Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 9. februar a 1958 MARIBORSKI Štev. 51. leto XII. (XIX.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo io uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri J Velja mesečno prcjeman ▼ upravi tli po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din I Oglasi po ccnikn / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 Legenda Uspeli v borbah narodov in celin ne D°teka samo iz sile vojnih uničevalnih s|edstev. Vmes je še veliko drugih °soliščin, ki ustvarjajo uspeli ter ga °tnogočajo. Med temi pojavi sta gotovo "^značilne jša dva: Š p i o n a ž a in e g e n -d--a. Oba pojava sta globoko Zakoreninjena v zavesti širokih narod-plasti. Ljudstvo je vedno spajalo pojem špi-Oflaže s silno fantastičnimi zasnovami. ^ princ Evgen sc je imel zahvaliti za Sv°i uspešen boj proti Turkom poročilu jiekega madžarskega begunca, ki se mu •|e tik pred odločilno bitko posrečilo, da Je izginil iz turškega taborišča. Tudi fuski poraz 1. 1904 gre na račun boljše Japonske špionaže. Zdi se pa, da dobrim vojskovodjem špionaža ni tako zelo posebna, da pa slabim poveljnikom nič kaj Ile koristi. Tako je imel n. pr. 1. 1866 avstrijs'ki vojskovodja Benedeck izvrst-špionažno službo, pa ga je le pruski Moltke potolkel, četudi ni imel niti poj-llla, če se Avstrijci sploh še nahajajo na ^®sni strani Labe. Tudi so Rusi že I. 1913 točno vedel; o avstrijskem ofenzivnem načrtu, pa ga vendarle niso tako izkori-kakor bi ga lahko bili. Veljko večjega pomena kakor bojna redstva sama, špionažna služba itd. pa e za konečni uspeli borbe — legend a. ~6gende predstavljajo v življenju ter razpoloženju narodov veliko silo, iz ka-ere črpajo zanos, elan, pogum, vztrajat, borbenost. Že v zgodovini je bilo Veliko legend, o katerih je dobro znano, v kako odločilni meri so delovale na °dločitvc narodov ter njihovih držav-j^kov. Tvorec takšne velike legende je . ’* n. pr. ruski car Peter Veliki, ki !c bojda zapustil svojim naslednikom na u&kern carskem prestolu pomembno Poroko, ki je kakor skrivnostna legenda ,°dila rusko politiko: Šele, ko bo na a£iji Sofiji v Carigradu mesto pol-jl^scca zablestel križ, šele tedaj bo \psija lahko izpolnila svoje poslanstvo, a zavlada vsemu svetu. V tem zname-J*111 pripravlja general Kutuzov pohod ,a Balkan, v tem znamenju Petrove . Kende se vodi krimska vojna ter sledi-s° vsi naslednji znani poizkusi. Šele j°JJetska revolucija razžene to Petrovo , Seudo. Mesto osvojitve Carigrada do-sjv' povojna Rusija zelo tesno prijatelj-v« z lastniki — Carigrada. 'akšne legende zasledimo pri vseh ^arpdih, v vseh časih. Za časa turnih vpadov so se mnoge države, edvsem Avstrija, smatrale kot »ante--SfUraIe <-vliristianitatis« (predzidje krščan-_ va) in so v tem znaku vodile vojno °ti prodirajočim Turkom. Tudi danes ^ legende v modi. V rajhu vstaja ideja 2.etje nemške države, ki jo navdaja vi-r'.-'a nasledništva ter obnovitve »svetega Ruskega cesarstva nemške narodnosti«. v *vtiru je vzniknila iegendna misel pPostavit-, o starega rimskega cesarstva. ,a tudi v/za dogodkov na Daljnem vzho- Angleški kraljevski par v Pariz LONDON, 9. februarja. Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta prispeta meseca junija v Pariz. V francoskih političnih krogih pripisujejo temu obisku velik pomen. Angleški kraljevski par prispe v Pariz k odkritju spomenika v počastitev spomina med svetovno vojno padlih avstralski bojevnikov. Spomenik bodo odkrili v Parizu. Obenem naj ta obisk angleške kraljevske dvojice, ki je prvi izven meja Anglije, manifestira tesno zavezniško povezanost Anglije in Francije. 50.666 fuuMiU m 150.066 eouf ettiU loMuuev ŠANGHAJ, 9. februarja. Na severni kitajski fronti so pričeli Japonci z novo ofenzivo ob pfogi Pejping—Hangkau. V severnem Honanu so Japonci osredotočili močne oddelke. Po dosedanjih ce- nitvah je bilo doslej na japonski strani 50.000 mrtvih in 150.000 ranjenih, dočim so kitajske izgube radi pomanjkljive sanitetne službe štirikrat večje. Sotiohd GteetMk $G sfoejeiH VARŠAVA, 9. februarja. Pričela .so se .pogajanja med poljskim zunanjim ministrom Beckom in madžarskim zunanjim ministrom .Kanyo. Oba državnika razpravljata o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi, predvsem podonavski problem. Danes prispe Horthy v Varšavo kjer so mu pripravili zelo svečan sprejem. UMožitev Mftelesti md HoMUuum Runont MILAN, 9. februarja. Tukajšnji listi beležijo ublažitev napetosti med Anglijo ter Italijo ter možnost nadaljevanja prekinjenih pogajanj, ki naj pripravijo teren za zopetno zbližanje med Londonom in Rimom. O tem pišejo tudi angleški listi, ki poročajo v zadnjem času o Italiji v zelo prijaznem in zmernem tonu. J« se dviga legenda o oporoki generala 'f ______ ____________________ 4na, ki jo je predložil 25. julija 1927 obliki memoranda mikadu samemu: a osvojitev vsega sveta je predpogoj-c važnosti zavzetje Kitajske, če se to ‘ Osreči, potem se bodo ostale azijske pinije same predale. Vojna z Anglijo je ^adi tega neizbežna, razen če seveda ' ajna odstopi Japonski svoje mesto.« Legendarna oporoka generala Tanakc ‘i danes nič več fantastična, kakor se je norebiti zdela še 1. 1927. Prvi sunek je '1 Mandžukuo. Svet se ni ganil. Drugi je sledil naravnost v srce Kitaj-e- Svet molči in čaka. Tudi Anglija, ki Ivstuiska vtada odcedita togm jupa-s&eveks&ik demutioMv DUNAJ, 9,- februarja. Zvezna vlada je j avstrijska oblastva na sumu, da deluje-odredila izgon v Avstriji naseljenih ju- jo proti Avstriji, goslovanskih državljanov, ki jih imajo I Bukamka senzacija: Sovjetski diufamat nami (kea sledu BUKAREŠTA, 9. februarja. Tukajšnja vlada je izdala komunike v zvezi s skr iv nostnim izginotjem tukajšnjega ruskega odpravnika poslov Teodorja Butenka. Romunska vlada razglaša, da se je uvedla stroga preiskava, da se zadeva razčisti. Ker so se na stopnicah v vrtu vile sovjetskega arhitekta Pišikova našli sledovi krvi, domnevajo, da gre za umor. Romunska vlada ugotavlja v komunikeju, da gre ali za privatno afero, za kar ne more prevzeti nikakšne odgovornosti, ali pa za odpeljavo v zvezi s sovjetskimi internimi zadevami. je najbolj prizade:... Veliki japonski trust MioubiSj je v posebni statistiki odkrito dementiral verzijo, češ da bi bili gospodarski razlogi merodajni pri japonskem vdoru v Kitajsko. Japonski izvoz v Kitajsko se je v teku zadnjega leta podvojil, tako da je Japonska povsem prevladala na kitajskem tržišču — brez vojnih pohodov. Legenda generala Tanake vse pojasnjuje: Cilj je v pregonu vseh belo-kožcev iz Kitajske, ki naj postane japonska kolonija. Gosp. sveta pripada Japon- cem. Prav nič ne skrivajo mladi japonski častniki svoje vnete gorečnosti, odkrito priznavajoč, da se pečajo s sanjami, ko jih bodo po londonskih bulvarjih vozili — bivši oksfordski in cambridge-ski gojenci. Mnogo je bilo že legend, ki so skozi desetletja in stoletja zaposlile državnike in vladarje. Ni ji’ bilo veliko, ki so se uresničile, ni jih bilo malo, ki se niso uresničile. Kako bo neki z legendo generala Tanake . . . Ponovna milijarda za javna dela. v predsedništvu vlade se je vršila konferenca v zvezi z graditvijo novih železniških prog in drugih večjih javnih del v državi. Sklenjeno je bilo, da bo vlada vlo žila še eno milijardo za javna dela. Ta kredit se bo uporabil v glavnem za graditev novih železniških prog in cest po načrtu, ki je že izdelan. Kredit za ta nova javna dela bo vlada dobila, kakor poroča »Jugoslavenski Kurir«, v državi sami in to cd državnih in poidržavnih denarnih ustanov, ki razpolagajo z zadostnimi krediti. Konferenca dela 1939. Upravni svet mednarodnega urada dela je imel te dni v Ženevi sejo. Na seji je bil izvoljen de- setčlanski pripravljalni odbor za svetovno tekstilno konferenco v Washingtonu. Na konferenci 1939 se bodo predvsem obravnavala vprašanja, ki so bila letos v prvem čitanju: Generalna ureditev skrajšanja delovnega časa na 40 ur. Suk-cesivno skrajšanje delovnega časa v tekstilni, steklarski industriji, pri javnih delih itd., se zdi predolgotrajno. Radi tega bodo predlagali generalno ureditev delovnega časa za vse stroke. Posebno važno bo skrajšanje delovnega časa v premogovni industriji in v poljedelstvu. V Novem Sadu naj se osnuje nov samostojen Pokojninski zavod. V novosadski Trgovsko industrijski’obrtni zbor nici so .te dni na posebni seji razpravljali o vprašanju ustanovitve samostoj-nega Pokojninskega zavoda za privatne nameščence in to za območje Vojvodine in Srema. Tej konferenci so prisostvovali predstavniki trgovske in delavske ter inženjerske zbornice, zveze indu-strijcev, zveze bančnih, trgovskih, industrijskih in zavarovalnih nameščencev ter Udruženja bančnih zavodov kakor tudi ostalih zainteresiranih korporacij. Konferenco je otvoril in vodil predsednik 1 rgovsko ind. obrtne zbornio; g. Kosta Mirosavljevič, dočim je tajnik dr. Stanič podal obširen referat, v katerem je vtemeljeval potrebo samostojnega Pok. zavoda v Novem Sadu. K besedi se je oglasilo še mnogo drugih govornikov, ki so se zedinili v tem vprašanju na enotno bazo, povdarjajoč, da je ustanovitev novega P. z. v Novem Sadu nujna potreba. Češki steklarji so si izvojevali zvišanje mezd. Strokovne organizacije so zahtevale pred meseci spremembo kolektivne pogodbe iz leta 1930. Dosegli so zboljšanje v splošnem in v mezdnem delu. Delavci, ki so imeli manj kot 3 Kč na uro, so dobili 9%, delavci z več kot 3 Kč na uro pa 7% povišek. V westfalskem premogovnem revirju so se z veljavnostjo od 1. aprila t. 1. izpopolnili in zboljšali obstoječi predpisi o dopustih mladostnih delavcev. Delavci izpod 15. leta starosti imajo pravico do 14 dni,(delovnih) plačanega dopusta na leto; do 16. leta 12 dni, od 16,—18. leta pa 10 dni. Novi Pokojninski zavodi. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je sporazumno z ministrskim svetom definitivno sklenilo, da se bodo novi Pokojninski zavodi ustanovili v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Po drugih banovinskih mestih bodo ustanovljene le poslovalnice teh zavodov. Doslej pa še ni znano, kakšno področje bo dodeljeno tem novim zavodom. Skoraj gotovo bo zagrebškemu pripadalo tudi ozemlje vrbaske banovine. Vsekakor bo Dalmacija ostala še nadalje v območju ljubljanskega Pokojninskega zavoda. * Uatetki Slabo uglašena pesem »Trgovski list« poroča v št. 16: »Naj se tudi že enkrat neha tista slabo uglašena pesem, ^a dobe Slovenci v vsej državi zaslužek, dočim ga drugi v Sloveniji ne dobe! Kako naj da Slovenija zaslužka drugim, če ga še lastnim sinovom ne more dati! In Slovenci, ki dobe delo v drugih pokrajinah, ali ti ne delajo? Ali naši rudarji po rudniki!, ne delajo kot črna živina? Vsi ti naši ljudje v drugih krajih množe bogastvo teh krajev, ne pa Slovenije! Da, iz Amerike so naši ljudje pošiljali denar v Slovenijo, kdo naših ljudi v drugih krajih Jugoslavije zasluži toliko, da bi pošiljal domov denar? Slovenija je gospodarsko zapostavljena in dejstva to dokazujejo! Zato pa so slovenski očitki utemeljeni in žal le še preveč utemeljeni!« Klic potrebnih V »Slov. besedi« št. 6 beremo: »Glasilo državnih nameščencev in upokojencev »Naš glas« piše med ostalim: »V uradnih objavah, izdanih ob zadnjem zvišanju doklad, ;e bila višina teh poviškov tako nerodno navedena, da je med nepoučenimi vzbudila vtisk, da gre za neprimerno večje zvišanje, kakor je bilo v resnici. Objave so namreč navajale celotne zneske zvišanih doklad, ne pa zneske poviškov samih. Saj smo dobili tako malo povrnjenega, niti ne vsega, kar nam je odvzela redukcija leta 1935., upokojenci pa sploh nič. Ker je dokazano, da je proračunsko mogoče brez nevarnosti za ravnotežje ugoditi našim itak minimalnim željam, ne moremo nehati glasno ponavljati, naj se nam vendar že olajša življenje. Da naše zahteve niso pretirane, temveč da je revščina zlasti med nižjimi kategorijami in pa med upokojenci naravnost do neba vpijoča, to je pač javna in vsakomur znana resnica. Še je čas, da se — če prej ne, vsa.i z novim drž. proračunom — zvišajo in izboljšajo naši prejemki. Naš položaj zahteva z vso nujnostjo in resnostjo skorajšnje izboljšanje sedanjega nemogočega stanja. Tudi premnogi člani vlade so že ponovno in z vsem poudarkom javno priznali naše potrebe in obljubljali svojo pomoč, da se našim poglavitnim, res življenjskim težnjam ugodi. Upamo, da ne čakamo zaman, saj je izpolnitev obljube menda še tudi dandanes zadeva časti in poštenja!« — Tudi mi upamo, da se nad našimi državnimi nameščenci in upokojenci ne bo izpolnila stara narodna prislovica, da sta obljubiti in dati pač dve, najtežje zdruižljiv istvari...« Uporaba denarja Pogreb so odrekli Ker >3 glasoval za konkordat je pravoslavna cerkev odrekla pokop umrlemu poslancu Branku Radkovieu. Kotičkov! vrabci Celjska »Nova doba« poroča v št. 6: »Državljanska vzgoja. Iz omladinskega kulturno-političnega lista »Naša misel« posnemamo: Naša kraljevska vlada si je zastavila za svoj glavni cilj lepo nalogo, notranjo konsolidacijo in širjenje bratske ljubezni med tremi plemeni edinstvenega naroda. Poloficijelni organ vlade »Slovenec« je z njemu lastno doslednostjo in znaeajnostjo sprejel to misijo. Izvaja jo temeljito in je, kakor treba, pričel pri najmlajših. Kotičkov striček je v »Mladem Slovencu« z dne 16. jan. priobčil ganljivo zgodbico, v kateri opisuje, kafco v svoji ljubezni do živali krmi vrabčke. Tudi to priliko je uporabil, da mimogrede omeni naše južne brate, o katerih se izraža takole: »Fdino to upanje imam, da je med vrabci še zmerom toliko nepismenih, kolikor je nepismenih naših milih bratov na jugu ...« Ne dvomimo, da bo to plemenito vzgojno delovanje, ki ga »Slovenec« vrši v smislu programa stranke, katere organ je, rodilo obilen sad.« V okviru ekonomskega tečaja, ki ga prireja Ljudska univerza, je v 'sredo 26. p. m. g. Tavčar nadaljeval z obravnavanjem denarnih in valutnih problemov. Kot dopolnilo k svojemu prvemu predavanju »O izvoru in bistvu denarja«, -je tokrat razpravljal o najspornejšeni problemu denarne teorije, t. j. o problemu vrednosti denarja. V prvem predavanju' pravi predavatelj, smo mogli ugotoviti, da obstojata dve vrsti denarja, in sicer originalni ali naravni in umetni denar. Z ozirom na to, da se morejo v gospodarskem prometu potrebne dobrine in storitve iz drugih gospodarstev nabaviti samo na podlagi naravnega in umetnega denarja, ki ga ima posameznik vsakokrat na razpolago, se postavlja vprašanje vsakokratne vrednosti ali kupne moči naravnega kot umetnega denarja in s tem v zvezi vprašanje, kateri faktorji pri tem odločujejo. činitelje, ki odločajo o kupni moči naravnega denarja, je predavatelj v osnovi več ali manj nakazal v svojem prvem predavanju, ko je razpravljal o izvoru uporabe denarja in o njegovem bistvu.. Rekel je, da vsakokratna narodnogospodarska in mednarodnogospodarska potreba in koristnost naših dobrin in storitev na domačih in mednarodnih tržiščih odločujeta o njih vsakokratni kupni moči. Navedel je primere in ugotovil, da skoraj dva človeka nimata po kupni moči enakega naravnega denarja in ga tudi po sami naravi ne moreta imeti, ker sta se rodila, vzrastla in živita pod neenakimi okolnostmi in radi tega proizvajata po kvaliteti neenake dobrine in storitve. To vsakokratno vrednost ali kupno moč naravnega denarja vsakega posameznika kakor tudi neke države je težko zajeti in jo dosedaj ni poizkušala obvladati še nobena denarna teorija, dasiravno bi se, po mnenju predavatelja, s tem približala jedru problema sedanjih plačilnih težkoč v svetu. Teorija o denarju se je dosedaj bavila in se še bavi samo s problemom vrednosti umetnega denarja in še to samo z vidika umetnega denarja neke države. O formiranju vrednosti ali kupne moči tega umetnega denarja si je ustvarila sledeče teorije: 1. teorija proizvodnih stroškov, po kateri naj bi se vrednost denarja določevala po proizvodnih stroških za kovino, iz katere se kuje denar, oziroma na kateri je baziran denar posameznih držav. 2. starejša kvantitetna teor'ja, ki trdi. da se vrediniost denarja menja direktno proporcionalno s količino denarja v obtoku neke države. Novejša, kritična kvantitetna teorija, pa pravii, da je treba poleg količine denarja v obtoku upoštevati še pojav tezauriranja in vsakokratno hitrost obtoka denarja v gospodarskem prometu neke države. 3. teOrija dohodkov, ki zastopa tezo, da o vsakokratni vrednosti denarja odločuje višina dohodkov nekega narodnega Imenitna zaffrkavščina >Jutro« piše v št. 31: Izvirno poročilo gospodarstva in vsakokraten način uporabe teh dohodkov, in 4. univerzalistična teorija o vrednosti denarja ali teorija o premikanju cen in pritakanju denarja v gospodarski promet, ki trdi, da ne drži niti ena izmed zgoraj navedenih tez, najmanj pa ona, ki zastopa mnenje, da se vrednost denarja določuje po količini denarja v obtoku. Po mnenju univerzalistične teorije so za vsakokratno vrednost denarja merodajna premikanja cen na tržiščih in vsakokratna pot in način, kako ta denar priteka v gospodarski promet. Po predavateljevem mnenju je stvarnosti najbližja univerzalistična teorija. — Dasiravno je problem kupne moči denarja zajela samo z ozkega vidika umetnega denarja neke države, se mora reči, da so njene trditve blizu realnosti, dočim vse ostale teorije problema niso niti načele. To velja predvsem za teorijo, ki izvaja vsakokratno vrednost denarja iz proizvodnih stroškov za kovino, s katero je povezan denar neke države. Res je, da so ti proizvodni stroški eden izmed činite-ljev, ki odločajo o ceni, ki jo moramo dati za to kovino. Toda ta faktor ne more odločati o vsakokratni vrednosti ali kupni moči umetnega denarja te države, zlasti še če je ta le v rahli vezi s to kovino, kot je bilo to med vojmo in po vojni, ko se novčanice, reprezentantje te kovine v prometu, niso dale praktično zamenjati v zlato, pač pa v vse ostale dobrine in storitve, ki jih je ta država proizvajala. In končno če bi se te novčanice dale zamenjati v to kovino, ne bi mogli trditi, da o vsakokratni kupni moči umetnega denarja te države odločujejo proizvodni stroški za kovino, na kateri je baziran. Vsaj umetni denar je samo posredovalec izmenjave vseh ostalih dobrin in storitev, katerega cenimo samo po njegovi vsakokratni sposobnosti za nabavo teh dobrin in storitev. To vsakokratno sposobnost pa mu ne daje ^amo kovina, s katero je povezan, temveč celotno narodno gospodarstvo neke države, ki ga sprejema v zameno za svoje dobrine in storitve, lahko pa tudi zavrača, kar se je v zgodovini denarstva že neštetokrat zgodilo. H kvantiietni teoriji, t. j. teoriji, ki trdi, da o vsakokratni vrednost; denarja neke države odločuje količina denarja v obtoku, se predavatelj pridružuje mnenju uni-verzalistov, ki pravijo, da je količina denarja v gospodarskem prometu sicer tudi en faktor, ki odločuje o njegovi kupni moči, toda ne edini, zlasti pa ne deluje na način, kakor si to zamišljajo zagovorniki te teorije, t. j. da se njegova kupna moč manjša ali veča direktno proporcionalno s Dovečanjem ali zmanjšanjem njegove količine v obtoku. Res pa je, da se kupna moč umetnega denarja neke države manjša pri povečanju njegove količine v obtoku, to pa na način, kot si to razlaga univerzalistična teorija, t. j. najpreje pri slojih, kjer se je količina denarja povečala in napram dobrinam in storitvam, kjer se njegova kupna moč vsakokrat udejstvuje, odtod pa na ostale sloie in dobri* 'ne, ki so neposredno ali posredno s terni povezani. O teoriji, ki pravi, da o vsakokrat«1 vrednosti umetnega denarja neke države odločuje vsakokratna višina dohodkov, ki jih dobiva celotno narodno gospodar* stvo, je predavatelj mnenja, da ;e v osnovi bazirana na kvantitetni teoriji, samos to razliko, da operira s povečanjem >D zmanjšanjem količine umetnega denar)® v obtoku te države. Zato velja za njo isto-kar je navede! za kvantitetno teorijo, t. !• da ni stvarna. O univerzalistični teoriji vrednosti de’ narja je predavatelj mnenja, da je zelo blizu realnosti, toda problem kupne moči denarja je na žalost zajela samo z vidika umetnega denarja neke države, torej tudi BELI TEDEN Schrollov šifon 82 cm Din 11'' Tekstilana BUDEFELDl količinsko ne pa po kvaliteti in s stališča njenega naravnega denarja, ki je osnova za nabavo vseh potrebnih dobrin in storitev iz drugih gospodarstev in med temi je tudi zlato, ki 'e danes podloga umetnemu denarju vsake kulturne države. C« šd pomislimo, je zaključil predavatelj, kako različne proizvode po sami naravi m kulturnem nivoju proizvajajo posamezne države in kako različna ie vsakokratna kupna moč teh dobrin in storitev na domačem kot mednarodnem tržišču, potefli šele uvidimo, kako pomanjkljiva je dosedanja teorija o vrednosti denarja, če v svoja razmotrivanja ne unese še proble-ma vrednosti ali kupne moči naravnega denarja vsake države, ki je vendar osnova za določitev vsakokratne kupne moči umetnega denarja te države. V nadaljnjih izvajanjih se je predavate!) dotaknil še problema stabilizacije cene zlatu, na podlagi mednarodne ureditve produkcije in konzuma te kovine, P° predlogu prof. Lehfelda. Nadalje Pr°* blema stabilizacije kupne moči denarja na podlagi indeksnih številk po predlogu Amerikanca Irving Fisherja, Angleža John Maynard Keynesa im Šveda Gustav Cas-sela. In končno problema neutralnega denarja po predlogu Holandca J. G. Koop-mansa. Osnovne ideje vseh teh predlogov, Je zaključil predavatelj, niso nove, temveč samo izpopolnjene. Poznali so jih že pred več kot sto leti, ne da bi jih skušali kdai uresničiti. Šele razmere v medvojnem i® povojnem gospodarstvu in denarstvu so jih prinesle zopet na tapet. Praktično sO jih predvsem preizkusile USA in Anglija-S kakšnim uspehom, so nam pokazali rezultati v letih svetovne gospodarske krize. Še nikdar v zgodovini denarstva n* kupna moč denarja teh držav tako nihala, kakor ravno za časa teh eksperimentov- »Slovenec« pod mnogo obetajočim naslovom »JNS za ljudsko fronto z dr. Mačkom« naravnost iz Pariza sledečo debelo tiskano vest: »Tukajšnji politični krogi so postali zelo pozorni na bivšega jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Jevtiča, ki je eksponent JNS, in na Dragoljuba Jovanoviča, ki predstavlja jugoslovanske levičarje., Oba ta dva politika sta stopila v zvezo z voditelji francoske ljudske fronte, pri katerih iščeta moralne in politične zaslombe, da bi se v Jugoslaviji osnovala slična »ljudska fronta«. Zanimivo je, da sta prinesla v Pariz tudi načrt skupne fromte z dr. Mačkom, tako da bi se osnovala zveza med JNS, Dragoljubc-vim srbskimi levičarji in njihovimi priveski drugod ter s HSS, s katero je unitaristična J'NS* sedaj pod določenimi pogoji pripravljena sodelovati. V zvezi s tem je tudi nedavni obisk nekega znanega, vplivnega in vodilnega francoskega politika iz ljudske fronte^ pri dr. Mačku v Zagrebu.« Odkar smo »Slovencu« zagrenili niasonske pečenke, zapada v hude depresije. Ne vemo ali je njegovo izvirno poročil: objavljeno iz strahu ali v ti-iz Parizu. Na dan sv. Agate je objavil hem upanju. V zadnjem času se je nam- reč pričela »Slovencu« francoska ljudska fronta silno dopadati. Komaj teden je tega. kar je njegova opoldanska izdaja z mastnimi črkami objavila izjavo pariškega kardinala Verdierja kot dragocen doprinos k spoznavanju razmer, ki vladajo pod ljudsko fronto v Franciji. Kardinal se je pohvalil, kako neovirano je mogla katoliška cerkev razviti svojo akcijo na vseh področjih, ter je slovesno proglasil pred francoskimi in tujimi novinarji, da »živimo pod režimom svobode«. Zavrnil je tudi očitke, da se Francija nahaja v rokah rdečega terorja, z ironično opazko, da je tudi on (z ozirom na svojo rdečo kardinalsko haljo) »rdeč od temena do podplatov«. Ker glasila Kopitarjeve ulice stalno tožijo, kako težko je s svobodo pri nas in kakšne ovire se delajo akciji katoliške cerkve, se nam vzbuja sum, da bi se on in njegovi pod »ljudsko fronto« ■morda bolje počutili...« V1.*, AfVt Ji*. -Del. politika« poroča v št. 11: »Kako bo izglodala »asfaltirana« cesta Št. Ilj -Maribor čez par let? Tisti, ki so trdii:, Ja pomeni popravilo ceste Št. lij - Mari- bor v okviru skrčenih kreditov samo polovičarsko delo, so imeli prav. Cesta, l kolikor je dogotovljena, je letos prvič prezimila. Sedaj, ko se topi sneg in led. se vidi, da je njena površina čisto mehka-Vozila orjejo po njej, da je veselje, ostalo pa opravijo konjska kopita. Dokler bo podjetnik vzdrževal cesto, bo Šlo, kako bo pa čez par let, ko ne bo kreditov, je pa drugo vprašanje. Štednja se W hudo maščevala. Par milijonov več bilo treba in imeli bi tlakovano cesto, tako pa bomo imeli čez 5 let cesto v praV istem stanju, kot smo jih imeli pred P°' pravilom. Za klanec pri Denvuschekovi opekarni pravijo, da ga bodo le tlakovali, toda kdaj? Zaenkrat še ni kreditov h' kdaj bo potem šele licitacija? Razen tega je še lep kos ceste skozi Košake, ki je ostal sploh nepopravljen, ker je zmanjkalo kreditov. V raztresenosti. Otroci (v šoli): »Gospod učitelj! Grdil' Ivan je včeraj utonil v Malem grabnu!« Učitelj: »Tako! Grdin, sem pridi, da mi poveš, kdo ti je to dovolil !< » 0*> SO Ustnici smrti Andreja Einspielerja danjega kina Union koroška prireditev 'iffo, nkordat def ki se je je udeležil tudi voditelj koroških stavlien z dnev vestijo duhovščino in narod. Mačkovi senatorji ne pojdejo v senat se glasovali za listo JRZ. vlade svetemu arhijerejskeniu saboru z dne 1. februarja 1938 ter je na podlagi tega upoštevanja soglasno ugotovil, da nudijo omenjene uradne izjave zadostno jamstvo, da je ta in tak konkordat z dne 25. julija 1935 dejansko stavljen iz dnevnega reda in odpade ter da ne bo več predložen narodnemu predstavništvu v uzakonitev ter je vse to soglasno sprejel na znanje. O tem naj arhijereji ob- voijeni senatorji razen dr. Krnjeviča, ki se nahaja v inozemstvu. V zvezi s senatskimi volitvami je vodstvo HSS izključilo iz stranke predsednika občine Ključ Muhameda Hasanbe-goviča, predsednika občine Velika Kla-duša, Hasana Miljukoviča in predsednika občine Dragalič, Ivana Ivankoviča, ker Sk>vesK>3V Gregor Einspieler, roj. leta 1853 v Svečah na Koroškem. Občudovali smo tega v narodnih bojih osivelega moča. Takrat je bil Gregor Einspieler zadnjič med nami, kajti že naslednjega leta, E j. 28. IV. 19217 je umrl pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, kjer leži pokopan, pregnan iz svoje ljubljene Koroške. To omeniti sem smatral za potrebno ob letošnji 50-lctnici smrti Andreja Einspielerja, roj. 1813 istotako v Svečah na Koroškem. Gregor Einspieler je bil namreč nečak Andreja Einspielerja. Dostikrat se ti imeni zamenjujeta, ker ’ sta oba Einspielerja delovala na istih tleh in orala isto ledino. Oba sta bila duhovnika, oba politika, organizatorja, publicista in buditelja in voditelja koroških Slovencev. Samo, da je neprimerno težje breme pripadalo Andreju Einspielerju, ki spada med prve buditelje narodne zavesti koroških Slovencev. Njegovo narodno delovanje je bilo vsestransko, boril se je kakor lev proti prodirajočemu nemškemu nacionalizmu. Če koroški Slovenci kljub strašnemu nemškemu pritisk« in kljub težkim preiskušnjam iz bližnje in daljne preteklosti še vstrajajo na svojem mestu in se 'borijo takorekoč na življenje in smrt za vsako ped slovenske zemlje, ie to zasluga tistih nesebičnih mož, ki so stali neomajno v borbi za pravice svojega naroda. Ko se spominjamo pred 50 leti, t. j. 16. I. 1888 preminulega Andreja Einspielerja, se nam zdi, da vse premalo črpamo iz življenja mož, ‘ki so se žrtvovali za svoj narod. Več nahOdnega idealizma in manj osebnega in strankarskega egoizma nam je treba, če hočemo, ■da se z združenimi močmi ubranimo sovražnikov, ki segajo po našem ozem-l*u. Taki možje, kakor je bil Andrej-Einspieler, naj bi nam bili, vzor! Spominjajmo se Andreja Einspielerja ob 50-lef-Pici njegove smrti in sledimo njegovim dejanjem. Podpirajmo kulturna stremljenja koroških Slovencev, da vzdržijo zadnje napore nemštva, da bi jih razna-i'odili. Hodimo po Einspielerjevih stopinjah. V naših srcih pa naj nikdar ne ugasne hvaležen spomin na moža, ki je vse svoje življenje posvetil. svojemu narodu, delujoč v najneugodnejših razmerah rta skrajno eksponirani točki, zasramovan in preganjan, toda poln Vere v boljšo in srečnejšo bodočnost svojega naroda. Ime Andreja Einspielerja je ne-razdružljivo zvezano z usodo naše Koroške. za katero si je pridobil nevenljivih zaslug. Zato je prav, da se 50-letnice bnrti tega velikega moža spomni tudi naš Maribor, ki kot obmejno mesto najbolj kaže razumevanje za usodo koroških Slovencev. Slava Andreiu Einspie-!crju; Izdala se je. Branko: »Dušica, kaj ne, da sem prvi ruoški, ki te je poljubil?« Vera: »Seveda. Čudno je le, da mi je tako govoril še vsak moški.« BEOGRAD, 9. februarja. »Glasnik srbske pravoslavne cerkve« je v svoji izredni izdaji z dne 8. t. m. objavi) deklaracijo, v smislu katere je sveti ar-hijerejski sabor ‘upošteva! zadevna sporočila oziroma izjave ter obrazložitve predsednika lade z dne 27. okt. 1937, nadalje razpis notranjega ministra z dne 24. novembra T937, izjavo notranjega ministra z dne 29. decembra 1937 v seji skupščinskega finančnega odbora in ponovno zatrdilo predsednika kraljevske »Vreme« javlja iz Zagreba, da so se v ponedeljek sestali na stanovanju dr. Mačka senatorji, izvoljeni na listi Kmetsko demokratske koalicije. Na konferenci so razpravljali o rezultatu volitev in o nadaljnji taktiki. Soglasno je bilo sklenjeno, da senatorji, ki so bili izvoljeni na listi KOK, ne bodo sodelovali pri delu senata. V zvezi s tem je bila objavljena posebna izjava, ki so jo podpisali vsi iz- Jtcme vesti Grški princ Nikolaj je umri včeraj ob 10.15 v Atenah. Princ Nikolaj je bil tretji sin kralja Jurija I. in kraljice Olge. Bil je oče kneginje Olge in stric sedanjega kralja Jurija. Princ Nikolaj se ni zanimal samo za svoj poklic, ampak je posvečal veliko pažtijo tudi umetnosti. Poslanski klub JNS je imel včeraj popoldne sejo, na kateri je določil govornike za proračunsko razpravo. Zakon o ustanovitvi novih okrožjih in sreskih sodišč je sprejela narodna skupščina na včerajšnji seji. ideovstve Slepo črevo. Nemški zdravnik dr. Budi mann trdi v nekem zdravniškem časopisu, da je važen in zanesljiv znak za vnetje slepega črevesa znatno razširjenje bolnikove desne zenice. Ta simptom je ugotovil dr. Buchmann na približno 5000 bolnikih,, ki so oboleli in bili operirani zaradi vnetja slepega črevesa. Mleko kot lepotilo. Kaj hočemo z obraznimi lepotili doseči? To, da bi bili kot Snegulčica: lica bela ko sneg in rdeča ko kri. Same po sebi take namere niso napačne. Brez dvoma, da ga ni na svetu člo veka, ki bi ne imel rad gladke in mehke ter prijazno obarvane kože na obrazu. Mozolasti, z rdečimi in modrimi lisami pokriti obraz, ki mu stoluje bakreno bleščeči se nos, nak, takega obraza se nikdo ne veseli. Gube v obrazu ne povzročajo skrbi samo mestnim damam, prav toliko se jih boji delavka in kmetica. Kaj bi tu govorili drugače kot je! In vendar imamo v našem mleku najboljše obrazno lepotilo. Novejše knjige, ki hočejo skrbeti za lepšanje naših obrazov, govore, da je mleko, nerazredčeno ali z vodo lahno razredčeno, ne le izvrstno, temveč eno najsta-rejših lepoti!. Mleko je sestavljeno predvsem iz masti in vode, tedaj iz prav istih sestavin kot mnoga sredstva, ki jih ponujajo pod donečimi nam tujimi imeni. To lastnost mleka so poznali v vseh časih zgodovine. Stari grški, zlasti pa rimski pisci nam včasih zelo podrobno pripovedujejo, kako je ženskam v sivi davnini mleko služilo. Zvečer so si obložile obraz z mešanico mleka in kruhove skorje. Zjutraj so si to mešanico zmile z obraza z mlekom. O Popeji, ženi groznega Nerona, je znano, da so morali na njenih potovanjih voditi s seboj vedno čredo oslic, da je imela vedno- pri roki njih mleko za umivanje. Naaoleonova žena Jožefina je bila znana po svoji lepi obrazni koži. Umivala se je namreč v mleku, v katero so prej namočili vijolice. Celo v najstarejših egipt skih zapiskih je govora o mleku kot lepo-tilu. V novejšem času je tudi sodobna znanost pričela vedno bolj uporabljati to domače in lahko pristopno sredstvo. Sedaj pa se bojimo, da se mleko ne bo podražilo ... Obiski pri bolniku. Kadar obiskujemo bolnike, moramo biti še prav posebno pozorni in previdni proti njim. Predvsem, obisk ne sme trajati predolgo. Bolnika nikar ne mučimo z neprijetnimi in dolgočasnimi razgovori. Tudi rnu ne smemo neprestano ponujati prinesenih darov, piškotov in drugih jedil. Nikar ne hodimo štorkljaje in robavsarsko, kakor da smo na planinah, temveč sto-pajmo po prstih, čeprav bolnik ne spi. Razumeti je treba, da ga vsak nemir in ropot vznemirja, s čimer se mu marsikdaj občutno poslabšuje tudi splošno zdravstveno stanje. jf cotsivu $tmo4e Veverica loplega pozno jesenskega popoldne sem sedel na štoru v globokem gozdu na Kubanskem Zlatorumena praprot in rdečkasto robidje sta dajala okolici poseben čar. Pravim, da sem sedel na storu in — piskal. Pesmico zaljubljenega icreba sem pel, da bi privabil ljubo-sunuieža. Mile in proseče se je prelival skozi goščavo moj ci-ci-ri-ci-ci, toda učinka ni bilo in zdelo se mi je, da so ruali vitezi danes složno odšli na junaški hoj onstran meje. Pako sem sc potepal ves dan po gmajnah, ne da bi videl repa. Sol-nce, ki je ze lezlo za zleknjeno Pohorje, mi je povedalo, da bo treba domov. Pa sem kar lako za slovo še enkrat zacfčirikal. Pri drugi kitici pa se nekaj zgane tam med vejevjem. Bila je veverica, no. vsakdanji pojav! <« Gkol Vseli svetnikov je bilo. Dan •Jieglen in pust. Večja družba nas je bila, s i smo ra srnjake gori nad Falo. Na stojišču sem si krajšal čas s piščalko — seveda kadar se ni razlegalo okoli mene paste petje Pa sem zopet in zopet prav vabljivo zapel. Ker sem imel dober razgled — sedel sem na precej strmi skali — sem že v razdalji 80 korakov zapazil, da se maje veja krivenčaste smreke. Kasneje sem ugotovil, da je veverica. Ker ni bilo jereba — lani so se sploh zelo rezervirano držali — sem piskal — veverici, in glej, spaka! Živalca se je jadrno bližala mojemu stojišču — ali bolje sedežu. Ko je prišla na dvajset korakov, sem utihnil. Kaj bo sedaj, si mislim. Nič! Skakljala je sem in ,tja, kakor, da nekaj išče, kasneje se mi je še bolj približala. Toda v tem hipu pridrste psi močnega srnjaka. Veverica smukne na najbližjo bukev, srnjak čez drn in strn — psa pa sta jo zvonila za njim. Idile je bilo konec in ko so zeleni bratci pri skupni večerji napivali svojini trofejam — sem jaz lepo zamolčal, da sem »zapacal« srnjaka, ker sem se bil zagledal v — veverico. * Bilo je dan pred svetim t večerom. Po starem običaju svojih prednikov, sem snel puško in hajd na lov. Že dolgo me je prijatelj prosil, naj mu preskrbim štiri veverice — za kvartet. Sicer nisem preveč »muzikaliŠ«, vendar pa vem, da je taka kvartetovska skupina prav lep okras v sobi. Dan je bil prav lep. Milijon snežnih kristalov se je lesketalo v soncu. Ker je zmrzli sneg preveč hrustal pod nogami, mi ni bilo mogoče misliti na zakaz. Zato sem se odločil, da jih ukanim s piščalko in jerebar je zapel svojo božično pesem. Nisem dolgo moledoval. Veja se zamaje in »ta mala lisička« — kot jo imenuje moj mali — se pojavi v svojem bogatem kožuhu. Tako sem res imel srečo, da sem z jerebovo pesmico ujel cel kvartet' * Da pride veverica na jerebov klic, je razlagati tako. da si misli ob petju jereba, da sc tam pač nahaja jerebje gnezdo, saj je znano, da .ii gredo jajčeca ptic pevk in tudi druge perjadi prav posebno v slast. Pa tudi mladičem-goličem ne prizanaša! Kdo bi si mislil, da igra ta navidez tako nedolžna živalca v naših revirjih tako roparsko vlogo?! Bes iz ruskega ujetništva (F*o svojih doživljajih napisal; J. Petro.) Odslej mg gospodar ni več silil k Selu ter sem res dobival boljšo hrano. Ujetniki pa so mi obljubili, da bodo oni tem pridneje delali, samo da mi pomorejo do zdravja. Minilo je par tednov, ko sem se počutil nekoliko krepkejšega ter poskušal do malem tudi delati. Tedaj pa je zbolel še-eden za nalezljivo boleznijo. — Preiskovalni zdravnik je odredil, naj naju oba odpravijo takoj v bolnišnico. Tovariša so- sprejeli, jaz pa sem bil radi pomanjkanja prostorov poslan v vojašnico, kamor se je vrnilo že več ujetnikov z dela. Nekega dne pride v vojašnico ruski praporščak, da inam odvzame čevlje. Lepi čevlji, ki sem jih dfrbil od kmeta, so se mi smilili, da bi jih oddal, zato sem jih rajši zatajil. Ali obuti si jih potem nisem več upal, zato sem sklenil, da jih prodam. Imel sem srečo, kajti na dvorišču so se nahajali tudi begunci in pri njih sem zlahka spravil čevlje v denar. Dobil sem osem rubljev. Toliko denarja še nisem imel y Rusiji. Kupoval sem si mleka, kar je moje okrevanje še pospešilo. Vsak drugi dan pa sem hodil v bolnišnico po zdravila. Zopet so začeli prihajati kmetje po nas. Ker nas je bilo malo, niso dosti izbirali. V vojašnici pa se nam je godilo vedno slabše, zato sem sklenil, da grem rajši na delo. Nihče ni hotel več ostati v vojašnici. Nekateri so prišli na dobro mesto. Z menoj jih je bilo osem. Vsakemu so odkazali svoje delo, mene so radi bo-lehavosti določili z-a pastirja. Pasel sem 70 glav živine. Od začetka m- je bilo dobro. Ker pa je bil pašnik krog in krog obdan z njivami, mi je živina začela uhajati v škodo. Moral sem mnogo begati, ko sem jo zavračal. Nekega dne sem se tako upehal, da sem se zgrudil. Prišel je gospodar ter se močno znesel nad menoj. Ko pa se je prepričal, da sem težko bolan, mi je dovolil, da grem drugi dan k zdravniku. Zjutraj se odpravim na 12 vrst dolgo pot v Kobelak. Med potjo se mi pridružita še dva tovariša, ki sta se pritoževala, da jima pri tem kmetu ni več obstanka. Niti zajtrka niti koščka kruha nismo prejeli na pot( Lačni kakor smo bili, smo se oglašali pri manjših kmetih, ki so nam radi postregli s kruhom in mlekom. V mesto smo prišli šele' zvečer. Takoj smo poiskali znano vojašnico ali o ujetnikih ni bilo ne duha ne sluha. Naleteli smo pa na policijsko stražo, ki nas je ročno od-premila v policijski zapor. Celica, ki smo se v njej znašli, je bila kaj majhna umazana luknja in je po njej mrgolelo stenic, ščurkov, uši in bolh. Edina oprema je bila vrč z vodo in še neka posoda. Mesto hrane smo dobivali dnevno 8 kopejk, za ta denar smp si mogli kupiti poldrugi funt kruha. Zjutraj smo ga dobili, opoldne ga že nobeden ni več imel. Vsega nas je bilo v celici osem. Lačni in žalostni od negotovosti, kako dolgo bo še trajalo to jetništvo ob kruhu in vodi. smo prestajali grozne dneve. Po treh tednih sem bil popolnoma zdrav. Oblekel sem zopet svojo obleko, sestre pa so mi povezale v velik robec kruha in drugih jestvin. Prišel je stražnik ter me odvedel nazaj v zapor, kjer sem našel še vse tovariše. Bili so močno shujšani. Razvezal sem robec ter bratovski razdelil vse dobrote. Hitro smo jih pospravili, potem pa zopet skupno gla-dovali. Preden so nas izpustili, je preteklo celih 24 dni. Zopet smo hodili 12 vrst dolgo pot do postaje Kobelak, od koder smo se v nekaj boljših vagonih odpeljali v Poltavo. Za dan hoda smo prejeli 2 kopejki v priboljšek. Ker je bila že noč, so nas na postaji pričakovali z baklami. Tu se nam je pridružilo več ruskih ujetnikov. Vodili so nas naravnost v glavno turmo (jetnišni-co). loda ostali smo le tri dni, nakar so nas vrnili v Kobelak na kruh in vodo. Nato zopet v Poltavo v turmo in končno v vojni tabor, kjer smo ostali samo par dni. Zopet smo hodili dve uri na postajo ter se z vlakom odpeljali v smeri proti severozahodu. Več dni smo se tako vozili v negotovost, dokler se nismo ustavili v Tambovu, kjer smo se nastanili HomutaAua ggMUka Novi mestni proračun sprelet Moč v Kairu Snočnja premiera Gilbertove operete Protest gostilničarjev in hotelirjev — Danjkove barake bodo podrli — Nova tržnica »Noč v Kairu « je v splošnem dobro uspe-še nerešena zadeva — O. s. Meglič: Kaj namerava ukreniti mestna občina, da pride la- Predvsem je ugajala slikovita sce-Maribor v prvi draginjski razred — Prodajte blok stanovanjskih hiš v Smetanovi ulici — „Tudi mi smo to delali, ko smo bili v opoziciji" — Odškodnina mestnim svetnikom V mestni posvetovalnici se je vršila sinoči prva letošnja seja mestnega sveta mariborskega, na kateri se je dokončno sprejel proračun mestne občine mariborske za upravno leto 1938-39, ki izkazuje, kakor smo že včeraj poročali, din 60,118.200 dohodkov in prav toliko izdatkov. Sejo je otvoril ob 18. uri mestni predsednik dr. Juvan, ki je uvodoma (manjkala sta mestna svetnika gg. Grčar in Petejan) pozdravil novega sres-kega načelnika Maribor levi breg dr. š iško, ki je prvič prisostvoval občinski seji. Nato so se določili člani v mestno disciplinsko sodišče I. stopnje za 1 .1938 in sicer Ozvatič, dr. Miler, nam. Stabej iti Prijatelj, izvolil se je tudi gradbeni odbor za leto 1938, v katerem so: Žebot, dr. Pihlar, Stabej, inž. Jelenec, inž. Va-uek, inž. Strgaršek, namestniki prof. Baš, inž. Ničič, dr. Miler. Sledil je obširen referat finančnega referenta mestne občine mariborske g. Hrastelja, ki je v tričetrturnem govoru podal ekspoze o novem proračunu mestne občine mariborske. Govoril je o personalni politiki pri mestni občini, o šolstvu in kulturi, o zdravstvu, o gradbeni socialni in finančni politiki mestne občine mariborske. Dejal je, da plaoc občinskih uslužbencev niso pretirane in da znašajo v odstotkih manj kakor v drugih mestih naše države napram celotnemu proračunu. Nadalje je finančni referent poročal, da so se gostilničarji in hotelirji pritožili proti osnutku novega proračuna in sicer predvsem radi nameravane uvedbe takse za bivanje tujcev v mestni občini mariborski. Na ta protest gostinskih podjetnikov je finančni referent odgovoril, da bodo dohodki te takse služili izključno za propagando našega mesta in da so gostilničarji lani itak dobili od mestne občine mariborske najmanj za din 200.000 ugodnosti. Glede zahteve Združenja gostilničarjev v Mariboru, naj se V proračun vnese primerna vsota za gradnjo srednje hotelirske šole v Mariboru, je mestni svetnik Hrastelj odvrnil, da bo to mestna občina storila takrat, ko se bo vsa akcija postavila na reelnej-šo podlago. Pri poglavju o gradbeni politiki mestne občine je finančni referent dejal, da bo letos poleti mestna občina podrla barake v Danjkovi ulici, tako da bo ob 20 letnici osvobojenja ta madež našega mesta odstranjen. Sredstva za gradnjo novih zasilnih stanovanj, kakor tudi za novo carinarnico in stanovanja za carinske uradnike niso vnesena v redni proračun, ker se bodo potrebna sredstva črpala iz kaldrminskega fonda in iz transakcije pri prodaji vojašnic. Glede nove tržnice se že delajo načrti, dokler pa načrti niso odobreni, tudi ne more priti ta postavka v redni proračun: Po končanem poročilu finančnega referenta se jo pričela generalna debata in se je .kot prvi oglasil k besedi mestni svetnik g. Meglič. Tnterpeliral je mestnega predsednika, kaj namerava mestna občina ukreniti, da pride Maribor v prvj draginjski razred. Vprašal je tudi, koliko pričakuje mestna občina iz kaldrminskega fonda in kaj namerava občina s tem denarjem. V nadaljevanju svojega govora je m. s. Meglič dejal, da je po mestnih ulicah in trgih še precej nesnage in da naj mestna občina namesti po ulicah in trgih košarice za razne odpodke po vzorcu drugih mest. Glede takse za bivanje tujcev v mestni občini mariborski je g. Meglič dejal, da je naloga mestne občine, da pospešuje turizem, toda glede tega se doslej ni še nič storilo in je rodila uspehe le privatna iniciativa. Na eni strani hočemo tujce privabiti, na drugi strani pa obremeniti. Hotelirji in|jal, da bo mestna občina takoj votirala gostilničarji bodo morali prevzeti vse; primeren znesek, čim to storijo država, takse na svoja ramena. Od nove takse si ne obetajo prav nobenega haska, ampak nasprotno. Neobhodna potreba je, da se pravilnik o pobiranju takse na bivanje tujcev odloži, ali pa naj se takse individualno zmerno pavšalirajo. Glede zvišanja doklad na neposredne davke za 10% radi nove socialne davščine je bil g. Meglič mnenja, da ne bo te nove davščine nosila samo industrija, ampak prizadeti bodo predvsem tudi trgovci, obrtniki in hišni posestniki. Dejal je, da je hišna posest v Mariboru najbolj obremenjena v celi državi in da se hišna posest leto za letom bolj obremenjuje. — Mnogi hišni posestniki ne bodo mogli iz lastnega plačati nove davščine, ampak jo bodo prevalili na hišne najemnike in bodo najemnine zvišali. M. s. Meglič je v nadaljevanju svojih izvajanjih dejal, naj se gotovi izdatki skrčijo in naj mestna občina ne išče novih virov, ampak naj skuša breme odvaliti. Predvsem naj se proda blok stanovanjskih hiš v Smetanovi ulici, za katerega mora mestna občina plačati še 4 milijone din dolga. Naslednji govornik m. s. K or e s je povdaril, da so druga mesta že davno uredila vprašanje brezposelnih in brezdomcev. Uredba o starostnem zavarovanju delavcev ne odgovarja zahtevam delavstva ter je apeliral, da mestna ofo čina zadevni pravilnik revidira. Nato je govoril podžupan F. Žebot, ki je priznal opoziciji pravico, da kritizira, ter dobesedno dejal: »Tudi mi smo to de lali, ko smo bili v opoziciji!« Po njegovem mnenju mestni davki diso previsoki. M. s. dr. Miler je hvalil delo sedanje občinske uprave. M. s. WeiB je zahteval, da se vendar enkrat prične z realizacijo načrtov za graditev novega mostu v Melju. M. s. dr. Sušnik je dejal, da je Slomškova literarna nagrada za velika dela premajhna, za slaba pa pre visoka. M. s. dr. Pihlar je opozarjal da obstoja nevarnost, da izgubi Maribor svoj dober sloves kot klimatičnj kraj, in to predvsem radi dima iz številnih tvor-nic. Mestna občina mora najti sredstva za odstranitev škodljivih vplivov indu strije. Poslednji govornik je bil m. s. Sp r a g e r. Vsem omenjenim govornikom in in-terpelantom je odgovoril mestni župan dr. Juvan, ki je poročal, da je načrt za zidavo nove carinarnice že izdelan in da je mestni občini na razpolago iz kal-drmimskega fonda doslej 6 milijonov din. Mestna občina bo v svrho izpeljave grad benega načrta (gradnje nove carinarnice, zasilna stanovanja, stanovanja za carinike, regulacije cest itd.) najela primerno posojilo, ki se bo amortiziralo iz do-' hodkov kaldrminskega fonda, ki znašajo letno en milijon din. Glede gradnje novega mostu v Melju je mestni župan de- banovina in okoliške občine, ki so v prvi vrsti v tej zadevi zainteresirane. Potem, ko je mestni župan še podčrtaval važnost in nujnost novega socialnega davka in uvedbo takse za bivanje tujcev v Mariboru, se je vršilo načelno glasovanje za novi proračun, ki je bil soglasno sprejet. Tudi v detajlni debati je bil proračun soglasno sprejet, razen pri točki glede sprejetja in uvedbe novega socialnega davka, ko. je m. s. Meglič glasoval proti. Soglasno je bila odobrena tudi nared-ba o proračunu mestne občine mariborske za upravno leto 1938-39, ki pravi med drugim: Iz proračunske rezerve se ne smejo zvišati krediti, določeni za osebne izdatke, pač pa se morejo zvišati iz proračunske rezerve krediti za nove pokojnine. V letu 1938-39 izpraznjena službena mesta se — razen v slučaju neosb-hodne potrebe — ne dopolnijo. Odškodnina za člane mestnega sveta za posle po občinski potrebi v mestu Mariboru ali v območju dravske banovine se določi na din 75 do din 150 dnevn°, in to z ozirom na značaj izvršenega dela. Morebitni vozni stroški se zaračunajo posebej. Primerno višino odškodnine v določenih mejah odredi za vsak posamezni slučaj predsednik mestne občine. Mestni svet je nato soglasno sprejel resolucijo, v smislu katere sc banska uprava naproša, da v večji meri prispe va za podporo revežev v Mariboru in naj zadevo uredi s posebnim pravilnikom. Glede akcije za uvrstitev Maribora v prvi draginjski razred je mestni svet pooblastil mestnega predsednika, da stori vse potrebne korake na merodajnih mestih v Beogradu. Nato je mestni svet odobril predlog finančnega referenta, da se stanovanjski prostori v novih zgradbah oprostijo za dobo 6 let od kanalščine in vodarine. Tudi je mestni svet odobril najetje posojila 500.000 din za nakup stavbišča za novo realno gimnazijo, in sicer pri Mestni hranilnici mariborski za dobo 20 let. Končno je mestni svet odobril nakup 730 kv. metrov velike parcele po 138 din za kv. meter v Aškerčevi ulici od ge. Fride Pfrimerjevi, na katerem kompleksu bo mestna občina zidala zgradbo stanovanjskih hiš za carinske uradnike, nakar je mestni predsednik zaključil proračunsko sejo. V okviru detajlne proračunske debate se je pravilnik o pobiranju takse na bivanje tujcev v mestni občini mariborski, ki smo ga že včeraj objavili v našem listu, spremenil, in sicer tako, da znaša taksa pri ceni postelji do 10 din 1 din, pri ceni postelji do 40 din din 2 (mesto prvotnega načrta 3 din), pri ceni postelji nad 40 din pa 5 din. nerija, pa tudi novi kostumi in okusne obleke. Gilbertova glasba ni na oni stopnji melodioznosti in privlačnosti, kakršne smo vajeni pri drugih operetah. Zametek, razplet in konec operetnega dogajanja, k} se suče okoli dragocenega diadema rodbine Damašinov, potekajo v značilnem krogotoku operetne šablone z neizogibnostjo treh parčkov ob koncu tretjega dejanja. Zdi se, da ni opereta razgibala občinstva do tolike mere, kakor pri drugih operetah, četudi so se vsi sodelujoči zelo potrudili, da bi prevzete naloge čim prepričevalneje izvedli. Lojze Herzog je svojevrstno zasnovani Gilbertovi glasbi, ki je ob prvem dejanju na nekaterih mestih precej orientalno usoglašena, dal primernega poudarka. Orkester je mestoma pnegla-ševal soliste in zbor. Zelo okusen je bil koreografski vložek v prvem dejanju, ki ga je prizadevno pripravil naš koreograf Anton Harastovič, ki je kot režiser: uspešno rešil tudi ostale probleme režijskega in sceničnega značaja. Jelka Igliče va je v vodilni vlogi Jane Fanelove beležila močan napredek, ki se tiče predvsem igralske strani njenega podajanja. Tudi v pevskih partijah se je s svojim partnerjem Sancinom, ki je bil galanten, prožen Aristide, učinkovito uveljavila, v kolikor pač dopušča šlagerska pičlost obeh solističnih vlog, na čemur sploh trpi ta opereta. (Noči v Kairu, O sladka žena, Ni li pregrešno). Elza Barbičeva je kot princesa Nastja razvila vse svoje subretne spretnosti, s katerimi lahkotno, dovršeno in kakor igraje izvaja tudi najtežje detajle-Komično področje sta zastopala Danilo Gorinšek kot posrečen knjaz Dama^ šinov, Anton Harastovič pa v \Jogi zaljubljenca Franja. V ostalih manjših vlogah so se primer' no uveljavili še Branka Rasberger-j e v a kot Španjolka, Pavle Kovič kot policijski komisar, Edo Ver d oni k v vlogi legacijskega uradnika, Danica Sa-vinova kot služkinja pri Fanelovi, P. R a s b e r g e r kot hotelski ravnatelj, L. C e r n o b o r i kot natakar, Lojze Stan d e k e r kot tajinstveni gospod, Milan Košič kot svojsko zasnovani sluga pri Ravallinu, Just Košuta v vlogi reporterja in letališkega uradnika, nadalje Rado Na krst in Franjo Blaž kot prvi in drugi gospod, Slava Gorinškov a pa kot zamorka. S snočnjo premiero so absolvirane komaj tri operete v letošnjem operetnem Ofoneitti eoBftedi Cirilmetodova šola v Gradišču — zaprta! v nedograjenem gledališču. Imeli smo na izbiro, da se zberemo v dve skupini. Obvestili’so nas namreč, da bodo Nemci poslani v Sibirijo, Slovenci pa v Turke-stan. S tovariši sem se odločil za l urke- Naši javnosti je znano, s kolikim trudom in stroški je naša narodnoobrambna organizacija GMD zgradila v obmejnem Gradišču novo šolsko poslopje, v katero je pohajalo okrog 100 šoloobveznih otrok. Pomeri te nove šolske postojanke tik ob avstrijski meji bi bilo odveč pov-darjati. Neprijetno nas je dimila vest, da je prepotrebna šola že od petka 4. t. m. zaprta. Ena učna moč, ki je na tej šoli poučevala, je bila premeščena drugam, tako da je ostalo vse breme na ramenih agilnega, a žal bolehnega šolskega upravitelja g. Turka, ki je moral radi svojega slabega zdravstvenega stanja iskat: zdravniške, nege. Sola je na ta način epertoarju in si glasbeno občinstvo čim preje želi potrebne spremembe v pričakovanju napovedane operne predstave. —v loobveznih otrok ostalo preko noči brez pouka. Za obmejno Gradišče je v narodnem pogledu zaprtje šole neizmerna in ne-popravljnva škoda in je dolžnost merodajnih činiteljev, da se sedanje stanje čimprej odpravi ter da se na to šolo imenujejo nove učne moči, da bodo Gradi-ščani za svojo šolobvezno mladež deležni pouka in vzgoje, za katero je oskrbela naša CMD z velikimi žrtvami potrebno streho. Narodna dolžnost veleva, da se ta šola čim preje zopet odpre! Sreda, 9. februarja, ob 20. uri: »Veronika Deseniška«. Red C. Četrtek, 10. februarja, ob 20. uri: »Noč v Kairu«. Red D. Petek, 11. februarja: Zaprto. Mariborska opera. Težko pričakovana prva operna premiera se bliža svojemu uresničenju. Vprizori so popularna Verdijeva opera »Troubadur«. Predstava za dijake. V nedeljo 13. trn, popoldne se vprizori zadnjič in ob znižanih cenah španska klasična ljudska igra »Sodnik Zalamejski«. Dijaštvo dobi sedelže po najnižjih dijaških cenah, toda le v predprodaji. Plesni večer v Mariboru. Nameravani plesni koncert svetovno znane umetnice Rosalie Chiadek se je moral radi odpo-tovanja umetnice na turnejo po Italiji odložiti na prvo polovico marca. Cfotl — v (Nadaljevanje prih. sredo.) > ostala brez vsake učne moči in jc 95 so- $g»&milite se CMD Nesporazum. Gospodar (novi sobarici): -špelLa, všeč si mi. Imaš že fanta?« Špela: »»O ne, pač pa deklico.« Alib'. Tat (tatu): »Vse tajanje ti ne bo pomagalo: ako ne boš mogel dokazati, kje si bil tedaj, ko je bilo mesarju ukradeno svinjsko stegno, boš obsojen!« »Kdo pravi, da ne morčm dokaza#-Dokazal bom. da sem bil prav v tistem času v župnišču, kjer sem ukradel P*®' šiča!« Uto:i&mke h /Miške jmvim Kuharski in servirni tečaj združenja gostilniških podjetij za mariborsko okolico v V želji, da čim bolj usposobi svoje članstvo ter dvigne nivo naše gostinske ®brti s posebnim ozirom na naraščajoči tujski promet ter zahteve potujočega občinstva, se je združenje gostilničarjev za mariborsko okolico odločilo za vsakoletno prirejanje kuharskih in servirnih tečajev, ki bodo našim bodočim gostilničarkam nudilo vse ono, kar je potrebno za uspešno vodstvo njih podjetij. Pred nedavnim se je končal prvi tak JeČaj, katerega je obiskovalo 20 gojenk 'z vseli krajev širše mariborske okolicc Ki so se praktično in teoretično vpeljale v kuharsko umetnost ter se izveižbale v "Svilnem serviranju, kakor ga zahteva najbolj razvajeni gost. Posebno servira-niu bo treba v bodoče posvečati čim več Pažn«>2, ker nas baš po tem mnogo sodijo tujci. Praktično vodstvo tečaja je bilo ^ ro;kah priznanih strokovnjakov, pod katerih vodstvom so tečajnice pripravile izbrana jedila za vse mogoče pri-j>ke. Tečaj je trajal celodvnevno in so popoldne predavanja iz najvažnejšega. kar mora zanimati vsako gostilničarko. Predavanja so oskrbeli znani mariborski strokovnjaki in sicer je preda-val o higijeni gostišč s posebnim ozirom fja tuberkulozo g. dr. Marinič, o živilih in poživilih prof. Škof, o pravilnem v&denju in dobrem gospodarstvu g. Po-v 0 d n j k, o davčnih zakonih davčni upravitelj g. Šmid, o obrtnem zakonu °brt. nadzornik g. Založnik, o kletarstvu. klet. nadzornik g. Vojsk ter o tujskem prometu in njega pomenu za naše Gospodarstvo Putnikov ravnatelj gosp. L o o s. Ob koncu tečaja je priredilo združenje r^alo svečanost, za katero so tečajnice 0skrbele vse potrebno ter pred zbranimi fosfi tudi praktično dokazale uspeh te-Predsednik združenja g. Matija ] c, ki ima z? izvedbo tečaja največ 2aslug, se je v svojem govoru najprej Nahvalil banski upravi, ki je tečaj odobrila ter ga tudi denarno podprla, nato 0a pozdravil zastopnike oblasti, obrtno-'^adružnega nadzornika g. Založnika. Zastopnika zbornice TOI zborničnega Svetnika g, Šereca, nadalje davčnega upravitelja g. Šmida, zastopnika mariborskih gostilničarjev gg. Povodnima in Jenka ter ostale goste. Nadzor-n‘k g. Založnik je s kratkim govorom °risal pomen takih tečajev, ki bi jih mo-^*a prirejati vsa naša združenja, da bi bila vzgoja naših bodočih gostilničark Praktična in teoretična ter vezana na ^ranitev naše nam lastne domačnosti ;er solidne postrežbe. Nadalje je pod-j^tal, da ni pričakoval v teh razmerah ak-e višine uspeha in da je prirediteljem a'a največje priznanje sama banska ?Prava s svojo podporo. Za zbornico je ’zrekel pozdrave pozdrave ter priznanje Serec, za mariborsko združenje pa P o v o d n i k. V imenu udeleženk se ■’e predsedniku zahvalila za vso skrb Me. j\^jra Ozvaldova iz Ruš ter mu znak hvaležnosti izročila šopek rdečih , željno v. Končno se je zahvalil pred-edniku v imenu članstva član Drave g. Janko Ko s t,a n j š e k, ki je 'Henil, da je združenje pokazalo pot. po . ‘jteri ga bodo gotovo posnemali zveza ^ruženj v Ljubljani kakor tudi ostala druženja. Predsednik se je še zahvalil ■sem predavateljem za odziv in trud ka-^0r tudi tvrdki Renčelj, ki je dala lokale , rezplačno na razpolago, nadalje tvrd-ram Vicel, Berndorf in Bernhard, restav-acijama Povodnik in Majcen ter osta-f ’**' ki so pripomogli h lepemu uspehu ‘ecaja. NAROČNIKI POZOR! V zvezi z večkrat objavljenim pozivom ter opozorilom radi poravnave zaostale naročnine smo priložili položnice s prošnjo, da se jih cenjeni naročniki č. 73t> Kupim SKOBELNIK iu mizarsko orodje kupim. — Naslov pustiti v upravi. 748 Kupim dobro ohranjen ŠPORTNI VOZIČEK Pismene ponudbe na upravo pod »Športni voziček«. 753 Prodam WERTHEIM-BLAGA.INA št. 4 naprodaj. Povprašati v cvetličarni, Gosposka ul. 15. 651 ŽAGOV1NA poceni naprodaj. Vprašati: Josip Kofler, Bistrica 14, pri Limbušu.___________________643 Naprodaj težka MIZA 6 stolov in 2 fotela s pravim usnjem tapecirani in salonski divan. Frančiškanska ul. 21-11 13.—16. ure. 739 PISALNI STROJ »Mignon«, prav dobro ohra njen, ugodno naprodaj. Tattai bachova 5. 734 ŠIRITE »VECERNIK«! Sobo odda Lepo. prazna SOBO z uporabo kopalnice oddani; Kopališka 4-11, desno. 735 SOBO s štedilnikom oddam s 15. f®' bruarjem. Koroška c. 50. 73-' Stanovanje KRASNO 3-SOBNO STANOVANJE z vsem komfortom v novi hiši, Slovenska 37. II. nadstr. s 1. aprilom oddam. Povpr. Gospojna 13. 653 Službo dobi VAJENKO sprejmem za šivanie moškega perila. Konfekcija perila. Ruška c. 2. 747 HIŠNA POMOČNICA vajena kuhe. poštena, zdrava in čista, srednje starosti s® sprejme s 15. februarjem k eni osebi. Ponudbo na upravo »Večernika« pod »Hišna P°: močnica«. 746 SLUŽKINJO sprejmem s 15. februarje'1^ Naslov v upravi lista, ^ Cankarjeva 26 MOTOR-LOTZ Telefon 28-50 ekonomičen cenen in prvovrsten Gostilničarji, rettavrateriU Ne zamudile bali teden, ugodni nakup platna za rjuhe, namizne prte, prtiče, obrisače, gradel za žimnice po jako znižanih cenah nudi trgovina Josip Šrai, Maribor Palača banovinske hranilnice Zahvala I Za iskreno dokaze sočutja ob smrti našega najboljšega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda Anton-a A. Satran-a podpolkovnika v pok., kakor tudi za poklonjene vence in zadnje spremstvo izrekamo vsem dragim prijateljem in znancem našo najprisrČraejšo zahvalo. Maribor, Zagreb, Zenica 9. tebr. 1938. 751 RODBINA SATRAN. Muby Bil je hud začetek. Da pridobi časa, je pričela lady Rodneyeva popravljati ogenj v peči. . Moral bi ti preje sporočiti,« je dejal končno pol v nadi, da je samo njegova malomarnost povzročila njeno nevoljo. -Zvedela sem še dovolj zgodaj,« je rekla lady Rodneyeva žalostno. , »Slaba poročila potujejo vedno hitro.« -Počakaj, da jo vidiš,« je pripomnil po kratki pavži Geoffrey, poln za.upan.ia v nezmotljivost tega sredstva. »Prav nič mi ni zato, da bi jo videla,« ie odgovorila neprijazno. ■Tako ne smeš govoriti, ljuba mati,« js zaklical mladi mož, stopil k njej ter ovil svojo roko okrog njenega vratu. BH je njen ljubljenec* to je vedel, .zato je še vedno upal. da se vse poravna. »Kaj ji moreš očitati?« Vse! Kako ti je prišlo na misel, da pripelješ svoji materi tako snaho?« »Kako moreš vedeti, kakšna je, dokler še še nisi videla?« »Dama ni,« je odvrnila lady Rodneye-va odločno, kakor da je s tem dognana vsa zadeva. »Gre samo za tc>, kaj razumeš pod besedo »dama«, je mirno odgovoril Geot-frey;-premagoval se je, bolj radi Ruby kakor radi šeibe. »Ti misliš, da stori staro ime iz ženske damo. To je mogoče, vsekakor bi moralo tako biti, čeprav ti lahko .navedem izrazite primero, o prav nasprotnem. Jaz pa verujem tudi v plemstvo, ki ga podeljuje tudi narava. Ruby je gotovo dama v svojem govorjenju in ravnanju, kakor d., se preteka v njenih žilah kri vseli Howardov.« »Pričakovala nisem drugega odgovora od tebe,« >2 odgovorila mrzlo. »Ali nima nikakih plemenitašev v svojem sorodstvu?« »Mislim, da je bila njena mati iz dobre rodbine.« »Ti misliš!« je vzkliknila jezno. »-Ni se ti zdelo vredno, da bi se o tem prepričal? Mislila bi, da mora biti človek tvoje Starosti že tnalo bolj pameten.« »Ruby mi je draga, kakršna je, z blagorodno materjo ali brez nje,« je odgovoril Geoffrey. »Ljubezniva je, dražestna, najlepša ženska, kar sem jih sploh kdaj videl... Ti se vendar ogrevaš za lepoto, mati,« je rekel z laskavim glasom, »ugajala ti bo, mora ti ugajati. In kakšno pozornost vzbudi, ko jo predstavim ...« »Predstaviš,« je kriknila lady prestrašena. »Vendar ne misliš navadne irske deklice predstaviti kraljici?« »Poniževalno ne smeš govoriti o njej, moja žena je,« je izjavil Geoffrey prijazno a ponosno. »Zena, ki je ljubim in cenim nad vse. Ko jo vidiš, spoznaš takoj, da se je izraz .navadna’ v nikakem oziru ne prilega. Njen nastop je popolnoma korekten in izredno ljubezniva je.« »Ti si zaljubljen,« ga je prekinila mati zasmeliljivo, »in ne vidiš ta hip še nika-kih napak na njej. Radi tebe želim, da ne opaziš notane razlike tudi tedaj, ko jo boš primerjal z damami iz svojih krogov ter da se ne bi nikdar kesal.« »Zahvaljujem se ti za tvoje dobre želje,« je odgovoril Geoffrey hladno. Sledila je precej dolga pavza. Lady Rodneyeva je sukala svoje prstane, Geof frey pa je pozorno motril svoje čevljs. Naposled se je oglasila mati: »Ali..« ali je vesele narave?« »Da, zna se smejati, ako tako meniš,« je odvrnil Geoffrcy dobre volje. In prevzet spominov, v katerih je igrala njegova uboga mala zatoženka veselo vlogo, se je naslonil nazaj na stol in udaril v prisrčen smeli. »Razumem,« je rekla lady Rodneyeva vedno bolj razdražena, »to je torej navadna ženska, ki se pri vsaki priliki glasno krohota in kaže vsem ljudem takoj svoje nizko pok olje nje.« Geoffrey je smatral izraz »navadna ženska« kot osebno razžaljenje. »Vsaka stvar ima svoje meje, tudi moje potrpljenje,« je izjavil, • ; da ibi pogledal svojo mater. »Ruby in jaz sva eno, in celo ti-moja mati, ki te ljubim in spoštujem, ne smeš tako govoriti o njej,« (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.