SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 51-52
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 22 de diciembre - 22. decembra 2016
Slovenski božič
Toplo mi je nocoj, čeprav sneži in jezero ob krajih zamrzuje. Ljudje hite, kot da se jim mudi, kot da jih žene srce za nečim neznanim. Izložbe so polne svetnega bogastva in luč je močna, da slepi. Od jezera veje mrzel veter, da zazebe prav pri srcu. Meni pa je toplo, kot bi sedel ob kmečki peči, v kateri prasketa veliko, grčavo poleno. Stara kmečka peč pošilja toploto prav v slednji kot kmečkega doma in prav v vsako srce človeka, ki je sedel morda kot otrok ob njej, danes pa jo objema le v mislih.
Vesel sem stopil do vseh, znanih in neznanih, srečnih in nesrečnih in jim voščil miren in blagoslovljen božič. Poznaš, prijatelj, naš slovenski božič? Da, bi mi dejal in oči bi ti segle nekam daleč, kot bi iskale mladostni spomin. Zamaknil bi se in se povrnil v preteklost, lepo in brezskrbno. Tiho bi prisedel za javorovo mizo, med znance in dobre ljudi, ki bi te sprejeli nasmejanega srca. Dvignil bi oči v bohkov kot, kjer se je umaknil križ preprostemu hlevčku, pravemu slovenskemu hlevčku, narejenemu iz leskovih palic in smrekovega lubja. Po zelenem mahu stojijo pastirji, s slovenskim obrazom in odkritosrčnimi očmi. Pastirji so kot živi, vsaj meni se tako zdi. Neroden očak drži v rokah ovco prignano nekje z bohinjskih hribov ali Jalovca; ves je neroden, da se še odkriti ne zna. Pa vendar je stopil pred Dete, ki se smeji mehko, kot se more le otrok, ko sprejema iz žuljavih grčavih rok dar vdanega srca. Nad hlevčkom, v katerem brli drobna svečka, plava angel miru. Ne miru, ki so ga polna usta velikih in zakotnih politikov; ne miru, ki ga trosijo in oznanjajo listi z milijonskimi nakladami in vse do najmanjšega. Ne miru, ki danes pomeni oznanjevanje najhujšega suženjstva, ker je svet popačil besedo in človeška srca. Angelov pozdrav je vse drugačen. »Mir ljudem na zemlji od severnega do južnega tečaja, od prvega do zadnjega vzporednika, od bajtarskega doma in hiše iz debel, do gradov in nebotičnikov.« Poznaš mir, ki je bil nekdaj doma v slovenski vasi, ko ni bilo na svetu še atomskega miru in miru orožja? Tisti mir, ki ga je nosil s seboj preprost slovenski človek od srca do srca, od soseda do soseda. Pa je stopil na mesto angela miru angel sovraštva. Tujo učenost je prinesel od nekod in jo je hotel vcepiti slovenskim ljudem. Vendar naš človek zakopan v svojo zemljo, s pogledom uprtim v nebo tega ni hotel sprejeti. Še plava nad jaslicami v naših hišah angel miru z napisom: Slava Bogu in mir ljudem na zemlji.
Sneži in steze so zametene. Borovci in smreke so kot srebrne vile, ki komaj polglasno šepetajo. V rojstni hiši pa je čudno toplo nocoj, čudno brezskrbno. Po izbi, hlevu in dvorišču diši po kadilu. Neznana skrivnost, do tega večera skrita, je stopila v človeška srca. Od soseda plava molitev: »ki si ga Devica rodila ...« Nocoj, to noč rodila, tudi zame, tudi zate, moj brat.
Pri fari pritrkava. Zvonovi vriskajo, pojo in trkajo na razsvetljena okna v dolini in v bregu. Čudno svetla in prijazna so drobna okna slovenskih domov nocoj. Vrata se odpirajo in pramen luči pada na kristalno čisti sneg. Ljudje stopajo veselega srca v sneg in mraz. Srce poje z zvonovi, z domačimi, farnimi, ki pojo nocoj - na sveti večer najlepše.
Sneži, in gozd ob poti je skrivnostno tih. Vas je polna pričakovanja, kot da se mora zgoditi nekaj velikega. Sosed veselo pozdravi soseda ter mu vošči žegnan božič. To je vse. In to je dovolj, to je veliko.
Cerkev je že polna. Na koru pojo orgle ubrano, nežno kot ustnice otroka. Srca pojejo z njimi. Sovraštvo in jeza v njih nocoj nimata prostora, saj je to noč rojena večna Ljubezen. Staremu župniku zginejo sive gube z obraza, ko oznani: »... in porodila je Dete, ga položila v jasli ...«
Trenutek blaženosti in otroške sreče je to. Po cerkvi pa valovi večno lepa: Sveta noč, blažena noč. Tiho in ljubeče, kot bi se bala, da ne prebudi pravkar rojenega Deteta. Srca pa pokleknejo pred uboge jasli in Rojenemu prinašajo svojih daril. V culo, rdečo kmečko culo smo navezali svoje darove in se postavili prav v zadnji kot hlevčka in Mu rekli prav domače: »Jezušček, poglej me, nevreden cestninar k tebi prihajam, daj mi prostor vsaj v kotu. Ubogi, nevredni so moji darovi, pa Ti jih blagoslovi ...« Drobni Jezušček pa se smehlja in to je dovolj.
Sneži in zunaj je mraz. Jaz pa sem daleč nekje, v čudno topli sobi, med dobrimi ljudmi in nerodnimi pastirji. ...
Rad bi bil sam to noč s svojim svetim večerom. S tistim, ki diši po kadilu in je požegnan že stoletja z roko slovenskih dedov. Rad bi bil sam z Detetom pod slamnatim krovom v bohkovem kotu in bi kramljal s pastirji v širokih klobukih in škornjih. S tistimi, ki so tako podobni mojim ljudem. Potem vem, da bi razumel božič, slovenski božič.
Tudi tebi, moj brat in sestra, kjerkoli po svetu, želim tak božič. Tebi, narod moj, ki so ti ga hoteli vzeti, pa naj bo rojeno Dete pomočnik in tolažnik. Zvezda repatica pa naj obstane tudi nad slovenskim krovom, da bomo zapeli z angelom: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, tudi na slovenski.«
Marijan Jakopič
Svobodna Slovenija želi vsem sodelavcem, raznašalcem, naročnikom, oglaševalcem, dobrotnikom in bralcem, pa tudi vsem rojakom, tako v Argentini kot v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu, blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2017.
Spet romajmo k Jezuščku v hlev!
VLADIMIR KOS
Oj, drage Slovenke, oj, dragi Slovenci, spet romajmo s pesmijo k Jezuščku v hlev! Ni zlata palača s kraljevskimi venci ... a z neba razlega se angelski spev.
In kdo ga dojema? Kdo veruje v Dete, v Marijino dete, ki Sin je Boga. Ta vera presega zaklade prejete -po njej smo ljubeče pri Bogu doma.
Spet romajmo k blaženi Mami Mariji: kako je vesela slovenskih glasov, posebno ko združijo se v melodiji, ki zmeraj po snegu se vrača domov.
Še kdo nas pri jaslih veselo pozdravi? Naš Jožef, vseh delavcev zvesti svetnik. Da rad nas ima, ker smo - zvesti, nam pravi; da pridne nas ceni sam Odrešenik!
Bodimo vse leto božično medeni! Sin Božji, Marijin sin, zdaj je naš Brat -ljubimo Ga: vrata nam v Raj bo odklenil. Do smrti na križu ima nas vse rad!
Bara Remec
Noči ne bi smeli istovetiti s temo
(Od našega dopisnika v Sloveniji) -
Na severni polobli v tem času noč kmalu nastopi. Noč lahko marsikaj vzbudi v človekovih mislih in verjetno je tema tista prvina, ki jo najbolj ponazarja. Da sta noč in tema neraz-družljivi. »Se me hizo la noche« pravijo, ko je v glavi, v duši vse temno, brezizhodno.
Sicer danes lahko temino noči na različne načine preže-nemo. Tako tudi v miselni noči moremo temo pregnati s sijočimi mislimi.
Zato nas kljub noči decembrska tema ne navdaja s tesnobo, ampak s pričakovanjem. Iz evangelija sv. Luke smo si ustvarili sliko, da takrat, na prvi božič, noč ni bila tako temna: evangelist pravi, da je pastirje obsijala Gospodova slava. In v takem razpoloženju so mnogi rodovi ustvarili sliko in jo upesnili, da so trume angelov razgnale temo. Da je bilo kakor podnevi. V resnici pa sv. Luka pravi, da je bila to 'le' Gospodova slava, ki je razgnala temne misli. In če pomislimo na okoliščine, v katerih se je nahajala sveta Družina, teh ni bilo malo. Tudi mnoge božične pesmi in kantate to živo pripovedujejo.
Vsakemu človeku se kdaj pojavi tema, da ne vidi, kako naprej. Prav tako tudi družini, skupnosti, narodu. Važno je le to, da se zavemo, kako to temo pregnati in kje iskati svetlobo.
Tudi v našem uredništvu bo nastopila tema, mrk. Božična noč pa je primerna priložnost, da se - tako kot pastirci -pustimo osvetliti z Gospodovo slavo in z njo zmoremo do prave luči in prave poti.
Blagoslovljen božič!
Zbogom!
Gregor Batagelj
piOHgj
Dete Jezus
GREGOR MALI
Dete Jezus se smehlja lepše, kakor zvezdica. Za mladino, ki trpi, božje mu srce gori.
Križ iz trdega lesa je njegova palica. Z njo mladini kaže pot, varuje jo greha, zmot.
Jezus, večne sreče cvet, osrečuj ves mladi svet, večni vonj razlivaj mu, daj mu sreče in miru.
Jezus naj bo, mladi rod, tvoj vodnik in tvoj gospod! V novem letu spremlja te, vseh nesreč te varuje.
Svobodna 2016 nro 51-52.indd 1	20/12/16 17:14
Stran 2
15. decembra 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
DR. ANDREJ BAJUK
Doctor Honoris causa post mortem
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Rektorat in ekonomska fakulteta državne univerze »Universidad Nacional de Cuyo« v Mendozi sta 15. decembra 2016. podelili priznanje dr. Andreju Bajuku Doctor Honoris causa post mortem, ob 5. obletnici njegove smrti v 68.letu starosti.
Andrej Bajuk se je rodil v Ljubljani leta 1943. Naša
družina je maja 1945 pričela svojo begunsko pot preko Karavank v Vetrinje, v taborišča Peggez, Spittal in Asten. Po dolgih treh letih smo z našimi starši odšli kot emigrirati
v novi, nepoznani svet. Argentina nas je radodarno sprejela, kljub številni družini s štirimi majhnimi otroki. Novo poglavje svobodnega družinskega življenja smo pričeli v Mendozi, pod visokimi Andi. Začetek je bil težak. Starša sta skrbela za našo vzgojo in nam pomagala pri vključevanju v mendoško vsestransko okolje. Andrej je po srednji šoli izbral ekonomske vede in sanjal o poučevanju, kot sin profesorja, vzgojitelja slovenske mladine, pevovodje in stalnega pomagača pri Društvu Slovencev v Mendozi.
Andrej je dopolnil svojo strokovno vzgojo na ekonomski fakulteti in nadaljeval na univerzi Berkeley v Californiji. Vrnil se je v Mendozo, na priljubljeno mu univerzo in pričel s poukom in tudi pri vodstvu v fakultetnem svetu. Imel je poseben posluh in korajžo za nove izzive, nove poti. Sprejemal je ponujene mu odgovornosti na argentinskih in mendnarodnih organizacijah in
bankah. Neprekinjeno in navdušeno je sledil vzgojno in politično življenje v Argentini in Sloveniji. Čutil je odgovornost in bil stalno pripravljen za resno poslušanje, analizo in iskanje dialoga ter odgovorno udejstvovanje pri vsakovrstnih izhodiščih .
Ko je videl možnost političnega sodelovanja v domovini Sloveniji ni dvomil. Predčasno se je upokojil kot evropski predstavnik BID-a - Banco Interamericano de Desarrollo v Parizu. Potoval v Ljubljano in z ljubeznijo, upanjem in korajžo bil na demokratičnih volitvah izvoljen za predsednika vlade.
Ustanovil je stranko Novo Slovenijo - Nsi, bil njen predsednik, poslanec Državnega zbora in finančni minister.
Njegovo politično sodelovanje ni bilo lahko. Deležen je bil nasprotovanj in zanikanj. Ni delal za priznanje in pohvalo. Vestno je izpolnjeval kar mu je srce velevalo. Spominjamo se nagovora g. ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa, ob zadnji postaji na pogrebu na Žalah: »Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, blagor državnikom in politikom, ki se zavedajo da je pravičnost temelj vsake oblasti, ki se za to pravičnost mukoma prizadevajo. Blagor tistim, ki delajo za mir, predvsem tistim, ki delajo za spravo med nami«.
Pri podelitvi v Mendozi so Akademsko četrt zasedli g. rektor univerze inž. Daniel Pjzzi, veleposlanica Republike Slovenije gospa Jadranka Šturm Kocjan, dekanja in poddekan ekonomske fakultete ter prof. Dr. Juan Antonio
Zapata, bivši dekan in profesor fakultete, Andrejev kolega in prijatelj.
Po petju treh himen: argentinske, slovenske in mendoške univerze, je prof. Juan Antonio Zapata podal podroben življenjepis in zasluge dr. Andreja Bajuka.
Gospod rektor je v svojem nagovoru razložil dva pojma. Povedal je, da so prve častne diplome v starih časih vključevale tri simbole: frigijsko čepico, prstan in bele rokavice, izraz najvišjih etičnih in moralnih vrednot. Dr. Andrej Bajuk je tudi bil v svojem življenju mož belih rokavic, ko je izpostavljal preglednost in poštenost. Po drugi strani je priznal, da smo večina današnjih prebivalcev in družbenih voditeljev potomci imigrantov in kako pomembna je bila odločitev Argentine, da je »z odprtimi rokami sprejela povojne imigrante in omogočila, da so - tako kot Bajuk - v svetu in družbi pustili sled in so danes zgled za študente in vso družbo.
Dekanja prof. Esther Sánchez je potrdila, da je bil Bajuk eden od pomembnih strokovnjakov, preko katerih se je mendoška državna univerza uveljavila v svetu.
Gospa veleposlanica Jadranka Šturm Kocjan je podala zahvalo slovenske vlade in se »ob obletnici smrti simbolično poklonila tudi 25. obletnici samostojnosti države ter povezala Slovenijo in Argentino, ki letos tudi praznuje 200 let neodvisnosti.
Andrejev brat Božidar in žena Cvetka Grintal ter brat Jure smo spremljali gospo Katarino Grintal Bajuk ob podelitvi diplome in spominske medalje. Gospa Katarina se je zahvalila za prejeto priznanje. Dr. Jure Bajuk je v imenu družine izrazil zahvalo univerzi, kolegom in Argentini, naši drugi domovini.
Doživeto priznanje je obogatilo nepozaben večer.
hrat Božidar
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Zakonca, ženo in moža,
ljubezen je povezala v enoto,
kateri je zaupano življenje, rast in vzgoja
otrok in dobro vse družine.
Zato je njuna srčna povezava hkrati zakon,
poslanstvo, blažena naloga in odlika.
MK
Kar precej točen je bil opis, ki smo ga objavili v zadnji številki. Ta teden so se namreč nadaljevala pogajanja okoli »davka na dobiček« in vse je potekalo v smeri, kot smo jo nakazali. Ne enim ne drugim ni preostala drugačna pot.
Kaj imajo v glavi? Pretekle dni je bila zanimiva izjava, ki jo je podala ključna političarka Elisa Carrio. Dejala je, da ima Macri izredne možnosti uspeha, a da se ne sme več motiti. Da prideš do tega zaključka ni treba biti strokovnjak. Predsedniku (vladi) je že tolikokrat spodrsnilo po lastni krivdi, da se človek umestno sprašuje: kaj imajo v glavi? Le nekaj primerov: imenovanje članov vrhovnega sodišča po dekretu; povišanje tarif javnih storitev, ne da bi sklicali predpisane avdience; poslati v obravnavo besedilo zakona o davku na dobiček brez predhodnega sporazuma ... Cena za te spodrsljaje je grozna, ne samo v političnem, tudi v gospodarskem pogledu. Kdaj jih bo izučilo? Samo Bog ve. Zaenkrat popravljajo posledice spodrsljaja tako, da stopajo po poti potrditve zakona v treh etapah. Najprej so se opravičili sindikatom (CGT), ker jih niso predhodno povabili na razgovor. Po dolgem in zapletenem pogajanju so prišli do skupne točke, predvsem glede praga delavskih plač, kjer začne veljati zakon. Nato so prišli na vrsto guvernerji, ki so bili ključen vzvod, da je do pogajanj (in soglasja) sploh prišlo. Končno tečejo dogovori na politični ravni, s senatorji, poslanci in vodji strank, da bi zakon stekel skozi parlament še pred koncem leta. Nekaj denarja se je vladi izgubilo na tej poti. Nekaj miru je Macri pridobil in cena ni bila majhna, a tudi ne pretežka. Če opazovalce nos ne vara, bo novo leto blagoslovilo nov zakon. Ob jaslicah pa malo pomolimo, da se vlada ne bi več tako neumno motila!
Kdo ga je rešil? Preteklo nedeljo je eden od političnih strokovnjakov menil, da je Macrija rešil bivši gospodarski minister Kicillof. Najprej zato, ker je tista njegova fotografija, sredi veljakov združene opozicije, naježila lase večini peronistov, ki bežijo od vsega, kar diši po prejšnji vladi. Potem pa zato, ker je on pripravil besedilo zakona, preračunal stroške in se - zmotil. Da, kar 40.000 milijonov manj bi prišlo v državno blagajno, kot pa je on napisal. Hitro je številke popravil, pa se - znova zmotil. Razumljivo je, da so se ga potem
veljaki zmerne opozicije izogibali, kot vrag žegnane vode. Tako je vlada pridobila na času in ugledu, da se je pripravila na krog pogajanj, ki naj - sedaj res po želji vseh - pripelje do skupne točke. Na mestu pa je vprašanje, zakaj se predsednik tako izogiba sodelovanja z opozicijo. Zakaj včasih rine z glavo skozi zid, ko bi moral vedeti, da tako ne gre. V tem oziru je bolj spretna guvernerka province Buenos Aires, ko je v najhujšem predsednikovem navalu na Massa, s tem ohranila dialog in dosegla nekaj dogovorov za soglasje v provincijskem parlamentu. To je prišlo do izraza predvsem sedaj, ko pripravljajo zakon o letnem proračunu. Prišlo je celo do poizkusa umirjenega peronizma, da bi se oni dogovorili z gospo Vidal, in pustili zunaj Massa. Vodja te iniciative je bil sedaj vračajoči se Randazzo. Pa se je guvernerka držala dogovora in ohranila povezavo z bivšim županom mesta Tigre. Ko že govorimo o proračunu: vsa opozicija je potrdila zakonsko besedilo, ki ga je pripravila vlada. Brez večje težave je bil proračun potrjen. Potem so ga bojkotirali z besedilom zakona o davku na dobiček. Zakaj so ga prej potrdili, če so se mu potem izneverili? Opozorilo najdemo v izjavi, ki jo je podala škofovska konferenca. Škofje so rotili politične voditelje, naj opustijo »volilne interese« in se zavzemajo za narodov blagor.
Zmožnost vladanja. V španščini obstaja beseda, ki ji ne najdem enostavnega prevoda v slovenščino. Ta je »gobernabilidad«, zmožnost ali sposobnost, za vlade. To je eno ključnih vprašanj argentinske politike. V zadnjih desetletjih vse vladanje, ki niso bile peronistične, niso zaključile ustavne dobe: Alfonsin, De la Rua. Eden prej, drugi kasneje, sta se poslovila sredi težkih kriz. Bo Macriju uspelo? Manjkajo mu še tri leta. A vprašanje ni le vlade, vprašanje je tudi opozicije, če bo dovolj zrela, da bo dopustila zaključek ustavne dobe. Le če mu bo to uspelo, bomo lahko govorili o zrelosti argentinske politike.
Zbogom. Skoraj pol stoletja je avtor teh vrstic tedensko obiskoval slovenske domove s komentarji o argentinski politiki. Slovo ni lahko, navadil sem se tega dialoga in, kot bralci, trpel ob križih in težavah te drage druge domovine. Usoda je odločila drugače. Odhajam z željo lepših dni za Argentino.

OHHOHß 17-1/1
SVOBODNA SLOVENIJA • 22. decembra 2016	Stran 3
SLAVJE V SLOVENSKI VASI
Zlata maša msgr. Mirka Grbca
Cerkev Marije Kraljice, duhovno središče Slovenske vasi, je v nedeljo, 4. decembra, ponovno doživela izredno praznovanje. Mirko, ki je bil kot mlad fantič v številni Grbčevi družini med prvimi naseljenci v nastajajočem slovenskem otočku v Argentini, je na ta dan slovesno
daroval zlato mašo v istem svetem hramu, kjer je pred petdesetimi leti prvič obhajal Gospodovo daritev. Njegova je bila že sedma nova maša v cerkvi, ki je bila dobesedno zgrajena s slovenskimi rokami sedem let prej.
Ko je sprevod s slavljencem in številnimi somaše-valci, med njimi tudi tremi že zlatomašniki in za vas kar pomembni skupini narodnih noš vstopal, je s kora in polne cerkve mogočno zadonela »Zlatomašnik bod' pozdravljen«.
Sprejel ga je in pozdravil farni župnik g. Jože Bokalič C.M. in pri tem omenil, da je bila za časa nove maše to še vikarija, namenjena le slovenskim vernikom, juridično pa priključena fari Sv. Jožefa, kjer je leto poprej umrl veliki dobrotnik slovenskih naseljencev, msgr. Janez Hladnik. Tako kot se je naša povezanost in vključenost v argentinsko družbo v teh petdesetih letih močno ojačila, je vikarija postala samostojna župnija, ki duhovno oskrbuje
pretežno število neslovenskih faranov.
Zlatomašni pridigar, msgr. Jure Rode, se je v svojih razmišljanjih oprl na koncilske dokumente, ki so ravno v času Mirkove nove maše močno prevetrili Cerkev. Za duhovnike je v njih zapisan kar obširen in zahteven seznam kreposti, ki pa zgleda le opis zlatomašnikovega življenja in delovanja. Kot posebno Mirkovo lastnost je omenil njegovo gostoljubnost in prijateljstvo do sobratov, kar je tudi v dokumentu izrazito priporočano, pa ni vedno z lahkoto dosegljivo.
Med prinesenimi darovi je vzbudil pozornost kip Brezmadežne, dobro poznan v vasi, saj je nad trideset let romal po hišah v predbožičnih devetdnevnicah. Sam zlatomašnik je potem razložil njegovo zgodbo. Ko se je družina po kakem tednu v Hotel del Inmigrante vselila v skromno barako, sta starša s prvo plačo kupila ta kip. Tako sta jasno nakazala, kaj je na vrhu njihove lestvice vrednot. Odličen in zgovoren zgled nam vsem.
Po obhajilu so se v sprednjem delu cerkve zbrali zlatomašnikovi nečaki in lepo počastili Marijo s svojim petjem. Bil je to viden dokaz, da je Grbčevo sorodstvo najštevilnejše v vasi.
Po končanem skrbno pripravljenem obredu, je seveda sledilo obširno fotografiranje ob postre-ženem prigrizku. Nato se je Mirko, obdan s številnimi povabljenimi gosti, napotil v bližnji Hladnikov dom, za skupno kosilo. V polni dvorani se je izmenoma postregla hrana za telo in dušo. Med prav užitnim mesom in drugimi jestvinami so si sledili razni pozdravi, med njimi tudi posnetki v Sloveniji. Navdu-
šeno priznanje so si posebno zaslužili otroci Mirkovih nečakov in z njimi tisti, ki so jim preskrbeli obširne tekste in jih odlično naučili. Višek nastopov sta pa brez dvoma dosegla Dani Grbec in Jeremias Žitnik s petjem priložnostnega kupleta. Duet nas je presenetil, a sedaj upravičeno še pričakujemo nove predstave v tej ali drugi obliki.
Pozno popoldne se je slavje zaključilo, s skupno željo, da bi slavljenec po izbranem geslu »Pod Marijinim varstvom - Kristusov duhovnik - za Očetovo
slavo«, še mnogo let služil Bogu z njemu značilno vnemo in z zahvalo vsem, ki so v praznovanje vložili svoj trud in čas. Bog te živi Mirko!
F.S.
Danes praznuješ »50 let«, zlatomašnik Mirko Grbec. To je tvoj veliki praznik, tudi nas sorodnikov, prijateljev in vernikov, da se Bogu z veseljem in hvaležnostjo zahvalimo, da te je izbral za pastirja Cerkve.
Skrbiš in delaš za vesoljno Cerkev, v katero smo vsi poklicani, da nadaljujemo Kristusovo odrešilno poslanstvo. Poslanstvo duhovništva je v besedah sv. evangelija po Janezu: »Niste vi mene izbrali ampak sem jaz izvolil vas in postavil, da pojdete in obrodite sad, in vaš sad ostane«.
Tisti, ki te dobro poznamo, vemo, da si bil vse življenje velik častilec Marije, Matere Božje; oznanjaš evangelij, ki ga sam živiš, se razdajaš v ponižnosti, imaš veliko srce za potrebne, bolne in ostarele. Tvoja prisotnost prinaša mir, človekoljuben si in dober do vseh.
Vedno poudarjaš, kar sam vestno delaš: molite! Molitev je blagoslov , brez nje satan dela bolj kot nikoli za razdor družin ter žiljenje brez vere in vrednot. Rožni venec se najbolj upira satanu.
Zato se moramo danes, kot še nikoli, zavedati, da smo Cerkev, in da bo Cerkev toliko boljša in prepričljiva, kolikor boljši bomo mi, da v njej moremo sodelovati kot živi udje te ustanove in jo zares ljubiti.
Zgradil si prvo cerkev posvečeno Mariji Itatí (saj si graditelj več cerkva in več podružnic) in kot zadnje delo je ponovno župnija Marija Itatí. Marija te kliče in te ne zapusti.
Vsako leto poromaš v Corrientes, na božjo pot v katedralo Marie Itatí. Naj ti Mati Marija, ob tem jubileju, pomnoži milosti in blagoslovi, da ostaneš zdrav med nami do konca svojih dni.
Naj ti še spregovorimo besede psalma: »Izroči svojo pot Gospodu, zaupaj Vanj, in On bo storil«.
Marija Urbančič Grbec
SLOMŠKOV DOM
Delovanje mladcev in mladenk
Tudi letos smo Mladci in mladenke Slomškovega doma imeli veliko dejavnosti. Takoj po počitnicah smo se začeli pripravljati na Veliko noč, zato smo v petek 11. marca pripravili križev pot in petje pri sveti maši, pri kateri so nas spremljali tudi M&M iz San Justa.
V soboto, 19. marca smo se zopet srečali, da bi skupaj barvali pirhe. Te smo razdelili družinam Doma v nedeljo po velikonočnem zajtrku.
10. uri zjutraj in imeli celodnevno srečanje. Razdelili smo
Imeli smo tudi dve srečanji, ki ju je vodil g. Claudio Scalese. Ti dve srečanji sta bili 21. maja in 20. avgusta. Prišli so tudi M&M vseh domov. Zelo smo bili zadovoljni, saj nam g. Claudio vedno poda lepe misli. Organiziral je igre, katerih cilj je bilo skupno delo in medsebojno zaupanje. Po obeh srečanjih smo imeli kosilo in se skupaj odpeljali na srednješolski tečaj.
30. julija, zadnjo soboto zimskih počitnic, smo imeli M&M vseh domov skupni športni dan. Zbrali smo se ob
poskrbeli, ob prihodu, za topel čaj.
16. decembra smo se srečali v Domu, in pripravili božični paket za potrebno družino. Isti dan smo pekli piškote za božični zajtrk.
Med letom smo imeli na skrbi postrežbo pri kosilu za Mladinski dan in trikrat smo imeli na skrbi zajtrk ob nedeljah po sveti maši. Ob petkih smo pa trenirali v odbojki.
Po dolgem letu delovanja se pa najbolj veselimo štiridnevnega potovanja v Rio Ceballos, Cordoba. Zahvaljujemo se vsem voditeljem, ki so toliko časa žrtvovali za nas. Bog vam bogato poplačaj!
Saš! Selan
se po skupinah in se igrali tekmovalne igre. Preživeli smo res lep dan.
V petek, 30. septembra zvečer, so nas Mladci in mladenke Našega doma povabili v njihov dom, kjer smo delali figure s pokrovčki plastenk, ki smo jih zbirali skozi vse leto. Postregli so nam z okusnimi picami.
1. oktobra smo se pridružili mladinskemu romanju v Luján. Romali smo v dveh skupinah, starejša skupina se je odpravila iz Moreno in se pridružila mlajši skupini, ki nas je čakala v General Rodríguez. Med potjo smo peli in molili Mariji na čast. Na trgu pred baziliko je bil postavljen oltar, kjer so se vsako uro darovale svete maše. Mariji smo se zahvalili za srečno romanje. Zahvalili se bi radi tudi voditeljem in staršem, ki so nas spremljali in
CimhnHno OniR nm	*3	OnMOMR 17-1/1
MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU
ŽELI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
v v
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MILOSTI POLNO NOVO LETO
ŽELE VSEM ROJAKOM V ARGENTINI
•	DUŠNOPASTIRSKA PISARNA
•	ODBOR ZA SLOVENSKO HIŠO
•	DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO
,,Spavaj Božje Detece, s svojo božjo Mamico: tu pri nas stanuj, ^ ^hjh	vse je Tvoje, kar imamo, Ti nam gospoduj!"
Zdravo novo leto iz srca želi vsem ST^	Zveza slovenskih mater in žena

■M
Naj novorojeni Kralj miru, ki se je rodil v bornih jaslicah, napolni naša srca z milostjo in ljubeznijo! Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljeno Gospodovo leto 2017
Društvo Slovenska vas
želi vsem članom in sodelavcem ter vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini vesel božič in srečno Novo leto!
Da bi ta sveti božični večer nam vlil trdne vere v Novorojeno božje Dete, ki bo prineslo mir, ljubezen in pravico tudi našemu narodu! V Novem letu želimo vsem Slovencem doma in po svetu osebnega uspeha, zdravja in sožitja med brati!
Slovenska demokratska stranka Odbor SDS Argentina
Društvo Slovenska Pristava
želi vsem rojakom blagoslovljen božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2017
V tihi noči se je odprlo nebo razsvetlile so se zemeljske širjave, Odrešenik prišel je v jasli in nam mir, ljubezen podaril!
Vsem članom, prijateljem in
dobrotnikom želi v teh božičnih praznikih
blagoslova, v letu 2016 pa obilo uspehov, zdravja in sreče
SLOMŠKOV DOM
Pričakujemo Vas pri božični sv. maši ob 10. uri. Nato božičnica in zajtrk.
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto.
Mladini ter vsem rojakom želita vesele in blagoslovljene božične praznike
Mladinski organizaciji SDO-SFZ
Z ljubeznijo gorečo naj Božič vas ogreje, srce naj vaše pomiri. Novo leto 2017 naj podarja, kar srce vam poželi: srečo, zdravje, mir in blagostanje. To vam in vašim družinam iskreno želi
Naš dom San Justo
Vsi člani in prijatelji lepo vabljeni 25. decembra ob 8. uri, k slovenski sv. maši v sanhuško stolnico, nato v Naš dom na božično akademijo in skupni zajtrk.
SS_4
Svobodna_2016_nro_51-52.indd 4	20/12/16 17:14
Bagoslovljene praznike Kristusovega rojstva in obilo sreče v novem letu 2017 vam želi
técnica elemec s.ai.c.i.ya.
instalaciones electromecánicas y montajes
Pedernera 552/60 C1496EEL Buenos Aires Tel.: 4611-4474 (rotativas) Fax: 4613-3528 e-mail :tecnicaele mec@tecnicaelemec.com. ar
Vsem rojakom obilo božičnega veselja in Marijinega varstva v novem letu želi
PODRZAJ CONSTRUCCIONES METALURGICAS
INDUSTRIJSKO METALURGČNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV
Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581 E-mail: antonio@podrzaj.com.ar - www.podrzaj.com.ar
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2017 želi vsem rojakom
BAJDA s.r.i.
parketi
www.bajda.com.ar

Buenos AiieS
Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka
Želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu doživet božični večer. Novorojeno Detece pa naj prinese blagoslova, miru, upanja in uspehov v novem letu 2017.
Dra. Ana C. Farreras de Kočar
ABOGADA
Vam želi vesel božič in srečno novo leto
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil -Jubilaciones - Pensiones - Reajustes Recálculo de jubilaciones y pensiones, para verificar su correcta liquidación
Avellaneda 174 1a Piso - (1704) Ramos Mejia Tel.: 4482-5606 cel. 15-64479683 e-mail: farrerasanac-_te@yahoo.com.ar
Svobodna_2016_nro_51-52.indd 5	20/12/16 17:14
Božične milosti in obilo sreče v novem letu 2017 želi vsem rojakom
GABER MADERAS S.A.
de Marjan Petkovšek
Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: gabermaderas@arnet.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel./Fax: 4769-9756
Naj bi v teh praznikih novorojeni Sin posredoval mir in blagoslov ter obilo sreče v novem letu, želi
Marcos Mele
Productor - Asesor de Seguros Administración de Riesgos
semele@uolsinectis.com.ar
Luvík S.A.
(brata Klemenčič)
Trgovina z jestvinami na debelo
želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Tel.: 4660-2363/0598
Božična skrivnost naj nam vlije upanja
•	1	v •
in nam da moči za življenje!
Vsem slovenskim rojakom, vesel božič in srečno novo leto!
Vesele božične praznike in obilo sreče v novem letu želi
CASA CONDE
AUTOSERVICIO MAYORISTA INTEGRAL
GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS
i*
Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar
Božična radost je moč, ki more spremeniti svet. Veliko blagoslova v novem letu 2017 Vam iskreno želimo
Svobodna_2016_nro_51-52.¡ndd 6	20/12/16 17:14
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Železobeton
inž. Tone Kastelic
Cel.: 15-6507-5549 Tel./Fax: 4753-5596
Blagoslovljene božične praznike
in obilo sreče v novem letu želijo vsem Slovencem po svetu in v domovini
O ..
fe regelj in
sinovi
Izdelava kuhinjskih oprem
Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel.: 4454-9329

mš
ŽELI VSEM SLOVENCEM BLAGOSLOVLJENE
PRAZNIKE TER OBILO SREČE V NOVEM LETU 2017
www.tas-eme.com.ar Lanus oeste - Buenos Aires - Argentina
^ Srečne in blagoslovljene božične praznike želi
FRANCI RESNIK
Zinguería standard y a medida - Impermeabilizaciones Reparación de techos
Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. - Tel./Fax: 4763-0970 Cel.: 15-4404-9406 - franciresnik@hotmail.com
Adm. de ventas: Montesquiu 510/520 - C1437FCF, Ciudad de Buenos Aires Tel/Fax: (011) 4941-5777 (Lineas rotativas) / e-mail: ckc@ckc.com.ar / www.ckc.com.ar Planta Industrial: Parque de innovación tecnológica, INTA, Castelar.
Blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva in srečno novo leto 2017 Vam želi
CONSULTORES ASOCIADOS
Ing. Agr. Andrés Kocmur
Consultora integral y dirección técnica de empresas de saneamiento ambiental y control de plagas urbanas e industriales Montesquieu 510/520 (C1437FCF) Capital Federal Tel/Fax: (011) 4941-5777 - akocmur@ckc.com.ar
Svobodna_2016_nro_51-52.indd 7
20/12/16 17:14
Stran 8
22. decembra 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
SLOVENSKA VAS
Zaključek v Baragovi šoli
LITERARNI VEČER V REZIDENCI
Predstavitev nove zbirke
Letos smo zaradi igre delili zaključek šole, ker je bilo nemogoče narediti vse isti dan. Tako, da smo imeli zahvalno sveto mašo v nedeljo, 27. novembra.
Daroval jo je g. Toni Burja CM in nam govoril o božjem kraljestvu. Otroci so prav lepo peli in se zahvalili za šolsko leto ter prosili za zdravje in potrpežljivost učiteljev.
V soboto, 3. decembra smo se nekateri že ob štirih popoldne zbrali za maskiranje, pripravo mikrofonov in zadnja navodila za »Sneguljčico 2.0«. Ko je bilo vse v redu smo kar nestrpno čakali na odrski prikaz.
Najprej je bil formalni del zaključka. Sprejeli smo zastavi in zapeli himni ter spoštljivo spremljali odhod. Nato so na oder poklicali osmošolko Stefanio
Barle Goljevšček. Njena učiteljica, ga. Liljana Zidar, ji je pripela slovenski šopek. Stefania nam je podala Pregljevo poezijo: »Čemu Slovenka?«. Nato ji je voditeljica šole posvetila poslovilne besede, ki nam vedno obujajo spomine na osnovno šolo in delijo zlate nasvete za prihodnost.
V	drugem delu je bila na vrsti otroška igra. Vse je bilo pripravljeno: otroci so čakali za odrom, zadnji pregled režiserke, da bi vse bilo na pravem mestu. Glasba nas je že povabila v pravljico.
V	glavnem naj povem, da so bili igralci bolj sproščeni, kot za prvo predstavo, ki je bila septembra za Slomškovo proslavo v Slovenski hiši. Res pa je tudi, da so bili izredno pridni in potrpežljivi, saj je bilo zelo vroče; posebno košatim vevericam, zajčkom in ovci, ki se je malo
oddahnila, ko je ostala brez dlake.
Polna dvorana je sledila poteku igre. Nekateri prvič, drugi pa so želeli še enkrat videti to tehnološko Sneguljčico, ki je spet pokazala spretnost in užitek na odru, posebno še, ko je ostala brez lasulje. Tudi palčki so bili pogumni, kot da jim ni bilo nič vroče. Pravi igralci. Čestitam še enkrat!
Ko je bilo igrice konec, je stopila na oder ga. režiserka Monika Urbanija Koprivnikar in se prav lepo zahvalila vsem, ki so sodelovali pri igri in v šoli; bodisi z delom, s časom, ko so delali do pozne ure, da bi bilo vse lepo postavljeno, staršem šole in posebno tistim, ki nimajo več otrok v slovenski šoli, a so vedno pripravljeni sodelovati. Tudi Društvu in
ZSMŽ, ki so nam finančno pomagali uresničiti to igro.
Po ploskanju in zahvalah se je ga. Marta Servin, v imenu odbora staršev, zahvalila za požrtvovalno delo učiteljev in prosila, naj ne konča to delo v prid naših otrok, ker v slovenski šoli otroci veliko pridobijo in to je pravi zaklad.
Po zahvali so se otroci lahko slikali pred gradom, v Sneguljčičini postelji, v kuhinjici palčkov, v gozdu ... vse po želji, preden so starši začeli pospravljati sceno. Otroci pa so pod odrom prejeli spričevala, razne naloge in tudi počitniška navodila: naj ne pozabijo na slovensko govorico in na branje!
Vsi bomo malo počivali med počitnicami in si nabrali moči in energije za nov zagon meseca marca. In to kar en, dva, tri, ker čas tako hiti!
LvS
V sredo, 14. decembra, je veleposlanica ga. Jadranka Šturm Kocjan vabila na predstavitev pesniške zbirke Toneta Kuntnerja »Slovenska Pomlad -La Primavera Eslovena«.
Dogodek se je vršil v rezidenci veleposlanice. V glavnem ga je pripravil Damijan Ahlin, ki je tudi vodil predstavitev.
Knjiga je izdana dvojezično, in - kot že samoumevno po naslovu - s prevodom v kastilj-ščino. Cervantesov jezik je verjetno Kuntner izbral in dodal zaradi močnega vtisa, ki mu je ostal od obiska Slovencev v Argentini, kot poklon; vedno ponavlja o slovenskem čudežu to, da »smo družina iste hiše...«. V Argentini je bil v času referenduma, ki je bil prvi korak ločitve od Jugoslavije. Za praznično izdajo je odgovorna Založba Karantanija.
Ob spremljavi (posnetih) narodnih melodij, ki so se nežno slišale na zvokih citre, se je po uvodnih besedah veleposlanice vrstilo branje Kuntner-jevega pisma, projekcija video-posnetkov z njegovimi izjavami in branje poezij. Slišali smo jih iz ust Damijana, Marjane Pirc in lektorice Tjaše Lorbek, ki je tudi sedela za računalnikom in preskrbela za glasbo in projekcije, ter učencev lektorata Pabla Arraigade (ki je bral kastiljsko verzijo) in Florencie Ferre, le-ta v obeh jezikih, kastiljsko in slovensko. Brali se tudi besede Ivana Borštnerja in zadnjo kitico Prešernove Zdravljice, po kateri je imela zaključne misli gospa
!
veleposlanica. Potem smo še skupaj nazdravili.
S tem dogodkom je tudi veleposlaništvo zaključilo z vsem, kar je priredilo skozi leto v okviru 25-letnice osamosvojitve Slovenije.
Glede te nove izdaje Kuntnerjevih pesmi omenimo še, da je 43 pesmi razdelil v 3 cikle, ki ponazarjajo obdobje pred osamosvojitvijo, čas osamosvajanja in avtorjev pogled na to, kako živi Slovenska Pomlad danes. Prevodi so delo Alenke Gortan, spremna beseda je Draga Jančarja. Knjigo krasi likovna
podoba, umetnika Harolda Draušbaherja.
Pet komadov knjige je še na razpolago pri Damijanu Ahlinu, če bi jo kdo želel.
Kogar zanimajo Kuntnerjeve misli o pomladi, lahko obišče
_ splet: http://
n ova2 4tv. si/ slovenija/ljudje/ tone-kuntner-slovenska-p o m l a d - j e -prisla-za-vse-a-ne-za-tiste-ki-imajo-radi-zimo/ Rok Fink
V
SDS ARGENTINA
Poročilo odbora stranke
Zlati znak prof. Avguštinu Vivodu
V	soboto 3. decembra, je bila v Slovenski hiši sv. maša za pok. odbornika Janeza Kožarja in za rajne člane Slovenske demokratske stranke.
V	petek 9. decembra 2016, je potekala v Ramos Mejii zaključna seja Odbora SDS Argentina, ki se je pričela z molitvijo za Slovenijo.
Sejo je vodila predsednica Andrejka Dolinar Hrovat. Sledilo je branje poročil predsednice, podpredsednika in blagajnika Damijana Ahlina.
Predsednica je poročala o Strokovnem svetu SDS, ki krije vse resorje slovenske družbe in o aktivnem delovanju poslanske skupine SDS v slovenskem Državnem zboru, (t.j. analiza predlogov in podpor v DZ).
Sledil je razgovor, ki se je v glavnem osredotočil na pomanjkljiv, v določenih delih, sedaj veljavni zakon o vojnih grobiščih (»povojnih morišč« op. odbora SDS Argentina).
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 21.10.
2016, vložila v parlamentarni postopek novelo ZPVGPZ.
Ena od največjih pomanjkljivosti današnjega zakona se je pokazala pri aktualnih izkopih posmrtnih ostankov na moriščih, ko najdeni posmrtni ostanki ne predstavljajo dejstva, na podlagi katerega bi se začel kazenski postopek ugotavljanja storilcev in vzroka smrti žrtev. Torej, ni storilcev, ni vzroka smrti žrtev. »V kolikor storilci niso več živi, bi se moralo iz načela enake obravnave vsaj začeti kazenski postopek in ugotoviti odgovornost. Gre namreč za kazniva dejanja, ki ne zastarajo in so bila inkriminirana s takrat veljavno Ženevsko konvencijo.« je zapisano v noveli.
Zatem, je predsednica poročala o delovanju Krščanskega foruma SDS in o težiščnih aktivnostih Odbora SDS Argentina za leto 2017.
Nadaljeval se je se razgovor o političnem položaju v Sloveniji.
Zapisnikar Andrej Grilc
Stranka Nova Slovenija, slovenski krščanski demokrati, je našemu rojaku, prof. Avguštinu Vivodu, podelila posebno priznanje in odličje: zlati znak.
V utemeljitvi za to podelitev je v zgoščeni obliki navedeno vse ogromno delo, ki ga je prof. Vivod opravil, tako v prid slovenske skupnosti v Argentini, kot za Republiko Slovenijo.
Besedilo utemeljitve pravi takole:
»Prof. Vivod se je že v študentskih letih angažiral v organizirani slovenski skupnosti v Argentini. Po raznih funkcijah v slovenskih ustanovah, je prevzel odgovorno mesto predsedstva krovnega društva Zedi-njena Slovenija v času osamosvajanja Slovenije. Prav v tej dobi je Vivodovo posredovanje močno vplivalo na hitro priznanje Slovenije kot enakopravne države od strani argentinskih oblasti. Kot član najprej SKD-ja, kasneje kot član NSi - krščanski demokrati si je močno prizadeval za širjenje stranke po celotni Argentini. Ustanavljal je krajevne odbore; bodril ljudi, da se v NSi včlanijo ter organizirajo srečanja in sestanke. Širitev stranke in prevzem odgovornih mest je delo, ki ga je prof. Vivod osebno izvrševal. Kljub številnim
odgovornostim, ki jih prof. Vivod opravlja, je nesebično pristal na predlog funkcije podpredsednika stranke NSi.
Prof. Vivoda je Državni zbor potrdil kot polno-močnega Veleposlanika RS v Argentini in drugih šestih državah Južne Amerike. Vodil je Vrh EU-LAC v času slovenskega predsedovanja v Limi - Peruju. Bil je izvoljen kot dekan evropskih veleposlanikov v Argentini. Na konzularnem področju se je v njegovem mandatu podvojilo število slovenskih državljanov, ki so od tedaj naprej prisegali zvestobo Republiki Sloveniji na posebni svečanosti.
Danes je še vedno aktiven član slovenske skupnosti in referent političnih in družbenih dejavnosti. Zaradi prizadevanja in doslednosti v prid stranke in krščanskih vrednot, ki jih stranka ceni in zagovarja, predlagamo podpredsednika stranke NSi Krščanski demokrati za prejemnika zlatega znaka, ki ga NSi podeljuje zaslužnim članom.
Je poročen z Marjano Hribar. Imata pet otrok in sedem vnukov.«
Prof. Vivodu ob zasluženemu priznanju iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov.
Svobodna_2016_nro_51-52.indd 8
20/12/16 17:14
SVOBODNA SLOVENIJA • 22. decembra 2016	Stran 9
NOVICE IZ SLOVENIJE
DVAJSET LET ZA RAZČIŠČENJE MEDICINSKE NAPAKE
Na Okrožnem sodišču v Mariboru je bila podpisana sodna poravnava med državo ter Franjo in Ivanom Šilihom iz Slovenj Gradca, ki pomeni zaključek več kot 20 let trajajočih sodnih postopkov zaradi smrti njunega sina Gregorja Šiliha. Ob tem se je država zavezala, da bo s posebnim projektom vzpostavila sistem razčiščevanja medicinskih napak.
BREZPOSELNOST V OKTOBRU
Stopnja registrirane brezposelnosti je bila oktobra pri 10,5 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot septembra, a obenem 1,2 odstotne točke manj kot oktobra lani, je objavil statistični urad. Število registriranih brezposelnih se oktobra redno poveča, saj se takrat na zavodu prijavijo novi iskalci prve zaposlitve.
PETERLETU NI USPELO
Največja skupina v Evropskem parlamentu, Evropska ljudska stranka (EPP) je v Strasbourgu za zaprtimi vrati za svojega kandidata za predsednika Evropskega parlamenta izbrala Italijana Antonia Tajanija. Za nominacijo stranke se je sicer potegoval tudi Slovenec Lojze Peterle, ki pa je v prvem krogu glasovanj med četverico kandidatov dobil najmanj. Peterle je po glasovanju sporočil, da je vesel, da je s svojo kandidaturo prispeval k razpravi o prihodnosti Evrope.
TEŽAVE Z DELOM V AVSTRIJI
Mariborska območna obrtno-podjetniška zbornica že nekaj časa opaža težave podjetnikov, ki poslujejo na avstrijskem trgu. Kot je na okrogli mizi povedal predsednik območne zbornice Aleš Pulko, se tem po novem letu obetajo še težji časi, saj v Avstriji s poostreno zakonodajo praktično zapirajo svoj trg storitev za tuja podjetja.
Zato je več kot 110 slovenskih podjetij in obrtnikov vložilo pritožbo na Evropsko komisijo zaradi sprememb avstrijske zakonodaje, ki bo s 1. januarjem precej zaostrila pogoje za opravljanje storitev v Avstriji. Kot opozarjajo, spremembe niso namenjene zaščiti delavcev, temveč postopnemu izrinjanju slovenskih podjetij z avstrijskega trga.
ATENTAT V BERLINU
Tovornjak je v ponedeljek, 19. decembra zvečer, zapeljal v množico ljudi na enem od božičnih sejmov v Berlinu in pri tem ubil najmanj devet ljudi, je sporočila policija. Najmanj 50 ljudi je bilo ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije. Voznika tovornjaka s poljskimi registrskimi tablicami so prijeli, sopotnik pa je mrtev. Na trgu Breitscheidplatz v zahodnem Berlinu, ki je priljubljen med tujci, je bilo videti številne uničene stojnice, poročajo mediji, ki navajajo, da so na območju tudi policisti s strojnicami.
ZA MIR V KOLUMBIJI
Papež Frančišek se je v petek, 16. decembra dopoldne, srečal s kolumbijski predsednikom Juanom Manuelom Santosom, ki je letos prejel Nobelovo nagrado za mir. Povod zanjo je bil sklenjen dogovor med gverilskim gibanjem Farc in vlado, s čimer naj bi se končala pol stoletja trajajoča državljanska vojna. V Vatikan pa je sveti oče povabil tudi nekdanjega predsednika Alvara Uribeja, senatorja in vodjo opozicije, ki je nasprotovala sporazumu, saj naj bi bil preveč popustljiv do gverilcev.
ČASNIKARSTVO JE NEVARNO
Po svetu je bilo letos med opravljanjem svojega dela ubitih najmanj 57 novinarjev, je sporočila organizacija Novinarji brez meja. 19 jih je bilo ubitih v Siriji, deset v Afganistanu, devet v Mehiki in pet v Iraku. V večini primerov je šlo za lokalne novinarje. Slika je sicer boljša kot lani, a verjetno gre to pripisati dejstvu, da so številni novinarji zbežali iz držav, ki so postale prenevarne. Prav tako pogosto prihaja do samocenzure med njimi.
MIGRANTI PRITISKAJO
Pritisk nezakonitih migracij ne pojenja. Konec tedna je hrvaško javnost pretresla vest, da so v nekem kombiju z britanskimi registrskimi tablicami odkrili kar 67 migrantov afganistanskega in pakistanskega rodu. Begunci - večinoma najstniki - so bili v izredno slabem zdravstvenem stanju, tako da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Zdravstveno oskrbo je potrebovalo kar 42 od 67 migrantov, in sicer zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, dehidracije, lakote in prezeblosti.
VEDNO HUJŠE V VENEZUELI
V Venezueli se politična in gospodarska kriza še poglablja. Državi grozi velika inflacija, saj ji je Mednarodni denarni sklad napovedal 475-odstotno rast cen. Nezadovoljstvo z razmerami je po državi sprožilo številne proteste. Ljudje zaradi pomanjkanja denarja ne morejo kupiti hrane
PISALI SMO PRED 50 LETI
BOŽIČNA SKRIVNOST
Odprlo se je nebo. Devica je rodila Dete. Tam, v revnih jaslih, se je začela pot našega Odrešenika. Tam, obdan od Matere Marije, od svetega Jožefa, ko so ga m molili pastirji in peli angelski zbori, je Jezus videl pred seboj vse svoje življenje. Vsaka stopinja, vsak trenutek že od tega, prvega, je bilo eno samo veliko pričevanje, neizmerno pričevanje Ljubezni. Ljubezni v končnem in popolnem darovanju na križu.
Vsako leto od tedaj se ljudje blage volje spominjajo tega dogodka. Srce jim napolni toplota ljubezni do Deteta. Tedaj se v duhu združijo z vsemi brati širom sveta in Ga skupno molijo in častijo. Skupno hrepenijo, da bi bolj spoznali in vzljubili skrivnost božjega učlovečenja, skrivnost odrešenja.
Mladinska vez, december 1966
SLOVENCI V ARGENTINI
Kralj Matjaž in Alenčica na odru na Pristavi.
... Ko se je odprla zavesa je Mavric Kočar predstavil mlade igralce: Alenčica - Teodora Geržinič, kralj Matjaž - Tomaž Debevec, Pavliha - Pavel Fajdiga, sultan Soliman - Ludvik Kopač, paša Mustafa -Marjan Kopač in stražar Hasan - Polde Golob. ...
Sklepna prireditev slovenskega šolskega tečaja v Mendozi. Na praznik Brezmadežne smo v Mendozi končali letošnji otroški šolski tečaj z lepo in nad vse pričakovanje dobro uspelo prireditvijo. Nekaj mesecev so se otroci že v okviru društvenega šolskega tečaja z vso vnemo pripravljali pod požrtvovalnim vodstvom g. Rudija Hirscheggerja na Goljevo pravljično božično igro »Petrčkove poslednje sanje«.
Odhod slovenskih otrok na počitniško kolonijo.
V sredo, 28. decembra, je z večernim brzovlakom odpotovalo 74 otrok slovenskih šolskih tečajev na področju Vel. Buenos Airesa na počitniško kolonijo v dr. Hanželičev slovenski počitniški dom v Kordobske planine.
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Roberta Pereza in njegove žene ge. Francke roj. Guštin se je rodila hčerka Monika Frančiška. -Dvojčka, ki so ju dobili v družini Vinika Klemenčiča in njegove žene ge. Tatjane roj. Prelog sta pri krstu dobila ime Vladimir in Evgen.
(Svobodna Slovenija, 21. in 28. decembra 1966 - št. 51 in 52)
in drugih osnovnih življenjskih potrebščin, primanjkuje tudi zdravil in medicinskih pripomočkov. Poleg tega je predsednik Nicolas Maduro napovedal umik bankovcev za 100 bolivarjev, ker naj bi jih po njegovem prepričanju mafija s podporo ZDA zadrževala izven obtoka, s čimer naj bi državi spodkopavali trdnost ustavnega reda. A ker novi bankovci za 500 bolivarjev, ki naj bi jih nadomestili, še niso prispeli, je umik odložil na januar.
SREČANJE EVROPSKIH VODITELJEV
Evropski voditelji so se zbrali na enodnevnem vrhu v Bruslju. Dogajanje v Siriji je zasenčilo teme, o katerih razpravljajo. Gre za ključne izzive Unije: migracije in odnosi s Turčijo, varnost in krepitev obrambe, ukrepi proti Rusiji in razmere v Siriji. Po uradnem vrhu se bodo voditelji 27-članic brez britanske premierke Therese May na delovni večer posvetovali o pripravah na brexit. Britanska premierka je ob prihodu povedala, da bo Velika Britanija do konca marca prihodnje leto sprožila ločitveni postopek in da je prav, da se sedemindvajseterica na to pripravlja, tako kot se na to pripravljajo tudi na Otoku.
RESUMEN DE ESTA EDICION
FELIZ NAVIDAD
Esta finalizando un año muy movido. Casi son darnos cuenta llegaron las tradicionales fiestas. La Navidad es, sin duda, uno de los momentos preferidos del alma eslovena. Radicados en los más diversos países del mundo hemos conservado muchas tradiciones, pero también hemos incorporado nuevos valores, tomados de nuestro alrededor. Quizá los de mayor edad, nacidos en Eslo-venia, todavía extrañan la nieve y el silencio de las aldeas eslovenas. Las nuevas generaciones sin embargo viven la Navidad con un espíritu más latino. Algo, sin embargo, queda inamovible: el sentir espiritual de esta fiesta. Más allá de los ruidos, las reuniones familiares y la mezcla de tradiciones culinarias, es el recuerdo del nacimiento del Salvador el que nos congrega en torno al tradicional pesebre. Nuestra fe nos sigue convocando, para que la Navidad sea un momento de reflexión acerca de nuestros valores y su puesta en práctica todos los días. Aprovechamos este número especial de la publicación, para desear a todos nuestros suscriptores y lectores un feliz navidad. Que el Niño-Dios los llene de bendiciones y les conceda su paz. (Pág. 1)
HONORIS CAUSA
La Universidad Nacional de Cuyo, a través de su Facultad de Ciencias Económicas, otorgó el título de Doctor Honoris causa post mortem al Sr. Andrés Bajuk "en merito a su fecunda actuación en los medios científico, académico, político y profesional a nivel internacional". El solemne acto tuvo lugar el jueves, 15 de diciembre, en el salón de grados UNCUYO, Facultad de Ciencias Económicas de Mendoza. Asistieron las más altas autoridades de la Universidad, la embajadora de Eslovenia, familiares y amigos. Recordemos que el Dr. Andrés Bajuk fue egresado y profesor de esa casa de altos estudios. Se desempeñó en el BID y fue su director en París. Al radicarse en Eslovenia participó de la actividad política, fue presidente de Gobierno y ministro de Economía, entre otros cargos. La ceremonia fue un sentido acto de homenaje. (Pág. 2)
BODAS DE ORO SACERDOTALES
Recientemente celebró sus bodas de oro sacerdotales Mons. Mirko Grbec. Nacido en la comunidad eslovena de Slovenska vas, en Lanús, siguió el llamado de Dios. Actuó en muchas parroquias yen todos lados dejó su huella de sacerdote ejemplar y esforzado pastor de almas. Querido por todos los feligreses celebró su misa de homenaje en la iglesia María Reina, que lo vio de niño, en un hogar profundamente cristiano. Tras la misa siguió una verdadera fiesta popular en la sede de la comunidad eslovena, Hubo un almuerzo de camaradería, con saludos, cantos y recitados. Parientes, amigos y feligreses le expresaron su cariño y su agradecimiento. ¡Dios te bendiga, padre Mirko! (Pág. 3)
LA PRIMAVERA ESLOVENA
En la residencia de la embajadora, Sra. Jadranka Šturm de Kocjan, tuvo lugar un acto cultural, en cuyo transcurso fue presentado el libro del poeta esloveno Tone Kuntner, titulado "Slovenska pomlad - La primavera eslovena". Es una edición bilingüe, es esloveno y castellano, ya que Kuntner, que ya visitó la Argentina, guarda un profundo cariño por nuestro país, las comunidades eslovenas y nuestra gente. La traducción corrió por cuenta de Alenka Gortan y el prólogo es del escritor Drago Jančar. La presentación estuvo a cargo del poeta Damian Ahlin. (Pág. 8)
HASTA PRONTO
La Comisión Directiva de la Asociación Eslovenia Unida, propietaria de nuestro periódico, decidió imple-mentar cambios en su edición, especialmente hacer una página en internet. Se está formando un nuevo equipo, por lo cual la edición impresa estará ausente algunos meses. Luego volveremos a la impresión en papel, con el mismo objetivo y los mismos valores. ¡Hasta pronto!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar,Vladimir Kos, Božidar Bajuk, Franci Sušnik, Marija Urbančič Grbec, Marko Čeč, Saši Selan, Luciana Servin Čeč, Rok Fink in Andrej Grilc. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1300.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.930,-; beli papir $ 2.190,-; Bariloche; $ 1.625,-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.-US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
Svobodna_2016_nro_51-52.indd 9	20/12/16 17:14
Stran 10
22 de diciembre de 2016 • N2 51-52
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - -
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 12 Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs.
OBVESTILA
ČETRTEK, 22. decembra:
XXII. Meditirani božični koncert v izvedbi Luke Debevec Mayerja, mladinskim orkestrom Ensamble de los Buenos Aires in z organistom in dirigentom Diegom Licci-ardijem; ob 20.30 uri v Moronski stolnici.
SOBOTA, 24. decembra:
Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
SOBOTA, 31. decembra:
Silvestrovanje
Smrt
V San Justu je umrla Ana Krajnik roj. Petek (90). Naj počiva v miru!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
ILKA STUHEC NADALJUJE Z NABIRANJEM MEDALJ
Ilka Štuhec je odlično formo iz Kanade prenesla v Evropo ter se še tretjič v tej sezoni
zavihtela na najvišje mesto odra za zmagovalke. Po dveh smukih v Lake Louisu je bila najhitrejša tudi na alpski kombinaciji v Val d'Iseru. Alpske smučarke so se na tem klasičnem prizorišču svetovnega pokala v S a v o j s k i h Alpah merile
za prve točke v kombinaciji v tej sezoni. Štuh-čeva je bila zelo hitra že v prvem delu kombinacije, ko je vpisala tretji čas na kombinacij-skem smuku, najhitrejša pa je bila v finalu, po zamenjavi smukaških smuči za slalomske, ko je ugnala vso konkurenco ter dokazala, da je nevarna tudi v tehničnih zavojih.
Ilka Štuhec je zmagala tudi na smuku in vpisala še četrto zmago v svetovnem pokalu alpskih smučark, tretjo v smuku ter drugo zaporedno v Val d'Iseru.
Pred to sezono še ni bila na stopničkah. Štuhčeva je na tretjem smuku v Val d'Iseru upravičila status prve favoritinje. Po strmini se je pognala s startno številko 13 ter ob prihodu v cilj prevzela vodstvo s prednostjo 28 stotink sekunde. Od do takrat vodilne Avstrijke Corne-lieHutter je bila hitrejša na vseh merjenjih vmesnega časa (-0,23, -0,24, -0,16, -0,07, -0,30). Ilka Štuhec v tej sezoni še ne pozna poraza v smuku.
Ilka Stuhec
JAN OBLAK NA BOLNIŠKI
Prvi vratar slovenske nogometne reprezentance in Atletica Madrida Jan Oblak bo moral zaradi poškodbe leve rame, ki jo je staknil na prvenstveni tekmi primere division proti Villar-realu (0:3), prisilno počivati kar tri do štiri mesece. Podrobne preiskave z magnetno resonanco so pokazale, da gre za resno poškodbo, za Bankartovo lezijo, do katere je prišlo zaradi travmatskega izpaha ramenskega sklepa.
^fis
Jan Oblak
Operirali so ga v bolnišnici King Edward VII. v Londonu, operacija Bankartove lezije je bila po besedah zdravnikov uspešna.
Bolj vesela novica je, da so ga med tem izbrali za člana najboljše enajsterice prvega dela lige prvakov. Postava je izbrana glede na število točk, ki so jih nogometaši prejeli v internetni igri Uefa imenovani Fantasy Football. Uefa je v obrazložitvi navedla, da je Oblak na štirih tekmah ohranil nedotaknjeno mrežo, v prvem krogu pa se je izkazal tudi z ubranjeno enajstmetrovko. Poleg Oblaka so v ekipi Mathias Jorgensen (Koebenhavn), Sergio Escudero (Sevilla), Ludwig Augu-stinsson (Koebenhavn), MesutOzil (Arsenal), Andre Silva (Porto), Riyad Mahrez (Leicester-City), Ricardo Quaresma (Bešiktaš), Lionel Messi (FC Barcelona), Edinson Cavani (PSG) in Dries Mertens (Napoli). Največ točk na Fantasy Football je zbral Messi (58), sledi mu
Mesut Ozil s 44 točkami, Jan Oblak pa jim ima 39.
NOVI PREDSEDNIK NZS
Radenko Mijatovic je novi predsednik Nogometne zveze Slovenije. Dosedanji podpredsednik NZS je na volilni skupščini na Brdu pri Kranju dobil 23 od 30 možnih glasov. Njegov protikandidat v boju za naslednika Aleksandra Čeferina je bil Matjaž Nemec, ki je dobil sedem glasov.
Dvainpetdesetletni Mijatovic, nekdaj igralec in sodnik, v zadnjih letih pa tudi delegat na mednarodnih tekmah, je bil v osrčju ostrega predvolilnega boja, v katerem so mu očitali povezanost s tako imenovanim sodniškim lobijem. Obstoj tega zanika in poudarja, da to počnejo ljudje, ki hočejo škodovati nogometu.
TUDI DOMEN NE ZAOSTAJA
Sedemnajstletni Domen Prevc je zmagal na drugi tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v švicarskem Engelbergu. S četrto zmago v sezoni in karieri je še povečal vodstvo v skupnem seštevku.V prvi seriji je dosegel rekord skakalnice, 144 m, in s tem odlično napovedal prestižno novoletno turnejo štirih skakalnic čez deset dni.
ŠTIRI KOLAJNE ZA BALINARJE
Slovenski balinarji so na evropskem prvenstvu v Nici osvojili štiri kolajne, po dve srebrni in bronasti.
Aleš Borčnik v finalu hitrostnega zbijanja s 45 točkami osvojil srebro, boljši je bil le Hrvat Leo Brnic, ki je zbral 48 točk. Borčnik je bil z dvema srebrnima kolajnama - z Anžetom Petričem jo je osvojil v štafeti, najuspešnejši Slovenec na prvenstvu.
Bron je osvojil Jure Kozjek v natančnem zbijanju, zaostal je za Črnogorcem Miroslavom Petkovicem, Italijanom Luigiem Grattapaglio in Francozom Gregoryem Chiratom.
Prav tako si je okrog vratu bronasto kolajno obesila dvojica Davor Janžič - Dejan Tonejc.
Masovne prošnje za azil?
V preteklem tednu so bile nezakonite migracije tema več srečanj in razprav tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Poslanca SDS Vinka Gorenaka je že pred časom zanimalo, kako je Slovenija pripravljena na varovanje meje. Ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar mu je odgovorila v začetku decembrske redne seje državnega zbora.
Med drugim je ocenila, da položaj ostaja zahteven, predvsem zato, ker so države na severu stare celine vzpostavile nadzor na notranjih mejah. Omenila je tudi dejavnike nestabilnosti, po njenih besedah so za Slovenijo še posebej aktualne razmere v Srbiji.
Gyorkos Žnidarjeva je spomnila, da Slovenija spremlja razmere v regiji. Po njenih besedah je v Srbiji že približno 10 tisoč migrantov, za katere ni verjetno, da bodo dobili azil v zahodni Evropi. »Seveda je zaskrbljujoče tudi to, da Grčija načrtuje prevoz migrantov z otokov na celino, kar lahko pomeni, da bo še večji porast nezakonitih migracij.«
Kot je še poudarila Gyorkos Žnidarjeva, je popolnoma jasno, da tranzita ne bo in da je mogoče sklepati, da bo prišlo do masovnega zaprosila za mednarodno zaščito v Sloveniji. »Slovenija ima zelo omejene kapacitete, smo majhna država, najmanjša država na zahodni balkanski poti, v primeru masovnega povečanja migracijskega toka lahko pride tudi do ogrožanja delovanja določenih osnovnih funkcij države, predvsem na področju azila.« To bi, tako Gyorkos Žnidarjeva, lahko pripeljala tudi do zloma azilnega sistema ter celo ogrozilo oskrbo, zdravstvo, izobraževanje, integracijo in varnost. »Slovenija bi lahko izkusila scenarije, kot so jih doživeli v Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem, ko ljudje pravzaprav niso imeli kam ter so se potikali po postajah, parkih. Tega ne želimo.«
Ministrstvo za notranje zadeve je zaradi vsega tega pripravilo zakon o tujcih, Gyorkos Žnidarjeva trdi, da rešitve niso v nasprotju ne z ustavo ne z mednarodnimi akti. A dokument je obtičal v predalu. »Kot opozicijski poslanec bi moral ministrico kritizirati, pojasnjevati, česa ni naredila, a bi morala. A imam težavo. Težavo, ker je ministrica nekaj naredila, za kar menim, da je prav, a ji je predsednik vlade na roke dal lisice,« je prepričan Gorenak. Hkrati je znova pozval k učinkovitemu zavarovanju meje.
Prihodnost Svobodne Slovenje
Dragi bralci!
S to številko naš tednik zaključuje leto svoje 75. obletnice. V zadnjih tednih smo brali o bogati zgodbi lista, ki je po začetkih v ilegalnem izhajanju v Ljubljani postal v zadnjih desetletjih last in glasilo društva Zedi-njena Slovenija.
Časopis »Svobodna Slovenija« je delil usodo slovenskih beguncev ter skupaj z njimi našel nov dom v deželi pod Južnim križem. Postal je njihov glas v tujini, v domovino je nosil zgodbe tistih, ki so bili po Drugi svetovni vojni prisilno utišani.
75 let je doba treh generacij. Dedje in vnuki so v tem času pisali in brali naš tednik. Od tipkanja na starih pisalnih strojih in težavnega razmnoževanja smo prešli na računalniško oblikovanje in elektronsko razpošiljanje po svetu. Tehnologija je napredovala, vrstili so se uredniki, a jedro je še danes isto: Svobodna Slovenija ostaja glas Slovencev, ki ljubijo svobodo in si zanjo prizadevajo.
Danes stojimo pred novim izzivom. Klasični tisk prihaja v roke vsakič manjšemu številu bralcev. Ob njem so se pa ustalile nove oblike obve -ščanja, ki že dosegajo ne le mlajše ampak tudi starejše generacije. Zedi-njena Slovenija je sprejela odločitev, da naše osrednje glasilo vstopi v ta svet z namenom, da razširimo krog naših bralcev, da vanj vključimo mlajše generacije, in ne nazadnje tudi zato, da finančno zmoremo njegovo nadaljnje izhajanje.
Istočasno nas tudi zapušča naš dolgoletni urednik Tone Mizerit. Več desetletij je sodeloval pri tedniku, dolgo je tudi nosil vso odgovornost uredništva. Ob vstopu v zasluženi pokoj se mu zahvaljujemo za uspešno opravljeno delo, njemu in bralcem pa zatrjujemo, da že delamo za prihodnost Svobodne Slovenije.
Zato bo tokrat počitniški odmor malo daljši kot običajno: dokončno se mora sestaviti uredniški odbor, ki bo odslej vodil izdajanje našega časopisa. Člane naše skupnosti lepo vabimo k sodelovanju, saj je Svobodna Slovenija glasilo nas vseh in zato tudi skupna odgovornost. Vsak more in tudi mora kaj prispevati, da ga bomo uspešno pripeljali do zlatega jubileja!
Odbor Zedinjene Slovenije
VELIKO SE ODPOČIJ, 2017 BO BOLJŠE
info.hanzelic@gmail.com
Svobodna 2016 nro 51-52.indd 10
20/12/16 17:14