ki so prispele od vsepovsod, med njimi posebna ekipa gasilcev in zdravnikov iz Beograda z letalom, so z izredno požrtvovalnostjo rešile ostale rudarje, ki so še bili po rovih, in zadužile požar. Ob tej hudi. največji rudniški nesreči v Jugoslaviji Je izrazil BO&aUe kolektivu rudnika in družinam ponesrečenih maršal Tito. Sožalne brzojavke so poslali tudi številni drugi kolektivi in organizacije. Požar je povzročil 'poškodovani transformator; izbruhnil je, ko Je odhajala prva izmena, druga pa vstopala v nove. Večerna partijsko šola Občinski komite ZK v Sevnici je organiziral načrtno predelavo materiala VII. kongresa ZKJ. Organiziral bo pa tudi večerno partijsko šolo, zlasti za mlajše člane. vzeti za okrepitev odgovornosti članov ZKJ glede proučevanja Programa ZKJ. Osnovne organizacije Zveze komunistov so tudi doslej zelo skrbele za ideološko in politično rast članov ZKJ. V tej smeri so veliko storile, zlasti zadnja leta. Toda nadaljnje napredovanje dela je terjalo, da se kaj pokrene v načinu obravnavanja tega vprašanja in v metodi Engažiranja organizacij ZKJ. Posebej je poudarjeno vprašanje kvalitete proučevanja. Predvsem morajo osnovne organizacije ZK gojiti smisel in zavzetost za ideološko-teoretično rast evojih članov in sistematični, r-ačrtni študij. Organizacije morajo skrbeti predvsem za kvaliteto in raven študija; zavedati se morajo, da ne sme biti niti enega člana ZKJ, ki ne bi poznal Programa svoje partije, kateri pripada. Poudarjeno je, da je treba upoštevati tudi razširitev dela v študiju Programa ZKJ z novimi aktualnimi vpra.šanji, ki so neposredno povezana s proučevanjem programa, in z vprašanji, ki posegajo v sedanje družbeno-politično gibanje v, svetu. Vziporedino z aktivnostjo komiteja ZKJ in osnovnih organizacij se bo razvila tudi aktivnost Doma JLA, v katerem bodo organizirani ciklusi preda- vanj za študij posameznih vprašanj s področij marksistične znanosti, zlasti tistih, ki so povezani s proučevanjem Programa ZKJ in drugega kongresnega materiala, kot na primer: protislovja v socializmu in mož- učevamjem kongresnega materiala predvajanih več poučno-propagancknih filmov, ki bodo pripomogli k lažjemu proučevanju predviđenoga materiala, kot na primer Vil. kongres, delavsko in družbeno upravljanje. Bogato in vsestransko je življenje v enotah JLA. Pouk vojnih veščin, ideološko-politična vzgoja, kulturno in športno udejstvovanje, vse to se prepleta in dopolnjuje. Na sliki: gojenci vodne akademije pri praktični vaji i motornimi vozili nost njihovih reševanj, enotnost cbčin in osebnih interesov spričo osnov gospodarskega razvoja in socialističnih odnosov v na-Š-. državi, marksizem in, bunžo-szka filozofija itd,. Mimo tega je uprava Doma JLA poskrbela, da bo med pro- Spomenik v Šentrupertu odkrit V nedeljo 5. oktobra dopoldne je narodni heroj Jože Boritnar v Šentrupertu v prisotnosti številnih gostov in domačinov odkril spomenik 139 žrtvam naše borbe. Slavnosti so se udeležili razen številnih borcev tudi tovariši Mitja Ribičič, Franc Kre-se-Čoban, Niko Šilih in drugi gostje iz Ljubljane. Novomeški okraj je zastopal tovariš Maks Vale, delegacijo XIII. proletar-ske brigade Rade Končar, ki je sodelovala pri napadu na Sent-rupert 1. in 2. V. 1943, ter tu izgubila 13 borcev, pa so zastopali ZABELEŽENO zimnica V zadnji številki smo pisali o njej. Gospodarska poslovna zveza Novo mesto ima v skladišču že pripravljen krompir vrste mercuir, za ozimnico. Doslej ni še nihče vprašal zanj in nihče ga še ni odkupil. Za jabolka in zimsko sadje j« še prezgodaj. Slišati je sicer malo čudno, toda kmetje se spravljajo predvsem v vinograde in imajo še obilico ostalih del. Ni treba oditi daleč iz Novega mesta, samo pod Trško goro zavit je. Kostanj in orehi se šibijo pod obilnim plodom, ki leži na tleh nepobran in propada. Enako je z jabolki. Na tleh sadovnjakov je obilo odpadlih jabolk, veje jnbl,30C NAŠIM NAROČNIKOM Prosimo tiste naše naročnike, kd so še v zaostanku z naročnino z.a list, da takoj uredijo svojo dolžnost, kajti netočno plačevanje naročnine nam zelo otežkoča poslovanje. Naročnikom, ki do konca avgusta niso plačali naročnine za L polletje, smo list ustavili. Ob spremembi bivališča navedite vedno tudi stari naslov. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA ■« Zdravstvenem dnvni, vsaka mati, je takrat trpela največ v strahu zanj, za sina, ki je bil partizan. »Doma sem iz Vrborca pri Dobrniču. Skromno sem živela pri starših, dokler nisem bila stara 23 let. Nato sem se pričela vdinjapi kot poljska delavka in kot delavka v gostilni. To je trajalo 8 let. Leta 1924 sem rodila nezakonskega sina ... Kaj je pomenilo to takrat, vedo le starši. Ko je bil komaj leto dni star, sem ga morala pustiti pri svojih starših. Treba je bilo iti za kruhom, zanj in zase. Starši so mi ga vzgojili, postal je zal fant. šest let sem medtem delala v Novem mestu kot slvikinja. Tik pred vojno sem odšla v Zdravstveni dom Novo m.esto kot snažilka in osta- m, mi rekli, la tu do danes. Devetnajst let. metali ven!« Najtežja je bila zame bin- Tridesetega septembra zve- j kostna nedelja 1942. Sina, ki čer, zadnji dan njenega dela, j je prihajal vsako nedeljo k ji je kolektiv Zdravstvenega \ meni na obisk, tokrat ni bilo. doma priredil poslovilni ve- [ Strah se mi je naselil v srce. čer. Snažilki, ki je 19 let či- \ Nato sem izvedela, da je po- stila stopnišča, ordinacije in\ stal partizan. Na Trški gori je loščila parket. Zaželeli so ji,\ bil. Kolikor sem le mogla, da bi kar najdlje mirno uži- j sem vso vojno podpirala par- vala pokojnino, ki jo je pri-\ Uzane. Sin je bil dvakrat ra- služila s 33 leti dela. Tudi nuj njen. Nato je prišla svoboda, ji želimo enako. Se mnogo leti Ostal je živ. Zame je bilo iz mirnega življenja, tovarišica \ dneva v dan laže. Ivanka! i cev in zahteva, da razpravlja v tej stvari okrajni zbor. VSO SKRB ANALIZI DOHODKOV Nadzorstvena pravica družbe pa se ne ustavlja pri občinskem oziroma okrajnem zboru proizvajalcev, kajti novi predpisi pooblaščajo republiški zbor proizvajalcev, da lahko iz lastne pobude oziroma na zahtevo zbornice ali sindikatov nadzira in razpravlja o uporabljanju sredstev in delitvi čistega dohodka posameznih gospodarskih organizacij. Mreža družbenega nadzorstva se izpopolnjuje še s pravico finančnih in drugih inšpek_ toratov, da smejo ustaviti izvršitev odločb organov gospodarske organizacije glede delitve čistega dohodka, če delavski svet ni v svoji odločbi ugotovil osnove za delitev čistega dohodka. Iz vseh teh predpisov Je videti, da mora imeti delavski svet podjetja jasno sliko o tem, ali izvira večji dohodek podjetja in prizadevanja kolektiva ali pa je posledica ugodne tržne konjunkture in mehanizma trga. Nesporno je to eno najtežjih vprašanj in mnogi ekonomisti so mnenja, da je ta problem v praksi nerešljiv. Zato so podjetja oziroma delavski sveti postavljeni pred težko nalogo, kako najti ekonomsko utemeljeno razlago za tisti del čistega dohodka, ki so ga predvideli za osebne dohodke delavcev. Prav tako si bo zbor proizvajalcev pri razpravljanju o periodičnem in zaključnem obračunu podjetij moral Biti' na jasnem, aH je delitev čistega dohodka utemeljena glede na poslovanje podjetja, ko razni momenti izven podjetja lahko vplivajo na njegov poslovni uspeh. Eden glavnih pokazateljev, ali je delovni kolektiv s svojim prizadevanjem dosegel večji dohodek, je naraščanje produktivnosti dela. Na nesrečo pa je merjenje produktivnosti dela silno zapleteno in dejstvo je, da ni enotne formule za vsa podjetja, po kateri bi se dala produktivnost meriti. Indeks produktivnosti sam na sebi pa tudi ni popolnoma zanesljivo merilo, temveč le v zvezi z drugimi pokazatelji, predvsem z lastno ceno itd. O tem bodo našla podjetja koristne napotke v priročniku »Produktivnost, osnovni pojmi, merjenja in ukrepi za izboljšanje organizacije dela«, ki ga je sestavil dr. Vilko Vujičič, založila pa »Nova proizvodnja«. Priročnik je že izšel in se naroča pri založbi »Nova proizvodnja«, Ljubljana, Trubarjeva ulica št. 15. Ing. M. H. • NAROČAJTE • IN SIRITE • DOLENJSKI LISTI ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Spet je — bi Uejai. - lormoška kr«~~ postala prva novica dneva. To pot v nekoliko prijetnejši obliki, zakaj pekinška vlada je razglasila en teden premirja v Formoški ožini. Topovi pri otokih Kve-moj in Macu so umolknili, da bi se Peking lahko pogajal s Cangkajškom o »notranjih kitajskih zadevah«, medtem ko se pogajanja med LR Kitajsko in ZDA nadaljujejo v Varšavi. Kaže, da se tam oba veleposlanika precej temeljito menita o vseh plateh neposredne krize na Daljnem vzhodu. Kriza torej, ki je v nekaterih trenutkih grozila, da se spremeni v spopad med LR Kitajsko in ZDA, se je trenutno zasukala na bolje. To je v precejšnji meri posledica določene spremembe v stališču VVashingtona do Čangkajška in njegove politike. Gledano z ulice je zmagal vzklik nekega demokratskega senatorja, ki je dejal, da Kvemoj ni vreden, da bi en sam ameriški vojak prelil zanj kri. Toda ko so bile izrečene te besede, je bila ameriška vlada še trdno odločena gnati zadevo do konca. Med tem pa so bile volitve za senat v državi Maine. V tej državi namreč volijo zmeraj pred volitvami v vseh drugih ameriških državah. In država Maine, ki je bila celo v Rooseveltovih časih republikanska trdnjava — in to mnogo pomeni — je letos postala demokratska. — Izmed štirih senatorjev so bili trije izvoljeni senatorji demokrati. Predsednik Elsenhower je po teh volitvah brez Ovinkov izjavil, da je to poraz, iz katerega se mora republikanska stranka marsikaj a-v.li! u*«,« tiua^aii n a novembrskih volitvah. Toda to, kar je važno za volitve in formoško krizo, je dejstvo, da so pri teh volitvah igrale pomembno vlogo zunanjepolitične zadeve, kar ni običaj na ameriških volitvah. Američanom kakor vsem drugim ljudem po svetu tudi ne Vši iti v vojno, posebno če bi bil povod za vojno tako malenkosten, kot sta Kvemoj in Cangkajškova politika. Toda to Se ni vse. Skoraj celotni ameriški tisk, vštevši republikanskega, je tako silovito napadal Dullesovo politiko »do prenehati z obstreljevanjem teh otokov. ZDA Se namreč ne bodo umaknile pod pritiskom. Baje je predsednik ZDA raspoložen dati koncesije za koncesije. To je vsekakor napredek in če upoštevamo, da so Kitajci *aaj ustavili obstreljevanje za en Tr obstaja prvo resnejše upanje 1 ustav formoško krizo zdaj nekako r*>žnJe ^rc^vedA ne pomeni, da bodo »puristi Š; nasprotij med LR Kitajsko našega f Cankajškom in ZDA z druge šft tra Jo bo kvečjemu : asilna rešitev, ki1 D?0 Ji morali slediti koraki za NOVICA DNEVA roba vojne«, da je postalo kmalu jasno, kakšne je v ZDA javno mnenje. In argumenti, ki jih je tisk navajal, so bili tako prepričljivi, da je Dulles naposled popustil. Sel je tako daleč, da je na neki tiskovni konferenci izjavil, da je Cangkajškova politika »precej nora« in da je bilo neumno pošiljati tretjino vojske na obrežne otoke. Očitno je, da je Dulles to tudi prej vedel, ampak ni hotel priznati neumnosti tega dejanja, ker je prav to godilo njegovi politiki in namenom. Vse kaže, da so ZDA zdaj popustile toliko: otoki Kvemoj In Macu niso življenjskega pomena za Pormozo. Navsezadnje bi bili Američani pripravljeni pregovoriti Čangkajška, naj umakne vojaštvo z otokov, toda Kitajci morajo najprej temeljitejše reševanje tega trnovega problema. Zakaj dokler ne bo Kitajska sprejeta v Združene narode (kar ponavljajo celo ameriški zavezniki venomer, da je že dolgočasno), ni pričakovati temeljite normalizacije položaja. In glavna ovira za sprejem LR Kitajske v OZN so prav ZDA. Nihče ne pričakuje, da bodo ZDA zdaj kar velikodušno povabile LR Kitajsko v svetovno organizacijo. Toda čas dela svoje. Letos, na zasedanju Generalne skupščine, se je pokazalo, da je vsako leto manj tistih držav, ki lahko še podpirajo ameriško politiko do Kitajske. In če bi se večina sveta naposled zedinila, da mora LR Kitajska v OZN. bi se tudi ZDA ne mogle več upirati. Toda to je stvar prihodnosti in lahko se še marsikaj zgodi. Nove cene in nove naloge občin Z odlokom Zveznega izvršnega sveta so bile zvišane prodajne cene sladkorja v kristalu na 170 din kg, v kockah na 185 din kg, ter kruha do največ 4 din pri kilogramu. Zvezni državni sekretar za blagovni promet dr. Marjan Brecelj je na sestanku z novinarji 1. oktobra v serketari- atu za informacije Zveznega izvršnega sveta v Beogradu pojasnil najnovejše ukrepe, katerih glavni namen je uskladitev cen in stabilizacija trga. Letos nam je uspelo doslej najbolj ustaliti trg, predvsem tako, da so bili pravočasno sklenjeni dogovori o dobavi Iz beležnice tržnega inšpektorja v Črnomlju V dveh mesecih, kar Je bila pri občini Črnomelj ustanovljena tržna inšpekcija, je dala dvanajst kazenskih prijav. Od tega sta bilt dve za prekupčevanje z živino, ostale pa za nepravilnosti v trgovski ln gostinski mreži. Tržna inšpekcij« je ugotovila, da Kmetijska zadruga Dragatuš prodaja olje od 8-21 din draže kot bi smela, razen tega pa je omenjena zadruga uporabljala tudi izvržene uteži Kmetijska zadruga Adlešiči je prodajala moko za dinar do dva draže pri kilogramu in prepiače-vala živino pri odkupu od individualnih proizvajalcev. Gostilna Malic Kazimir na Vinici Je po ceniku prodajala vino z 10,5'/., v j. . fr00 Ai . er~jnA sodu je imela vino z 9.t%, na to- . s*e J™ am), gr- etne jago- Tudi on se bo zagovarjal. Zadevo ima v rokah JAvni tožilec. Poslovanje trgovine se je v zadnjih dveh mesecih močno izboljšalo posebno glede postrežbe strank in izbire blag«. Sepa še vedno preskrba z zelenjavo ker zadruge nimajo prave volje za odkup. Trg v Črnomlju Je z njo sicer založen, toda cene so višje kot drugod čilni mizi pa 8,8Vi. šušmarstvo Je tudi v občini Črnomelj precej razvito. Ugotovljenih Šušmarjev j« 52, verjetno jih je pa precej več. Ko so jih sklicali na sestanek, je 18 šušmarjev V TEM TEDNU NABIRAMO: List slezenovca (180 din), hrib-dne jago-(140 din), de (100 din), melise maline (40 din). Rastlino ptičjega dresna — moravke (30 din), črnobine (70 din), gladišnika (36 din), hribske takoj dvignilo obrtno dovoljenje, rese (250 din), jeti'čnika (105 din), ostali pa so delno prenehali. Posebno vprašanje so šušmarji avto prevozniki, ki zaslužijo mesečno po 300 do 400 tisoč dinarjev kosmatega (registrirano pri občinski upravi za dohodke). Pavel Lužar iz Črnomlja vozi že dve leti in pol. V mesecu maju Je imel 369.000 din kosmatega zaslužka samo od voženj državemu in zadružnemu sektorju. Tržna Inšpekcija je prepustila šoferje šušmarje v nadaljnji postopek sodniku za prekrške. Niko Kralj, poslovodja trgovine Griblje. je prodajal liter olja za svoj račun draie kot kilogram. Notranjepolitični tedenski pregled l „ Nove cene in višji prejemni Mnogo komentarjev Je slišati na ukre pe, ki jih je pretekli teden sprejel Zvezni izvršni svet. Nekateri med njimi dokazujejo, da vendarle nismo doumeli ciljev, ki jih skušamo s spremembami doseči. Gre namreč za dve stvari: la povišanje cen in denarno nadomestilo za to povišanje ter za povečanje osebnih prejemkov, ki naj bi vplivali na povečanje osebne potrošnje zaposlenih. Najprej nekaj o povišanju cen. Ze večkrat smo zapisali, da osebna potrošnja narašča na vasi hitreje kot v mestih ln industrijskih središčih. Spremembe cen bodo nedvomno povečale življenjske stroške v kmečkih gospodinjstvih, toda treba je povedati, da hiter porast realne potrošnje na vasi ni bil le posledica večje proizvodnje, večjih hektarskih donosov, marveč predvsem posledica višjih cen za kmetijske pridelke. Od leta 1952 so se cene za industrijsko blago na drobno povečale za 3%, odkupne cene kmetijskih pridelkov pa za 56%. 8 povišanjem cen bomo torej laustavili nagel porast osebne potrošnje na vasi, ki ni v skladu s predvidevanji perspektivnega gospodarskega načrta. Ta načrt namreč predvideva, da naj bi osebna potrošnja v teh letih naraščala hitreje v industrijskih središčih. Lelos na primer se je osebna potrošnja kmečkega prebivalstva povečala za okoli 4%, medtem ko Je potrošnja delavcev in uslužbencev zaostala. Vzrok tega zaostanka je predvsem dvig življenjskih stroškov, ki so se najhitreje povečevali prav za prehrano in nekatere usluge. Toda cene za moko, sladkor, električno enrvrgijo, tobak in železniški prevoz niso bile povečane samo z»,to, da bi v skladih odsose med mestom In vasjo, marveč tudi zaradi drugih gospodarskih razlogov. Razvoj gospodarskih odnosov zahteva vskla-Jevanje cen, zlasti tistih, katere smo več ali manj administrativno zadrževali na nižji ravni. Tako je znano, da se je pšenica v lanskem letu podražila od 30 na 36 dinarjev in se cena za kruh nI spremenila temu ustrezno. Podražitev moke za S dinarje oziroma kruha za 4 dinarje naj bi omogočilo boljše gospodarjenje mlinom ln pekarnam. Dohodki od povečanih cen ga moko in kruh bodo v glavnem ostali mlinom in pekarnam. Zlasti mlini ob sedanjih cenah niso mogli dobro gospodariti. Podobno je s sladkorjem, ki se je podražil od 145 na 170 dinarjev za kilogram. Potrošnja je namreč naglo naraščala, kar je sicer ugodno dejstvo, vendar pa istočasno ugotavljamo, da ga je podeželje trošilo zaradi nizke cene zelo neracionalno pri proizvodnji alkoholnih pijač. Električna energija se bo podražila za dinar pri ki-lovatni uri. To naj bi pokrilo del razlike med dejanskimi stroški za kilovatno uro, ki stane okoli 10 dinarjev, in med povprečno ceno za gospodinjstvo, ki Je znašala doslej okoli 5 dinarjev. Podražitev tobačnih izdelkov za 15% ln potniških tarif za prav toliko ima kot vse ostale spremembe cen namen, da bi popravili dose-daj ekonomsko neopravičene odnose med cenami in ustvarjali uspešnejše pogoje za poslovanje ustreznih gospodarskih organizacij. Zaposlenim delavcem In nameščencem bodo povečani izdatki povrnjeni. Na osnovi izračuna za štiričlansko družino, katero vzdržuje povprečno usposobljen delavec, znašajo okoli 700 dinarjev. Prav toliko naj bi dobil v: ik zaposleni. Seveda nadomestilo ne bo za vse enako. Medtem ko bodo nekadilci na primer na boljšem, bodo na slabšem kadilci. Tudi navade v prehrani bodo vplivale na dejansko vrednost nadomestila. Vendar bi bilo nemogoče, in tudi nepravično, če bi skušali nadomestilo za povišane cene za blago in usluge nadomeščati od primera do primera. To je, kot rečeno, en del ukrepov. Vsklajene so nekatere cene, proizvajalci pa bodo dobili za to 700 dinarjev nadomestila. Drugi del ukrepov pa zadeva povišanje prejemkov delavcev in nameščencev, upokojencev itd. Letošnji gospodarski uspeh, predvsem pa zaloge, ki so ustalile cene na tržišču, omogočajo, da sprejmemo take spremembe. Zaloge industrijskega blaga so v letošnjem letu sa okoli 60 milijard dinarjev večje kot lani. Mimo tega pa so se povečale tudi zaloge nekaterih vrst prehrambenih artiklov. Na osnovi tega je Zvezni izvršni svet sklenil, da naj bi se prejemki zaposlenih povečali od 1. oktobra dalje za 4%. Skupno povečanje pre- jemkov bo torej znašalo okoli 7%. Zvezna ljudska skupščina bo že v kratkem sprejela zakon, s katerim bodo povišani minimalni osebni dohodki za 8%. S tem se bodo povečala sredstva, ki jih bodo gospodarske organizacije lahko porabile za osebne dohodke. Kot rečeno, naj bi vsak proizvajalec dobil 700 dinarjev za kritje razlike pri cenah. Ostale 4% pa naj bi gospodarske organizacije razdelile na osnovi tarifnih postavk. Ce bodo to priliko uporabili tudi za spremembe v tarifnih pravilnikih, bi bilo prav, da se o tem pogovore s sindikatom, tako v podjetju kot na občini. V vsakem primeru pa bi morale gospodarske organizacije takoj pripravljati nove tarifne pravilnike, da bodo čimprej lahko uveljavile dokončna Izplačila. Do takrat pa imajo možnost, da izplačujejo akontacije. Nekoliko drugače bo ta stvar uveljavljena za uslužbence javnih ustanov. V povprečju bo sicer razdeljenih prav tako 7%, toda v višjih plačilnih razredih se bo povečala plača od 3 in pol do 7%, v nižjih plačilnih razredih pa do 10%. Delavcem In tehničnemu osebju v državni upravi se bodo povečali prejemki po drugI lestvici, in sicer nekvalificiranim za 700 do 900, polkvalificiranim za 1100, kvalificiranim oziroma visokokvalificiranim pa za 1400 oziroma 1800 dinarjev/Prav tako se bodo povečale nagrade za učence v gospodarstvu, in sicer za 700 dinarjev na mesec. Pokojnine se bodo povečale v višjih plačilnih razredih, vštevši XIV. razred povprečno za 8%, v nižjih pa za 12 odstotkov. Povečane bodo tudi invalidske doklade in posebne doklade za šolanje otrok padlih borcev. Da pa ne bi bile prizadete pri nadomestilu za povišanje cen več kot štiričlanske družine, bo tretji In vsak nadaljnji otrok dobil še 240 dinarjev doklade. To je drugI det predpisov, ki s povečanjem osebnih prejemkov za 4% omogočajo, da dosežemo v letošnjem planu predvideno povečanje osebne potrošnje. Za to, da povečanih prejemkov ne bi vsrkalo Spekulativno navijanje cen za različno drugo blago in zlasti za usluge, je Zvezni Izvršni svet povečal tudi pooblastila ljudskih odborov glede evidence ln kontrole cen. Na osnovi teh predpisov, o čemer bomo še pisali, lahko ljudski odbori določajo najvišje prodajne cene za vse blago, pa tudi za obrtniške usluge. Ce bodo ljudski odbori dosledno uveljavljali te možnosti ln če se bodo proti povISanju cen borili tudi delavci v svojem lastnem podjetju, potem smo lahko prepričani, da bo s povečano vsoto osebnih prejemkov možno kupiti več Mag«. vodne kreše (140 din), kopitnika s korenino — virh (65 din), zlate rozge (45 din), verbene (30 din). Korenine regrata (110 dir be-ladone J[140 din), gozdnega korena (100 din), baldrijana (260 din), habata — smrdljivi bezeg (36 dinarjev). Lubje češminovih korenin (185 din), češminovih palic (50 din). Plodove češmina (120 din), Sipek celi (50 din), sipek luščine (180 din), črnega trna — oparnf* ce (30 din), gloga — beli trn (33 din), bezga (90 din). Obvestilo: Suhih borovnic ne odkupujemo več. Nabiralci pohitite z nabiranjem češminovih jagod! Novomeški trg in sejmišče V ponedeljek, 6. oktobra so bile na novomeškem živilskem trgu cene naslednje: paradižnik 40 din kg, Jabolka 18—20 din kg, grozdje 70 din kg, slive 45 din kg, Jajca 23—24 din komad, kostanj 40 din liter, orehi 100 din kg, hruške 40 din kg, krompir 16 din kg, gobe 180 din kg, žg»nje 300 din liter, paprika SO din kg in repa 25 din kilogram. Naprodaj so bila tudi različna semena in volneni Izdelki. V ponedeljek, 6. oktobra so pripeljali na novomeški živinski trg 130« prašičev v starosti 8—10 tednov po ceni 2500—4G0O din ln 39 prašičev v starosti 3—17 mesecev po ceni 4500—23.500 din. Prodanih je bilo 1095 repov. Cena goveji živini Je bila naslednja; voli 70—90.000 din alt 125 do 130 din kg, krave po 45.000 do 70 000 din ali 125—130 din kg in i unci ln telice po 40.OOO—80.000. • Priprave za setev Italijan*** pšenice v Vojvodini. Po podatkih Zveze kmetijskih zadrug Vojvodine bodo letos zasejall v Vojvodini 1 mihijon \M tisoč 583 hektarov z italijanskimi sortami pšenice. Desetkrat več kot lani. določenih količin kmeti jskih pridelkov s proizvajalnimi organizacijami, dalje so bili pravočasno sklenjeni dogovori o najvišjih odkupnih cenah ter bil sprejet odlok o evidenci in kontroli cen nekaterih proizvodov. Z odlokom o evidenci in kontroli cen so dobili občinski odbori pravico prepove dati zvišanje cen nekaterih živil ter industrijskih izdelkov v prodaji na drobno in obrtnih storitev. Republiški sekretariati bodo predpisali, za katere proizvode in obrtne storitve so dolžne občine to kontrolo in evidenco izvajati. Občine na osnovi spremembe uredbe o tarifi davka na promet tudi ne smejo zvišati stopnje občinskega davka na promet na drobno ali uvesti plačevanja občinskega davka za novo blago, tako dolgo dokler ne bo sprejet novi družbeni plan za leto 1959. Enako ne morejo občine in okraji do tega roka zvišati cen komunalnih proizvodov in storitev (voda, snaga, kanalizacija, najemnine za stanovanjske in poslovne prostore). Občinski ljudski odbori so tako dobili še novo nalogo, ki je zelo pomembna. Naj omenimo še to, da so govorice, češ sladkor se je podražil, pa se bodo še marmelada in ostali industrijski izdelki, delani s sladkorjem, neupravičene. Proizvajalne organizacije za predelavo sadja bodo plačevale sladkor po 100 din kilogram, država jim torej nudi regres 70 din pri kilogramu. • Pred vrhovnim tunizijskim sodiščem se je danes začela raziprava proti bivšemu tum-zijsketnu premieru Šalah el Dinu Bakusu in članom njegovega kabineta, ki so obtoženi, da so škodovali interesom države ln zatirali gibanje nacionalne osvoboditve Tunizije. Danes so obtožene zaslišali. • pakistanska vlada Je danes sporočila, da je vojska are t i« rala poglavarja Ahmeda Jara Kana, Aretiran je bil zaradi prevratne dejavnostj. • V bejrutskem pristanišču je prišlo do spopada med varnostnimi silami in libanonskimi falangistl, ki poskušajo s svojim terorizmom povzročiti v mestu splošno stavko. V neredih je bila ubita ena oseba. • v Tokiu .le začela z delom 4. regionalna konferenca organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO). Japonski delegat, profesor SeiPl Tobata je bil soglasno Izvoljen z* predsednika konference. Za podpredsednike so bili izvoljeni delegati Cejlona. Filipinov in .Južnega Vietnama. • Kakor poroča vzhođno-nemška časopisna agencija ADN, so se vodili prejšnji teden v vzhodnem In zahodnem Berlinu privatni razgovori med predstavniki Bundestaga ln predstavniki vzhodnonemške Volkskammere. Po vesteh te agencije je bila glavna tema teb razgovorov predlog vlade Vzhodne Nemčije o razgovorih za sklenitev sporazuma o miru z drugimi državami. • Danski premier Hans Chrl-stian Hansen Je sporočil, da ne bo več upravljal resora za zunanje zadeve, da bi se t»iko lahko posvetu svojim dolžnostim kot predsednik vlade. Kot pričakujejo, bodo resor za zunanje zadeve zaunall ministru za gospodarske odnose z inozemstvom Jens Otto Kragu. Znižanje cen mesa V razgovoru o znižanju cen govejega in svinjskega mesa je direktor GPZ Novo mes' tov. imetič dejal: — Do zdaj so bile cene govejega mesa 300 (I. ki.) in 270 din (II. ki.). Mesnica, ki je prodaja-ja Il.-klasno meso, je imela 40 odstotkov manj prometa, kot ga je imela prej, ko je prodajaln I.-klasno meso. Naš zaključek Je bil, da stranke plačajo raje več in da dobe najboljše meso. Na našem področju dobimo samo ?0 odstotkov živine za klanje, ostalo kupimo v južnih krajih. Ce bi hoteli kupiti na našem področju več živine, bi jo morali plačevati dražje, kar pa ne smemo, ln ta bi bila tudi slabše kvalitete. Najboljše meso v Sloveniji smo prodajali pri nas. Zdaj bomo imeli meso srednje kvalitete ln temu primerne cene: 280 din, oziroma 260 din (bivša mesnica pri Goležu). Cene špehatim prašičem so se povsod znižale, mi pa prodajamo meso mesnatih prašičev, katerim je cena stabilna. Cene pri nas so bile 360—380^-400 din kg. Stranke so kupovale največ iiiiiiiiiiniiiiiiiiH boljše meso, ki je bilo dražje. Zdaj so cene za vse svinjsko meso enake: 360 din kg. Oboje cene bomo lahko obdržali, če bomo nabavljali živino v okraju in če bodo KZ prodajale živino, ki bo imela predpisani 12-urni po t. Na našem področju nabavljaj i tudi kupci, ki niso iz našega okraja. To so izvozna podjetja, ki pa kupujejo tudi nad določenimi cenami. Na metliškem sejmu kupuje »Vajda« iz Zagreba, v Trebnjem in Suhi krajini pa »Zivinopromet* iz Ljubljane. T izjavi upravnika KZ Hinje je podjetje »Zivi-nopromet« kupovalo na sejmu v Žužemberku vole, za katere je določena cena 125 din kg po 145 din in celo 150 din kg. Dokler bo tak nerad na našem tržišču, n« moremo zagotoviti stabilnih cen. PRODAMO v Bučni vasi — Župnica 3 Iz opeke zidane provizorije velikosti 20.50 X 7.80, 4 montažne lesene barake raznih velikosti. Interesenti si lahko ogledajo predmetne objekte takoj v delavskem naselju v Bučni vasi — župnica, ln predložijo ponudbe za nakup na naslov: »SGP PRIMORJE« — AJDOVŠČINA V Birčnl vasi ki obsega hribovito kmetijsko področje, so presegli plan jesenske setve italijanskih vrst pšenice. 64 gospodarstev bo posejalo 13 in pol hektarov italijanskih žit v pogodbenem sodelovanju z zadrugo in tako preseglo setveni načrt za 3 in pol hektare. V^i člani upravnega in nadzornega odbora zadruge so sklenili z zadrugo pogodbe, ter nato agitirali za pogodbeno setev vsak v svoji vasi. Za 3 din papirja Zlberna Antonija lz Kostanjevice se je 6. oktobra zglaslla pri nas in nam povedala: »Dne 2». septembra letos sem kupila v prodajalni Pecivo na cesti Komandanta Staneta v Novem mestu četrt kilograma kruha. Ko ml ga je prodajalka dala nezavitega, sc zahtevala naj mi ga zavije. Zavila ga je v 28 x 40 cm velik kos klobučnega papirja in nato zahtevala za papir 3 dinarje. Temu sem se zelo začudila, saj pomeni to 100 din mesečnih izdatkov za državljana, ki kruh vsak dan kupuje.« \ gtev. 40 (446) »DOLENJSKI LIST« Stran S Za svetle bodočnost mladega rodu (Prenos s 1. strani) Letošnji Teden otroka je v znamenju gesla: Varstvo in skrb za otroka v stanovanjski skupnosti. S tem se hoče poudariti, da naj stanovanjska skupnost nudi otrokom primerne prostore za zbiranje in igro, hkrati pa tudi vodstvo, ki bi j.ih nadzorovalo. Nepravilno bi biLo misliti, da so takih pro-ftorov potrebni le mestni otroci ali otroci industrijskih središč. Tudi vaška de ca je marsikdaj prepuščena sama seb\ Zgodilo se je, v našem okraju, d« je nv svoje otroke v stanovanju p .vezala, da je lahko cdšla po opravkih. Zato je povsem upraviičena zahteva, da b; revizijske komisije pri gradnji stanovanjskih blokov ne Emele potrditi načrtov, če ne bi bil v ntjih predviden poseben prostor za otroke. P' ^novanjske skupnosti) naj bi b neposredna združenja staršev in nosilke organizirane skrbi za otroke, trej razširjena družina, ki naj vedno priskoči na pomoč, kadar si starši sami ne morejo pomagati. Fondi za zaščito otrok pri občinskih ljudskih odborih imajo zakonsko osnovo. Društva prijateljev mladine bodo' morala (storiti vse, da se bodo ti fondi utrdili, zbrana sredstva pa načrtno in pravilno uporabljala. Res vzgojno in koristno je, da so pionirski odredi po šolah začeli zbirati sadje. Sušili bodo krhlje, kuhali sadno mezgo in sokove ter si tako pomagali pripraviti zimsko zalogo za mlečne kuhinje. Ne bi bilo napačno, če bi del sadja izročiili tudi svojim sovrstnikom v mestih in industrijskih središčih. Kako veseli bi biii njihovega daru! Roditeljski sestanki so že utrjena oblika sodelovanja med domom in šolo. So neprimerno kvalitetnejši od sestankov iz povojnih let, vendar bi se vsebinsko še izpopolnili, če bi šolam, zlasti v oddaljenih krajih, pomagala s predavateljskim ka- drom Društva prijateljev mladine iz občinskih središč pa tudi druge organizacije in društva. Resno je treba misliti na šolo za starše v Novem mestu, ki pa naj bi ne bila le za matere, kot je to slaba navada pri roditeljskih sestankih; obiskovati bi jo morali tudi očetje. Saj je že čas, da se otresemo mmenija, da je za vedenje otrok odgovorna le mati. Pomemben činitelj za oblikovanje otrokove osebnosti so mladinske knjižnice. Teh je v okraju le malo, ki so res dobro in kvalitetno oskrbljene s knjigami. Odgovorni ljudje morajo to stran otrokove vzgoje podpreti bolj kot doslej. Šolska knjižnica je zelo važna in, borih dva, tri tisoč dinarjev zanjo iz letnih proračunskih sredstev je res premalo. Skrb za pravilno rast mladega rodu je odgovorna, mnogo-stranska in neizčrpna naloga. Zato bodo letošnji Teden otro ka zopet združevalec vseh, ki jim je svetla bodočnost mladine prva dolžnost srca in ra zuma! Nada Gostič Selev v brežiški občini V.~ kmetje še niso bili omla-tili . ošnjega pridelka pšenice, ko su v občini Brežice že začeli misliti na jesensko setev visokorodnih italijanskih sort. 2e julija so na sestanku, ki ga je bil na pobudo KPZZ v Brežicah sklical občinski komite ZKJ in so se ga udeležili vsi upravniki KZ v občini ter sekretarji krajevnih organizacij SZDL in ZKJ, razpravljali o potrebj in možnostih povečanja pridelkov belih žit. Pomenili Pa so se tudi o ostalih vprašanjih perspektivnega kmetijskega načrta občine Brežice v letih 1956 do 1961. Ta predvideva, da bo Zakaj ni mesa divjačine? Na nekem sestanku v Novem mestu Je padel očitek na lovske druž ne, češ da tlani družine sami pojedo meso uplenjene divjadi. Marsikateri potrošnik si zaželi včasih za spremembo meso divjačine. Da nI v Novem mestu v mesnicah divrtacme. je res, vendar tega niso krivi lovci. Novomeška ln okoliške lovske družine so nekaj Časa dobavljale uplenjeno div-jao novomeški mesariji. Lovske druž' ne namreč ne smejo same razipro-dajatl mesa na drobno. Mesarija je pričela divjačino odklanjati, češ da se jim to ne splača sekati, da nI zanimanja za meso divjačine in pod. Lovske družine so nudile Me sarlji očiščeno divjad po 18» d;-kg. to Je za 50 din ceneje kot bi jo lahko prodali Lovski zadrugi v LJubljano. Novomeška Mesarija Je lahko prlbila na to odkupno ceno vsaj 60 din pri kilogramu, vendar Ji Je. kot kaže, Prometne nesreče 28. septembra ob 10. uri se Je primerila na stranski cesti Novo mesto— Gotna vas na križišču v Trdinovi ulici prometna nezgoda, ki je zahtevala smrtno žrtev. Voznik avtobusa J. K. je obračal avtobus in zadel Ano Brulc, staro 57 let. z Dolnje Težke vode, ki se Je na križišču neprevidno gibala. Vozilo je potegnilo Brulče-vo pod zadnja kolesa ter jo povozilo. Med prevozom v bolnišnico je podlegla poškodbam. 27. septembra zjutraj ob petih se je v vasi Trnje pri Dobovi prevrnil 7-tonski tovornjak H 17902 naložen z 8 tisoč kilogrami sladkorja. Voznilc Je pr; srečavanju zavil preveč v desno, nakar se Je vozilo prevrnilo v obcestni Jarek, 24. oktobra, malo pred polnočjo se Je zgodila huda prometna nesreča na nezavarovanem železniškem prehodu med železniškima postajama Trebnje in Ponikve. Lokomotiva, ki Je premikala železniške vagone, je bila na koncu kompozicije. Voznik tovornega avtomobila Je pripeljal iz smeri asfaltne baze ln z vozilom zadel v odbijač čelnega vagona. Udarec Je zdrobil motor, vozilo odbil in ga obrnil. Voznik motornega vozila Jp dobil le lažjo poškodbo na glavi, medtem ko Je njegov spremljevalec ostal nepoškodovan. Vzrok nesreče Je neupoštevanje predpisov. Pod mlinom v Podtumu, ob potoku ogdušujoče brni moter. Nekaj radovednežev je že zbranih ob strugi. Po potoku brodita dva človeka, oblečena v obleke iz gume, ki Jima segajo do ramen. Eden, od njiju drži v rokah dolgo palico, iz nje se vleče električna žica napeljana k motorju, na koncu palice pa je v kovinskem obroču napetd mreža; drugi lovi ribe s sakom Iz motorja je speljana še ena žic« v potok. Tudi na njenem koncu je mreža, ki leži v vodi. Prvi takoj ko opazi jato rib, po-drega s svojim orodjem v sredo med nje. Riibe so nenadoma kakor mrtve, drugi jih vtem že podovi s sakom. To. je lov z elektroagregatom za ribolov. Motor proizvaja elektriko, ta pa, speljana po žicah v vodo, za nekaj sekund omrtvi ribe, ki te jih je dotakr.il lovec I mrežo, napeto v kovinskem obroču. Tako ribe zlahka polo-vijo in takoj, kar je za odlov šejnegodnih. spuste nazaj v vodo. Te že čez nekaj trenutkov spet veselo zaplavajo po potoku. Vendar se danes niso zbrali za lov. Nekaj drugega je! Leta 1966 «o opazili v potoku OAmeljščiica pri Ljubljani in v s* nekaterih vodah Slbvemnje n« llpanih čudno bolezen, ki se J« hitro Sirila. Naslednje leto *d btti) oflcufteni tudi lipani na Notranjskem. Letos spomladi «9 .opazila masoven pogin llpa-nojr v Poljanski Sori. Površina vato je bila ponekod dobesedno pokrita I mrtvim! lipani. V JJlfmlJu in JullJU .os ribiči sko-to niso mogli več loviti. Isti tudi to premalo. V enem primeru je lovska družina Novo mesto ponudila srnjaka celo po 80 din. pa ga vseeno niso hoteli prevzeti. Taka je zadeva z mesom divjačine v Novem mestu. vrednost kmetijske proizvodnje v prihodnjih petih letih narasla za 72%, ali 'povedano v številkah; vrednost bruto proizvodnje v kmetijstvu bi morala narasti od 1.062,000.000 din v letu 1956 na 1.827,000.000 din v letu 1961. Dobra tretjina te vsote odpade na poljedelstvo, druga tretjina na živinorejo, preostala vsota bruto proizvodnje v kmetijstvu leta 1961 pa odpade na vinogradništvo, sadjarstvo itd. Teh nekaj številk je posameznim K Z v občini pač najbolj nazorno pokazalo naloge, kj jih čakajo v prihodnjih letih v borbi za večjo proizvodnost kmetijstva. Del te velike naloge pomeni letošnja akcija za jesensko setev visokorodnih italijanskih vrst pšenice. Bilo je predvideno, da bi v brežiški občini letošnjo jesen posejali z italijanskimi vrstami 134 hektarov. To vsekakor ni bila prevelika KMETIJSKE NOVICE IZ TREBNJEGA Hibridno koruzo kakor marsikje tudi v Trebnjem niso obdelovali tako kot bi morali pridelek pri poisameaniikih zaradi tega ni bil veliko bolj s: kot pri domači koruzi. Letos je bilo na splošno opaziti, da kmetje preradi trosijo umetno gno jilo, ki ga dobijo za pogodbeno setev, povsod drugod, le tam ne kjer bi ga morali. Upajmo, da je vse takšne »modrijane« letošnji pridelek izučil tudi Z3 naprej! Končno so se za hmelj odio- čili tudi Trebanjci. Za 2 hektara in pol imajo že sklenjenih pogodb s privatniki, ostalo površino do 6 hektarov pa bo zadruga zasadila na zemljišču splošnega ljudskega premoženja ali pa na najeti zemlji. Nasadi bodo pri Trebnjem, pri Velik) Loki in pri Ponikvah. Skupno bodo zasadili 4 nasade, od tega dva v Ponikvah. Kar se bo le dalo, bodo pripravili že letos v jeseni. Pravijo, da bo najtežj? vprašanje hlevski gnoj za spomladansko gnojenje, ki ga bodo potrebovali 140 voz. številka, saj v občini pose je jo s pšenico približno 850 ha vsako leto. Z dobro pripravljeno akcijo KZ in odborov SZDL so zato v nekaterih vaseh kakor tudi v vsej občini postavljeni plan hitro presegli. KZ so kmetovalcem tudi pravočasno priskrbeli seme in posebno vrsto umetnega gnojila nitrofoskala in jim ga v preteklih dneh razdelile. Posamezne KZ se pripravljajo na občne zbore in na volitve zadružnih svetov ter novih upravnih odborov. Razpravljajo največ o gospodarskih nalogah KZ, ki so sedaj opustile trgovino s predmeti široke potrošnje. Da bodo KZ zmogle naloge, ki so predvidene v petletnem planu za razvoj kmetijstva brežiške občine, se bodo nekatere manjše KZ združile s svojimi večjimi sosedami. Tako se bo KZ na Čatežu združila s KZ v Brežicah, KZ v Krški vasi s KZ v Cerkljah, KZ v Kapelah s KZ v Dobovi. Dosedanje delovno področje KZ ArtiČe pa bosta prevzeli KZ v Brežicah in v Globokem. Za pospeševanje kmetijstva so v občini Brežice izvolili iz vrst priznanih kmetij cev ln kmetijskih strokovnjakov »stalno strokovno komisijo za organizacijo dela v kmetijski proizvodnji«. Predsednik komisije je direktor KPPZ Brežice Stanko Rebernik, člani pa Franjo Se-petavc iz Bizeljskega, Franc Mohor in Anton Jurkas iz Do-bove, Franc Roštohar, ing. Mile Pleterski, Tone Račič iz Čateža, Ivan Zelnik iz Skopic in Tine Lubšma ml. iz Globokega. Za usposabljanje mladine Pred dnevi je republiški sindikat organiziral posvetovanje, ki so se ga udeležili zastopniki, odgovorni za delavsiko mladino po okrajih, nadalje člani sindikata, obrtnih zbornic in drugi. Na posvetu so obravnavali razna vprašanja, ki zadevajo vzgojo in delo z mladino. Glede sodelovanja mladih pri delavskem upravljaniju je bilo poudarjeno, da še nimajo tiste vloge, kot bi jo morali imeti, in da razne organizacije v podjetju, na primer ZK in SZDL. rrudijo mladini premalo ponnoči. Glavni vzrok, da mladina v podjetjih in ustanovah ne kaže več podjetnosti, pa je v tem. da je strokovno in politično premalo usposobljena. Zato teže prodre med starejše, ki jih odlikuje večja strokovnost in večja politična izobrazba. Res je. da smo glede tega že precej napredovali, vendar pa moramo svojo skrb za vzgojo naše mladine čedalje močneje razvijati. Mlademu človeku moramo nuditi predhodno šolo ki ga bo uvedla ,v praktično življenje. Le tako bomo mladega delavca usposobili za razgledanega upravljalca podjetja. Strokovno in noliitično izobrazbo lahko posredujemo mladini » naših podjetjih z raznimi tečaji ln predavanji. Na posvetovanju so tudi omenili, da je v Sloveniji mnogo obratnih nezgod, žrtve pa so predvsem mladi ljudje, nekaj zaradi svoje nepazljivosti, nekaj zaradi nepo-učenosti. Tega vprašanja se bodo letfle komisije HTZ po podjetjih. V severni Sloveniji vzbuja skrb velika fluktuacija delovne sile, zlasti mladine, ki prihaja ir južnih krajev. Vzrok so nezadostne stanovanjske ?n prehrambene možnosti, kar bodo skušali urediti z gradnjo novih samskih stanovanj in z bolištmi tnenzatmi. Posvetovanja po strokah so zelo zaželena Imeli so jih že kovinarji, kmetiici, rudarji. Posvetovanja zastopnikov Istih strok so lepo usnela, zato bodo tudi vnaprej najboljša oblika, v kateri si bodo mladi ljudje izmenjali Izkušnje in mnenja. Podjetja v novomeškem okraju letos niso nosebno poskrbela za vzgoio mladih upravljalcev. Na seminarjih v Bohinju, ki trajaiin vse leto, le bilo iz novomeškega okrala najmanj udeležencev. Drugo leto na mlade upravilalce res ne smemo pozabiti. SI. Do>kl Boj za proizvodnost (Prenos s 1. strani) KAJ POVEDO ŠTEVILKE Realizacija plana v prvem polletju letošnjega leta nam v primerjavi z istim razdobjem lanskega, da naslednjo sliko; bruto proizvod je narasel za 26 %, narodni dohodek za 16 °/o, čiste plače za 15 % in število zaposlenih za 11 °/o. Letos je en delavec ustvaril za 13 % bruto proizvoda več kakor v istem razdobju lani. Na dinar čiste plače j* proizvedel lani za 7,6 dinarjev bruto proizvoda, letos pa za 8,2 dinarjev, torej 8 odstotkov več. Iz navedenega vidimo to, kar smo že omenili: proizvodnja raste, vendar ne raste enakomerno in vzporedno s tem proizvodnost dela. STUDU PROGRAMA ZKJ Na posvetovanju so razpravljali tudi o nalogah, ki jih ima Zveza komunistov pri študiju programa sprejetega na VII. kongresu ZKJ letos. Dosedanje izkušnje nas uče, da smo izvajali študij premalo načrtno. K študiju programa bo ZK pritegnila tudi nekomuniste, predvsem vodstva sindikalnih organizacij, SZDL, LMS in člane delavskih svetov in upravnih odborov. Osnovani bosta dve politični šoli, ena v Novem mestu in ena v Vidmu-Krškem. Občinska vodstva ZK bodo oskrbela primerno število predavateljev. Manjše osnovne organizacije ZK se bodo za študij združile, da bo laže potekal. Predavatelje bo treba (razen strokovnega dela in priprave Občni zbori KZ Občni zbori kmetijskih zadrug se odvijajo počasi. Krivda je predvsem v tem, da je Dolenjska vinogradniško področje, kmetje pa kljub rokom za pri-četek trgatve že trgajo, največ ob nedeljah. Od 59 zadrug jo doslej izvedlo občne zbore 15 zadrug. Dobro pripravljeni in uspešni občni zbori so bili predvsem v Dolenjskih Toplicah, Gradacu pri Metliki in v Šmar-jeti. Zadružniki na občnih zborih razpravljajo predvsem o jesenski setvi, načrtih za delo v prihodnjem letu in mehanizaciji. Jesenska setev se ugodno razvija, vendar je videti, da smo Kdo bo imel prej hišo? V občini Videm-KrSko Je bila lani ustanovljena Stanovanjska zadruga. Njeni člani so privatniki ter občina in Kovinska zadruga. Zadruga najame kredit in ga razdeli članom, ki pa morajo 25 % vrednosti zgradbe prispevati sami. En član Zadruge se je *e vselil v novo stanovanje. L«pot 11 sem se v hrib za Vidmom, da poiščem člana, ki se je že vselil. Dobil sem ga takoj pri prvi hiši Stanovanjske zadruge. Dane Mižigoj, gradbeni tehnik, ki že precej časa uspešno dela pri Stanovanjski zadrugi, je prvi vseijenec. Povabil me je, da si ogledam hišo. Kuhinja, ' delovna soba, shramba, stranišče, klet, kopalnica, spalnica, soba za otroke, garaža — vse je sodobno in ek-nomično urejeno. — Gradbena dela gredo hitro od rok, mj je pojasnil tov. Dane, obrtniška pa bolj počasi. Zadnja znašajo kar 60°/» celotnega dela. Ta dela so tudi najdražja. Težave smo imeli tudi s komunalnimi napravami: vodovodom, kanalizacijo in elektriko. Prispevek' za zunanji vod elektrike še sedaj ni rešen — pravijo, da bomo morali plačati vsak nekaj. — Kakšna je prednost takega načina zidanja? — Vsak, ki gradi, se trudi, da bj vložil čimveč svojega materiala in dela. Tako je gradnja cenejša in je treba manj kredita. Privatniki zgradijo stanovanja z eno tretjino manj kredita kot občina. Oni sami vozijo in pomagajo pri zidanju. Zadruga najame kredit in ga razdeli članom, prav tako naroča tudi gradbeni material, ki ga tudi ona razdeli. Prevoze ma- teriala od postaje do gradbišča opravi vsak privatnik sam, kakor ve in zna. Clanj zadruge neuradno tekmujejo med seboj, kdo bo prvi zgradil hišo. Talko pridobivamo hitreje stanovanja, ker se Čas gradnje s tekmovanjem zmanjša na eno leto. Poleg vsega tega pa so gradnje grupirane in stanejo zato komunalne naprave manj. — Imate zadružniki kaj zemlje? — Vsak zadružnik ima poleg zemlje, na kateri mu stoji hiša, še 2-3 are zemlje za vrt. Predviden pa imamo tudi prostor za ureditev skupnega otroškega igrišča. — Kako šte prišli na zamisel, da ustanovite Zadrugo? — Za vzgled smo si vzeli ljubljansko in celjsko Zadrugo. Pri njiju smo dobili tudi pravila, ki smo jih priredili našim pogojem. , Izvolili smo upravni odbor, ki vodi delo in rešuje spore. Do zdaj smo morali rešiti samo en spor: med zadružnikom in podjetjem, ki mu je gradilo hišo. Z ustanovitvijo Zadruge smo imeli precej težav. Malo ljudi je verjelo v njen uspeh. Danes je Zadraga s svojimi uspehi dokazala, da so bili ti dvomi neupravičen v. Dan,e me je povabil na mošl. Bil sem žejen — pa če tudi ne bi bil, vabila ne bi odklonil. Ob moštu sva se pogovorila Še o kreditih. Vsak član zadri ge lahko dobi 1,5 milijona kredita, ki ga odplačuje po približno 3000 din mesečno z 1% obrestmi. Danetu so ponujali za njegovo hišo že po tri milijone, toda on je ne proda. Se nekaj! Vseljivih bi bilo še več stanovanj Zadruge, če b. privatnik, s katerim imajo skle-rjeno pogodbo, že izdelal stopnice. Ta stanovanja bodo vse'j> va v kratkem. največ kar je bilo mogoče, že dosegli. 84% kot smo poročali v zadnji številki je že lep uspeh. Najmanj volje za setev italijanske pšenice kažejo doslej na belokranjskem področju, medtem ko je najboljše brežiško, kjer so izpolnili že več kot 90% setvenega načrta. Doslej imajo podpisanih pogodb za 390 hektarov površin', ki jih bodo posejali z italijanskimi vrstami pšenice. Skupno sodeluje na brežiškem koncu več kot 900 gospodarstev v pogodbenem sodelovanju za jesensko setev. Pri okrajnem odboru SZDL je osnovan tudi že poseben štab, ki skrbi, da bodo priprave za volitve Zadružnih svetov nemoteno potekale. Enaki štabi so že pri vseh občinskih političnih vodstvih. Zadružne organizacije in dosedanji upravni odbori zadrug tudi pridno delajo v pripravah za volitve. Člani kmetijskih zadrug bodo volili Zadružne svete na področju KPZ Črnomelj 9. novembra, Krz Novo mesto 16. novembra in KPZ Brežice 22. novembra. na predavanja) oprostiti vseh ostalih dolžnosti. Jesensko in zimsko razdobje, ki sta najprimernejši za vzgojno delo, sta pred durmi. Zopet se bodo pričela predavanja na ljudskih univerzah. Občinska vodstva morajo predvideti predavanja, ki bi bila najprimernejša in obenem najaktualnejša. Ponekod so se LU z dosedanjim delom že uveljavile, marsikje pa jim bo treba nuditi več pomoči. SOCIALISTIČNA ZVEZA Kar največ pozornosti moramo posvetiti volitvam Zadružnih svetov. Skrbeti moramo, da bo vanje izvoljenih čimveč mladih ljudi in naprednih kmetovalcev. Približujejo se tudi volitve novih vodstev SZDL. Dosedanji vaški odbori niso bili v teritorialnem pogledu povsod najbolje izbrani. Prihajalo je do nesoglasij s krajevnimi uradi občinskih odborov. S prihodnjimi volitvami bo treba to napako odpraviti tako, da bodo voljene osnovne organizacije SZDL na območjih krajevnih odborov. V predvolilni dejavnosti naj stremijo vodstva SZDL za tem, da pridobijo kar največ novih članov ter rešijo tudi vprašanje še nepobrane članarine. Posvetovanje je bilo po vsebini zelo pomembno. Prisotni niso na njem obdelali le važnih gospodarskih nalog, ki smo jih omenili v prvem delu članka, temveč tudj pomembne politične naloge. Osnovne organizacije Zveze komunistov morajo postati žarišče in organizator boja za izpolnitev letošnjega gospodarskega načrta, pa tudj organizator in žarišče študija programa ZKJ sprejetega na VII. kongresu v Ljubljani. Izpolnitev nalog gospodarskega načrta je resna zadeva. Člani Zveze komunistov in sindikati so dolžni razlagati delavcem, ki plan uresničujejo, predvsem to, da je od tega, kako ga bodo izpolnili, odvisna življenjska raven nas vseh. Lovska, vendar resnična Srečen strel je imel prejšnji torek lovec Pepi Tomše iz Čateža. V gozdu blizu Št Vida nad Brežicami je ustrelil jelena, ki so ga lovci in mesarji ocenili, da tehta okrog 300 kg. Rogovi, ki imajo, U izrastkov, so dodgi 1 meter, žival je pa visoka 1 meter in pol. Lovci menijo, da se je jelen zatekel v gozdove nad Brežicami iz Kočevskega Roga, Tomše pa trdi, da ga je videl že leta 1948 in ga je lovil »na muho« dolgih 11 let. Samo letos ga je zasledoval in čakal nad dvajsetkrat, dokler ni odkril njegovega na-pajališča. Podrl ga je z enim strelom. Lovci so ocenili, da je bil jelen star okrog 20 let. Prijavite se za stenograiski in strojepisni tečaj! Društvo stenografov in strojepiscev v Novem mestu organizira enoletni stenografski in strojepisni tečaj. — Učne ure bodo ob večerih trikrat tedensko v prostorih administrativne šole. Prijave sprejema Dragica Rotar na občinskem komiteju ZKS v stari gimnaziji, telefon 144. Rok za prijavo je do 25. oktobra, tečaja pa se bosta začela 1. novembra. primer, čeprav v nekoliko manjši meri se je letos ponovil v Idrijci. Zanimivo je, da se bolezen ne loti postrvi, ki so tako kot lipani iz skupina sal-monidov. Postrvi so ostale v Gameljščici nedotaknjene. Na pobudo Zveze ribiških društev SLovenije je pričel raziskovati ta pojav ribiški odsek Kmetijskega inštituta Slovenije. To bolezen niso doslej opazili nikjer in tudi strokovna literatura je ne obravnava. V raziskavo sta se vključila tudi Centralni higienski zavod Slovenije ter Veterinarska fakulteta univerze v Zagrebu. Posebna ekipa strokovnjakov obiskuje vode, kjer se je bolezen že pojavila ali kjer bi se lahko pojavila. Zato so se danes zbrali v Podturnu in zato brni motor elektroagregata za ribolov. Nekaj rib, ki so videti okužene, so že odbrali. Strokovnjaki se pripravljajo na preiskavo. Pod bližnjim kozolcem je »zrasel« majhen laboratorij na prostem Strokovnjaki: veterinar Catič iz ribiškega odseka. Kmetijskega inštituta Sloven.ije, inženir Slajmer, predsednik mikrobiološkega odseka CHZ Slovenije, ter profesor Vinterhalter in veterinar Fijan, oba iz zagrebške Veterinarske fakultete, pripravljajo instrumente. Razni noži, pincete, injekcijske igle, mikroskop — vse je pripravljeno. Ribo najprej narkotizirajo z^aire-tanom, posebnim sredstvom, M jo omrtvi. Pričeli so z delom. Odvzet? vzorce bodo najprej pregledali t razpoložljivimi sredstvi v »laboratoriju« pod RIBE naše malo znano bogastvo kozolcem, nato jih bodo vzeli že v Ljubljano, kjer bodo s preiskavami nadaljevali. Ribam pa ne pretijo le bolezni. Se marsikaj drugega je. Posebno poglavje so krivolovci, kot jim' pravijo športni ribiči. Ribe lovijo z razstrelivom in ostmi. V vaseh Veliki koti in Mali koti pri Dvoru jih je nekaj. Letos so samo enkrat, ko so lovili z razstrelivom, naredili za več kot 300 tisoč dinarjev škode. Uničili so 348 kg rib v vrednosti 84 tisoč dinarjev in ribjih iker v vrednosti 244 tisoč dinarjev. To je velika gospodarska škoda, storilci pa se bodo zagovarjali pred sodiščem. Športni ribolov ni samo v tem, da nabereš črvov in raznih hro-ščev za vaibo, vzameš opremo, se postaviš ob vodo in loviš. Treba je skrbeti tudi za zarod. Zveza ribiških društev Novo mesto vloži vsako leto za blizu 700 tisoč dinarjev iker in mladic v naše vode. Škodo pa ne delajo 1« krivolovci, marsikdaj jo povzročijo tudi kmetje. Ne povzročajo jo namerno, toda kljub temu je to škoda. Kako? Pri gradnjah. Jame za gaišenje apna kopljejo preblizu tekoče vode. Apno prodre nato po razpokah v vodo in zamori vse ribe. To se ja primerilo lani v Šentjerneju. Nekdo Je iafoppai jasno v n^po-, sredini bMfcini š«tttjernejsfcega (postrvi vseh vrst, lipani in sulci) po 500 dinarjev. Zveza lovi ribe z elektroagregatom « za ribolov, ki ga je kupila. Letos še ni velike izbire, prihodnje leto pa bodo Novomeščani lah-potoka. Apno je po rovu vdrlo in ščuke po 250 dinarjev kilo- ko že kupili ribo, kakršno si v potok. In posledica? Vse ribe gram; somi in menki po 300 di- bodo zaželeli. Razumeti mora-v potoku, 3 kilometre daloč so narjev kilogram in salmonidi mo, da je letos šele pričetek in poginile. Na Dolenjskem je opaziti nekaj: naš kmet nima pravega odnosa ne do divjačine v gozdu in ne do rib v vodah. Včasih je bil lov in ribolov izključna pravica grofov in graščakov, privilegiranega razreda. Divjadi in rib je bilo dovolj. Ker j« bil odlov majhen, ni bilo treba skrbeti za umeten ra-zplod. Danes je stanje drugačno. Število lovcev in športnih ribičev se je pomnožijo, ker je oboje dostopno vsakomur. Odlov je zato večji in nujno je treba skrbeti za umeten razplod, ker bi bili sicer naši gozdovi kmalu brez divjačine in vode brez rib. Maloprej smo omenili, da vloži Zveza ribiških društev Novo mesto vsako leto v dolenjske vode iker in mladic v vrednosti do 700 tisoč dinarjev. Družba vlaga torej tud{ tu precejšnja sredstva. Prav bi bilo, da bi se nad tem tako kmetje Jrot tudi razni Ipvcl z razstrelivom zamislili. Zveza ribiških društev Novo mesto je nedolgo tega dogradila v Kandijl, pod mostom ribarnico. V njej lahko NovKsm«fc$a-nl vsak dopoldan kupijo sve?.'-ribe. Be4e vrate (platnice, poduki, kleni ,!n tlvke) so po 800 dinarjev kM©gram; lini, krapi Strokovnjaki pregledujejo postrvi v zasilnem laboratoriju pod kozolcem pri Podtitrn« da v vodah še ni dovolj zalege za odlov. Ribolov je razen tega v marsičem odvisen od vremena. Pri gradnji ribarnice in nabavi opreme je novomeškim ribičem mnogo pomagal in pokazal veliko razumevanja OLO Novo mesto, predvsem predsednik Franc Pirkovic. Zveza nbiških drulštev ima 3 manjše ribnike, enega pri Prečni, enega pri Mirni in enega pri Mokronogu. Ker bodo krapi v njih še ta mesec dorasli, jih bodo pričeli loviti, tako da jih bodo potrošniki mogli v ribarnici kupiti že v oktobru. Večji ribogojni objekt namerava Zveza dograditi pri Prečni ob Temenici. Graditi bodo pričeli že prihodnje leto. Upajmo torej, da bodo sladokusci tudi glede rib kmalu v celoti prišli na svoj račun. Seveda po zaslugi novomeških ribičev! Sedež novomeške Zveze ribiških društev je nad Zdravstvenim domom v Novem mestu. Ko stopiš v njihovo sobico, boš kar iznenađen ob množici pohval in diplom, ki so razobešene po stenah, in številnih pokalih in spominskih plaketah. Vse to so priborili naši športni ribiči na raznih tekmovanjih. Ne bo odveč, če omenimo, da je Dane Rifelj iz Novega mesta državni prvak v metanju blestivke. Republiška ribiška ekipa, ki je zastopala Slovenijo na zveznem tekmovanju letos, je bila sestavljena samo iz Novomešča-nov. Osvojila je prvo međto! Za*o jim ob koncu iz srca zaželimo; »Dober lov, fantjeU i Še dolgo, ko so v petem letniku učiteljišča zamišljeni sledili predavanjem. Danes pa so že raz. tresenl po vsej Dolenjski, v vaseh, me-stih in v hribih. Namenili smo se obiskati nekaj teh mladih učiteljev in uči. teljic, ki so letos prvič stopili v šolsko sobo pred kmečke otroke. Kako je z njimi, nas je zanimalo, in dobili smo odgovore: »Srečen sem in tiesel« ... »Nimam stanovanja« •.. »Prezgodaj, da i bi lahko povedal o prvih vtisih...« NEVENKO HRNJAK sem našel na osemletki v Stopičah. »Prezgodaj je, da bi lahko povedala kaj več o svojih prvih korakih, saj se i je šola komaj začela. Težko že čakam, da se bo uredit učni program in da bo-i mo lahko začeli študirati igro... Učim J J samo višje razrede. Lahko vam povem, da sem zelo srečna na tej šoli«. Sola je velika, svetla in prostorna. Stanovanje je dobila že takoj ob prihodu v šoli in si je doslej že kar ure. dila življenje na vasi. Ko sem odhajal, mi je še naročila, naj pozdravim vse bivše sošolke in sošolce po Dolenjski. • Visoko nad Kostanjevico leži Brezor vica. Vas je brez elektrike in ceste. Na vprašanje, kje je šola, mi vaščan z roko pokaže pot mimo vaške luže in znajdem se pred barako z majhnimi okni, obito z deskami- Ko sem stopil v barako, sem hkrati stopil tudi v razred. Trinajst glavic se je radovedno ozrlo name. ANICA FRANKOVIČ pravi o šoli: »Sedaj je še dobro ko ni mrzlo. Toda pozimi bo najbrže hudo. No, glavno je pa, da je streha dobra.« »Otroci v šoli so slabotni. Večina jih je telesno zao. stalih zaradi uživanja alkoholnih pijač. V tem razredu, ki je edini, pouču. jem tretji, šesti in sedmi razred. Ti raz. redi so dopoldne. Otroci so sicer zelo mirn', toda kar se tiče učenja..-« MAJDA MRZLJAK, ki skupno z Anico poučuje na tej šoli. je kar zadovoljna. Tu bo ostala leto dni. »Lahko bi se v dolini spomnili in malo popra, vili šolo- Ometati bi jo bilo treba. Tudi ograjo bi lahko napravili okoli nje. Vsak dan moram umivati okna, ker jih krave, ki se pasejo tu okoli, poližejo. Z vaščani $e zelo dobro razumemo. Bo. je se, da bi to šolo ukinili in bi morali otroci hoditi daleč v dolino. Že prvi dan so pokazali, koliko jim je do šole, saj so naju prišli z osličkom čakat v dolino-« Šolo obikuje 29 otrok. Anica poučuje dopoldne, Majda popoldne. Sola nima nobenih športnih rekvizitov, nima telovadnega prostora. Zraven razreda je kuhinja in še majhna, premajhna so. bica in to je vse. Anica se boji, da si bo pokvarila oči ob petrolejki. Sanja o lepi, beli šoli v Podzemlju, Majdapa o svoji lepi Beli krajini. * MIRO BAVDEK uči na šoli v Vavti vasi. Obiskal sem ga v njegovem stanovanju, v enem izmed novih blokov v Straži. Na mizi so knjige, nekaj športnih časopisov. »Kako sem si ure-dil življenje? Ko sem prišel, je bilo težko. Nisem imel nič, niti stanovanja, skratka ničesar. Potem mi je tovariš ravnatelj priskrbel tole sobico v bloku. Moral sem si sposoditi sobno opremo in tudi to ni bilo lahko. V šoti učim peti razred, kjer sem razrednik. Sicer pa poučujem tudi telovadbo in ostale predmete B drugih razredih. Otroci so pridni, dobro vzgojeni in moram reči, da jih imam zelo rad.« Pohvalil je svoj razred in rekel, da mu najbolj »leži«. »Na velike ovire tu ni?em naletel. Težko je le to, da tu ni nobene atletske steze, tudi urejene telovadnice ni. Loka — to je bila edina stvar v No-\ vem mestu, od katere se nisem mogel ločiti.« Odšel sem. On pa je najbrž še mislih na jutrišnjo uro zgodovine in na lepo rdečo atletsko stezo na Loki... -ak Sutjeska Vlada v podobah Lamuta PO LAMUTOVI RAZSTAVI V DOMU JLA Kino, propag Večkrat se je že pisalo o filmih, njihovi vlogi in vzgoji. Vendar pa se nam zdi, da še premalo pišemo tako o vzgoji in tudi propagandi ter oblikah, kako film pravilno približati našemu človeku. Ce si preberemo samo v vsaki Številki Dolenjskega lista »obveščevalca«, najdemo o filmu žal le samo naslov ter kraj predvajanja. Res včasih potegne gledalca že sam naslov, čeprav tudi ta mnogokrat ne pove kaj več aH je samo zaradi reklame, vendar se nam rdi, da bi bilo nujno treba naredia še kcrak dalje — na fcrallto opozorili na bistvo vsebine in n? igralce filma. Ali ne bi bilo umestno, da se tudi o tem spregovori v našem listu ter začne z rubriko »O no-vtm fUmu« in podobno, kjer naj bi dobila mesto tudi ocena, tako iz vrst gledalcev kot poklicnih rece/izentov? Vo:Jst\a kinopodje-tij bi morala poskrbeti tudi za malo v.spešne.šo propagmdo, kot je zgolj plakat ali vsebina na malem programu v izložbi. Tu svetujemo na 'trokovno opozorilo, oreno ln navodilo ier obiave preko icpav.ov, razslasnih postaj, obvestil šolam, podjetjem in podobno. Zdi se nam, da včasih gredo mimo nas važni, dobri in res po-memonl filmi, ki si jih je ogledalo pičlo Itsvilo ljudi, nasprotno pa n«» zasipi ?labši film tako velikega obiska. Res sicer velja v trgovini pravilo, da se dobro blagr, sami hvali, vendar Je treba n dobrpm filmu povedati več kot sicer. Prav bi tudi bilo, da se vodstvom kinopodjetij dodeli v pomoč poseben svet iz vrst gledalcev, oblasti, ljudske prosvete, mladine, ki bi pomagal reševati vprašanje izbire, propagande in vzgoje. S posebnim ozirom na filme za razne starostne stopnte mladine pa je nujno priporočiti še prav n vzgoja komisijo, ki naj bi pri vsakem kinopodjetju v določenem kraju svetovala glede predvajanja in tudi prevzela propagando. Nič pa ne bi »bilo v Škodo samemu filmu tudi uvedba posebnih krožkov v šolah, v Svobodi, kult. prosv. društvih pa tudi na raznih sestankih SZDL in drugih organizacijah naj bi se čula be- posebno šolsko recenzentsko seda o filmu. Res premalo pišemo in govorimo o tej plati vzgoje in propagande, vse preveč o raznih »zvezdah«, premalo pa o bistvu, vsebini in pravilni oceni filma. Naj bi te besede dale poguma še drugim, da bi filmu končno dali tisto mesto kot ga zasluži v vzgoji socialističnega človeka. (OPOMBA UREDNIŠTVA: 7a pobudo smo dopisniku hvaležni. Tako rubriko bi v listu že upeljall, a je doslej zaradi pomanjkanja prostora Se nismo mogli. Upamo, da bomo bralcem lahko ustregli tudi s to važno rubriko, ko bomo obseg lista razširili na osem strani). Morda se Je marsikdo sprva razočaral, ko ga je nekakšen surrealistično simboliziran plakat zvabil v Dom JLA na ogled obetajoče razstave o Sutjeski. Morda je pričakoval, da bo videl likovni odsev velike sutješke epopeje, moral pa se je zadovoljiti s pej-sažno zanimivimi — morda doslej le redko ali pa sploh slikarsko še ne upodobljenimi pokrajinskimi motivi — iz Sutješke. kot jih je slikar videl ln naslikal, morda tudi odbiral , vendar vselej realistično več aH manj verno registriral. Morda je tudi organizator pohoda po poteh V. in VI. sovražne ofenzive pred dobrimi desetimi leti pričakoval. da se bo akcija izbranih, vidnih Jugoslovanskih umetnikov močneje odrazila v njihovih umetniških delih. Jugoslovanski umetniki so namreč prepotovali tamkajšnle zgodovinsko znamenite kraje, jih skicira.'], slikali, skratka upodabljali. Vse to so spravili v mape za poznejši čas. ko bo ustvarjena potrebna časovna distanca, ki bo dovoljevala obdelati junaške podvige pa tudi vojne grozote, sicer mmj neposredno, zato pa umetniško boli doživljeno in ne samo reportažno pristno ali pa morda grafično propagandistično. Lamutova razstava Je lepa od-dolžitev spominu Sutješke in novomeška organizarila Zveze borcev je gotovo imela srečno roko, da je na ta način proslavila praznik Sutješke (tako so ga na primer tudi hrvatski umetniki v Zagrebu s podobno umetnostno razstavo o Sutjeskh. Lamutovl tuši, akvareli, gvaši (risbe je oustii doma) so pred gledalca postavili predvsem prizorišče Sutješke, četudi bolj v obliki reportažnih zapiskov o pokraHni kot lunaš'Mati je privezala otroka za zob brane, ko je šla po opravkih.« Zaključki: Teden otroka ne sme trajati samo en teden, ampak vse leto. Pri vzgoji otrok morajo pomagati vsa. društva in vsak posameznik. Vsak teren m vsaka vas bodi svoja stanovanjska sik up -nost, ki bo uredila vse za pravilno vzgojo otrok od njihovega rojstva do zaposlitve. Vsaka stanovanjska skupnost mora imeti svojo knjižnico, svoje igrišče za otroke, predavanja, kulturne krožke, fiz-kulturne naprave. Ustanavljati Ena od mnogih izvirnih nemških fotografij taborišča v Raj-henburgu, ki jo bomo med drugim videli na razstavi »Posavje v letu 1941« dišč. Pouk telovadbe imajo je treoa $0[sfce kuhinje in pio tudi na cesti, kar je življenj- nirske delavnice. Na šolskih sko nevarno-« vrtovih naj se mladina nauči Tov. Smrečnrkova: »Otroci spoštovati, ljubiti in ceniti »o brez igrišč. Izpostavljeni kmečko delo. Za dijaške knhi- so cesti in raznim zablodam, nje je treba zbirati po vaseh PreceJ drugače, kakor so prvot- ]jjve kali, kj Vplivajo na zo ga sprevoda Kočevarjev, ki jim je v imenu firerja dodelil novo domovino na meji velikonem-škega rajha v Posavju. V svoji zaslepljenosti in kratkovidnosti Laforce takrat pač nj slutil, da mu fotografije njegovega pohoda na čelu kočevarskega spre/ voda nikakor ne bodo v slavo, temveč da bodo nekoč na muzejskih razstavah priče nacističnih zločinov nad prebivalci Posavja. Nekateri razstavljeni doku- Kot v drugih deželah, tako menti in izvirne fotokopije nam ugotavljamo tudi pri nas, da bodo tudi pojasnili zanimivo imajo ljudje vedno več gnilih ozadje te največje nacistične zob, posebno se mladina. To je raznarodovalne akcije v Slove- pojav, ki spremlja civilizacijo, niji, ki so jo hoteli uresničiti s Prehrana civiliziranega človeka preseljevanjem našega prebival- ni več tako prirodna kot vča-stva. Ohranjeni in razstavljeni sih. Prednost dajemo mehki dokumenti so tudi neizpodbitne hrani in tako naši zobje pre-priče, da nosi precejšen dol malo delajo. Ker manj grizemo krivde pr>; tej raznarodovalni in žvečimo, ni zobovje dovolj akciji vodstvo kočevarske na- zaposleno; spremenila se je tu-rodne manjšine, ki se je želelo di ustna flora, in sicer v Škodo »vrniti v domovino«, kar se jim človeku, ker so se v večji meri je končno uresničilo, seveda kot prej začele razvijati škod- V sklopu celotne vzgoje naše mladine ima važno vlogo tudi telesna vzgoja. Odnos do šolske telesne vzgoje se je v zadnjih letih spremenil. Število ur se Je povečalo in v novi reformirani šoli smo dobili tudi program za nadaljnje delo. Novi program je bolj življenjski, ker ima naloge, ki se lahko izvajajo na vsaki šoli ter ni nujno potrebno, da imamo zanj, telovadnico. Upoštevati moramo tiste telesne vaje, ki ustrezajo starostnim stopnjam, potrebam in interesu mladine Metode poučevanja so svobodne, v njih prevladuje nov odnos do gojencev, posebno za tekmovanje in igre- Za tako poučevanje morajo biti učitelji telesne vzgoje dobro oboroženi z znanjem. Visoka šola v Beogradu in Višja šola za telesno vzgojo v Ljubljani nudita svojim slušateljem vse tisto, kar današnji čas terja od vzgojitelja. V našem okraju Imamo premalo strokovnjakov za telesno vzgojo; samo trije so končali Visoko šolo za telesno vzgojo v Beogradu, devet pa jih je doštudiralo v LJubljani. Večina njih poučuje na naših popolnih osnovnih šolah, vendar je od vseh teh šol še vedno 16 šol brez strokovnega učitelja za telesno vzgojo in jo poučujejo učitelji, ki imajo veselje in smisel za ta predmet. Tj učitelji se morajo venomer izpopolnjevati, za kar skrbi naše okrajno Društvo učiteljev in profesorjev telesne vzgoje in pa republiški svet za šolstvo, ki prirejata' vsako leto telesnovzgojne tečaje v Rovinju. Lepo število učiteljev se je tako ie usposobilo za pouk telesne vzgoje. Da bi dobili strokovnjake od drugod, ne moremo upati, pač pa si moramo prizadevati, da bomo razpisali za ta poklic čim več štipendij. V letošnjem šolskem letu pa niso ne naš okrajni ljudski odbor ne občinski odbori razpisali štipendij za ta študij. Velika slabost šolske telesne vzgoje so ure telesne vzgoje v razredu. Zal jih je spričo pomanjkanja prostorov mnogo preveč. Te ure naj bodo le v skrajni sili. če pa je količkaj mogoče, gremo z učenci na prosto. Malo teka ln nekaj vaj oblikovanja bo več koristilo, kakor cela ura telesne vzgoje v razredu. Naše učitelj-stvo je včasih premalo iznajdljivo. Marsikatera prazna dvorana večkrat stoji v bližini neizkoriščena, otroci pa telovadijo v razredu. Skušajmo poiskati vse možnosti. Tudi kino dvorano, kulturni dom, zadružni dom aH večjo sobo je moč uporabiti za pouk telesne vzgoje. V našem okraju ima osem šol lastne telovadnice. Telovadnice TVD Partizan pa uporablja devet šol. Nekatere šole gostujejo v raznih dvoranah ali v večjih učilnicah, tako da ima še 18 šol v našem okraju možnost telovadbe ob slabem vremenu. Vsaka šola bi morala imeti v neposredni bližini telovadišče, ki je mnogo bolj potrebno kakor telovadnica. Pri iskanju teh pro-strov pa naše učiteljstvo večkrat naleti na razne težkoče. Nekateri občinski ljudski odbori bi morali nuditi svojim šolam več pomoči pri iskanju in urejanju šolskih telovadišč. V okraju imamo še 31 šol, ki nimajo v svoji bližini niti najmanjše primerne površine za pouk telesne vzgoje; te šole so tudi brez dvorišča. Na nekaterih šolah morajo telovaditi kar na cesti. Poiskati in urediti pri vsakj naši šoli primerno igrišče naj bo naša prva in glavna naloga. Mladina bo srečna, ko bo dobila svoj prostor, kjer se bo lahko razgibala ln krepila. Kritično Je tudi vprašanje telovadnega in športnega orodja, ki je danes preveč drago, šolski proračuni telesno vzgojo pa so tako skromni, da večkrat zadostujejo komaj za kako žogo. Tudi glede tega bo treba šolam pomagati, s posebnimi dotacijami, zlasti tam, kjer so si uredili telovadnico in telovadišče. Marsikatero drobno telovadno orodje pa bi otroci na šoli lahko sami napravili pri ročnem delu aH pa prinesli od doma, na pr palice, žogice, kolebnlce itd. Nič manj važna od telovadnice, Igrišča in raznega telovadnega orodja je pa vzgojiteljeva zavest, da je telesna vzgoja predmet v naši osemletni šolski obveznosti, pri katerem se učenci razvedrijo, okrepe in utrdijo. Ko bo ob koncu šotekega leta ugotavljal pri njih napredek v posameznih panogah, bo opazil boljšo držo, /.drav Izgled in pravilen odnos do predmeta ter dobil zadoščenje, da Je pravilno delal. Jože Glonar 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO Več zelenjave - manj gnilih zob Društvu prijateljev mladine pridelke, da bo šolanje bolj je bilo obljubljeno, da dobe stanovanjski bloki pri stadionu otroški vrtec, zdaj pa bodo namesto njega ■ zgradili trgovino; del zgradbe, v kateri bo trgovina, pa bo verjetno ?n otroški vrtec. Trgovina in otroški vrtec ne gresta skupaj!« * Trebanjski delegat' »Otroci Čutijo premalo ljubezni d*' zemlje.« Prof. Andoljš'pk: »Doseda nja predavanja za starše so bila izbrana brez načrta Skrajni čas je, da odpremo šolo za starše, v katero bi pocem; tako bo omogočen-o večjemu delu mladine nadaljnje šdlanje. UMETNIŠKE SLIKE M BLAGU Pred nek3j leti je pet velik.i modernih slikarjev dovolil ameriški tovarni Fuller, da reproducira 60 njihovih slik različnem bla<»\i. Pred kr3tkiin so modne hiše v tujini prvič prikazale ob.eke iz »umetniškega vkstila,. Javrroftl jih je sprejela s ts.kim navdušenjem, di Je začela t^vctrr.i de1 a ti tudi btosto za mo&ke športne oblek1* |r. ekora'ivne tkanine s M*B' no predvidevali. Številni in zanimi eksponati na razstavi nam bodo tudi pokazali, daf prebivalstvo Posavja ni moglo • mirno prenašati okupatorjevih zločinov. Ko So konec oktobra 1941 Nemci v Bro- Fluor pa lahko uživamo tudi s prirodno hrano. Nekatere vrste zelenjave ga vsebujejo kar zadostne količine. Po večjih količinah . fluora se odlikujejo predvsem korenje, redke v vseh vrst, repa in hren. Razen njega ima vsa ta našteta zelenjava precei eteričnih olj. Nekatere sestavine, ki jih ta olja vsebujejo, uničujejo škodljivo floro, ki se nam razvija v ustih. Učinkovitejša je zelenjava, če jo uživamo surovo, ker tako postrežemo telesu še z vitamini in rudninskimi solmi. S surovo Svojemu geslu so ostali zvesti. Dne 29. novembra 1941, ki je čez dve letj postal rojstni dan naše države, jih Je zaradi izdaje obkolila številna nemška policija. Štirje so v borbi padli, šest je bilo ranjenih; vse ujete so ustrelili 27. decembra 1941 v zaporu v Mariboru. Doživelj ao usodo svojih desetih tovarišev iz Krškega _ prvih žrtev v Sloveniji. Od severa so hiteli Bre. ž.ški četi na pomoč štajerski V soboto, 27. septembra je na partizani, združenj v I. Stajer-III. Dolenjskem festivalu v Kp- skem bataljonu, od Juga pa do- bovje in ga uničujejo. V zadnjem času so znanstveniki dognali, da zelo ugodno vpliva na zobe fluor. Dokazali so, da imajo ljudje, ki ga uživajo v zadostni količini s hra-žicah in okolici množično pre- no ali kot poseben dodatek, ve-seljevali naše prebivalce, so se liko odpornejše in bolj zdrave zbrali posavski fantje v Brezi- zobe. Zato so v mnogih deželah ško četo in odšli v gozdove. Nji- uvedli fluorizirano pitno vodo. hovo geslo je bil znan Prešer- Prj nas pa smo n. pr. zaceli nov verz; »Manj strašna noč je vpeljevati med šolsko mladino v črne zemlje krili, kot so pod dnevno uživanje fluorovih ta-svetlim soncem sužni dnovi«. blet. Obisk iole ln rast otrok Otrokova rast je odvisna od letnega časa. V zimskih mesecih — zlasti v novembru in decembru — se večina otrok zredi, medteni ko poleti — največ v avgustu — najbolj zrastejo. Zgleda torej, da obisk šole vpliva na rast; zato svetujejo pedagogi, da naj otroci med šolskim letom še več telovadijo. stanjeviri igralo domače gledališče SKUD »Lojze Košak«. Dali so Tiemeyerjevo »Mladost pred sodiščem«. V vlogi polici iske nadzornice Je gostovala prvakinja celjskega gledališča Krošl-Ilorvatova. Risal: Vlado Lamut lenjski partizani, ki sta jih vodila Miha Marinko in Aleš Bebler. Vendar šU-vilnim, dobro oboroženim in močnim nemškim silam takrat še ni«o mogli do živega, le Dolenjski bataljon je izvedel uspešen napad na Bučko, • Pomagajte mu, tovariš doktor, požrl jc magnet!« zelenjavo pa zaposlimo v večji meri tudi zobe, da jo morajo bolj gristi. Ne pozabimo! 9 SCETKE, ki jih ne smemo močiti, potresemo z vročimi otrobi, napnemo na rob mize čist papir in ga krtačimo, da jih s tem očistimo. Zelo mastne krtače čistimo z bencinom. V široko posodo ga vlijemo po potrebi, pomakamo vanj umazano krtačo ter drgnemo ob roko. Sčetke za nohte, ko so - -že zmehčale, utrdimo s tem, da jih položimo v slano vodo, žlico soli na liter vode, nato pa posušimo na z.raku. V isti namen lahko uporabljamo tudi kis. Sčetke za čiščenje parketa, ki so od losčila že vse zalepljene, položimo v toplo raztopino sode, les pa moramo pridržati nad vodo, da se dlačice ne odluščijo. ■ SIPEK je divja roža, ki rod: rdeče plodove z mnogimi pešk;! mi. Dobre zrele plodove posušimo in jih lahko uporabljamo za izvrstno marmelado, vendar vzame priprava mnoj;u časa, ker je treba odstranit; številne peSke. Šipkove jagodi* vsebujejo dosti vitamina C in ženejo na vodo. Sipko v zvre-tek zato priporočajo zoper ledvične bolezni, zoper sečne kamenčke in zapiranje vode. Pretežka bremena dvigamo Ameriški zdravniki so raziskovali, kolikšna bremena smejo prenašati ženske brc/ škode za zdravje. Meja je bai« pri 25 kg. Ne presega naj 40 % normalne telesne teže. Ker zla. sti prodajalke in kmetice, mno-gokje pa tudi industrijske delavke dvigajo mnogo težja bremena, je med njimi mnogo bolehnih. — Zlasti dekleta pod 18 leti starosti naj bi ne dvigale težkih bremen, svetujejo strokovnjaki. Se danes: 600 milijonov otrok podhranjenih Na svetu je danes še šest sto milijonov otrok, ki so podhra-njeni in bolehni! Mednarodne organizacije so lani v 12.000 centrih za pomoč materi in otroku pomagale 45 milijonom materam in otrokom. Zlasti so se trudile, da oskrbe male otroke z mlekom. Vampova juha s krompirjem 75 dkg vampov, slan Urop, pol čebule, strok česna, lovorov list, ti-mian; 4 dkg masti, 3 dkg moke, pol litra Juhe ali vode, pol kg krompirja, poper, zelen peteršilj, dve žlici smetane, kis. Dobro oprane in očiščene vampe skuhamo z vsemi dišavami (lovorom, timianom), z z rezano čebulo in s česnom. Ohlajene vampe /.režemo na tanke rozine Posebej napravimo svetlo prežga-nje, ga zalijemo z vodo ali juho, dodamo na kocke /.rezan olupi jen krompir in narezane vampe ter kuhamo, da se krompir zmehča. Nazadnje osolimo, popopramo in primešamo sesekljan zelen peteršilj in kislo smetano po okusu ftp »kisamo. fitev. 40 (446) »DOLENJSKI LIST« Stran 6 Kako je z elektriko ? D0LEN3SKI OBVEŠČEVALEC V soboto, 30. avgusta, je bila vGradacu spet kino predstava. Slike so bile temne, zvočnik ae je samo včasih oglasil — ljudje so gledali nemi film. Gradaške gospodinje se upravičeno vprašujejo, češ zakaj imamo električne kuhalnike, likainike, radioaparate in drugo, ko jih zaradi slabega toka ne moremo uporabljati? Kje je vzrok? Elektro Novo mesto obrat Črnomelj nam odgovarja: »-Dobava električne energije iz kalorične centrale Brestanica prek Novega mesta za Belo krajino je v splošnem slaba zaradi preobremenjenih visokonapetostnih vodov, kar se občuti tudi v Novem mestu,* posebno med 7. do 8., 11. do 13. in 18. do 21. uro. Stanje se bo predvidoma izboljšalo v letu 1959, ko bo zgrajen nov daljnovod Brestanica—Novo mesto. Slabši tok je bil tudi zaradi remonta v elektrarni Brestanica' Dalje je bil en glavnih Utonil v kapnici 26. septembra Je ob desetih dopoldne v Račjem selu pri Trebnjem utonil dveletni Božidar Jer-šin v kapnici, M m bila dovolj zavarovana. Smrt zaradi udarca 28. septembra ob pol osmih zvečer je bil ob oesti v Pirošici pri Brežicah najden Mihael Smuko-vič, rojen 9. septembra 1932, stanujoč v Pošteni vasi St. 5 Omenjeni le Imel poškodbe na glavi. Istega dne ob pol devetih zvečer je bi; prepeljan v bolnišnico Br.--žice, kjer je čez 6 ur izdihnil. Videti je, da je bil pokojnik udarjen s topim predmetom po te menu glave in da je ta poškodb., povzročila smrt. Uslužbenca TNZ okušajo odkriti storilca. Psi napadajo Lam ln letos se je število ugrizov v Novem mestu pomnožilo. Poškodovani se zatekajo Po pomoč na okrajni higienski zavod. Predvsem prednjačita dva psa, eden od nj'iju je črn. Napadata tudi šoloobvezne otroke. Lastnika obeh psov sta iz Novega mesta Okrajni zavod za socia.no zavarovanje in tudi okrajni higienski zavod uporabljata za zdravljenje ogrizenih družbena sredstva. To so večji denarni zneski, ki bi j;h sicer moral plačati lastnik psa. Lastnika obeh psov sta bila že opozorjena, vendar opozorilo, kot je videti, ni zaleglo, ker sta bili lani ogrizeni dve oseb:, letos pa že šest. Resno opozarjamo lastnike psov, naj imajo pse priklenjene, da bi bile v bodoče takšne, poškodbe onemogočene, ker bo Bicer treba nujno podvzeti ustrezne ukrepe, med katerimi je tudi kazenski postopek zoper lastnika psa. po členu 142-3 kazenskega zakonika zaradi povzročenih lažjih telesnih poškodb iz malomarnosti. transformatorjev v razdelilni postaji Črnuče v defektu, zato je dobivalo Grosuplje elektriko prek Novega mesta. Nizko napetostno omrežje v Grada-cu je preobremenjeno v času obratovanja »-Silosa-«. Elektro je odkupilo transformatorsko postajo »Marmor Gradac«, na katero bo predvidoma do konca oktobra priklopilo »Silos«. »Silos« je moral v času kritičnega stanja efektrične napc- V ponedeljek, 29. septembra, je v Novem mestu nenadoma umrl znani frizerski mojster Ivan ADAM, star komaj 53 let. Pokojni Adam je bil sin obrtnika —■ čevljarja. Izučil se je za frizerja, kasneje pa odpri v Novem mestu svoj frizerski salon, ki je slovel ne samo v mestu, ampak še daleč po okolišu. Dobro je poznal obrtniško problematiko, zato so ga že pred vojno izvo- lili za predsednika Skupnega združenja obrtnikov v Novem mestu. Njegova napredna miselnost se je pokazala v naši ljudski revoluciji. Leta 1943 je. odšel tudi v partizane, kjer je ostal do konca. Po osvoboditvi je rad pomagal pri delu organizacije Zveze borcev, udeleževal pa se je tudi v vsem javnem življenju. Bil je prvi predsednik Okrajne obrtne zbornice, član mojstrske in izpitne komisije, predsednik sekcije brivcev in frizerjev pri zbornici, predsednik Obrtniškega kulturnega društva, član ZB, SZDL, gasilskega društva, Plan. društva itd. Po njegovi zaslugi je bila spet zaživela v Novem mestu mestna godba in je bil od ustanovitve do svoje smrti predsednik Godbenega društva. tosti obratovati neprekinjeno zaradi čiščenja več tisoč ton riža. Prek novomeškega daljnovoda so morali napajati tudi območje Metlika — Črnomelj, ker so imeli v ilC Ozaij letni remont. Od sobote, 13. septembra, je stanje napetosti v Gradacu spet normalno, tako da lahko kino obratuje nemoteno, prav tako pa tudi ostale električne naprave.* Bil je dober in mehak po svojem značaju, dasi tega ni kako javno razkazoval. Marsikdo se je obrnil nanj za pomoč, in jo tudi dobil. Stalno je podpiral otroke padlih borcev in še nekaj dni pred smrtjo je na občinski odbor ZB prinesel tisočak zanje. Za pokojnim Ivanom ne ia- Neprevidni pastirček Šestletni Jože Kerin iz Setc pri Leskovem, je 36. septembra pasel kravo. Vrv, na kateri Je bila navezana krava, si je lavezal okoli pasu. Iz neznanega vzroka se je krava med pašo splašila in pričela begati. Pri tem je Jožeta Ke-rina vlekla za seboj. Pastirček je dobil težje poškodbe na glavi in je od posledic umrl. Koli za smeti Ze večkrat smo pisali o odpadkih ln razni nesnagi, ki se nabira po novomeških ulicah. Kot Je videti, naše pisanje ni mnogo zaleglo. Mogoče bi bilo dobro, da bi občinski ljudski odbor namestil po najprometnejših ulicah našega mesta kose za smfnl. Marsikdo se namreč izgovarja: »Kam pa naj vržem odpadke? luje le njegova življenjska družica in hčerkica, ampak vsak, ki ga je poznal. Kako je bil priljubljen, je lepo izpričal njegov pogreb in poslovilne besede njegovih prijateljev in predstavnikov društev in organizacij. V obrtniških vrstah je za našim Ivanom ostala občutna vrzel. Ljudska univerza v Senovem pripravlja tromesečni kmetij-sko-gospodinflsiki tečeii. Predvidoma se bo začel z decembrom in končal februarja. * Vodovod do Senovega in priključek do Brestanice j« gotov. Ostali bližnii zaselki bodo dobili vodo do 29. novembra. • V torek, 30. septembra, Je bil v Kmetijski zadrugi Brestanica sestanek za razširitev osemenjevalne proge. Sprejet je bil sklep, da se progi (občina zajema Vimed-Krško in Senovo) priključi še. občina Sevnica, in še več drugih sklepov. • Senovška osemletka Ima 668 učencev, ki »o razvrščeni v 19 oddelkov. Manjka dim en* učna moč. Za učitelje pripravljajo 5 stanovanj. V vseh oddelkih senovškega rudnika rjavega premoga raz-'pravljaijo o Pravilniku o delovnih razmerjih. Pravilnik .le v razpravi in bo verjetno kmalu osvojen, Jugoslavija na sejmih v tujini. V septembru so Jugoslovanska podjetja razstavljala na sejmih v Damasku, Londonu, Solunu, na Dunaju in v stoefchotmu. NOGOMET ELAN A t RUDAR A (KOČEVJE) 1 : l Sreečanje prvih moštev Elana in kočevikega Rudarja se je po obojestranski slabi igri končalo z neodločenim izidom — i:l. Ela-novo moštvo je tokrat igralo slabše kot v Groauplju. Tudi Rudar n, igral nI* bolje, aato je neodločen rezultat realen. Edini gol za domače moštvo je dosegel Besek. ELAN B : RUDAR B 5:0 (3:0) Tokrat k> na« naši nogometaši presenetili z dobro igro in visoko zmago. Obramba Je bila vedno na mestu, napad pa Je bil zelo učinkovit Kožuh je dosegel S gole, Hrovat pa dva. Tudi ostali igralci v napadu (Femc, Zidar) so dobro zaigrali. V obrambi ae je odlikovala trojka Mrzlak, Medlč, i.uklč, dober pa Je bil tudi vratar, ki Je ubranil enajstmetrovko. F. M. REPREZENTANCA FLRJ JE IGRALA V BREŽICAH Nogometni reprezentanci Jugoslavije so iapolnllt obljubo, da bodo igrali tekmo t* gradit«!}« avto ceote. V okviru priprav za srečanj« s Madžari ao se v Brežicah pomerili pred okoli aooo brigadirji in BrežiCani z represen-tanco zagrebške nogometne pod-sveoe. Reprezentančno moštvo je narbaptio V pepotai sasedH ln je Četrtek, 9 oktobra — Abraham Petek. 10. oktobra — Danijel Sobota, 11. oktobra — Samo Nedelja, 12 oktobra — Maks Ponedeljek, 13. oktobra — Edvard Torek, 14. oktobra — Nedeljko Sreda, 15. oktobra — Terezija Sonce: 11 vzhaja ob 6.13 in zahaja ob 17.24. Dan je dolg U ur 14 minut. I,um: 12 okt ob 21.52 mla.i. v glavnem prikazalo dobro Igro. Premagalo je zagrebško ekipo z 7:1. Kratke iz atletike Na letošnjem »Teku svobode«, ki so ga pretekli četrtek priredili v Kočevju v počastitev obletnice zasedanja Zbora odposlancev, so razen domačih atletov nastopili tudi tekači iz Ljubljane in Der-ganc, član/novomeškega Partizana. Slednji se je zelo dobro odrezal, saj je med člani zasedel drugo mesto, takoj za Ingoličem (Odred). * Na letošnjem drugem »Jadranskem teku« na progi Izola—Koper (6400 m) sta sodelovali tudi dve štafeti okrajne zveze Partizan Novo mesto. V tekmovanju partizanskih štafet Je prva novomeška Štafeta zasedla 3. mesto. V štafeti so nastopili: Brajer, Grmovšek, Lah, Tratar ln Maznik, * V nedeljo, 12. oktobra bo v Kočevju letošnje prvenstvo Slovenije v štafetah in mnogobojih. Tekmovanja se bo udeležilo tudi 6 članov novomeškega Partizana. V ženski Štafeti 3X600 m bodo na- Letošnje prvenstvo Dolenjske bo v Črnomlju — 16. in 19. oktobra. Pričakujemo rekordno udeležbo atletov iz vseh krajev Dolenjske — prvič tudi iz Brežic, Krškega, Sevnice in Stične. Ce bodo pogoji ugodni, tudi dobrih rezultatov ne bo manjkalo. V posameznih disciplinah imajo pri moških največ upania za naslove prvakov Ko-čeVci ln Novomešcani, medtem ko so pri ženskah Novomešoanke sko. raj brez konkurence V okviru le-to&njega prvenstva Dolenjske bo tudi prvenstvo okrajne zveze »Partizan« Novo mesto. Pred nekaj dnevi sta prireditelja letošnjega petega atletskega prvenstva Dolenjske — TVD »Partizan« Črnomelj in okrajna zveza »Partizan« Novo mesto razposlala razpise letošnjega prvenstva. Prvenstvo se bo začelo v soboto 18. oktobra ob 1*. url popoldne, nadaljevalo pa se bo v nedeljo dopoldne ob 10 uri. "Na sporedu bo 10 moških in 9 ženskih disciplin. Nova določila v propozi-eljah določajo, da sme posamezni tekmovalec oba dneva nastopiti v največ 4 disciplinah in eni šta-feti. To naj varuje tekmovalce ored nepotrebnim izčrpavanjem. Prvi trije v vsaki disciplini bodo prejeli diplome okrajne zveze »Partizan« Novo mesto, enako pa bodo prejeli diplome tudi prvi trije v tekmovanji! za okrajno prvenstvo. Najuspešnejše tekmovalce bo prireditelj nagradil s posebnimi praktičnimi nagradami. Za orientacijo si pokHCimo v spomin zmagovalce na zadnjem prvenstvu Dolenjske, ki je bilo leta 1B56 v Kočevju, dodali pa bomo Se najboljši rezultat, ki so ga doslej dosegli na Dolenjskem v določeni disciplini — rekord Dolenjske Začnimo pr! Ženskah, v teku na las metrov, nosi naslov rekorderke Dolenjske Svetillčičeva (N. m.) r. rezultatom 13.4. Na zadnjem prvenstvu Je naslov najhitrejše Dolenjke osvojila KotnRtova fN. m ) w,7, le desetinko slaJbei čas pa 1e 4m*0m Goletov* (K). Kotnikov« j« tudi letos natretnejla MANJŠE POSESTVO, 5 km od Novega mesta, prodam za 600.000 din. Naslov v upravi lista. VINOGRAD, zidanico in sadovnjak na Trški gori, prodam. — Naslov v upravi lista. SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico sprejmem. Naslov v upravi lista. BOLEHNA ŽENSKA, srednjih let z lastnimi dohodki, gre stanovat k samski osebi ali zakoncema brez otrok, ki sta mirna, čista in sočutna. Naslov v upravi lista. V NAJEM dajem mlin s petimi rečnimi kamni in čistilnikom, vse v dobrem stanju. Interesenti naj se javijo osebno na naslov: Maver Anton. Fužina 33 — pošta Zagradec. i stopile Hudetova, Goršlnova ln Kukmanova. F. M. S A H Odbor Šahovskega društva Novo mesto je na zadnji seji sklenil, da poživi delo društva, ker je šahovska sezona pred vratmi. Priprave za različna tekmovanja so že v teku. Za 18. oktober se pripravlja dvoboj z Brežicami, v proslavo občinskega praznika Novega mesta pa bo v nedeljo, 26. oktobra v Novem mestu dvoboj med okrajnima reprezentancama Novega mesta in Kopra. GAJSKI JE ZMAGAL Po daljšem odmoru Je bil pretekli teden prirejen brzoturnir za prvenstvo Novega mesta za mesec september. Udeležba Je bila prav dobra, saj se ga Je udeležilo 14 šahistov. Zmagal Je drugokate-gorndik Ivan Gajski z la točkami: slede mu: Picek ml. z 9 ln pol, Kotnik in Fink z 8 in pol točke, Bojanič, Jović (8), Sitar (7 in pol), Avsec (7), dr. Golež (6), Peša (5), Jenko itd. Prihodnji brzoturnir (za oktober) bo v četrtek, 9. oktobra ob 19 30 v kavami na Glavnem trgu. F. M. kandidatinja z« prvo mesto v teku n« 100 m, za ostala mesta pa se bodo borile Goletova (K), Po-lenškova (Nm) in Errathova (K). Vse kaže, da bo na 200 in 800 metrov nova prvakinja Hudetova (Nm), ki je letos zelo napredovala in se že uvršča v jugoslovansko žensko atletsko elilo Rekord na 200 m še iz leta 1053 drži Fenliče-va (Nm) — 39.1. Tudi na tej progi m brez upanja Goletova (K). Na najdaljši ženski progi — na 800 m, sta Hudetova ln Goršinova (obe Nm.) razred za6e. Hudetova je nova rekorderka Dolenjske z odličnim časom — 2:20,7, kar Je nič mam kot 20(!) sekund boljši čas od Tekorda Goršinove, ki ga j: dosegla na zadnjem prvenstvu Dolenjske leta 1956. V ženski štafeti ne bo težko najti bodočega zmagovalca. Novomeška štafet« Je očitno boljša (Kot-nlkova, Polenskovo, Drenikova In Koblerjeva). Rekord Dolenjske ima novomeška štafeta iz leta 1957 — 56,9. Izlet v neznano Avtomoto društvo Novo mesto je priredilo 6. oktobra izlet »Fiat 600« s ciljem v neznani smeri. Vabljeni so bili vsi lastniki avtomobilov Fiat 600 kakor tudi vozati drugih motornih vozil. Izleta se je udeležilo skupno 35 vozil. Odhod kolone avtomobilov je bil ob 1. uri popoldne z Glavnega trga skozi Prečno, Stražo, Dol. Toplice, Podturen, Crmosojice, Semič, Metlika, Suhor, g ciljem v Hrastu. Proga Je vodila po prelepih krajih naše Dolenjske. Zanimiv je bil pogled n* kolono avtomobilov, ki so se vrstili v razdalji kakih aoom in je Jasno pokazal dvig motorlModje. Cilj Je nudil prelep razgled na vso Belo krajino. Tu Je predsednik Avtomoto društva Novo mesto Tone Focr-vina pozdravil vse udeležence izleta. v krajšem govoru je Izrazil željo, d* oi te vsi vozaču tudi v bodoče Omvee uraeftevall takih skupnih d*H*ow, l\ M, POZNANO osebo naprošam, da vrne dežnik sveUosive barve (najlon), ki ie bil pozabljen n* ograji gimnazije 1. t. m. ob 17.30 uri. Dežnik prosim vrniti na upravo lista pod »Nagrada«. GODBE na pihala jn glasbene šole, pozor! Popravljamo generalno in delno vse vrste pihalnih inštrumentov, saksofonov, klarinetov in harmonik. Popravila izvršujemo točno, solidno in po zmerni ceni. Se priporočamo. Kuštrin, delavnica za izdelavo in popravilo inštrumentov — Ljubljana, Veselova 3 (bivša Nunska). DELAVCE za razkladanje in nakladanje mlevskih izdelkov, po možnostj z nekaj prakse, sprejme takoj »Zitomoka« — skladišče, Novo mesto. ODBOJKA 2SD »MARIBOR« : O K »PARTIZAN« 3:0 V prvenstveni odbojkarski tekmi ženske Slovenske lige sta se v Mariboru srečali v nedeljo domači 2SD Maribor in OK Partizan. Mariborčanke so v zadnji tekmi zaigrale odlično. S prvo kanonado servisa so na lahek način prihajale do točk. s to lepo zmago so Mariborčanke zasluženo osvojile prvo mesto ln se bodo letos na kvalifikacijskih tekmah potegovale za vstop v zvezno ligo, ker sta letos lz nje izplavala kar dva Slovenska predstavnika »Olimplja« jn »Ljubljana«. O naših odbojkaricah lahko povemo le to, da niso pokazale običajne igre. Le v prvem setu so se upirale razigranim nasprotnicam, v naslednjih dveh pa so le prehitro položile orožje. Tako so kljub še neodlgrani tekmi z ljubljanskim Grafičarjem zasedle komaj tretje mesto. V nedeljo igrajo zadnjo tekmo. Tekma bo v nedeljo ob 9. uri na Loki. s. D. Tudi v skoku v višino in daljino pričakujemo, da bodo nove prvakinje Novomeščanke in to Gan-terjeva ali Kotnikova (višina) in Hudetova (daljina). Ganterjeva in Kotnikova sodita med najboljše v Sloveniji, rekord Ganterjeve (146 centimetrov) pa je letošnji najboljši rezultat v Sloveniji. Hudetova je tudi rekorderka Dolenjske z rezultatom 4,72 m. Z« ostala mesta je težko reči. kdo jih bo zasedel, ker ne vemo, katere tekmovalke bodo nastopile. V metu krogle se je kotnikova (Nm) letos močno približala rekordu Dolenjske, ki ga še iz. leta 1955 drži Errathova (K) — 10.35 m. V metu kopja ima Vidmarjeva, ki je tudi rekorderka Dolenjske (30,18 m), največ upanja za novo prvakinjo. V metu diska Je položaj nejasen. Rekorderka Dolenjske in zadnja prvakinja je Petkova (K), ki pa zadnje čase ne nastopa, tako da se ne ve, če bo uspela obraniti naslov prvakinje, ker sta Kotnikova in Vidmarjeva tudi v tej disciplini močno napredovali. Kakor je razvidno i: pregled«, bodo v ženskih disciplinah prednjačile atletinje novomeškega Partizana. Kaže, da zanimanje za žensko atletiko v Kočevju pojema, najbolj presenetljivo pa je, da na zadnjem prvenstvu Ljubljanske atletske podzveze, ki je bilo pred kratkim v Kočevju, ni nastopila niti ena domača atletinja. Lahko se pripeti, da bodo v Črnomlju startale samo Novomeščanke, ker je tudi črnomaljsko društvo »Partizan« brez ženske ekipe F. M, (Dalje prihodnje) Konjske dirke Klub za konjski Šport Posavja v Videm-Krškem priredi 12. oktobra na stadionu Matije Gubca Jesenske konjske dirke- Razpisani^ Je za 260.000 din nagrad. Ka dJf* k ah bodo sodelovali Jahaći Jn vf> za£{ klubov za konjski a>ttft || Slovenije la Hrvatske. j Drobne iz Vidma -Krškega Letos je bil ustanovljen v Krškem delavski odsek tehnične srednje šole, ki jo obiskuje 49 slušateljev. Tehnična srednja šola pa ima letos že dva letnika, v katera je vpisanih 178 dijakov. Predavateljskega kadra imata obe šoli dovolj, ker je cbčina zagotovila vsem predavateljem stanovanja. Okrajna Lovska zveza bivšega okraja Trbovlje je organizirala tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Udeležilo se ga je 20 lovcev iz bivšega krhkega okraja. Vsak tekmovalec je oddad na glinaste, golobe po 20 strelov. V okrajno lovsko ekipo (velja za bivši okraj Trbovlje) so se plasirali: Ivan Lipe (LD Bizeljsko) 13 zadetkov, Franc Preskar (LD Krško) 13 zadetkov, Lojze1 Jelaršič (LD Cerklje) 12 zadetkov, Jože Ju-rečič (LD Krško) 12 zadetkov, Ivan Sekuranja (LD Bizeljsko) 11 zadetkov, Dušan Janežie (LD Dobova) 11 zadetkov in Tinče Vučanjk (LD Dobova) 10 zadetkov. * Kmetijska zadruga Krško ima sklenjenih šele za 24 ha koope-racijskih pogodb od planiranih 40 ha. Zadruga ima težave z jesenskim odkupom, ker pridejo na njen teren odkupovalci z Juga, ki kupujejo po višjih cenah, kot jih lahko nudi zadruga. noresom telesne kulture Kmetijska zadruga Videm bo v letu 1958—1959 obnovila 3,5* ha vinogradov na svojem vimo-gradnisko-kmetijskem posestvu. Za obnovo bodo najeli investi cijski kredit. S' prvim novembrom bo Kmetijska zadruga Videm oddvojila od svojih dejavnosti trgovino ter gradbeni odsek in se bo tako lahko bolj posvetila kmetijski službi. e . Plan jesenske setve Kmetijske zadruge Videm bi bil lahko precej prekoračen, če vfi bi dobili seme šele pretekli teden Po planu mora zadruga koope-racijsko posejati 10 ha, posejali pa bodo 12 ha. 2 ha bodo posejali z domačim semenom. Senovški paberki Kmetijski zadrugi Brestamc . je bil znižan plan jesenske setve od 55 ha na 25 ha. KooDe-racijskih pogodb ec sklenili z3 26 ha. Italijanske pšenice dobili za 25 ha, 1 ha pa bodo zasejali z domačo. Kmetu Alojzu Zupancu iz vasi Dobrove je zrasel rvajdebe-lejši krompir. Eden je tehtal kar 1. kg. Pravijo pa, da to Še ni najdebelejsi krompir, ki Je zraste! tu pod Bohorjem. Se za časa Avstrije je nekomu zraste! 4 kg težak krompir. Ni še dolgo, kar so se v Beogradu sestali predstavniki 47 organizacij in ustanov in odločili, da se sredi oktobra skliče kongres telesne kulture, ki pa je bn pred dnevi preložen na 6., 7. in 8. november. 2e sam sestav sklicateljev določa značaj ln cilj kongresa telesne kulture To ne Do navaden zbor fizkulturnikov, tu se ne bo govorilo o ozkih problemih in nalogah organizacij, ki skrbe za telesno vzgolo ljudstva, ampak bomo tu lahko slišali tudi mnenja predstavnikov ljudske oblasti. SZLD. Zveze sindikatov, LMJ in drugih organizacij. Govorili bodo tudi zdravniki, pedagogi, urbanisti, arhitekti, strokovnjaki za telesno kulturo in drugi. Kongres ima v prvi vrsti nsmen poudariti splošen pomen dela za telesno vzgojo ljudstva K.il.spn Je bil vzrok za sklicanje tega kongresa? Spremembe, ki so nastale kot posledica socialistične graditve, ki so delovne ljudi, posebno v mestih, postavile v nove življenjske pogoje, zahtevajo telesno vzgojo ln šport kot dnevno potrebo in ptmemben del standarda naših delovnih ljudi. Splošna telesna vzgoja postaja predpogoj za vzdrževanje delovne sposobnosti v današnjih življenjskih okoliščinah. Sport je postal aktivnost, brez katere si skoraij ne moremo zamišljati življenja m-ladvh ljudi. Zato pa bo določevanje vloge tn nalog telesne kulture v na5l domovini v pogojih sprememb, ki se Javljajo oh nadaljnl socialistični graditvi, glavna tema tega kongresa. V povojnem razdobju je bilo že mersikaj narejenega. Nabrali smo si dovolj izkušenj, zgrajeno Je bilo veUko novih športnih objektov, družba vsako leto da precejšnja sredstva za razvo.i telesne kulture, odpite so nove šole za strokovne kadre, zgrajen Je enoten sistem telesne vzgoje itd. To so lepi uspehi, vendar to nI vse. Tudi rezultati na področju vrhunskega športa so veliki. Vse to mora kongres poudariti, podpreti mora pozitivne izkušnje in jih napiej razvijati. Se nekaj je, kar bo treba obravnavati, Nagomilila ae Je kopica problemov, nepravilnih in škodljivih razlag, negativnih pojavov, kar bo treba odpraviti. Delo v telesni vzgoji, posebno v športu, ae ne povezuje dovoli z drugimi nalogami, ki stoje pred našo družbeno skupnostjo Politika gradnje objektov in flnanslranja telesne kulture ni vsklajena s cilji, kl J'h hočemo doseči. Namesto nege ln razvljanla vzgojnih lastnosti športa se podpiralo različni pojavi, ki nls-o združljivi s cilji m nalogami telesne kulture v naši družbi. Zato bo naloga kongresa, da razpravlja tudi o teh problemih Skratka — na te*n kongresu se morajo Se SlrSe afirmirati sodobni pogledi na vlogo ln pomen telesne kulture v današnjih pogojih, da se da podporo pozitivnim izkušnjam ln opozori na proiicmo In iieisutlvue pojavi-, ki se pojavljajo v našem sport nem živin-■> j u Razen 2000 delegatov IZ«V 1*0 kra- iev jugi slavile se bodo kongresa, ti bo v veliki dv-i-ni Dona sindikatov, udeležili tuđi najvH.11 predstavniki IjudSk« oblasti. Tudi iz •svomefikega okraja se bo kon- gresa udeležilo več delegatov. Svoje delegate bodo poslali med drugim tudi okrajna zveza »Par-t.i'Z&n«, svet za telesno kulturo OLO Novo mesto in okrajni komite LMS. * Na kongresu bodo delegati v treh skupinah razpravljali o naslednjih temah. Vsebina in orga-n zacija telesne kulture v Jugoslaviji (referent tov. Branko Polič, direktor Zveznega zavoda za telesno kultujo), Naši strokovni kadri v telesni kulturi (referent Vlado Ivkovič, sekretar zvezne komisije za telesno kulturo), Komuna in telesna vzgoja ljudstva (referent Naum Naumovski. predsednik OLO Skoplje), Planiranje, projektiranje In gradnja objektov za telesno kulturo (referent ing. Boris Bakrač, podpredsednik OLO Zagreb), Materlalno-finanrnl problemi telesne kulture (referent Milivoje Radovanovič, sekretar Ljudske skupščine L« Srbije), Telesna kultura in ljudsko zdravje (referent dr Herbert Kraus, sekretar Sekretariata za ljudsko zdravje Zveznega Izvršnega sveta), Telesna kultura kot sredstvo za razvedrilo ln aktivni odmor ter njen vpliv na delovno sposobnost (referent Misa Pavićević, sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije). S Svet za prosveto in kulturo zveznega izvršnega sveta je priporoči) republiškim svetom akcije, ki naj se izvedejo pred kongresom in v času zasedanja kongresa Priporoča se, da v šolah obdelajo teme kot na primer: »Kaj pričakujemo od telesne kulture«, »Šport v šolah«, »Moji najlepši doživljaji v športu« itd. Tisti, ki bodo najbolje obdelali navedene teme, bodo prejeli nagrade, najboljše naloge pa bodo predložili okrajnim in republiškim svetom za šolstvo, ki bodo najboljše prav-tako nagradili. Dalje se priporoča organiziranje masovnih tekmovanj (krosov) ln roditeljskih sestankov, na katerih bi izdelali plan širše aktivnosti šolske mladine v različnih področjih telesne kulture. F. M. Orientacijsko patrolno tekmovanje V Novem mestu so se v nedeljo 28. 9. zbralo ekipe obveznikov PV okraja Novo mesto na orientacijsko patrolno tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip iz občinskih odredov PV: iz Sevnice (2), Krškega, iz Brežic, Trebnjega, Mirne, Semiča in Straže. V vsaki ekipi Je bilo 5 mladincev, ki so morali preteči 6 km dolgo progo tn opraviti med potjo 10 naloa Med nalogami Je bilo tudi streijarije v balončke. Ekipe so pokazale precejšnjo usposobljenost ln znanje pri rpšcva.nju nalog, kar Je posledica vestnoga učenja pri pouku pred vojaške vz.go1e. Med težjimi nalogami, ki so Jih skoraj vse ekipe uspešno opravile, Je vsekakor bilo streljanje v balone Jn postavljanje šotora, v streljanju se je posebno odlikovala ekipa Krško, ki Je z 8 streli razbila B balonov. Plasman ekip: 1 mesto /. B">8 točkami ekipa odreda PV Krško, 2. mesto s 770 točkami ekipa odreda PV Brežice, 3. mesto s 729 točkami ekipa odreda PV Semič, 4 mesto s 7H8 točkami ekipa odreda St.raža-TopHce, 5. mesto s 708 točkami ekipa Trebnje, 6. mesto s B38 točkami ekipa Mirna, 7. mesto s 570 točkami ekipa obrlne sole Sevnica. 8 mesto s 188 točkami ekipa odreda Sevnica. Prehodni pokal OLO Novo mesto si Je tako osvojila ekipa odreda PV Krško. Tekmovanje se je odvijalo v lepem redu. Tekmovalci v posameznih ekipah so tovanrlško pomagali drug drugemu. Tekmovanja se niso udeležile ekipe Novega mesta, kar Je nerazumljivo, Šentjerneja (prišli samo 3 člani ekipe), Kostanjevice. Mokronoga, Žužemberka, Črnomlja, Metlike in Senovega. Tega so krivi zlasti tovariši, ki so odgovorni za delo v predvojaški v/.gojl. M. S, Mladi atleti novomeškega Partizana Se segajo v vrhove slovenske atletike — V sredi: dolgoletni mladinski trener in snanl tekač prof. Jože Glonar Ob grobu Ivana Adama Brežic*; iu in 11. 10. amerišk: barvni kinemaskopski film »Visoki jezdec«. 12. in 13. 10, jugoslovanske-francoski film »Velika sinja cesta«. 14 10. ruski barvni film »Peter Deteljica« — program za otroke. 15, in 16 10. ameriški barvni film »Divja leta«. Črnomelj: 10. 10. finski film »Kadar pride poletje«, 11 in 12. 10. jugoslovanski kinemaskopski film »Cesta dolga leto dni«. 14. in 15. 10. ameriški film »Skrivnost sobe 17«. / Kostanjevica: ie. 10. mehiški film »Umiram srečna«. Metlika: 11 in 12. 10 ameriški barvni film »Nepozabna pesem«. 15. 10. mehiški film »Ne zanikam svoje preteklosti«. Mokronog: 11. in 12-10. češki glasbeni film »Glasba z Marsa«. Novo mesto: 9. 10. italijanski film »Kruh. ljubezen in ljubosumnost« Semič: 12 10. ameriški film »Na apaški meji«. Sevnica: 11. In 12. 10. Jugoslovanski film »V soboto zvečer«. Trebnje: 11. ln 12. 10 ameriški film »V znamenju Venere«. Predstava v nedeljo ob 16 in 19 uri. Žužemberk: 12 10. ameriški film »Pogumen kot Lassie« Uprava dijaške kuhinje Novo mesto se zahvaljuje Miri Ivano-vičevi iz Novega mesta za podarjenih 1.000 din, namesto venca pokojnemu Ivanu Adamu. Namesto venca na grob pokojnega Ivana Adama je dalo Obrtniško kulturno društvo Kirurgične-mu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto 2.000 din. IZJAVA Podpisani Sičevič Radoslav izjavljam, da Lindič Julijano komaj dobro poznam, da z njo nisem imel nikdar nobenih odnosov, niti sicer kaj skupnega, saj sem le nekajkrat, ko sena jo peljal v mesto, pri čemer je fMla navzoča še kakšna druga ženska, z njo spregovoril kakšno besedo. Nisem rekel nikdar nikomur, da bi bila ona moje dekle in da bi Imel z njo kakšne odnose, kot se to govori, ker sploh to ni res. PRODAM dorjro ohranjen električni kuhalnik (Tobi), tudj na obroke. Naslov v upravi lista. NOVO MESTO V času od 27. septembra do 4. oktobra je bilo rojenih 23 dečkov in 22 deklic. Poročili so se: Stanislav Hrova-tič, klepar lz Malih Skrjanč in Jožefa Slak, šivilja iz Novega mesta. Valentin Zorko, avtomehanik in Marija Udovč, bolniška strežnica, oba iz Ljubljane. Alojz Glavič, kamnoseški delavec in Marija Tosovec, uslužbenka, oba lz Potočne vasi. Umrli so: Ana Brulc, gospodinja z Dol. Težke vode, 57 let. Franc Kuplenik, delavec iz Biške vasi, 70 let. Janez Adam, frizerski mojster iz Novega mesta, 53 let gotna vas Umrla sta: Ana Rolih, gospodinja iz Smolenje vasi, 61 let. Ro-zenberger Janez, kmetovalec iz Crmošnjic. 64 let. SEMIČ Rojen je bil en deček in 1 deklica. Poročila sta se: Jože Simonič iz Semiča in Stefanec Marija iz Mladice. Umrla sta: Anton Hudorovac iz Srednje vasi, l leto Mira Hudorovac iz Srednje vasi, l mesec. metlika Rodila se je ena deklica. Poročili so se: Julij Jurejevčič, iz Gradaca, in Anica Agnič, poljska delavka iz Mlak. Feliko Germ, delavec z Brega, in Terezija Sta-rešinlč, gospodinjska pomočnica iz Krasinca. Umrli so: Marija Marentič lz Krasinca. 73 let Anton Požek iz Gribelj, 44 let. Ana Strumbelj iz Krvavčjega vrha, 80 let Katarina Znidaršrc iz Kapljišč, 80 let Črnomelj . v mesecu septembru Je bil rojen en deček. Poročili so se: Janez Grahek, kmet in Antonija Kočevar, polj. delavka, oba lz Petrove vasi. Franc Butala, rudar in Marija Vidmar, go9podinjska pomočnica, oba iz Črnomlja. Franc Pavlinič. študent in Marija 2upec. uslužbenka, oba iz Gradaca. Miroslav Muc, čevljarski pomočnik [z Kočevja in Frančiška Kocjan, pre-šivalka iz Sel pri Dragatuš.u. Umrli sta- Katarina Malerlč, užitkarlca iz Črnomlja, 74 let. Alojzija Kolbezen, gospodinja iz Tribuč, 44 let. iL Oz mwa-jevca, Novomeačana, ki j« po dolgih letih zopet obiskal rodno mesto: »■Kot star NovomeAčan MNA poaoeen na nas mtwe>. Eden prvih bodočih pioble mov muzeja je ureditev etno grafskega oddelka, ki ga bo pripravila diplomirana etnografi-nja Danica Zupančič, in seveda pridobitev prostora zanj. Tudi arheološki oddelek je pred novim vzponom, ker bo že prihodnji mesec prevzel mesto kustosa za arheologijo profesor Tone Knez. Muzej ima vedno več obisku v al cev. Lansko leto ga je obiskalo 5.500 obiskovalcev, letos pa že do septembra jjrav toliko. Tako gre ta številka vsako leto navzgor. Za temeljitejše poznavanje naše ožje domovine, Dolenjskega, skrbi tudi »Dolenjska muzejska knjižnica«. Njen 1. zvezek obsega najstarejšo zgodovino Dolenjskega, ki jo je napisal prof. Stane Gabrovec. Te dni izide 2. zvezek, ki bo vseboval »Novomeške spomine* prof. Jos. Westra, nekdanjega novomeškega profesorja in di rektorja gimnazije. Spominom so pridejani uvod, pripombe in avtorjeva bibliografija. V nekaj mesecih izide 3. zvezek o zgodov in i narodnoos vobodil ne borbe na Dolenjskem, ki ga je napisal univ. prof. dr. Metod Mikuž. Temu pa bodo sledili še drugi zvezki o prirodi, gospodarstvu, narodopisju itd. Poslovil sem se, stopil na ulico in se spustil po njej n3 trg. Tu me je trušč avtomobilo" v mestu zopet povrnil v vsakdanjost. Ob pogledu na to vrvenje se nehote spomniš, kakšno dolgo pot je prehodilo ljudstvo od prve kamenite sekire do reaktivnega letala. P. Breščak V Dolenjskem museju Je bita od 11. maju do i, juniju odprta tudi razstava <» »lovensko hrvatskem kmečkem uporu. P«gle* na eno razstavnih vitrin