Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gl<l„ za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto IS pld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., x.a jeden Epsec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na isto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila ,'i n s e r a t e) vsprejema npravatStvo ln ekspedlclja r „kKtol. TIskarni" Kopitarjeve ulice ftt. 2.
Rokopisi se nc vra.čajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan,'izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredni š t va teleftu-štev. 7 4.
Štev.
V Ljubljani, v petek 11 avgusta 1898.
Letnili XX VI
Ob< •ni zbor „ K atol. tiskovnega društva4'.
Deveto redno veliko zborovanje tiskovnega društva v Ljubljani vršilo se je dne 11. avgusta ob navzočnosti premil. gosp. kneza in škofa Antona Bonaventure, več preč. gg. kanonikov in okoli 35 drugih gg. društvenikov.
Predsednik prof. A. Zupančič prične zborovanje z naslednjim ogovorom :
Premilostni gospod knez in škof! 1'rečastni gospodje! .
Minulo je že nad 10 let od dne, ko sem Vas v tej lepi dvorani vprvič pozdravil ter Vam na I. občnem zboru »Katol. tiskovnega društva« govoril o pričetnem društvenem delovanji. Poročal sem takrat, da je izvršen § 3. društvenih pravil in da smo kupili »Kat. Bukvarno« in »Kat. tiskarno«, ki je leta 1883. ustanovljena po rajnem g. župniku J. Jeriču, bila takrat nastanjena v malem najetem prostoru ter je ob našem prevzetji dne' 1. oktobra 1887 delovala z enim ter edinim strojem. Da se je v teku teh let toliko razširil delokrog našega društva, da so naši zavodi danes z malo izjemo nastanjeni pod lastno streho, da se je število naših raznih uslužbljencev od nekdanjih 16 namnožilo na 50, da se ravnokar zopet razširjajo tisk. prostori, da delamo priprave za nakup petega tisk. stroja — za vse to se imamo seveda najprej zahvaliti ljubemu Bogu, ki je blagoslavljal naš trud, potem požrtvovalncsti slovenske duhovščine, katera je ob ustanovljenji društva z obilnimi velikodušnimi darovi pomagala premagati prve težave, in zlasti še moramo izrokati hvalo svojemu prvemu pokrovitelju Njih pre vzvišenosti sedanjemu nadškofu Goriškemu, ki je od dne ustanovitve »Kat. tiskovnega društva« do zadnjega trenutka svojega bivanja v Ljubljani bil na-
šemu društvu največji dobrotnik ter je njega obstoj in razvoj krepko podpiral z besedo in z dejanjem. Javno in slovesno mu s tega mesta izrekam zahvaloi v imenu v-seh društvenikov za vse dobro, katero je storil »Kat tisk. društvu«. Vsemogočni Oče nebeški mu bodi za to obilen plačnik!
In ko se zahvaljujem onemu gospodu, ki jo našemu mlademu društvu, rekel bi, na nogs pomagal. moreni prečastnim gespodom danee oznanili veselo vest, da so tudi sedanji naš višji pastir prevzeti blagovolili »Kat tiskovno društvo« v svoje mogočno pokroviteljstvo; dokaz temu premilosti-vega gospoda navzočnost in prekrasni prostor, v katerem danes zborujemo. Bodite prepričani, premi-lostivi naš novi g. pokrovitelj, da ste'dobro reč vzeli v svoie okrilje. Kaj pa hoče, kaj namerava »Kat. tisk. društvo«? Dražbi namen določuje § 2 naših pravil z besedami: »Izdavanje in razširjevanje dobrih knjig in tiskovin razne vsebine, ter podpiranje časopicov, v versko-narodnem in avstrijsko-patrvotičnem duhu vredovanih.« Pri našem društvu ni nikakih akcij, nikakih dividend, odbor se trudi iz plemenitega namena, brez sebičnosti; zemeljske koriGti sami za-se nimajo odborniki nobene. Kar prigospodarimo pri tiskarni, pri bukvami, knjigoveznici, se porablja v društvene namene. Koliko sto in sto peres se dandanes strastno bojuje zoper Kristusa in zoper njegovo cerkev, po knjigah in časnikih nasprotnik bega katoličane, hoteč j'h odvrniti od edinozveličavnega nauka gospodovega. Hočemo li mirno gledati, kako se nasprotnik tiska poslužuje sv. veri, cerkvi in domovini na kvar ? Ne! Po željah, katere je seda) slavno vladajoči papež izražal ob raznih prilikah, hoče se naše društvo posluževati istega orožja, s kakoršnim nas napada nasprotnik, pre-mogočnega tiska, da z njim brani vero in dom.
Dobra knjiga, čvrst krščansk časnik je danes jako imenitno prepotrebno sredstvo v duhovnem pasti-rovanji; in res misijonsko delo je, take knjige in časnike razširjati med narodom, ln prav to je glavni namen »Kat. tiskovnemu društvu«.
Jaz samo konštatujem, da se naše društvo vtrjuje, lepo razvija in da je tudi v dobi od zadnjega občnega zbora njega napredek očividen; več pa o odborovem delovanji bo preč. gg. dru-štvenikom povedal g. tajnik.	(Dalje sledi.)
Trinajsta skupščina družbe sv. C irila in Metoda.
Včeraj je bila v Ribnici krasna narodna slavnost. V prijaznem narodnem trgu, med vrlimi liibničani je zborovala naša šolska družba sv. Cirila in Metoda. Poročevalec je bil malone na vseh skupščinah naše velezaslužne družbe in trditi sme, da Ribnica pri tej priliki ni zaostala za drutrimi slovenskimi trgi in mesti, ki so minola leta slovesno vsprejemala prijatelje in prijateljice slovenske mladine.
Okoli '/210. ure je ljubljanski vlak s precejšno zamudo pripihal z veselo družbo pred ribniško postajo, kjer se je zbralo na stotine ljudstva. Malo in veliko, odlično in priprosto, vse jo navdušeno- pozdravljalo drage jim goste. Črnomaljska godba, katero jo za to priliko najel pri-pravljavni odbor ribniški, vesela koračnica in gro-menje topičev sta odmevala po prijazni dolini. V imenu domačega odbora v izbranih besedah pozdravi došlece veleč. g. dekan D o 1 i n a r, zahvali so mu veleč. g. prvomestnik T. Z u p a n. V imenu nove ženske podružnice v lepih besedah pozdravlja blagorodna gospa Gruntarjeva, v imenu obč. zastopa g. župan dr. R u d e s c h in v imenu go-spodičin gospica L u k a n o v a. Vsem pozdravom
LISTEK.
Iz radenskega zdravilišča.
VIII.
PriMislovih v Moti.
Sprehodi v okolico so me priveli v Moto (Mauto). Prejšnje čase je bila tu mitnica, ki je selu ime dala. Kako bi bil mogel in smel izpustiti to točko in ne obiskati vasi, kjer je luč sveta zagledal naš visoki cerkveni dostojanstvenik, knezo-nadškof dr. Missia? Veselja mi je utripalo srce, ko sem hodil po polju, po cesti, koder je v otroških letih skakal in se igral najmlajši Mislov sinek, ki so mu po tukajšnji navadi rekli »Japec«, sedaj ilirski metropolit, dika avstrijskega episko-pata. Na prvi hip spoznaš, da so v Moti premožni kmetje. Vsi hrami so lično zidani, povsod red in snaga. Rojstna hiša nadškofova stoji ob cesti, ki drži v Ljutomer, in sicer na levi strani ceste. Prav čedno pritlično poslopje je, po zgledu drugih kmetskih hiš zidano, na vsaki strani veže ima dvoje oken. Ker je veža nekoliko vzdignena nad cesto, treba par stopnjic prestopiti. Na desni strani je večja družinska soba, takozvana »hiša«, poleg
nje manjša sobica. Tu nam je gospodinja, žena nečaka Franceta, ljubeznjiva in zgovorna žena, kazala zibelko, ki že tretjemu rodu služi. Na levo roko je gosposki opravljena sobica, kjer sedaj o počitnicah kraljuje najistarejši hišni sin Franček, nastopni fcretješolec, gojenec jezuitskega zavoda v Kalksburgu, prav prijazen mladenič odkritega srca. Bodi sčasoma 'ponos in čast rodbini! V ti sobici je shranjen novomašni šopek starejšega brata nadškofovega, blagega župnika Antona, na stenah so obešene fotografije knezonadškola. Tudi stol - naslanjač s škofovskimi znamenji se košati poleg peči.
Hišno ime je pri Mislovih ali pri Frigelovih. Stare matice kažejo, da so se pradedi rodbine pisali Misel, pozneje Mišja, — babica nadškolova se je pisala Fridel, odtod domače nazivanje. Za hišo je prostorno dvorišče, okrog njega gospodarska poslopja. Toliko tropo gosij nisem kmalu kje videl na enem dvorišču, pa tako lepih in ve-licih, kakor tukaj. So pač povsod gospodinjo po nosne na to, da vzgoje mnogo perotnine.
Premožen kmetski dom je to z obširnim zemljiščem. Sedem otrok ima sedanji gospodar Franc. Njih imena so razun dijaka: Japec, Pe-trek, Martin, Jožek, Micika in Lojzika.
Delj časa sem se pogovarjal s prijaznimi ljudmi. Kajpada je gospodar prinesel na mizo domačega vina z Murskega vrha, gospodinja pa ukus nega kruha. Če jim v misel vzameš, prevzviše-nega domačina, se jim obraz razjasni in sami ne vedo, kaj bi storili veselja, da je njih hiša toliko velečast dosegla.
Veliko kmetskih hiš na murskem polju je dalo domovini dičnih sinov, ki so se povzdignili vsled prirojene nadarjenosti in marljivega učenja do visoke stopnje učenosti in imenitnih služb, ta hram v Moti pa si jc zagotovil slavo za veke časov. Naj stoji trdno in vladaj v njem sreča in blagostanje od roda do roda.
S čilimi konji me je gospodar v družbi nade-polnega dijaka odpeljal nazaj do radenske slatine.
IX.
Radgona, Tišina.
V družbi g. profesorja v p. Žiteka sem obiskal Radgono, nekdanjo trdnjavo na vzhodni meji Nemčije, kakor jo jo radgonski župan pl. Kodo-litsch imenoval v žalnici zaradi smrti kneza Bis-mareka, največjega sina Vsenemštva. V Radgono imaš eno uro peš od zdravilišča. Mesto napravi zelo ugoden vtis, ker ima prijazno lego ob Muri,
je občinstvo navdušeno odzdravljalo z »živio«-klici. Ob 1/a10. uri jo veleč. g. dekan v lopo okrašeni dekanijski cerkvi daroval sv. mašo, katero so so udeležili skupščinarji in mnogo domačega ljudstva, ki je praznovalo ta dan. Tržani so z narodnimi zastavami pokazali, da so in ostanejo zavedni Slovenci.
Omeniti moramo tudi originalnega slavoloka pri vhodu v trg, s katerim so vedno veseli Rib-ničanje hoteli dokazati, da smo v dolini »stihe robe, raj t in reščet, loncev in brent«. Lesni trgovec g. Matej Pak i ž je namreč iz samih obodov, sit, rešet, žlic, putrihov in drugih domačih lesenih proizvodov sestavil visok slavolok, ki bi vzbujal pozornost v vsaki razstavi. Vse je hvalilo to originalno misel.
Ob 11. uri se je pričelo v prostorih g. Ivana Arkota zborovanje, katero je s primernim nago-' vorom otvoril g. prvomestnik, pozdravljajoč domače in tuje zborovalce ter naglašujoč potrebo sloge in jedinosti vseh Slovencev v prospeh pre-potrebne in prekoristne družbo sv. Cirila in Metoda. Nato glavni družbeni tajnik , g. župnik A. Z log ar obširno poroča o delovanju družbe v minolem letu, ganljivimi besedami opisuje žalostne šolske razmere v obmejnih pokrajinah ter prepričevalno navdušuje za roda čast in rast.
Družba šteje sedaj 134 podružnic, 81 mešanih, 24 moških in 29 ženskih z 12000 članov. Glavni smoter družbe so dobri šolski zavodi za slovensko mladino, katero potujčujejo v nemških in laških šolah. Teh zavodov je l'G, in sicer: Zabavišče v Celju, kjer je bilo letos 38 otrok ; zabavišče v Mariboru je vzgojevalo 58 otrok, kar dokazuje, da je tudi v Mariboru mnogo Slovencev, štirirazredna deška šola pri sv. Jakobu v Trstu 225 dečkov; trirazredna dekliška šola pri sv. Jakobu v Trstu 177 deklic; zabavišče v Ro-janu 81 otrok, na Greti 51 in v Pevmi 49 otrok. Narodna šola v Št. Rupertu pri Velikovcu je letos v dveh razredih vzgojala 112 otr.»k; v kratkem se odpre tudi notranja šola, ki bode velikega pomena za koroške Slovence. Prvo zabavišče v Pod-gori pri Gorici je vzgajalo 61, drugo 51 otrok, »Sloga« v zabaviščih v uličTsv. Klare 73 in v ulici Barzellini 67 otrok. Dalje društvo »Sloga« s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda vzdržuje v Goi 'ici slovensko petrazrednico, ki je letos štela 565 otrok, in zabaviščo pod Kostanjevico, kjer je bilo 71 otrok. Dalje vodi gospa Antonija Nadlišek-Grmekova zabavišče pri sv. Ivanu poleg Trsta in gospica Dragica Gregoričeva zasebno zabavišče v Škednju pri Trstu. V prvem je bilo 60, v drugem 39 slovenskih otrok.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. avgusta.
Državni zbor se toraj venderle snide prve dni meseca septembra, da poskusi zadnjikrat svojo srečo. Vlada hoče vse storiti, da doseže svoj namen. Apelovati hoče na poslansko zbornico, naj v interesu države prične razpravljati o nagodbenih
predlogah. Ako bi pa grof Thun tudi s tem ne dosegel svojega namena, poskusil bo omečiti voditelje posamnih strank. Seveda ima vlada v obeh slučajih kaj malo nade. Odkar so se vršila zadnja pogajanja mej klubovimi načelniki, se je nasprotje na obeh straneh znatno poostrilo. Paragraf 14 bo moral ostati letni vladar in grofu Thunu ne bo preostajalo ničesar druzega, nego da se opre nanj tudi pri konečni rešitvi nagodbenega vprašanja. Vse pa kaže, da niti grof Thun niti baron Banfiy ne moreta v miru preživeti splošnih počitnic ter se morata neprestano pripravljati na pot na Dunaj in v Budimpešto.
Narodna jednakopravnost. Znani govor podpredsednika poslanske zbornice posl. dr. Fer-jančiča o zatiranju narodnih manjšin je dal povod glasilu posl. Bar\vinskega, »lluslan«, da v daljšem članku poleg vlade prijema tudi razne desničarske klube. Povdarja se vedno, pravi omenjeni list, vedno le jeden del programa parlamentarne desnice, namreč avtonomija narodov, kar je seveda tudi eminentne važnosti, o drugem delu, o izvedbi narodne jednakopravnosti vseh avstrijskih narodov pa nihče ne črhne. Zistematično ignoriranje tega dela desničarskega programa, ki veže rusinske, slovenske in hrvatske poslance z desnico, je vzbudilo v jugoslovanskem klubu opravičeno ogorčenje in napotilo posl. dr. Ferjančiča do naznanjene izjave. Mi smo pričakovali, pravi list nadalje, od poljskih in čeških voditeljev, da si bodo prizadevali premostiti prepad mej sitimi in lačnimi Slovani, toda pokazalo se je, da ti voditelji ničesar ne store, kar bi utrdilo zvezo mej Jugoslovani in desnico. Desnica se jako moti, ako meni, da je za vdušenje lakote^ Jugoslovanov in Rusinov dovolj, ako sede Čehi in Poljaki pri polnih mizah.
Sclionererjanci za socijalno demokracijo. Glasilo prvega bojevnika Schiinererjancev, prvaka Wolfa, se v jedni zadnjih številk britko pritožuje, da dobiva revolucionarna socijalna demokracija vedno več tal mej nemškim ljudstvom na severnem delu dežela češke krone. Da bi storili konec neprestanemu prodiranju, prirejajo Sclionererjanci nebroj shodov v teh krajih, posebno pa v okolici mesta Trutnova, kjer se najbolj maje stolec kričaču K. H. Wolfu. Na vseh koncih in krajih skušajo ti matadorji poučiti ljudstvo o veliki nevarnosti socijalističnih naukov posebno za obstoj kmetskega in obrtnega stanu. Toda kaj pomaga vse to rogovljenje sedaj, ko so tako dobro pripravljena tla za razširjanje socijalne demokracije. In da je temu tako, zato imajo največ zaslug nemški kričaški elementi. Kaj druzega je bilo rogoviljenje Schonererjancev v poslanski zbornici, kakor priprava za socijalno demokracijo. Saj so vendar vsi nemški kričači trobili s socijalnimi demokrati v jeden rog in se vsestranski podpirali v boju zoper vsako stranko, ki ni bila z njimi jednake misli. Po vsem tem je toraj presmešno sedanje javkanje Schonererjanske klike. Kar ste sejali, to sedaj žanjete.
lepe javne prostore, ravne široke ulice. Šteje okoli 2500 .prebivalcev Nemcev in Slovencev, govore pa obedva jezika ti in oni. Kajpada je nemško-nacijonalni veter tudi Radgoncem opuhnil glave, da nočejo o Slovencih nič slišati in ravnoprav-nosti poznati. Šola je izključno nemška tudi za slovenske otroke. G. katehet kršč. nauk poslednjim razlaga v materinem jeziku, toda gosposka ga je zaradi te drznosti pred se pozvala in mu prepovedala v šoli črhniti slovensko besedico, liatehet je zahteval, naj se mu prepoved izroči črno na belem, — do danes je ni še prejel. Da Nemci, ki pravijo o sebi, da so »das Volk der Dcnker« ne uvidijo in ne pripoznajo prvega pedagogiškega načela, ki je jasen vsakemu človeku z rednimi možgani: da treba otroka učiti v tistem jeziku, ki ga razume, to ' njih globokomiselnost žalostno osvetljuje.
Mesto je bilo v srednjem veku ograjeno s trdnim zidovjem. Sledove ozidja je še sedaj videti. Radgona je imela hude čase: napade Madžarov in Turkov, ogenj je večkrat divjal in kuga morila. Mesto ima kolo v svojem grbu. Moj spremljevalec meni, da se je kraj prvotno imenoval »Rakonja«, od rakov, ki jih je bilo čuda veliko in velicih v pritokih Mure. Tako baje še zdaj izgovarjajo Prekmurci. Nad gotskimi stranskimi vrati župno
cerkve sta izklesana dva raka. Bližnja vas nosi ime Hummersdorf, kar bi tudi spominjalo rakov. — V neki knjižici sem pa čital, da nosi mesto ime po Radegoju, ki je sezidal v davnoveku grad nad mestom, — sedaj lastnina Wurmbrandov.
Župna cerkev, v gotskem slogu zidana, ima mnogo starih spomenikov zunaj in znotraj. Slovenci imajo božjo službo s slovensko pridigo v podružnici, ki se sedaj popravlja. Ta cerkev je vsako nedeljo natlačeno polna.
Zanimalo me je, da iz Radgone izvira nekdanja plemenita rodbina Eggenbergov, ki so bili koncem 17. stoletja lastniki gradu Haasberg pri Planini. — Popotni tovariš me je opozoril na slovenski napis nad vrati male hišice, ki si jo je postavil slovenski duhovnik. Bržkone je edini slovenski napis v mestu, nekaj črk vmes Dajnkove pisave: »1837 Veršič dosluženi kaplan so jo bli toti hramec iz novega postavli.«
Če bi imela družba sv. Cirila in Metoda dovolj denarne podpore in bi odprla tu ob Muri nekaj slovenskih šol za Štajerske in ogerske Slovence, kolika dobrota bi to bila. Srce boli rodoljuba, tako nadarjeno, blagodušno. in vsestranski izvrstno ljudstvo, kakor so ti naši rojaki, videti v nekaterih obmejnih krajih in jezikovno mešanih farah brez poduka v materinem jeziku. (Konec sledi.)
Premirje mej Španijo in Ameriko jo
po dosedanjih poročilih iz Washingtona gotova stvar. Zapisnik, s katerim se obe stranki načelno zadovoljujeta z mirovnimi pogoji, kakor jih je načrtal Mac Kinley v sporazumu z ameriškim vojnim svetom, je sostavljen in francoskega poslanika Cambona je Sagasta najbrže že pooblastil, da v ime Španije podpiše ta velevažni in od mnogih stranij težko zaželeni spis. Španci se toraj odrekajo s tem nadoblasti nad Kubo in privolju-jejo v izgubo antilskega bisera. Otok Portoriko izročajo Amerikanom in odobrujejo konečno tudi ameriške zahteve glede ladronskih otokov in Manile. S tem je toraj končana dolgotrajna nesrečna spansko-ameriška vojska. Zadnja vojna akcija na Por ton k u je bila zasedenje mesta Coamo, ki je je izvedel ameriški general Wilson. Popolno brez vsake koristi se je te dni prelivala kri na tem otoku. V kratkem se prične pogajanje mej diplo matskimi zastopniki, ki se vrši najbrže v Parizu. Tu se potem sklene mir in se definitivno zapečati izguba španskih posestev.
Na Japonskem vrše se sedaj splošne volitve v ondotni parlament in sicer prvikrat pod vodstvom ministerstva, ki je izšlo iz naprednja-ških strank. Umevno je toraj, da bodo volitve iz-» padle po večini naprednjaško. Sicer se pa vladi tu ne gre niti za to ali ono idejo in politično iz-povedanje, marveč ležeče ji je največ na tem, da zbere okolu sebe parlament, ki jej bo slepo sledil na vseh potih. Predložiti namerava namreč novemu parlamentu več predlog, ki merijo na po-množitev armade in mornarice, kar je pa seveda v zvezi z ogromnimi stroški. Treba bo v to svrho naložiti deželi novih bremen, katera mora dovoliti novi državni zastop. Vendar pa ima tudi ministerski predsednik grof Okuma še precej strahu, kajti stranka posedujočih, ki ne trobi v rog sedanjega kabineta, je še vedno močna in toraj obstoj njegov še ni tako zagotovljen, kakor sodijo nekateri. Ob tem vprašanju, ki je sedaj na dnevnem redu japonske notranje politike, se. je razbilo že več ministerstev in je toraj prav lahko mogoče, da se tudi sedanji kabinet ne bo mogel izogniti nevarni pečini.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 12. avgusta.
(Presvetli gospod knezoškof ljubljanski) se je,
kakor nam iz Kamnika poročajo, na svojem po-vratku z Dunaja čez Gornji grad pomudil nekaj ur tudi v Kamniku. Dasi je bil privaten pohod, vendar so meščani nekako sami po sebi napravili visokemu gostu srčen vsprejem. Mesto je bilo z zastavami odeto, par 'slavolokov z napisi je pozdravljalo presvetlega kneza. Pred župno cerkvijo čakala je množica naroda in šolska mladina, v katere imenu je Fischerjeva hčerka pozdravila knezoškofa. Po slovesnem blagoslovu v cerkvi izpre-govoril je presvetli izpred oltarja, rekoč, kako lep običaj je to, ker narod sprejme škofa v cerkvi, kjer biva živi Bog v presvetem Rešnjem telesu^ ki je vir ljubezni, vir jedinosti, lek zoper zmote novodobnega duha, ki naj nas spaja v eno verno in ljubečo se družino. V župnišču so se poklonili g. okrajni glavar, knezoškofov bivši sošolec, občinsko predstojništvo in učiteljstvo. Presvetli je potem obiskal frančiškanski samostan, gg. okrajnega glavarja, župana, cerkvena ključarja, upokojene duhovnike, usmiljene sestre in siromašnico. Ljudstvo ga je spremljalo ali kleče čakalo, da je je blagoslavljaj in prijazno nagovarjal. Pred svojim odhodom je počastil še katoliško društvo, v čegar z zelenjem lepo okrašenih prostorih je bilo zbranih mnogo društvenikov — mož in mladeni-čev. Pevci so zapeli nekaj pesmij, potem je knezoškofa nagovoril društveni tajnik mladi trgovec Fr. Subelj, na kar je presvetli odgovoril z vspodbud-nim in podučnim govorom in konečno podelil društvu svoj blagoslov. Bil je za mesto prazničen dan in vse je bilo veselo ob prijaznosti knezoško-fovi. — Dalje nam poročajo s Črnuč, da se je presvetli knez in škof v sredo popoludne ustavil tudi na Črnučah ter si ogledal novo cerkev. V hitrici so cerkev okrasili s cvetlicami in zastavami ter presvetlega pozdravili z zvonenjem in topiči. Ljudje so prihiteli tucli s polja v cerkev, kjer jo • presvetli s prisrčnimi besedami nagovoril in blagoslovil zbrano ljudstvo. Presvetli si je ogledal tudi župnišče ter blagohotno obljubil, da prihodnjo
leto posveti župno cerkev. Ljudstvo ne bode pozabilo teh kratkih, a veselih trenotkov.
(Katoliška pivovarna.) Včerajšnji »N a r o d« piše: »Katoliško politično društvo« je kupilo Per-Iesovo pivovarno v Slonovih ulicah in bo tam iz vrševalo pivovarniško obrt ... Pri tem podjetju bode angaževan večji znesek slovenskega kapitala. Kakor znano, nima »Kat. pol. društvo« nič premoženja in torej kupnine za Perlesovo pivovarno ne more iz svojega plačati. Kje dobi potrebni denar, nam ni znano. Morda si ga izposodi v »Ljudski posojilnici«, ako bo ta tako neprevidna, da ga posodi, ali kje drugod. Naj ga že dobi kjerkoli, toliko je gotove, da je s to kupčijo združen prevelik risiko, in na to si dovoljujemo interesente opozarjati . . . Podjetje ne bo uspevalo . . . Sicer pa bomo tudi mi radi pili katoliško pivo, — če bo dobro.« - Dobro si se odrezal, prijatelj, a tudi urezal ! Odbor »Katol. pol. društva« nas je pooblastil izjaviti, da to društvo ni nikdar sklepalo take pogodbe, ker pivovarniški in jed naki obrti ne spadajo v njegov delokrog. Čudimo se le, kje zajema »Narod« svoje temeljite informacije. Dotični njegov poročevalec morda ljubi Gambrinovo pijačo, ki mu je zašla v — lase, da je zvalil prav tolsto raco. Culi smo sicer, da hoče neki ljubljanski konsorcij kupiti Perlesovo pivovarno, a ta konsorcij ni v nobeni zvezi s »Kat. pol. društvom.« Ali je pogodba gotova ali ne, tega odbor ne ve in mi tudi ne. Sicer pa gospoda, ako je župana Hribarja ideja glede velike narodne pirovarne dobra, zakaj bi je ne smeli rea-lizovati domačini, četudi niso »Narodovi« ožji pristaši? Saj vendar pišete o povzdigi domače industrije, čemu se torej čohate? Istina je, da se na Kranjskem in sploh na Slovenskem použije največ tujega, uvažanega piva, in dobiček gre v tuji mošnjiček. A »Narodove« takoj oblije zona, ko čujejo, da se gibljejo preklicani »klerikalci.« In »klerikalec« je danes seveda vsakteri, ki ne pobira stopinj za »liberalci«. Ne bodite vendar šalobarde! Ker pa že pišemo o pivovarni, povemo ob jednem, da so kranjske pivovarne letos zvarile meseca januvarija 11300 hI. piva, febru-varja 11230, marca 11.900, aprila 10.890, maja 11900, junija 10900 in julija 5200 hI. A »Kat. pol. društvo« ga ni skuhalo niti vrček in ga ne bode.
(Umrl) je nenadoma danes zjutraj, kakor nam brzojavljaio iz Črnomlja, upokojeni župnik nemškega reda, č. g. Viljem Vesel. Pogreb bode jutri popoludne ob 5. uri. Naj v m. p.!
(Umrla) je sredo zvečer v Kranju obče spoštovana preblaga - gospa Jožefa Schiffrer. Pokojnica je bila do skrajne meje radodarna in v resnici prava mati revežem. Veliko tisočakov je šlo skozi njene roke v dobrodelne namene, kajti vse njeno dolgo življenje je bilo posvečeno delu in zase je bila do skrajnosti skromna. Zlasti je bila dobrot-nica revnim dijakom. Blag spomin takim ženam R. I. P.
(Volilski shod) sklicujeta gg. poslanca dr. Jur-tela in dr. Gregorec na nedeljo 21. avgusta pri Sv. Janžu na Dravskem polju.
(Bismarkovali) so v sredo zvečer v kazini tudi ljubljanski Nemci. Prvo besedo sta imela Dzimski in doktorand Janesch.
(Iz Novega Mesta) nam pišejo : Tukaj se je osnoval slavnostni odbor pod pokroviteljstvom blagorodnega gospoda Antona Polla, c. in kr. podpolkovnika v p., ki ima nalog prirediti slav-• nost v proslavo petdesetletnice Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Odbor že marljivo deluje, ako Bog da lepo vreme, pričakovati je povsem najlepšega vspeha. Vdeležiti se morejo te slavnosti vsi dosluženi vojaki iz Novega Mesta in okolice, kateri so opravičeni prejeti spominsko svetinjo. Slavnost se bo vršila 21. avgusta s sledečim vsporedom-: I. Ob 10. dopoldne zbiranje pred mestno hišo v Novem Mestu. 2. Ob V, 11. odhod v vojaškem redu z godbo na čelu k sveti maši pod milim nebom pri Božjem grobu.
3.	Ob 1. popoldne slavnostni banket pri Tučku.
4.	Ob 4. popoldne ljudska veselica v gozdu pri Žabjivasi. — Priglasiti se je pri g. Ropasu, tajniku mestne hranilnice v Novem Mestu, ali pa v občinski pisarni v Kandiji in se ima ob enem vplačati prispevek z banketom vred 1 gld. 50 kr. in brez banketa 50 kr.
(C. kr. deželni plačilni urad) v Ljubljani na cesarja Josipa trgu št. 1 bo vsled snaženja uradnih
prostorov dne 18., 19. in 20. avgusta za občevanje s strankami zaprt.
(DomaČi obrt.) Poročajo nam: Te dni je razstavil g. Ivan Pintar, umetni mizar v Kranji, v prodajalni g. Karola Florijana elegantno, jako lično izdelano salonsko omaro v polnem italijanskem renaissance-zlogu. Delo — naročeno od gospe A. D. v Trstu — se poleg jako laskavega priznanja strokovnjakov zbog svoje dovršenosti samo hvali in bi bilo prava specijaliteta za vsako razstavo. Odlični slovenski narodnjaki, katerim je g. Pintar gotovo v lepem spominu, bodo gotovo še pridneje segali po njegovih izbornih izdelkih ter tako povzdignili slovenski obrt.
(Razstava garderobe kamniške čitalnce) in drugih zanimivih starin kamniških bo dne 14. in 15. avgusta t. 1. v korist fondu za pomnožitev garderobe v dvorani kamniške čitalnice. Razstava bo odprta od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Vstopnina 20 kr.
(Kranjska gasilna društva) imajo v nedeljo dne 21. avgusta v Ljubljani slavnostni shod. Vspored smo že objavili.
(Shod vseli slovenskih velikošolcev in abituri-jentov v Ljubljani.) Krajevni pripravljalni odbor sprejema 18. t. m. ves 'dan in 19. t. m. dopoludne došlece v »Narodnem domu«, nakaže stanovanje in odda podroben vspored shodov. Zborovanje se vrši v veliki dvorani »Narodnega doma« in sicer 19. popoludne: Slovensko vseučilišče v Ljubljani, 20. dopoludne: občedijaška organizacija. V soboto je dalje skupen obed, zvečer na vrtu Narodnega doma velik komerz. V nedeljo 21. t. m. izlet v Kranj, kjer bo na kolodvoru vsprejel di-jaštvo »Gorenjski Sokol.« Na vrtu g. Petra Mayr-ja ml. zabava, tamburanje in petje. Vmes skupen izlet na s/4 ure oddaljeno Šmarjetno goro.
(Eksplozija v poslopju zagrebškega vseučilišča.) Zagrebški listi poročajo o grozni nesreči, ki seje pripetila včeraj zjutraj okolu pol sedme ure v stanovanju vseučiliškega sluge Konstantina Dume. Poslednji se je namreč poleg navadnega posla pečal tudi z izdelovanjem raket in drugih v to stroko spadajočih predmetov, katere je imel po navadi shranjene na neki omari v spalnici. Iz dosedaj neznanega vzroka so se ti predmeti vneli, na kar se je pojavila grozna eksplozija, ki je pro-vzročila obupen strah v celem poslopju. Dumova družina, obstoječa iz žene in treh, 9—14 letnih otrok, je bila še v spalnici. Grozno ranjena sta zakonska in 9 letna hčerka, ki je na obeh očeh oslepela. Ves život je jedna sama rana. Manj nevarno sta ranjena ostala dva otroka. Nesrečnike so prepeljali v bolnico, kjer so se kmalu zavedli. Pohištvo je popolno ožgano.
(Statistika šolskih ustanov.) Po izkazu osrednje statistične komisije je bilo koncem 1896. leta v Avstriji 2833 ustanov v učne namene z glavnico 37'1 milijona in 7660 dijaških ustanov z P2 milijona glavnice. Na Kranjskem je 161 ustanov v učne namene, glavnica znaša 876.325 gld.; dijaških ustanov je 368 z glavnico 34458 gld. '
(Z Vrha pri Vinici) nam poročajo, da je mi-nolo nedeljo v Starem Trgu pri Poljanah č. g. I. Lovretič daroval novo sv. mašo. Kakor po navadi, so streljali s topiči. Ko neki mož, ki je sicer tega posla vajen, nabija topič, užge se mu strelni prah ter ga oplazi po levi roki. Streljanje s topiči je težko odpraviti, a naj bi strelci bili vendar previdnejši pri tem nevarnem opravilu.
(lz mozeljske župnije) na Kočevskem se nam piše, da se je ta mesec že 15 deklet okoli 20 let starih izselilo v Ameriko. Tudi znamenje časa!
(I)obrodeliia veselica.) Meseca julija t. 1. je silen potres porušil velik del 47 vasij, ki štejejo do 36 tisoč prebivalcev občine Sinj v Dalmaciji. Ker je ubogo ljudstvo občine Sinj že tako v silni bedi ter je po tej katastrofi še hujše prizadeto, potrebuje hitre pomoči. V ta namen se je v Rojanu ustanovil dobrodelni odbor, kateri priredi 14. t. m. v Rojanu sodelovanjem tržaškega pevskega društva »Kolo« in rojanskega tamburaškega zbora veselico, katere čisti dobiček je namenjen v podporo bednemu ljudstvu. Vsaki tudi najmanjši dar se dobrohotno sprejme v Rojanu hiš. št. 6 ter se bodo darovi objavili v listih.
(Bisinarkova zapuščina ) Pokojni knez Bismark je zapustil dvojne dediče z dvojno zapuščino. Svojim sorodnikom je zapustil 35 milijonov mark, dokaz da se ni zastonj trudil. Drug dedič so evropejski narodi, kojim je zapustil oboroženi mir.
To je prav lepa dedščina, katera stane Rusijo 913 milijonov kron na leto, Francijo SU0 m. kron, Angleško 830, Nemčijo 741, Italijo 321, Avstro-Ogersko 304, Turčijo 210, Šoansko 152, Nizozemsko 72, Švedsko 55, Belgijo 49, Portugalsko 41 Rumunijo 39, Švico 23, Bulgarijo, Dansko in Grško po 21 in Srbijo 11 mil. kron. Skupno znaša t a zapuščina 4684 mil. kron in pri nas mora posameznik plačevati za njo primeroma 7 kron na leto.
(Dijakinje na vseučilišču v <)xfor.lu) so vklenjene v tesne verige silno strogih pravil. Po 6. uri zvečer no sme nobena dijakinja brez posebnega dovoljenja zapustiti stanovanja. Niti v učnih sobanah niti na hodnikih ne smejo pozdravljati ne dijakov ne dijakinj,, še manj pa ž njimi pričeti kak razgovor. Še le po 5. uri jim je dovoljeno se razgovarjati s tovarišicami. Vodstvo namreč sili na to, da se kolikor mogoče malo časa izgubi z nepotrebnim govorjenjem. Nobena ne sme iti dvakrat zapored z isto tovaršico v cerkev. To pa zato, da bi se preprečila prevelika prijateljstva ali pa skrivne zveze med ženskami. Pri predavanjih so dijaki in dijakinje ločeni, le te sede v kotu dvorane. Nadzoruje jih še posebna nadzo-rovalka. Ni jim dovoljeno udeleževati se izletov, veselic, zabavnih družb, tudi se no smejo v mestu shajati z dijaki.
(Uljudui uredniki.) Ne da se utajiti, da so uredniki po veliki večini silno uljudni možje. Naj-uljudnejši uljudnih urednikov pa žive na Kitajskem. Kitajski urednik pride v neljubi položaj, da mora vrniti rokopis, ker nikakor ni ugoden za tisek. Kaj stori? Napiše nekako takole; pismo: »Pre-jasni brat solnca in lune! Glej, Tvoj sluga leži na svojem obrazu pri Tvojih nogah. Poljubljam zemljo pred Teboj in si izprosim dovoljenja, da smem govoriti in živeti. Tvoj častiti rokopis je bil tako milosten, da je izlil nad nas luč svoje navzočnosti. Pregledali smo ga vzradoščeni. Pri kosteh mojih prednikov, nisem še. našel takega vzleta,>ko globokih mislij! Vračam Ti rokopis s strahom in trepetom. Ko bi natisnil zaklad, ki mi ga je poslala Tvoja milost, zapovedal bi cesar, da naj služi v merilo : nič naj sc no natisne, kar ni jednako njemu. Kolikor poznam slovstvo,' pač smem reči, da bi bilo nemogoče v deset' tisoč letih napisati kaj jednacega in zato Ti pošljem Tvoj rokopis nazaj. Desettisočkrat prosim odpuščanja. Glej, moja glava leži pri Tvojih nogah. Razpolagaj poljubno. Tvojega sluge sluga : ured-nik.« — Res, nedosegljiva uljudnost.
Društva.
(Slovensko zidarsko in tesarsko društvo) ima v ponedeljek, dne 15. avgusta t 1 ob 8. uri zjutraj sv. mašo na Rožniku, na kar se cenjeni člani m prijatelji društva opozarjajo.
(I. ljubljansko kolesarsko društvo) priredi dne 14. avgusta t. 1. izlet na Brdo in se udeleži stoletne slavnosti Ivana Vesela Koseskega Društveni fnlbor vabi g. g. člane, da se po deputaciji udeleže te slavnosti. Izletniki zbirajo se zjutraj ob '/.7 uri na sv. Jakoba trgu, odkoder ob 7. uri odvozijo.
(Slov. bralno društvo v Tržiču) priredi v proslavo SOletnega vladanja Njegovega veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. tamburaški in pevski koncert v četrtek 18. avgusta t. 1. v salonu hotela Radetzky. Cisti dohodek je namenjen za revne šolarje v Tržiču. Začetek ob 8. uri zvečer Vstopnina 30 kr.
Gospodarska organizacija.
Hranilnica in posojilnica v Cirknici imela je v I. polletju t. 1. prejemkov . . gld. 19.986-73 in izdatkov........ » 16.67P59
toraj denarnega prometa . . gld. 36.658-32
Hranilnih vlog se je v tem času vložilo gld. 10.747-50, vzdignilo pa gold. 5.138 03 in je bilo stanje konec junija t. 1. gld. 67.628 13'/,.
Posojil se.je dalo gld. 8.735-—, vrnilo pa gld. 4.435-— in je stanje gld. 66.524 151/,.
Naloženega denarja je imela posojilnica goldinarjev 4.376-45.
Članov pa 331.
Hranilnica in posojilnica v Biljah pri Gorici
imela je v mesecu jul. t. 1. prejem, gld. 3.067-22 in izdatkov........ » 2.536 58
toraj denarnega prometa . . gld. 5.603 80
Hranilnih vlog se je v tem mesecu"vložilo gold. 1.975-—, vzdignilo pa gold. 125 — in je stanje konec julija gld. 13.975-7S.
Posojil se je dalo gld. 530-, vrnilo pa gld. 376 — in je stanje gld. 17.89,5-—.
Članov ima 175.
Listnica: Posojilnice, katere nimajo tiskovin za mesečna poročila »Zvezi«, naj se oglasijo, da se jim te dopošljejo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Išl, 12. avgusta. Ministerski predsednik grof Ihun je danes dospel z Dunaja in bil pn cesarju v avdijenci. Vdeležil se je tudi dvornega obeda.
Dunaj, 12. avgusta. Ogerski min. predsednik baron Banffj se je danes pripeljal na Dunaj, dopoludne razgovarjal s fin. ministrom pl. Kallayem in grofom Goluchov-skim. Zvečer se odpelje v Išl in jutri poroča cesarju o stališ.ču ogerske vlade glede nagodbe.
Dunaj, J 2. avgusta. Ogerski ministerski predsednik baron Banffj poda se danes
zvečer zopet v Išl, kjer ostane jeden ali dva dni.
Budimpešta, 12. avgusta. „Hirlap" trdi da baron Banffy odstopi; njegov naslednik utegne biti pl. Kallay ali avstrijski veleposlanik v Berolinu.
Belgrad, 12. avgusta. Kralj Aleksander odpotuje prihodnji torek na Dunaj in odtod v Karlove vare.
Rim, 11. avgusta. Zdravje sv. očeta je nepovoljno; zdravnik dr. Lapponi priporoča mir.	r
Rim. 12. avgusta. Vsa poročila o bolezni sv. Očeta so neosnovana. Telesni zdravnik dr. Lapponi izjavlja, da se papež prav dobro počuti in kakor običajno izvršuje vsakdanja opravila. Pač je svetoval dr. Lapponi, naj se papež nekoliko odpočije od napornega dela, ki ga je imel pri sostavi okrožnic na italijanske in škotske škofe toda to m v zvezi s kako nevarno boleznijo.'
Genova, 12. avgusta. Pri Ponte decimo je trčil danes osobni ob tovorni vlak. Ubitih je devet, ranjenih pa 40 oseb. Sprevodniki prvega vlaka v predoru so bili v nevarnosti, da se zaduše, vsled česar je strojevodja po-
vlak V'ak naZaj ^ trČil °b dl'Ugi PrihaJaJ0Či
Berolin, 12. avgusta. WoIffov urad poroča, da se je v Madrasu pojavila kolera V jednem tednu je umrlo 38 oseb.
Bordo, 12. avgusta. Vsled prošnje španske vlade policija strogo zasleduje gibanje kar-listov.	J
Bruselj, 12. avgusta. Anarhist Willens, katerega je policija dalje časa zasledovala, je ze pod ključem. Streljal je na stražnika ki ga je aretoval, a brez škode. V stanovanju W illensovem so zasačili dva anarhista katerih jednega je stražnik braneč se ustrelil' Carigrad. 12. avgusta. Nemška vlada je naznanila, da bo cesar Viljem potoval iz ilajfe v Jaffo preko Cezareje, vsled česar je turška vlada odredila popravo ceste preko Samarije.
London, 12. avgusta. Podtajnik Curzon je imenovan podkraljem Indije.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Madrid, 12. avgusta. Francoski poslanik Patnotre se je dalje časa razgovarjal z zunanjim ministrom. Listi trdijo, da dal minister pooblastilo, da smo Cambon podpisati mirovni zapisnik.
Newyork, 12. avgusta. „ Herald u" poročajo iz Washingtona: Francoski poslanik Cambon je prejel pooblastilo iz Španije, da sme podpi-sati mirovni zapisnik. Predsednik Mac Kinley izda takoj, ko bo zapisnik podpisan, formalno proklamacijo glede premirja V vladnih krogih trdijo, da se to zgodi še danes.
Santiago, 12. avgusta. Garcia je zasedel Gibaro, ki so jo ostavili Spanci, pu-st.vsi za seboj 1000 bolnih in ranjenih vo-
J o°nAnSe(laj oble£a ta vstaški vodja Holguin z »000 možmi.
Newyork, 12. avgusta. „Herald" «o-roca: Državni tajnik Day pričakuje, da' je francoski poslanik Cambon že prejel pooblastilo, da sme podpisati mirovni zapisnik V tem zapisniku ni nikakib podatkov o tem da naj Spanci takoj ostavijo otoka Kubo in 1 ortonko. Dovoljuje se jim marveč, da smejo z vojnimi častmi, z orožjem in vsemi potrebščinami, ostaviti bojišče, vendar pa želi Amerika, da se to kmalu zgodi. Ako bi pa Spanci temu ne pritrdili, se pretrgajo vsa pogajanja.
San Juan, 12. avgusta. Iz Coamo poročajo, da so Amerikani po zasedenju mesta zasledovali španske vojake do reke Cuyon Tu so Spanci porušili most in streljali na zasledovalce.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m.
Vodmai ?260U jetika1^^ ''	hCi > leta
matos;8aVeUSta' MarijaP1°Šk°n »'a 50 let, sarco-hep,SsaVgUSta> Ant0a Gerbec' mIi»ar' 58 let, ca,■činoma
Zalivala.
550 1-1
Podpisano predsedniStvo .Zaveze slovenskih učiteliskil, društev« dovoljuje si tem potom .zreči najiskrenejšozah v. t
Po l n i ! : v Ljubljani vršila tako sijajno.
niioiit »ookolu«, pevskemu društvu »Slavec« za nrp dom VSeh ,pr0st010v v ponosni palači, v krasnem .C"
fe^srSaS
Predsedništvo .Zveze slovenskih učiteljskih društev' po Kranjskem, Primorskem in Koroškem
V SL Juriju pri Kranju, dnč 7. avgusta 1898.
Drag! če,»ik.	Predsednik:
I*. Jeleno.
V pondeljek, 8. t. m. je bilo v Ljubljani
nekaj denarja najdenega,
kedor ga je izgubil, naj se zglasi pri Andreju Oberstar v Sodražici. g41 s 3
IVAN KREGAR
izdelovatelj cerkvenega
, sr. jvzn. del. obla«. Srednja včerajšnja temperatura 14 6°, za 4-6° pod normalon,.
Umrli ««»:
T„,K10' aVgUrta'„Ivana Pirc' 'ovarnižka delavka, 17 let
orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta 8, Meg Alojzijevišča
priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
monštranc, ciborijev, k lihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev krizev m 764
poljubnem sle
iz
in
po nizki cen;
•■0-E3&E3-E3-E3-E3-«
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dob<5 se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni ^ v Ljubljani. w
za 320 26-8
umetno slikarstvo na steklu.
Sedemkrat odlikovan s prvimi nagradami.
Specijalni zavod
za
slikanje na cerkvena okna
v vsakem slogu ln Izdelavi.
v BRNU. f
Ceniki, troškovniki, načrti, škice in vsakoršen strokovni nasvet ItrAznlnrmn
12. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta 4°/0 . . Avstrijska kronska renta 4%, 200 Kron' Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta"4°/0, 200 kron .' .'
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. ......
London vista.....
Nemški drž.bankovci za 100m. nem", drž.veli'
20 mark ..............'
20 frankov (napoleondor)' .' . Italijanski bankovci .....''" C. kr. cekini ...
101 gld. 80 kr.	
101 „	•55 „
121 „	65 ,
101 B	20 „
120 „	75 „
98 „	50 „
906 „	
360 „	40
120 „	05 „
58 „	82 «/„
H n	75 „
9 n	52'/»„
44 „	25 „
5 n	63 „
Dne 11. avgusta.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. o /„ državne srečke 1. 1860, 100 gld Državne srečke 1. 1864, 100 gld	'
4/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld. . f Dunavske vravnavne srečke .5°/ Dunavsko vravnavno posojilo 1° 1878 Posojilo goriškega mesta . . '. . 4 /0 kranjsko deželno posojilo Zastavna pisma av.osr. zem.-kred. banke 4°/" Pnjontetne obveznice državne železnice . .
» južne železnice 3% . južne železnice 6°/0 . dolenjskih železnic4°/0
164 gld. 50 kr.
159 . 75 „
192 99 140 129 109 112 98
98 225 181 127
99
50 35
60
50 50
Kreditne srečke, 100 gld.....
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld' Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 eld' Rudolfove srečke, 10 gld. . . S Salmove srečke, 40 gld. ... St. Gen6is srečke, 40 gld. . ! ! ' '
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke .........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld ' ' Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 e' st v' Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld Akcije južne železnice, 200 gld sr Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan	' '
Trboveljska premogarska družba, V gld '. Papirnih rubljev 100 ... . . .
204 gld.
165 19 26 81 79 58 23 157 3400 445 77 112 165 171 127
75 50
50
50
10
afcir Naknp ln prodaja
Z^™«™ državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
/l,te'lhe SP žrebanJ^. pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje 1
K u 1 a n t n a izvrš i t e v naročil na borzi. ' Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Menjarnična delniška družba
.M KRČU K"
10 in 13, Dunaj, I., Strobelpasse 2.
lE bM ^ V V,S?!l sospodarskih in finančnih stvar«! PUMev	vseh špekulacijskih vrednostni
papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visoceg. oDrčstovanja pri popolni varnosti nlož «; ii j li {»• 1 ji -v 11 i c.