Delovni ljudje in občani, aktivisti ÖF, borei NOV, mladina V letošnjem letu praznujemo jubilejne obletnice naše revolucije 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. V občini Žalec bomo te obletnice naše revolucije obeležili na krajevnih, zlasti pa na osrednji proslavi ob dnevu republike na Polzeli z odkritjem spomenika devetinpetdesetim žrtvam fašističnega nasilja iz krajevne skupnosti Polzela in okolice. Svečanost,' na kateri bo slavnostni govornik Ione BOLE, član predsedstva SR Slovenije bo v soboto, 28. novembra 1981, ob 16 uri v spominskem parku na Polzeli V kulturnem programu Polzele. VABLJENI! bodo sodelovale kulturne skupine iz Občinska konferenca SZDL Žalec Celje - skladišče D-Per III 5/1981 III 1119811173,11 »RJINJSKI fc. OBČIN 1 0000000000000000000000000000000000000000 ■ t i ^ „Savinjski občan” izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze ^ 4 delovnega ljudstva Žalec. 4 Ureja uredniški odbor: Jan Jože.(glavni urednik), Trstenjak Lojze J (odgovorni urednik), Golob Elza, Ježovnik Franc, Lekše Zdenka, ^ 4 Strnad Ida, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Fric Dušan, S ^ Urbanci Barbka, Puncer Zdenko, Speglio Franc, Kotnik Anton. jj J Naslov uredništva: Žalec - telefon 710-671 £ Grafična priprava: CZP Dolenjski list. Novo mesto 4 Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. * % J Naklada: 10.500 izvodov 2 Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 J ^ je časnik „Savinjski občan” oproščen prometnega davka. , Ob dnevu republike Letos praznujemo 38. obletnico rojstva nove Jugoslavije in 40-letnico vstaje Jugoslovanskih narodov in narodnosti 29. novembra 1943. leta so na drugem zasedanju AVNOJ-a predstavniki narodov Jugoslavije položili temelje novi državi. AVNOJ se je na tem zasedanju konstituiral v najvišje zakonodajno, izvršno in predstavniško telo Jugoslavije, ustanovljena pa je bUa tudi nova vlada NKOJ. Odločitve, ki so bile sprejete na tem zasedanju, so imele ustavni karakter, veljale pa so vse do svobodnih volitev 11. novembra 1945. leta, ko so narodi Jugoslavije v vsesplošnem plebiscitu glasovali za novo obliko državne ureditve - republiko. Na podlagi izražene volje narodov in nova Narodna skupščina 29. novembra 1945. leta dala novi državi ime Federativna Narodna Republika Jugoslavija, s čimer je potrdila vsebino sprejetih odio- ’ čitev 29. novembra 1943. leta v Jajcu. V letih, ko se je rojevala nova Jugoslavija, so bile pod vod- Zelena luč za gradnjo nove mlekarne za Republiška komisija preverjanje investicijskih naložb večje, vrednosti je na nedavni seji dala soglasje za gradnjo nove mlekarne pri Arji vasi. Ob tem je republiška komisija zahtevala zagotovilo, da v celjski regiji morebitni investitorji ne bodo prišli z zahtevki za nove predelovalne kapacitete poleg že načrtovane sirarne v Šmarju. Ker je me4 tem tudi izvršni odbor splošne banke -ljubljanske banke — v Celju odobril finančno konstrukcijo, je tej naložbi po večletnem dogovarjanju slednjič zasvetila zelena luč. Do danes so ciji že opravili izkop kleti, zgradili novo dovozno cesto, poskrbeli za elektriko s trafopostajo itd. Pomeni, da so pripravljalna dela stekla že tako daleč, da lahko pričnejo z izgradnjo. Gradbena dela bodo predvidoma trajala 18 mesecev, tako da bo nova mlekarna v letu 1983 že nared no predelavo 155 mleka. Hmezadu je naročeno, naj pohiti z deli, da bi se izognili nadaljnjim podražitvam. Nov objekt bo predvidoma veljal 560 milijonov dinarjev. Tk. L. stvom Komunistične partije Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom s krvjo izpisane najsvetlejše strani' zgodovine naših narodov. Poleg borbe za osvoboditev države od okupatorjevih in kvislinških hord, smo bili tudi značilno in največjo bitko naših narodov za nacionalno osvoboditev. Bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov Jugoslavije, ki so bili skovani v tej bitki, so postali čvrst temelj za ustvarjanje današnje nove, neuvrščene, samoupravne socialistične federativne republike Jugoslavija, ki je s svojo miroljubno in neodvisno politiko postala vzor vsemu naprednemu svetu. Sadovi revolucionarnih pridobitev niso izostali na nobenem področju. Po tem, ko smo obnovili porušeno domovino, smo s 'hitrim tempom razvijali naše proizvodne zmogljivosti, ob tem pa dograjevali politični sistem, v katerem je delovni človek postal odločujoč dejavnik — samoupravljalec na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Na naš hiter razvoj pa so v zadnjih letih zelo negativno vplivale spremembe v mednarodni menjavi; predvsem s spremembami cen nafte, energije in surovin, posebej pa še dražitve zahodne tehnologije. V takšnih pogojih so tudi naše slabosti prihajale vse bolj do izraza, ko smo bili vse preveč orientirani na notranji materialni razvoj, premalo pa smo se prilagajali in vključevali v mednarodno delitev dela. Sedaj moramo te slabosti nujno odpraviti. Odpravljanje teh slabosti so bistvo stabilizacijskih prizadevanj na .vseh ravneh nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja. V planske dokumente smo zapisali nekatere ključne naloge pri uresničevanju politike eko^ nomske stabilizacije in nadaljnjega poglabljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Na prvo mesto smo postavili izboljšanje plačilno in devizno bilančnega položaja s povečanjem izvoza, ki naj bi ga uresničili s produktivnejšim delom in intenzivnejšim dohodkovnim in tehnološkim povezovanjem na samoupravnih osnovah in seveda ob spremljavi stimulativnih instrumentov tekoče ekonomske politike. Tej ključni nalogi pa bodo podrejena stabilizacijska prizadevanja na vseh ostalih področjih, kot je zaposlovanje, politika naložb in delitve itd. Nadaljevali bomo politiko produktivnega zaposlovanja, sredstva za naložbe se bodo znižala, predvsem na področju negospodarstva, rast sredstev za osebno, skupno in splošno porabo pa bó zaostajala za rastjo dohodka. Ne nazadnje bo tudi uvoz surovin in reprodukcijskega materiala odvisen od izvoznih rezultatov. Vse usmeritve stabilizacijskih prizadevanj veljajo za celotno področje socialistične, federativne republike Jugoslavije. Zato tudi v naši družbenopolitični skupnosti — občini ne moremo iz teh okvirjev. Vendar pa menim, da smo v relativno ugodnejšem začetnem položaju, saj smo v preteklem srednjeročnem obdobju ob smotrnih naložbah dosegli visoko rast (10 % letno), ki nas je dvignila na lestvici razvitosti med poprečno razvite občine v SR Sloveniji. Tudi v letošnjem letu rezultati ne zaostajajo, saj beležimo relativno visoko rast vseh ekonomskih kategorij, zato tudi v naslednjem letu načrtujemo nekoliko višjo rast, kot je opredeljena na ravni republike. Čeprav v naši občini dosegamo ugodne rezultate na področju mednarodne menjave, saj dosegamo visoko pokritje uvoza z izvozom, so kljub temu naša. prizadevanja usmerjena v nadaljnje pospeševanje izvozne aktivnosti. Ne nazadnje se tudi v ključno nalogo pridelovanja hrane v naši občini posebej intenzivno vključujemo, saj smo na področju kmetijstva opredelili konkretne naloge v Resoluciji o neposrednih nalogah pri razvoju agroživilstva v občini Žalec v obdobju 1981—85, katero je sprejela delegatska skupščina na vseh treh zborih. / Z željo, da bi tudi v bodoče dosledno uresničevali zastavljene naloge v smeri nadaljnjega razvoja in stabilizacije našega gospodarstva, čestitam delovnim ljudem in občanom ob dnevu republike - 29. novembru. VILIJEM PETEK Predsednik skupščine občine Žalec Evidentirani možni kandidati Predsedstvo občinske konference SZDL Žalec je po predhodni obravnavi v izvršnih organih družbenopolitičnih organizacij evidentiralo za predsednika občinske skupščine Vilija Petka, dosedanjega predsednika, za podpredsednika pa Marjana Goloba; za predsednika družbeno političnega zbora Marijo Fraitag, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Valterja Zupanca, za predsednika zbora združenega dela Vilija Ulago, za predsednika izvršnega sveta Ervina Janežiča. Predsedstvo je kandidiralo za predsednika občinske konference SZDL Janeza Megliča, za sekretarja pa Pavlino Glušič. republike čestitajo občanom in delovnim ljudem SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŽALEC OBČINSKI ODBOR ZZB NO V ŽALEC OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKA TOV ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŽALEC UREDNIŠTVO SAVINJSKEGA OBČANA ŽALEC Prodajni center NAME v Levcu odprt V soboto dopoldne so ob veliki udeležbi prebivalstva iz dveh soseskih občin in ostalih krajev Slovenije v Levcu odprli novi predajni center Name, ki po svojem obsegu, notranji ureditvi in založenosti sodi med največje na Slovenskem. Prodajni center sta odprli dve najstareiši delavki Name in tako simbolično povedali, da so objekt zgradili delovni ljudje in da bo prav tako služil delovnim ljudem in občanom širšega celjskega območja. Več o tej najnovejši pridobitvi bomo poročali v reportažnem zapisu v decembrski števil- Gospodarjenje po devetih mesecih 'Podatki o gospodarenju v naši občini po devetih mesecih letošnjega leta kažejo, da smo obdržali izredno hiter razvoj gospodaijenja v tretjem tromesečju. To je tembolj pomembno zato, ker smo pričakovali, da bodo posamezni ukrepi, zlasti glede uvoza, močneje vplivali na dosežene rezultate. Celotni prihodek je poraste! za več kot 50%, {»rabljena sredstva pa le za 48 %, kar je izredno pomembno. Dohodek je zaradi nižje rasti porabljenih sredstev porastel kar za 53 %, ugodni pa so tudi rezultati na področju delitve dohodka in čistega dohodka. Sredstva za osebne dohodke zaostajajo za rastjo dohodka za več kot 20%, kar se neposredno odraža na povečanju dela čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela. Zaradi ugodne strukture delitve dohodka in čistega dohodka se še nadalje krepi akumulativna in reproduktivna sposobnost gospodarstva. Družbeni proizvod je bil za 51 % večji kot v enakem obdobju leta 1980. Ocenjujemo, da smo načrtovano 4 odstotno realno rast družbenega proizvoda celo presegli. Družbeni proizvod na zaposlenega je porastel za 50 %, število zaposlenih pa je večje le za en odstotek. Med panogami je najvišja rast dohodka dosežena v kmetijstvu (71 %) in v industriji 56 %), Izgube znašajo po devetih mesecih sicer nekaj več kot ob polletju letošnjega leta in sicer 6.600.000 din, primerjalno z istim obdobjem lanskega leta pa so za 20 % manjše. Pretežni del se nanaša na Komunalno podjetje TOZD „Montaža” Žalec in sicer skoraj 4 milijone, 1,7 milijona na Hmezad— Tovarno krmil, 1 milijon pa na TOZD Hotel Prebold. Izguba v hotelu Prebold je manjša za 63 % od lanske in ugotavljamo, da se program sanacije uspešno izvaja. Mnogo težje je stanje v Komunalnem podjetju TOZD „Montaža” Žalec, kjer bodo morali delavci ob sanaciji razmer ugotoviti tudi odgovornost posameznih delavcev za takšno stanje. Izguba v Hmezadovi Tovarni krmil pa je rezultat predvsem neplačane realizacije. V zvezi z izvoznimi dosežki po devetih mesecih naj poudarim, da bo potrebno storiti vse, zlasti pa v tistih organizacijah združenega dela, kjer zaostajajo za izvoznimi planskimi nalogami, da bomo dosegli do konca leta predviden izvoz v višini 1,2 milijarde dinarjev, od tega 0,8 milijarde na konvertibilno področje. Glede uvoza pa ugotavljamo, da bo predvsem na osnovi posameznih ukrepov, ki so bili sprejeti za omejitev uvoza, bolj zaostajal za rastjo izvoza, kot smo to z občinsko resolucijo za letošnje leto predvidevali. Ko je Izvršni svet ocenjeval 'gibanja na področju gospodarstva po devetih mesecih, je bil mnenja, da so ugodna, čeprav so nominalni rezultati v dokajšnji meri posledica visoke stopnje rasti cen in daje potrebno tudi do konca letošnjega leta stremeti za tem, da se ugodna gibanja ohranijo v najvišji možni meri do konca letošnjega leta. Kar največ pozornosti je potrebno nameniti neprekinjenemu odvijanju proizvodnih procesov, ob tem pa zlasti izvozu in oskrbi z reprodukcijskimi materiali. JOŽE JAN Programske konference krajevnih konferenc SZDL Udeleženci dopisne šole marksizma Dopisna šola marksizma V okviru programa idejnopolitičnega usposabljanja komunistov je Občinski komite ZKS pripravil dopisno šolo marksizma za delavce s področja vzgoje in izobraževanja. V dveh oddelkih, s sedežem v Žal- cu in Šempetru, sebo izobraževalo 50 slušateljev. Vsebina izobraževanja zajema vlogo izobraževanja v samoupravnem socialističnem sistemu, smeri razvoja političnega sistema, družbenoekonomskega razvoja, aktualna notranja in zunanje politična vprašanja in nekatere temeljne značilnosti marksizma. Na prvem sestanku je slušateljem govoril dr. Emil Rojc, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Iz volilnih konferenc ZK Poročilo o delu osnovne organizacije ZK in ocena družbenopolitičnih in samoupravno družbenoekonomskih razmer sta osrednji točki volilnih konferenc ZK. Sedaj, ko je večina volilnih konferenc že za nami, lahko ocenimo, da so te potekale uspešno, prisoten pa je bil kritičen odnos komunistov do razreševanja vseh najpomembnejših vprašanj v sedanjem družbenem trenutku. Cilji gospodarske stabilizacije se sicer uresni- čujejo, vendar pa je prisotno še vse preveč slabosti, ki zmanjšujejo idejno in akcijsko učinkovitost ZK in drugih subjektivnih sil. Danes vam predstavljamo tri OO ZK z njihovo problematiko, ki so jo izpostavili na svojih volilnih konferencah. Komunisti KIL so ocenili, da so sedanji gospodarski rezultati dobri, da uspešno uresničujejo stabilizacijska prizadevanja, vendar pa so zaskrbljeni zaradi Problematika telefonije Izvršni svet skupščine občine Žalec je na eni od zadnjih sej posvetil posebno pozornost problematiki na področju izgradnje ptt central in ptt priključkov v žalski občini. V svoji razpravi je ugotovil, da so sredstva za položitev novega omrežnokabel-skega kabla na relaciji v ATC Šempeter - KATC Prebold zagotovljena, saj so bila sredstva združena v Andrej Stegnar Umrl je Andrej Stegnar, predvojni komunist in revolucionar, udeleženec I. konference KPS na Šmiglovi zidanici. Rodil se je v Tržiču, kjer je pričel svojo revolucionarno pot. Leta 1929 je bil sprejet v SKOJ, čez dve leti pa v KPJ. Zaradi svojega revolucionarnega dela je bil zaprt v Glavnjači in Sremski Mitroviči, kjer se je srečal z vodilnimi člani KP in opravil komunistično šolo. Kot delegat okrajnega komiteja Kranj se je udeležil prve konference KPS okviru organizacij združenega dela na območju Prebolda. Tudi pripravljalna dela v zvezi s položitvijo OMS kabla VATC Šempeter - KATC Polzela so se že pričela, v celoti pa še ni rešeno vprašanje finančnih sredstev za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja Buttejev most - Levec. V krajevni skupnosti Andraž in Ponikva sta postavljeni medkrajevni govorilnici, v krajevni skupnosti Pire-šica in Galicija pa tečejo priprave za izgradnjo dveh telefonskih priključkov v obe osnovni šoli. Zgrajeno pa je že bilo krajevno telefonsko omrežje Založe pri Polzeli. Glede ureditve telefonskega omrežja na Vranskem je izvršni svet predlagal, da se zadeva rešuje etapno, tako, da se prva dela prično v naselju Vransko, v drugih etapi pa v širši okolici Vranskega. Z deli za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja Marija Reka se bo tudi pričelo, pojavlja pa se vprašanje rešitve krajevnega telefonskega omrežja Petrovče - Ruše, ki je povezano tudi z izgradnjo mlekarske industrije v Rušah. Zelo aktivno pa v tem času tečejo priprave v zvezi s prometno ureditvijo vozelne telefonske centrale v Šempetru. P. G. vedno večjega pomanjkanja surovin, zlasti uvoženih. Planiran ižvoz bodđ v celoti realizirali, lahko pa bi ga še povečali, če jih ne bi ovirali nekateri začasni sistemski ukrepi. Izvolili so tudi nova vodstva osnovnih. organizacij ZK in sicer Danico Žerjav, Iva Bolčeviča, Martina Zemljaka in Antona Mlinariča. S samoupravnim in družbenoekonomskim razvojem krajevne skupnosti so komunisti na Vranskem zadovoljni. Kritično pa so ocenili aktivnost komunistov, saj so nekateri povsem neaktivni. Sodelovanja med osnovnimi organizacijami ZK ni, kar priča tudi udeležba na volilni konferenci. Od vabljenih predstavnikov delovnih organizacij se je ni udeležil nihče. Nesprejemljivo je tudi to, da se delavci INDE Vransko še niso vključili v akcijo za izgradnjo hribovskih cest, ki poteka že vse od leta 1977. Po podatkih pa je bilo prav na področju krajevne skupnosti Vransko zgrajenih največ teh cest. Delo osnovne organizacije ZK na osnovni šoli Ljube Mikuš v Žalcu je bilo v preteklem obdobju zelo uspešno. Največ aktivnosti so namenjali vzgojno-izobraževalni dejavnosti in razvoju celodnevne šole. V stabilizacijskem programu so si zastavili nalogo - čim bolj zmanjšati odsotnost z dela. V ta namen so tudi predlagali, da bi bile seje zborov občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti v popoldanskem času. __jk Pridelek hmelja presegel vsa pričakovanja ' % na Šmiglovi zidanici, kamor se je s kolesom pripeljal po Tuhinjski dolini, skozi Motnik in Vransko. Pred konferenco se je oglasil pri Hribarjevih nato pa je skupaj s Staricom Šlandrom prvi prispel na konferenco. Andrej Stegnar je v svojem govoru ob 30-Ietnici konference povedal, da se je konference udeležilo 22 komunistov, med njimi so danes živeči samo še Franc Leskovšek-Luka, Pepca Kardelj in Branko Babič. V žalskem Hmezadu ugotavljajo rekordni pridelek letošnjega hmelja. Doslej so ga že odkupili 3800 ton, kar je za 500 ton več, kot so ga napovedali oziroma so načrtovali okrog 3300 ton. Izredno dobra letina (še boljša kot lanska) omogoča tudi večji izvoz hmelja na tuje. Hmezad ima okrog 400 ton tržnih presežkov za izvoz. Za domače potrebe bo treba zagotoviti 1370 ton hmelja, ostali pridelek pa bodo izvozili na konvertibilna tržišča. Za vnaprej dogovorjene količine hmelja so cene določili že vnaprej, dodatnih tržnih presežkov pa, kot vse kaže, letos ne bo možno prodati po tako visoki ceni kot lani. Prejšnje leto so namreč močno poskočile cene hmelja na domačem trgu, kar letos ni pričakovati. Neglede na to, pa je letošnja prodajna oziroma nakupna cena hmelja ugodna, znatno večji pa bo tudi devizni iztržek od izvo- Socialistična zveza delovnega ljudstva je s programskimi konferencami vnesla novo redno obvezno obliko preverjanja svojega delovanja in učinkovitosti. Programske konference ocenjujejo uspešnost delovanja ter politično odgovornost vseh organov v SZDL in njenih članov, še posebej nosilcev najodgovornejših dolžnosti. Na lanski, prvi programski seji Občinske konference SZDL so že potrdili acijsko vrednost te nove oblike delovanja. V večini primerov so bile odgovoren in kritičen pregled enoletnega delovanja krajevnih konferenc SZDL. Lanskoletne izkušnje bodo še kako dobrodošle v pripravah na letošnje programske konference. Temeljna vsebinska povezanost v pripravah na letne programske konference bo tokrat veljala predvsem aktualnim, vprašanjem in nadaljnjemu družbenoekonomskemu razvoju samoupravnih odnosov, delovanju delegacij, planskim ciljem, usmeijenemu izobraževanju, pripravam na skupščinske volitve 1982 in tudi vsem tistim vprašanjem, ki so jih že doslej uvrščali na dnevne rede organizacije SZDL. O nekaterih vprašanjih je tekla razprava že na lanskoletnih sejah programskih konferenc, na tej podlagi pa so bile izoblikovane programske usmeritve za delo v letošnjem letu. Potrebno bo ugotoviti, katere programske usmeritve so bile uresničene in v katerih zaostajamo. Oceniti bo potrebno, kako so se v uresničevanje dogovorjenih nalog vključile tudi druge družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva. Gotovo je, da bodo na sejah programskih konferenc posebej ocenili delo delegacij, pa skupščin in svetov krajevnih skupnosti. Pregledali bodo uresničevanje letnega programa krajevne skupnosti, opredelili naloge v pripravah na skupščinske vo- litve 1982, ocenili delovanje krajevnih konferenc SZDL ter njihovih organov. O teh in drugih vprašanjih bodo zagotovo kritično spregovorili in predlagali ukrepe za hitrejše razreševanje. To bo hkrati tudi osnova za oblikovanje programske usmeritve za delo v naslednjem letu. V pripravah programskih usmeritev pa bo potrebno bolj kot kdajkoli doslej upoštevati zahtevnost družbenopolitičnega trenutka. Vlogo socialistične zveze, kot najširše fronte vseh subjektivnih sil, odprte za pobudo, mnenja, interese in potrebe delovnih ljudi in občanov je treba uresničevati skozi številne oblike in metode dela in jih v prihodnje bolj kot doslej povezati s potrebami delegatskega sistema in samoupravnim razreševanjem družbenih vprašanj. S povezovanjem vseh pomembnih političnih akcij s konkretnimi nalogami pa je treba krepiti množično in frontno vlogo SZDL, saj bo le na ta način moč doseči zastavljene ciljS- Vsebinske usmeritve letnih programskih konferenc morajo biti opravljene v vseh krajevnih konferencah SZDL v naši občini in sicer v času od 15. novembra do 5. decembra 1981. Združene bodo s kadrovskimi pripravami na skupščinske volitve 1982 in bližnjimi kongresi družbenopolitičnih organizacij,. hkrati pa so priložnost za kadrovsko izpopolnitev organov KK SZDL in njihovih predsedstev v skladu z novo sprejetimi pravili krajevnih konferenc SZDL. Zato bodo v nekaterih KK SZDL na sejah letošnjih programskih konferenc po dogovoru z Občinsko konferenco SZDL - opravili nekatere kadrovske spremembe. Sicer pa je pričakovati, da bodo nosilci dolžnosti, izvoljeni leta 1978 in pozneje, odgovorno opravljali naloge vse do izteka mandata, t. j. 1982/83. IVO ROBIČ Občina Žalec v jugoslovanskem prostoru za. O vse tesnejšem sodelovanju občine Žalec s pobrateno občino Kruševac in drugimi področji v SR Srbiji, smo že pisah. S prebivalstvom teh krajev so se spletle iskrene prijateljske vezi že v minuli vojni, ko so bili pri njih v gosteh naši slovenski pregnanci. Poleg kulturnih stikov je prišlo tudi do sodelovanja na področju gospodarstva in tako je bil v Žalcu zgrajen hotel Gol-ding-Rubin. Pred dnevi so bili pri nas_ v gosteh predstavniki občine Čiče vac, ki meji na občino Kruševac. Naši ljudje so bili med zadnjo vojno kot izseljenci tudi v teh krajih. Naj povemo, daje občina Cičevac že pobratena z občino Slovenska Bistrica. Gostje iz občine Cičevac v razgovoru s predsednikom IS skupšči-nne občine Žalec Jožetom Janom. Skupina, ki jo je vodil predsednik skupščine občine Čiče-vac je obiskala SOZD Hmezad, kjer se je zanimala za pridelovanje hmelja. V tej občini namreč nameravajo tudi sami pridelovati hmelj, nimajo pa izkušenj. Predstavniki Hmezada so jim obljubili, da bo njihova strokovna komisija pregledala teren in proučila razmere za pridelovanje hmelja. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec Jože Jan nam je v razgovoru povedal še o drugih primerih sodelovanja žalske občine s kraji in občinami v naših ostalih republikah: Z Bačko Palanko na primer že teče sodelovanje na področju industrijske proizvodnje schiedel dimnikov in to z žalsko Gradnjo. Tovarna usnjene galanterije Merkur iz Bačke Palanke je pripravljena v Žalcu odpreti specializirano trgovino svojih izdelkov. Mlekarska industrija Varaždin se zaftima za sodelovanje z našo mlekarsko industrijo preko Hmezada. Tovarna Štirinajsti oktober navezuje sodelovanje s Feralitom Žalec, kruševsko gostinsko podjetje Župa, ki je že investitor novega hotela v Žalcu, namerava na našem območju zgraditi skladišče svojih vin. Gre vsekakor za obetavne napovedi, po katerih je sklepati, da se občina Žalec s svojim gospodarstvom in drugimi službami vse bolj odpira za razne oblike sodelovanja širokem jugoslovanskem prostoru. Udarna partizanska pest ugnala Nemce Čeprav je od zmagovite bitke I. Štajerskega bataljona na Greti na Dobrovljah z do zob oboroženimi in številčno močnejšimi Nemci minilo že 40 let, so spomini na to zmago, ki je že v letu 1941 ovrgla mit o nepremagljivosti nemške soldateske, med prebivalstvom še živi To smo spoznali udeleženci nedavnega srečanja na Čreti, ki je privabilo poleg devetih še živečih borcev—udeležencev te zmagovite bitke lepo število ljudi, med njimi veliko mladine iz žalske in mozirske občine. Objavljamo povzetek govora udeleženca bitke na Greti Rada Zakonjška Cankarja : ____osvobodilno gibanjeje poleti 1941 zajelo že velik del Štajerske, sai so po mestih in vaseh ustanavljali odbore OF. V juliju so bile ustanovljene prve oborožene enote: 12. julija je bila kot prva v štajerski pokrajini na Vrheh ustanovljena Trboveljska četa. Med 22. in 27. julijem je prišlo do ustanovitve Celjske in Savinjske čete, zadnje dni julija pa še Pohorske in Revirske čete, v katero je bila vključena tudi Trboveljska četa. Manjše partizanske enote so se pojavile še v Krškem, ki pa so bile zaradi izdaje zatrte. Kasneje so v Posavju ustanovili Brežiško četo, ki pa je bila tudi kmalu uničena. Te, na novo ustanovljene partizanske formacije so takoj začele z vojaškimi akcijami. Celjska in Savinjska četa sta na od okupatorja zaplenjenih posestvih zažigali žito, lotevali pa sta se tudi večjih akcij. Tako je Pohorska četa že sedmega avgusta napadla nemško postojanko v Ribnici na Pohorju, dva dni pozneje je Revirska četa napadla postojanko v Zagorju, v noči na 25. avgust pa sta Savinjska in Revirska četa napadli postojanko obratne straže rudnika Zabukovica. V obdobju samostojnega delovanja in do združitve v bataljon, so čete izvedle vrsto akcij; likvidacija izdajalcev, uničevanje telefonskega in električnega omrežja, miniranje železniških prog itd. Tako je bila Štajerska že v drugi polovici leta 1941 nekakšno bojujoče se zaledje fronte. Partizanski streli so prasketali in vznemirjali okupatorja po obronkih Pohorja, nad Mislinjsko dolino, na Dobrovljah, po hribih okrog Cejja in revirjev ter v Posavju. In ne le po hribih, tudi v dolini so se pojavljale partizanske patrulje in opravljale določene akcije. V avgustu 1941 so Nemci proglasili Pohorje kot „banditsko področje“. V dneh med 4. in.6. oktobrom so se na Grmadi združile Revirska, Pohorska in Savinjska četa in združene v noči na osmi oktober zavzele Šoštanj, kar je bila prva taka akcija na Slovenskem. Ta podvig je nacistom in drugim hitlerjancem pognal strah v kosti, akcjja pa je imela tudi velik političen pomen. USTANOVITEV I. ŠTAJERSKEGA BATALJONA Ko je prišel Franc Rozman-Sta-ne na Štajersko (poslal ga je Glavni štab slovenskih partizanskih čet) kot komandant partizanskih enot na Štajerskem, so v Musaki na Dobrovljah ustanovili I. Štajerski bataljon. Udeleženci proslave na Čreti Otvoritev doprsnega kipa Slavka Šlandra Pred praznovanjem dneva republike - 29. novembra bomo pred osnovno šolo v Preboldu odkrili doprsni kip narodnega heroja Slavka Šlandra. Njegovo ime nosi naša šola od leta 1965, ko je bila slavnostna otvoritev prizidka k stari šoli. Slavko Šlander se je rodil v Dolenji vasi pri Preboldu. Osnovno šolo je obiskoval v Preboldu in se že takrat udejstvoval tudi izvenšolsko, zlasti na kulturnem področju. Kot delavec je spoznal krivice, ki so se dogajale delavskemu razredu in postal organizator naprednega gibanja. Postal je član KP in kmalu organiziral partijsko organizacijo v Celju in Preboldu. Leta 1933 je bil aretiran in obsojen na 3 leta robije, ki jo je prestajal v Celju, Mariboru in Sremski Mitroviči. 1940. leta je bil ponovno zaprt, a kmalu izpuščen. Po okupaciji domovine je ilegalno delal po partijskih organizacijah na Štajerskem in pripravljal oborožen odpor. Svoj sedež je imel v Mariboru, kjer so ga avgusta leta 1941 ujeli gestapovci, ko je hotel rešiti revolucionarko Slavo Klavoro. V zaporu so ga strašno mučili in 24. avgusta pred 40. leti ustrelili. Z njego-’ vo smrtjo je prenehalo biti srce pomembnega člana KPS, borca in organizatorja vstaje na Štajerskem. Osnovna šola Slavko Šlander in mladina se bo z odkritjem kipa vsaj delno oddolžila velikemu revolucionaiju in krajanu Prebolda za njegov prispevek v borbi za lepšo prihodnost. Mlademu rodu pa bo njegova osebnost, boj in delo, kažipot v prizadevanjih za pridobivanje znanja, borbi za nadaljnje uveljavljanje socialističnega samoupravljanja in vključevanja v delo. Uspešen razvoj Beograjske banke Pred šestimi leti je bila na pobudo izvršnih svetov občine Žalec in Mo-zhje odprta bančna enota Beogradske banke v Žalcu. Ob svetovnem dnevu varčevanja só pripravili srečanje z varčevalci in poslovnimi sodelavci. O pomenu varčevanja v sedanjem zapletenem gospodarskem trenutku je spregovoril predsednik odbora varčevalcev Franjo Verdnik. Banka posveča vse večjo skrb varčevanju prebivalstva, kar kažejo tudi podatki o porastu ftevila varčevalcev in sredstev. Trenutno ima banka 14.500 varčevalcev z 270 milijoni prihrankov. Sred- stva prebivalstva namenjajo za potrošnike in stanovanjske kredite, 50 odstotkov sredstev pa namenjajo malemu gospodarstvu in združenemu delu za osnovna in obratna sredstva. Z vloženimi sredstvi je tako Beogradska banka mnogo pripomogla k razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti v naši občini. Direktor bančne enote v Žalcu, Dane Senič je po predstavitvi Beogradske banke izrazil željo po uspešnem nadaljnjem razvoju banke z zaupanjem v prid širšega družbenega razvoja. J: K. O partizanski bitki na Čreti leta 1941 je govoril udeleženec Rado Zakonjšek — Cankar Celjske čete tedaj že ni bilo več. Bataljon je pred komandantom zaprisegi in se zatem preselil z vzhodnega predela Dobrovelj v novo taborišče na Čreti blizu Tolstega vrha. Bataljon je v naslednjih dneh imel več manjših akcij. Tako je patrulja desetih borcev v hiši izseljenega čevljarja Pavlina v Mozirju zaplenila 111 parov čevljev in več bal usnja. Borci so imeli že dotrajano obutev in se jim novi čevlji, ki jih je osebno razdelil komandant Stane, veliko pomenili. V noči od 25. na 26. oktober je kakih 30 borcev bataljona zasedlo graščino Stravšnek in poskrbelo za zaloge hrane. Pred odhodom so borci zažgali še skladovnico desk, žage in lastnikov avto. S seboj so odpeljali tudi lastnika graščine Ivana Cmaka in njegovo ženo ter vrtnarja Bobka. Bobek je bil zagrizen hitler-janec (šturmfirer pri vermanšaftu). Ob večerih je lazil pod okna, prisluškoval in vse, kar je slišal, posredoval žandarjem. Čmak pa je tesno sodeloval s celjskimi nacisti pri njihovih načrtih izseljevanja naših ljudi. Štajerski bataljon je s svojimi številnimi akcijami močno vznemiril okupatorje - akcija pri Cmaku pa je sodu izbila dno. BITKA Z NEMCI NA GRETI Tisto oktobrsko nedeljo, ko je prišlo do bitke na Čreti, je na Dobrovljah zapadlo nad pol metra snega. Komandant Stane, ki je že prejšnji večer odšel s kurirjem v ■dolino, se še ni vrnil in tako ga je nadomeščal komandir Savinjske čete Jože Letonja - Golob. Borci so se vrnili z akcije pri Cmaku šele sredi dopoldneva. Kuharji so pripravljali kosilo in zasnežena pokraji na je bila tiha. Letonja pa je kljub temu poslal tri borce, da so pripravili zasedo. Okrog ene ure popoldne je zaregljal Robinov mitraljez. Patrulja je pritekla gor v taborišče in povedala, da se pomika, proti Čreti kolona Nemcev, Dve četi sta zasedli položaj ob cerkvi in niže doli ob leseni ograji pašnika, ki se je komaj videla iz snega. Pohorska četa je naredila zasedo ob poti, ki vodi na Greto iz smeri Vranskega. Tako pripravljeni so borci pričakali prihod Nemcev. Okrog druge ure popoldne se je vsula iz smrečja na drugem koncu planote skupina do zob oboroženih Nemcev. Njihov oficir je z daljnogledom opazoval položaj v smeri cerkvice in ker se ni nič premaknilo, je dal znamenje, da gredo naprej. Zdaj se je vsulo iz gozda še več Nemcev in kmalu jih je bilo vse črno. Spustili so se v dolinico pod seboj. Ko so prišli dovolj blizu, je Golob zavpil: „Užgipo barabah!“ Mitraljezca Buč in Robin »sta hkrati spustila rafal. Nemci so se razmahnili in vrgli v sneg. Tudi sami so začeli streljati, vendar so jih partizanski rafali prikovali k tlom. Po trebuhih so se plazili naprej. Iz snega so se videle zgolj čelade in puške. Partizani so užigali z vsem svojim orožjem, Nemci pa lezli počasi naprej. Pa je bil ogenj prehud in prvi so se ustavili ter začeli pomikati nazaj. Slišati je bilo klice na pomoč (hilfe, hilfe) „Naprej, naprej!“ kriči nemški oficir, toda naprej ne gre več. Prvi sunek Nemcev je propadel. Pa so se napadalci pogndli znova. Kot krti so rili skozi sneg. Ogenj je postajal vse močnejši in kazalo je, da je sovražnikov vedno več. Tudi drugi napad je bil nadvse silovit. „HUfe!“ je bilo slišati klice med rafali. Tudi ta napad je propadel. Partizanski borci pa so opazovali, kako so Nemci vlačili v kritje ranjene kamerade. Propadli drugi sunek Nemcev je še bolj spodbudil partizane, samozavestni so začutili, da so nepremagljivi. Toda Nemci so se znova in znova zaganjali proti njim, kot da bi hoteli na vsak način videti beg partizanov s položaja. Partizani so vztrajali na svoji črti, niti za -meter se niso pomaknili nazaj. Nemški sunki so se ponavljali vse popoldne, toda brez 'uspeha. Nizka oblačnost in megla sta pospešili prihod noči. V mraku je streljanje ponehavalo in slednjič je bilo bitke konec. Nemci so svoje ranjence prevezovali spodaj pri kmetih, pri Jugovni-ku in Remicovih. Partizani v tej bitki niso imeli žrtev. Bataljon se je ponoči prebil skozi nemški obroč. Pri Brinarju v Grižah ga je pričakal komandant Stane in ga naslednji večer popeljal na znani brežiški pohod. Izid bitke na Greti je imel velik odmev med slovenskim prebivalstvom, saj mu je vlil moralo in vero v partizanski boj proti okupatorjem. Novi koraki Hmezadove DO Notranja trgovina Vse kaže, da bo Hmezadova DO Notranja trgovina v kratkem ustanovila dve novi TOZD, tako da jih bo pet. Gre za TOZD ZELSAD (zdravilna zelišča in gozdni sadeži) in za TOK Obrtna kooperacija. Obe dejavnosti sta se že lepo uveljavili in tako je ustanovitev TOZD povsem utemeljena. Razširitev trgovske dejavnosti DO Notranja trgovina pogojujejo tudi novi skladiščni prostori, ki bodo v glavnem nared in bo s tem možno sprostiti del prostorov, ki jih sedaj zaseda uprava za potrebe trgovine. Ce se malce pomudimo pri TOZD ZELSAD, je treba ugotoviti, da gre za dejavnost, ki prinaša našemu gospodarstvu devize, saj je možno vse te sadeže prodati tudi na tujem. Sicer pa si je Notranja trgovina v tem poslovanju že pridobila izkušnje. Povedali bi še to, da nabiranje gozdnih sadežev in polžev pomeni tudi za starejše ljudi in otroke lep vir zaslužka. Tako omenjajo primere, da je en sam nabiralec gob prinesel na odkupno postajo v Markovce tudi po 60 kg gob in zanje iztržil lep denar. Kot specializirane dejavnost ZEL-SADA omenjajo gobe, polže in divjad, dalje jagodičevje in koščičasto sadje od borovnic do višenj, jagod in malin (celjska hladilnica). Za gobe in polže bo center Markovci pri Ptuju, za jagodičevje in koščičasto sadje celjska hladilnica, za zdravilna zelišča pa Savinjska dolina oziroma Žalec. Ugotavljajo namreč, da je zdravilna zelišča možno pridelovati tam, kjer so hmeljske sušilnice, ker jih je možno uporabiti hkrati za sušenje zelišč. V tej smeri napovedujejo tudi izdatne naložbe. Z obrtno kooperacijo je DO Notranja trgovina pričela leta 1979 in do danes sije že pridobila veliko izkušenj. Namen je bil zapolniti vrzel majhnih serij in proizvodov, ki so bili vezani na uvoz. Obrtniki so pokazali razumevanje za sodelovanje, kar kaže podatek, da danes sodeluje v kooperaciji že 90 obrtnikov iz dvanajstih občin. Ce- lotni prihodek bo letos dosegel že 150 milijonov dinarjev, z nadaljnje razširitve dejavnosti pa se bo predvidoma že naslednje leto povzpel na 230 milijonov, do konca 1985 pa naj bi znašal že 450 do 500 milijonov dinarjev. Vsekakor, perspektivno. Tk. L. V Kale in Loke bo za Dan republike pritekla voda O veliki delovni zagretosti krajanov v Kalah. Lokah in drugih zaselkih pri izgradnji vodovoda smo že pisali. Danes lahko povemo, da so zlasti v Lokah krajani prehiteli samega sebe, saj so v rekordno kratkem času zgradili rezervoar in skopali ter položili cevi v jarek od črpališča do rezervoarja. Pomeni, da bo že za praznik republike - 29. november pritekla voda tako v Kale kot Loke. Na Kalah bo dobilo vodo v hiše devet družin, v Lokah pa šest. Ta najnovejši uspeh skupne akcije bodo krajani proslavili na dan republike -29. november. Srečanje bo na eni domačij in tu bo tudi kulturni program, v katerem bodo nastopili učenci in učenke osnovne šole Ponikva in pevski zbor iz Ponikve. To bo hkrati tudi dogovor o nadaljevanju delovne akcije, saj čaka na vodo še veliko družin. Akcijo bodo nadaljevali s širšo družbeno pomočjo. Tako imajo že zagotovljenih 3,49 milijonov dinaijev referendumskih sredstev. Ce bo zima količkaj ugodna, bodo nadaljevali z deli, tako da bi do 4. julija (dan borca) prihodnje leto dokončali že drugo etapo izgradnje vodovoda. To bo skromna od-dolžitev prebivalcem partizanske Ponikve in sosednjih zaselkov za vse, kar so prispevali v minulem narodnoosvobodilnem boju. Tone Hlupič, vodja delegacije: „Problemov in vprašanj, s katerimi smo se spoprijemali in jih izpostavljali na sejah in zborih, nam ni zmanjkalo. Med letom smo v Vrbju uspeli razrešiti delegati poglabljajo v svoje delo in dostojno zastopajo krajane. Sodelovanje je dobro, o vsem se najprej pogovarjamo za skupno mizo.“ Pavlina Glušič, sekretarka KO SZDL Vrbje: „Naša delegacija je uspešna, pa čeprav nima večjih izkušenj. Pred občinskim praznikom, ki bo letos v Vrbju, bi radi nekatere probleme, drugi nas še čakajo. Nimamo ustreznega prostora za sestanke. Sedaj, ko adaptiramo bivši zadružni dom, smo v gosteh pri gasilcih. Žal tudi tu ni dovolj prostora (naš pogovor seje odvijal v skladišču! opomb, pisca) Komaj čakamo, da bomo zgradili primerne prostore za sestanke in druge prireditve.“ Tilčka Breznik: „Sem mati treh otrok in tako si težko odtrgam čas za sejo. No, naša dele- uredili naš kulturni dom, zelo bi potrebovali novo trgovino, za katero smo že vzidali temeljni kamen, čakajo pa nas še druga dela. Vsega tega ne bo možno narediti brez družbene pomoči, pa če še še tako trudimo.“ Martin Vaš: „Delegati najprej sedemo skupaj in se dogovorimo ter določimo, kdo bo izpostavil gacija se je že kar uveljavila. Dejala bi le, daje gradivo, ki ga prejemajo delegati, še vedno preobširno. Ne vem, zakaj nebi teh stvari povedali naravnost, krajše in bolj jedrnato? “ Vilma Tekavc: „Res je, gradivo je še preobširno. Bolj kratko naj bo, saj sta najvažnejša akcija in delo. Dela nam v Vrbju zlepa ne bo zmanjkalo. Zapišite, da pri nas vse krajevne organizacije držijo skupaj. Zavedamo se, da smo le tako kos nalogam. Radi bi uredili ceste, zgradili trgovino vprašanje ali problem na skupščinski seji. Potlej redno seznanjamo krajane o tem, koliko smo uspeli. Še dobro, da v Vrbju vsi sodelujemo in tako delo uspešno teče. Nove prostore bi res potrebovali. Sedaj, pred občinskim praznikom bo zlasti veliko dela, vendar smo složni in to pogojuje uspeh.“ Tk. L. Delegati o svojem delu Skupino delegatov naše najmlajše krajevne skupnosti Vrbje smo pobarali, kako delajo. Povedali so: in boljše prostore za družbeno delovanje.“ Jolanda Marušan: „Imeli smo srečno roko pri volitvah, saj se Posnetek kaže sedaj že dograjen rezervoar na Kalah. Ko študent v Ljubljano gre... Čas počitnic je že daleč za nami. Vsako leto v poletnih mesecih,delo Kluba študentov nekoliko zamre, saj so prazne tudi fakultete v Ljubljani in Mariboru. Z začetkom šolskega leta pa je delo v klubu zopet zaživelo. Vsako leto v tem času se pojavi težnja, da bi v delo kluba aktivirali čim več študentov prvega letnika. V ta namen se poslužujemo različnih akcij, eno teh smo pripravili že v mesecu maju, ko smo pripravili informativni dan na celjskih srednjih šolah. Dijake četrtih letnikov, v katerih so tudi dijaki iz žalske občine, smo seznanili z delom in pomenom, kluba, ki je po lanskoletni reorganizaciji v področno konferenco dobil precej pomembnejšo vlogo v ZSMS Žalec. V tej obliki klub zagotavlja študentom neposredno in stalno seznanjanje z družbenopolitičnimi problemi in razvojem naše občine ter aktivno sooblikovanje in uresničevanje nalog na področju vzgoje in izobraževanja. Najzanimivejša pa je vsekakor štipendijska politika, ki jo z zaniman- Nov vrtec v Adaptacija stare šole v Braslovčah za potrebe otroškega varstva in krajevne skupnosti je zaključena. Za izvajanje te adaptacije je deloval v Braslovčah izredno prizadeven osemčlanski režijski odbor, ki ga je vodil Tone Klokočovnik. Investicija za potrebe predšolske vzgoje bo znašala preko 6.000,000 dinarjev, kljub temu, da so vsa rušitvena dela opravili krajani sami, precej so prispevali domači obrtniki ki so kot izvajalci opravili delo za solidno ceno. Prav tako tudi avtoprevozniki z brezplačnimi prevozi in Hmezad-Obrat Žovnek. Pri izvajanju teh del je bilo vloženih preko 1500 prostovoljnih ur dela in približno 1.000.000 dinar- jem spremljamo, saj se pojavljajo v zvezi z njo vedno novi problemi. Trenutno so največji problem kadrovske štipendije, ki po končanem študiju ne zagotavljajo več delovnega mesta, pa tudi neredno izplačevanje štipendij, ki pa marsikateremu študentu pomenijo edini vir preživljanja ob že tako pretiranih cenah podnajemniških sob v Ljubljani in Mariboru. Vse te in še veliko drugih problemov rešujemo v okviru kluba, zato je prav, da se študentje aktivno vključijo v njegovo delo. V tem mesecu bomo izvedli tudi 'volilno -programsko konferenco. Od samega vodstva je v veliki meri odvisno delo in aktivnost kluba. Za novega predsednika je bil predlagan Jarh Orest iz Petrovč. Vse več pozornosti pa posvečamo tudi našemu pevskemu zboru, ki se širi in pripravlja v letošnjem letu veliko nastopov. Vse pevce študente vabimo, da se nam pridružijo. U. LOCNIŠKAR Braslovčah jev sredstev krajevne skupnosti. Krajani pa bodo uredili še igrišče. Že v lanskem letu so sanirali streho na stavbi, vsa ostala dela pa so opravili od maja meseca letošnjega leta. Rezultati dobrega razumevanja in sodelovanja, predvsem pa dela krajanov so že vidni, saj je predvidena otvoritev že 28. novembra. V spodnjih prostorih bodo tri igralnice s pripadajočimi prostori, ločen vhod v objekt pa vodi v zgornje prostore za potrebe DPO in društev v krajevni skupnosti. V mesecu decembru bosta vBraslovčahv novih prostorih začela delovati dva oddelka, kjer bo dobilo prostor 20 predšolskih otrok. D. DOLINŠEK 60 let Svobode v Grižah Svoboda Griže je ob 60-letnici društva pripravila zaključno svečanost z bogatim kulturnim programom in podelitvijo priznanj naj: zaslužnejšim članom za uspešnoJz-vedene prireditve ob tem jubileju. Zgodovinsko pot razvoja društva je orisal predsednik društva Maijan Žuža. V razvoju kulture je DPD Svoboda Griže pomenilo pomembno gibalo v razvoju kraja, pred in med narodnoosvobodilno vojno pa je mnogo prispevalo k razvoju delavskega in revolucionarnega gibanja. Vipotnikovi, Cilenškovi, Sprajčevi, Zupančičevi in drugi so bili aktivni člani društva in nosilci revolucionarnega gibanja v Grižah in Zabukovici, na katere je sedanja generacija še posebej ponosna. Svoboda Griže je eno najaktivnej- ših društev v občini vsa povojna leta, za kar so prejeli že vrsto najvišjih družbenih priznanj. Ob tej priliki je predsednica občinske konference ZKS Vera Orešnik podelila red zaslug za narod s srebrnimi žarki Godbi na pihala, red dela s srebrnim vencem Francu Trataiju, medaljo zaslug za narod pa so prejeli: Stanislav Germ, Emil Grum, Janez Grobelnik, Janko Pečnik, Štefan Vodeb in Franc Zorko. Za dolgoletno aktivno delo na področju kulture so člani društva prejeli priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Žalca ter priznanja društva. Ob počastitvi jubileja so pripravili vrsto zelo uspešnih prireditev, za kar jim iskreno Čestitamo, želimo pa jim uspešen razvoj kulture tudi v bodoče. -jk Upokojenci imajo nove prostore Zoran Tokovič razstavljal v Žalcu Pred kratkim je mlad slikar Zoran Tokovič, ki spada v skupino vojvodinskih slikaijev - naivcev, predstavil v žalskem hotelu Golding—Rubin svoja dela. Tokovič najraje slika vaške prizore v spremenljivih letnih časih in živopisno mrtvo naravo. Ko opazujemo njegove živahne kompozicije in topel kolorid, dobimo vtis, da je pred nami pravi slikar naive, ki se rojeva iz samega ustvaijalca. Povejmo še, da so njegove dosedanje razstave povsod doživele ugodne ocene in to velja tudi za razstavo v Žalcu. Posnetek kaže njegova dela na razstavi v žalskem hotelu Golding-Rubin. Tk. L. Posvetni delavci prejeli priznanja V prvih dneh novembra so na srečanju delavcev vzgoje in izobraževanja, ki je bilo v prostorih NAME v Žalcu, podelili petnajst priznanj Vzgojno izobraževalne organizacije Žalec za leto 1981. Priznanja so podelili za nesebično in požrtvovalno pedagoško delo v šolah in vrtcih za učnovzgojni proces, svobodne dejavnosti, delovanje v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. -S tem so prispevali k vzgoji mladega rodu in uveljavljanju te dejavnosti v kraju in občini. Podelili so priznanja posameznikom, med katerimi so izkušeni prosvetni delavci z dolgoletno in bogato pedagoško prakso: Angela Klun, Zora Dobnik, Anica Irmančnik, Milan Špacapan, Milica Jezernik, Zofija Podkrajšek, Zofija Draksler, Justina Marko, Vlasta Bernik, Stanislava Pečnak, Viktorija Plavčak, Maijan Kozmus, Mija Fon, Barbara Urbanci in Brigita Črček. Kolektivu OŠ Ljube Mikuš Žalec pa so podelili priznanje ob proslavljanju 10-obletnice šole, kije s svojim vzgojnim in humanim delom dosegel izvrsten razvoj šole do celodnevne oblike. Pri usposabljanju prizadetih otrok so dosegli takšne uspehe, da so se lahko vsi ti otroci vključili v življenje in delo naše dru&e. ZDENKO PUNCER Društvo upokojencev Zabukovica-Griže je prve dni novembra predalo svojemu namenu obnovljene prostore v prizidku doma. V njih so poleg upokojencev dobili prostore še godba na pihala iz Zabukovice, Lovska družina Gozdnik-Griže in Planinsko društvo Zabukovica. Tako je dom še v večji meri postal društveni center, s tem pa bo še bolj prišla do veljave povezanost v krajevni skupnosti. Društvo je vložilo v prizidek doma preko 5 milijonov novih dinarjev, to so bila pretežno lastna sredstva. To pa ni edina investicija, velik del sredstev so vložili že v obnovo počitniškega doma v Fiesi, ki ga poleg lastnih članov uporabljajo tudi učenci za organizirane šole v naravi. Vse to kaže na veliko aktivnost in prizadevnost griških upokojencev, za kar je društvo in njegov predsednik Karel Podvršnik prejel tudi priznanje Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec, ravno tako pa je društvo prejelo srebrni častni znak Zveze društev upokojencev, Karel Podvršnik pa zlati častni znak. Gostje so si ogledali nove prostore. Lovci so v svojem razstavili lovske trofeje, planinsko sobo so krasila priznanja, ki so jih prejeli za svoje delo, pa tudi godbeniki so prikazali odličja, ki so jih prejeli v svojem 101-letnem delovanju. Sledil je koncert godbe na pihala iz Zabukovice, zadonela jew rudarska pesem v spomin na nekdanji rudnik Zabukovico in v zahvalo upokojenim rudarjem, ki so omogočili nemoteno delovanje godbe. Mladost v pesmi, besedi in spretnosti Tekmovanje „Mladost v pesmi, besedi in spretnosti,“ katerega razpisujeta ZSMS in Ljudska armada, je ena izmed oblik tradicionalnega in množičnega sodelovanja mladih in pripadnikov JLA. Namenjeno je tako spoznavanju revolucionarne preteklosti, sedanjosti in tudi prizadevanjem za razvoj našega socialističnega sistema. Naslov tekmovanja Ustanavljanje in razvoj Titove armade daje poudarek splošnemu ljudskemu odporu in ustanavljanju oboroženih sil naše domovine, hkrati pa pomeni tudi praznovanje 40-letnice vstaje. Tekmovanje je sestavljeno iz več disciplin, saj zahteva znanje, kulturno udejstvovanje in obvladovanje spretnosti. Za temo tekmovanja je izbrana vsebina knjige Nikole Ljubičiča SLO - strategija miru. Orientacijski pohod, ki bo prav tako organiziran v sklopu tega tekmovanja, pa bo preveril pripravljenost in iznajdljivost mladih. Namen tekmovanja je, da izraža tradicionalno revolucionarno kontinuiteto sodelovanja armade in naroda. Predvsem pa je pomembna množičnost in da tudi mladi iz krajev, ki nimajo vsakodnevnega stika z vojsko, začutijo čvrsto medsebojno povezanost, ki krepi vezi bratstva in enotnosti. Občinsko tekmovanje bo 27. novembra 1981 v Domu krajanov na Gomilskem. OK ZSMS Žalec pa je letošnje leto tudi organizator regijskega tekmovanja, ki bo v prvi polovici meseca decembra v Žalcu. IRENA T. Njegova keramika živi in opozarja Vlado Novak v Libojah je še mlad, a že ves predan ustvarjalnemu delu. Risal je že v osnovni šoli in tuje imel v akademskemkipaiju Salezinu dobrega učitelja in usmeijevalca. Delal je s čopičem, pa prešel na oblikovanje iz železa in se slednjič oprijel gline, keramike, najbrž zato, ker je zaposlen v Keramični industriji tako kot njegov oče. Veliko kreira, oblikuje, ustvaija, pa tudi razstavlja in njegov mentor je zadnji čas akademski kipar Vaško Četkovič. Vlado je že samostojno razstavljal v Radencih, Radljah ob Dravi, pa v Preboldu in Libojah. Njegova dela so povsod pritegnila obiskovalce. Njegovi grafični listi, figure in podobe iz keramike zaživijo pred očmi gledalca in v njih je očitno več kot zgolj dekorativnost. Naj omenim le podobe, ki opozarjajo na vse večjo prenatrpanost mest, na uničevanje narave, bolezni, ki jih prinaša hlastanje za dobrinami. Lahko bi zapisali, da Novak zna opazovati življenje in to potlej tudi upodablja v svojih delih. Zanimivi so tudi njegovi ženski akti v keramiki in izdelki iz železa. Veliko je v teh njegovih ustvaritvah abstraktnosti, vendar zadošča že pogled, pa se obiskovalcu razgrne vsa resnica, ideja mladega ustvaijalca, ki očitno ima dar. Vladov svet je v ateljeju, v katerem ustvarja večkrat pozno v noč. Sedaj pripravlja potujočo razstavo, ki jo bo organiziral sindikat. Na sliki: Vivido Novak med delom v svojem ateljeju. Tk. Le. Libojska keramika v Celjskem muzeju Pred nedavnim je bil izvršen v namreč ugotovljeno, kje je bil obli-Keramični industriji v Libojah pre- kovalsko kinarski center v času vzem 127 keramičnih predmetov, ki so se ohranili kot izdelki nekdanje keramične proizvodnje (Schuetz, Majolika Celeia) pri nas. Predmete, ki so in bodo v bodoče ostali v lasti tovarne, je prevzel Pokrajinski muzej v Celju zaradi predstavitve na stalni razstavi „Stara savinjska keramika“ v pritličju Stare grofije. Razstava bo odprta ob stoletnici muzeja prihodnje leto in bo imela svoj poseben značaj v sklopu muzejsko zgodovinskih proslav. Predmete, ki sojih prevzeli v Libojah, so ocenili kot zanimive po oblikah, okrasju in ostalih značilnosth tedanje proizvodnje. Žal so našteti izdelki poškodovani, zato jih zdaj v muzejskem laboratoriju strokovno „spravljajo v red“, istočasno pa tudi preučujejo. V zadnjem času. je bilo Najboljša domovine Občinski sekretariat za ljudsko obrambo občine Žalec je v teh dneh pripravil program usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V letošnji izobraževalni sezoni naj bi se občani seznanili z delovanjem družbenopolitičnega in ekonomskega sistema v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah v vojni in drugih izrednih razmerah, oklepnih sredstvih in boju proti njim, seznanili naj bi se z načini mobilizacije v različnih pogojih ter spoznali oblike diverzantskega delovanja. Prvima dvema temama bodo lahko prisluhnili krajani po posameznih krajevnih skupnostih delovanja bratov Schuetz ter kakšne so navezave na njuno proizvodnjo na Češkem, zlasti v Olomutzu in Blanskem. Vsekakor gre za novosti, ki bodo doslej nejasno problematiko opredelile s konkretnih vidikov. Ker bodo na obsežni muzejski razstavi stare libojske keramike predstavljena tudi povojna prizadevanja delovnega kolektiva KIL z izbranimi izdelki, bo sledil še prevzem materiala iz tega obdobja. Kot vse kaže, bo nekdanja in sedanja keramična proizvodnja prikazana v muzeju v dostojnem obsegu. Le na ta način bo omogočeno soočenje s kvaliteto, ki je prinašala renome in uveljavljanje keramične proizvodnje iz žalskega področja na domačem in tujem tržišču. MILANA MOŠKON obramba je znanje do konca letošnjega leta v obliki predavanj. Ostali dve temi pa bosta objavljeni v decembrski številki „Naše obrambe“, ki jo bodo vsa gospodinjstva prejela brezplačno. Poleg tega bodo o mobilizaciji in diverzantskem delovanju organizirani razgovori v vseh krajevnih skupnostih in sicer do konca marca 1982. V letošnji izobraževalni sezoni se nam obetajo nekatere novosti. Tako bodo npr. občani vabljeni na usposabljanje z vabili, s čimer želijo doseči večjo demokratičnost pouka. Predvideni so tudi različni termini predavanj, tako da se bodo usposabljanja lahko udeležili prav vsi krajani. -ij- Se o monografiji „Griže z Zabukovico” Konec prejšnjega meseca je bila v okolici ter pomeni nekakšen zgodo-obnovljenem domu Svobode v Gri- vinski vir, opozorili pa so tudi na žah zaključna seja uredniškega od- stvari, ki bi jih lahko ta publikacija bora in sodelavcev monografije še zajela, tako npr. povojno udarni-„Griže z Zabukovico“. Ob tej priliki šk? delo, opis kulturnih in etnograf -so navzoči počastili spomin nedav- skih spomenikov, kraških pojavov no umrlega predsednika Občinskega na Kamniku in podobno. Dejstvo pa odbora ZZB in predvojnega komu- je, da vse premalo skrbimo za ohran-nista Rudija Cilenška-Urankarja, ki j^hlf . materialov, ki imajo zgodo-je bil tudi sodelavec in član uredniš- vinski pomen in ki odsevajo trenut-kega odbora omenjene monografije, no življenje in bodo sčasoma pndo-Vsi navzoči so si ogledali film o > bili na pomenu. Uresničiti bi morali občini Žalec, ocenili pa so tudi izda- pobudo , da bi v vsaki krajevni skupno monografijo, kije izšla v 1200 nosti kdo skrbel za zbiranje materia-izvodih, od katerih so jih prodali že 'ov ° življenju v kraju, okoli 1000. - Ob zaključku so sodelavci izdane Ocenili so da je kljub nekaterim monografije prejeli lična priznanja, tehničnim pomanjkljivostim to ena vsi domači pisci pa so se odpovedali boljših monografij, ki so bile izdane honoraijem in s tem pocenili izdajo v zadnjem času. Res, da monografija publikacije. prikazuje razvoj življenja v Grižah in -fj Janez Boljka __1 • _ _ ______ ____i V okviru letošnje osrednje prireditve v počastitev dneva republike bodo na Polzeli odkrili spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik je delo znanega in priznanega slovenskega kipaqa in grafika Janeza Boljke, ki smo ga Savinjčani pobliže spoznali že kot avtorja Hmeljarja -pomnika našim hmeljarjem. Janez Boljka bo v teh prazničnih dneh hkrati priredil samostojno razstavo svojih del v prostorih starega polzelskega gradu Komenda, kar bo za naše občane pomemben dogodek. Posnetek kaže umetnika Janeza Boljko v njegovem ljubljanskem ateljeju z eno svojih grafik. Tk. Le. Osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Žalec za obdobje 1981 do 1985 v letu 1982 Z letom 1981 zaključujemo prvo leto tekočega srednjeročnega obdobja. To leto je bilo tudi izrednega pomena z vidika izvajanja stabilizacijskih ciljev in nalog. Ocena gospodarskega in družbenega razvoja kaže, da bomo do konca letošnjega leta večino ključnih ciljev in nalog na področju gospodarskega in družbenega razvoja realizirali. Pričakujemo, da bo družbeni proizvod občine porastel realno za 4 %. Okrepila se je akumulativna sposobnost gospodarstva, saj vse oblike porabe močno zaostajajo za rastjo dohodka. Ocenjujemo, da se bo vrednost investicij gibala pod 18%doseženega družbenega proizvoda, število zaposlenih se bo povečalo predvidoma do konca leta za 1 %, v organizacijah združenega dela pa so zastavljena vsa prizadevanja, da bi dosegli predviden izvoz. Izrednega pomena so bila tudi prizadevanja v zvezi z razvojem samoupravnih odnosov, na področju uporabe in gospodarenja s prostorom, v zvezi z razvojem družbenih dejavnosti, krajevne samouprave in na področju obrambnih priprav. Vsi ti rezultati so solidna osnova za razvoj v letu 1982, ki bo prav gotovo zahtevalo od vseh delovnih ljudi in občanov maksimalna prizadevanja. Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov Nadaljna izgradnja in razvoj dohodkovnih odnosov na načelu o svobodni menjavi dela in delitvi po rezultatih dela bodo v letu 1982 predstavljali vsebino nadaljnjega razvoja samoupravljanja v delovnih skupnostih. Delavci v temeljnih organizacijah bodo vztrajali na tem, da se bodo delo in rezultati dela delovne skupnosti vrednotili glede na njen prispevek k povečanju dohodka temeljnih organizacij, boljši organizaciji in učinkovitosti dela ter večji ekonomičnosti poslovanja. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije bodo dosledno vztrajali na tem, da se bo merilo dela delavcev v skupnih službah na isti način; kot se meri delo delavcev v temeljnih organizacijah. Zavzemali se bodo za oblikovanje takih osnov za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev v delovnih skupnostih, ki ne bodo temeljile le na strokovni izobrazbi in delovnem mestu ampak, da bodo prišli do izraza količina, kvaliteta ter zahtevnost del in nalog. Planiranje dela v delovnih skupnostih je eden Izmed bistvenih pogojev za svobodno menjavo dela in urejanje odnosov med delavci v temeljnih organizacijah in delavci v delovnih skupnostih. Urejanju zadev na tem področju bo v letu 1982 posvečena vsa pozornost. Določena skrb bo namenjena tudi vsebinskemu oblikovanju samoupravnih splošnih aktov,-v katerih mora priti do izraza utrjevanje ustavnosti in zakonitosti. Zato bodo še zlasti deležni ugotavljanja ustavnosti in zakonitosti samoupravni splošni akti s področja delovnih razmerij in zadovoljevanja potreb delavcev po stanovanju. Kar najbolj dosledno, si bodo v vseh temeljnih organizacijah prizadevali, da bodo potekali procesi združevanja dela in sredstev v okviru delovnih organizacij in izven njih hitreje. Aktivnost svetov potrošnikov v krajevnih skupnostih mora postati njihova . vsakdanja praksa. Delegat&a razmeija V marcu 1982 poteče drugi mandat delegatskih skupščin ter drugi mandat delovanja delegatovem delegacij. Na podlagi dosedanjih izkušenj iz njihovega dela bomo v letu 1982 predvsem posvetili posebno pozornost dejstvu, da bodo v večini izvoljeni novi delegati, s katerimi bo potrebno poglobljeno delovati že od vsega začetka njihovega dela v zborih občinske skupščine ter v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. V ta namen si bomo v letu 1982 skupno z organizacijo sindikata ter organizacijo SZDL ter ob sodelovanju ustreznih strokovnih in vodilnih kadrov v združenem delu, prizadevali, da v oblike izobraževanja delegatov vključimo čim večje število delegatov, posebno še tistih, ki prvič opravljajo to funkcijo. Za aktivnejše delovanje delegacij ter kot pomoč delegatom pri njihovem delu bomo v prihodnje nadaljevali tudi z občasnimi razgovori z vodji delegacij, predvsem pred sejami zborov, na katerih bodo obravnavane pomembnejše zadeve iz pristojnosti OS. Te razgovore bomo popestrili z aktualnimi notranje in zunanje političnimi komentarji. Na podlagi sprejetih stališč zborov občinske skupščine bo oživeti prakso občasne udeležbe zadolženih članov na sejah delegacij. Le-ti naj bi predstavljali vez med delegacijo ter občinsko skupščino, Izvršnim svetom ter občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami ter pomenili delegatom pomoč pri njihovem delu. V letu 1982 bo nujno posvetiti večjo skrb delegatom naše občine v zborih republiške skupščine, saj so bili doslej le—ti več ali manj prepuščeni samim sebi ter svoji večji ali manjši aktivnosti tj. sposobnosti opravljati to pomembno funkcijo. Le—ti bi naj večkrat v organe republiške skupščine prinesli mnenja, stališča in predloge naših delovnih ljudi in občanov, zaradi tega bo gradiva republiške skupščine večkrat obravnavati na ustreznih organih v občini pa tudi na zborih občinske skupščine, ko gre za najpomembnejše dokumente oz. za predpise, ki sistemsko urejajo posamezna področja družbenoekonomskega življenja. V letu 1982 morata zaživeti tudi doslej dokaj neaktivna družbena sveta in sicer s področja družbenoekonomskih odnosov in družbenega planiranja ter s področja urejanja prostora in varstvo okolja. Za aktivizacijo dela omenjenih družbenih svetov se morajo zavzeti vsi ustanovitelji le-teh ter upravne službe, ki delujejo na teh dveh področjih. Realizirati je treba tudi oblikovanje družbenih svetov na ustreznih področjih upravnega delovanja, saj je reorganizacija občinskih upravnih organov že izpeljana. V letu 1982 morajo pričeti delovati tudi strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti ter materialne proizvodnje v novi obliki organiziranosti. V letu 1982 nas z ozirom na volitve delegatov tretjega mandata čaka mnogo nalog tako v zvezi s pripravo ter samo izvedbo volitev, kakor tudi v zvezi s takojšnjo aktivizacijo delegatov, saj je od tega v veliki meri odvisna aktivnost delegatov ter delegacij tudi skozi vsa ostala leta mandata 1982 — 1986.. Naloge na področju kadrovske politike v letu 1982 Naloge na področju kadrovske politike bomo v letu 1982 realizirali v skladu z določili dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985, družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Žalec in samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki v občini. Pri načrtovanju potreb po kadrih bomo za leto 1982 upoštevali omejitve pri zaposlovanju delavcev na administrativno režijskih delih, v okviru razpoložljivega potenciala pa bo dana prednost pri zaposlovanju organizacijam zdfuženega dela s področja gospodarstva, ki bodo v prihodnjem letu aktivirale investicije. Ob načrtovani 1 % stopnji zaposlenosti bo mogoče pokriti potrebe z iskalci zaposlitve v občini s tem, da bo potrebno v posameznih OZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pristopiti k posameznim prerazporeditvam delavcev na določena dela in naloge. Posebno pozornost moramo v letu 1982 posvetiti omejitvam vseh oblik del po pogodbah in v čimvečji meri vključevati v delo pripravnike. Pri spreminjanju kadrovske strukture v korist strokovnih kadrov moramo dvigniti izobrazbeno strukturo 60 % : 40 % v korist strokovnih kadrov, na ta rtačin bomo lahko vključili v delo kadre, ki končujejo srednje, višje in visoke strokovne šole. Pomembno vlogo v smislu zagotavljanja lastnih kadrovskih virov ima štipendijska politika, Obnova hmeljišča v Savinjski dolini. Postavljanje hmeljske žičnice tudi v prihodnje je potrebno razpisati potrebno število kadrovskih štipendij, v okviru izvršnega odbora za štipendiranje v občini pa v skladu z določili samoupravnega sporazuma zagotoviti socialni del štipendij predvidenim upravičencem. Komisija za odlikovanja in priznanja občinske skupščine bo tudi v naslednjem letu oblikovala predloga za podelitve državnih odlikovanj in občinskih priznanj ter spodbujala komisije v OZD in KS za podajanje posameznih predlogov. Za realizacijo posameznih nalog na področju kadrovske politike bodo na osnovi programov dela skrbeli odbori in komisije skupščine občine, izvršnega sveta in občinskih družbenopolitičnih organizacij. V skladu s sprejetimi amandmaji k ustavi SRS in SFRJ in načeli demokratične kadrovske politike bo posvečena vsa skrb tudi izvedbam volitev v skupščino družbenopolitične skupnosti in skupščine SIS. Usmeritve na področju gospodarstva Izhajajoč iz razvojnih usmeritev „Družbenega plana občine Žalec za obdobje 1981 -1985”, ocene doseganja zastavljenih nalog v letu 1981 in v skladu s temeljnimi usmeritvami v SR Slovenije bdmo težišče družbenoekonomskega razvoja usmerili v: — nadaljno uveljavljanje in poglabljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh ravneh družbenega razvoja — nadaljnje dograjevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini' — usklajevanje vseh oblik porabe z razpoložljivmi materialnimi možnostmi na osnovi ustvarjenega dohodka in skladnejšimi odnosi v reprodukciji — večanje produktivnosti dela, večanje akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti dela na osnovi čimvečjega vlaganja v lastni razvoj, inovacijsko dejavnost, racionalno izr kpriščanje delovnega časa in delovnih sredstev — pospeševanje dohodkovnega in poslovnb-tehniČnega po- vezovanja vseh dejavnosti v občini - nadaljevanje krepitve koncepta splošne ljudske obrambe in samozaščite. Pri tem bomo zlasti krepili: - proizvodnjo, ki je izvozno usmeijena in ki omogoča naj-večjo stopnjo predelave proizvodov - proizvodnjo, ki racionalno nadomešča uvoz surovin in reprodukcijskega materiala in s tem zmanjšuje uvozno odvisnost - tehnološko intenzivnejšo proizvodnjo - proizvodnjo, ki je energetsko in surovinsko manj zahtevna in zagotavlja racionalno rabo energije - proizvodnjo, ki dolgoročno zagotavlja proizvodnjo hrane v smislu zagotavljanja kakovostnejše in stabilnejše preskrbe prebivalstva - naložbe, ki zagotavljajo največjo dohodkovno učinkovitost. . Glede na težje pogoje gospodarenja in neugodnih gospodarskih gibanj si bomo tudi v letu 1982, bolj kot kdajkoli poprej prizadevali v smeri vseh stabilizacijskih ciljev z namenom izkoriščanja vseh notranjih rezerv in povečevanja produktivnosti dela. V zaostrenih razmerah gospodarjenja bo moč doseči rast celotnega prihodka in dohodka le ob racionalni in učinkoviti izrabi materialnih, kadrovskih in naravnih proizvodnih potencialov. Nujno je izboljšati izrabo sekundarnih surovin ter varčevati z energijo, surovinami in reprodukcijskim materialom. Nadalje bomo razvijali industrijo kot osnovnega nosilca razvoja gospodarstva občine Žalec, pri tem pa ne bomo zanemarjali ostala področja, posebno kmetijstvo, ki dobiva v sedanjem času vse večji pomen. Na področju energetike si bomo še naprej prizadevali za racionalnejšo rabo energije in v zvezi s tem ponudili industriji tisto energijo, ki bo predstavljala najnižji strošek. Na področju investicijske politike bomo realizirali tiste, naložbe, ki so prioritetno oprede? ljene v družbenem planu občine Žalec za obdobje 1981—1985, pri tem pa bomo posebno skrb (nadaljevanje na 6. strani) (nadaljevanje s 5. strani) namenili še nedokončanim investicijam, ki se prenašajo v naslednje leto. Posebno pomembne so investicije: — v izgradnjo regijske mlekarne, — v primarno kmetijško proizvodnjo, — ter v ostale investicije v skladu z dogovorjenimi prioritetami iz srednjeročnega plana na področju kovinsko—predelovalne industrije, kemične in tekstilne industrije ter na področju malega gospodarstva. V letu 1982 bomo realizirali koncept združevanja sredstev gospodarstva za realizacijo skupno opredeljenega programa investicij. Investitorji in banke bodo pri pokrivanju in nadaljevanju že začetih investicij dosledno upo-. števali mnenje pristojnih komisij za oceno investicij, ki delujejo v skladu z dogovori o družbeno-ekonomski in strokovni aktivnosti na področju investicij- Ena izmed osnovnih nalog v letu 1982 na področju delitve dohodka ostaja omejevanje vseh oblik porabe oz. preprečevanja naraščanja obremenitve osebnih dohodkov delavcev. Osebni dohodki delavcev bodo v letu 1982 zaostajali 10 % za rastjo dohodka oz. bo zaostajanje takšno kot bo to določal dogovor o uresničevanju družbene usmeritve delitve dohodka v letu 1982. Prizadevali si bomo, da bi struktura delitve dohodka dosežena v letu 1981 ostala tudi v letu 1982, saj bi na ta način še bolj okrepili akumulativno sposobnost gospodarstva. Na področju gospodarstva, predvsem pa v industriji moramo še nadalje podpirati možnosti dohodkovnega in poslovno -tehničnega sodelovanja organizacij združenega dela ter dopolnjevanje proizvodnje oz. proizvodnih programov. Posebno je to pomembno za organizacije združenega dela, ki so si po naravi dela sorodne, kjer mora priti do krepitve medsebojnega sodelovanja in uveljavljanja dohodkovnih odnosov. Kljub temu, da SR Slovenija predvideva ohraniti gospodarsko rast na ravni 1981. leta, predvidevamo, da bo v letu 1982 mogoče doseči v občini Žalec 3—4% rast družbenega proizvoda, kar bi pomenilo 5.922.000 tisoč din družbenega proizvoda. Rast družbenega proizvoda bo pogojena z rastjo produktivnosti dela, ki bo naraščala 2—3% tako,da bo udeležba produktivnosti dela v družbenem proizvodu več kot 75 %. V letu 1982 bomo nadaljevali s politiko produktivnega zaposlovanja, tako da se bo število zaposlenih povečalo največ' za 1 %. Število zaposlenih bo skladno z zaposlitveno bilanco za leto 1982 naraščalo predvsem na področju gospodarstva. Sredstva za investicije bodo realno manjša kot v letu 1981, tako tudi udeležba investicij v družbenem proizvodu, ki bodo v letu 1982 predstavljale 18% družbenega proizvoda. Močan porast reproduktivne sposobnosti gospodarstva v tem letu pa daje realno osnovo za dokončanje in aktiviranje planiranih prioritetnih investicij, ki bodo močno doprinesle bodisi večji izvozni aktivnosti oz. na področju kmetijstva boljši oskrbi in večji proizvodnji hrane. Rast sredstev za osebne dohodke bo zaostajala v globalu zarastjo dohodka ža 10 %, ob tem da bodo realni osebni dohodki ostali na ravni leta 1981. S povečanjem produktivnosti, boljšim načinom gospodarjenja, in porastom proizvodnje bo dana možnost povečevanja realnih osebnih dohodkov, pri čemer bo rast ali padec različen v dejavnosti in organizacije združenega dela vse v odvisnosti uveljavljanja kvalitetnih dejavnikov razvoja in ravni proizvodnje. Najvažnejša naloga gospodarstva občine Žalec v letu 1982 bo doseganje čimvečje realizacije izvoza ob minimalnem uvozu reprodukcijskega materiala in surovin. V letu 1982 bomo povečali izvoz 10% glede na leto 1981. Predviden izvoz bo v letu 1982 znašal 1.612.000 tisoč din. Za leto 1982 načrtuje gospodarstvo občine Žalec naslednje stopnje posameznih ekonomskih kategorij: občina SRS 80 81 82 80 81 82 DP 8 4-5 3-4 4 2,5 0,3 zaposleni 2-2,5 2,5 1 2,5 1,4 0,3 DP/zap. 5-6 2-2,5 2-3 invest, v OS (v 000 din) 836.176 830.000 inv. v DP 24,4 20 18 20 izvoz 14 10 IP 6 7 6 uvoz 9 5 2 . mm iM. - : ; pt Uvoz se lahko poveča največ za 5 %, realno pa bi moral biti, zaradi selektivne politike, nižji kot v letu 1981. Vse organizacije združenega dela si morajo prizadevati realizirati izvoz v največji meri na konvertibilna tržišča, tako da bo stopnja pokrivanja izvoza z uvozom na konvertibilna tržišča več kot 100 odstotna. Za pospeševanje izvoza blaga in storitev bodo temeljne banke v okviru kratkoročnega kreditiranja dajale prvenstveno kredite za obratna sredstva proizvodnji, ki bo izvažala na konvertibilno območje. Pri tem bodo temeljne banke: — zagotovile zadostna sredstva za oblike izvoznega kreditiranja na konvertibilno območje ob ugodnejših pogojih takova bo preko 55 % sredstev za kreditiranje selektivnih namenov usmerjenih v kreditiranje izvoza na konvertibilno področje — kreditirale tudi tisti del prihodka, ki ga predstavljajo izvozna povračila, do njihovega izplačila — kreditirale prodajo opreme na domačem trgu le tistim proizvajalcem, ki tudi izvažajo na konvertibilno področje. V letu 1982 se delež industrije v družbenem proizvodu ne bo bistveno povečeval in bo ostal enak letu 1981. Razvoj inudstrije mora temeljiti na prizadevanjih iskanja notranjih rezerv, uvajanju novih tehnologij in doseganju boljših rezultatov na osnovi intenzifikacije in racionalizacije proizvodnih procesov. Potrebno je še nadalje krepiti kovinsko — predelovalno in kemično industrijo, katere delež se mora hitreje povečevati v strukturi celotne industrije. Tekstilna industrija tudi v letu 1982 ne bo povečevala svojih kapacitet, temveč bo njen razvoj usmerjen v posodabljanje tehnologije in iskanja nadomestnih surovin za uvoz, kar je večji problem v tej dejavnosti. Vse ostale panoge bodo povečevale obseg blagovne proizvodnje v okviru svojih zmožnosti ob čimvečji izvozni naravnanosti. V trgovinski dejavnosti bomo v letu 1982 dali poudarek na specializaciji trgovin in delitvi programov v smislu odpravljanja podvajanja asortimanov s čimvečjo učinkovitostjo pre-skrbovanja po osnovnih življenjskih artiklih. Področju kmetijstva in osnovne preskrbe prebivalstva bomo vletu 1982namenili še več naporov pri zagotavljanju kontinuirane in stabilnejše preskrbe prebivalcev, zlasti se bomo zav- Obvozna cesta s priključkom proti^ Žalcu Rodovniške krave na usmerjeni kmetiji v Letušu zemali za realizacijo setvenega plana, uresničevanju živinorejske in perutninske prireje, proizvodnje mleka in hmelja. Pospeševali bomo potrebno tehnološko dohodkovno vključevanje drobnega gospodarstva v proizvodne povezave z industrijo s ciljem hitrejšega in smo-ternejšega nadomeščanja uvozà ter vključevanje izdelkov in storitev drobnega gospodarstva v izvoz. Vse ostale dejavnosti v občini Žalec se bodo razvijale v skladu * s sprejetim srednjeročnim planom za obdobje 1981 - 1985. Na področju elektroenergetike bomo v letu 1982 omogočili priključitev vseh novih objektov uporabnikov po programu elektroenergetske bilance, obenem pa poizkušali zagotoviti elektrifikacijo še ne-elektrificiranih domačij. Glede na dokaj kritično stanje v PTT prometu bomo v skladu z razvojnim načrtom PTT omrežja in PTT naprav modernizirali in mehanizirali proces dela poštnih storitev, uvedli avtomatizacijo telefonskega omrežja, zagotovili redno in kvalitetno Vzdrževanje ter poizkušali odpraviti vsa ozka grla na tem področju. V skladu z razvojnim načrtom bomo na področju PTT prometa realizirali v letu 1982 nekatere prene šene in nove investicije: — omrežno skupinski kabel na relaciji Šempeter — Polzela — kabel na relaciji Prebold — Marija Reka (predrač. vred. 2.000. 000 din) — krajevno omrežje Vransko (predračunska vrednost 4.000. 000 din) — razširitev vozlišča centrale v Šempetru (predračunska vrednost 20.000.000 din) — priprava na pričetek izgradnje objekta za PTT prostore in avtomatsko telefonsko centralo v Žalcu — izgradnja krajevnega omrežja Levec (predračunska vrednost 3.800.000 din) — izgradnja omrežja na relaciji Petrovče — Ruše (mlekarna) — pospešena izgradnja medkrajevnih telefonskih govorilnic z združevanjem, sredstev v krajevnih skupnostih. Usmeritev na področju uporabe in gospodarenja s' prostorom Na področju urejanja prostora, urbanističnega načrtovanja in varstva okolja bo v letu 1982, dan glavni poudarek novelaciji urbanističnega programa — prostorskega plana, pri čemer mora biti bolj kot doslej upoštevana funkcija kmetijstvo - racional- no prehajanje kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča, kakor tudi vidiki ljudske obrambe in družbene samozaščite. Z nove-lacijo urbanističnega programa — prostorskega plana je predvsem v dolinskem predelu občine izločiti vsa večja nepozidana območja, ki so na podlagi sprejete prostorske izvedbene dokumentacije predvidene za pozidavo in jih določiti za kmetijsko proizvodnjo ter izdelati del agrokafte — reambulacijo kategorizacije kmetijskih zemljišč skladno z novo zakonodajo. Stanovanjsko pozidavo je dosledno usmerjati na obrobje. Za družbeno stanovanjsko gradnjo bo izdelana dopolnitev zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko VRT Petrovče -Dobriša vas. Izdelam, bo tudi zazidalni načrt za gradnjo obrtnih objektov - proizvodna obrt za obrtno cono v Latkovi vasi (območje med rezervatom AVTOPREVOZA in GRADNJO), zazidalni načrt za industrijsko območje GRADNJE Žalec v Latkovi vasi in zazidalni načrt za industrijsko območje SIGMA na Vranskem. Za gradnjo stanovanjskih hiš in počitniških hišic bodo izdelani: zazidalni načrt za mešano gradnjo v Letušu, „dopolnitev zazidalnega načrta za vikend naselje v Letušu, sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta vikend naselja Breg pri Polzeli (predvideno za mešano gradnjo) ter urbanistični red za naselje Lipje in sprememba in dopolnitev urbanističnega reda občine Žalec (nerealizirani nalogi iz leta 1981). , Prostorsko in urbanistično načrtovanje, določanje lokacij in načrtovanje vseh drugih posegov v prostor mora spremljati strokovna presoja glede posledic posega v okolje. Sprejeti zazidalni načrti morajo poleg tehničnega dela Vsebovati tudi programski del. Skladno s srednjeročnim programom geodetskih del 1J81-1985 bodo v letu 1982 na področju izvajanja geodetskih del za potrebe urbanizma, novelacije urbanističnega programa in občinske prostorske dokumentacije izvršena naslednja dela: - geodetske podloge za izdelavo dopolnitve zazidalnega načrta za stanovanjsko sesesko VRT Petrovče - Dobriša vas za izdelavo zazidalnega načrta za obrtno cono Latkova vas in za izdelavo zazidalnega načrta za industrijsko območje SIGMA Žalec, za mešano gradnjo v Letušu in za vikend naselje v Letušu; - grafične priloge za izdelavo urbanističnega reda za Lipje in za spremembo in dopolnitev urbanističnega reda občine; — kataster komunalnih naprav za naselja Petrovče I. faza; — pregledne karte varovalnih območij spomenikov in pomnikov NOB in — ostale geodetske podloge za manjše spremembe in dopolnitve zazidalnih načrtov. Sredstva, ki se bodo zagotavljala za izdelavo urbanistične dokumentacije, se naj tekoče uporabijo tako da se bo tudi zagotavljala pravočasna izdelava dokumentov. Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov in uvedba razlastitve zemljišč, bo izdelan odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi in spremembe kulture zemljišč na parcelaciji zemljišč in prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na določenih območjih. Izdelan bo tudi dokument z varovalnimi ukrepi za zavarovanje območja Šmiglove zidanice, kot območje zgodovinskega pomena. Stavbna zemljiška skupnost bo vletu 1982 izvrševala naloge s področja priprave in opremljanja nezazidanih zemljišč po samoupravnem sporazumu o temeljih plana stavbne zemljiške skupnosti za obdobje 1981 -1985 in operativnega programa urejanja stavbnih zemljišč za leto 1982, ob upoštevanju načrtovane družbene stanovanjske gradnje, organizirane in usmerjene individualne stanovanjske gradnje ter gradnje drugih z razvojnimi programi investitoqev načrtovanih družbenih in gospodarskih objektov. Za predvideno gradnjo bo v letu 1982 potrebno pripraviti in opremiti okoli 7 ha stavbnih zemljišč in sicer za: — usmerjeno družbeno stanovanjsko gradnjo okoli 1 ha ' - zadružno in usmerjeno individualno gradnjo okoli 4 ha — gradnjo gospodarskih objektov okoli 1 ha — gradnjo objektov družbenga standarda okoli 1 ha. Obseg in dinamika pridobivanja, priprave in opremljanja stavbnih zemljišč je odvisna in pogojena s pravočasnim zagotavljanjem potrebnih sredstev za realizacijo programa urejanja stavbnih zemljišč. Stanovanjska gradnja bo v letu 1982 odvisna od obsega in višine zbranih in zagotovljenih finančnih sredstev s strani organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, nadaljevala pa (nadaljevanje na 7. strani) (nadaljevanje s 6. strani) se bo v letu 1981 pričeta stano-' vanjska gradnja. V letu 1982 bo: a) dokončana gradnja: — 20 stanovanjskega objekta v Preboldu (v začetku leta) — 42 stanovanjskega objekta v III. nizu v Dobrteä vasi (v tretjem tromesečju) b) pričeta gradnja: — 20 stanovanjskega objekta B 7 v Preboldu (v tretjem tromesečju) — 40 stanovanjskega objekta v III. nizu soseske V. v Žalcu oziroma enem ali dveh manjših poslovno stanovanjskih objektov v isti soseski. V letu 1982 se bo nadaljevala prenova in prekonstrukcija obstoječega stanovanjskega sklada, ki se bo financirala iz dela sredstev zbranih Od stanarin in sredstev, ki jih združeno delo združuje v ta namen v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 - 1985. Na področju komunalne dejavnosti bodo v letu 1982 naloge usmerjene predvsem v etapno izgradnjo I. faze primarne kanalizacije in čistilnih naprav v občini, v modernizacijo cestnih odsekov ter v nadaljnjo izgradnjo in ujačitev vodovodov. V letu 1982 bo dana prioriteta etapni izgradnji kanalizacije od Ruš skozi Arjo vas in Petrovč do centralne čistilne naprave ob Savinji in pričetku izgradnje prve faze čistilne naprave ob Savinji. Kanalizacija od Ruš do centralne čistilne naprave bo zgrajena v letu 1982 s temrda mora biti kanalizacija skozi Petrovče zgrajena istočasno z izvedbo modernizacije lokalne ceste skozi Petrovče. Izgradnja prve faze centralne čistilne naprave ob Savinji se bo pričela v letu 1982 in mora biti dograjena do jeseni leta 1983. Za iigradnjo načrtovane kanalizacije In čistilne naprave je potrebno v celoti zagotoviti sredstva predvidena v ta namen z referendumskim programom. Nadaljevalo se bo s projektiranjem ostalih odsekov izgradnje I. faze primarne kanalizacije in čistilnih naprav v občini. Vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest se bo izvajalo po programu Republiške skupnosti za ceste. Večja dela na rekonstrukcijah in modrnizacijah teh cest v letu 1982 niso predvidena. Vzdrževanje in urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest se bo izvajalo po vsklajenih programih samoupravne komunalne interesne skupnosti in krajevnih skupnosti, odvisno od obsega združevanja sredstev v ta namen. V letu 1982 se bo nadaljevalo urejanje ceste Petrovče — Liboje na odseku Petrovče — most čez Savinjo pri Kasazeh, Partizanske ceste na Dobrovlje in ceste Ložnica — Pirešica. Nadaljevalo in zaključilo se bo z izvajanjem programa povezovanja višinskih domačij z dolino. Osnova za to bo solidarnostna akcija zaposlenih delavcev ter namensko združevanje sredstev kmetijskih in gozdarskih organizacij združenega dela. Nadaljevalo se bo z napori za ureditev / prometa v Šempetru. Vzdrževanje in obnavljanje skupnih komunalnih objektov in naprav se bo izvajalo po programu vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe. Izvajanje tega programa se bo financiralo z namenskim združevanjem sred- štev (1 % od bruto osebnega dohodka). » Pri izgradnji vodovodov bo v letu 1982 dana prioriteta: — nadaljevanju oziroma dokončanju tistih del, ki vsled ne- * zadostnih finančnih sredstev niso bila realizirana v letu 1981; — gradnji novih zajemov vode za ojačitev obstoječih vodovodov in — nadaljevanju izgradnje vodo- — vodov na hribovitem obrobju doline. Program izgradnje vodovodov za leto 1982 vključuje predvsem: — zajem izvira Ojstrica in dokončanje cevne povezave izvira na rezervoar vodovoda Tabor; — dokončanje del na zajemu izvira Štarkelj in cevne povezave na vodovod Griže ter pričetka izgradnje rezervoarja v Zabukovici; - — nadaljevanje graditve vodovodov na hribovitih obrobjih doline (Studence, Marof, Dobrovoljc); — izdelavo nekaterih projektov za rekonstrukcijska dela na obstoječih vodovodnih sistemih; — sodelovanje pri izgradnji in obnovi lokalnih vodovodov. Realizacija predvidenega programa bo odvisna od pravočasnega zagotavljanja denarnih sredstev in sodelovanja ter pomoči krajevnih skupnosti in občanov. V zvezi z odlaganjem in odvažanjem odpadkov je poleg zagotavljanja doslednega izvajanja odloka o odstranjevanju in odlaganju odpadkov potrebno kar naj večjo skrb posvetiti večjemu stalnemu zbiranju sekundarnih surovin v vseh večjih krajih v občini. Na področju vodnega gospodarstva se bo v letu 1982 dokončalo reguliranje Bolske, pričelo pa se bo z urejanjem I. faze melioracijskega odvodnika Konjščica. Nadaljevalo se bo z vzdrževanjem vodnogospodarskih objektov, reguliranih vodovodov, potokov in naravnih strug. Vsa vzdžrevalna dela se bodo izvrševala po posebnem programu del vzdrževanja vodotokov. Predvideno je vzdrževanje vodotoka Savinje, Bolske, Ložnice, Pirešice, Artišnice in Bistrice. Večji del sredstev Temeljne vodne skupnosti Žalec bo v lestu 1982 namenjeno tudi sofinanciranju izgradnje kanalizacije in centralne čistilne naprave, saj je izgradnja kanalizacije in čistilnih naprav edèn izmed najučinkovitejših ukrepov za očuvanje kvalitete podtalnice in vodotokov. Usmeritev na področju družbenih dejavnosti Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo pri načrtovanju programov upoštevale omejene materialne njožnosti, tako da bodo za leto- 1982 ponovno proučile obseg pravic in normative dejavnosti ter se dogovorile o njihovem oženju. Ob prizadevanjih za zagotovitev socialne varnosti bo potrebno izhajati iz usmeritve, da so dela in delovni rezultati osnova socialne varnosti. Samoupravne interesne skupnosti bodo uveljavile selektivna merila, pri čemer bodo upoštevale življenjske razmere družine in tudi konkretne razmere na posameznem območju. Sredstva za zagotavljanje skupnih potreb, oblikovana v odnosih svobodne menjave dela, bodo skupaj s sredstvi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v globalu rasla za 25 % Otroški živ-žav pred šolo v Grižah. počasneje od rasti dohodka. Zaradi pričakovanja hitrejšega povečanja števila upokojencev ter usklajevanja rasti pokojnin in invalidnin z rastjo osebnih dohodkov bodo sredstva za druge družbene dejavnosti v globalu rasla za 10 % počasneje od rasti dohodka, pri čemer je osnova dogovorjena poraba za leto 1981. V tem okviru bo rast-sredstev različna za posamezne dejavnosti v odvisnosti od prednostnih planskih usmeritev. Organizacije združenega dela družbenih dejavnosti, zlasti s področja znanosti in raziskovalne dejavnosti bodo pri izvajanju prednostnih planskih nalog v večji meri uresničevale neposredno svobodno menjavo dela. Izobraževanje V osnovnih šolah na območju občine se bo v,šolskem letu 1981/82 v 173 oddelkih šolalo 4.234 učencev in v 10 oddelkih osnovne šole „Ljuba Mikuš” 93 učencev. V glasbeni šoli Žalec ter njenih oddelkih v Preboldu, Polzeli in na Vranskem se bo šolalo 345 učencev, v 19 oddelkih podaljšanega bivanja pa bo zajetih 408 učencev. V letu 1982 še ni predvidena sprememba šolske mreže. Na področju uvajanja celodnevnega šolstva je predvideno, v skladu s srednjeročnim programom razvoja vzgoje in izobraževanja, da bo prešlo v prvem polletju 1981 na celodnevno šolo 8 nižjih odr dèlkov osnovne šole Petrovče. Predvideno je dokončanje II. faze osnovne šole Polzela, izvršene pa bodo tudi vse priprave za nadaljnje izvajanje programa vlaganj v objekte družbenih dejavnosti, ki je bil sprejet z referendumskim programom. Po prioritetnem, redu, ki ga je sprejela skupščina občinske izobraževalne skupnosti, bi se naj v letu 1982 izvršile priprave za izgradnjo prizidka k osnovni šoli Šempeter in izgradnja zaklonišča k osnovni šoli Peter Šprajc - Jur Žalec. V letu 1982 bo vzgojnoizo-braževalna organizacija preko svojih temeljnih organizacij krepila večnamensko vlogo šole v krajevni skupnosti, vsa prizadevanja usmerila k izboljšanju učnih uspehov, dvigu kvalitete vzgoje in izobraževanja v občini, zmanjšanju osipa na minimum ter izboljšanju kadrovske strukture, delovnih in materialnih pogojev. Vsa prizadevanja bodo morala biti posvečena tudi nadaljnjemu razvijanju samoupravnih odnosov ter tesnejšemu povezovanju vzgojno izobraževalnih organizacij z združenim delom. Delavska univerza bo tudi v letu 1982 organizirala v skladu s potrebami osnovnošolsko izobraževanje odraslih, družbeno- politično izobraževanje ter druge oblike izobraževanja. Pri izvajanju svojega programa se bo povezovala s Centrom za usmerjeno izobraževanje v Žalcu. Center za usmerjeno izobraževanje bo v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju in sprejetimi usmeritvami nadaljeval z izobraževanjem posameznih smeri, posebno skrb pa bo posvečal učnovzgojnim rezultatom na šoli’ ter čim tesnejšem povzovanjem šole z organizacijami združenega dela. Otroško varstvo Vzgojnovarstvene organizacije si bodo prizadevale, da bodo skladno s pridobljenimi novimi prostorskimi kapacitetami vključile dodatno število otrok. 80-urni program za predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije bo obiskovalo približno 290 otrok. Otroški dodatek bo prejemalo cca 3400 otrok delavcev, upokojencev in kmetov, dodatek za samohranilstvo cca 590 otrok, dodatek za težjo telesno ah duševno prizadetost pa cca 46 otrok. V občinski skupnosti otroškega varstva se bo tudi v prihodnjem letu izvajalo pravice v zveži z nadomestilom osebnega dohodka za porodniški dopust približno v enakem obsegu kot v letu 1981. V pripravo na osnovno šolo bo zajetih ccà 730 otrok. Od tega bo cca 450 otrok obiskovalo celoletno malo' šolo, ostali pa bodo obiskovali 120 urni zagotovljeni program. Občinska skupnost otroškega varstva Žalec, bo štipendirala 7 dijakinj na Pedagoškem šolskem centru - vzgojiteljska smer. V letu 1982 skupnost načrtuje odpiranje oddelka za razvojno motene otroke za cca 8 otrok. Na področju investicij bo občinska skupnost otroškega varstva v letu 1982 zagotovila sredstva za izgradnjo otroškega vrtca v Šempetru. Socialno skrbstvo Občinska skupnost socialnega skrbstva bo tudi v naslednjem leti opravljala vse zadolžitve, ki ji jih nalagajo zakoni in drugi predpisi. Povdarek bo predvsem na preventivni dejavnosti ter skupinskem delu na področju rejništva in mladoletniškega prestopništva. Še nadalje bo izvajala naloge za razvoj domskega varstva odraslih oseb in starejših občanov varstva ljudi na domu ter svetovalno delo. Na področju investicijske dejavnosti bo občinska skupnost socialnega skrbstva nadaljevala iz-gfadnjo depandanse doma upokojencev Polzela za nepomične oskrbovance, sofinanciranje regijske invalidske delavnice pod posebnimi pogoji in zavoda za usposabljanje v Celju, ki bo pričel z delom s 1. januarjem 1982. Zavzemala se bo za pričetek gradnje medobčinskega pionirskega letovišča in zagotovitev prostorov za delovanje Centra za socialno delo. Kultura Občinska kulturna skupnost Žalec bo tudi v letu 1982 načrtovalka in usmeijevalka kulturne dejavnosti v občini Žalec. Preko Zveze kulturnih organizacij Žalec bo namenila posebno skrb ljubiteljski kulturni dejavnosti, katera bo usmerjala in povezovala preko 20 krajevnih in 19 šolskih kulturnih društev. Zveza kulturnih organizacij bo organizirala vrsto revij, sodelovala bo pri organizaciji kulturnega programa ob občinskem prazniku, posebno skrb pa bo namenila izobraževanju. Občinska matična knjižnica bo nadaljevala z že ustaljeno dejavnostjo in namenjala posebno pozornost pridobivanju knjižnega fonda in novih bralcev. Razširila se bo_ knjižnična mreža z novim,izposojališčem v krajevni skupnosti Vrbje. Savinov razstavni salon bo nosilec likovne dejavnosti, postavil bo osem razstav, med drugimi retrospektive akademske slikarke Jelice Žuža. Posebna skrb bo posvečena očuvanju kulturne dediščine, varovanju spomenikov NOB in ljudske revolucije. Organizirana bodo srečanja, kulturnih skupin med pobratenimi občinami v Srbiji, zamejskimi Slovenci v Avstriji in Italiji ter s kulturnimi društvi’ naäh zdomcev v tujini. Na področju tiska in založništva bo občinska kulturna skupnost izdala Savinjski zbornik št. V, ki bo posvečen 800—letnici obstoja Žalca in monografijo krajevne skupnosti Vrbje. Zagotavljala bo tudi sredstva za izdajanje „Savinjskega občana”. Občinska kulturna skupnost bo investicijsko dejavnost uresničevala v okviru možnosti, ki jih dopušča stabilizacijski program. Zdravstvo V letu 1982 bomo na področju zdravstvenega varstva posvetili posebno skrb razvdju osnovne zdravstvene dejavnosti. Prizadevali si bomo uresničiti delitev dela v zdravstvu tudi na nivoju regije v smislu racionalizacije. Še nadalje bomo izboljševali zdravstveno varstvo borcev NOV in omogočali realizacijo programov na področju SLO in DS. V kolikor dohodkovne možnosti združenega dela ne bodo omogočale realizacijo programov na dosedanjem nivoju pravic in zdravstvenega varstva bo> do sprejeti ukrepi, s katerimi bo najmanj prizadeta osnovna zdravstvena dejavnost. Na področju investicij bo Občinska zdravstvena skupnost nabavila opremo za ZP Vransko in skušala pokriti obveznost do modernizacije bolnice Celje po družbenem dogovoru. Telesna kultura Občinska telesnokulturna skupnost Žalec bo tudi v letu 1982 dograjevala sistem mno- ( nadaljevanje na 8. strani) Detajl iz novega Prodajnega centra Name v Levcu (nadaljevanje s 7. strani) žičnega vključevanja občanov in delovnih ljudi v aktivno te-lesnokulturno dejavnost. Še na-daje bo usmerjala telesno kulturo preko vzgojno-varstvenih zavodov, šolskih športnih društev, organizacij združenega dela in komisij v krajevnih skupnostih. Večjo pozornost bo posvetila izobraževanju strokovnih kadrov na področju množičnega in vrhunskega športa. Občinska telesnokultuma skupnost bo v letu 1982 sofinancirala nadaljnjo izgradnjo športnorekreacijskega centra v Žalcu ob sofinanciranju občinske zdravstvene skupnosti in ob činske izobraževalne skupnosti. Sofinancirala bo izgradnjo športnega igrišča v Vrbju. Novih investicij ne bo izvajala. Nova soseska s prodajalno Name v ospredju v Žalcu Usmeritev delovanja krajevnih skupnosti V letu 1982 bo za izvajanje dejavnosti v krajevnih skupnostih podan poseben poudarek la: - pripravo na volitve in njihovo izvedbo - izboljšanje in izpopolnjevanje krajevne samouprave - uresničevanje nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite - izboljšanje delovanja delegatskega sistema za potrebe družbeno politične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti - zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje dejavnosti krajevne samouprave in delegatskega sistema v tolikšni meri, da pokrije vse izdatke te postavke, - nadaljnje vključevanje krajevnih skupnosti v skupne finančne službe za tiste krajevne skupnosti, ki še niso pristopi- — sprejem letnih delovnih in finančnih planov krajevnih skupnosti — izvajanje določil sprejetih statutov v krajevnih skupnostih ter njihovem usklajevanju in dopolnjevanju glede na spremembo zakonodaje — praznovanju občinskega praznika in izgradnji večnamenskega doma v Vrbju — ustanavljanje vaških oziroma uličnih svetov tam, kjer še niso ustanovljeni. Krajevne skupnosti bodo z lastnimi sredstvi, prostovoljnim delom občanov in usklajenimi delovnimi in finančnimi plani z delovnimi organizacijami in interesnimi skupnostmi uresničevale svoje sprejete plane za leto 1982. Glede na sprejete stabilizacijske ukrepe bodo krajevne skupnosti zmanjšale investicijsko dejavnost ter pristopile k izvedbi samo najnujnejših investicij. le - pomoč krajevnim skupnostim pri pridobivanju poslovnih prostorov in reševanju kadrovskih problemov za opravljanje del in nalog tajnikov, tam kjer so ti problemi najbolj pereči - izboljšanju sodelovanja med družbeno političnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi - večje sodelovanje v smislu uresničevanja sprejetih planov med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela v občini in izven meja občine - podpisu samoupravnega sporazuma o višini prispevka delavcev organizacij združenega dela za krajevne skupnosti v znesku 1.200 din na zaposlenega delavca odnosno, da se določilo samoupravnega sporazuma opredeli s prispevno stopnjo. Usmeritev delovanja na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite Osnovne usmeritve na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo usmerjene v nadaljnje izpopolnjevanje obrambnih načrtov na vseh ravneh, v okviru tega pa bo nudena konkretna pomoč krajevnim skupnostim. Posebna pozornost bo dana izdelavi načrtov za preprečevanje izrednih razmer. Na področju civilne zaščite bo dan poseben poudarek izdelavi načrtov delovanja civilne zaščite v različnih pogojih, pri nabavi opreme za enote in štabe civilne zaščite bo dana prednost nabavi radiološko, biološko in kemičnih sredstev, prav tako pa bodo usposobljene ustrezne enote v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah za delo s temi sredstvi. _ Na področju sistema zvez se bo nadaljevalo z vzgojo in urjenjem pripadnikov centra zvez, poseben poudarek bo dan izgradnji sistema obveščanja, alarmiranja in opazovanja. V letu 1982 bo pričel z delom radio klub Žalec. Obrambno usposabljanje postaja vse bolj sestavni del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zato bomo nadaljevali z vsemi oblikami do sedaj že uveljavljenega usposabljanja. Poseben poudarek bo dan usmerjanju mladine v vojaške šole. Na področju vojaško mobilizacij sih in nabornih zadev bo dan poseben poudarek vzgoji vseh, ki sodelujejo pri mobilizaciji ter dograjevanju mobilizacijskih načrtov. Pri naborih bo dan poseben poudarek nadaljnjemu podružbljanju nabornih zadev. V letu 1982 se bo pristopilo k izgradnji doma SLO in izgradnji zaklonišča k domu SLO v Žalcu. Teritorialna obramba bo v skladu s srednjeročnim programom usposabljala in opremljala enote in štabe teritorialne obrambe. Z izidom zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah bomo v letu 1982 usmerili aktivnosti predvsem na organizacijsko-pravno področje t.j. organiziranje ustreznih organov, vgrajevanje družbene samozaščite v samoupravne akte ter priprave in sprejem določenih načrtov. Načrtovali bomo aktivnosti na področju družbene samozaščite in izhajali iz ugotovitve, da je družbena samozaščita neločljiv del samoupravnih socialističnih odnosov in da je njen nosilec delovni človek - občan. V letu 1982 naj bi bila naslednja usmeritev: Nerealizirane naloge iz leta 1981 bodo imele v letu 1982 prioriteto, tako da bo področje šfaltirane ceste tudi v odmaknjene zaselke. družbene samozaščite ustrezno organizirano. Pri tem moramo upoštevati, da samozaščita ni nekaj statičnega, temveč da se spreminja vzporedno z razvojem družbenih odnosov. Zato je potrebno ocene, načrte, programe in samoupravne akte stalno dopolnjevati, spreminjati in vsklajevati, z novimi razmerami. Prizadevah si bomo za izboljšanje prometne vzgoje, zlasti mladine. V ta namen bomo organizirali in izvedli predavanje po vseh matičnih in podružničnih osnovnih šolah v občini. Organizirali in izvedli bomo prometno predavanje v vseh vzgojno varstvenih zavodih v občini in predavanja s filmi o prometu v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela v občini. Organizirali bomo šolsko prometno tekmovanje „KAJ VEŠ O PROMETU” in sodelovali na republiškem tekmovanju. Organizirali bomo predavanja za voznike kmetijskih traktorjev, izpite za kolesa z motorjem in akcije „KOLESAR V PROMETU” in „PEŠEC V PROMETU”. Občinska konferenca SZDL bo organizirala problemsko konferenco na tèmo varnost v prometu. Pri organu za notranje zadeve se bodo reševale tudi zadeve zdomcevobčanov, ki so in bodo imeli prioriteto glede na njihove zahteve. Izhodišča za splošno porabo v letu 1982 Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb bodo rasla za 25 % počasneje od rasti dohodka. Tako omejen obseg splošne porabe terja racionalno trošenje sredstev pri vseh uporabnikih proračuna, nadaljnje omejevanje investicij in zmanjšanja števila zaposlenih. Proračunski prihodki iz davčnih virov bodo temeljili na ustreznejši odmeri davkov ter njihovi hitrejši in učinkovitejši izterjavi. Medobčinsko sodelovanje V letu 1982 bomo pri izvajanju vseh z resolucijo zastavljenih nalog namenili večjo vlogo sodelovanju in povezovanju z drugimi občinami — zlasti na področjih, ki so skupnega pomena za več občin. Pri tem bomo krepili medobčinsko sodelovanje, posebno pozornost pa bo namenjena izvajanju nalog iz sprejetega družbenega dogovora o ugotovljenih skupnih interesnih v razvojnem obdobju 1981 — 1985 med občinami Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Žalec. Aktivnosti bodo potekale v skladu s sprejetim operativnim programom za izvajanje družbenega dogovora v letu 1981/82. Posebno pozornost bomo namenili tudi nadaljnjemu sodelovanju s pobratenimi občinami. Prebivalstvo Žalca najhitreje narašča • , ' Žalec,- ki je bil leta 1964 proglašen za mesto, je največje naselje v občini. V letošnji pomadi je živelo v njem 4.340 prebivalcev, pred dvajsetimi leti pa je štel le 1.711 ljudi. V tem času se je povečalo število žalskega prebivalstva kar za 153,7 odstotkov, v zadnjih desetih letih pa za 57,1 odstotek. Polzela z 2.227 prebivalci je drugo največje naselje v Spodnji Savinjski dolini; v zadnjem desetletju seje njeno prebivalstvo povečalo za 41 odstotkov. V Preboldu so našteli 1.360 ljudi, kar je za 35,3 odstotke več kot leta 1971. Naselji Gotovlje (1.125) in Šempeter (1.121) imata danes približno enako število ljudi. Prebivalstvo Gotovelj je v zadnjem desetletju naraslo za 10,5 odstotka, v Sempétru pa za 18 odstotkov. Tudi v Petrovčah, ki štejejo 886 ljudi, je prebivalstvo med obema zadnjima popisoma naraslo za 36,3 odstotke, v Vinski gori, ki stoji ta-korekoč na samem pragu Velenja, pa se je število oseb povečalo od 157 na 228, kar pomeni 45,2 odstotkov. Na drugi strani pa ima danes (1981. leta) kar 46 (od 105) naselij manjše število prebivalcev, kot sojih našteli spomladi leta 1971. Najmočneje se je zmanjšalo število prebivalcev v Šmatevžu (-40 %), pa v zaloški Gorici (-34 %). Od ene četrtine do ene tretjine manj ljudi imajo še naselja: Liboje (-27 %), Zajasovnik (-28 %), Marija Reka in Kale pa (-23 %). Skratka, že prvi podatki zadnjega popisa prebivalstva nam ponujajo j osnovno gradivo, na podlagi katere-ga bo mogoče podrobneje opredeliti, stanje in težnje demografskega in gospodarskega razvoja na posameznih območjih žalske občine. 1. J ANIC Delegatska vprašanja V današnji rubriki Delegatska vprašanja vam posredujemo vprašanji konference delegacij za zbor združenega dela Vzgojno -izobraževalne organizacije Žalec. Delegate zanima, kje bodo osnovni šoli v Petrovčah dodeljene dodatne površine za izvajanje programa telesne vzgoje. Na vprašanje jim odgovaija Ivan Glušič, član Izvršnega sveta in sekretar občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo. „Sedanje športne in rekreacijske površine v Petrovčah ne zadoščajo za potrebe celodnevne osnovne šole. Površine, ki so bile prvotno predvidene za potrebe šole so last Marije in Jožeta Kainz. Kmetijska zemljiška skupnost občine Žalec je ugotovila, da so površine za rekreacijo, predvidene v osnutku predloga urbanističnega načrta, potrebne kmetiji. Ker je kmetija zaščitena, se namembnost zemljišča ne more spreminjati. Urbanistični oziroma zazidalni načrti morajo namreč zaščitenim kmetijam, katerih domačije so v urbanih območjih, noramlno funkcioniranje in razvoj. Izvršni svet občinske skupščine je v predlogu urbanističnega načrta za Petrovče navedeno zemljišče izločil iz ureditvenega območja urbanističnega načrta, s tem pa se je območje predvideno za rekreacijo zmanjšalo. Vprašanje ustreznih novih površin za šolska igrišča in športno rekreacijo v Petrovčah bo mogoče ponovno obravnavati v okviru novelacije urbanističnega oziroma prostorskega programa občine.” Isto delegacijo zanima tudi vprašanje, kdaj bo izdano uporabno dovoljenje za prizidek k osnovni šoli in za zaklonišče pri osnovni šoli v Petrovčah. Ivan Glušič nam je o tem povedal naslednje: „Ob tehničnem pregledu prizidka k k osnovni šoli v Petrovčah so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti, ki jih je pred izdajo uporabnega dovoljenja treba odpraviti. Gradbeno industrijsko podjetje Ingrad nas je sicer enkrat že obvestilo, da so pomankljivosti odpravljene, vendar so odpravljene le nekatere. Uporabno dovoljenje bo mogoče izdati šele po odpravi vseh t. pomanjkljivosti. Podobni problemi so nastali pri zaklonišču. Temu manjka premjčna' oprema, montažna lestev za obojestranski prehod pri zasiltlegi izhodu in shema prostorov ter označba na-menbnosti prostorov. Prav tako manjka popolna tehnična dokumentacija.” i -ij- Preprečiti propadanje parka v Novem Celju „Človek, ki uničuje naravo okoli sebe, tudi človeka ne bo spoštoval!” Edvard Kardelj Lepe in urejene parkovne površine so „zelana pljuča” naših mest in zaselkov - tudi Žalca. Zgoraj omenjene Kardeljeve misli se vsiljujejo bralcu, ko prebira Bilten Hortikulturnega društva Žalec ob 20-let-nici društvenega delovanja. Takole pišejo o propadanju sicer lepega parka Novo Celje v Dobriši vasi: ,,. . . park ni bil vzdrževan že dolga leta in je zelo zanemaijen,” ugotavljajo in se hkrati sprašujejo, kako je mogoče, da upravljalec zgradb in parka ni poskrbel za redno vzdrževanje parka? „Vsepovsod po parku se bohotijo na črno pozidane garaže (kaj pravi k temu gradbena inšpekcija? ), živa meja je podivjala, ker je nihče ne obreže, da ne omenjamo sprehajalnih poti, ki so nevzdrževane in zanemarjene. Da bi park, to lepo kulturno dediščino ohranili zanamcem, smo seznanili IS skupščine občine Žalec z našimi ugotovitvami in predlogi: Novo Celje je borih 1000 metrov od Žalca, kar veliko pomeni ljudem, ki se želijo nadihati svežega zraka in rekreirati. Društvo predloga, da bi park v Novem Celju povezali z drevoredom z mestom Žalec. V kolikor bi Novo Celje prevzela ta ali ona močnejša gospodarska organizacija, predlagajo, da objekt prevzame Hmezad Žalec in si V njem uredi rekreativno turistično dejavnost, hmeljarski muzej, hmeljarsko šolo itd. Objekt ima nedvomno tudi izredno zgodovinsko vrednost. Sezidan je po vzoru Schonbrunna na Dunaju. Notranjščina je deloma predelana in spremnjena, vendar na vsakem koraku kaže nekdanjo odličnost. Stene so okrašene s pilastri, opremljenimi s štukiranimi kapitali in prav tako štukiranim obokom. Vzorci so izrazito dekorativni, pozno baročni. Da omenimo samo eno izmed številnih znamenitosti te graščine, sezidane leta 1760, kot je zapisano v slovenski zgodovini. V njej se je rodila slovenska pesnica Fany Hausmann. Sedaj že pokojni Žalčan Ivan Premik je zapisal v Hmeljarskem vestniku, da je spomladi leta 1876 moral po naročilu ponoči v graščino Novo Celje, kjer mu je Josip Bilger izročil za Janeza Hause-nbichlèrja vrečo hmeljnih sadežev (Jaka Slokan „Sto let slovenskega hmeljarstva”) Graščina je poznana tudi po enem .najhujših zločinov, ki ga je zagrešil nemški okupator, ko je nasilno odpeljal 370 bolnikov in jih konec junija 1941. leta umoril v Hartheimu pri Linzu. Ob 40-ietnici tega zločina, na katerega pa že pozabljamo, bi bilo vsekakor prav, da bi ga zaznamovali vsaj s skromno ploščo. Upravičena je zahteva članov Hortikulturnega društva, daje treba park nemudoma zaščititi pred kakršnimikoli posegi, krčenjem, nestrokovnim obžagovanjem dreves itd. Temeljito bo treba tudi oskrbovati objekte in jih zaščititi pred propadanjem. FRANCI J. SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC I t j Človek težko dojame, kako hitro teče čas. Ni še tako daleč, ko smo v žalski občini — v Preboldu — odpirali prvo samopostrežno trgovino na podeželju v Sloveniji, a že kolektiv Savinjskega magazina Žalec praznuje 30-letnico svojega delovanja. Treba je reči, da seje Savinjski magazin v treh desetletjih iz skromnih začetkov razvil v močno delovno organizacijo, ki s široko razvejano mrežo svojih trgovin prispeva pomemben delež na področju preskrbe potrošnikov v naši dolini. Vse pridobitve, o katerih bomo spregovorili v našem sestavku, so plod pridnega in vztrajnega dela, pa tudi odrekanj in nenehnih vlaganj v obnovo starih in v izgradnjo novih prodajnih kapacitet. Soočenje z rezultati tridesetletnega dela je ob novih pridobitvah spoznanje, da je ta delovna organizacija uspešno gospodarila in z dobrim posluhom za potrebe potrošnikov usmerjala policentrični razvoj. Razveseljuje nas spoznanje, da so delovni ljudje naše doline sprejeli Savinjski magazin za svojo trgovsko organizacijo, kar je za ta delovni kolektiv ob praznovanju 30-letnice lepo priznanje, pa tudi oddolžitev za opravljeno delo. NAPORNA, VENDAR USPEŠNA POT Da bi bralci laže razumeli in ocenili prehojeno razvojno pot Savinjskega magazina, se je treba ozreti v preteklost. Takoj po zadnji vojni je vse do leta 1952 trgovina delovala po družbeno določenih principih razdeljevanja blagovnih dobrin. Delovni pogoji takrat za delavce v. trgovini niso bili dobri, kajti podedovali smo povečini stare in utesnjene lokale zasebnih lastnikov, pa tudi marsikaterega blaga je primanjkovalo. Ze leta 1945 so v Žalcu ustanovili Nabavno prodajno zadrugo, katere prvi upravnik je bil prvoborec Vili Reberšak. Zadruga je razpredla svojo prodajno mrežo v vseh večjih krajih. Trgovinice so bile v zasebnih lokalih, ker pač drugih ni bilo. Blago so prodajali na živilske nakaznice in točke. Leta 1947 se ustanavljajo trgovine industrijskih, rudarskih in gozdarskih magazinov. Prvi povojni grosist za živila je bil NAVOD Celje. SLEDIJO NOVE REORGANIZACIJE Prihajalo je do reorganizacij, ki so prinašale določene novosti. Tako je bil Okrajni magazin Celje leta 1952 razdelen na več samostojnih trgovinskih podjetij in eno teh podjetij je bil Savinjski magazin Žalec. Podjetje je imelo v začetku 16 poslovnih enot s 60 uslužbenci, petimi delavci in nekaj vajenci. Promet je že v prvem letu znašal takratnih 330 milijonov dinarjev. Zanimivo je, kakšna je bila delitev poslovnih enot po poslovnosti in rentabilnosti: Poslovalnice Gomilsko, Tabor in Griže so bile pasivne, zaloge pa so se počasi obračale tudi v poslovalnicah Prebold, Požela, Braslovče in Šempeter, medtem ko so bile ostale aktivne. Pri novi reorganizaciji leta 1954 so omenjene poslovalnice razpustili in nastala so podjetja: Savinjski magazin Žalec, Savinjsko trgovsko podjetje Polzela, Trgovsko podjetje Petrovče, dalje Tekstile Prebold, Samostojni rudarski magazin Zabukovica, samostojna trgovina Rudar Griže, samostojna trgovina Rimski hram in Vransko. V letu 1962 so obstajala naslednja trgovska podjetja: Savinjski magazin Žalec, Sloga Prebold, Dom Žalec, Savinjsko trgovsko podjetje Polzela in Menina Vransko. Vsa omenjena podjetja so se potlej združila v Savinjski magazin Žalec, ki je imel takrat 51 delavcev. Ta združitev je bila že usmerjena k specializaciji in modernizaciji prodaje blaga, s tem pa so tudi nastali ugodnejši pogoji za razširitev obsega poslovanja, boljše kadrovanje in postopno uvajanje samopostrežne tehnike prodaje. Nov način prodaje je pomenil za delavce v trgovini odgovorno preizkušnjo, saj niso bili navajeni takšnega načina dela, vendar so delo uspešno opravili. Ob tem ne gre zamolčati velike angažiranosti celotnega kolektiva, požrtvovalnosti zaposlenih, ob tem pa zavest, da bo vse to omogočilo boljšo preskrbo potrošnikov. V tej smeri so vlagali velika sredstva. Nove pridobitve, izboljšan način poslovanja, vse to je omogočilo tudi boljše pogoje dela. Ob tem pa so se delavci zavestno odrekali marisčemu v prepričanju, da bodo naložbe in napori, padli na plodna tla. PODJETJE NAVEZUJE NOVE POSLOVNE STIKE V tem času je Savinjski magazin začel poslovno sodelovati z grupacijo ABC Ljubljana. Sodelovanje je bilo uspešno in je temeljilo na sporazumno razdeljenih dejavnostih. Savinjski magazin je sodeloval z ABC vse do leta 1974, ko se je vključil v SOZD Dobrina Celje. Sledile so nove reorganizacije, novi prijemi, vse z željo, da bi razvijali trgovino in jo kar najbolj približali kupcem. Tako je leta 1971 prišlo do vključitve podjetja Zaloga laškega piva Polzela in s tem Savinjski magazin prične poslovati tudi grosistično s prodajo pijač in drugih artiklov. V letu 1972 se k podjetju priključita gostinski podjetji Hmeljar Žalec in Braslovče. Leta 1978 je prišlo do ustanovitve TOZD Trgovina in TOZD Gostinstvo in DSSS. Že naslednje leto se na osnovi programa Širše družbene skupnosti izloči TOZD Gostinstvo in s tem postane delovna organizacija Savinsjki magazin ponovno enovita. To je v bežnih obrisih nanizana zgodovina delovanja in razvoja Savinjskega magazina. K temu velja pripisati: Ugotovitev, da je bila razvojna pot pestra, pa tudi uspešna, je točna. Resnica je tudi, da je v vse pridobitve vloženo veliko požrtvovalnega dela pa tudi sredstev delovnega koletiva, ki je imel eno samo željo: posodobiti trgovino in jo kar najbolj približati potrošnikom. To jim je v tem obdobju v polni meri uspelo. Po letu 1960 so se začele razmere poslovanja trgovine močno spreminjati. Ob tem bi zapisali, da je bilo veliko storjenega tudi za hitrejši razvoj in posodobitev trgovin na podeželju. V tej smeri so zabeležili še posebno hitre korake v zadnjih letih, saj so bile v tem času obnovljene in na novo zgrajene največje prodajne kapacitete za vsakodnevno preskrbo krajanov, veliko pa je bilo storjenega tudi za posodobitev načina poslovanja in postrežbe. Blagovnici Šempeter in Polzela pomenita nedvomno velik korak k boljši preskrbi pa tudi h kulturnejši (boljši) postrežbi potrošnikov. Uvedena je bila Pogovor z jubilanti ob 30-letnici discontna prodaja, skratka, Savinjski magazin ni zaostajal in ne zaostaja za željami in potrebami domačega tržišča - kupcev. Pot pa še ni prehojena in tega se delovni ljudje Savinjskega magazina ob 30-obletnici dobro zavedajo. Tako v jubilejno praznovanje uvrščajo najnovejše pridobitve - novo samopostrežno trgovino v Cankarjevi v Žalcu. V srednjeročnem planu in v dolgoročnih predvidevanjih do leta 2000 načrtujejo nove naložbe za boljšo preskrbo občanov. Med prioritetne investicije omenjajo izgradnjo novih trgovskih kapacitet v Preboldu, na Vranskem in v Žalcu. Računajo na izgradnjo skladišča za hrambo potrebnih blagovnih rezerv. Omenjajo naložbe tudi v manjših krajih. V Vrbju in Vinski gori se takšna objekta že gradita, v daljšem obdobju pa so predvideni še v Matkah, Reki, Pod vrhu in Zalogu. Tridesetletno uspešno delo sta trdna osnova in zagotovilo, da bo kolektiv Savinjskega magazina tudi v bodoče dosledno uresničeval naloge na področju nadaljnjega razvoja trgovine, ki smo si jih zastavili v mejah republike Slovenije, občine Žalec in delovne organiza- cije. Hkrati s tem zagotovilom delovni kolektiv Savinjskega magazina iskreno čestita delovnim ljudem in občanom žalske občine za dan republike - 29. november. Ivan Čakš, vodja blagovnice Šempeter: „Teh trideset let je kar hitro minilo. Lahko rečem, da so se pogoji dela v naši trgovini močno izboljšali, vsestransko smo napredovali tako glede založenosti in izbire kot same postrežbe in pogojev dela.” Ivan je bil v tistih prvih letih zaposlen v KZ Galicija. „Bilo je treba prijeti za vsakršno delo od odkupa kmetijskih pridelkov, do strežbe v trgovini. Takrat smo imeli še garantirano preskrbo na točke in tak način prodaje je zahteval veliko dodatnega dela. Skoraj redno se nam je dogajalo, da smo bili primorani nategniti delovni dan v večer in noč, kajti točke in vse drugo je bilo treba zlepiti in urediti, poleg tega pa so delavci v trgovini večinoma sami blago tudi pakirali in pripravljali za prodajo. Nadur ni nihče plačeval pa tudi ne zahteval. Potlej smo pričeli adaptirati stare lokale in graditi nove in vse to je narekovalo nemalokrat tudi odrekanje na račun osebnega dohodka. Danes ugotavljamo, da je bil vsak dinar dobro naložen in ni mi žal naporov, ki smo jih vlagali v razvoj in posodabljanje trgovine. Pri tem je značilno, da smo skrbeli tudi za policentrični razvoj, to je, trgovine smo obnavljali in urejevali tudi na odmaknjenem podeželju. Rekel bi še to, da sem vedno najraje delal v trgovini med ljudmi. 30 letnica podjetja je pravšnji trenutek, da oceni- pa smo lahko opravili le po rednem odpiralnem času, se pravi, zvečer in ponoči. Tudi prenašanja blaga je bilo več kot danes. Mladim bi priporočal več vstrajnosti, da bi tudi oni doprinesli svoj delež k nadaljnjemu razvoju naše organizacije — Savinjskega magazina. Pepca Vidmar: „Če se ozrem nazaj, na tista prva povojna leta in takratne razmere primerjam mo prehojeno pot, opravljeno delo.” Olga Potočnik: „Živo se spominjam skromnih začetkov pred tridesetimi leti. Takrat sem delala v Okrajnem magazinu - v Braslovčah. Pogoji za delo so bili slabi, vendar mladi in za delo zagreti prodajalci tega še opazili nismo. Tudi na uro nismo gledali, če je bilo treba opraviti delo v trgovini čez določeno uro. Ugotavljam, da se je v treh desetletjih veliko spremenilo, obrnilo na bolje. Veseli me tudi, da ves ta čas nismo razmetavali denarja marveč smo vsak dinar smotrno vlagali v razširitev prodajnih kapacitet in posodabljanje poslovanja. Želela bi, da bi mladi delavci, ki prihajajo v trgovine in nas bodo postopoma zamenjali, pravilno vrednotili napore nas starejših in se zavedali, da nam ni nihče nič podaril, marveč smo se ustavari-Ü s pridnim delom.” Janko Rajh, Samoprehrana Prebold: „Pogoji dela so danes neprimerno boljši, kot nekoč. Takrat smo delali tudi po 12 ur dnevno pa nemalokrat pozno v noč, vendar se nismo spraševali, če bomo te ure dobili plačane. Trgovina ni bila tako razvita kot danes pa tudi marsičesa je primanjkovalo. Ni mi žal naporov, saj je prijetno spoznanje, da je naše delo obrodilo sadove, to pa je osnova za nadaljni razvoj naša delovne organizacije.” Janko nam je pripovedoval kako je bilo, ko so v Proeboldu odprli prvo samopostrežno trgovino na podeželju v Sloveniji. Potrošniki so se spraševali, kako se bo ta novotarija obnesla pa tudi delavci v trgovini niso imeli domala nobenih izkušenj. Ker pa je bila dobra volja, so vse prepreke hitro preskočili in samopostrežnica se je presenetljivo hitro uveljavila. Janko Rajh: „Težava je bila tudi v tem, ker je bilo treba vse blago prepakirati, stehktati in pripraviti na prodajne police, to na in nasploh, da bo poslovala \ zadovoljstvo potrošnikov.” O jubilejni obletnici Savinjskega magazina smo se tudi pogovarjali z upokojenci. Slavka Turk se živo spominja svojega delovnega mesta v Za- bukovici. Zabukovica je imela takrat čez 1000 rudarjev in če upoštevamo še njihove družine je bil promet v trgovini kai velik. Danes je Slavka upokoje na, v podjetje, kjer je delala pa rada pride. Tudi jubilejnega praznovanja se bo udeležila. Mirko Canjko: „Savinjski magazin je v 30 letih vsestransko napredoval. Tudi vpogledu policentrizma je razvijal svoje prodajne kapacitete. Nekoč sc bili pogoji dela neprimerne težji, kot danes. Čeprav sem upokojen, se živo zanimam z? delovno organizacijo in se hkra ti s člani kolektiva veselim vsa ke nove pridobitve, med kateri sodi tudi nova samopostrežna trgovina na Polzeli. z današnjimi, ni primerjave. Pogoji so se vsestransko izboljšali. Imela sem dva nedorasla otroka in to je bilo težko, saj smo prihajali v trgovino^ tudi v popoldanskem času. Še sreča, da 'so mi priskočili na pomoč starši, kajti takrat še ni bilo vrtcev. Vesela sem, da je trgovina tako vsestransko napredovala, tako da ob praznovanju 30 letnice obstoja podjetja lahko s ponosom zremo na prehojeno pot.” Priznanja za 30-letno zvestobo so prijeli še: Milica Kot, Angelca Strgar in Justika Apnar. Tone Pnvošmk, direktor Savinjskega magazina Jože Grobelnik Polzela: „Začetki so bili skromni pa tudi pogoji dela so bili težji kot danes. V teh tridesetih letih je bilo veliko storjenega in nedvomno ima delovni kolektiv Savinjskega magazina pri tem velik delež. Ob 30-letnem jubileju sem vesel novih pridobitev, prav tako so zadovoljni tudi potrošniki. Še naprej se bomo trudili, da bo naša trgovina dobro založe- u> mIo- mom Aju!pjW>-kW AQXvkOv Ty n ^ ^«wT^r°^ -NCTOl/tajCr NcW im W> WAlmcr oWoncrW) IìmÓÌcM». i^,, wL,iX , Wyr WöW Mm hm) mrmAù NvillmCJW uy \wJó^ ^-^(VNOjJlcr nmcflj >wWÜ*o\|w^ Tu ÌL\oSrf?\j\jcÀtakv o/. adiwoAi EPO JE BITI GASILEC Sem član gasilskega društva Braslovče, ki deluje že preko 80 let. rti gasilec je lepo, a zahteva veliko resnosti. Udeležujemo se raznih ;kmovanj v žalski občini. Spomladi se je naša pionirska desetina leležila pohoda ob žici okupirane Ljubljane. S pohoda smo rinesli lepe spomine. V letu 1981 smo dosegli zelo dobre rezultate: dve prvi mesti in i občinskem tekmovanju peto. Prihajamo redno na vaje, na rterih še bolj utrdimo našo pripravljenost. Imamo tri desetine: pionirsko, člansko in žensko desetino, rihodnje leto bomo sestavili tudi mladinsko. Pred kratkim je bil teden gasilske požarne varnosti. Na šoli smo .teli alarm, ki nas je opozoril, da je treba v najkrajšem času (pustiti prostore Umaknili smo se na igrišče. Tam smo gasilci vedli vajo, s katero smo pokazali, kako gasimo požar. ZAJC MARKO 7.b razr. OŠ Vlado Bagat Braslovče BISKALI SMO BEOGRAJSKE PIONIRJE Že dolgo sem skrivala v sebi željo, da bi obiskala glavno mesto omovine. Ta želja se mi je uresničila. Na šoli sem bila izbrana, da i z nekaterimi drugimi mojimi vrstniki z letalom odpotujem v eograd. To je bilo zame posebno doživetje. Zgodaj zjutraj smo poleteli z mariborskega letališča. Vožnja z talom se mi je zdela enkratna, saj smo nekaj časa imeli lep razgled ad pokrajino, kjer smo se peljali: Na letališču v Beogradu smo oživeli lep sprejem. Tu sta nas čakala dva prijazna učitelja s obratene šole. S tramvajem smo se odpeljali v stari del mesta, kjer stoji naša obratena šola. Najprej smo dobili natančen razpored, iz katerega smo razbrali, aj vse bomo počeli tri dni. Vsebina je bila zelo pestra in zanimiva, rvi dan smo imeli nekakšno generalko za zbor pionirjev, ki je bil rugi dan in se je odvijal v domu pionirjev. Naslednjega dne smo se zvečer zbrali v tem lepo urejenem domu, Jer smo imeli pionirji in mladinci svečan zbor. Lepo je bilo ogledati v polno dvorano mladine in starejših ljudi. Tu smo bili brani iz raznih predelov Jugoslavije. Pričel se je svečan zbor, ki gaje vodila načelnica Zveze pionirjev ■eograda. Bila je odločna, kot mora biti odločen vsak pionir v itovi Jugoslaviji. V ozadju dvorane so bili razvrščeni prapori osameznih pionirskih odredov iz Beograda. Med praporščaki je tal tudi naš sošolec Matjan, ki je nosil pionirski prapor braslovške ole. Nas, ki smo prišli iz Slovenije, so beograjski pionirji še osebno prisrčno pozdravili. Na tem veličastnem zboru pionirjev mo drug drugemu obljubili, da bomo tudi v bodoče sodelovali ter izvijah bratstvo in enotnost. Morali bi slišati, kako enotno in dločno smo svojo obljubo ponavljah za načelnico. Ob koncu pa je iz vseh grl prikipèla pesem Jugoslavija. Zdi se mi, a je še nikdar prej nisem pela s takšnim ponosom. MATEJA LENOŠEK 8.a razred OŠ Vlado Bagat Braslovče otiv ribiča Kaj pomeni skrajšani program v usmerjenem izobraževanju Delavci, drugi delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih uresničujejo v socialističnih samoupravnih družbenih odnosih pravico in odgovornost, da svobodno in enakopravno načrtujejo, organizirajo in izvajajo usmeijeno izobraževanje kot sestavino lastnega . in celotnega družbenega razvoja. Uresničuje se na posameznem področju združenega dela tako, da se prepletata in poVezujeta izobraževanje in delo v permanenten proces in tako omogoča delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom ustvarjalno delo in življenje ter trajen osebni in strokovni razvoj. Temeljni družbeni smoter usmerjenega izobraževanja je oblikovati svobodno, odgovorno, ustvarjalno, vsestransko razvito osebnost v socialistični samoupravni družbi. Usmerjanje se uresničuje v skladu z načelom permanen-tnosti izobraževanja tako, da omogoča delavcem, drugim delovnim ljudem in občanov vključevanje v izobraževanje za izpopolnjevanje oziroma pridobitev strokovne izobrazbe tako, da se pri vsebini in organizaciji izobraževanja upoštevajo njihovo pridobljeno znanje, delovne in življenjske izkušnje. Zakon o usmerjenem izobraževanju je prinesel novosti tudi v samih programih izobraževanja in med temi so prav gotovo zelo zanimivi skrajšani programi srednjega izobraževanja. Ti obsegajo del skupne vzgojnoizobrazbene osnove ter izbrane vsebine temeljnih in posebnih strokovnoteoretičnih oziroma praktičnih znanj, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog. Učencem, ki niso uspešno končali osnovne šole, morajo omogočiti, da si ob izvajanju vsebine tega programa pridobijo manjkajoča znanja iz programa osnovne šole, ki so potrebna za uspešno obvladovanje vsebine skrajšanega programa srednjega izobraževanja. Na območju žalske občine je v okviru Centra za usmeijeno izobraževanje 1 oddelek skrajšanega programa za smer kovinar—strojnik. Vanj se je vključilo 31 učencev, od katerih jih je kar 11 iz osnovne šole Ljuba Mikuš, v oddelku za odrasle pa si bo 38 udeležencev izobraževanja pridobilo dodatna znanja, ki jih bodo s pridom uporabili na svojih delovnih mestih. Po končanem izobraževanju, ki traja 22 mesecev, dobi udeleženec izobraževanja naziv: — vzdrževalec in upravljalec strojev - obdelovalec kovin - spajalec in rezalec kovin In kaj vsebujejo našteti nazivi? — Vzdrževalec ni upravljalec strojev: vzdrževanje obdeloval- Izgradnja prizidka in adaptacija osnovne šole Polzela je zaključena. Izvajalec INGRAD, Gradbena operativa Žalec, zagotavlja, da bodo dela zaključena do konca meseca in da se bodo lahko učenci preselili v nove učilnice prve dni decembra. Tako kot pri mnogih objektih, je tudi tu prišlo do zakasnitve, razlogov za to pa je več, čeprav mnogo neopravičljivih. Doslej je bilo v izgradnjo šole vloženih preko 500 milijonov dinarjev, z izgradnjo telovadnice in ureditvijo okolice pa bo investicija presegla 600 milijonov dinaqev. S pridobitvijo novih učilnic in drugih potrebnih prostorov bo zagotovljen enoizmenski pouk, ki so si ga tako učenci kot starši že dolgo želeli. Pomembna pridobitev je tudi zobna ambulanta in pa prostori za glasbeno šolo. Izobraževalna nih in delovnih strojev, vzdrževanje naprav za delo, pomoč pri remontih, popravilih strojev in naprav, pomočnik upravljalca energetskih strojev in naprav, pomočnik strojnik — Obdelovalec kovin: ročna obdelava kovin, manj zahtevna in serijska obdelava kovin na stružnicah, frezalnih, pehalnih, vrtalnih in brusilnih strojih na stiskalnicah in drugih obdelovalnih strojih, priprava materiala, lansiranje materiala, polizdelkov aH izdelkov, manj zahtevne montaže kovinskih elementov, montaža napeljav, strežba polavtomatskim in avtomatskim strojem — Spajalec in rezalec kovin: plamensko valjenje, ročno obločno valjenje, valjenje v zaščitnem plinu in prašku, upor-sko varjenje, spajkanje, metali-ziranje, talilno rezanje kovin skupnost si prizadeva, da bi čimprej pričeli z izgradnjo telovadnice. S tem objektom smo pridobili nov, sodoben hram Menim, da je v OZD na območju žalske občine v kovinski industriji še vse preveč delavcev z nedokončano osnovno šolo in da bi bilo nujno razmisliti tudi o možnosti vpisa le:teh v skrajšani program izobraževanja, kar pomeni istočasno dokončati osnovno šolo in pridobiti še dodatna znanja za tista dela in naloge, ki jih delavci že sedaj opravljajo. DO Sigma se je že v tem šolskem letu odločila, da dvigne izobrazbeni nivo svojih delavcev, saj jih kar 34 obiskuje oddelek za odrasle na Centru za: usmerjeno izobraževanje. Na tak način le-ti še bolj čutijo pripadnost svoji DO, njihov elan in veselje je moč videti pri vsaki učni uri in lahko služijo kot zgled in spodbuda tudi drugim. učenosti, v katerem želimo kolektivu in učencem mnogo učnovzgojnih uspehov. -jk Prizidek k osnovni šoli Polzela MARINKA MAROVT Druga največja šola v občini Skozi njihove roke je šlo 10 generacij Minili so tisti časi, ko je veljalo prepričanje, da so duševno prizadeti otroci nepotrebna družbena nadloga in da je skrb za njihov telesni in duševni razvoj popolnoma odveč. Številne šole po vsej Sloveniji si prizadevajo, da bi ti otroci postali enakovredni člani naše družbene skupnosti. Ena izmed takšnih vzgojnoizobraževalnih ustanov je tudi žalska osnovna Na celodnevni šoli „Slavko Šlander” v Preboldu, so z letošnjim šolskim letom vnesli v svoj program tudi proizvodno-tehnično delo. O tem smo se pogovarjali s pomočnico ravnatelja Emilijo Črnila, ki nam je povedala, da pri njih proizvodno-tehnično delo vodijo strokovni de-lavci-mentorji iz Tekstilne tovarne Prebold in delavke iz MIK-a. V okviru programa se učenci spoznavajo s strojništvom, elektrotehniko, oplemenitenjem tkanin, laboratorijskim dglom in tkalstvom. Program je prilagojen razvojni stopnji otrok in možnostim, s katerimi razpolagajo. Učenci v posameznih krožkih teh proizvodno-tehničnih dejavnosti, so si najprej ogledali tovarno. Mentorji prinašajo materiale v šolo, v kolikor pa to ni mogoče, odhajajo učenci v tovarno, kjer na neposreden način spoznavajo snov svoje dejavnosti. Tekstilna tovarna je odstopila ročne statve za program tkal-stva, MiK pa tri šivalne stroje za spoznavanje tehnike šivanja. šola Ljube Mikuš s prilagojenim programom. Pogljemo nekaj podatkov iz njihove šolske kronike: prvi učenci so morali obiskovati celjsko posebno osnovno šolo, ki je bila ustanovljena leta 1946. V Žalcu so prvi trije oddelki pričeli z delom v šolskem letu 1964/65. Samostojna posebna osnovna šola pa je bila v V proizvodno-tehnično aeio so trenutno vključeni le učenci sedmih in osmih razredov, kar jim je v veliko pomoč pri poklicnem usmerjanju. Za mentorje je to vsekakor zahtevno in odgovorno delo, saj mo rajo vložiti vse sile, da mlade navdušijo in motivirajo zadelo. Prav gotovo pa jim je lahko v veliko zadovoljstvo spoznanje, da učenci z veseljem obiskujejo proizvodno-tehnično delo, kar je nedvomno rezultat njihovih prizadevanj. Ne nazadnje pa o tem govorijo izkušnje že lanskoletnega krožka industrijskega oblikovanja, ki je dosegel lepe uspehe, saj so učenci sodelovali' na. številnih razstavah v tovarni, v krajevni skupnosti, pa tudi na Modni reviji v Ljubljani. Odprtost šole do kraja in organizacij združenega dela ter obratno je tisto, kar bi moralo postati vsakdanja praksa osnovnega in srednjega šolstva. Primer preboldske osnovne šole prav gotovo ni osamljen, vsekakor pa je lahko svetel zgled in spodbuda mnogim drugim. D. NARAGLAV žalski občini odprta leta 1971. Učiteljski zbor je poleg rednega dela razvijal tudi izvenšolske dejavnosti, organizirali so dopolnilni pouk in tudi uspeh ni izostal. Rezultati njihovega dela so se pokazali tudi navzven. Učenci so pokazali svoje izdelke na številnih razstavah, udeleževali so se športnih prireditev in začeli izdajati svoje glasilo, ki so ga poimenovali Zeleno zlato. Bolj kot katerakoli osnovna šola si prav la šola prizadeva, da bi se njihovi varovanci po končanem šolanju vključili v delovni proces. Brez sodelovanja delovnih organizacij to se veda ni mogoče. V žalski občini se glede tega ne pritožujejo, saj je kar lepo število delovnih organizacij, ki so pripravljene zaposliti učence te osnovne šole. Najtesneje je osnovna šola Ljube Mikuš sodelovala s SIP Šempeter, Tekstilno tovarno v Pre- ' boldik, Keramično idnustrijo Liboje, Ferralitom, Sigmo in še z nekaterimi drugimi. Mejnik za učence in učitelje je bilo šolsko leto 1978/79, ki so ga pričeli v novih prostorih. Boljši pogoji za delo so pripo-mogli, da je šola pričela že v naslednjem šolskem letu izvajati celodnevni program. Brez težav vsekakor ni šlo; primanjkovalo je kadrov, organizirati je bilo treba prevoz, učnencev, urediti prehrano in še kaj. Kljub temu je delo učencev in učiteljev zaživelo tako, kot so si želeli. Šolsko leto so zaključili z za- vestjo, da so otrokom nudili vse. Obdobje desetih let je za marsikoga morda kratko in ne pomembno. Za učnece in učitelje žalske šole s prilagojenim programom je bilo to obdobje razgibano in bogato. Skozi njihove roke je šlo deset generacij, ki so se morda prav z njihovo pomočjo laže vklju-j čevale v širšo družbeno skupnost. I. JELEN KONČNO V VRTCU Čeprav je minilo že precej časa od otvoritve vrtca v Za-bukovici, so te dni malčki končno vstopili v svoj drugi dom. Žal vrtec še ni v celoti zaseden, vendar upamo, da bo kmalu. -jk SAVINJSKI ZBORNIK \ Odbor za izdajo Savinjskega zbornika se je odločil za izdajo pete Številke. Zbornik bo izšel v septembru naslednje leto ob 800-letnici Žalca. Tako kot vse dosedanje izdaje, bo tudi ta zajemala predvsem zgodovinsko politični razvoj občine, razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti ter literarno umetniški del. Odbor je imenoval nosilce posameznih vsebinskih področij, nalogo urednika pa so zaupali Viliju Vibiha-lu. -jk Proizvodno-tehnično delo je zaživelo Ciril Prezelj se je upokojil Po 27 letih službovanja v žalski občini je odšel v zasluženi pokoj Ciril Prezelj, do-( sedanji sekretar sekretariata za notranje zadeve pri skupščini občine Žalec. Ciril je opravljal različne dolžnosti, bil je miličnik, pa komandir PM, slednjič pa vrsto let načelnik oddelka za ' nòtranje zadeve in nazadnje sekretar sekretariata za notranje zadeve. Za Cirila je značilno, da je poleg svojega rednega, odgovornega dela našel čas za številne druge funkcije, ki jih je dosledno opravljal kot komunist in družbenopolitični delavec. Je med ustanovitelji Občinske gasilske zveze Žalec, vrsto let deluje kot član IO Občinske konference SZDL Žalec, sodeloval je in še sodeluje v raznih komisijah, med drugim vodi komisijo za ohranjanje tradicij NOV pri občinski konferenci SZDL, veliko je delal pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, dalje je predsednik IO krajevne konference SZDL Žalec itd. Ciril se je sicer upokojil, vendar s tem ni odložil svojih funkcij in dolžnosti. Tu, v Žalcu je pognal korenine in čeprav je bil rojen v Železnikih nad Škofjo Loko (blizu Dražgoš), se počuti kot občan, Savinjčan. Ciril Prezelj je imel vedno, pa naj je bil v miličniški uniformi ali kot sekretar notranjih zadev, topel, človeški odnos do ljudi in tako si je v teh letih pridobil veliko prijateljev širom naše doline. Cirilu želimo še mnogo let krepkega zdravja, pa tudi aktivnega dela na družbenopolitičnem področju naše občine. T.L. Družbeni pravobranilec svetuje I i I Pridobivanje dohodka s svobodno menjavo dela med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi skupnih služb je eno izmed najbolj zahtevnih področij uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov delavcev v združenem delu. Dokaz za to je tudi stanje na tem področju v organizacijah združenega dela, saj družbeni pravobranilci ugotavljajo, da več kot 85 % vseh delovnih organizacij v SR Sloveniji, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije, nimajo zadovoljivo urejenih teh odnosov. Za žalske organizacije združenega dela je ugotovljeno, da skoraj nikjer odnosi svobodne menjave niso zadovoljivo rešeni, saj še vedno prevladujejo proračunski odnosi. Z namenom, da se pospeši dograjevanje tega sistema, je družbeni pravobranilec samoupravljanja doslej posredoval ustrezne pobude delavskim svetom. V pobudah pa je družbeni pravobranilec samoupravljanja opozoril delavske svete tudi na določilo dogovora 6 razporejanju dohodka, ki pravi, da povsod tam, kjer odnosi pridobivanja dohodka s svobodno menjavo dela niso urejeni skladno z zakonom o združenem delu, smejo sredstva za osebne dohodke delavcev v delovnih skupnostih rasti najmanj ža 10 odstotkov počasneje od rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah. To določilo dogovora pa se začne uporabljati od dneva sprejetja pobude na delavskem svetu. Ukrep o počasnejši rasti osebnih dohodkov delavcev v delovnih skupnostih pa so si v nekaterih organizacijah napačno razlagali in po nepotrebnem povzročali razburjenje. Torej ne gre za enostavno znižanje osebnih dohodkov delavcev delovne skupnosti, temveč za ustrezno zaostajanje sredstev za osebne dohodke; Tako n. pr., če so sredstva za osebne dohodke v TÖZD porasla za 30 % (odstotkov), sme- jo v delovni skupnosti porasti največ za 27 odstotkov. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v svojih pobudah opozarja zlasti na naslednje pomanjkljivosti oz. neskladnosti z zakonom o združenem delu: -7 pridobivanje dohodka s svobodno menjavo ne temelji na osnovah iz 95. člena zakona o združenem delu — ni izdelanih meril, ki bi pogojevale uveljavljanje teh osnov v praksi — povsod ni jasne opredelitve, kaj vse se šteje v materialne stroške — presplošne so opredelitve o strukturi del in nalog oz. kvalifikacijski strukturi kadrov v delovni skupnostih — in drugo. Pobude so bile doslej v večini organizacij sprejete kot umestno opozorilo, zavedajoč se, da jih čaka zahtevno strokovno delo. V. SATLER NOVA KMETIJSKA PRESKRBA Prebold je dobil pred kratkim nove prodajne površine. Hmezad, TOZD Notranja trgovina je namreč obnovila in posodobila staro kmetijsko preskrbo. Obnovitvena dela je izvajala celjska Obnova. Nova trgovina je velika pridobitev za kmete kooperante in druge občane-, saj v njej nudijo poleg kmetijskih potrebščin tudi ostalo blago. Trgovina je delno urejena kot samopostrežba. Nove pridobitve so krajani Prebolda zelo veseli, še vedno pa jih tare problem preskrbe z živili, saj je stara samopostrežna trgovina Savinjskega magazina ob naraščajočem številu prebivalstva občutno premajhna. - dar Franc Cink 70-letnik Te dni praznuje Franc Cink iz Žalca 70—letnico svojega življenja. V Žalcu živi že 20 let in občani ga poznamo in cenimo kot agilnega družbenopolitične- Vso zemljo kar najbolje obdelati O tem, kako v naši občini ravnamo in gospodarimo s kmetijskimi površinami, smo se pogovarjali s tajnikom Kmetijske zemljiške skupnosti Žalec — dipl. ing. Miranom Kačem. „Pridobivanju hrane tudi v naših, slovenskih razmerah posvečamo vse večjo skrb. Obvezali smo se, da bomo do leta 1985 pridelali že 85 odstotkov potrebne hrane sami. Kakšen je program vaše kmetijske zemljiške skupnosti in kako sicer Savinjčani gospodarijo z zemljo? ” „V občini Žalec smo med prvimi izdelali in sprejeli prostorski plan in temu osnovnemu dokumentu je podrejeno tudi naše delo. Prizadevamo si kar najbolj smotrno gospodariti z zemljo in ne dovoljevati pozida-wti za kmetijsko proizvodnjo najboljše zemlje z nekmetijskimi objekti. Prostorski plan z urbanističnimi zasnovami usmerja stanovanjsko in drugo gradnjo v obrobje na kmetijsko manj zanimivo področje, skratka, najboljšo kmetijsko zemljo je treba ohraniti celovito.” „Kako v občini urejate preživninsko varstvo ostarelih in za delo nezmožnih kmetov in kako rešujete problem neobdelanih površin, v kolikor se pojavljajo? ” „ V dolini ni - neobdelane zemlje, saj bi tu marsikatera kmetija potrebovala več zemlje, ki jo s svojo mehanizacijo tudi lahko obdeluje. Tuje tudi družbeni sektor, ki zemljo odkupuje, zlasti če ima blizu svoje komplekse. Pomeni, da kmetje, ki niso več zmožni za delo, svojo zemljo lahko prodajo ah pa jo dajo tudi v zakup in si s tem razrešijo morebitni socialni problem. Zemljo v obrobnih vaseh lahko odkupi kmetijska zemlji- ška skupnost ali pa jo vzamejo v zakup sosednje. Na teh odmaknjenih področjih imamo evidentiranih nekaj neobdelanih kmetij, od tega tri v Marija Reki, eno pa v Galiciji. 11 kmetij ima slabo obdelano zemljo s skupno površino 45 ha. Vzroki so različni, vendar gre največkrat za ostarele ljudi, ki ne zmorejo težjih del na zemlji. Seveda si prizadevamo, da bi tudi to zemljo obdelali. So tudi primeri, da se v njive, zajeda gozdna površina. Tako je Gozdno gospodarstvo po njihovih podatkih pogozdilo že 100 ha takšnih površin. Kar zadeva odkup zemlje, Kmetijska zemljiška skupnost zato nima na voljo dovolj sredstev, še posebno zato, ker jih usmeija v agromelioracijske posege. Zavedamo se, da je treba najti sredstva in način, da tudi takšne površine zajamemo v proizvodni proces in s tem omogočimo večjo proizvodnjo, torej tako kot določa zakon. Tu bi omènil, da se v tej smeri pogovarjamo in povezujemo s sosednjimi občinami v Posavju, da bi izdelali in izvajali skupne programe obrobnih kmetijskih predelov.” „Očitno je, da zgolj pripravljenost in dobra volja ne bosta zadoščali za uspešno razreševanje agrarnih problemov na našem območju. Kakšne investicijske naložbe načrtujete v naslednjih letih in kam jih usmerjate? ” . „Veliko si obetamo od agromelioracijskih posegov. V ta namen bo treba zajeti z agromelioracijami in hidromelioracijami 1770 ha zemljišč. Takšna dela kajpak zahtevajo večja finančna sredstva. Vložena sredstva ne bodo izgubljena, saj bo z izboljšanjem plodnosti zemlje možno pridelati več mesa, mleka, hmelja in drugih viškov. Z agromelioracijami na območju povodja Ložnice bomo zajeli 310 ha, z hidromelioracijami na področju Bolske 410 ha, z agromelioracijami povodja Bolske 200 ha, kar bo hkrati omogočilo komasacije 400 ha zemljišč, skratka, program je dokaj zahteven in ga bo možno izeljati le s skupnimi napori in skupnim vlaganjem sredstev.” „Kaj bi lahko rekli o komasa-' ciji zemlje na Gomilskem? ” „Komasacija je v zaključni fazi. To je bilo zahtevno delo, saj je komasacija zajela 580 parcel s 165 ha. Pridobitev bo vsestranska, saj bo zemljo možno v novih pogojih laže in hitreje obdelovati, pa tudi z manjšimi stroški. Poleg naštetih del smo v srednjeročnem programu predvideli še druge, manjše, a za večjo proizvodnjo prav tako pomembne posege. Po vsem tem nas v naslednjem obdobju čaka še veliko dela.” L. TRSTENJAK ga delavca. Cink je bil med drugim dve mandatni dobi predsednik krajevne skupnosti Žalec in je to svojo funkcijo opravljal zelo uspešno. Franc Cink je bil tudi več let predsednik sveta za zdravstvo pri Skupščine občine Žalec, pozneje pa upravnik Novega Celja in Združenih bolnic v Celju. Bilje tudi predsednik Občinske zveze za telesno kulturo občine Žalec, skratka, Franc Cink se je družbenopolitično udejstvoval na vseh področjih. Ob njegovem jubileju mu Žalčani želimo še veliko zdravih let. RAZSTAVA V KOMENDI V Likovnem razstavišču na Polzeli je bila v tem mesecu odprta razstava likovnikov amaterjev Prosvetnega društva Anton Tane iz Marijegradca pri Laškem. Pri otvoritvi je o delu amaterjev slikarjev govoril Jure Krašovec, v kulturnem programu pa je ^stopil oktet EMO. Na sliki: Pogled na del raz^ave. T. TAVČAR ljubljanska banka Splošna banka Celje vsem občanom m poslovnim partnerjem isUrene čestitke ob Dnevu republike NAMENSKO VARČEVANJE ZA DESET NOVIH VRST POSOJILA Ljubljanska banka nudi občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja oziroma na podlagi prodaje deviz in vezave dinarske protivrednosti teh sredstev posojila za naslednje namene: nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš, plačilo stroškov vzdrževanja oziroma obnove stanovanja ali stanovanjske hiše, nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah, gradnjo ali nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŽIN OBČINE ŽALEC vabi na zanimivo predavanje o sodobnem čebeljarjenju in čebeljih boleznih. Predaval bo dr. BREČKO iz Avstrije, predavanje pa bo spremljal s filmom in diapozitivi. Vsi, ki se ukvarjate ali vas kako drugače zanima tovrstna dejavnost, se lahko udeležite tega predavanja 6. decembra 1981 ob 9,30 uri v dvorani Hmezada v Žalcu. PILIH MILICA LJUBLJANA, Celovška 99 c - Menjam družbeno stanovanje v Ljubljani na Celovški cesti, (garsonjera v skupni izmeri 24 m2 — Ha terasi, s centralnim ogrevanjem) za enako v občini Žalec ali Celje. Ostali pogoji: upošteva se samo nosilec stanovanjske pravice, telefonska napreljava v stanovanjih, trgovina v hiši ali neposredni bližini, enako tudi avtobusna postaja. Samo -resne ponudbe pošljite na naslov: Milica Pilih, Ljubljana, Celovška 99 c, telefon: (061) 551—921. prodajo, plačilo stroškov za priključek stanovanja ali stanovanjsko -hišo na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno omrežje in kanalizacijo, plačilo stroškov za telefonski priključek, * popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev, plačilo uvoznih dajatev, plačilo vpisnine za izredno šolanje, plačilo invalidskih pripomočkov ter drugih pripomočkov in storitev za rehabilitacijo. Pri namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občan lahko odloči bodisi za redne mesečne pologe, bodisi za enkratni polog. V obeh ■ primerih pa varčevalna doba ne more biti krajša od 12 mesece^ in daljša od 36 mesecev. Po poteku dogovorjene dobe varčevanja dobi občan od 150 do 330 odstotkov posojila na privarčevani znesek, odvisno od trajanja in načina varčevanja. Kadar pa občan proda banki konvertibilna devizna sredstva ter veže za dogovorjeno, dobo njihovo protivrednost v dinarjih, dobi kredit takoj in v višini 250 odstotkov od vezanega zneska. Po poteku varčevalne dobe oziroma po prodaji deviznih sredstev banki in nepreklicni vezavi njihove dinarske protivrednosti sklene občan z banko pogodbo o posojilu. Pogodbeno se občan z banko dogovori o: znesku >■ jjila, ki ne more biti manjše od 8.000,00 dinarjev in ne sme presegati vrednosti predračuna za posamezen namen, DOBI VRAČANJA posojila, ki je omejeno na največ 5 let, zavarovanju kredita pri zavarovalni skupnosti ali z jamstvom kreditno sposobnih porokov, zagotovitvi rednega odplačevanja posojila. Obrestna mera pri posojilu za gradnjo ali nakup garaže znaša 11 % letno, pri posojilih za druge namene pa 9 % letno. Da ne pozabimo! Ob prelistavanju sestavkov Jake Slokana v Kmečkem glasu laliko ugotovimo, da lahko o slovenskem hmeljarstvu govorimo že od 5. 12. 1981 naprej. Tega dne je bila namreč podpisana „signatura” na c. kr. namestništvu v Gradcu pod določbo o potrditvi predloženih pravil društva — prvič v zgodovini združenih savinjskih hmeljaijev. Citat Jaka Slokana namreč pravi, da so znameniti „slovenski tabori” prav za Savinjdco dolino pomenili usoden prelom. Tabor v Žalcu je bil zgodovinski trenutek, ko je bil Žalec prestolnica prebujajoče se Slovenije z zahtevo po združitvi v svobodno narodno ce-loto. Žalski tabor je bil v vrsti kresov V obdobje 1868-1871 zgolj plamen, toda švignil je tako visoko pod nebo v zgodovini slovenskega naroda, da je bil neugasljiva luč trem rodovom slovenskega hmeljarstva tudi v letih NOB pa vse do današnjih dni. Prebivalci vzdolž obeh strani Savinje so po žalskem taboru 1868 po- časi preraščali v napredne ustvarjalce gospodarskih, kulturnih in političnih temeljev v okvira splošnih evropskih razvojnih tokov. Prav v tem obdobju nenehna rast slovenske narodne zavesti ni bila na zadnjem mestu. Dognano je, da so takrat odigrale vidnejšo vlogo osebnosti: Janez Hausenbichler, človek z izjemnim organizatorskim darom, Karel Žuža, žalski župan v letih 1875—1887 in Anton Petri-, ček, učitelj, i je ob njem ' skozi 52 let opravljal poglavitna društvena administrativna dela. Kako pa je bilo v letu 1880: V Strovšneku (graščini pri Gomilskem) je Kari Haupth napisal pravila .Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu”, sestavil prošnjo za odobritev na takrat ustavno pristojno prvo instanco—okrajno glavarstvo v Cejju. C. kr. namestništvo v Gradcu je singi-ralo odločbo o odobritvi predloženih pravil, 21. 12. 1880 pa je bilo društvu „registrirano”. Naslednje leto, 21. 5. 1881, so na ustanovni skupščini pri Hausenbichler-ju v Žalcu izvolili prvo društveno vodstvo. Tako je bil Kari Haupth predsednik, Janez Hausenbichler pa tajnik 'in blagajnik. Jaka Slokan o „Savinjskih zanohtnicali” v letu 1881 piše: Žalec šteje med svoje, nedvomne vrhunske dosežke brošurico ,Navod o hmelj a-riji” ki je velika 15 x 20 cm. Platnice so svetlozelene, kar zapisal bom , juneljeve barve”. Ima samo dvanajst strani, okusno opremo platnic', naris razkoličenega hmelj ni-ka in skico bodala za vrtanje lukenj ali pozneje imenovane železne „štange”. Uvod je zaključen takole: „V Žalci meseca decembra 1881. Janez Hausenbichlèr, spisatelj.” Omenimo naj še I. Štajersko skladišče za hmelj, Javno oznamenovalnico za hmelj, obe sta bili ustanovljeni že leta 1903, Hmeljarsko društvo pa je že leta 1900 razstavljalo vzorce savinjskega hmelja na svetovni razstavi v Parizu, kjer je prejelo „Premier prix” in „Grand Prix”. Smo poskrbeli za požarno varnost? Občinska gasilska zveza Žalec je v minulem Tednu požarne varnosti izvedla zanimiv in pester program - vse v znamenju večje varnosti pred požarom. Za začetek se na posvetu poveljujočih gasilskih kadrov spregovorili o gasilski preventivi v žalski občini, nato pa so si udeleženci ogledali film „ČLOVEK, ZAKAJ TAKO?” in filmski prikaz o proslavi 100 letnice gasilskega društva Žalec. Na naslednjem posvetu so predstavniki organizacij združenega dela, njihovi varnostniki ali delavci, ki se ukvarjajo s požarno varnostjo, predstavniki KS, šol, hišnih svetov in drugih obravnavali problematiko požarne varnosti "v podjetjih, KS, hišnih svetih, šolah in v drugih javnih prostorih. Tudi na tem posvetu so zavrteli film „Človek zakaj tako? ” k.t. Športni center Žalec vabi v telovadnice TVD „PARTIZAN” ŽALEC URNIK VADBE TVD „PARTIZAN” ŽALEC v telovadnici Centra za usmerjeno izobraževanje za sezono 1981/82 ura sekcija vodja ponedeljek 16.30-18 košarka—kadet, namizfli tenis Rozman 18-19.30 Podpečan, Jošt, Čremožnik 19.30-21 namizni tenis rekr. Marič torek 17-20 karate Andolšek, Samarđić 20-21 nogomet-mlad. Podpečan, Jošt, sreda 18-1930 namizni tenis Mlinar Kekec 19.30-21 badminton Rozman četrtek 16.30-18 ' košarka—kadet. Marič petek 1730-1930 karate Podpečan, Jošt, 1930-21 namizni tenis Mlinar URNIK VADBE TVD „PARTIZAN” ŽALEC v telovadnici Osnovne šole Žalec za sezono 1981/82 ura sekcija vodja torek 19.30-21 košarka-mlad. I Pintar 1930-21 košarka rek. člani II Pur, Smrko 19.30-21 rekr. ženske III Bukovnik sreda 1830-21 odbojka rekr. Žolnir Četrtek 16.30-18 nogomet-rekr. I, II, III Žlender 18-19.30 nogomet,—mlad. I Andolšek 19.30-21 košarka—mlad. I Pintar 1930-21 rekr. star. člani II Božiček sobota 8-930 tenis-rekr. Vučer 9.30-11 košarka-rekr. člani Smrkolj nedelja 9-10.30 nogomet-rekr. Žlender V primeru ligaških tekmovanj oz. sindikalnih prvenstev vadba odpade. Po dolgi in lepi jeseni so zapihali hladni vetrovi, imeli smo tudi že prvi sneg, skratka, do zime ni več daleč. Sedaj je pravšnji čas, da se v dolgih zimskih mesecih zavarujemo pred prehladi, slabim počutjem in drugimi nevšečnostmi. Stara resnicaf je, da je najučinkovitejša obramba redna telovadba, rekreacija, saj se s tem krepi telo. ŠPORTNI CENTER ŽALEC je za potrebe krajanov tudi pred letošnjo zimsko sezono pripravil v svojem urniku zanimiv program različnih športnih dejavnosti, vse vrste splošne in specializirane telovadbe. Športne dejavnosti bodo z zunanjih igrišč prenešene v telovadnico, skratka, vse je poskrbljeno za nemoteno vadbo. Športni center ima dobro organiziran štab vaditeljev in 'trenerjev, ki že brezplačno vodijo 15 skupin. K redni vadbi se laliko prijavijo vsi od najmlajših pa do tistih krajanov, ki so že zakoračili v jesen svojega življenja. Vodstvo športnega centra s tem želi privabiti v telovadnice kar največ Žalčanov oziroma krajanov in v ta namen imajo že sestavljena dva urnika programske vadbe, ki jo za boljši pregled tudi objavljamo. Tako se lahko vsak odloči, kam se bo usmeril in kdaj bo hodil na vadbo. Pridite, vabimo vas v telovadnice! A Športni center Žalec V pričakovan ju najdaljše noči Res je, da smo še v novembru, toda kaj hitro bo pred nasmi Silvestrovo. Ob tej priložnosti, ki ji predvsem ženske posvečamo precej pozornosti glede garderobe, vam svetujem nekaj zamisli, s katerimi vam 5V' BOUTIQUE ik ŽALEC želim prihraniti denar, predvsem pa čas za nepotrebno tekanje po trgovinah. Predlagam vam, da najprej pregledate garderobo doma v omarah. Morda boste našle prijetno, enostavno krojeno obleko, ki ni najnovejše DECEMBRSKI PLES V ŽALCU Športni delavci TVD Partizan Žalec pripravljajo v sodelovanju in pomoči delovnih organizacij sredi decembra veliko zabavnoglasbeno prireditev. V dvorani Hmezada v Žalcu bodo nastopili ansambel AMFORE s pevko Tatjano Dremelj ter znani humoristi, športniki in umetniki. Prireditev bo popestrila modna revija ŠIK-butika iz Žalca. Posebnost te prireditve je v tem, da bo izkupiček namenjen ustanovitvi nove dejavnosti v okvira TVD Partizan Žalec—Konjeniškemu klubu. Le-ta naj bi zaživel že prihodnje leto na izjemno lepi lokaciji — Dolinaije-vi domačiji v Pongracu. mode, z manjšimi popravki in dodatki pa jo lahko spremenite v novo in zopet moderno. Tako si lahko na enostavno, temno obleko ogrnete veliko ruto s folklornimi motivi ali vtkanimi zlatimi nitkami. Ker ima letošnja moda zelo rada zlate in srebrne dodatke, si lahko priši-jete na obleko zlate trakove, drobne kamenčke, lističe in podobno. Prav tako bo obleka nova, če skrajšate dolžino in priši-jete nanjo bogat volan iz drugega blaga, drobne volane pa priši-jete na rokave in še kam. Če imate dolgo večerno obleko, ki ste se je že naveličale, jo lahko razrežete na trakove ti naj bodo široki, iz njih pa sešijte stopničasto nabrano krilo. K njen oblecite bluzo s čipko ali volani. Če takšne modne bluze še nimate, lahko vzamete v roke klasično krojeno srajco in nekaj metrov čipke. Odparajte ovratnik ih namesto njega prišijte čipko, ki pa jo lahko prišijete tudi na sprednji del v več pokončnih linijah. To je le nekaj drobnih predlogov, katerega n\ed njim pa boste tudi morda koristno uporabile. Zagotavljam pa vam, da lahko vsak kos garderobe, za katerega mislite, daje neuporaben, popestrite, izboljšate in ga kako drugače naredite modnega. Če pa ste sp kljub vsemu odločile, da boste nove, vam predlagam, da izberete tanek material, svilenega otipa in mehko padajoč, kot dodatki pa naj bodo volani, čipke ali rese. In kar se tiče barv? Najbolj modne barve letos ni, izberite pač tisto, ki vam najbolj pristaja. Miriam FOTOKRONIKA Smučarski klub Žalec je tudi letos pripravil sejem rabljene smučarske opreme. Savinjčani so prinesli na sejem kar precej rabljenih smuči in drage smučarske opreme in kupčija je kar cvetela. (TT) Zaradi slabe opremljenosti koles, so pionirji prometniki žalske osnovne šole pripravili akcijo „Opremimo kolo, da bomo varno vozili”. Akcija je zelo dobro uspela. Na posnetku: pionirji—prometniki pregledujejo kolesa. Polzelani hitijo z asfaltiranjem svojega središča, kjer bodo za 29. november — Dan republike, odkrili spomenik padlim borcem NOV žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik je delo akademskega m kiparja Janeza Boljke. Zadnje postajališče avtobusov na dvorišču „SUROVIN” v Vrbju ŽALSKI KARATEISTI NA REPUB LIŠKIH TEKMOVANJIH Žalski karateisti so ponovno dosegli velik uspeh na republiških tekmovanjih. Na pionirskem prvenstvu Slovenije v Novera mestu je v kategoriji mlajših pionirk Ksenija Hurstl osvojila prvo mesto, Aleksandra Žibrat pa v kategoriji starejših pionirk tretje mesto. V močni konkurenci se je s petimi mestom izkazal tudi starejši mladinec Branko Cimperman. Mlajša pioniija Simon Breznikar in Mitja Udovč sta dosegla 11. in 13. mesto. Prvenstva se je udeležilo preko 50 tekmovalcev iz vse Slovenije. Lep uspeh je dosegel tudi Ferdinand Šorli, rki je v težki kategoriji na mladinskem prvenstvu Slovenije v Ravnah na Koroškem osvojil tretje mesto. SILVO MARIČ HORTIKULTURNO DRUŠTVO VABI NA PREDAVANJA Hortikulturno društvo Žalec je za naslednje zimsko obdobje pripravilo vrsto zanimivih strokovnih predavanj o problematiki hortikulturnega delovanja in društvenega udejstvovanja. Prvo predavanje o lepotah slovenske zemlje v besedi in filmu bo 18. decembra letos v dvorani skupščine občine Žalec. Naslednja predavanja se bodo zvrstila v januaiju, februarju in marcu 1982 in sicer so napovedana 23. januarja, 27. februarja in 27. marca 1982. Podrobneje o vsebini teh predavanj bomo poročali v naslednji številki Savinjskega občana.