i f Glas zaveznikov Leto I - Št. 66 OFm&cijski JE FORESf A Cevka, ki j e preobrazila svet Izvor obsežne elektronske industrije - «Benečanske žaluzije» I j moderne elektronike -71 letni izdelovalec toplotnih napeljav Pred tridesetimi leti je stal v Nevo Yorku pred sodnikom okrajnega sodišča slok in slabo oblečen iznajditelj, katerega so poklicali pred sodišče na zagovor, češ da se je posluževal pošte za varanje ljudi. Državni tožilec je kazal po■ rotnikom oevčioo, ki je izglodala kot majhna električna žarnica, iz katere so na dveh nasprotnih koncih štrlele žice. Dolžil je obtoženca, po imenu Leeja de Foresia, da je trdil, da bo ta majhna anič vredna* naprava sposobna v 'bližnji bodočnosti prenašati človeški glas preko Atlantika. Državni toiileo je trdil, da so nekateri lahkoverni vlagatelji vložili svoje prihranke v delnice podjetja, katerega je ustanovil Lee de Forest. Zahteval je, da sodišče obsodi obtoženca in njegove pomočnike na zaporno kazen. Dva izmed Forestovih družabnikov so res obsodili, Lee de Forestu pa je naredil sodnik samo zelo ostro pridigo. *N tč vredna steklena žarnica» je bila elektronka, največja iznajdba, ki se je posrečila posameznemu iznajditelju v to, stoletju. To je osnova današnji obsežni elektronski industriji, katere proizvodnjo cenimo na štiri milijarde dolarjev. Po manj kot dveh letih je zaničevana De Forestova. cevka prenašala človeški glas preko Atlantika. Z njo so izvedli prvi brezžični telefonski pogovor med Nevo Torkom in San Frančiškom. Sam njen iznajditelj, Lee de Forest, se ni zavedal ogromne važnosti svoje iznajdbe. Držal je v rokah ključ do ogromnega bogastva in nezaslišane slave, toda Lee de Forest si ni nikdar znal z njim odpreti pravih vrat. Mnogo bolj s« je razumel na elektriko kot pa na denarna vprašanja 4n trgovino. Rojen kot iznajditelj Ze od svoje zgodnje mladosti se je Lee da Forest batil » iznajdba, mi. Izdeloval je električne baterije, kompase, električne motorje tn oe-lo topilne peči, ki so vse dobro delovale. Izdelal je napravo za posrebren je in njegov prvi zaslužek je Vila nagrada za posrebritev ure svojega soseda. Na Sheffieldovi tehnični šoli v Vale je bil tih in priden učenec. Nil je siromak in 4* nižjih slojev, lako, da «4 ni mogel narediti širšega kroga prijateljev. Prebival je v nezakurjeni sob4 in jedel za 15 centov dnevno. Končal je šolo v skrajšanem roku treh let, in stopil v službo kot izdelovaleo načrtov za električna podjetja. Predavanje o Hertzovih valovih ga js lako navdušilo, da se je vrgel z vsemi silami na preučevanje pojavov, ki jih danes imenujemo Ko je mor se jeva brezžična telegrafija postala predmet zanimanja vsega znanstvenega sveta, je bila najboljša naprava za sprejemanje brezžičnih znakov iz zraka nerodna cevka. Bila je napolnjena s kovinskimi opilki, ki so napravili zvezo za električni tok, kadar je ob njih zadel električni val, ki je prišel Po zraku. Majhno kladkvoe je moralo nato prekiniti to zvezo, preden je mogla takšna naprava zabeležiti novi val. De Forest se je spravil na delo, da bt iznašel boljšo sprejemno napravo. Preživljal se je v Chicagu z najrazličnejšimi majhnimi dnevnim 4 opravili, medtem ko je zanj glavno delo začelo šele, ko se je zvečer vračal v svojo podstrešno sobico, ki je bila polna najrazličnejših naprav. Nekoč je pozimi živel z 10 dolarji ne mesec, katere si je služil s prevajanjem francoskih tehničnih člankov. Doma je hodil bos, da bi prihranil čevlje. V svoj dnevnik je nekoč napisal zelo globoko misel, da bo prihranil svoje hlače, če bo vstajal čim pozneje iz postelje. Ce se bo pazljivo držal tega načela, mu bodo hlače vzdržale do pomladi, «0h, kakšna osamljenost, kakšne težave*, je pisal žalostno. eGibljem se v novem neraziskanem svetu. Tukaj ni sledov za nobenim predhodnikom. Nimam nobenih naprav, nobenih sodelavcev. Vse moram preizkusiti sam*. Pot k uspehu Končno se mu je sreča vendarle nasmejala. De Forest je stopa kot pomožni učitelj na Zavod Armcmr. Tukaj je poučeval M ure na teden ter kot nagrado smel delati posku. se v zavodovem laboratoriju. Končno je s pomočjo mladega telefonskega mehanika EduHna Smy-tha končal svoj tresponder* _ avtomatičen sprejemnik brezžičnih električnih valov, ki je imel zelo važno prednost pred cevko napolnjeno s kovinskimi opilki. Ko se je bližalo tekmovanje jaht ob obali Bamdy Hook, je predložil novinarski družbi «Associated Press*, da bo spremljal tekmovanje iz majhnega motornega čolna. Toda A. P. je že naredila pogodbo z Maroonijevo družbo, tako da je rPubUshems Press Assooialion*. Nekaj tednov pred tekmo je moral najeti prostor, kupiti material in izdelati napravo, tako je bil zopet na koncu svojih sredstev. Neki trgovec mu je posodil 1000 dolarjev, tako da je mogel ustanoviti podjetje American Wireless Tele-graph Compang in začeti dol-gorajen boj z Maroonijevo družbo, Izid je bil poraz. Nobenemu izmed iznajditeljev ni prišlo na misel, da morata uporabljati različne valovne dolžine. Tako sta motila drug drugega pri oddaji. Na mesto ni prišlo nič drugega kot velika zmeda znakov, ki jih nihče ni mogel razbrati. Časopisne družbe so bile prisiljene poslušati se starega načina predaje poročil. De Forest se je spustil v velik načrt, kako zbrati večja sredstva in se je pri tem poslužil zelo zgovornega toda nesolidnega usta-novtUka podjetij po imenu Whita. Uprava lista Providemoe Journal je 1903 naročila De Forestu, naj na otoku Block postavi brezžično oddajno postajo, da bi časopis dobil tako najnovejše vesli. Ta poskus je bil tako uspešen, da mu je mornariško ministrstvo dalo nalog za uvedbo poročevalske službe pri manevrih ameriške mornarice z njegovimi novimi brezžičnimi aparati. Potem so ga poklican v Anglijo, kjer Je delal prve poskuse za brezžično zvezo med Irsko in Walesom. Zgradil je tudi brezžično postajo v Samlungu na Kitajskem, od koder so prihajala poročila za časa rusko-Japonsite vojne. Njegovi poskusi na velesejmu v St. Louisu; so pritegnili na sebe pozornost vsega sveta.'Bledil Je še večji uspeh, ko mu Je ameriško mornariško ministrstvo poverilo zgraditev petih brezžičnih oddajnih postaj na Floridi in v Karaibskem morju. Toda preden Je bilo delo končano, Je njegova družba prišla v težko denarno stisko. Njegovi načrti so bili preveč visokoleteči. De Forest je izstopil. Doba njegove brezžične telegrafije je stem končala. Zadržal je za sebe samo 1000 dolarjev v gotovini in lastninsko pravico do nedogotovljene iznajdbe elektronke, naprave, katero so njegovi družabniki imeli za »ničvredno igračko*. Zgodovinsko odkritje Dolgo vrsto let se je boril z nejasno idejo. Začelo se je pri čudnem pojavu pri plinskem gorilniku neke noči leta 1900 v Chicagu. Ko je delal z enim izmed svojih prvih detektorjev, Je pri oddajanju opazil, da se plamen plinskega gorilnika veča in manjša v razdobjih, ki odgovarjajo preskakovanju električne iskre pri oddajniku. Videti je bilo, kot da bi bil tukaj ključ za zagonetno rešitev vprašanja sprejema električnih valov iz zraka. Poizkusi so sicer pokazali, da je zvok povzročil trepetanje plinskega plamena pod plinsko mrežico, toda De Forest je sltpo verjel v misel, da more segrete pline uporabiti za sprejem električnih valov. Med dve anodi je postavil plinski plamen. Nato je poskusil s oevko, ki je bila napolnjena s pbnom in jo segreval s plamenom. Kmalu pa je opustil plamen in ločil oba konca električne napeljave — katodo in anodo — z majhno mrežico. Pred leti je že Edison izdelal takšno oevko. Opazil je, če Je bila mrežica pozitivno naelektrena, da je slaboten tok (tok elektronov, kot danes vemo) strujil skozi odprtine v mrežioi in tako povzročil slabotno kroženje elektrike. Anglež J. A. Fleming je to odkritje izkoristil za sestavo cevke, ki Je sicer sprejemala električne valove is zraka, vendar pa fih ni mogla ojačiti. Ko je položil košček zakrivljene čtoe med oba pola v oevčioi, je Lee de Forest iznašel napravo, ki Je spremenila tok sveta. Ko je bil še poskusil s tenkimi ploščicami otre-fcove pločevine in drugih kovin v naj različnejših položajih, je končno vzel v roke košček platin-ske žioe, jo zakrivil, da je izgleda-la kot kuMjnska zajemalka in Jo postavil v oevko med katodo in anodo. Tako je odkril bistvo elektronke. Ta platinasti obroček je podoben beneškim žaluzijam. Ce vlečete za vrv takšne benečamski žaluzije, tedaj morete spreminjati osvetljenje vaše sobe ali pa oelo izdelati okoren način signaliziranja. Toda žaluzija, ki jo je izumil De Forest, deluje milijonkrat hitreje in točneje. Antena vašega radijskega sprejemnega aparata je v zvezi s takšno žaluzijo žarnicah vašega aparata. Slabotni električni valovi, ki prihajajo iz zraka v vašo anteno, so sila, ki vleče za vrv te nžaluzije* in zmanjšuje a\ ojačuje tok elektronov skozi oevko. Tako slabotni električni valovi iz vaše antene vplivajo na mnogo močnejši tok iz baterije vašega aparata. Ta je zadosti močan, da spravi v delovanje vašo slušalko ali glasnogo-vortlnik. Ce zvežemo vrsto elektronk drugo za drugo, tako da ojačeni tok prve deluje na drugo in tako dalje, lahko najslabotnejši tok ojačimo na poljubno jačino. Genialni duh De F or ista je našel tisti matijkajoči člen, katerega so iskali nadarjeni možje po vsem svetu. Medtem je znanost iznašla že številne izboljšave. Načelo majhne elektronke so uporabili pri velikih steklenih in kovinskih elektronkah, ki dandanes opravljajo ogromno delo na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Kot da bi radio, daljna tn brezžična telegrafija, telefotografija, prenos listin, zvočni film, televizija in radar še ne biti zadost, je zdaj elektronka začela stopati tudi na polje industrije. Plošče iz vezanega plastičnega nih, vežbalnih in tovornih letalih, so morati nekdaj sušiti v pečeh ure in ure. Dandanes pa pliotron, ki je zgrajen na istem načelu kot nekdanja De Forestova elektronka, opravi to delo v nekaj tre-notkih. On izžareva svoje plamene električnih valov, ki segrejejo, notranjost plošč in jih osuše v nekaj sekundah. Enaki tip elektronk uporabljajo za hitro šivanje ameriških vojaških dežnih plaščev, pri katerih zvarijo vlakna sintetičnega tekstilnega materiala z električnimi valovi. Prav tako vulkanizirajo kavčuk in celo kuhajo šunko l Celo tako zelo razširjena «električna očesa*, ki odpirajo in zapirajo vrata, čuvajo skladišča in blagajne pred tatovi in razdeljujejo različne vrste blaga, ne bi mogle videti brez De Forestove iznajdbe. Ko bodo tajne vojaške naprave začeli uporabljati za mirnodobne namene, bodo električna očesa gledala skozi meglo na morje in letala bodo pristajala pri Se tako gosli megli prav tako varno, kot danes pri btlem dnevu. Tudi pri železni cah bo izključeno trčenje vlakov na odprti progi. Brezžične telefone bodo namestili v osebnih in tovornih avtomobilih, s katerimi bomo lahko za časa vožnje v zvezi s pisarno ali svojim stanovanjem. Tudi elek- trično silo bo mogoče brezžično prenašati z novimi napravami. Toda Lee De Forest ni več spremljal bučnega razvoja svoje iznajdbe. Ko je v dvajsetih letih nastal velik razvoj radijske industrije, so drugi pospravili sadove in slavo njegove iznajdbe. Ni se udeležil niti izkoriščanju svoje iznajdbe v svetu zvočnega filma in televizije. Prejel je nekaj mlzerno majhnih zneskov pri prodaji različnih pravOo do svoje elektronke. Ce bi dobro gospodaril, bi danes lahko bil milijonar, Toda zapletel se je v dolgotrajne in drage sodne razprave. Kadar pa je imel denar, da je razsipaval s širokogrudnosljo novinca, ki ne ve, kaj ima v roki. Leta 1936 Je prijavil konkurz, v katerem je proti dolgovom, kH so znašali preko 100.000 dolarjev, stalo komaj 390 dolarjev vrednosti. Kljub svojim 11 letom je Lee De Forest dobrodušen in vesel. Vodi majhno podjetje v bližini Holly-ioooda, kjer izdeluje toplotne napeljave. Poln je novih idej kot vedno. Njegov sloves mu je zagotovljen. Bogat na medaljah in odlikovanjih, ima zajamčen naslov točeta radia* in iznajditeljsko čast elektronke. Ima tudU zadoščenje, ki ga daje zavesi, da je njegova elektronka temelj, na katerem danes stoji moderna civilizacija. DROBTINE Atomska energija Ali jo bomo lahko izrabljali za napredek človeštva Uspešno izdelovanje bombe, katere eksplozivna moč Izhaja lz razbijanja atomov, je gotovo triumf znanosti. Ce bodo ta ogromni vir sile izrabili za kaj bolj koristnega kot je uničevanje mest, bo v bodočnosti Imel večjo važnost kot smo lahko mislili. Toda za navadnega človeka je le eno izmed strašnih-najstrašnejSe orožje v tej vojni. Eno razdiralno orožje več, pred katerim ni obrambe, ena strahota več, ki jo je dobro imeti na svoji strani, o kateri pa lahko rečemo, da bi bilo Se boljše, če je sploh ne bi poznali. Prod vojno so s poizkusi ugotovili da uranov atoim lahko razbijamo če ga bombardiramo z nevtron), pri čemer se oprošča ogromna sila. Preden so to znanje lahko uporabili, so morali premostiti tri velike težave. Prvič: surovine vsebujejo le neskončno majhen del aktivnih elementov. Zato bi bilo treba ogromnih količin, preden bi dobili večjo količino aktivnih tvarin. To je verjetno naloga velikih ame- riških podjetij za to svrtio, Drugič: za bombardiranje z nevtroni je bil potreben obSiren in občutljiv aparat. Preden so ta postopek lahko izvajali izven laboratorijev — torej v večjem obsegu — Je bilo treba izpolniti priprave in jih zmanjšati po obsegu, da so postale premične. Potreben je bil razvoj postopka, da je reakcija nastopila kot je bilo določeno: ne prej, ne pozneje. Te probleme so rešili; ne vemo pa s kakšnimi sredstvi Tretjič: najvažnejši In najtežji je PrO" blem, kako uporabiti silo za konstruktivno delo. Treba je najti sredstva, ki bodo izkoristila in. u-ravnavala sprostitev sile, kadar bo potrebna. Ce za grašek aktivne substance naredi ob eksploziji žrelo v velikosti hiše, bo najbrž težko najti laboratorij, ki bo dovolj močan, da bodo v njen sproščeno silo lahko izrabili. Zelo zanimivo je, če bodo znanstveniki znali uporabiti iznajdbo, ki se Je izkazala kot najhujše orožje, za konstruktivno delo in napredek človeštva, Letalo in križarka, opremljena z radaijem Z radarjem opremljeni ameriški torpedo-bombnik v poletu nad 27.000 tonsko križarko, vrh katere je dobro vidna radarska antena. Tudi 12 centimeterski topovi imajo radarske naprave. » -- ...- plastičnega, i moral narediti on dogovor z družbo J lesa, katere uporabljajo pri jadral-1 Padarstvo ali uspešno odkritje V angleško bolnišnico v Atlantic Cityju je prišel vojak, ki je imel zelo čudno zaraščeno nogo v kolku. Bil je v nemškem ujetništvu, kjer ee mu zlomljena kost nikakor ni hotela zaceliti po običajni zdravniški negi in so ga zato znova operirali. Po operaciji je mogel opaziti le majhno rano nad kolkom In čez dva dni so mu nemški zdravniki rekli, naj giba z nogo. Nekaj dni nato so mu rekli, naj hodi. Poizkusil je ln do zdaj je lahko hodil. Ko se Je vrnil v Ameriko, so zdravniki rentgenizirall njegovo nogo in bili zelo presenečeni: videli so 1 in pol om debelo kovinsko palico, ki Je bila potisnjena skozi mozeg do tricetrt dolžine kosti. Iz mehaničnega pogleda se zdravniki strinjajo, ker ni vzroka, zakaj takšna palica, če Je pričvrščena na ttdno tkivo, ne bi mogla nado-mcetovatl kosti. Toda v preteklosti so uporabljali kovinske oevl pri operacijah le, da so uravnale zlomljene kosti prstov ta roke ali noge. To tehniko s kovinasto palico Imenujejo ameriški zdravniki »zelo smelo operacijo*, čudijo se, kako je njihovim nemškim kolegom uspela brez Infekcije. Zdravniki v bolnišnici previdno pravijo, da o tem primeru nimajo ne dobrega ne slabega mnenja. Dodajajo pa, da niso popolnoma zadovoljni s tem, kako se kost zarašča okoli tujega telesa. Predsednik Truman je izjavil, da preučujejo načrte o dobavi ži-veša za Evropo v prihodnji zimi. Odločitev bo padla, ko bo prispela še britanska delegacija. Neki ameriški strokovnjak in večina ribičev trdi, da sta najboljši čas za ribarjenje meseca aprila in maja. V Ameriki se lov odpre šele Junija in takrat je že slabše. V tej dobi se namreč starim ribam ni treba več mučiti za enoletnimi ribicami, ker imajo v izobilju mladic, ki Jih z lahkoto ujamejo. Ker go site, tudi nimajo nobenega zanimanja za vabe. Pozneje ima ribič boljši lov, ker male ribice rastejo ln postaja lov nanje starim vedno težavnejši. Zato bi proti zimi moral biti lov najboljši. Toda s hladnim vremenom se tek rib zmanjša, ker pozimi ribe prebavljajo 350 ur isto količino hrane, kakor poleti v nekaj urah. Tako so prišli do spoznanja, da so najbolj požrešne spomladi in je blagoslov sv. Petra takrat najobilnejšl. **k Ko je eksplodiral v pristanišču Hallfax leta 1917 parnik »Mont Blanc*, ki je prevažal munlcijo, so čutili eksplozijo 180 km. daleč. Mrtvih je bilo 1100 o-seb in 4 k,ml mesta so bili uničeni. »Mont Blanc* je nosil tovor 3000 ton. Ena sama atomska bomba, ki je padla na Hirošimo na Japonskem, je eksplodirala s približno 7 krat tolikšno silo. Kako je narejen atomski eksploziv, je r.ajvcčja tajnost. Toda osnovno načelo lahko razume vsak laik. Je, kakor je predsednik Truman rekel, «lzraba o-snovne sile v svetovju*. Ta sila je v vsakem atomu, osnovni enoti v naravi. Neskončen svet sam v sebi, ki Je Jedro protonov in nevtronov, okoli katerih se vrte elektroni kot planeti okoli sonca. Ce bi kaplja vode bila velika kakor zemlja, bi vsak atom bil velik kakor pomaranča. Večji del atoma Je praznina, okoli katere se vrte elektroni. Jedro samo je le 1 milijon milijardni del ato-move vsebine. A Združene države imajo nove vrste raketo, ki jo vodijo do cilja s pomočjo vročine, luči ali kovine ter bombnik, kj ima trikrat večji radij kot veletrdnjave. Obstoj tega tajnega orožja je odkril svetu general Arnold, šef letalstva Združenih držav. General je rekel: »Nad leto dni že imamo rbbotno bombo, ki jo vodi do cilja mož iz zrakoplova s televizijo več kot 24 km daleč*. Novi bombnik z radijem nad 8000 km bo lahko obvladal vso Azijo z a-tomakimi bombami z novih baz na Pacifiku. Med drugim pravi general Arnold da «pr!haja čas bombnika brez pilota*. I»tl princip bodo uporabili tudi za obrambo. Celo atomska bomba bo dosegla še večjo razdiralno moč. Gen. Arnold zaključuje z besedami: »Skušal bom narediti ta o-rožja tako strašna; da ne bo nikoli več vojne*. GORICA doriiki nadškof Slovencem Preteklo nedeljo 2. septembra je mons. Karel Margotti, goriškl nadškof, bral v cerkvi sv. Ignacija v Gorici mašo za Slovence. Po evangeliju je imel nadškof pridigo v slovenskem jeziku. Med razlago nedeljskega evangelija je označil veliko nalogo ta potrebo škofa ln njegovih duhovnikov za resničen dobrobit naroda. Pridigo je nadškof zaključil s povabilom Slovencev k miru ln česčenju Boga. Urad za delo za goričko okrožje naznanja, da je Zavezniška vojaška uprava, potem ko je zaslišala tozadevno mnenje delodajalcev ta tntereslranih delavcev, pooblastila razširitev razglasa št. 4, ki se nanaša na posebno doklado in nagrado osvoboditve za vse trgovske uslužbence za gorlško okrožje pri-čensl s 1. 7. 1945. Izjemo tvorijo uslužbenci javnih podjetij (hoteli, restavracije, gostilne, kavarne in bari), za katere se pooblašča plačilo oevoboditvene nagrade, kakor je predvideno v razglaeu št. 4, medtem ko se bo naknadno poročalo o podelitvi posebne doklade. Tržaška kronika Velika prireditev «Luči žarometov* V nedeljo 9., ponedeljek 10. in torek 11. septembra bodo v Trstu velike prireditve pod imenom v »Luči žarometov*. Priredili jih bodo častniki in vojaki 13. »zavezniškega zbora In Jih bo izvajalo čez 2000 oseb. Prireditev bo pričela v navedenih dneh ob 20. url, na dirkališču «Montebello». Prireditev, ki Jo v Veliki Britaniji Imenujejo «Searchlight Tat-too« in Je zelo popularna, organizirajo vsako leto na velikem voja. škem vežbališču «Aldershee». Svečanost, ki bo v Trstu, bo zelo podobna oni v Angliji. Vsi Izvajalci pri tej priredtvi so člani oborožene sile. Razpored bo vseboval glasbo in vaje, vojaškega značaja, indijske plese, nadalje bo. do Izvajali konjske In motociklistične točke, ter druge točke ln pestre prizore. Krasen bo umetni ogenj. Sodelovali bodo vojaki raznih narodov, ki so zastopani v 13. zboru. Gradijo velike tribune, ter pripravljajo numerirane prostore za 4000 oseb, na razpolago pa bo mnogo stojišč. Civilno prebivalstvo sl lahko nabavi vstopnice v uradu «C.I.T.» na trgu UNITA’, ali pa po posredovanju prijateljev zavezniških sil. Civilisti, ki bodo imeli vojaške vstopnice, se bodo lahko poslušni zavezniških prometnih sred. štev za prevoz na prireditev in nazaj. Program bo začel ob 20. url z zbornim petjem. Udeleženci morajo biti na svojih prostorih najkasneje ob 20.15 url. ■ Udeležba jugoslovanskih vojakov pri prireditvi “Luči žarometov,, Včeraj zvečer je prispelo v Trst 160 jugoslovanskih vojakov, ki pripadajo skupini pod poveljstvom 13. zbora. Ti vojaki se bodo v nedeljo, ponedeljek dn torek udeležili predstave ob »Luči žarometov*, ki jo priredi 13, zavezniški zbor. Na trgu «Dalmacija» je prihod jugoslovanskih vojakov čakalo okoli 1000' oseb. Ko so vojaki s kamioni dospeli na trg, jih je občinstvo pozdravilo z metanjem cvetlic ln dekleta so poljubovala vojake, ki so se nahajali na prvem avtomobilu. Proslava bazoviških žrtev Danes zvečer ob 20.30. url bo v gledališču Penice, v ulici Battisti, spominska proslava bazoviških žrtev s elovensko-ltalljansko kulturno prireditvijo. Prostori v parterju so rezervirani za one, ki so dobili posebno vabilo. Vstop v ostali del gledališča je prost vsakomur. Obisk v begunskem RAZSTAVA SLIK zbirališču Brigadni general Scott Elliot, poveljnik 167 brigade londonske pe-hote, Je danes zjutraj prisostvoval uradni otvoritvi begunskega zbirališča v kraju Forte S. Michele Spremljala sta ga podpolkovnik Orpvvood, pokrajinski komisar Zavezniške vojaške uprave in g. Gor-don L. Reynolds, predstavnik ame. riškega Rdečega križa. Otvoritve se Je udeležil tudi odvetnik Ivan Be-nussi, predsednik italianskega Rdečega križa z drugimi osebnostmi. Brigadni general je kazal veliko zanimanje za upravo zbirališča. Gospod Reynolds je naznanil generalu, da bo zbirališče prešlo pod nadzorstvo okrajnih oblasti, takoj ko se bodo uredile razmere. Do takrat bo zbirališče upravljal ameriški Rdeči križ. Prebivalci zbirališča so večinoma tisti, ki so se pred kratkim vrnili iz Nemčije, kjer so bili na prislnem delu. V zbirališču se nahajajo cele družine. Za njih prehrano skrbi prehranjevalni urad Sepral. Obnova zbirališča je zahtevala mnogo dela General se Je pohvalno izrazil o visoki stopnji higijene, ki jo Je videl v vsem zbirališču. Prizivni odbor Komisije za čiščenje v okrožjih Trst, Gorica in Pulj Zavezniška vojaška uprava v Julijski krajini je Imenovala, nov prizivni odbor za čiščenje fašistov. Prizini odbor je sestavljen iz 10 članov: 3, odvetnikov, 2, bančnih ravnateljev, 1 učitelja, 1 novinarja, 1 železničarja, 1 inženirja ln 1 zdravnika; 8 članov je iz Trsta, 3 lz Gorice in 1 iz Pulja. Prizivni odbor bo pristojen za vse prizive proti odločbam, ki Jih bo izdala Komisija za čiščenje v okrožjih Trst, Gorica, in Pulj. Prizivni odbor je sestvaljen takole: predsednik: Edmondo Pue-cher, odvetnik, Trst; člani: Antonio Ukmar, železničar, Trst; Fernando Ganduslo, inženir, Trst; Gianl Stu-parich, novinar, Trst; Rodolfo Ri-naldinl, odvetnik, Trst; Francesco Ad doba ti, zdravnik, Trst; Pompeo Zumln, bančni ravnatelj, Gorica; Nicolč Tonkli, odvetnik, Gorica; Emilio Vlila, učitelj, Pulj; Giusto Montena, bančni ravnatelj, Gorica. Trijo mrtvi pri eksploziji mine Blizu gradu Miramar je po krivdi nekega delavca eksplodirala nemška mina; pri tej eksloziji je tz-gubllo življenje troje italijanskih civilistov, dva druga italijanska civilista in en angleški vojak pa so bili ranjeni. Mrtvi bo: Sed-mar Polikarpo, Carini Giovanni ln Sirotlch Giuseppe, vsi 1* Trsta. Pred šestim dnevi so bili, kakor smo že poročali, na Opčinah, blizu železniške postaje ubiti iti. rje drugi ljudje, ker so neprevidno ravnali s strelivom, Te žrtve so: Danev Mihael, Danev Franc, Miniusai Andrej in Skrlavaj Kristijan. Epopeja 10. indijske divizije V ponedeljek so v »Središču za obvestila* na Borznem trgu otvo-rili razstavo slik, ki kaže delovanje 10. Indijske divizije v tej vojni, od leta 1941 naprej. Da bodo Tržačani laže razumeli pomen te razstava in da si bodo laže predstavljali borbo te divizije, objavljamo kratek zgodovinski or!« bojev, ki Jih je ta doživela v svoji razvojni dobi. Divizijo so ustanovili v Ahmed-nagaru meseca februarja 1941 leta, da bi zadušili upor, ki so ga povzročili nacisti v Iraku. Potem, ko Je divizija izvršila to nalogo in zasedla Bagdad, so jo odposlali v Sirijo pod poveljstvom generala Billa Slima, ki je pozneje postal poveljnik 14. armade v Burmi. Iz Sirije je divizija prešla na perzijsko pogorje, kjer je s svojim pravočasnim nastopom onemogočila u-nicenje vseh važnih naprav na petrolejskih področjih. Po hudi zimi, ki jo je divizija prestala v Iraku, so jo odposlali proti afriškemu ekspedicijskemu zboru maršala Rom-mela, ki je takrat hitro napredoval proti Egiptu. Bitka, ki je sledila, je bila trdovratna in je zahtevala mnogo Izgub na obeh straneh. Ko se je 8. armada umaknila zaradi velike premoči Rommelovih oklepnih sil, je imela indijska divizija nalog ščititi umik in se je nato z dve mi zdelanimi brigadami umaknila na Matruh, kjer je držala zunanjo obrambo, medtem ko Je 50. divizija zasedla utrdbe. Po enem tednu hudih dn krvavih bojev, se je posrečilo 8. armadi umakniti v El Alamein, potem ko je prehodila razdaljo 300 milj skozi puščavo, kjer je mrgolelo Rommelovih tankov. V zaščitnih bojih je 10. indijska divizija končno dospela v El Alamein. Svoje zadnje mesece bivanja na Srednjem Vzhodu je porabila za vežbanje na Cipru in Siriji. Delovala je tudi kot policija za časa neredov Libanonu. Leta 1944 je indijska divizija pris*la v Italijo, da na jadranskem bojis’ču zamenja kanadsko divizijo in je v zimskih mesecih izvršila izvidnlške pohode in zajela mnogo ujetnikov. Ob koncu junija je zapustila jadransko področje In se je po enem mesecu pojavila na področju Ferugia-Teve-r« in * svojo običajno hrabrostjo zadala sovražniku velike izgube. Hribi Acuto, Corona, Cedrone, Gor-gače, Montante in drugi so bili priča tem podvigom, dokler vse to področje niso osvobodili po nemških silah. Boji so bili težki, ker so se ves čas vodili v snegu, blatu in ledu. Na ta način je 10. indijske divizija premagala vse zapreke, ki so zapirale pot do gotske črte. Divizija je premagala vse težave, vse nevarnosti in sl odprla pot. Pri tem ni zgubila svoje bojevitosti niti v najhujših časih in se je bojevala * nezmanjšano hrabrostjo dokler ni dosegla cilja: zmage. Transportna služba a tovornimi avtomobili, ki jo je organiziral* državna železnica, se bo začela proti sredini meseca. Opravljalo jo bo 25 tovornih avtomobilov ln sicer na progi Trst-Benetke in Trst-Videm. Tovorni avtomobili bodo dnevno odhajali s tržaškega glavnega kolodvora ln se bodo ustavljali r.a vseh vmesnih železniških postajah. Smrtna nesreča pri delu. Električar Luigl Alberto, stanujoč v via Alpini 19, se je pri delu na nekem •Jektričnem transformatorju smrtno ponesrečil. Truplo so prepeljali V mrtvaško kapelo bolnišnice. Gledališče VerdL Jutri zvečer ob 19.30. bo napovedan koncert pod vodstvom dirigenta Antonina Votta. RADIJSKI SPORED Brede, 5. septembra 15.58 otvoritev; 16 poročila (Videm); 16.15 swtag (Videm); 16.30 plesna glasba (Videm); 17 salonski orkester R.A.F. (Videm); 18 Ge-raldo in njegov orkester (Videm);; 18.30 glasba po željah (Videm); 10 poročila B.B.C.; 19.15 obvestila svojcem; 19.30 ženska ura v slov.; 20 napoved časa ta poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 koncert violinista A. Mu-sesti; 21 simfonični koncert it Vidma; 22 predavanje v italijanščini; 22.10 plesna glasba; 22.30 slušna Igra v italijanščini; 23 vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 plesna glasba. DIREKTOR poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik. Trst Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK V “Centru za obvestila,, Piazza detla Borsa št. 8 dobite te publikacije v slovenščini: S. V. Benet: »Amerika*, cena 10 lir. (Kratka ln nimivo pisana zgodovina Združenih ameriških držav). »Ameriške znanstvene zanimivosti*, cena 10 lir. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki)* «1939-1944», cena 5 Ur. (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi slikami)- KAREL ČAPEK 1. UMOR MA KMETIH «Obtoženec, vstanite,* Je dejal sodnik. »Obtoženi ste umora Frantl-ška Lebede, vašega tasta. Prt pred. hodnem zasliševanju ste priznali, da ste ga po zrelem prevdarku udarili s sekiro po glavi, ker ste ga hoteli ubiti. Ali priznate svojo krivdo?* Kmet, ki se je zdel popolnoma izmučen, se Je ves tresel ln neprestano požiral sline. «Ne, gospod* Je zamrmral. »Ali ste ga ubili?* «Da, gospod.* «AU priznate torej krivdo?* «Ne, gospod.* Sodnik je bil potrpežljiv kot svet. nik. »Glejte, Vondraček*, Je dejal »dokazano je, da ste ga nekoč že hoteli zastrupiti in ste mu dali v kavo mišnico, ali ni res?* «Da, gospod.* «To dokazuje, da ste Imeli že dalje časa namen, da ga umorite. Ali me razumete?* Kmet je posmrknil, stisnil rame- na ln zajecljal: «Vse zaradi tiste detelje. Prodal Jo je, in jaz sem mu dejal: «Oče, pustite deteljo, redil bom domače kunce.* «Trenotek,» ga je prekinil sodnik, «ali Je bila detelja njegova, ali var ša?» «Njegova,» je zamrmral obtože. nec: «Kaj pa Je naredil?* Dejal sem mu: »Oče, na vsak način ml pustite njivo z zdrarilnimi zelišči, toda on Je odgovoril. Po moji smrti jo bo imela Marka, to je moja žena. tedaj napravi z njo, kar hočeš, skopuhi* »In zato ste ga hoteli zastrupiti?* »Seveda.* »Ker vam je rekel skopuh?* «Ne. Le zaradi tiste njive. Dejal je, da jo bo prodal.* »Toda,* je vzrojil sodnik. «all ni bila njiva njegova? Zakaj je ne bi smel prodati?* Vondraček je očitajoče gledal sodnika: »Kako, Jaz imam ozek kos zemlje, ki je posajen s krompirjem. Tik ob tisti njivi leži. Kupil sem ga, da bi ga kesneje združil z njivo. On pa je dejal: Kaj me briga tvoj kos zemlje. Njivo bom prodal Jou-dalu. «In tako sta se prepirala med seboj?* je pripomnil sodnik. «Seveda,» Je dejal Vondraček s žalostnim glasom, »zaradi tiste koze.* »Katere koze?* «Toliko časa jo je molzel, da jo je unkil. Dejal sem mu: Oče, pustite vendar kozo, alt nam pa dajte vsaj tisti košček pašnika ob reki. On pa ga je dal v najem.* «In kaj Je delal z denarjem?* je vprašal sodnik. «Za vraga, spravljal ga je v svojo Skrinjo, se razume*, je nejevoljno odvrnil obtoženec. «Ko umrem. Je dejal, bo tvoj. Toda ni hotel umreti, ne, on že ne... pri vseh svojih sedem desetih ki jih je nosil na grbl.» «Tako je po vašem mnenju vaš tast dajal povod za nesporazume?* «Da,» je počasi dejal Vondraček. «Nlčesar ni hotel dati.* «Dokler živim, bom delal po svoji glavi* Je govoril. «Natlači si jo v pipo in Jo pokadil* «Tedaj sem mu dejal: »Oče. če bi kupili kravo, bi Jaz obdeloval tisto njivo in je ne bi bilo treba prodati*. On p&: «Po moji smrti boš lahko kupil dv« kravi, jaz pa bom prodal svoj ko« zemlje Joudalu.* »Poslušajte, Vondraček,* je strogo dejal sodnik, «ali ga niste ubil1 zaradi denarja, ki je bil-v skrinji?* »Tisti denar Je bil za nakup krave,* je spoštljivo dejal VondračeH «Računali smo, da bomo po njegovi smrti kupili kravo. Na posestvu ni mogoče živeti brez krave, ali ne? Kje naj bi jemal gnoj?* «Obtoženec,» ga Je prekinil državni tožilec, «nismo tu, da bi razpravljali o kravi, marveč o človeškeif življenju; zakaj ste ubili svojeg* tasta?* »Zaradi tiste njive!* «To ni odgovor.* «Hotel jo je prodati...* «Toda denar bi bil po njegov' smrti brez daljnega vaš.* «Ze, toda ni hotel umreti,* je je*' no dejal Vondraček. «Glejte, eks«'; lenca, če bi umrl brez posebni procedur, mu ne bi storil nikdar slabega. Vsa vas lahko potrdi, sem ravnal ž njim kot s svojih očetom, mar ne,» je vprašal in ^ obrnil proti občinstvu. Sodna dvorana, v kateri Je bil navzoče pol vasi, Je soglasno pri“ jevala. , (Nadaljevanje prihodnjič):