Leto D. Poštnina - 'Sf • paviallrana* Ljubljana, četrtek^l2. februarja 1920* Štev. 34. Cen« po poiti s n črto lito . 8 50*— z« mri lita . R Z5*— a fiitrt liti. I lasi 1 mir . • I 1*50 lalJiNjiMirafcTC^O Bndiiitva b ipraw: loirttipffra nfta St I DBALdlim Hn. 5B doumem« štewCTka30 ¥hw NEODVISEN DNEVNIK Pohhmsim številka 30 vi«. Uradniška vlada. Uspeli pogajanj y Belem irmta. 11. febr. ■»Politika* Ale- sinoči ob enain- _T _ __ P”1/®-* ProstolonasJjednik regent je napravi sinoči ob • uri zadnji poskus, da. pride do ®Porazuma med političnimi skupinami **ede sestave koncentracijske vlade. 1)ocjo danep opoldne pogajanja aaaaijevala. .Verjetno je, da se bo §e ^neB v volnenega blaga, ®kih kf’ sraic* hlač, moških oblek, žen-* ^IQcmetn;J j ^ M Promet m odposlancev v kS je začela po*™*, ^ih del^yc 0 zastopniki nacionaJistič- riuči orcK^i misiia ima namen, da za-, ^edaniiK P°^c' preiskovati vzroke ^ na ”erednosti na železnici in de- ^ Prcsb^ je ,odstraniio- Kakor dozno!-flač Za ' o delavci zahtevali izenačenje ' a t0 v „ delavce in železniške uradni-želazn: .OVl dinarski valuti, tako da bi ^eli v , nameščenci kraljevine SHS 0doce »to plačo v dinarjih, kakor so jo imeli dosedaj v kronah. Zastopniki ministrstva za promet so baje izjavili, da more ministrstvo za promet to zahtevo spruejeti šele tedaj, ko se bodo osebne in t ovome pristojbine na železnicah v ktem razmerju zvišale. .. Tromblč v Londona. LDU Belgrad, 11. februsria. Iz Pariza javljajo: Minister dr. Trmnbič je sinoči odpotoval v London. Temu potovanju« ki se viši istočasno s potovanjem gg. Milleran-da m Nittija, pripisujejo veiBco važnost, D* Arattmzlfevo paševanfe. LDU Reka, 11. februarja. NajnovejBa naredba d'Armimzija nalaga vsem tovarnam in trgovinam, da do 12. februarja predlože predstojniku njegovega kabineta pop« vseh nameščencev, v katerem bi bdi točno označeni ime, priimek, starost, narodnost, pripadnost, kvalifikacija in dan sprejetja v službo. Kdor se tej naredili ve odzove, bo kaznjen z dobo, LDU Reka, 11. fd»rcarjja. ReSka Jrre-Sfcnra je začela zopet i revizijo koncesij za izvt^vanje obrti. S to naredbo nameravajo Italijani zapreti Se zadnje trgovine, Id niso Vi rokah pristašev današnjega režima. Nevarnost boUševtetna. LDU. Berfin, 11. felaitia. (Du**KU.) kWolffov tirad: poroča: Bivši predsednik inske dume in vojni minister CktSkav se je izrazil napram zastopniku ktcHurne lige, da obstoji za Evropo resna nevarnost boljševizma. Stanje Evrope, ne le Nemčije, še ni bilo nikdar tako kočljivo. On dvomi, da bi se posrečilo, diplomatičnim potem ustaviti bioiiševiški srott Nemčiji, Delavska beda. K Tržiču je dogodilo to-le: Delavec, ki je celih 53 let pošteno in zvesto delal v eni in isti tovarni, je obolel. Zadel ga je po eni strani telesa mrtvoud. Delati najbrže nikdar več ne bo mogel. Navezan bo na postrežbo dobrih ljudi j. fTo se je zgodilo pred več meseci. Vendar stari invalid delavskega poklica ni bil izročen popolni bedi, ker mu je tovarnar izplačeval še vedno polno plačo. Te dni pa se je zgodilo, da je podjetnik ubogemu mrtvoudnemu delavcu izplačal le še polovico njegove nekdanje mesečne plače. In nekega dne se utegne zgoditi, da bo tudi to polovico ustavil. Tako bo delavec za svojo 53 letno zvestobo, pridnost in poštenost na stara leta poplačan z bedo in gladom. ,Ta usoda Je podobna usodi tisočev 'dragih delavcev. Žrtve kapitala padajo vsak dan, hirajo, gladujejo in v bedi umirajo. Na tisoče jih brezskrbno trati svojo mlado moč v službi tujega kapitala, da na stara leta brez moči obne-morejo ter shira jo. Eni umirajo na bornih beraških capah v sobicah delavskih kasarn, drugi po bolnicah in hiralnicah, tretji na cestah in v jarkih. To je usoda delavca! Premalo umevanja ima javnost za delavsko vprašanje, ki je bistven del socialnega vprašanja. Z grešno lahkomiselnostjo gredo Ijndjc mimo znakov socialne bede in se ne zmenijo za njo, razun, če jo mimogrede sami malce okusijo. Ko premine hudo, je pozabljen tudi revež, Bistven znak današnjega socialnega gibanja je to: Delavec nima doma; delavca tare skrb za starost. Skrb za starost in onemoglost! Slučaj tržiškega delavca nam kliče, kako upravičena je skrb proletarcev: Kaj bo z nami, ko nam opešajo moči? Če hočemo rešiti vsaj del socialnega vprašanja in s tem olajšati saj kosčič socialne bede, ne nehajmo delati za starostno zavarovanje. Kdo naj nosi skrb za obnemogle in ostarele: Družba! Država! Država ima dolžnost skrbeti za one svoje državljane, ki z delom svojih rok ali uma vzdržujejo gospodarstvo in množe blagostanje celote. V stari Avstriji Smo bili že blizu teh svojih želja. Z orjaško silo se je vrgel dr. Krek, vodja naše krščanske organizacije v borbo za socialno zavarovanje vseh delavskih stanov. Kapitalisti in potem svetovna vojna, ki je naš Krek ni več preživel, je izpolnitev teh delavskih zafctev zavleklo. Sedaj pričenjamo znova. Ko je minister za socialno politiko, vodja kršč. soc. delavstva, Jože Gostinčar bil še v vladi, je delal na tem načrtu. Sklical je posvet delavskih organizacij v Beli grad, da se skupno ž njimi posvetuje o ureditvi delavskega zavarovanja. Gostinčar je šel, za njim je prišel socia-Mst Korač. Delavsko posvetovanje se ni ▼rilila, delavsko zavarovanje je zopet zaspalo in delavstvo pod socialistično vlado trpi to strada bolj ko kedaj prej. Dolžnost delavstva je, da se ne da omamiti od socialističnih obljub pri* hodnjosti. Te so po ceni, nič ne stanejo in so nedolžne kot homeopatične kapljice. Delavstvo naj gleda v obraz življenju, svojim potrebam in naj zahteva pfed vsem to, kar mora vsak človek inaoti: brezskrbno starost. Dajte nam najprvo starostno zavarovanje! S krščansko organizacijo do zmage svojih zahtev! & To bodi geslo delavstva* Širite »Večerni list"! Revolucija ali delo 7 Socialno. vprašanje ni več prikazen, ki bi zanimala samo učenjake. Valovi vojne so zalili zemljo, milijone življenj m milijarde gospod, vrednosti so uničili. In če je že pred vojno vrelo v delavskih množicah, so danes vzroki za nezadovoljstvo mnogo večji. Tudi v prejšnjih časih smo imeli re> volucije, S silo se je posrečilo potlačiti jih; Množice, ki so revoltirale, so se zopet venile v svoje delavnice in upale, da bo Prišel dan, ko bodo imele več sreče. Danes je pa vse gospodarstvo preveč razrvano, temelji družbe so že preveč razrahljani., da bi mogla surovai sila zadušiti ljudsko gibanje. Ljudstvo hoče kruha! Delavni narod zahteva svojih naravnih pravic, pravic do dela in do življenja, ki je človeka vredno, Te pravice mu ne sme nihče kratiti. Ker mu kapitalizem dan za dnem skuša iztrgati to njegovo sveto pravo in ga vreči v bedo, ga izkoriščati eto krvi, — zato mora kapitalizem izginiti. Tudi socialna demokracija pravi, Ha stremi za tem, da se vniči kapitalizem Dejanja socialno demokraških voditeljev, ki se pri nas vežejo z bankirji, govore sicer drugače. Socialna demokracija ozm* nja. da bo nasilna krvava revolucija uei* čila kapitalistično gospodarstvo, in nai razvalinah sedanjega gospodarstva naj vstane nova, socialnodemokraška družba. »Naj trepetajo vladajoči sloji pred komunistično revolucijo. Proletarci ne morejo v nji ničesar izgubiti razen verig}« kliče Marks, oče socialne demokracije, v svojem mani* fes tu. Ali res nimajo proletarci ničesar izgubiti? Ali je res vseeno, če propade vse sedai.jc gospodarstvo, če se ustavijo vsi stroji, poženejo vsi inženirji in tvomiški ravnatelji na cesto, ali bo res delavec sit od tega, da izgubi svoje verige? Sedanje kapitalistično gospodarstvo sc zruši. In na njegovo mesto stopi — nič. Pač, nekaj nastopi potem: Polom vsega gospodarstva, brezposelnost, beda in glad. Da, tudi mi z radostjo delamo na te, da sc odpravi kapitalizem. V naših vrstah stoje množice malih ljudi, delavno ljudstvo. A mi vemo: Ne s prevratom, ne z revolucijo, ki ruši vse, ustavlja obrate in tovarne in ustvarja brezposelnost, — s smotrc-nim delom bomo gradili novo, ljudsko družbo. Borili se bomo za to, da se zboljša položaj delavnega ljudstva: Starostno in bolniško zavarovanje, skrb za delavska stanovanja in sto drugih važnih vprašanj bi bilo treba takoj rešiti. To je prvo. Drugo pa je: Delavstvo, ki s svojimi roka* mi množi bogastvo, naj dobi pravico, so-odkičevati pri podjetjih, naj bo deležno dobička; iz rok maloštevilnih kapitalistov naj preidejo, kjer to zahtevajo družabni interesi, obrati in tovarne v roke delavne" ljudstva. Tako bomo, korak za kora-om, kamen na kamen, gradili novo družbo, pravično vsem, nov socialni red, ki bo vsakemu nuefil dovolj pravice, dela i» solnca, j Graditi Hočemo in ne rušiti. Nasilna krvava socialna revolucija'nas ne bo rešila, ona bi .vrgla delavstvo v brezposelnost m bedo. Rešitev je le ena: Odločen boj za ljudske pravice in praktično socialno delo, ki ga je pri nas zapo-ael Janez Krek in ki ga bomo mi njegovi učenci, v razširjenem obsegu in s podvojeno silo nadaljevali« Enlenta sahteva Izročitev ve|-nth krivcev. LDU. Amsterdam, 11. febr. (DunKU.} »Daily News« javljajo iz Pariza o dogodkih pred odpošiljatvijo izročilne liste v Berlin, da se je v poslaniškem svetu vršil glede te liete razgovor, ki se je končal s porazom angleških zastopnikov. Mille-rand je svfrt poslanikov prepričal, da je treba poslaiti listo neizpremenjeno v Berlin in je otmenjal, da bodo Nemci zahtevali izprememb v drugih točkah mirovne pogodbe, ako se reši vprašanje izročilne liste v angleškem zmislu. Ako pristanemo na angleško stališče pomeni to, da bo njegova (Miflerandova) izjava v zbornici glede podpisa in odobritve mirovne pogodbe deaavutrana. Stran 2 »▼•Sara! Bal*, 3tw it, februarja 1981 gtei. 54- Gladnl svet. Nov način kapitalističnega obrata je 2i c, cluc ^omral vso industrijo in popolnoma izpodrinil rokodelstvo. Vat industrijski izdelki so v cenah padli, rastli pa so poljski pridelki, ker obrat za obdelovanje poda nikakor ni mogel tekmovati z zelo raz-v .im indusirijelnim obratom, To so zmogla edinole ameriška Veleposestva radi svcjh obsežnih polj, in so lahko tekmovala s svetovnim trgom; da, radi njih so bile celo v nevarnosti visoke cene žita in so morale zato omejiti svojo žitno produkcijo. Med vojno, ki je vzela vasem vse delovne moči in je radi tega zelo padel pridelek žita, je bila naložena oskrba starega sveta v prvi vrsti severni Ameriki, Ko je ta stopila v vojno.je poslala ta skrb celo obvezna dolžnost. Ameriški senat je določil cene žitu, ki so bile višje kot žito na svetovnem trgu, samo da bi veleposestniki sejali žito v večji množini kot poprej. Pridelek je v resnici zelo narastek V letu 1910. je bilo posejanih 18 in pol milijona hektarjev zemlje s pšenico, leta 1919. pa že 29 milijonov hektarjev. Pridelek leta 1910., ki je znašal 17 milijonov ton pšenice, je zrastel v letu 1919 na 30 milijonov ton. Od prejšnjega leta leži še več kot poldrag milijon ton žita v žitnicah. Strahovito množino žita bi lahko izpeljala Amerika v Evropo in potolažila lakoto Evrope — če bi hotela. Svetovna vojna je decimirala živino v Evropi. Mesna in mlečna hrana je padla, posebno v premaganih državah zelo nizko, Zedinjene države pa so živinorejo po svojem številu zelo povzdignile. Število klavne živine je zrastlo za eno četrtino; število molzne živine pa za 13 odstotkov. V 1. i914. so lahko izvažale Zedinjene države le 325.000 ton mesa, v 1. 1918. pa že za pol milijona ton več. Brazilija je začela izvažati svoje zmrznjeno meso šele med vojno. Od ničle je narartel izvoz na 35.000 ton že prvega pol leta, Chicagski mesni trust ima velikanske mesne zaloge in gospodari nad polovico mesa, kar ga ima zemlja na razpolago. Zaloge, ki jih ima, j so prenapolnjene. Seveda te zaloge ne zadostujejo, da bi preskrbele Evropo z mesom kot pred vojno; toda velike so dovolj, da bi ubranile lakoto. Amerika ima dovolj blaga, da bi lahko zabranila lakoto v Evropi, Kapitalisti in upravitelji teh velikanskih zalog sami ne vedo, koliko bogastva je nakopičenega v ti ogromni množini živeža. In vendar — Evropa strada. Nagromadeni nakladi Amerike niso za one, ki jih potrebujejo, ampak za one, ki jih plačajo. Pšenica in zmrznjeno meso v skladiščih ni zato, da bi potolažili lakoto, ampak zato, da napravijo ž njim lepih dobičkov. Kapitalistični svetovni sestav vidi samo blago in ne stradajočega človeštva. Ona zahteva takojšnje plačilo, usmiljenost jo ne briga. Blaga je dovolj v Ameriki, toda Evropa nima kredita, je .bankerotna, kako naj zahteva živeža od Amerike!? Cd 800 milijonov dolarjev, ki so ostali od fonda, ki je garantiral amer. veleposestnikom višino žitnih cen, je dal ameriški senat miloščino 50 milijonov dolarjev za stradajočo Evropo, To je samo živ dokaz, da svetu ne znajo in nočejo pomagati drugače, kot z drobtinami, ki padajo z bogatinove mize. To velja v prvi vrsti za premagane dežele, ki sp izgubile po vojski svoje najlepše žitorodne kraje. Toda, čemu v daljavo? Doma, v lastni državi imamo moke dovolj, in vendar je ni za potrebne, marveč le za one, ki lahko plačajo. To je posledica kapitalističnega reda, ki mu pri nas prezvesto služijo socialisti Korač, Kristan in predvsem Bukšeg. Sveta ne bomo preuredili z besedičenjem, marveč le z vztrajnim delom v smislu krščanskih načel. Politične novice. -j- Liberalne »naramnice«. Dr. Žerjavova »Domovina«, v katero pa piše svojo modrost Adolf Ribnikar, je pred dnevi pisala, da je dr. Korošec kupil v Ameriki celo ladjo ničvrednega blaga, med katerim se nahaja velikansko število »naramnic ža moške hlače«. Ker imamo pred seboj seznam vsega blaga, ki je tedaj z ladjo prišlo v Solun, moremo ugotoviti, da med vsem blagom ni niti ene naramnice, pač pa precej »maramic«. Maraunica je srbski izraz za listi predmet, ki ga kulturni ljudje rabijo, ko so nahodni — žepni robci. Dvoje je mogoče. Ali učeni Jugoslovan Ribnikar ne ve, da je srbska maramica slovenski robec; alj pa on in njegova demokratska stranka mesto žepnih robcev za svoje ncsove rabijo hlačne naramnice. Kako se bo to obneslo pri liberalnih nosovih, o tem b~ Ribnikar prihodnjič spisal v »Domovini« poseben članek, + Socialistično hinavstvo. Glasilo mi-fVslra za polomljene lokomotive gospoda Kr,; ha 'e »Naprej«. Ta list se nahaja > Pa kdo iz med nas vedel, da leži *iersibodi zakopanih recimo 50 aU 100 K, jj® bi bal truda niti manjših stroškov, “l izkopal skriti zaklad In vendar je v ?sf~e*n kosu zemlje zakopan vsaj tolik ki čaka, da ga kdo dvigne. Dvi-’e p& * tem, da zemljo u j10' P0®10#11*0 in obsejemo — da obdelamo, Koliko neobdelane zemlje je še v neposredni bližini Ljubljane in *f ° v ®e»tu samem, kjer leze za pridne » razumne ljudi pokopani lepi zakladi. Jv5* stane kilogram krompirja nad .*» zeljna glavica ali ohrovt 3 K, ščep 1 ■l 40 v do 2 K, ena pesa 1 K, korenje 20 do 30 vinarjev, ena korena peteršilja 20 do 30 vinarjev — krije ^6t°r 5 kvadratnih metrov zemlje že »*ac«, ki ga je vredno dvigniti. ^®«a se človek zemlje ne sme lotiti tje-zanikamo in površno, brez patne-■ nerodaež dobi od zemlje zasluženo co. Kdor hoče kopati zemeljske zakla-mora iz »črnih bukev« tj. iz stro-spisov ali pa pri ljudeh, ki se na to vestno poučiti, kako se to na-Kako globoko prekoplje in pognoji, ZT* kaj seje in sadi, kako obdeluje, se p® tudi po dobljenih naukih to- liAVOa ve^: sklenHi mora z zem~ S*ezensko zvezo, zapisati se ji mora ..Kdor «eml' ‘ tako stori' ta se ne bo viral — ^77* ®u bo odprla svoje neizčrp^ za-* ®edanjih razmerah je obdelovanje ^‘le, pravi socialen in domoljuben čin. količkaj zna in more, naj si skuša ■ 11 večji aM manjši kos zemlje, ki naj obdeluje in se tako sam £j~**bi z znatnim delom živeža. Poleg koristi bo našel v zvezi z zemljo *voi£.°JT° notranjega zadovoljstva in za litin,,., av^e k° storil več, nego s top- Delavska zveza. V nedeljo 8. t. m. popoldne ibčjjj ob obilni udeležbi ustanovni P0 - 5ror podružnice »Delavske zvezen, »opjj^^vnih besedah sklicatelja, je go-poljyjil dr. Capuder, o potrebi in važnosti Ral 2 J" delavske organizacije, ter doka-)e, ^ primerami, kako važno da feni*;r ,*£r®Č. delavstvo tudi politično or-Se»aj0a ® ako hoče, da bo tudi soodlo-^°®odaii važnih vprašanjih, pri za- g©w • ^ato je govorilo več delaven Pan^>rnikov sicer tov. Ver, Karba ter o raznih delavskih vprašanjih ieL ^T4yliali ustanovitev nove polit. sta tudi dve zastopnici <0C. del , 5ta ožigosale početje sedanje le pravL V , e» ki noče dati splošne volil-R e *en®tvu. Ob koncu je nastopil iel. °^vič, ki je razpravljal o raznih s poldtj ^ “ zahtevah, ki 6o v zvezi k niorp- - ^fianizacijo in ki se le potem *U>or ^vojevati. Nato se je izvofil nov ki ^ 86 sprejele enoglasno resolucije, 4*askertT ^Prejele na velikem shodu ljub-jela jf«? del. ženstva v »Unionu«. Spre-resolucija, v kateri se od-Protestira proti samovoljnemu mo-sokolskega telovadno-vzgoj-no^044* ,^° zborovanju se je vršila d®Če _ ^voljenega odbora, ki se je sle-Predsednik tov. A. Krepek, ' *ov« A Karba, tajnik tov. blagajnik tov. I. Gajšek. Odbor-. * rdr. Capuder, prof. Bogovič, '«c, ^ ® eiV ter tovarišici Jančič in Zo- W tov. Medvešek, D i^urnik, Vera*, Mesarič in Žižek. Kakor smo že v to- ’ 66 ie Prt nas vršU P1®4®* hi j* rzrJO lep delavski ahod. Porodih **** Ivan Gostinčar o prihod-'avstv« v Priporočal je, da naj de-^ko j-^ ^Pko poseže v volitve ln si ? Vname se še živahna debata, v katero je poseglo več članov glede razvoja skupine in poživitve organizacije, na kar se občni zbor zaključi. Usn)ar. Tržič. V obvestilo usnjarjem J. S. Z. v Tržiču sporočamo, da je tovarna Mally poslala Jugoslovanski Strokovni Zvezi sledeče pojasnilo: »V odgovor na Vaš dopis z dne 31. januarja 1920 daje podpisana tvrdka na znanje, da praznuje nekaj delavcev, med temi tudi Katarina Ahačič, Franc Jeglič in Krmelj Ivana radi pomanjkanja dela 8 dni, prihodnjih 8 dni bodejo zopet zaposleni in praznujejo zopet drugi delavci. Radi pomanjkanja surovih je tvrdka primorana precejšnje število delavcev odpustiti o ddela. Da bi se to preprečilo je sklenila, da bode za ta čas, dokler se razmere ne izboljšajo zapos-ljevala svoje delavce, na zgoraj omenjeni način. Že dolgo bi moralo priti do tega, ampak tvrdka je odlašala s tem, dokler je bilo mogoče, sedaj pa ni bilo več mogoče se izogniti temu koraku in je tvrdka prepričana, da je storila vse kar je bilo v njeni moči. Odpuščen pa ni bil nikdo. Siamnikar. Dne 9., 10. in 11, se je vršila v Mengšu, Jaršah, Domžalah, Viru in drugih vaseh vladna revizija brezposelnih podpor. Ob prvem nakazovanju podpor so se čuie mnoge pritožbe in so sc 'iste pošiljale na glavarstvo v Kamnik in na poverjeništvo za socialno skrbstvo. Slamnikarsko delavstvo v Domžalah je zahtevalo na svojem shodu revizijo (pregled) podpor. Vlada je ugodila tej zahtevi, V svrho revizije je bila sestavljena komisija iz poročevalca od poverjeništva za socialno skrbstvo, zastopnika okrajnega glavarstva v Kamniku, županov, dveh zastopnikov skupine J. S. Z. in iz zastopnika tajništva J, S. Z. iz Ljubljane. Komisija je na licu mesta kolikor najbolj skrbno ugotovila, kdo da resnično potrebuje podpore, kdo da ne. Ker so eni neopravičeno dobivali podporo, se je istim ustavila, V soboto se vrši izplačevanje podpor tistim, katerim so ostale neizpre-menjene. Onim, kateri dobe izpremenjene podpore, se izplača ista šele prihodnjo soboto z zaostalim plačilorh vred. Tem pa, katerim je podpora ustavljena, se naznani ustavitev iste še do časa. V družinah, kjer so dobivali po dva ali trije, sc je ustavila podpora vsem razen enemu. Temu pa, ki se je podpora obdržala, so se pridale družinske doklade za vsako osebo v družini. Podporo sprejme najstarejši upravičenec za celo družino skupaj in se mora isto vpo-števati za celo družino, t. j. za upravičenca in ostale njegove svojce. Da ne bo napačnega mnenja o podporah, je dobro, če v informacijo pripomnimo sledeče: Brezposelne podpore že po svojem imenu povedo, kakšen namen imajo. Da se preprečijo one žalostne slike mnogih brezposelnih, ki so ravno v času brezposelnosti morali stradati, trpeti najhujše pomanjkanje in se dostikrat oprijeti nezdravega posla, je poverjeništvo za socialno skrbstvo odredilo imenovane podpore- S tem pa ni rečeno, kakor že na-redba poudarja, da so do podpore upravičeni vsi brezposelni. Komisija je ustavila podpore onim, ki imajo hiSo, posestvo in 5e živino, onim pa, ki nimajo nič, je pa še podpori pridala. Brezposelna podpora pa nikakor ne služi v ta namen, da bi jo kdo izrabljal za napravo nove obleke, pri tem pai bi nujno potrebni trpeli. Vsako vznemirjanje je pri tem nepotrebno in zaman. Komisija se je zavedala svoje dolžnosti/upoštevala okolnosti prosilcev in po istih tudi odločala. ODGOVOR NA VPRAŠANJE. M. Ž., M. D. Na Vaše vprašanje, ali ostanejo oni, ki niso hoteli vplačati prispevkov za. mesec januar, še člani stro- kovne. organizacije, odgovorimo sledeče; Člani organizacije so isti, kateri pračujejo redno mesečne prispevke, Ker v danem slučaju, kakor ga Vi navajate, razni člani niso hoteli plačati prispevkov za svojo organizacijo, čeravno se je plačevanje istih za par msecev že izpregledalo, se ti člani ni ne morejo več prištevati k rednim članom, kakor sploh ne k članom, Ta ukrep odgovarja pravilom J. S, Z. Mi svetujemo Vam, da se isti kar izbrišejo iz članske knjige. Pri centralnem tajništvu se na take člane, ki samo čakajo, kdaj bodo pečeni golobje sami v usta leteli, ne bomo več ozirali. Ljubše nam je, ako bo organizacija manjša, pa bo ista! imela same vztrajne in značajne člane, s katerimi še bo dalo kaj doseči, ;To izjavo, prosimo, naj vzamejo obenem vsi prizadeti na znanje. Zaupnice in blagajničarje prosimo, naj nemudoma pob ero še zaostale prispevke in jih vpošljejo centrali Prispevki za mesec februar ostanejo ravno isti, kot so bili za pretekli mesec, Odstopivšim članom in članicam se imajo takoj pobrati članske knjižice in poslati centrali. Večerni list se jim ima takoj ustaviti. Služkinja. Služkinje so vzrok, da.... Povsod, kamor pridemo, če napelje pogovor na otroke, slišimo in se nam očita, da smo me krive, da gospodinje nimajo otrok. Namenila sem se, da napišem par vrstic o tej stvari. Služkinja, uboga raja, trpi, se muči, potem pa mora slišati takšne očitke. Vsega mora biti kriva služkinja. To ti je krik. Gospodinja bi imela rada otroke, pa ji zopet služkinja ne pusti. Tovarišice, ali se vam ne bo zdelo smešno, da smo me krive tega zla. Vprašanje pride, na kakšen način je vendar mogoče to, ko je služkinja vendar samo za kuhinjo, eventuelno tudi za pospravljanje. Prosile bi namreč tiste gospe, da nam pojasnijo, V kakšni zvezi so otroci s kuhinjo in pospravljanjem. Pridimo k stvari! Slišala sem večkrat opazki, da takšna gospa, ki ima otroke, težko dobi služkinjo. Na to lahko popolnoma mirno rečem in mislim, da, tudi lahko v imenu vas vseh tovarišic: Nobena služkinja se ne bo branila iti v službo k gospe, ki ima otroke, Ako se pa katera brani, se gotovo ne brani zaradi tega, ker so otroci, ampak zaradi sitnosti gospodinj. Neka tovarišica se je izjavila, da je bila trikrat v službi, kjer so bili otroci, četrtič je pa nobeden ne dobi več, razen ako bi poprej poznala značaj gospodinje, Dan na dan je treba poslušati psovke. Enkrat pride otrok s kakšno lažjo ali kaj podobnega. Drugič vidi služkinja napako na otroku in ga posvari, pa je zopet ogenj v strehi. Vsega je kriva služkinja. Kjer so pa takšne razmere, je pa samo po sebi razumljivo, da se služkinja brani iti v takšno službo, ali pa gre samo v skrajni sili. Poštene služkinje se ne bojimo iti k družinam, kicr so otroci, pač pa se bojimo družin, kjer so slabo vzgojeni otroci, To pa je največkrat krivda mater-gospodinj. Seveda pripoznamo, da se najde služkinja, ki ima tudi to napako, da se brani take službe, kjer so otroci. S tem pa ni rečeno, da so vse takšne, Kajne, tovarišice, da lahko tukaj pribijem, da ta vzrok ne drži. Gospodinje naj bodo vsled tega brez skrbi. V služkinjah ni potreba iskati vzroka. Iščite ga kje drugje, bode bolj utemeljen in ne bo prizadeta oseba, ampak popolnoma kaj druzega. Toliko v pojasnilo. Tovarišice, me pa pojdimo svojo pot, Samo to vas prosim, da se takšnih služb z otroci, ki so dobri, ne boste branile, izvzemši takšnih, kot sem jih tu navedla, Maribor. V nedeljo, 22. t, m. ponovi tukajšnja skupina služkinj v Narodnem domu, popoldne ob 4. uri igro »Lurška pastarica«. Lesni delavec. Vsem lesnim delavcem. Prosimo, da pošiljate dopise na »Zvezo lesnih delavcev«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna II. nadstropje. Na sborovanin lesnih delavcev v Železnikih, se je obrazložil program naše strokovne organizacijo. Delavstvo je uvidelo potrebo stanovskega združenja. S tem bomo izvojevali za se enakopravnost. Na delo vsi, ki vam je za zmago krščanskega demokratizma! Delavstvo pri grofu Thurnu v Mežici je zaposleno pri žagi in dobavi hlodov, kar je jako naporno delo. Plača pa ta nemški grof povprečno 18 K na dan. Ali no ve, da delavstvo ne more s to bomo plačo životi. Kjer je organizirano delavstvo, bo tudi prišlo do boljšega; gmotnega položaja. Viničar. Ljutomer. Misel združenja in samopomoči se je v zadnjem času začela širiti med priprosti mviničarskim delavstvom, o katerem se je dosedaj mislilo, da je samo,zatp tukaj, ila dela Acjo in dan, v lepem in grdem vremenu, sam® da se polnijo delodajalčeve kleti in njegov žep. Neznosne razmere, draginja in nj® tovarišice so izzvale odpor, ki je upra* vičen, ker viničar je pri današnjih razmerah obsojen na smrt in vendar ima vsak človek, član človeške družbe pravico do življenja in obstoja. Plače, ki so v vinogradniških krajih, posebno pri nas v ljut. okolici običajne, so take, da delavec nikakor ne more životariti, kaj šele živeti. Stoje v višini 4 — 5 kron dnevno, pri nekaterih gospodarjih morebiti kaj več, in 3 tem naj potem oskrbi viničar sebe in svojo rodbino in jo ohrani v takem stanju, da je zmožna izvrševati svoje delo vsak čas, v lepem in grdem vre' menu. Prošnja v tem oziru je šla na via-So in na njej je sedaj ležeče, da enak® drugim stanovom tudi viničarje in vse vinogradniško delavstvo vzame po* svoje varstvo in pritisne na delodajalk da nekoliko od svojih dohodkov odstopijo delavcem v obliki višjih dnevnik plač. - • ~ ‘ Čipkarica. Žiri. Nečuveno je, s kakšnimi razlo# sc odklanja podpora čipkaricam. So čip' karice, ki so popolnoma brez vsakršnih sredstev in brez vsakršnega zaslužka, * jim je podpora enostavno odbita. Ali vU; da ne ve, da je pri nas koruza že po 6 R kilogram? Gospodje, ki se spodtikate vbomo podporo, preskrbite ljudem zasiti' žek in zaslužku primerne cene in nihče t* bo vprašal za podporo. Sicer bomo p& ® tem še govorili. Nekateri pošiljajo pritožbe na vlado, češ, da podpore, ni potreb®’ S temi brezsrčnimi ljudmi bomo tudi računali, ker krivice ne smemo trpeti. N®) bi rajši prišli sami do spoznanja! Razne novice. r S topom na razbojnike. V avitd' skem mestu Gleurowanu so lovili tatov** vlomilce in razbojnike. Vsa ta lepa drU*" ba se je zabarikadirala v velikem hotel« sredi mesta. Redarji niso nič opravili, jaštvo tudi nc. Ni preostalo drugo priti s topom, ki je raznesel poslopja . boju s lopovj ie padlo 9 redarjev in neka) vojakov. Odškodnina za razbito veliko V* slopje je znašala 2 milijona in 300 tiso® kron. Pri nas pa se v hotelih zbirajo ve' rižniki. Tudi te bi bilo treba pregnati s povi. Pri tem bi bilo seveda konec v«** ljubljanskih hotelov. Pa policajcv in V0 jakov bi bilo tudi premalo za ta boj. r Z bombo na luno. Nemci se na-} do solit s svojim topom, s katerim so ljali iz St. Gobaina v Pariz, 70 milj dai*£ Amerikanec Robert R. Goddand iz Cia** vseučilišča jc znašel tako bombo, s kate*® lahko ustreli direktno na luno. —-katero je profesor znašel preleti v «oi *** kundi 800 čevljev. Poleg tega trdi proW®°^ Goddard, da sc na to bombo lahko takne registracijski aparat, ki bi zazna®0' val gostost ali redkost zraJca in druge O4' ravne pojave, kar bi bilo za znanstvo 0®' izmerile važnosti. Ta bomba leti nar*^ nost v zrak in pride zopet naravnost n® zaj. Največja višina, do katere se je do danes dvignil v zrak je 19 milj, ***£ ker se zemeljska atmosfera razprostiraj 200 milj nad zemljo, bi s pomočjo n