PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p	<A ■.
Abb postale I gruppo	- ti6D9 4U lir
Leto XXI. St. 195 (6173)
TRST, sreda 18. avgusta 1965
NA RAZOROŽITVENI KONFERENCI V ŽENEVI
Zahodni predlog mednarodne pogodbe proti širjenju jedrskega orožja
Carapkin je vprašal ameriškega delegata, ali načrt izključuje večstransko jedrsko silo NATO, in je obljubil, da bo načrt skrbno proučil Johnsonov poziv državam udeleženkam ženevske konference
ŽENEVA, 17. — Voditelj ame riške delegacije na ženevski ra-,‘Orožitveni konferenci William Foster je na današnji seji predložil načrt mednarodne pogodbe proti širjenju atomskega orožji Izjavil je, da ZDA sicer formalno prevzemajo odgovornost fa Predložitev načrta, toda dejansko je načrt plod sodelovanja Vseh štirih zahodnih delegacij.
. ^ačrt se začenja z uvodom, ki jni a načela, ki naj bi se jih dr-*.‘e države, kj bi pogodbo podpi-*’*• Zlasti pa jedrske države iz-ipjno izjavljajo, da bodo ustavile L drsko oboroževalno tekmo in da odo zmanjšale to oborožitev. Ob-sznosti, ki jih predvideva pogod-Pr' jSo določene v sedmih členih, v edvsem se jedrske države obnov?1^0’ da ne bodo prepustile , d®ne"a atomskega orožja nad-žavStV“ katere koli nejedrske dr-sred *n t0 neposre<ino ali Pa P°‘
P ra ° z v°jaškimi zavezništvi, zui'- tako se jedrske države obve-jajo, da ne bodo sprejele nobeni8 ukrePa, ki bi mogel številč-Povečati države z atomskim o-Jem. v tem okviru se jedrske
države obvezujejo, da ne bodo pomagale nobeni nejedrski državi pri izdelovanju jedrskega orožja. Nejedrske države pa se obvezujejo, da ne bodo izdelovale atomskega orožja in da si ne bodo skušale priskrbeti tega orožja, bodisi neposredno ali pa posredno v o-kviru vojaških zavezništev. Tudi te države se obvezujejo, da ne bodo sprejele nobenega ukrepa, ki bi mogel povečati število držav z atomskim orožjem. Prav tako ne bodo zahtevale in sprejele nobene pomoči za izdelovanje takega orožja.
V končnih členih se poudarja, da je sporazum odprt vsem državam in da morebitni pristop neke
'"''""unuainiiitiuiiiiiiiuiliiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiaiiiiitiiaiiBiiiiiiiiiiiiaiiiiiimiiiaB
V ŠTIRIH PRAZNIČNIH DNEH
1.639 cestnih nesreč 62 smrtnih primerov
Preti dokazuje realno možnost združitve PSI s PSDI
raln^' 17' — Cestna policija gene-hosi a ravnateljstva za javno var-ke n Je s*J0r°čila naslednje podatkov0 prornetu in prometnih nesre-V TM Vi rlvtnU	IVi
B v,Štirih dneh velikošmarenskih Ritnic od 13. do 16. t. m.:
cist?el> vozil> ki so jih- cestni polije Vi? Pomočjo števcev ugotovili, trn i , Povprečno 5,800.000 dnev-Ma I?aJve4 Pa jih je bilo 16. avgust,}.	, sicer 6,300.000. Vseh policij-
ah a J? Mo mobiliziranih 12.174 . Patrulj na dan. Cestnih kar • je hilo 1.639 z 62 mrtvimi, biin J,e„ nekaj manj kot lani, ko je nj, 1-819 nesreč in 77 mrtvih. Cestni n^^kov Je bilo 82.748. Cest-
PrimerfhStl S° nUdlli pomo{ v 5168
jt^vPolltičnem življenju pa vlada
ža^no mrtvilo. Od 'vodilnih dr-r!!?*?ter za
ov se je oglasil danes samo —. reformo javne uprave HeiS Preti, ki spada med najvid-J e socialdemokratske
tovoril s,oclaldemokratske prvake. hosH U.,ie v Salsomaggioru o mož-Pol(,LZ<?ružitve med PSDI in PSI. hirni 2 ral Je s tistimi socialistič-ideoj .^vaki, ki trdijo, da danes Sočni??*6 razlike združitev onemo-v	«Pred skoro desetimi leti,
demnu ,Pralognana, ko so soclal-stični Se sodelovali v centri-Vsoh 4vladi in ko je bila PSI po-ciaiio,?? zaveznica KPI, je vsa sohi, tj a stranka skupaj s tisti-Prtsta,80 Pozneje ustanovili PSIUP, Je	na razgovor o združitvi«,
Prekiniti ?reti- »Razgovor Je bil sko rit??,’ ker so blle takrat dejan-claidet?-,ke globoke in so bili so-"Aala
rai-..,
titev H J,e pripravljena' na zdru-Pred’ . m k° tisti, ki so bili Preko „etimi leti pripravljeni iti dantt zm?rno večjih razlik išče-es najmanjše razlike.«
Jo vr° Je .minister Preti naštel ce-
uhialr???it?krati tisti, ki so se prvi se rolr,, ■ Toda v desetih letih so in psr?r ,v vellki meri premostile
u vrsfr. , ual,tir vresi nastei celil Psi .skupnih stališč med PSDI °be stranu- Predvsem dejal, da sta ha kar T1,1 za tržno gospodarstvo, listi ■ ^Pristajajo danes tudi komu-
OOP «tronlri nocnrAtnioto
stranki nasprotujeta ČI^im Pozicijam, da obe darstvr,. 8 javni poseg v gospodične ’ n,°re se strinjata glede vračata plat/°rme, vendar pa za-antiklerikalizem«. «PSI je
poudaril 2SanJe atlantski pakt«, je ^ na vkiUA??’ '<in lojalno prista-?kupno„.K1Jdčitev Italije v zahodno kar doka ’	- '
gov^r?vanJa PSI
Se ^Sejo1 «°-I?zl.i.kah> je dejal, da
do-
Ko
* »k*
ba 'sodeVv kar dokazuje dolga Je 8ovornVanJa PSI v vladi.« a® tičejo no«- razbkah, je dejal, ^Klije n i ,nekatenh stališč ZDA ali PJa vstnl P? neaktualnega vprašaje to n« KitaJske v OZN, toda < Ce na«f sPada v »osnovne smer-levic® Politike«. «Med desnico razni,, krščanske demokracije h 4e DnJi?1??60 bo’J globoke zla-Ponat-c^fuslimo, da Scelba in jem m govorita vedno poleti in(wi0t,ne stvari«, je dejal L® hinerni da : <<zato je jasno, da ^rinjajo JziQV?,ditelJfiv PSI in PSDI je social glede vstopa ene sa-jčno n ltlčne stranke v Sociali-t,5ti4na^"^rnacionalo, ki je demo-jdi take r„Rat?izacija, v kateri so njjijo d€osfi°C1?li,s,tične stranke, ki kot ? h°!i na levo kakor 1 *na strank Pr' JaP°nska sociali-
°v* spopadi ^ ^asmiru
taj-
ni15 °ZNVnRT-K' 17- ~ Glavni
sif«eclsstavniii- F?0?neJe Je pakistanski cLPoslanik 1Zi?vU’ da J® paklstan-ciit^antunin l? o4n° Protestiral pri nau?e obo",mu sporočil, da so in-•rakistanSki jjjr?e sile zasedle dve skVgil- Zani«°?to-*anki na področju kaljene ikfal Je’ da so paklstan-^ Sko j.4jte Prekoračile demar-Je, d« kakor trdi Indija. a&biru ,a 80 spopadi v indijskem V NovpJ'011811!1 oborožen upor«. dJfuf' spomc??elblJu Je predstavnik Pan Pretekm’ d? 30 P°HclJski od-4(1 Pakistan*«???6 otJbili močan na-anskih «vtihotapljencev».
50 kilometrov jugozahodno od Sri-nagara. Tudi na drugih področjih so odbili razne pakistanske napade.
Predstavnik je dodal, da je bil napad, ki so ga pakistanci izvedli preteklo noč, zelo močan in je trajal 12 ur. Pakistanci so uporabljali možnarje in strojnice, toda med Indijci ni bilo mrtvih. V Sri-nagaru je vse mirno, tu pa tam pa se sliši streljanje v predmestjih. V indijskih vojaški tj krogih pravijo, da bo borba proti Pakistancem, ki napadajo policijske postojanke in se izogibajo spopadov z vojsko, dolga in trda. V nekaterih indijskih krogih so mnenja, da ni izključeno, da je Kitajska pomagala pri vežbanju Pakistancev, ki so se vtihotapili v indijski Kašmir.
Indijska komunistična stranica je obtožila opazovalce OZN sodelovanja s Pakistanom in je zahtevala odpoklic načelnika opazovalcev Organizacije združenih narodov v Kašmiru. Centralni komite stranke pravi, da pakistanski napadalci ne bi mogli v velikem številu prekoračiti demarkacijske črte brez pomoči ali popustljivosti opazovalcev OZN Centralni komite obtožuje tudi Veliko Britanijo, da pomaga Pakistanu pri njegovi avanturi
države ne pomeni, da ostali podpisniki to državo priznavajo (to se očitno tiče Kitajske). Pogodba stopi v veljavo, ko jo bo določeno število držav ratificiralo, in med temi morajo biti ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija. Vsaka država podpisnica si pridržuje pravico umakniti se v vsakem trenutku, če je mnenja, da so “izredni pakti v zvezi z vprašanjem proti širjenju jedrskega o-rožja spravili v nevarnost njene višje interese«. Kar se tiče nadzorstva nad mirnodobsko jedrsko dejavnostjo, se države podpisnice obvezujejo, da bodo sodelovale z mednarodno atomsko agencijo.
Načrt so na tiskovni konferenci obrazložili štirje zahodni delegati. Italijanski delegat Cavalletti je poudaril veliko važnost načrta pogodbe in je dejal, da ima razoro-žitvena konferenca prvikrat po treh letih pogajanj pred seboj ((konkreten predlog ter praktično in resno podlago, na kateri je mogoče konstruktivno diskutirati«. Dejal je, da gre v celoti za zahodno pobudo, in je pripomnil, da je načrt pogodbe v skladu z bistvenimi zahtevami Italije. Na razna vprašanja je Cavalletti poudaril: I. posebno važnost, ki jo Italija pripisuje uvodu pogodbe, ker tudi ta vsebuje obveznosti pravne vrednosti za znižanje jedrske oborožitve; 2. pomen, ki ga ima dejstvo, da je moč pogodbo podpisati ne samo v angleščini in ruščini, kakor je to bilo glede moskovske pogodbe avgusta 1963, temveč tudi v drugih uradnih jezikih združenih narodov, vštevši kitaj-ščino in francoščino.
Na isti tiskovni konferenci so vprašali ameriškega predstavnika Fosterja, kakšna bi mogla biti sovjetska reakcija na ta predlog. A-meriški delegat je dejal, da za sedaj ne misli izreči glede tega nobenega mnenja.
Takoj po predložitvi načrta je sovjetski delegat Carapkin izjavil, da bo skrbno proučil vsebino pogodbe Izrecno se je skliceval na prvi m drugi člen, ki omenjata, da se jedrske in nejedrske države obvezujejo, da bodo preprečile sleherno obliko širjenja jedrskega orožja, tako neposredno kakor posredno. S tem v zvezi je takoj sprožil vprašanje, ali namerava načrt pogodbe izključiti večstransko atomsko silo v okviru NATO, ter je zahteval glede tega odgovor od ameriške delegacije. Na seji so govorili tudi predstavniki Mehike, Brazilije in ŽAR.
Ameriški predsednik Johnson je danes pozval vse države udeleženke ženevske razorožitvene konference, naj se pridružijo tej pogodbi. Predsednik pravi med drugim: ((ZDA so pripravljene odločno in naglo delovati za uresničenje te pogodbe Govorim v imenu svojih sopatriotov, ko poudarjam naše prepričanje, da mta na svetu zahteva strogo omejitev širjenja jedrskega orožja.« V izjavi pravi nato, da ZDA že dvajset let vodi-
jo tako politiko in da danes predlagana pogodba služi tako interesom atomskih kakor tudi neatom-skih držav. Nato nadaljuje ((Grožnja proti miru in proti samemu življenju ljudi je univerzalna. Ce bo odgovor univerzalen, bo moč to grožnjo odstraniti.« Zatem o-menja moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov in zaključuje: ((Nadaljevati moramo po tej poti miru. Prišel je trenutek, ko je treba nastopiti, in je že pozno. Usoda prihodnjih generacij je v naših rokah.«
Iz Ottave javljajo, da je kanadski zunanji minister Martin sporočil. da podpira ameriški načrt.
MEKSIKO, 17. — Na osrednjem področju Mehike so velike povodnji. Okoli petdeset mestec in vasi je poplavljenih. Na to področje so poslali oddelke vojske, da pomaga prizadetemu prebivalstvu. Do sedaj je zgubilo življenje 15 ljudi, 40.000 pa jih je brez strehe.
Dva pogumna pomorščaka-samotarja
LONDON, 17. — Po 77 dneh plovbe je pristal danes v pristanišču Falmouth ob 19.19 48-letni novinar na svoji jadrnici dolgi samo tri metre in 97 cm imenovani «Tinkerbelle«. Čakala ga je množica okrog 20.000 oseb. Ob prihodu so se dvignila številna letala in helikopterji ter ga spremljali do pristanišča. Hranil se je z o-mletami in svinjskimi rebrci. Ci-tal je roman »Odnesel jih je veter« seveda samo takrat, ko se ni moral boriti z valovi in nevihtami in ko ni imel halucinacij zaradi utrujenosti in samote.
V islandskem pristanišču New-port Pa je sinoči pristal 25-letni Anglež John Riding, ki je v 13 mesecih in pol na še manjši jadrnici dolgi 3 metre in pol preplul ocean, potem ko je odjadral iz Plymoutha. Med potjo se je ustavil na Azorskih otokih pet mesecev in pol nato pa še na Bermudskih otokih, kamor je prispel po 68 dneh.
AL2IR, 17. — V poslopju, kjer bi se morala začeti afriško-azijska konferenca 5. novembra t.l. v Al-žiru, je prišlo do hudega požara. Konferenca bi se morala začeti prvotno 25. junija letos, toda dva dni pred tem je v konferenčnih prostorih eksplodirala bomba. Alžirski uradni funkcionarji trdijo, da je do požara prišlo po nesreči.
PO VEČDNEVNIH NEREDIH V LOS ANGELESU
Le dejanska enakopravnost črncev lahko prepreči ponovitev neredov
Kalifornijski guverner ustanovil poseben odbor, ki bo proučil vzroke neredov - Moskovski komentar
LOS ANGELES, 17. — Danes je v Los Angelesu relativno mirno, toda še vedno zelo napeto. Vso preteklo noč in tudi davi pa se je slišalo tu pa tam streljanje v črnskem predelu Watts. Tu pa tam so izbruhnili požari, tako da so imeli gasilci obilo dela.
Domneva se, da znaša škoda v šestih dneh neredov v Los An-
gelesu nad 200 milijonov dolarjev (približno 125 milijard lir). Danes so začele skupine nameščencev pri mestni čistoči odstranjevati razbitine s cest. Odprle so se tudi nekatere trgovine z jestvinami in drugimi potrebščinami, ki pa so močno zastražene. številni nameščenci v trgovinah so oboroženi. Veliko zaskrbljenost povzroča dejstvo, da so belci v Los Angelesu začeli množično kupovati orožje.
Guverner Brown je to dejstvo obsodil in poudaril, da je tako početje zelo nevarno, toda načelnik policije Parker to odobrava Sole, banke in tovarne niso še odprte.
Danes ni bilo neredov v črnskem predelu, aretirali pa so nekatere belce, ki so v San Pedru
mimo-
IIIMIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIMIIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllimililliillllllllMIIMIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllMIIIII
POLITIČNA KRIZA V GRČIJI
Dolg razgovor kralja Konstantina s Stefanopulosom in Cirimokosom
Papandreu obtožuje Stefanopulosa izdajstva - Veliko protestno zborovanje na atenskem stadionu
ATENE, 17. — Bivši ministrski predsednik Stefanopulos in bivši notranji minister Cirimokos sta se nocoj razgovarjala dve url s kraljem Konstantinom. Ko sta zapustila kraljevo palačo, sta časnikarjem izjavila, da sta razgovor zahtevala onadva in da sta kralju obrazložila politični položaj. Zlasti sta poročala o svojem koraku pri predsedniku parlamenta za ustanovitev skupine neodvisnih od zveze centra. Dodala sta, da nadaljnja odločitev pritiče kralju.
Na vprašanje, za kdaj se pričakuje odgovor kralja za rešitev krize, je Stefanopulos odgo-
voril: «Zelo hitro.« Takoj nato je Stefanopulos odgovoril na obtožbe, ki jih je izrekel davi proti njemu Papandreu. Dejal je: «1. Z raznih strani je bilo več poskusov, da bi premagali nepopustljivost Papandreuja. Posebna komisija dobre volje ga je obiskala in skušala najti kompromis med kraljem in njim Podobne korake je storila skupina urednikov in ravnateljev časopisov, da bi Papandreu menjal svoje stališče in opustil svoje predloge, to je zahtevo za povratek na oblast ali pa nove volitve.
Stefanopulos je nato obtožil Papandreuja. da je edini kriv za nered v državi. Dalje je dejal, da
NiiiiiiiiiiiiMiMmiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiimiiiiMiiimiMiiiiniiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiimMiMMiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiMmiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiHMi
VOJNA V JUŽNEM VIETNAMU
Okrog 200 mrtvih in ranjenih pri atentatu na sajgonsko policijo
Napad na «marinese» pri Dananu ob vzklikih «Yankee you die» . Vedno več dezerterjev iz vladne vojske - Poziv indonezijskega predsednika Slikama
SAJGON, 17. — Osvobodilna fronta za Južni Vietnam je danes objavila sporočilo, da je ob eksploziji na sajgonskem policijskem poveljstvu včeraj izgubilo življenje ali pa je bilo ranjenih okrog sto policajev. V poro--------------
Čilu se poudarja, da so pripad-
niki osvobodilne fronte izvršili atentat ria policijo, da bi “maščevali tiste junake osvobodilne fronte, ki so jih v zadnjih mesecih postrelili v Saj gonu in tiste civiliste, ki so jih Američani mučili«.
Ravnateljstvo sajgonske policije pa s svoje strani zatrjuje, da so bili zaradi atentata mrtvi samo štirje policaji, petnajst pa jih je hilo ranjenih ter da so bili laže ranjeni tudi štirje Američani.
Osvobodilna fronta je tudi sporočila, da je v prvih šestih mesecih letos samo v srednjem delu Južnega Vietnama prišlo med vladnimi četami do 52 uporov ter da je 13.400 vladnih vojakov dezertiralo.
Danes Je prišlo v delti Mekonga, jugozahodno od Sajgona do spopadov med vladnimi četami in gverilci, ki so imeli baje — po vesteh iz poveljstva vladnih čet — sedem mrtvih in sedem ujetnikov, medtem ko vladno poročilo izgub svojih vojakov ne navaja.
Do drugega spopada je prišlo pri ameriškem vojaškem oporišču Da-nang. Oporišče sa napadli vojaki osvobodilne vojske ob vzklikih: «Yankee go home« in “Vankee vou die«, kar pomeni: “Američani vrnita se domov« in “Američani, umrli boste«. Oporišče je napadlo okrog polnoči štirideset gverilcev. Pred napadom so enote osvobodilne vojske obstreljevale oporišče z minometi in avtomatičnim orožjem. Napad je trajal četrt ure. Ameriško poveljstvo «marinesov» poroča, da je bil napad odbit ter da so zjutraj našli šest mrtvih gverilcev.
Vladne čete so baje «našle» na področju Ca Da, deset kilometrov od meje s Kambodžo zahodno od Sajgona, mestno središče osvobodilne fronte z železarno, skladišči,
električno centralo, radijsko oddajno postajo, tiskamo, elektronskimi napravami za zveze, več šol, med katerimi tudi šolo za elektronske tehnike, 2000 ročnih bomb krajevne produkcije, strelivo za minomete, mine in razno orožje ter 62.0000 nabojev za lahko orožje.
Do spopadov je prišlo tudi blizu mesta Kvang Tri, pri čemer je sodelovalo tudi letalstvo. Tudi na polotoku Camao Je prišlo do borbe
Ameriško letalstvo je nadaljevalo z napadi na položaje osvobodilne vojske in na Severni Vietnam, in sicer južno od Hanoja.
V Džakarti je o dvajsetletnici neodvisnosti Indonezije govoril predsednik Sukamo, ki je med drugim pozval »vse države, ki ljubijo mir, naj se uprejo napadu ZDA nad Vietnamom in aktivno podprejo svoje vietnamske brate.« Poudaril je dalje, da bo Indonezija “branila svoje ozemlje in svoja načela do smrti tudi z atomskimi bombami«. «Mt — je dejal Sukamo — imamo sedaj svoje rakete in svoje izstrelke in bomo še nadalje proizvajali to orožje za obrambo naše dežele«. Kot Je znano Je pred kratkim več indonezijskih državnikov izjavilo, da bo Indonezija še letos preizkusila svojo prvo atomsko bombo. Glede Malezije Je Sukamo izjavil, da se ta država znotraj že razkraja. Kritiziral je tudi OZN in dejal, da je treba svetovno organizacijo reorganizirati ter da se mora iz New Yorka preseliti.
Sajgonski predsednik vlade Cao Ki je obiskal Cangkajška na Formozi in se z njim 35 minut pogovarjal «o možnosti ustanovitve vojaškega zavezništva med azijskimi protikomunističnimi državami.«
Iz Bostona poročajo, da je Hen-ry Cabot Lodge, novi poslanik ZDA v Južnem Vietnamu, danes odpotoval iz Bostona v Sajgon, ka-1 mor bo prispel v četrtek. V kro-1
gih ameriške delegacije pri OZN pa trdijo, da na prihodnjem zasedanju generalne skupščine OZN ne bodo obravnavali vietnamskega vprašanja. ZDA namreč menijo, da javna razprava o tem vprašanju, »ki bi dobila obliko nove manifestacije hladne vojne, ne bi imela druge posledice kot poslabšanje položaja, namesto da bi se zboljšal.«
dvor ni čarovnica Kirka, ki skuša t obljubami o ministrstvih pritegniti poslance Papandreujeve stranke. Po njegovem mnenju namerava kralj doseči ustanovitev vlade, «ki bi bila zmerna in bi mogla znova prinesti mir v deželo«. Zavrnil je obtožbo Papandreuja, da je zapustil stranko iz želje po oblasti. Dejal je, da mu je radikalna stranka osem let obljubljala možnost, da se povrne na vlado, in da je on to stalno zavračal.
Izjava, ki jo je preteklo noč objavil Papandreu, pravi med drugim: “Izdajstvo Stefanopulosa je mnogo hujše od Novasovega izdajstva, ker Novas ni prišel pred stranko, medtem ko Je Stefanopulos to storil in Je obljubil, da bo sprejel sklepe stranke, ter je prelomil dano besedo«. Izjava dodaja: «Ce bi Stefanopulos držal besedo, bi stranka ostala enotna in bi kljub Novasovemu izdajstvu bili s 145 poslanci zveze centra razsodniki položaja ter bi narekovali demokratične rešitve. Toda Stefanopulos je prelomil dano besedo in pripravlja nov razkol & podporo narodne radikalne zveze, ki se norčuje iz naših bratomornih borb. Vendar pa sem prepričan, da bo zveza centra ostala razsodnlca položaja, ker se večina naših poslancev ne da korumpirati. Ti s prezirom zavračajo vse predloge in ostajajo zvest1 mandatu našega ljudstva. Na žalost, se je dvor pokazal za novo čarovnico Kirke, ki z vabo oblasti omamlja poslance«.
Papandreu pravi dalje, da se bo borba nadaljevala do konca, in zaključuje: “Bolj ko se izdajstvo pojavlja na vrhu, toliko bolj več se veča moč na bazi. Demokracija bo zmagala«.
Kralj Konstantin je po razgovoru s Stefanopulosom in Cirimokosom sprejel Novasa. Po razgovoru je Novas izjavil, da bo kralj jutri zopet sprejel Stefanopulosa in Cirimokosa in bo verjetno poveril enemu od njih mandat za sestavo vlade.
Danes je bil tudi sestanek poslancev progresivne stranke, ki jo vodi -Markezlnis Glas osmih poslancev te stranke bi imel veliko važnost v primeru glasovanja o zaupnici nove vlade
Nocoj se je v Atenah zbralo na stadionu nad sto tisoč ljudi, da izrazijo podporo Papandreju. Zborovanje je organizirala splošna zveza dela. Navzoči so bili voditelji zveze in več poslancev. Na stadionu so bili napisi: «Dol z dvorom in z njegovimi hlapci«. “Papandreu vztrajaj in zmagal boš«. Glavni tajnik splošne zveze dela jc v svojem govoru poudarjal pravice državljanov do svobode.
Policija je odredila izredne varnostne ukrepe, šest tisoč agentom iz Aten se je pridružilo drugih 2500, ki so prišli iz Pireja. Ameriško poslaništvo je stražilo tisoč agentov. Prav tako je bila zastražena kraljeva palača.
KARTUM, 17. — Sudansko notranje ministrstvo je dovolilo kon-goškemu generalu Olingi. ki vodi kongoško osvobodilno gibanje, da lahko prosto potuje po Sudanu, kjer živi na nekem državnem posestvu.
streljan iz avtomobila na idoče.
Guverner Brown je napovedal, da bo ustanovil odbor “Sedmih u-glednih kalifornijskih državljanov«, ki naj prouči vzroke upora v Los Angelesu in naj priporoča načrte, da se prepreči ponovitev neredov. Dodal je, da je zahteval od predsednika Johnsona, naj mu da na razpolago vse izvedence zvezne vlade, ki bi lahko prispevali pri analizi položaja. Toda funkcionarji državne uprave so izjavili, da so oblasti Los Angelesa že spomladi bile obveščene o možnosti neredov ter da so predlagali, naj bi v mesto poslali posebnega izvedenca za rasne zadeve. Toda župan Los Angelesa je to ponudbo odbil
V Los Angelesu pričakujejo prihod Nobelovega nagrajenca Martina Luthra Kinga, ki zagovarja nenasilno borbo za državljanske pravice črncev. Prvotno je King sklenil, da bo počakal še nekaj dni in da bo šele po4em odšel v Los Angeles, toda pozneje je menjal svoje stališče. Izjavil je med drugim: “Eden od vzrokov za nerede je dejstvo, da v Los Angelesu ni dobro organizirane kampanje za nenasilno obrambo državljanskih pravic. Taka kampanja bi nudila zatiranim črncem možnost, da izrazijo svoja čustva, ne da bi se zatekli k nasilju, ki ga mi obsojamo.«
Ravnatelj kongresa za rasno e-nakopravnost James Farmer, ki je črnec, je izjavil, da obsoja nasilje v Los Angelesu, ker to ni pot svobode. Dodal pa je, da je potrebno potegniti nauk iz teh dogodkov, ki sta jih povzročila brezposelnost in zapostavljanje črncev. “Naša svoboda, je dejal, se ne more izražati samo z volilno pravico, temveč tudi s plačami in z ustanavlja, niem šol.«
Pred sodišči v Los Angelesu se je začelo zasliševanje nad 3000 aretiranih črncev, ki so sodelovali pri demonstracijah. Neki mladenič, ki je priznal, da je sodeloval pri neredih, Je med drugim izjavil: Neredi se bodo nadaljevali, ker me policija ima kot črnca avtomatično za zločinca, in zaradi tega ker vsaka lepa ženska, ki je z menoj, velja za prostitutko, tudi če je moja žena ali moja mati. Takšen je položaj črncev v Wattsu v očeh policije in departmaja v Los Angelesu. Mnogi drugi črnci, ki so jih izpraševali po vzrokih neredov, so mnenja, da neredov še m konec in da gre kvečjemu samo za pavzo. Pastor Hicks, ki ni sodeloval pri. neredih, je izjavil: “Prišlo bo do novih neredov, dokler ne bo policija prenehala s svojo brutalnostjo. Vlada lahko trdi, da je vse končano, toda mi, ki delamo med ljudstvom, vemo, kakšne so stvari Neredi se nikakor niso končali. Gre samo za pavzo.« Neki brezposelni črnec je med dru-
gim izjavil, da vzroki neredov niso bili odstranjeni, in Je pripomnil: »Vzroki so v revščini in v pomanjkanju slehernega upania. Mogoče se ne bo ponovilo dvajset let, toda to ne pomeni, da se ne bo ponovilo, če se stvari ne bodo menjale »
Peti dan upora )e guverner Brown sprejel predstavnike črnske skupnosti. Ti so se pritoževali, da so vse novice o dogaianju v Watt-su prihajalp iz policijskih virov in da so v Wattsu nastopili proti črncem z vso brutalnostjo. Nocoj ,e guverner Brown sporočil, da je M-la policijska ura v Wattsu uklnis-na, ker je prepričan, da je huj(e sedaj mimo. Vendar pa je pozval meščane, naj ponoči ne zapušča-o stanovanj, če ni to nujno potrebno. Vendar pa za sedat ne bodo ukinili izrednih varnostnih ukrepov. Močne patrulje narodne garde in policije bodo še vedno krožile po mestu, oborožene s puškami in z nasajenimi bajoneti.
številni komentatorji kaj radi ugotavljajo, da je Watts področje z največjim odstotkom nepismenih, brezposelnih, najgosteje naseljenih prebivalcev v mestu. Watts je središče narkotikov, prostitucije, mladinskih prestopnikov, področje z visokim odstotkom hudodelcev, morilcev in izpuščenih zločincev. Toda dogodki v Wattsu m podobni dogodki v Chicagu in Springfieldu niso upor zločincev, temveč upor zapostavljenih državljanov. Na severu in na zahodu ter na velikih industrijskih področjih je črnec formalno in po zakonu «emancipiran». Toda v resnici ni tako. Povsod je zapostavljen, in med črnci Je največje število brezposelnih in nepismenih, največje število brez stanovanja in bolnih. Črnci so brez upanja, da se bo to stanje kdaj spremenilo, še vedno ostaja vse le pri načrtih, kar se tiče vojne proti revščini, ustanavljanja Šol za črnce in preskrbe stanovanj. Vojna v Vietnamu pa Je začela ogrožati še tisto malo načrtov, ki so se komaj začeli uresničevati. 2e se slišijo glasovi, da bi morali zmanjšati sredstva za te programe v interesu “držav-ne varnosti«.
Sovjetska agencija Tass piše, da so dogodki v Los Angelesu hud udarec za ugled ZDA in dokazujejo, da Amerika ni sposobna reševati svojih nujnih notranjih problemov. Komentator moskovskega radia pa pravi, da gre dejansko za narodnoosvobodilno gibanje in da se ameriški črnci ne zadovoljujejo več «z obljubami, ki so napisane na kosu papirja in ki ga je podpisal predsednik Johnson«.
IIIUIIIIIIIIIItlll|||l|||||||ltl1||||||||||||||||||||s||||||||||||||||||||||||||||||||m|||,|||,|,,,|,||||||||||||||a(m|
Letalo «Boeing» eksplodiralo in padlo v jezero Michigan
Pri nesreči je zgubilo življenje 30 potnikov
CHICAGO, 17. — Preteklo noč se je dogodila severnozahodno od Chicaga huda letalska nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 24 potnikov in šest članov posadke. Letalo “Boeing 727«, ki je pripadalo družbi “United Airlines«, je eksplodiralo in padlo v jezero Michigan.
Kontrolni stolp mednarodnega letališča v Chicagu je sporočil, da so zgubili stik z letalom, ko se je to bližalo letališču. Letalo je odletelo z letališča v New Yorku zvečer in bi moralo prispeti v Chicago ob 21.50 po krajevnem času. Pol ure pred prihodom so
zgubili stik z letalom. Prebivalci ob obali jezera Michigan so sporočili, da so slišali močno eksplozijo in da so nato videli plamene, ki so se pogasili v jezeru. Takoj so začeli iskanje s helikopterji in našli so razbitine letala v jezeru. Uvedli so preiskavo ugotovijo vzroke nesreče.
da
Se 46 žrtev
v
neurja v Čilu
SANTIAGO DE ČILE, 17. — v rudarskem središču Las Cuevas v gorovju Kordiljere je plaz povzročil smrt 46 oseb. tako da je število mrtvih zaradi poplav in snežnega neurja v Čilu naraslo na 150. Mesta Santiago, Valparaiso in Con. cepcion so še vedno izolirana zaradi poplav, ki so porušile ceste. Brez strehe je ostalo okrog 60.000 prebivalcev. Pomoč prihaja iz vseh krajev države in iz Argentine, iz ZDA pa je poslal predsednik Johnson sožalno brzojavko ter ponudil pomoč.
PRI NAIROBIJU
Trčenje avtobusov - 24 mrtvih
NAIROBI. 17. — Pri Nairoblju sta so trčila dva avtobusa polna potnikov. Pri tem se je smrtno ponesrečilo 24 oseb, med katerimi je 5 otrok in 5 žensk. 24 potnikov pa je bile ranjenih.
V Berkeley v Kaliforniji je privozil iz Santa Fe vlak poln ameriških vojakov, namenjenih v Južni Vietnam. Ves čas vožnje so številni demonstranti, ki so se od zunaj oprijcmljali vagonov, prepričevali vojake, naj odklonijo odhod v Vietnam. Na postaji je nastopila policija, ki je ranila dve ženski, ki sta bili
med demonstranti
RIM, 17. — Rimski občinski statistični urad je sporočil, da je znašalo število prebivalcev Rima konec junija 2.487.272. Od januarja do junija se je število prebivalcev povečalo za 31.970 oseb, od katerih je več kot polovica doseljencev.
V	imenu štirih zahodnih delegacij — ZDA, Anglije, Kanade in Italije — je delegat ZDA predložil včeraj ženevski razorožitveni konferenci načrt mednarodne pogodbe proti širjenju atomskega orožja. Sovjetski delegat je dejal, da bo načrt skrbno proučil in se je skliceval na prvi in drugi člen, ki določata, da se jedrske in nejedrske države obvezujejo, da bodo preprečile sleherno obliko širjenja jedrskega orožja; zahteval je takoj odgovor na vprašanje, ali namerava načrt pogodbe izključiti večstransko jedrsko silo v okviru NATO. Zahodni komentatorji poudarjajo, da pomeni predložitev načrta pogodbe pravi zgodovinski dogodek.
Po petdnevnih nemirih je bilo včeraj v Los Angelesu mirno, čeprav še vedno zelo napeto. Skoda znaša nad 200 milijonov dolarjev. Pred sodišči se je začelo zasliševanje nad 3.000 aretiranih črncev, od katerih mnogi trdijo, da se bodo neredi nadaljevali, ker so črnci avtomatično za policijo skoraj brezpravna bitja in zločinci. Ustanovili bodo «odbor sedmih uglednih kalifornijskih državljanov«, ki bo proučil vzroke črnskega upora in pripravil načrte, da se ponovitev neredov prepreči.
V	Grčiji je Papandreu hudo obtožil Stefanopulosa, ker je zapustil stranko — kot Je dejal — iz želje po oblasti, čeprav je obljubil, da b) sprejel sklepe stranke, sedaj pa je prelomil dano besedo ter pripravlja razkol v stranki, katere večina poslancev se ne da korumpi-rati. Stefanopulos je bil včeraj pri kralju in pričakuje, da mu bo »zelo hitro« zaupal mandat za sestavo vlade. Sinoči pa se je na atenskem stadionu zbralo nad sto tisoč ljudi, ki je izrazilo Papandreuju svojo podporo.
V	Južnem Vietnamu se spopadi nadaljujejo. Predvčeraj nji atentat na policijsko poveljstvo v Sajgonu je povzročil okrog 200 mrtvih in ranjenih policajev.
V	Italiji vlada še vedno praznično zatišje. Le socialdemokratski prvak minister Preti je včeraj v dolgem govoru dokazoval, da je združitev med socialdemokrati in socialisti popolnoma možna, ker bistvenih razlik med njimi praktično ni več.
Pač pa je bilo po svetu včeraj več velikih nesreč. Pri Chicagu je pri letalski nesreči izgubilo življenje 24 potnikov in 6 članov posadke. Pri Nairobiju v Keniji je 24 potnikov izgubilo življenje pri trčenju dveh avtobusov. V Čilu pa je plaz v Kordiljeri pokončal 48 oseb.
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,5, najnižja 19, ob 19. url 24,2 stop., zračni tlak 1013,9 stanoviten, brez vetra, vlaga 55 odst., nebo 2/10 pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 22.8 stop
Tržaški dnevnik
18. avgusta 1965
Danes, SREDA, 18. avgusta Helena
Sonce vzide ob 5.07 in zatone ob. 19.09. Dolžina dneva 14,02. Luna vzide 21.59, zatone 11.12. Jutri, ČETRTEK. 19. avgusta
Ljudevit
ZAČETEK PONOVNE POLITIČNE RAZGIBANOSTI V MESTU
V prihodnjih dneh se bodo sestali predstavniki strank levega centra
Tudi sejo občinskega odbora napovedujejo že za ta teden Danes se sestane pokrajinski izvršni odbor PSDI
OD 27, AVGUSTA DO 5. SEPTEMBRA V LJUBLJANI
V Trstu vedno več zanimanja za mednarodni vinski sejem
Tudi letos pripravljajo kmetijske organizacije in potovalni uradi posebne izlete na to prireditev v Ljubljano
Sestanek predstavnikov treh , pripravlja na delo, ki ga bo mo-strank levega centra, ki bi moral rala opraviti v zvezi s kupčijami,
ki so bile sklenjene na taboru in ki bodo še sklenjene na podlagi
biti sinoči, je bil odložen, ker so socialdemokrati sporočili, da ne morejo sprejeti nobene obveznosti pred sejo svojega pokrajinskega izvršnega odbora, ki bo zasedal drevi.
Socialisti, demokristjani in socialdemokrati so se prvič sestali pretekli teden, toda tedaj se niso mogli zediniti glede določenih spornih točk, ki zadevajo nadaljnjo sodelovanje med tremi strankami. Takoj nato so socialdemokratski predstavniki odpotovali v Rim. kjer so se pogovarjali s svojimi vsedržavnimi voditelji. Zdelo se je, da bi moralo priti člmprej do ponovnega srečanja med tremi strankami, toda še enkrat so socialdemokrati prosili za odložitev.
Kakšno stališče bodo zavzeli socialdemokrati na ponovnem srečanju, ki bo verjetno že jutri zvečer, 1n sicer ob 20.30? O tem lahko samo ugibamo, ker v zadnjih časih PSDI ne izdaja nobenega poročila. Slišati je, da rimski razgovori Pie-randreja in De Giole niso prinesli zaželjenega razčiščenja. Socialde-mokratje baje še vedno vztrajajo pri nekaterih svojih zahtevah (zadeva sodelovanja socialistov s komunisti v okoliških občinah in stališče PSI v Delavskih zadrugah), ki pa Jih socialisti in baje tudi demokristjani odločno odbijajo. V socialističnih krogih pa prevladuje mnenje, da bo PSi vztrajal pri svojem stališču ter ne bo popustil za nobeno ceno.
Medtem se bliža rok 20. avgusta, ko bi morala prefektura odgovoriti na priziv misovcev in liberalcev o protizakonitosti sklicanja občinske seje. na kateri so izvedli preosno-vo občinskega odbora. Pojasniti pa moramo še enkrat, da ta rok sam po sebi ne narekuje prefekturi, da bi morala odgovoriti na vsak način na priziv. Utegne se tudi zgoditi, da sploh ne odgovori, kar bi pomenilo, da se strinja s postopkom o sklicanju seje ter s tem molče odbije misovski in liberalni priziv.
Prihodnji dnevi bodo torej v pogledu dokončne ureditve mestne občinske uprave precej razgibani. Najprej bodo morali socialdemokrati zavzeti svoje stališče ter seznaniti z njim svoje partnerje. Takoj nato se bo zvedelo, kaj namerava storiti( ali ne storiti) prefektura in končno bo prišlo do prve seje tržaškega občinskega odbora po preosnovi. Daje že v tem tednu. Te seje bi se morala udeležiti tudi novoizvoljena socialistična odbornika Hreščak in Mocchi.
Ali bo vse gladko poteklo? Kaj takega ne moremo trditi z vso gotovostjo, kajti interesi, ki so na tehtnici, so zelo veliki ter zadeva-
predhodnih dogovorov. Za časa tabora so se namreč številni kupci in interesenti zanimali za cene posameznih eksponatov, tako za traktorje, motokultivatorje, vinsko posodo, razne preše itd. Kmetijska zadruga je kar na taboru prodala vso vinsko posodo, kar je je bilo razstavljene, pa tudi številne stroje bodo kupci odnesli na svoje domove kar z dvorišča Prosvetnega doma. Med kupci je bilo več ljudi tudi iz notranjosti Slovenije. Kakor po vsaki taki prireditvi pa bodo kupčije še sledile v prihodnjih tednih, tako da tudi z gospodarskega vidika je
VII. kmečki tabor doživel prodoren uspeh.
Komunisti Sv. Jakoba proti rasni diskriminaciji v ZDA
Odbor sekcije KPI pri Sv. Jakobu je na svoji zadnji seji razpravljal o mednarodnem političnem položaju in o stališčih komunistov do sedanjih najbolj važnih političnih vprašanj v svetu. V tej zvezi je odbor sprejel resolucijo, ki je bila poslana konzulatu ZDA v Trstu, v kateri sekcija KPI protestira proti nasilju, ki se v ZDA vrši nad črnci.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organizirajo vsako leto po nekaj sejemskih prireditev, ki imajo to prednost pred vsemi tovrstnimi podvigi v državi, da so strogo specializirani in da so torej namenjene izbranemu občinstvu ter izbranemu krogu strokovnjakov. Gre za sejemske prireditve z mednarodno udeležbo (razen modnega sejma v začetku leta, ki je vsedržavnega značaja), ki privabijo vsako leto na obsežno razstavišče lepo število domačih in tujih razstavljavcev. Takšen je zlasti lesni sejem, ki pa se vrši vsako drugo leto in ki pride zato na vrsto prihodnje leto, takšen je sejem sodobna elektronika v pozni Jeseni, in takšen je tudi vsakoletni vinski sejem. Na letošnjem 11. mednarodnem sejmu vin, žganih pijač,
............................. ...........m,
PO NEDAVNI OBJAVI V UHAPNEM LISTU
Nekaj podrobnosti o novem zakonu o pokojninah INPS
30, odnosno 20. odstotno povišanje pokojnin vseh kategorij Višja družinska doklada za otroke upokojencev
jo močne družbene sloje, ki se nočejo sprijazniti z mislijo, da se samo za las okrne njihov privilegij samovoljnega upravljanja mesta.
Zakon o pokojninah, ki je pred kratkim stopil v Veljavo, je prinesel nekaj novosti, ki živo zanimajo veliko večino upokojencev.
Zvišanja pokojnin zadevajo pokojnine splošnega obveznega socialnega zavarovanja, pokojnine neposrednih obdelovalcev zemlje, kolonov, spolovinarjev in obrtnikov.
Glede pokojnin splošnega obveznega zavarovanja znaša zvišanje 3C odst. ko gre za minimalne pokojnine. V tem primeru se znesek zviša od 12.000 na 15.000 lir mesečno za vse prizadete, ki še niso dopolnili 65 let starosti. Tistim pa, ki so že prekoračili 65 let starosti, se pokojnina dvigne od 15.000 na 19 tisoč lir mesečno.
Glede' pokojnin s ((prispevki« (gre za pokojnine, ki so višje od sedanjih 12.000 oziroma 15.000 lir) se te zvišajo za 20 odst., ne glede,
"	'	....... n »I!
če jih prizadeti že prejemajo, ali pa jih bodo šele prejeli. Razume se, da bodo'zvišali pokojnino s «pri-spevkom» na 15.000 ali 19.000 lir, če bi se zgodilo, da bi bila ta, po obračunu z 20 odst. povišanjem, nižja od sedanjega minimuma.
Zvišanje pokojnin poteka od 1. januarja letos ter se ne sme odbiti izredni mesečni prejemek, ki je bil izplačan vsem upokojencem preteklo zimo. Upokojenci imajo torej pravico, da prejmejo razliko od začetka leta.
Za 20 odst. se povišajo tudi pokojnine neposrednih obdelovalcev zemlje, kolonov in spolovinarjev Do sedaj so izplačali te pokojnine z enotnim zneskom po 10.000 lir mesečno. Po novem bo pokojnina znašala 12.000 lir. Tudi za to kategorijo velja zvišanje od 1. januar-' ja letos naprej, se pravi, da imajo prizadeti pravico do izplačila za-
Dobrc Kupčije kmetijske opreme na Kmečkem taboru
Po uspešnem zaključku sedmega tabora se Kmetijska zadruga
•MiuilllIliiuiiillllIliilllliilliifiiiiillililiilililillHiliilliliiiininrfiiiiimiiliirilliiiillilillllillllflllllliiiiiiiiiiMi
REKORDEN PROMET NA MEJNIH PREHODIH
Od 11. do 16. avgusta 700.000 potnikov v obeh smereh
434.000 potnikov je potovalo s potnimi listi,
264.000 pa z obmejnimi propustnicami
V šestih dneh od 11. do vključno 16. avgusta so na mejnih prehodih na Tržaškem zabeležili rekorden promet 700.000 potnikov v obe smeri. V teh dneh je s potnim listom prekoračilo mejo 434.000, s propustnico pa 264.000 ljudi. V primerjavi s prometom, ki so ga zabeležili v ustreznem razdobju lanskega leta, je število prehodov s potnimi listi letos narastel za ckoli 211.000, število prehodov s propustnicami pa za 86.000. Carinska služba je bila ves čas ojačena na obeh straneh meje, tako da so običajne formalnosti, ki so zdaj sicer zreducirane na minimum, potekale brez posebnih zamud, kljub navalom vozil in ljudi zlasti v jutranjih in večernih urah.
Zborovanje PSI v Trebčah in Padričah
Drevi ob 20. uri bo socialistični odbornik Dušan Hreščak govoril v Trebčah o krajevnem političnem položaju v zvezi z zadnjimi dogodki. Pol ure pozneje bo isti govornik nastopil na Padričah.
Predpisi za opravljanje poklicne dejavnosti
Tržaško vseučilišče sporoča, da. kot predvideva zakon štev. 448 z dne 15 aprila 1965, rok za vlaganje prošenj za izdajo začasnih dovoljenj, ki so potrebna za poklicno delovanje, zapade nepreklicno 2. septembra.
Začasno dovoljenje za poklicno delovanje ter za pogojen vpis v ustrezne poklicne sezname lahko dobijo vsi, ki so diplomirali v šolskem letu 1955-1956 ter izpolnili pogoje, da opravijo določene državne izpite, v zvezi med drugim s
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
predpisi 2. odstavka čl. 28 zakon-ssega odloka z dne 5. aprila 1945.
Rok za vlaganje prošenj za dokončna dovoljenja zapade 31. marca 1966.
Pijanega šoferja so spravili v zapor in prijavili sodišču
41-letni livar Luciano Zebochin ki živi v Parizu v Rue de Bagno-let 56, je te dni prišel v svoje rodno mesto da bi preživel dobo počitnic. Toda prostih dnevov je bjlo kmalu konec in Zebochin nadaljuje svoje počitnice v koronej-skih zaporih, ker je prevečkrat globoko pogledal v kozarec.
Na dan velikega šmarna je Zebochin srečal svojega starega prijatelja 36-letnega zidarja Umberta Ferlugo iz Ul. Revoltella 112. Po tolikem času, ko se nista videla, sta prijatelja sklenila, da proslavita ponovno srečanje. Ferluga je stopil v Zebochinov avto «renault» 7798 LG 75 (F) in oba sta se odpeljala iz mesta. Obiskala sta več gostiln in proti večeru sta se vračala na Ferlugov dom. Zebochin je sedel za volanom in vozil po Ul. Revoltella, toda zaradi popitega vina je v bližini stavbe št. 73 izgubil oblast nad avtom in treščil v na desni parkiran avto TS 5020. Zaradi sunka je Zebochinov avto vrglo še nekaj metrov naprej, kjer je trčil v še en parkiran avtomobil, in sicer v fiat 500 MI 904194.
Prihiteli so agenti prometne policije in najprej odpeljali Zebochi-na in Ferlugo v bolnišnico. Obema so zdravniki ugotovili pijanost, Ferlugi pa so tudi nudili prvo pomoč, ker se je pri nesreči pobil m ranil po čelu, desnem sencu in nad levim očesom. Okreval bo v enem tednu.
Oba so nato agenti odpeljali na kvesturo na zaslišanje. Zebochina so aretirali in ga pospremili v zapor, ker je pijan vozil avto. Ferlugo so tudi prijavili sodišču, vendar so ga pustili na začasni svobodi.
ostankov.
Zvišanje doklade za otroke znaša 2.500 lir mesečno, če je pokojnina nižja od 25.000 lir. če pa je višja, potem znaša doklada 1 desetinko pokojnine. Doklada gre otrokom upokojenca, ki ne opravlja plačanega dela, do 21. leta starosti, če obiskujejo srednje šole, oziroma do 26. leta, če obiskujejo vseučilišče.
Povišek 2.500 lir mesečno gre tudi upokojenčevi ženi, če ta nima dohodka, ki bi bil višji od 17.000 lir mesečno. Ta meja se dvigne do 24.500 lir, če gre izključno za dohodek od pokojnine. Pripomniti Je treba, da v tem pogledu ne pridejo v poštev vojne pokojnine, bodisi posredne ali neposredne. Do sedaj ni imel upokojenec nobene pravice do zvišanja pokojnine zaradi vzdrževanja žene.
Tud! družinske pokojnine se bodo zboljšale. Vdova bo imela namreč pravico do GO odst. pokojnine, ki jo je užival, oziroma bi jo moral uživati pokojni mož (do sedaj je imela pravico le do 50 odst.), k temu je treba še dodati 20 odst. pokojnine za vsakega otroka. Družinska pokojnina se nadalje razširi (do sedaj so imeli pravico do nje preživeli zakonec, mladoletni otroci, ali invalidi ter v nekaterih primerih starši) tudi na brate in sestre (če seveda ni omenjenih ožjin sorodnikov), če so ti živeli v skupnem gospodinjstvu s preminulim upokojencem, če so nezmožni za delo ter če ne prejemajo drugih pokojnin.
Tu naj navedemo še nekaj naj važnejših sprememb ureditve po kojninskega zavarovanja, ki Je bilo do sedaj v veljavi.
Ukinitev odbitka v višini ene tretjine pokojnine upokojencu, ki je ■ delovnem razmerju. Ti upokojenci bodo torej prejemali polno pokojnino ter bodo deležni vseh no vih poviškov.
Starostna pokojnina se lahko za hteva ob vsakršni starosti (torej tudi pred 60. letom za moške in 55. letom za ženske), pod pogojem, da je prizadeti plačeval vsaj 35 let u-strezne prispevke. Privilegirano pokojnino bodo lahko prejemali delavci, ki čeprav niso zadostili minimalnim pogojem zavarovanja m prispevkov za invalidsko pokojnino, so postali nezmožni za delo zaradi službenih razlogov. To vrsto pokojnine pogaja le okoliščina, da so plačali enoletni prispevek in da ne uživajo invalidske rente. V primeru delavčeve smrti (zaradi službenih razlogov) In pod pogojem, da je plačal enoletne prispevke, pripade pravica do privilegirane pokojnine svojcem, pod pogojem se veda, da ne prejemajo ustrezne rente od INAIL.
Zakon predvideva končno, da se pokojnine avtomatsko prilagajajo, se pravi, da se zvišajo za določen odstotek, če se ne koncu leta zabeleži prebitek poslovodstva za več kot 5 odst. če pa je prebitek nižji, a na vsak način višji od 1 odst potem se bo izplačevala enkratna nagrada.
služben pri gradbenem podjetju «Mcvia» iz Elemonsa pri Vidmu, se je ponesrečil na nekem gradbišču pri Sv. Alojziju, kjer je nameščal jeklene vrvi za žičnico. Nenadoma se Je utrgala vrv in padla Petrisu na glavo. Pri tem je jeklena vrv ranila delavca po glavi, čelu in nad desnim očesom. Ponesrečenega delavca so v bolnišnico prepeljal, z zasebnim avtom.
Priletna ženska žrtev tetanusa
Priletna ženska Je včeraj ponoči podlegla zaradi tetanusovega oku-ženja. 78-letno Anno Pregl vd. Cal-zini iz Ul. delTEremo 88, so 28. julija prepeljali v bolnišnico ter jo nujno sprejeli na četrti medicinski oddelek s pridržano prognozo zaradi okuženja s tetanusom. Pregljeva Je povedala, da Je približno petnajst dni prej presajala cvetlice na vrtu pred svojim stanovanjem. Pri tem delu Je z desno nogo zadela v košček lesa, ki je molel iz zemlja ter se lažje ranila. Spočetka se ji ni zdelo potrebno, da bi zaprosila za zdravniško pomoč, saj Je bila rana malenkostna. Naslednje dneve pa Jo je rana vedno bolj bolela in se je začela gnojiti. Ko je Pregljeva zaprosila za zdravniško pomoč v bolnišnici je bilo že prepozno. Zdravniki so ji nudili vse potrebne nege, vendar zaman, ker Je nesrečnica včeraj ponoči podlegla smrtnemu okuženju.
Jeklena vrv je padla delavcu na glavo
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti 10 dni, so včeraj opoldne sprejeli 54-
letnega delavca Msr,ns Petrisa z ,>u j -	^junaj ui-iruu upu-
SanfAntonlo di Saurls 71 v Vi- Kojenec Josip Križman iz šempola-demski pokrajini. Petrls, ki je u- ja 2 na zebrastem prehodu preč-
Nezgoda delavca v Italsider
V vltalsider« v Skednju se je včeraj zvečer ponesrečil 33-letni delavec Mario Stoppar iz Skedenj-ske ulice 176, ki je uslužben v livarskem oddelku železarne. Ko je •Stoppar sinoči opravljal svoje de-1°» se je sklonil, da bi pregledal redno delovanje neke naprave, ko pa se m dvignil^ z glavo udaril v zelezen drog nad njim. Stoppar se je ranil po čelu in po glavi ter si povzročil opekline druge stopnje po desnem komolcu in hrbtu. Z rešilnim avtom so ponesrečenega delavca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo o-krevanja v 10 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek
Z vespo sta se prevrnila
Na nekem ovinku na obrežni cesti pri Brojenci, sta se sinoči, iz še nepojasnjenih razlogov, prevrnila z vespe 37-letni delavec Angelo Vallot, ki začasno stanuje v hotelu Aariatico Palače v Grljanu, ter 25-letni mizar Dino Casarin iz Scor-zeja pri Benetkah, Ul. Fontane 34. Vesno je v smeri proti Trstu vozil Vallot, na zadnjem sedežu pa se je peljal Casarin. Pri padcu sta se oba vespista pobila in ranila.
sadnih sokov in opreme, ki bo od 27. avgusta do 5 septembra, bodo nastopil: razstavljavci iz 27 držav.
Samo vinskih vzorcev so letos najavili okoli 1100. 14-članska mednarodna ocenjevalna komisija, v kateri je tudi svetovno znani enolog in degustator Američan May-nard A. Amerine in ki Ji načeluje predstojnik instituta za vinogradništvo in vinarstvo na biotehnični fakulteti v Ljubljani inž. M. Veselič, je pred dnevi zaključila svoje delo. Strokovnjaki so letos ocenili nič manj kakor 1219 raznih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, med temi zlasti vzorce raznih vin. ki so jih na letošnjo prireditev poslali proizvajalci iz Jugoslavije, Zahodne Nemčije, Avstralije, Bolgarije. Romunije, Nove Zelandije in Avstrije.
V dvorani A Gospodarskega razstavišča bodo letos uredili razstavo domače in inozemske opreme za sodobno vinogradništvo in kletarstvo, v dvorani A pa bodo prikazani vzorci vin, žganih pijač in sadnih sokov. V Jurčku, to je v značilni dvorani valjaste oblike sredi razstavišča, bo pokušnja vin, na ploščadi pred glavno dvorano pa bo gostinsko-zabavni del sejma. 11. mednarodni sejem vin bo trajal vse do nedelje 5. septembra, pričakujejo pa, da si ga bo ogledalo še večje število obiskovalcev in strokovnjakov kakor lansko leto. ko je število gostov že doseglo rekordno višino. Tudi iz Trsta In okolice pojde na vinski sejem večje število kmetov in poznavalcev kletarskih in vinarskih vprašanj, in sicer s skupnimi izleti, ki jih organizirajo tukajšnje kmetijske stanovske organizacije in potovalni uradi.
LETOVIŠČARSKA IN TURISTIČNA USTANOVA
RIMSKO
GLEDALIŠČE
Od drevi do ponedeljka, 23. t. m. vnuk dan ločno ob 21. uri izredni umetniški dogodek:
Priklenjeni Prometej
Aishilova grška tragedija
Rezija ALDO TRIONFO
PREDPRODAJA VSTOPNIC V PASAŽI PROTTI
Nesreča mladega kolesarja
Mlad kolesar se je včeraj zvečer ponesrečil v Ul. Caboto Bilo )e okrog 19.30, ko se je 14-letni dijak Marino Pebernardi iz Ratto deila Pileria 8 peljal po Ul. Caboto proti Trgu Cagni na kolesu. Ko Je privozil na železniške tračnice y bližini tovarne «Italcementi», Je Debernardi zaradi nenadnega poskoka kolesa izgubil ravnotežje in se prevrnil. Ponesrečencu so priskočili na pomoč nekateri mimoidoči in poklicali rešilni avto RK. Ranjenega kolesarja so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 35 dni. Pri nesreči si je namreč Debernar.di zlomil levo zapestje.
Sta bili slaščici res slabo pripravljeni?
Včeraj popoldne so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico 27-letnega trgovskega potnika Ennia De Molfetto iz Milana. Ul. Teodo-sio 4, ter ga sprejeli na četrti medicinski oddelek zaradi verjetne zastrupitve s hrano. De Molfetta je povedal, da je dopoldne bil v Opatiji blizu Reke in da je tam v nekem baru zaužil dve slaščici. Po njegovem mnenju sta bili slaščici slabo pripravljeni, ker se je nekaj časa potem počutil slabo in so ga napadli želodčni krči. Vrnil se je v Trst, kjer so ga z za- . sebnim avtom odpeljali v bolniš- ' nico. De Molfetta se bo moral zdraviti 8 dni.
Izplačevanje novih pokojnin in zaostankov
Zavod za socialno zavarovanje INPS sporoča, da bodo nove pokojnine in zaostanke izplačevali po sledečem vrstnem redu: 13. septembra starostne pokojnine (kategorija V.a); 13. oktobra invalidnin-ske pokojnine vseh kategorij, pokojnine preživelim vseh kategorij in starostne pokojnine obrtnikov; 13. novembra starostne pokojnine neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in kolonov. Izplačevanje zaostankov za zadnje tri kategorije pa se bo začelo 15. oktobra.
Poletne prireditve
Rimsko gledališče: od danes, 18 avgusta, do ponedeljka, 23. avgusta grška tragedija ((Priklenjeni Prometej«. Za organizacijo prireditve je poskrbela Tržaška le toviščarska in turistična ustanova Predprodaja vstopnic za vse predstave v Pasaži Protti.
* * *
Danes v Miramarskrm gradu: Prireditev «Luii in zvoki« ob 21. uri. prva predstava v nemščini: «Der Kaisertraum von Miramare'), druga predstava ob 22.15 v italijanščini: ((Massimlliano e Car-lotta».
Prosvetno društvo Prosek Kontovel priredi v nedeljo 22. avgusta izlet na Bled in v Begunje.
• • *
Prosvetno društvo »Andrej Cok«
z Opčin priredi v nedeljo 22. avgusta enodnevni Izlet v Bohinj čez Vršič Vpisovanje pri Oraščkovlh,
* * *
Prosvetno društvo Igo Gruden iz
Nabrežine priredi v nedeljo 22 avgusta t.l,- avtobusni izlet v Logarska dolino. Vse potrebne informacije dobite na sedežu, društva ob delavnikih od 16. do 17. |n Od 20.30 do 22 ure, v nedeljah od 10 do 11.30, kjer se vrši tudi vpisovanje.
SEZNAMI KANDIDATOV za učna mesta na ljudskih šolah
Šolsko skrbništvo sporoča, da sp na oglasni deski skrbništva izobešeni seznami kandidatov za učna mesta na tečajih ljudske šole za šolsko leto 1965-66.
Seznami bodo izobešeni na deski 10 dni.
Šolske vesti
PO NEDELJSKI NENADNI DRUŽINSKI TRAGEDIJI
Včeraj so pokopali Osvaldellovo Villa se še vedno bori s smrtjo
Zaradi slabega stanja morilca, ga policija še ni mogla zaslišati
Ni še nobenega novega elementa, na podlagi katerega bi bilo mogoče vsaj delno razjasniti okoliščine zagonetne in pretresljive družinske tragedije, ki se je dogodila prejšnjo nedeljo na tretji stopnici v veži stavbe v Ul. Udlne 73. Giuseppe Villa, priletni upokojenec, ki je z bliskovito kretnjo potegnil iz žepa samokres in ustrelil v ženo Nerino Osvaldello, lebdi med življenjem in smrtjo. Njegovo zdravstveno stanje je še vedno resno, saj si zdravniki niso upali opraviti kirurškega posega, da bi mu iz glave potegnili kroglo. Toda kot se zdi, imajo zdravniki v bolnišnici rahlo upanje, da bo Villa živel, kljub temu se niso izrekli in si še vedno pridržujejo prognozo.
Vlila ne more spregovoriti. Ob njegovi bolniški postelji stoji policijski agent in ga straži. Vsi poskusi funkcionarjev letečega oddelka, da bi zaslišali morilca so bili zaman. Villa ne more govoriti, poleg tega Je treba upoštevati tudi okol-nost, da ga je dolgo vrsto let mučila skoraj neozdravljiva bolezen, morda pravi in edini vzrok, da Je v nedeljo prišlo do krvave tragedije.
Kot smo že poročali, sta zakonca Villa spočetka živela vzorno in mirno ter nista nikoli imela opravka s policijo. Sele zadnja leta so se začeli prepiri. Prej morda malenkostni, potem vedno bolj pogosti in resni. Vlila je bil težko bolan in zavest, da je bolezen dolga, je sicer mirnega človeka spravljala iz ravnotežja.
Mogoče pa so tudi drugi razlogi ti pa bodo znani šele tedaj, če se bo Vlila vsaj malo opomogel In spregovoril, če pa Villa ne bo mogel spregovoriti, bo svojo tajnost odnesel v grob.
Medtem se je včeraj popoldne zaključil prvi prizor tega krvavega dogodka. Ob 14.30 se Je Iz mrtvašnice glavne bolnišnice razvil žalni sprevod, pogrebci so na zadnji poti spremljali nesrečno Nerino Osvaldellovo.
kal Passo Goldoni, ga je z vespo podrl 24-letni Francesco Jovine iz Ul. Coroneo 27. Zaradi sunka je Križman padel ter se pri tem ranil in pebi! po levem stopalu. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Križman se bo mo-ral zdraviti teden dni.
Tržaške ladje v svetu
Motorna ladja «Asia» pluje zdaj na poti proti Trstu. Včeraj je nam. reč zapustila pristanišče Port Saida, v katerem se je nanjo vkrcalo 380 potnikov. Ladja je zdaj namenjena najprej v Brindisi in nato v Benetke, v Trstu pa jo pričakujejo 20. avgusta. V našem mestu se bo Asia ustavila le nekaj dni, saj bo ponovno odplula na svojo novo progo Trst-Daljni vzhod že 25. avgusta. V potovalnih uradih Tržaškega Lloyda, kateremu pripadata «Asia» in «Victoria)>, ki je prva odplula na novo progo 2i. julija, so te dni zaključili s pre-notacijami za prihodnjo vožnjo motorne ladje «Asie». Prijave so namreč že pred časom prekoračile število razpoložljivih mest na ladji.	___________
LADJE V PRISTANIŠČU
Mornar, Perna, Opatija, Umag, Rudjer Boškovič, Zelengora, Iž, Bela Krajina, Biograd (Jug.), Illiria, Linda I, San Marco, L. Lauro, Ne-reide, Saturnla, Vulcania, Saipa II, Sardatlantic II, Portorose, Europa, Adige, Eros, Gabriele, Meraga Iglea (It.), Cumoreana, Altalr (Panama), Izmir (Turčija), Eritrea, Axum, (Et), Semani (Albanija), Gunny (Finska).
Slovenski dijaški dom vTrstu
ima v avgustu tečaj za popravne izpite. Zato je v domu ves dan odgovorna oseba, ki lahko sprejme prijave za sprejem dijakov v šolskem letu 1965-66.
Pozivamo^ starše, ki nameravajo prihodnje šolsko leto zatipati vzgojo svojih otrok dijaškemu domu, da vložijo prošnjo še ta mesec. To je še toliko bolj potrebno, da ho omogočeno DijVki Matici v prvih dneh septembra rešiti vse prošnje za znižanje vzdrževalnine.
Prijave sprejemamo za redne in za zunanje gojence
Uprava
Slovenskega dijaškega doma Trst
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. avgusta 1965 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 66-letni Carlo Gulil, 65-letna Elena Demicheli vd. Veronese, 75-letna Leopolda Coticn por Savi, 58-letni Faffaele Campos, 58-letna Natalia Ponga por. Pec-chiari, 62-letni Giuseppe Caneva, 65-letna Marta Gross por. Zar, 79-letni Antonio Rodinis, 73-letni Giuseppe Haas, 55-letni Bruno Valil, 78-letna Anna Pregi Bradač vd. Calzinl, 84-letni Raffaele Mauro, 63-letna Margherita Trento por. Selovin, 61-letna Teresa Valan por. Cedioli, 76-letni Pietro Caucci.
Ravnateljstvo slovenske srednje So le v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v 2. in 3. razred, ki se bo zaključilo 25 septembra
Državna srednja šola s slovenskim učnim Jezikom, Rojan, Ul. Montorsl-no 8 opozarja, da se Je pričelo in bo trajalo od 25. septembra t.l vpisovanje za drugi tn tretji razred.
Državna srednja Sola pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 14, vpisuje v 2. m 3. razred do 25. septembra
Soiskl skrbnik sporoča, da so bile objavljene lestvice kandidatov za «u-plentska mesta na osnovnih šolah na Tržaškem ozemlju za šolsko leto 1965 19Ci. Interesenti si lestvice labko o-gledajo na šolskem skrbništvu, pri šolskib nadzorništvih ln prt didak tičnih ravnateljstvih.
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella št 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej — vstopni in razredni — v Jesenskem izpitnem roku šolskega teta 1964-1965 dne 1. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prične zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
Dr/avni tehnični trgovski zavod «Car!i» sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dijake-de-•lavbe! ThVfile bo Wl z zaiet, kom šolskega leta 1965-66. Trajanje
tečaja in njegov program sta enaka običajnim dnevnim tečajem. Ob koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (ragloniere) m trgovskega Izvedenca.
Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šoie v Ul. Diaz štev. 20 od 11. do 12. ure.
Kino
Nazionale. 16.00: «11 triangolo cir-colare«. Silva Koscina; prepovedano mladini pod 14. letom.
Arcobaleno. 16.00: «X 21 spionaggio atcmicoo. Vohunski film.
1’enice. 16.30 «11 nudo e il morto«. Technicolor. Aldo Ray.
Giattacielo. 16.00: «Strana vogli® dl una vedova«. Danielle Darleux; prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda. 16.00: «Ultima notte * Warlock», Colorscope. Henry Fonda in Antony Quinn.
Filodrammatico 16.00:	«QuaIcoS»
che vale«. Sidney Poitier, Rock Hudson. Dana VVinter.
Aurora. 17.00' «Assedio alla Terra»-
Cristallo. 17 00 «11 patto del 5».
Garibaldi. 16.30: «La spada di AH Baba», Technicolor. Peter Mann.
Capitol 16.00: «Can Can», Technicolor Frank Sinatra, Shlrley Mac Laine.
Intpero. 16.30:	«Mezzogiorno
flfa»
Vittorio Veneto. 17 00: Revija kriminalnih filmov. «Edgard Wal' lace a Scotland Yard».
Moderno. Počitek
Astra 17.00: «11 sorpasso». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astoria. 17.00: «Sexy magico», Technicolor. Prepovedano mladini P°“ 18 letom.
Abhazia. 16.00: «L’ultimo solen.
Ideale. Danes počitek. Jutri 06 16.30: «Nudl per viveren, Technicolor Prepovedano mladini pob 18. letom.
LETNI KINO
Paradno. 20.30 «L'indomabile», ScO-pecolor. G. RIvieres, S. Monfori-
Satellite. 20.30: «11 prigioniero d* Quam», Technicolor. Jeofrey Hunter. Barbara Perez.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevatto, Ul. Roma 15; INAM «A1 Camrnellon, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
OPOLDANSKA SLUŽBA LEKAR
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Piz-zul—Cignola, Korzo 14; Prendini, Ul. T Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Darovi in prispevki
Ob drugi obletnici smrti Mile Skerlavaj, daruje hčerka Anita v počastitev njenega spomina 2.000 lir za Dijaško Matico.
Ob drugi obletnici smrti moža in očeta darujeta Mila in Slavica Obad 3.000 lir za Dijaško Matico.
18. uri in ob 20.30 na prostem
Mite na kntii
predvaja danes, 18. t. m. ot film:
SUPER
RAPINA
a
MILANO
(VELIKI ROP V MILANU)
777/1-
Igrata:
ADRIANO
CELENTANO
ADRIANO CELENTANO in CLAUDIA MORI
KINO PROSEK.KONTOVEL
predvaja danes, 18. t. m nh 19 30 Panavision film:
LA NOTTE DEL DELITT0
_	(NOC. ZLOČINA)
Igrajo:
RICHARD CHAMBERLAIN, NICK ADAMS, JOAN BLACKMAN
Pri prečkanju ceste ga je vespist podrl
Ko je včeraj zjutraj 64-letni upo-
Preden greste na dopust naročile se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v koleri koli kraj, tudi v inozemstvo'
15 ■ dnevna naročnina L 500
POTOVALNI URAD «AUR()RA»
PRIREDI V NEDELJO, 5. SEPTEMBRA 1965
Izlet v Ljubljano
na XI. mednarodno vinsko razstavo
CENA IZLETA JE 2.800 LIR in 1. potovanje z avtobusom
,	. .	vsebuje naslednje usluge:
v iS , avtobusom v Ljubljano in nazaj; 2 kosilo
Avt.ihi,oJhb,Ji ’ a' vstop na razstavišče; 4 pokušnja vin.
Avtobusi bodo vozili na naslednjih progah:
1. TRST . OPČINE FERNETIČI.
2 LHURREPEN -?ALEZ MALI REPEN BRISCIKI VE
----------- BRISCIKI
3- KRIŽ . PROSEK OPCINENEFERNETICI
4' BAZOVICA	• BORŠT RICMANJE (Ključ)
BAZOVICA - PADRICE TREBČE Za izlet vpisujejo:
FERNETIČI.
NARRFŽTOA31"1 «r,ad ,,Aurora», Ul. Clcerone 4, tel. 29-243
kK	on'*“
BBOSEK: Božena Briščik SALE2: Alojz Pirc
bo!jw,RJPEN: 8°stilna Batič BRISCIKI: gostilna Milič
BAZOVrcA:°3l“an Cač Ve‘°tU trg°Vina Skabar PADRICE: Ralael Grgič ™EBCE: gostilna pri Mičetu
Bni iTTKT:-i7./£0s£ilna straJn <na stanovanju pri Lovretu) nR^NEC: Jos,P °ta (brivnica)
Oanilo Petaros RICMANJE: društvena gostilna
MLse s potnim listom (tudi brez vizuma) Kdor nima potne-rinnioAoH S-fJahk0 vpiSe na skupni potni list. V tem primeru mora aopiacatl 350 lir ter na mestu vpisovanja oddati osebno izkaznico.
VPISOVANJE SE ZAKLJUČI NEPREKLICNO V NEDELJO, 22. AVGUSTA 1965
PRIMORSKI DNEVNIK
— S —
18. avgusta 1965
POLITIČNO ZATIŠJE V LONDONU
Pomanjkanje idej spodnjega doma
Poslanci so odšli na počitnice, ne da bi bili prej rešili niti eno od perečih vprašanj - Spremembe v konservativni «vladi v senci» - Kaj je pripravilo konservativce na to, da so začeli izdelovati nove politične načrte in programe
Poslanci britanskega parlamenta so se razšli in odšli na počitnice v situaciji, ki je polna negotovosti na številnih področjih tako notranje kot zunanje politike. Praktično bo njihov odmor trajal tja do pozne jeseni.
Ce se ne bo zgodilo kaj posebno važnega, bo Spodnji dom prazen vse do 26. oktobra, ko se bo začelo njegovo naslednje redno zasedanje.
Toda, kaj bo moglo biti tako Posebno važnega, da bi poslancem, ministrom in visokim funkcionarjem lahko pokvarilo njihove počitnice, je težko predvideti ln oceniti.
Kriza v malezijski in južno-arabski federaciji to gotovo ni. Prav tako bi to ne mogel biti vse slabši položaj južnorodezij-skega vprašanja, ki ga je Spodnji dom povsem mimo odložil do konca leta, ko se bo začelo redno zasedanje. In takisto se tudi dokaj poslabšani pogoji, ki se v njih nahajata britansko gospodar-stvo in šterlinska valuta, trenutno tukaj ne smatrajo za zadosten razlog izrednega zasedanja parlamenta.
Zdi se, da so vsi — tako vlada kot opozicija — komaj čakali, da ae zasedanje parlamenta konča, čeprav je njegova bilanca bila Precej borna, a število tekočih in odprtih vprašanj vsak dan večje.
V osnovi takšnega nerazpoložena in stanja se predvsem skri-v1 intimna zavest, da je Spodnji c'°m od pretekle jeseni pravzaprav bil brez slehernega programa, ki bi bil nudil ustrezno rešitev vsaj za nekatere največje Probleme, drugič pa prepričanje, da se javnost, kljub vsej blesteči izoliranosti parlamentarnih debat, ze preveč zaveda jalovosti idej v samem parlamentu.
Spremembe v konservativni ((vladi v senčili so v tem primeru bije zelo zgovorne. S Homeovim odhodom z vlade se stranka, razum-|Pvo, ni čez noč spremenila, pomladila in preuredila.
Njeni interesi so ostali isti.
vodstvu — onem pravem in tistem v prvi parlamentarni garni-
turi
so še vedno isti ljudje.
Osnovni pogledi in orientacije so Povsem takšni, kot so bili prej.
endar so vse spremembe, ki Jm je novi voditelj, Heath, vne-sel v svojo novo «vlado v senci« °nec julija, bile usmerjene na °- da se z njihovo pomočjo do-aze, kako stranka teži za nekim ovim programom, za nečim, kar i se vsaj navidez razlikovalo d politike, zaradi katere so konici preteklega oktobra iz-s bili volitve, zapustivši laburi-. °m celo kopico zapletenih dr-žavnih poslov.
,^°nservativna «vlada v senci« a zdaj tri sektorje, nekaj, če-®ar v prejšnjih ni bilo. En sek-r le za zunanjo politiko, drugi ko f°sp°darstvo,- tretji pa je ta-imenovana skupina za social-150 Politiko.
» f11 bo lz te reorganizacije iz-neki boljši, sodobnejši in anJ sterilen program, kot so šanje^°Sedanji — °dprto vpra-
Seveda je združitev nekaj bolj no manJ sorodnih in medseboj-ske povezanih referatov opozicij-* 8a kabineta v posameznih sek-to Jlh imela zbuditi vtis, da gre la ^ Za boli resno pripravo de-nr katerega cilj bo temeljitejše proučevanje problemov ter izdela-gg Popolnejših in med seboj bolj-Povezanih načrtov in progra-
mov.
Sestava prve, zunanjepolitične skupine, pa napoveduje bolj nekakšno doslednejšo kontinuiteto dosedanjih konservativnih pogledov na mednarodne odnose, kot pa neke pozitivnejše spremembe. Sicer pa to kontinuiteto ohranjajo tudi laburisti, katerih vlada je popolnoma prevzela vse ono, kar so delali njihovi konservatni predhodniki, in pozabila, kaj Je bilo v zvezi s tem rečenega z o-pozicijskih klopi.
Churchillov zet, Cristopher Soums, je dobil položaj potencialnega zunanjega ministra, Sel-win Lloyd se bo ukvarjal z vprašanjem Commonwealtha. Skupaj z njima se v skupini za zunanje zadeve nahaja tudi nekakšen glavni svetovalec za vsa vprašanja britanske zunanje politike v vseh smereh.
Na gospodarskem področju ((vlade v senci« je važen položaj zavzel predstavnik struje, ki je za modernizacijo konservativnih pogledov, če bi to šlo. To je Mc Leod, ki ni hotel biti član vlade, ki ji je predsedoval Home. Zdaj je dobil resor financ in gospodarskih poslov, a smatrajo ga za enega najsposobnejših torijevcev.
Heathov tekmec za položaj konservativnega liderja, Reginald Maudling, ki je v Homeovi vladi bil finančni minister, pa bo bližnji sodelavec te skupine v novi vlogi namestnika strankinega voditelja. Te funkcije v prejšnjih konservativnih «vladah v senci« ni bilo, tako da najpoprej predstavlja poizkus torijevskega vodstva, da bi se s to reorganizacijo dosegel še neki drug cilj: da bi se namreč ustvaril vtis visoko razvite enotnosti stranke, ki so jo sicer leta pretresali notranji spori in spopadi.
Konservativce je na te napore, da se, namreč, po dolgem času z izdelavo političnih načrtov in programov predstavijo kot nenavadno dejavna in razgibana stranka, pripravila zaskrbljenost, da bi Se v predvolilni kampanji zrja-šli praznih rok in z neizplsanimi transparenti. Zakaj, začetek kampanje, kot je znano, v Britaniji še malo m odvisen od stvarnega datuma njihovega razpisa. Home je to kampanjo vodil celo leto dni, torej ves čas, ko je bil predsednik vlade.
Vendar je dokajšen vpliv v zvezi z nenadnim konservativnim angažiranjem okrog načrtovanja in formuliranja neke določene politike imela še neka druga okornost, smisel britanskega večstrankarskega sistema je v veliki meri tudi v tem, da se za vsako ceno napada vlada, naj je to pametno ali ne, naj ta vlada dela dobro ali slabo. To predstavlja tukaj zelo važen element parlamentarnih debat. Konservativci pa so se v teku leta dni, ki so ga prebili v opoziciji, znašli v zelo neprijetnem položaju: morali so napadati svojo lastno politiko, ki jo je bila laburistična vlada popolnoma osvojila, hkrati pa so za to bili tako slabo pripravljeni, da so jim običajno primanjkovali celo najbolj navadni govorniški argumenti, da ne omenjamo onih bistvenih, katerih sploh ni moglo biti.
Torej v takšni situaciji so se zdaj poslanci razšli, oziroma so se odpravili na dolgotrajne počitnice, ne glede na izredno negotove okoliščine na številnih področjih tako notranje kot zunanje politike.
iilllill
Sovjetska zveza je storila nov pomemben korak na poti osvajanja vesolja, oziroma bodočih poletov na Luno. Vesoljska postaja «Zond-3» je z razdalje 11,600 km posnela skrito plat našega satelita in s tem bistveno prispevala k natančnejši proučitvi nam najbližjega nebesnega telesa. Na sliki eden od posnetkov, ki prikazuje ekvatorialni predel skritega dela našega satelita.
HAMBURŠKI ILUSTRIRANI ČASOPIS <STERN> PIŠE
Berlinski dijaki se na počitnicah vadijo, kako bodo streljali v Huse
Nekaj značilnih «spominov» 14-letnih dečkov, ki niso plod le tritedenskega življenja med vojaki - Nujne asociacije z nacistično mladino
Pred leti smo videli dober film, ki je prikazoval, kako je blazna Hitlerjeva propaganda zaslepila mlade Nemce, da so bili pripravljeni iti v smrt tudi v zadnjih dneh nacistične Nemčije, ko' je bilo že zdavnaj vsakomur jasno, da je vojna izgubljena. V filmu je bil prikazan višji razred neke srednje šole, v katerega se je ((nacistična ideologija« v dijake tako zajedla, da vsa dobra volja razrednika nenacista ni pomagala in je del najbolj zagrizenih ali bolje zapeljanih mladincev žalostno končal pod zavezniškimi tanki. Razrednikova dobra volja, smo rekli, ni pomagala. Ni pomagala, ker s svojimi dijaki ni mogel odkrito govoriti in ker je bila vsa druga vzgoja do skrajnosti militaristično napihnjena.
Vtem ko je ves ostali svet ta film dobro sprejel, ga je nemška publika sprejela z deljenimi občutki:	Nekateri so se smatrali
krive za zločin, ki se je izvršil tudi nad nemško mladino, hkrati pa so s filmom soglašali, ker da bo pozitivno vplival na novo ge-
neracijo. Drugi pa so film izžvižgali, češ da ruši patriotizem in omadežuje patriotizem nemške mladine.
Ta primer deljenih občutkov nemškega javnega mnenja v zvezi z militaristično vzgojo nemške mladine nam je prišel na um, ko smo brali o nekem podobnem primeru, pa čeprav v povsem drugačnih okoliščinah. Za kaj gre?
Hamburški ilustrirani časopis »Sternu je v svoji predzadnji številki prinesel veliko sliko mladeniča, z jekleno čelado na glavi in brzostrelko v roki. Ta slika pa ne prikazuje Hitlerjevih mladeničev, ki so tik pred koncem vojne umirali za Nemčijo, pa čeprav niso mogli še pošteno puške držati v rokah, ker so bili premladi, pač pa nam slika v nemški reviji prikazuje mladeniča, ki nacizma konkretno ni niti poznal, saj gre za mladeniča 14—15 let, torej za mladeniča sedanje Nemčije. Odkod temu mladiču šlem, odkod brzostrelka? Hamburški ilustrirani časopis pove, da je pri neki zahodno nemški vojaški enoti bi-
ra
7nn Oodio Trst A
ba- ii E0l?clar; 7-30 Jutranja glasil ds . ”°Pek slovenskih pesmi; sAnsambla Carosone in Buča M?Pe; 12 00 Manzoni: Zaročen-lt in L ’ 12 45 Za vsakogar nekaj; hBj'u Pesmi in plesi; 17.00 Ansam-in arl° Pacchiori; 17.20 Pesem IR it 18 00 Ne vse, toda o vsem; KUmetnost in prireditve; 18.30 «jomorm kvarteti; 19.00 Vokalna Anfl, A6- in 17- stoletja; 19.15 2™°logija Ivana Trinka; 19.30 Orvol “»todije; 20.00 Šport; 20.30 cert- n’ 2100 Simfonični kon-2? in 'L °dmoru: Knjižne novosti; Vati Romantične melodije; 23.00 variacije v jazzu.
Trst
131?(:05 Plošče; 12.20 Tretja stran; n,'*”,Iz Mascagnijeve opere «Le skih ere»: 1425 Skladbe furlan-avtorjev.
7lc Koper
Devi! Jutranja glasba; 8.00 Po-9n,in’ «.30 Folklorni ansambli; Ioni ,P°u senčnikom; 9.45 Lepe me-Danll }° °° Glasbeni mozaik; 10.45 hal ,'11 Pevci; 11.00 Prijetna za-liah ; A1-50 m 12.55 Glasba po že-,3.13-4<) Plošče; 14.00 Jug. pe-1(1 m Plesi; 15.00 Glasbeni vrti-Vinv A'-45 Slov. narodne; 16.00 17 ,lln®ki virtuozi; 16.30 Mali oder; reiii Pojeta E. Gorne in S. Law-pH; 17-4() Polke in valčki; 18.00 la- Ani RL; 19 00 Ansambel Caio-Prenos RL; 22.15 Bosa Bodala 22Skerlova serenada za
SREDA, 18. AVGUSTA 1965 Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Na sporedu so Griegove skladbe; 9.45 Popevke; 10.05 Mozart, Ponchielli in Boito; 10.30 Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.40 Štiri Chopinove mazurke; 11.45 Skladbe za godala:
13.25	Solisti lahke glasbe; 15.45 Cosimo Di Ceglie in njegov ansambel; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Italijanski skladatelji;
17.25	Ital. poezije in evropska glasba; 18.00 G. Raiberti: «Amori del gattoii; 18.15 Klavirske skladbe; 18.35 Neapeljski motivi; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.25 Giordano: «La cena delle beffen.
II.	program
8.00	Jutranja glasba; 9.35 Kronike; 10.35 Nove pesmi; 11.00 Prijetna glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. narodne pesmi;
15.15	Za vas izbrani motivi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Ital. pesmi; 17.00 Plošče; 17.35 Enciklopedija; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba; 21.50 Male beležke o estetiki; 22.10 Glasba v večeru.
III.	program
18.30	Družbene vede; 18.45 Du-rantejev koncert št. 1; 19.30 Mozart, Brahms, Bloch itd. 20.30 Revija revij; 20.40 Bachov koncert;
21.30	Berto)* ^v Misorere za solo
Slovenija
7.15	«Dekle to mi povej...#; 8.05 Lahka glasba; 8.25 Domača orke-
llllllllllHIIIIIIIIIIMIIIIIIII|||lll||||||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllTlllllll|||||llllllllllllllllllllllllll||||lllllllllllllillllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllMlllllllllllllUIIIIII#llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllll
OB ZADNJIH TRAGIČNIH DOGODKIH V LOS ANGELESU
Znanost rasnih razlik ne priznava, ugotavlja skupina znanih biologov
v
O «čisti rasi» se ne da govoriti - Ze od samega začetka je prišlo do mešanja ras, čim so se te začele razvijati - Noben narod, niti rasa si ne sme lastiti prednosti
Za zadnje tragične dogodke v I,os Angelesu in v drugih mestih ZDA trdijo, da jim ne smemo iskati vzrokov v plemenski diskriminaciji, kot da ne bi bila plemenska diskriminacija že to, da je kar 34 odst. črnskega prebivalstva tega mesta brezposelnega, medtem ko je belopoltih prebivalcev tega mesto - brezposelnih le nekaj nad 3 odst. Sicer pa od kod vsi dosedanji izgredi proti črncem v ZDA, čemu so bili potrebni novi zakoni za zaščito črncev itd. Seveda plemenska diskriminacija ni doma le v ZDA. Srečujemo jo v zelo hudi obliki tudi v Južnoafriški uniji in še marsikje po svetu. Da je ta problem pereč — ključ žalostnim spominom iz fašistične in nacistične dobe — nam potrjuje dejstvo, da bodo Združeni narodi objavili prihodnje leto znanstveno delo o bistvu plemen in plemenskih razlik, delo, ki ga biologi, psihologi in sociologi raznih dežel že dolgo pripravljajo v skladu z najosnovnejšimi dosežki znanosti. Čeprav bi našemu človeku vse to niti ne bilo potrebno, saj je zgrešenost plemenske diskriminacije sam občutil in jo zavrgel, bomo prikazali teze 22 biologov, ki so jih takole formulirali:
Vsi ljudje, ki danes žive na Zemlji, pripadajo eni in edini zvrsti, imenovani homo sapiens in imajo skupne prednike. Ni enotnega mnenja o tem, kdaj in kako so se posamezne človeške plemenske skupine med seboj ločile in se samostojno razvijale.
Biološke razlike med ljudmi temeljijo na njihovih dednih lastnostih ter na vplivih okolja na tak dedni potencial.
Med vsemi skupinami prebivalstva sveta obstaja močno «osipa-nje dednih lastnosti, čistih ras —
SP
stralna glasba; 9.00 Svet skozi sončna očala; 9.15 Mladinski zbori; 9.30 Zabavna glasba; 10.15 Zabavne ljudske pesmi; 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Nekaj domačih;
11.00	Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ansambli in solisti;
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Iz koncertov in simfonij; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Akademski zbor iz Gdanska; 16.00 Vsak dan; 17.05 Koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke radia Koper, 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Puccini: Tosca, opera; 22.10 Popevke; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
18.30	Spored za najmlajše — sovjetski film «Sadko»; 20.00 Športne vesti in ital. kronike; 2030 Dnevnik; 21.00 Lauretta Masiero v ((Diamanti a gogoii; 22.00 Italija in mir v Versaillesu; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22.00 Igra ne pozna meja.
Jug. televizija
18.40 Poročila; 18.45 Pogumno in veselo — oddaja za otroke;
19.15	Dubrovniške poletne prireditve; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik;
20.30	Ljubezen in kesanje — odd. lirike studia Sarajevo; 20.40 37 slop. C v senci; 21.40 Obzornik; 21.55 Danny Kaye vam predstavlja — serijski film.
v smislu genetično homogenega prebivalstva — v človekovi zvrsti ni.
V	tipičnem zunanjem videzu posameznih skupin prebivalstva, ki živijo na raznih zemljepisnih področjih sveta, so vidne razlike. Te v večini primerov temeljijo na kopičenju istih dednih lastnosti.
Za razdelitev človeštva na rase se ne sme uporabljati trdttev, da se njihove značilnosti morajo jasno razlikovati. Razlike med posamezniki v vsaki posamezni rasi ali v okviru enega naroda, so pogosto večje od povprečne razlike med rasami ali narodi.
Ljudem je bila obrazložena genetična sestava prebivalstva z vplivi prirodne selekcije, ki je usmerjena k prilagajanju okolici. Določene telesne lastnosti vsebujejo splošno biološko vrednost za ohranitev človekove zvrsti in to neodvisno od okolja. Na te lastnosti ne vplivajo razlike, na katerih temeljijo rasne diferenciacije. Zaradi tega je z biološkega vidika nemogoče trditi karkoli o neki splošni nadmoči ali podrejenosti ene ali druge rase.
Napredek človeštva na vseh področjih se je v nekaj tisočletjih zelo verjetno razvil bolj na temelju njegovega kulturnega razvoja in na uspehih kulture kot pa na kopičenju genetične dediščine.
V	zgodovini človeštva so mešanja ras pogostna in postajajo vedno bolj česta. človeške rase, ki se označujejo kot nekakšni skupki na temelju lastnosti, ki se med seboj razlikujejo, so v stalnem procesu nastajanja in izginevanja, človeške rase, vzete na splošno, se morejo mnogo manj jasno med seboj razlikovati kot se morejo med seboj razlikovati posamezne vrste živali.
Nikakega dokaza ni za to, da ima mešanje ras v celoti za posledico — biološko škodo. Nasprotno, to mešanje pripomore k ohranjevanju biološke povezave med človeškimi skupinami in s pomočjo tega k enotnosti zvrsti v raznovrstnosti. Biološke posledice zakonskega življenja določa samo individualna dedna masa obeh partnerjev, ne pa njuna rasna pripadnost. Zaradi tega ni biološkega opravičila za prepoved rasno mešanih zakonov ali za odklanjanje sklepanja zakonov med ljudmi različnih ras iz rasnih razlogov.
Pojem rase je pogosto biološkega značaja. Ni nobene racionalne, verske, geografske ali kulturne grupe, ki bi bila popolnoma v skladu s pojmom rase. Razumljivo je, da obstajajo težnje za sklepanje zakonov med ljudmi, ki govorijo isti jezik in pripadajo isti kulturi. Rezultat tega je pogosto določeno sorazmerje v tem, da sta si zakonca v rasnem pomenu besede fizično podobna. Vendar pa ni vzročne zveze med dednimi lastnostmi in kulturnimi svojstvi.
Narodi sodobnega sveta, kot kaže, razpolagajo z istimi biološkimi možnostmi za dosego kakršne koli stopnje kulture. Razlike v ustvarjalnih sposobnostih se zato morajo iskati izključno v njihovi kulturni zgodovini, ne pa v njihovi rasni pripadnosti.
Na temelju teh tez so znanstveniki prišli do sklepa, da se kakršnekoli rasistične teorije v nobenem primeru ne morejo opirati na kakršnokoli znanstveno osnovo. Naloga antropologov je, preprečevati, da bi nekdo rezultate njihovih raziskovanj popačil tako, da bi jih zainteresirani ljudje mo-
gli izkoriščati v svoje prav gotovo ne znanstvene namene. Nikoli ni dovolj poudarjati, da so »čiste rase« (Hitlerjeva nemška rasa (npr.) samo plod bolane fantazije.
še v dobi, ko so se človeške rase razvijale, je vedno prihajalo do mešanja ras. Sicer pa je to bilo koristno za sam razvoj človeštva, da bi ne prišlo do degeneracij. Ni zgodovinskih dokazov za trditev, da je neka ((čista rasa« omogočila nastanek neke višje kulture, pač pa je veliko dokazov o nasprotnih primerih, ko se je ((križanje« med ožjim krogom ljudi iste rase izcimilo v degeneracijo. Narodi, kot so Eskim-ci in stari Avstralci, ki so imeli majhne možnosti za mešanje ali ((križanje«, v svojem dolgem razvoju niso kdove kaj dosegli. V nasprotju s tem pa je tu slavna grška kultura, ki je nastala ob «srečanju» dveh rasno različnih skupin, ker se je Grčija znašla na križišču več narodov in kultur.
Kakor je znano, je svet postal majhen in postaja vedno manjši. Namesto ločenja ljudi v rase in plemena, se vedno bolj kaže sli-
ka bodočega — enotnega človeštva. In rasni izgredi, ki smo jih omenili ob začetku, naletijo ved no bolj na odpor v javnem mnenju, ki se vedno bolj otresa rasnih predsodkov tudi tam, kjer sc do pred nedavnim bili še živi. Po izkušnjah, ki jih je človeštvo doživelo v dobi fašizma in nacizma, bi rasni problem niti ne smel biti več predmet diskusij, kvečjemu bi te izkušnje morale biti temelj za čimbolj živo borbo za miroljubno sožitje med narodi.
Noben narod, nobena rasa si ne more in ne sme lastiti nekakšne pravice ali prednosti, da je bil njen delež glavni delež pri ustvarjanju kulture. Vsi narodi so sposobni in so več ali mani pripomogli k ustvaritvi sedanjega stanja na svetu in to tako v pozitivnem, pa tudi v negativnem smislu. Zato je skrajni čas, da se za določanje najosnovnejših vrednot, zato pa tudi j avic in dolžnosti — posameznika ne jemlje več v poštev barva njegove polti.
Nova spoznanja o vesolju
Čeprav v vesolje ni poletela nova sovjetska ladja s posadko, je v teku letošnjega leta vendarle bilo nekaj dogodkov, ki bodo prešli v zgodovino svetovne in sovjetske kozmonavti-ke. V krožni tir okrog Zemlje je bila okoli polovice julija izstreljena največja vesoljska postaja «Proton-l», ki jo je bila
tja ponesla raketa izredne moči. Istočasno je naš planet zapustilo še pet avtomatičnih znanstveno-raziskovalnih postaj tipa ((Kozmosi), in sicer pod zapovrstnimi števili 71, 72, 73, 74 in 75. Nekoliko kasneje se jim je pridružila «Zond-3», za to pa še «Kozmos-76#, Končno je bilo 28. julija javljeno, da je SZ na Tihem oceanu začela z novimi poizkusi raket-nosilk.
A vtem ko sovjetska javnost in znanstveni svet komentirata izstrelitev v vesolje osmih novih sovjetskih znanstvenih postaj, a še posebno velikana «Pro-tona-l», se je s tem v zvezi malone neopazno pojavila vrsta novih hipotez in znanstvenih odkritij v zvezi s svetom, ki nas obkroža.
Ko vse to človek skupaj opazuje in ocenjuje, prihaja do prepričanja, da v SZ zelo skrbno pripravljajo spet nekaj novega, kar bo morda predstavljalo začetek popolnoma nove in odločilne etape za nadaljnje osvo-janje vesolja.
Sovjetski astronomi iz mesta Gorki zatrjujejo, na primer, da znaša debelost «trde» skorje na Mesecu okrog 600 km. Oni tudi pravijo, da se znotraj satelita našega planeta nahaja mnogo več radioaktivnega materiala kot v notranjosti Zemlje, kakor tudi, da je ta radioaktivni material skoncentriran vsega kakih 10 do 15 km globoko pod površino Meseca.
Poleg teh trditev, navajajo tudi to, da je v prvobitni zgodovini Meseca prišlo do velikega segrevanja in da so se zatem radioaktivni elementi ((dvigali« iz globine k površini. Na osnovi takšnih zaključkov je bila tudi prikazana predpostavka, da je Mesec — prav zaradi tega, ker Se radioaktivna materija nahaja zelo blizu Mesečeve površine — zavarovan pred pretiranim segrevanjem.
•nuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiNi
Znana francoska izvajalka popevk Upa «ye-ye», Sheila, se trenutno nahaja na francoski sredozemski obali, vendar ne, da bi počivala ali se zabavala, tu je predvsem poslovno. S pomočjo nekaj svojih sodelavcev se pripravlja, da bo ustanovila lastno podjetje, za proizvodnjo gramofonskih plošč, poleg tega pa še trgovino ženskih rokavic in torbic. Zelo podjetno dekle, zares!
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne spuščajte se v nikakršna spletkarjenja. Storili boste neko plemenito dejanje, ki ga boste veseli.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Opravljajte dobro svoje delo in se ne menite za zlobne kritike. V čustvenem pogledu ne sprejmite nobenega dokončnega sklepa.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V rokah boste imeli zelo dobre karte, obstaja pa nevarnost, da jih ne boste znali uporabiti. Bodite bolj skromni.
RAK (od 22.6. do 22.7.) S svojo previdnostjo boste odstranili sleherno možnost, da bi vas kdo presenetil in oškodoval. Začnite se ukvarjati s športom
LEV (od 23.7. do 22.8.) Na poklicnem področju bo prišlo do nekega
nesporazuma, ki pa ne bo imel težjih posledic. S svojim sebičnim vedenjem utegnete pokvariti pristno prijateljstvo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zdaj je primeren trenutek, da izterjate star dolg. Ne dovolite, da bi se kdo vmešaval v vaše osebne zadeve.
TEHTNICA (Od 23.9. do 22.10.) Pokazali boste izredno dejavnost, navzlic prehodnemu nerazpoloženju. Veseli prijatelji vam bodo pomagali pregnati otožno razpoloženje.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)

dvig. Postavite se po robu svojemu pesimizmu.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Odličen dan za dosego raznih športnih uspehov. Obnovili boste prijateljstvo, ki se je zadnje čase precej omajalo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Potreba, da poenostavite svoje delo, vam bo narekovala sprejetje praktične zamisli. Prišlo bo do nesporazuma z ljubljeno osebo, odpravite ga čimprej.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo ugodne možnosti za vse izumitelje ter ustvarjalce. Našli boste način, ki vam bo omogočil izraziti vaša čustva.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes računajte samo nase, pa naj bo vaša dejavnost kakršnakoli. V čustvenem pogledu bodite manj zahtevni
la «na počitnicah« skupina dijakov iz Berlina, ki jih je vojska zvabila «na počitnice« pod geslom ((prostor na soncu«. Pravzaprav se tako imenuje nekakšna dobrodelna akcija, ki organizira tridensko počitniško bivanje berlinskih študentov pri posamezni vojaški enoti. Po pravilih bi morali študentje iz mest preživeti pri vojaških enotah tritedenski počitek, da bi živeli na prostem, v zdravem okolju prirode.
Toda hamburška revija odkriva vse drugačno življenje teh dijakov — gostov zahodnonemške vojske. Dijaki ne delajo sprehodov, ne telovadijo, ne plavajo v tamkajšnjih vodah, pač pa se prevažajo v vojaških avtomobilih, korakajo postrojenj v vrste kot vojaki z 11 kg in pol težko brzostrelno puško na rami in se učijo streljati v človekolike tarče, skrau ka v človeka, v sovražnika. In ra sovražnik ni neki namišljeni ((kdorkoli«, pač pa je zemljepisno, nacionalno in ideološko povsem točno določen sovražnik, ki mu je ime Rus, komunist, Sovjet.
Menda bi bil vsak komentar, vsaka razlaga o tem odveč. Nekoč, kot smo videli, nenacističnemu profesorju — v filmu — ni uspelo, odtegniti svojih učencev od nacistične blaznosti, ker je pač vsa ostala vzgoja bila v duhu Hitlerjevih blaznih idej. Kje pa bomo iskali danes vzroke ali če hočemo izgovore za to početje v bližini demarkacijske črte med obema Nemčijama, kamor hodijo dijaki iz Berlina «na počitnice«? Prav gotovo se mladi dijaki niso navzeli tega militarističnega duha samo v treh tednih, ki so jih kot gosti preživeli pri vojaški enoti, pač pa izhaja njihovo ((navdušenje« in sovraštvo iz prejšnje vzgoje, kajti tako bi sicer neki 16-letni Hans-Joachim Sch. — kakor piše hamburški list — opisal svoje spomine na te ((počitnice« takole:
«Moj najlepši spomin na počitnice je tisti, ki sem ga doživel pri enoti obmejne straže. Nekega dne sem prosil, naj mi dajo brzostrelko. Neki inštruktor mi je najprej razložil, kako orožje deluje, nato mi je brzostrelko izročil. V trenutku sem se' zdel drugi človek. Tolikšna lepila sila, ki je izvirala iz or ožjo. čutil sem se dovolj močnega, da bi zavzel vso Rusijo. Neto sem si nataknil na glavo še jekleno čelado in se vadil z orožjem. Nato sem streljal na namišljenega sovražnika. Samo ob sebi se razume, da je bil napad sovražnika odbit. Tako sem bil navdušen, da brzostrelke nisem hotel vrniti.u
Drugi, 14-letni deček Michael D. pa je svoje vtise takole zapisal:
« Nekega jutra je v spalnico prišel naš inštruktor in nas vprašal, komu bt bilo všeč, napraviti izlet z oklepnim avtomobilom. Vsi smo bili za to. Ko smo prispeli na vojaško vežba-lišče, so se nam pridružili štirje vojaki. Zahtevali smo orožje in vsak je dobil svoje. S pušico in oklepnim avtomobilom sem se čutil tako močnega, da bi se bil mogel boriti proti celi ruski posadki. Streljati smo morali proti lesenim lutkam. Nepričakovano so se te pojavile pred nami in mi smo streljali, kolikor nas je bila volja. To je eden mojih najlepših spominov na počitnice».
Direktor hamburškega časopisa Henri Nannen ob tem piše, da se ob teh dogodkih spominja na zadnje tedne nacistične blaznosti, ko je Hitler pošiljal v smrt «pre-glajene dečke v preširokih uniformah s pogumom strahu v očeh in «pancerfausti» v rokah«, zaključuje pa takole:
«Prav gotovo nas bodo zaradi tega obtožili, da svoje umazano perilo peremo pred drugimi. Toda nič za to. Preprečiti moramo že v samem začetku. Letos je bilo dvajset berlinskih otrok, ki jih je pritegnila privlačnost strojne puške. Prihodnje leto bi jih brez našega posega moglo biti dvesto ali dvatisoč. Preprečiti moramo, da do tega pride in da se vetrček spremeni v vihar«.
To, kar zatrjuje Nannen, je prav in pošteno, vendar se bojimo, da bodo le «glas vpijočega v puščavi«, kajti znano je, da je militarizem v Zahodni Nemčiji ne le še vedno živ, pač pa da se še vedno goji. Zahodnonemška vojska je, za ameriško najbolj močna najbolje organizirana in najbolj učinkovita vojska v vsej atlantski zvezi. Po sicer nepreverjenih, vendar pa dovolj točnih podatkih, razpolaga sedanja zahodnonemška vojska s tolikšnimi vojaškimi kadri, da jih toliko ni imel niti Hitler, ko je leta 1939 sprožil drugo svetovno vojno. Poleg tega pa je v vodstvu zahodnonemške vojske na stotine najvišjih vojaških kadrov, ki izhajajo iz Hitlerjeve vojske, nekateri celo iz samega njegovega vrhovnega štaba. Nannen bi rad, da bi se «vetrček ne spremenil v vihar«, toda to se ne da preprečiti le z ukinitvijo ((iniciative« »prostor na soncu«, pač pa s popolno preosno-vo vse nemške vojske, kar pa spada že v drugo področje, v resnično demokratizacijo vse tako opevane demokratične Zahodne Nemčije. To pa ni več tako enostavna zadeva.
TUMORSKI DNEVNIK
4
id. avgusta i3oo
Goriško-beneški dnevnik
PRED DANAŠNJIM SESTANKOM MED PSI, KD IN PSDI
Na Goriškem ne bodo sestavljeni večinski odbori levega centra?
Desničarji v KD grozijo z ostavko na mesta občinskih svetovalcev, če bi hoteli vključiti Slovenca v občinski odbor v Gorici ■ Današnji bo verjetno zadnji sestanek v sedanji fazi pogovorov
Po dveh prazničnih dneh je Gorica znova zaživela
Po dveh prazničnih dneh se je Gorica vCeraj ponovno razživela. Po Korzu je bilo nenavadno živo: na pločnikih je bila gneča, pa tudi trgovine, ki so znova dvignile navojnice, so imele dovolj kupcev. Se ves ta teden bodo zaprte razne trgovine, katerih lastniki in zaposleno osebje so odšli na počitnice. Življenje se bo začelo normalizirati v začetku drugega tedna, ko se bodo zaključile kolektivne počitnice nekaterih velikih industrijskih obratov ter se bodo začeli vračati trgovci, uradniki in vsi drugi, ki so si za oddih izbrali prav čas okoli velikega šmarna.
Padel je z mize in si zlomil roko
Včeraj ob 11.30 se Je zatekel v goriško civi.no bolnišnico 71-letni Giacomo Moretti iz Gradiške Ul. Trieste 113, ki se je ponesrečil prejšnji dan okrog 18. ure, ko je doma hotel očistiti neki zid ter pri tem padel z mize, na katero je zlezel. Zdravniki so mu pri pregledu ugotovili zlom desne roke v zapestju ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Motorna mlatilnica Je tudi v fitandrežu že prejšnji teden odpela svojo pesem in domači kmetje so lahko napravili obračun letošnjega pridelka. Na splošno Je bil pridelek pšenice v tem kraju nadpovprečen, ker Je polju prizanesla toča in tudi druge vremenske ne-prilike, ki lahko v zadnjem trenutku pred žetvijo preprečijo kmetove upe ln pričakovanja. Kot druga leta je opravila tudi letos mla-tev mlatilnica lz Ločnika ln delo Je Slo hitro od rok, ker ni bilo kakšnega posebnega zastoja zaradi okvar.
Tudi koruza se še kar lepo razvija, vendar bi bilo zanjo potrebno tudi nekaj dežja.. V teku Je že kopanje krompirja, pri katerem se je Izkazalo, kako potrebno ln koristno je zamenjati seme. Kjer so sodili domač krompir Je namreč priaelek mnogo slabši kot pa tam, kjer bo kupili seme tz drugih, zlasti višje ležečih krajev. Zato bi bilo prav, če te izkušnje Izkoristijo poljedelci za prihodnje leto.
Prodaja zelenjave, ki Je eden od glavnih dohodkov štandreških «vr-zotarjev«, se je nekaj zmanjšala, kar pa je že normalen sezonski pojav v tem času, ki se ponavlja vsako leto, ter traja po navadi ves mesec avgust. Cena na trgu je tudi nekoliko popustila, vendar pa je še vedno znatno boljša kol v avgustu prejšnjih let.
V okviru domačega Kmečkega društva se vedno bolj uveljavlja več mladih kmetovalcev, ki kažejo živo težnjo za nadaljnji napredek v kmetijstvu, kar bo nedvomno pripomoglo pri razvoju domačega gospodarstva. Večje število kmetovalcev je Izrazilo tudi željo, naj bi Kmečka zveza organizirala kakšne poučne izlete z ogledom kmetijskih naprav po drugih krajih. Tako b. si radi ogledali naprave pri vinsk' kleti v Dobrovem ln njihovo delovanje ter uspehe, ki so jih tam dosegli z umnim kletarstvom. .Pravtako bi radi obiskali tudi ze leno Štajersko in se seznanili s tamkajšnjimi kmetijskimi in drugimi zanimivostmi. Kolikor nam je znano, Je Kmečka zveza vzela te njihove želje na znanje, ker so
Jutri zvečer ob 21. uri se bodo na sedežu PSI v Gorici sestali predstavniki pokrajinskih tajništev PSI, KD in PSDI, da znova pregledajo, če obstajajo možnosti, in kolikšne so te možnosti, za sestavo odborov levega centra v petih mestih z nad 5000 prebivalci ln v pokrajinski upravi. Ta sestanek bo po vsej verjetnosti zadnji, ker ne obstajajo nikakršne možnosti za dosego sporazuma. Poleg tega imajo posamezne sekcije strank v Tržiču, Gradiški, Krminu in Gorici dokaj izdelana ln avtonomna stališča, ki se ne skladajo s stališči pokrajinskih vodstev strank. Jutrišnji sestanek se bo poleg vsega vršil pod pritiskom razvoja, ki gre neizogibno dalje. V Gradiški so na pr. že sklicali občinsko sejo ter
se v tem smislu Izrazili tudi kmetovalci lz Brd ln drugih krajev ter Jim bo skušala ustreči v okviru ob stoječih možnosti.
Danes in v soboto bodo odprle vse trgovine
Zveza trgovcev gorlške pokrajine sporoča, da danes popoldne ne bodo zaprte trgovine, ki so običajno zaprte ob sredah popoldne. Odprte bodo torej vse trgovine z Jestvinami, sadjem ln zelenjavo, drogerije, trgovine s kmetijskimi stroji in kmetijskim blagom kakor trgovine na debelo z vinom, pivo 'n mineralno vodo.
Prav tako ne bodo deležne poldnevne medtedenske zapore v soboto popoldne trgovine na debelo z železom, kurjavo, gradbenim lesom ter trgovine z avtomobili ln motocikli in nadomestnimi deli. Zveza trgovcev sporoča, da so vse zgoraj navedene trgovine že bile deležne prostega dne v ponedeljek med velikošmarensklmi prazniki.
Dva padca na cesti
Včeraj popoldne okrog 16. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 72-letnega upokojenca Antona Komela lz Gorice Ul. Don Bo-sco 24. Zdravniki so mu ugotovil! udarec na glavi z verjetnim zlomom na tilniku ter so ga pridržati za 15 dni na zdravljenju. Komel je povedal, da Je padel že v nedeljo popoldne, ko Je okrog 13.30 šel peš po pločniku v Ul. Don Bosco Med hojo pa mu Je spodrsnilo, da ie padel ln se pobil. Sprva Je menil, da ni nič hudega, ker pa so postajale bolečine vedno hujše, se Je odločil za zdravniško pomoč ln prišel v bolnišnico.
Tudi 20-letni Nevlo Braldotti iz
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
so preložili izvolitev župana za en dan, da bi v zadnjem trenutku omogočili trem strankam iskanje najboljše rešitve. Tudi v Krminu niso sklicali občinske seje, ker hočejo dati trem političnim tajni-ništvom možnost pogovarjanja.
Kdor bi od današnjega sestanka pričakoval, da se bo razvoj obrnil v prid levega centra, bi se zelo zmotil. Krščanska demokracija, ki Je sprva na pogajanjih zagovarjala prisotnost predstavnikov Slovenske demokratske zveze, je sedaj v Gorici odločno nasprotna vklju-čitvl kakršnega koli slovenskega svetovalca v občinski odbor, pa naj bo ta izvoljen na listi PSI ali na listi SDZ. Govori se, da se v mestni sekciji KD za to stališče ogreva večina svetovalcev KD, med kateri-
Mose se Je včeraj okrog 16.30 zatekel v bolnišnico po zdravniško pomoč. Pri pregledu so mu ugotovili zlom leve noge v kolenu ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Braidottl je izjavil, da se je nekaj prej odpravil z mopedom od doma na delo v Gorico, kjer Je zaposlen kot elektromehanlk. Na cesti v Moši pa Je iz neznanih vzrokov Izgubil kontrolo nad vozilom, padel ln si poškodoval. Z zasebnim avtom so ga nato odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji lz šlovrenca.
Slovensko planinsko društvo v Gorici se je odzvalo povabilu Planinskega društva lz Tolmina ter poslalo svoje zastopstvo na planinski tabor, ki so ga v nedeljo organizirali planinci iz tolminske občine v proslavo 20. obletnice osvoboditve v Lepeni v gornjem Posočju.
Ker Je bilo vreme še kar ugodno, se Je tabora udeležilo lepo število planincev in poleg Gorice so poslali svoje delegacije tudi Trst, Celovec, Ljubljana in drugi kraji. V Imenu gorišklh planincev Je pozdravil zbrane bivši predsednik SPD Bernard Bratoš, ki Je prirediteljem čestital za uspelo prireditev tabora in k 20. obletnici osvoboditve, ki je omogočila tudi na Tolminskem nov razmah planlnar-ske dejavnosti. V imenu prirediteljev pa je goste pozdravil predsednik PD Tolmina Janko Pili.
Po govorih Je sledil kulturni pro-
mi se omenja bivši načelnik de-mokristjanske skupine odv. Culot, bivši župan Lupleri in še nekateri drugi. Ti grozijo celo z ostavko na mesta občinskih svetovalcev, če bi stranka hotela vključiti slovenskega odbornika. Lahko si predstavljamo, v kakšen položaj so potisnili kandidata za župansko mesto Martino, ki je poleg vsega tudi pokrajinski tajnik Krščanske demokracije.
Po drugi strani pa Je federacija PSI za globalno rešitev, čeprav Je za sestavo odborov levega centra v vseh petih mestih in v pokrajinski upravi; federacija PSI nadalje ne nasprotuje vključitvi predstavnika SDZ v občinski odbor, če bi sprejel program, o katerem so se tri politična tajništva že dogovorila.
Zaradi čudne razvojne poti, predvsem zaradi hudih notranjih protislovij, ki so se pokazala v večinski stranki, so pogajanja med tremi strankami zašla v slepo ulico. Ker PSI vztraja pri globalnosti za vso pokrajino, desnica KD pa nasprotuje vključitvi slovenskega svetovalca v občinski odbor v Gorici, stališč, od katerih ne odstopata, ne more jutrišnji sestanek privesti do nikakršnega razčiščenja; politični opazovalci celo sodijo, da se bo z Jutrišnjim sestankom zaključilo sedanje negativno obdobja dogovorov v troje. Poslej se bodo v krajevnih organih skušale iskati večine ,kl pa prav gotovo ne bodo odraz volje volivcev na zadnjih volitvah o levo usmerjeni politiki v krajevnih organih oblasti.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št 26, tel 33-49
TEMPERATURA VCERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 28 stopinj ob 14.50 in najnižjo 13,4 stopinje ob 4.30. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 69 odstotkov.
gram, pri katerem Je sodelovala godba na pihala iz Anhovega, dalje oktet lz Bohinja, folklorna skupina iz Bohinja, moški zbor «Bo jan» lz Dornberka ter planinski pionirji z Bleda, ki so podali zborno recitacijo.
Pc uradnem delu programa se Je razvila prosta zabava pri kateri so planinci iz raznih krajev Slovenije ln iz zamejstva navezali medsebojne stike ter sl Izmenjali planinske Izkušnje.
Na zadnji seji odbora SPD, ki Je bila pred nekaj dnevi, so ugotovili, da je lepo uspela tudi visokogorska tura do Krnskega Jezera ln na Peske. Proti koncu meseca pa pripravlja društvo enodnevni avtobusni Izlet v Dolomite do Jezera Misurina. Podrobnosti o tem izletu bomo še naknadno Javili. Na seji so sprejeli še štiri nove člane, od katerih so trije iz Gorice ln eden z Oslavja.
limiiHiHiHuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiauiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHi
TO IN ONO IZ ŠTflNPREŽfl
Domači kmetovalci se želijo seznaniti z napredkom drugod
Prva bilanca letošnjega pridelka je ugodna • Sezonsko zmanjšanje prodaje zelenjave
DELOVANJE GORIŠKIH PLANINCEV
Delegacija SPD v Lepeni za 20. obletnico osvoboditve
Uspela tura na Peske in priprava izleta v Dolomite
ATLETI ZA EVROPSKI POKAL ■ RIM
ZMAGA POLJSKE
Predvideni odlični rezultati na 400 m
V okviru polfinalnega dela atletskega tekmovanja za evropski pokal se bodo v soboto in nedeljo pomerile v Rimu moške reprezentance Italije, Poljske, Zah'. Nemčije, Češkoslovaške, Bolgarije ln Švice. Ze pred začetkom tega tekmovanja sta že znani vrsti, ki bosta nastopili v finalnem delu 11. in 12. septembra v Zahodni Nemčiji. Med šestorico najboljših v Evropi se bosta gotovo uvrstili ekipi Poljske in Nemčije. Od 20 disciplin lahko pričakujemo do 8 zmag Poljakov, 4 Nemcev, 4 Cehov, 3 Italijanov in 1 Bolgarov.
PRED Z. NEMČIJO?
JADRANJE
BARI, 17. — Po treh dneh se Je danes zaključila mednarodna regata za «VII. pokal vzhodnega Sredozemlja*. Prvič v zgodovini tega tekmovanja so zmagali Italijani. V prejšnjih izvedbah so štirikrat zmagali Jugoslovani, dvakrat pa Grki. Letos so se Jugoslovani uvrstili na drugo mesto, Grki pa na četrto. Končne lestvice mednarodne regate so naslednje:
JADRNICE «STAR»
1.	Milella - Millllo (Circolo Vela Bari)
2.	Serafini - Filippi (Yacht Club Leuca — Lecce)
3.	Kenk - Roje (Yacht Club Mor-nai — Split)
4.	Monaco - Saullo (Lega Navale Italiana — Taranto)
5.	Mautarelli - Ambroslni (Circo-Ic Vela — Bari)
6.	Makrydakis • Hatzloannou (Ro-ya! Yacht Club — Grčija) JADRNICE «FINN»
1.	Lagoyannis (Grčija)
2.	Radmann (Jugoslavija)
3 Scrutinio (Circolo Vela Bari)
4. Plvčevič (Jugoslavija)
KONČNA EKIPNA LESTVICA
1.	Circolo della Vela dl Bari (Milella - Millllo 13,50 stočk
2.	Yacht Club Mornar Split (Kenk - Roje) 19
3.	Yacht Club Leuca (Serafini Filippi) 21,75
4.	Royal Yacht Club Grčija (Ma-krydakis - Hatzloannou) 26,50
Amerike. Spanci namreč vodijo z
Ameriški igralec št. 1 Denis Ralston je gladko osvojil samo prvi set. Kasneje pa ni bil več kos Juanu Gisbertu, kateremu ni mogel slediti in se ni mogel uspešno pro-tiviti njegovi odločni in siloviti igri polni varljivih potez. Spanec je Amer;čana popolnoma zmedel in Ralston je bil večkrat popolnoma nebogljen pred živahnim in nepopustljivim Gisbertom.
V drugem spopadu dneva ni bila razlika med Santano in Američanom Froelhlingom tako velika, koti bi se dalo sklepati Iz rezultata. Kljub temu pa zmaga Santa-ne ni bila nikoli v dvomu. Manuel Santana, ki ga mnogi izvedenci smatrajo za najboljšega igralca na pokritih igriščih, je bil v izredni formi ln se je poslužil raznovrstnih in učinkovitih udarcev. Tekme-
Kino
CORSO. 17.30 «Ho sposato 40 mi-lioni dl donne», Polly Bergen, Fred in McMurray. Crnobeli ameriški film.
Poljaki so na papirju najboljši v sprintu. Maniak lahko 100 m preteče v 10"2, Dudziak 200 m v 20”7, Badenski pa 400 m v manj kot 46” (letos že 45”6). Prav tek na 400 m lahko prinese odličen rezultat, ker bo poleg Poljaka startal tudi Nemec Kalfelder (46”3), solidna pa sta tudi Trousil (CSSR) in Bello. Možen je čas 45” in 45”3, torej zelo blizu svetovnega rekorda.
Na 800 m bo skušal Italiji zmago priboriti borbeni Bianchi, ki Ima od vseh prijavljenih letos najboljši čas 1’48”3. Izenačena in isto-
2:0
ca Je popolnoma prevladoval ln mu ni pustil niti seta. Zanimivo je ,da ta španski igralec ni v tekmah za Davisov pokal izgubil niti seta, kar pomeni, da si jih je osvojil kar 27.
Izida singlov, ki sta bila na sporedu prvega dne medconskega finala za Davisov pokal Španija -ZDA sta naslednja:
GISBERT (Španija) - RALSTON (ZDA) 3:6, 8:6, 6:1, 6:3 SANTANA (Španija) - FROEH-LING (ZDA) 6:1, 6:4, 6:1.
časno kvalitetna Je konkurenca na 1500 m. Startali bodo med drugimi Tilmmler (ZN), Baran (P) in Odložil (C). Prvi je letos že dosegel 3’39”5, druga dva pa spadata med najboljše specialiste na svetu. Baran ima osebni rekord 3’58”7, Odložil pa 3’58”9 ln brani celo srebrno kolajno iz Tokia.
Na dolgih progah bosta zmagi verjetno slavila Boguszevicz (P) na 5000 in Philipp (ZN) na 10.000 metrov. Čeprav sta atleta zadnje čase v odlični formi je malo verjetno, da bosta dosegla odlične čase, ker bo konkurenca na splošno prešibka .važne pa bodo tudi uvrstitve in ne samo čas.
Na zaprekah bodo predvidoma prednjačili Italijani. Čeprav je letos Nemec John na 110 m že zabeležil 13”9, je na tej progi še vedno favorit Ottoz, nedosegljiv pa iz-gleda na 400 m Frinolli, ki bi moral doseči čas tudi pod 50”5.
V steeplu kvaliteta ni izredna. Zmagati bi moral Poljak Skalr-czyck, mladi Italijan Begnis pa bo imel še enkrat priložnost, da izboljša državni rekord, katerega je postavil v soboto v Celju. V hitri štafeti je na papirju najboljša Poljska, ki lahko teče tudi v času no-i vega evropskega rekorda 39"1, na eni milji, pa so favoriti Nemci pred Poljaki,
Skok v višino bo živel od troboja Czemik (P) — Schillkowskl (Z) — Jordan (B). Czemik letos ni v najboljši formi in je do sedaj skočil komaj 2,15. Trenutno je menda najbolje razpoložen Schillkowskl, ki ima osebni rekord 2,12 m.
Isto višino pa je že preskočil tudi Jordanov. Borba bo torej zelo izenačena in prvo mesto bo odvisno le od trenutnega razpoloženja. Izenačeni so tudi skakalci v daljino. Poljak Stalmach Je lani skočil le nekaj manj kot 8 m, letos pa do sedaj še ni posebno zablestel. Solidne znamke dosegata tudi Nemca Jtittner ln Trense (ni
še povsem gotovo kdo bo nastopil), za zmago pa Ima po našem mnenju še največ izgledov Bolgar Conev. V skoku s palico bodo nastopali kar trije 5-metraši: Rein-hard je letos največ skočil 4,85, Sokolowski 4,90, zmagal pa bo verjetno Tomašek, ki Je od vseh najbolj rutiniran za tako važna tekmovanja. Troskok bo brez dvoma stvar svetovnega rekorderja Schmidta (P). Poljak je letos že skočil 16,74 in še vedno mora izpolniti obljubo o novem rekordu. Za Schmidtom so zelo izenačeni Sauer (Z), Stojkovski (B), Nem-sovky (C), ki normalno skačejo med 15,59 in 16,30 m.
Vsaj dva meta sta na papirju za Poljake. Zmagati bo morala Sosgornik v krogli z rezultatom
BADENSKI
IIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIUmillllllllllllllllHIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHnillllllttttllllimilll
boks
NA GRADU SV. JUSTA
27. t. m. nastop Benvenutija?
Odpovedal se je mestu svetovalca MSI v obč. svetu
DAVISOV POKAL
Proti pričakovanju Španija-ZDA 2:0
Gisbert premagal Ralstona, Santana pa Froehlinga
BARCELONA, 17. — Proti vsakemu, tudi najbolj optimističnemu pričakovanju, so španski teniški igralci gladko v vodstvu po prvem dnevu medconskega finala za Davisov pokal z ekipo Združenih držav
VERDI. 17.00:	«La sottile linea
rossan, K. Dullea in J. Warden. Ameriški kinemaskopski film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. Zaprto do 19 avgusta.
VITTORIA. 17.15: «X—21» spionag-gio atomicoii, S. Murray ln I. Thornbum. Ameriški čmobeli film.
CENTRALE. 17.00:	«11 figlio del
circo», A. Lualdi in P. Mondy. Crnobela ttalo-francoska koprodukcija.
Nino Benvenuti se Je po zmagovitem nastopu proti Francozu Leullieurju v Senigalli ponovno vrnil v Trst, kjer pa se bo zadržal v krogu družine le dober dan. Jutri bo moral namreč nastopiti v
Cerviji proti Parmeggianiju, 20. t. ekshibicijski nastop
Izvedelo se je, da so v teku pogajanja za nastop Benvenutija v Trstu. Nasprotnika še niso določili, nastop pa bi moral biti 27. t. m. na gradu Sv. Justa. Istega večera bi morali priti tudi do nastopa Al-da Pravisanlja in tržaškega boksarja welter kategorije Costantina Romana.
Po tem morebitnem nastopu v Trstu, bo Benvenuti odšel na kra-
pa bo v Sacileju, kjer bo imel
tek oddih in se nato vrnil v Bologno, kjer se bo pripravljal za dvoboj za evropski naslov proti Špancu Folledu, ki bo 24. septembra.
Benvenuti, ki bi moral po odstopu občinskega svetovalca G. Won-dricha, prevzeti njegovo mesto v skupini MSI v tržaškem občinskem svetu. Je izjavil, da tega ne bo mogel sprejeti, ker Je zaradi profesionalnih obveznosti prevečkrat in dolgo odsoten iz Trsta.
med 18,50 ln 19 m in Sidlo v metu kopja. Za slednjega bosta nevarna klienta Herings (ZN) ln posebno Von Wartburg (S). Za pr« mesto v kladivu se bosta potegovala Matoušek in Beyer, zelo blizu pa Je tudi Rut, za prvo mesto v disku pa ni problemov, ker je cve" tovni rekorder Danek za razred boljši od ostalih, čeprav Je med njimi celo Begler, ki je letos ž® premagal 60 m.
Vrstni red v Rimu bi moral biti torej naslednji: Poljska, Zah. Nemčija, Italija, CSSR, Bolgarija W Švica.
BRUNO KRIŽMAN
CILJA ERENBURG *)
Odjuga
23.	(roman)
Mraz je bil spet hud: zapihal je severnik. Ljudje so naglo hiteli, toda Savčenko in Sonja nista spešlla, nikamor se jima ni mudilo. Kdor ju je videl, temu sta se zdela srečna zaljubljenca, a onadva sta se pa ves čas prepirala. Savčenko Je govoril o Korotejevu, o avtomatičnem upravljanju, o berlinski konferenci, o Italijanskem filmu, ki so ga nedavno vrteli v klubu in Sonja je ugovarjala vsemu, kar je pripovedoval, (samo o orodnih strojih ni ničesar pripomnila.)
«Film je čudovit!« se je navduševal. «Ko se Je dečko razjezil nad očetom, bi skoraj zajokal.«
»Sentimentalnost. So sicer dobra mesta, toda ni pravega konca. Pa tudi razumela nisem, kaj bo storil ta brezposelni — ali bo šel h komunistom ali pa bo ostal neopredeljen...«
Šla sta še dvesto korakov, Savčenko je navdušeno govoril o Franciji:
«Nikoli ne bodo Francozi dopustili ratifikacije...«
«0 kom pa pravzaprav govoriš? O komunistih ali o parlamentu? Treba je računati z realnimi dejstvi. Tl se vedno navdušuješ...«
Jo ideje, ko pridejo v spoznanje milijonov, prava materialna moč...«
«V bodočnosti, toda midva se pogovarjava o tem, kar Je zdaj...«
Spet sta šla dvesto korakov.
»Žuravljev je danes nepremišljeno ozmerjal nekega strugarja ln ga Imenoval mojstra skazo. Sploh pa je malopridnež.«
«Ti vedno pretiravaš. Oče pravi o njem, da je povprečen človek ln birokrat.«
«Prav Isto misli tudi Korotejev, toda po mojem Je malopridnež. Zdaj Je popolnoma razkačen, po vsem tem, ko ga je zapustila žena. Ali si že slišala o tem?«
«Slišala, čeprav so to čenče. Ne zanima me njegovo privatno življenje.«
«Mene pa zanima. 2elel bi razumeti le to katera ženska ga je mogla vzljubiti. Danes sem prosil Korotejeva, naj ml pove, kaj misli o Žuravljevi ženi, saj je bil vendar pogosto pri njih, toda odgovoril mi ni ničesar, mudilo se mu je. Prepričan sem, da je mnogo boljša od njega in sploh je dobro, da ga Je zapustila.«
«V tem ne vidim ničesar dobrega.«
«Pa če je malopridnež?«
«Bi pa prej premislila.«
«Ali je tvoj brat napravil portret Zuravljeva?«
«Zdi se mi, da. Nisem ga videla.«
«Čemu se je sploh lotil upodabljati takšnega malopridneža?«
«Ne vem. Razumljivo, bil je naročen. Vprašaj njega.«
«Ne, nimam ga namena vprašati. Ko je Saburov govoril o umetnosti, mi je bilo to všeč. Toda tvoj brat ima nenavadne ideje. Ali Je po tvojem mnenju govoril resno ali pa se Je samo šalil?«
«Ne vem. Takšen je, kot ti — oba živita samo od svojih vtisov, samo s to razliko, da brat vidi vse črno, ti pa rožnato.«
«Kako pa ti?«
«Nisem govorila o sebi... Vidim tako, kakršno Je.»
Večkrat sta tako šla do lekarne in nazaj. Zdaj je pričel Savčenko pripovedovati o knjigi, ki jo je pred kratkim prebral:
«To ni nikakršen realizem, pravo ponižanje človeka...«
Tudi Sonji knjiga ni ugajala, toda vseeno se je jezila nad Savčenkom.
«Ne zdi se mi. Po mojem mišljenju je roman zanimiv in načenja velik problem. Toda, mar ti ne smatraš, da bi lahko odložila najino literarno diskusijo? Malce hladno je. Zdi se mi, da si mi hotel nekaj povedati? Govori Ne, ne, pojdiva rajši domov, pila bova čaj.«
Savčenko je molčal Evo lepe opečne hiše. Govoril si je: zdaj ali nikoli. Kakšna neumnost, da ni besed, glej, sploh jih ni, kakor da bi jih razsejal po snegu!...
«Sonja, zdaj ti bom povedal... Ne smej se, toda brez tebe mi nekaj manjka... Skozi meglo, skozi sneg, vseeno...«
Molčala je. Zgrabil jo je za roko in se z ustnicami dotaknil njenih hladnih ustnic. Žalostno je šepetala:
«Nima smisla, med nama je brezno... Takšno brezno, da se ml kar v glavi vrti...«
Trenutek nato pa, ko je prišla k sebi, je že govorila z običajnim glasom:
«Saj sem ti že povedala, da imava preveč različna značaja. Ne gre... Ali bi želel piti čaj z našimi? No, čemu pa molčiš? Nočeš?«
Savčenko je z besom odgovoril:
«Do zdaj mi nisi samo še povedala, da je dvakrat dva štiri in da je treba hraniti denar v hranilnici...«
Poklicala jo je Nadežda Jegorovna:
«Sonja, večerjat pojdi Oče je rekel, da te je iskal Savčenko. Zakaj ga nisi povabila na večerjo?«
«Mudilo se mu je na sestanek, pa sem ga malo spremila — glava me boli. Mama, ne bom večerjala in tudi glava me še ni nehala boleli...«
Zaprla se je v svojo sobico. Bilo ji Je zelo hudo, saj se je skoraj odrekla sreči. Ce bi povedala očetu, bi dejal: Ali si zno-
rela, saj vendar ljubita drug drugega ln čemu mučiš sebe ln njega. Tega se ne da pojasniti, toda zatrdno vem, da midva nisva za skupaj. Stvar ni v tem, da sva se ozmerjala, tako neumno mi Je rekel tisto zastran hranilnice in samo zato bi ga la'1' ko zasovražila. Toda otrok je še, zdaj zares sam obžaluje, da st je razburil. V tem se Jaz bolje znajdem kakor on. Midva se moreva že jutri ali čez mesec dni pomiriti. Toda to ne bo nič pomagalo. Kako naj bi živela skupaj dva človeka, ki ne soglašata drug z drugim v nobeni stvari. Prepričan je, da som preveč praktična in da priznavam samo logaritme. Ne, toda jaz živim na tleh, sedeti na veji ne znam. Samo ne raz,urnem, kaj naju tako privlači drugega k drugemu? Glej, Savčenko niti ni bil dosleden v svojem značaju in Je prišel. Pa tudi jaz ne morem brej8 njega. Pravkar me je strašno užalil, če bi se pa zdajle pojavu, res ne vem, če bi našla silo, da bi ga pregnala. 'Kaj je pravzaprav to? Ko me je poleg vrat poljubil, sem mislila, da se bom zdaj zdaj razjokala ali pa mu padla okoli vratu. Oče mi je povedal, da si devljem obroč okoli srca Kako bi zdai rada stekla k očetu in mu rekla: Prav imaš, danes nispm govorila tiste-ga... Kar se mene tiče. Imaš prav. Tako strašni obroči, da srce ne more biti, saj enostavno propadam!...
9.
Ves zadnji čas je bil Vladimir Andrejevič Puhov slabe volje. Nič več ni prihajal k Sokolovskemu in kadar je srečal na cesti Tanečko, ji je odkrito dejal: «Nikar ne misli, da sem užaljen, vse to je bedastoča. Skratka, rišem v formi in ne maram nikogar videti Kazen tebe...« Tanečka pa je odvrnila: «Jaz Pa te ne morem razveseliti, samo doma sedim in se cmerim, Pre' miera je pri nas spet propadla, zob me boli, v ambulanto moram, skratka, žalostno...« Tanečka je vedno sumila da se Volod-ja samo pretvarja, toda to pot Je govoril resnico: zares se j® bil večkrat namenil k njej in premišljeval — njej sami je hudo, treba jo je potolažiti, a jaz sem prav sedaj pripravljen pregnati žalost k zapriseženemu veseljaku.	/Se nadnlruiet
»Prav o realnosti govorim. Ti si se vendar učila, da postane-
UREDNISTVO:	TRST —	UL	MONTECCH1 a	II	TELEFON 93-808 in 94-838 -	Postni	predal 559 — PODRUŽNICA:	GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II. telefon 33 82 - UPRAVA TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20	- Telefon	37-338	-	NAROČNINA: mesečna «00	Ur	- vnaprej-
četrtletna 2 250	lir, polletna	4.400 Ur,	celoletna	7.700 lir — SFRJ: posamezna	številka v tednu In nedeljo 50.— din,	mesečno 1.000,— in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11	5374 - Za	SFRJ	ADIT DZS Ljubljana,	Stari	trg	3/1., te*
fon 22-207 tekoči račun	pri	Narodni	banki	« Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASI	Cene	oglasov: Za vsak mm v širini	enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, ismrtrUce 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda	- Oglasi tržaške	ln	gorlške pokrajine se	naročajo	pri uPra
— Iz vseh drugih pokrajin	Italije pri »SocletA Pubblicitš	Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska,	Trst