SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejaman v«lja: Za Mlo lato predplaba It (M., u pol leta 8 g 14., ta četrt let« i »14.,
mesec 1 (14.40 kr.
V administraciji prej «man velja;
Za sel« leto IS (14., «a pol leta 4 (14., xa i»trt leta 3 (14., u jedec mesec X
V Ljubljani na dom poiiljan velja l (14. 20 kr. ve« na leto. Posamne Itevilke po 7 kr.
jed»
rid.
Naročnino in onanlla (iaeerate) «ipnjasi apravaiitve im ekspedielja v „Katei. Tiskani", Te4alkeve ali se It. 2.
Rokopisi se ae vračajo, »>wiiomt piraas ae vsprejemajo.
Vrodaiitro je v Semeailkik alleak It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, fcvmesUi nedelje ia pruaika, eh pol 6 *ri pepoldne.
Štev. 203.
V Ljubljani, v petek 4. septembra 1896.
Letnilc XXIV.
Jedinost avstrijskih katolikov.
Na katoliškem shodu v Soloogradu je znani državni poslanec baron Dipauli v prvi slavnostni seji govoril o jedinosti avstrijskih katolikov. Temu obsežnemu in ¡zbornemu govoru povzamemo naslednje :
V ¿asu sebičnosti, ko v družbi človeški raste boj vseh proti vsem, je jedinost med katoličani nujno potrebna po geslu presvetlega vladarja: „Vi-ribus unitis". Jedinost je znamenje, katero je Izve-ličar zapustil svoji cerkvi. Ali je jedinost nemogoča ? Mogoča je, ako male prepire podrejamo krščanski ideji. Mi zahtevamo, da krščanski duh oživlja vse zakonedajstvo. Ce smo jedini, to lahko dosežemo. V S zadnjem času jih je mnogo dalo slovo liberalizmu, druge je prisilila v naš tabor hči liberalizma, soci-jalna demokracija, ki preti uničiti evropsko kulturo. V tej resni dobi ne smejo malenkosti kaliti naše jedinosti. Naš namen so krščanske reforme, božje kraljestvo na zemlji v zakonu in napravah, v kolikor je človeštvu megoče. V ta namen pa je treba velikih žrtev. V boju so sicer lahko različna mnenja gledl sredstev in potov do zmage, toda zmaga katoliške ideje bodi nam vsem skupni, konečni namen. V to pa treba jedinosti v vrhovnem vodstvu. To velja v bojih z orožjem, kakor v političnem boju. Papež in cerkev sta naše vodstvo, to je njih pravica in dolžnost. Za vojsko naredi vrhovni poveljnik veliki načrt, manjše praske pa prepušča podpovelj-■ikom. Torej prostost v dnevnih vprašanjih, jedinost v vrhovnem vodstvu! Nemški centrum deluje v popolni jedinosti s škofi in pokorščini do sv. očeta. Ali smo zato hlapci, če poslušamo svojo cerkev, katero je Gospod zidal na Petra? Mi katoliki nismo prijatelji absolutizma, mi hočemo pravo prostost, a ne prostosti, da lakote poginemo. Vsakemu svoje, to je naše načelo. Kolikor več pravic, toliko več dolž-nostij, vsako delo imej svoje plačilo.
Liberalci so najvišja načela darovali sebičnosti in konkurenci, in nato pa še zanetili narodnostni boj. Vsak narod naj ljubi svoj jezik, svojo duševno soroduost in kulturne življe. Toda iz tega naj ne izvira sovraštvo mej narodi. Vsak pritisek vzbuja odpor. Najboljši možje priznavajo, da so Tirolci iaj-pogumneje odbijali Napoleonove navale, ultramontan-ska dežela je torej a krvjo in ne s frazami pokazala svojo ljubezen do domovine in cesarja. Katoliško stališče je pravo avstrijsko stališče, ki vsakemu narodu pusti njegove posebnosti in pravice. Znani Mazzini je izdal okrožnico : Austria est delenda, avstrijske narode treba hujskati drugega proti drugemu I Ali ne bomo kot katoliki in avstrijski domoljubi obsojali take politike, ki jo je izumil prostozidar ? Krščanstvo uči ljubezen, a navzlic temu moremo iu moramo ljubiti svojo narodnost. Vender pa se nam nemškim Avstrijcem ne sme očitati, da smo krivični proti drugim. V našem katoliškem taboru se lahko zjedinimo vsi avstrijski katoliki.
Slišal sem praviti, da je v loži avstrijske zbornice sedel neki tuji poslanik, kateremu je nekdo razlagal stranke. Nato vpraša poslanik:
„Kje pa sedi avstrijska stranka" ? Avstrijska stranka smo mi katoliki, ki ljubimo Boga, cesarja in domovino. Mi se bojujemo za blagor domovine, prostost cerkve in proti krivici, za krščansko reformo vsega življenja.
Govornik dalje naglaša pravico cerkve do šole. Pruski kralj Friderik Viljem IV. je 1. 1848 zaklical svojim učiteljem : „Vse nesreče, ki je zadela Pru-sijo, ste vi krivi, vaša polovičarska šola, ki je zastrupila zvestobo in vero mojega ljudstva". Kaj bi danes rekel isti kralj, ko bi čital nekatere učiteljske liste, ki naravnost uče bogatajstvo ? Države milijone žrtvujejo za armado, na drugi strani pa puste razširjati brezverstvo.
Sedanji parlamenti ne izvršujejo — svoje dolž-
nosti. O njih velja beseda kralja Karola II.: Parlamenti so kakor mana, najprvo sladki ko med, potem trdi ko star kruh, konečno pa se črvi zarede v njej. Parlamenti morejo dobiti več veljave na zgoraj in doli, in to morejo doseči z organizacijo zadrug. Dela imamo mnogo vse katoliške stranke, ljudstvo želi praktičnega krščanstva. Kdor se prepira za ime, kdor vpraša, ali je boritelj dobil zmago v pravi uniformi, ta slabi naše vrste. Ljubezen do dobre stvari, želja po zmagi krščanske ideje, to naj nas druži, to navdušuje v žrtvah in boju. V to pa potrebujemo božjega blagoslova, in če tega hočemo, moramo prenašati slabosti bližnjega in tako pospeševati ono jedinost, katero je Gospod priporočal svojim učencem.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. septembra.
Volitveno gibanje. Prihodnjo nedeljo priredi poslanec Kaltenegger volilski shod v Fernitzi, kjer bo poročal o svojem delovanju v štajerskem deželnem zboru. To pa liberalni kliki ni nič kaj všeč in namerava preprečiti zborovanje, ali pa vsaj za-braniti, da bi se mu izrekla zaupnica. V to svrho so pričeli strastno agitacijo zoper Kalteneggerja in skušajo pregovoriti volilce, da mu ne pokažejo svoje naklonjenosti. Ob jednem pa nameravajo poslati na shod protikandidata Morreta, ki naj bi mu ugovarjal in begal volilce. To pa zagrizeni kliki še ni dovolj, marveč bega volilce tudi s tem, da jim trosi laž, da konservativna stranka ne bo kandidovala dosedanjega poslanca, marveč grofa d' Avernss. — V Nižji Avstriji kaže sklenjeni kompromis vedno več vspehov. Združeni protisemiti so postali strašilo liberalne klike. „Lueger je postal vsemogočen" tožijo liberalei sami. Njihov kandidat urednik Herzog je zgubil vsa tla, volilci se oklepajo le krščanskih mož. Protisemitska bitka ne bode težavna.
LISTEK,
M a r u s j a.
(Ruski napisal V. Čaj 5e v ko. - Poslovenil Iv. Steklasa.)
(Dalje.)
Med tem Be Maksim umije, obleče čisto opravo, in zdajci sedita za mizo, a iz sklede se kadi vroči boršč. Po večerji se malo razgovarjata. — Poprej dokler je bil Maksim še v vojašnici, se je vselej, ko je prišel z dela, podvizal, da čim prej leže. In to ne samo zavoljo tega, ker se je utrudil, nego tudi radi tega, ker je njemu bilo zoperno in gnjusno ži-Totarenje v vojašnici, radi nesnage in smrada. — On je želel, da čim prej zaspi, da vsaj ne vidi nereda, nesnage in gnjusa, sredi katerega je moral živeti. A zdaj se mu ni hotelo precej spati in vsak večer sta se njih dva razgovarjala, včasi tudi precej dolgo. Marusja je prav rada poslušala, kar je govoril njen oče o rudnikih, o tem, kako v njih delajo ; in ona je kar strmela od strahu, ko si je predstavljala, kako je njen oče globoko v zemlji, pa ako se rov podsuje, — a njen oče tamkej premog koplje . . . Večkrat sta se razgovarjala o ranjki Marusjini materi, in to so bili tako žalostni in tako sladki razgovori . . .
Maksim je imel samo eno težavo. On ni imel zemlje, a bil je prepričau, da nima večje sreče, nego ako človek ima svoj košček zemlje. V rudnike je on odšel zato, ker ni bilo s čim gospodariti, a precej ko bi mogel s čim gospodariti, zapustil bi prav rad rudnike. Tako se je on, razgovarjaje se nekega večera z Marusjo, razodel svojej hčerki :
„Veš ti, Marusja, kaj jaz mislim ?"
„Kaj oče?"
„Da bi dobro bilo, da ne živiva tukej, da jaz ne hodim v rudnike, nego da živiva doma v svojej hišici in da gospodariva kakor treba".
„Oh, ali bi to lepo bilo, dragi Bog" izmakne se iz ustnic Marusji, a oči so se ji zasvetile.
„Lepo, lepo . . ." zategne Maksim. „Samo da zberem denarja, vsaj nekaj, da kupiva polje".
„Oh, kupite, tata, kupite I"
„Treba za to denarja. In pa kaj boš s samim poljem ? Treba še par konjičkov, — pa raznega orodja I . . ."
Marusja povesi na to svojo črno glavico, ali iz novič jej šine nada v očeh.
„Pa kaj ? — Midva pripraviva in prihraniva denarja tudi za orodje in za vse".
„Ne pripravlja se tako lahko, draga hčerka. Ali — Bog bode pomagal. Ze leto dni zbiram in hranim denar, a tudi sem že nekaj prihranil (samo
se za to pred nikomur ne hvalim). Tukaj v rudniku se more dobro zaslužiti, mi dva zase tudi ne tro-šiva mnogo: — tako bova mogla prihraniti vsaj za nekakšno gospodarstvo. Samo bo treba še dosti časa, dokler se toliko pridobi".
„Dolgo ?•
„Dosti — še dve ali tri leta".
Marusja je čisto žalostna.
„To je jako dolgo, tata!"
„Dolgo ? To ni tako dolgo. Poprej se ne more na noben način. Treba je, da tudi ti poodrasteš, da postaneš prava pametna gospodinja, kajti kdo mi bode gospodaril ? Zdaj si stara enajst let, a za tri leta boš štirinajst. In tudi še to je malo. Ali vse eno: vzela bova k sebi teto, ona bo vse lepo in pametno uredila".
Teta Oksana je bila postarna, ali vendar še krepka žena, brez hiše. Nekdaj je ona bila svoja gospodinja, dokler je živel njen mož. Kasneje je hodila na delo, pa je živela tako že kakšnih deset let. Maksim je vedel, da bi mu ona mogla pomoči in da bi rada k njemu prišla, kajti v njegovej hiši ne bi bila samo najemnica, nego prava gospodinja.
„A zakaj bi jo jemali?" protivila se je Marusja. „Jaz bom sama vse uredila. Delala bom dan in noč".

Šolstvo na katoliškem, shodu v Solno-gradu. Kakor smo včeraj omenili, je mej drugimi poročal tudi gimnazijski profesor Pasch in sicer o srednjih šolah. Vsprejela ee je nastopna resolucija ! „V učnih knjigah se ne sme ničesar nahajati, kar bi žalilo ne samo patrijotitai, marveč tudi verski čut, v nemških učnih knjigah se je bolj ozirati na novejšo katoliško literaturo in morajo knjige obsegati posnetke tudi iz nenemških literatur. Kolikor je možno, se mora ogibati nekatoliških učiteljev na katoliških šolah. Verouk bodi kakor poprej predmet za zrelostno skušnjo ; knezoškofijski komisar sme biti navzoč tudi pri preskušnji- iz drugih predmetov. Kandidatje, ki so znani radi nenravnosti in brez-verstva, naj se izključijo od zrelostnega izpita. Glede ljudskih šol so se zborovalci izjavili za popolno versko šolo, ki mora biti pod nadzorstvom cerkve in države. Pouk o veronauku naj se pomnoži za jedno uro na teden in se mora zakonitim potom določiti, da se ga morajo udeleževati tudi otroci brez-verskih starišev.
Ogerska poslanska zbornica. V včerajšni prvi seji jesenskega zasedanja je predložil finančni minister državni proračun za leto 1897, katerega glavne številke smo že včeraj objavili. Svojo predlogo je utemeljeval v poldrugo uro trajajočem govoru. Minister je našteval večje in manje stroške in dohodke, izjavil, da je Ogerska sedaj že toliko močna, da bo lahko zmagovala vse rastoče potrebe. Splošno je omenjal vseh vprašanj, ki so zapopadena v gospodarski in carinski pogodbi mej Avstrijo in Ogersko, pojasnoval obširneje gospodarske in trgovinske razmere ter se potem dotikal tudi kvotnega vprašanja. O tem je podal nastopno pojasnilo : „Kvotno vprašanje ne prištevam k onim, o katerih se sedaj vrši pogajanje mej to in onostransko polovico, in sicer iz tega jednostavnega vzroka, ker ne spada v prvi vrsti v področje vlad, ampak je morata s pomočjo vlad rešiti postavodajalna zastopa. Sele, ko bi se delegaciji ne zjedinili v tem vprašanju, bo sledilo nadaljno poslovanje. Ravno vsled tega pa, ker se ravna vlada strogo po zakonu, še ni pričela z avstrijsko vlado nikakega pogajanja, še manj pa, da bi se bila z njo sporazumila o tem vprašanju. Vlada ni še ničesar obljubila in tudi ne prevzela nikakih dolžnostij in so toraj vsa jednakovrstna nasprotna poročila gole izmišljotine. (?)"
Vprašanje o nasledniku kneza Loba-nova je postalo sedaj jedno najbolj perečih v srednji Evropi. V Berolinu se je vfieraj širila vest, da je odbran za njegovega naslednika grof Pavel Šuvalov, „Miinch. Allg. Zeitg." pa trdi, da zasede to mesto poslanik grof Kapnist na Dunaju, in šele tedaj, ako bi ta odklonil čast zunanjega ministra, bi vprašal car barona Staala, poslanika v Londonu. Z grofom Kapnistom bi bili zadovoljni na Dunaju, kakor tudi v Berolinu, ker se njegovi politični nazori popolno vjemajo z onimi kneza Lobanova. — Ruski listi, mej njimi posebno oficijozni „Regie-rungsbote", naglašajo sicer, da se ruska politika nikakor ne bo spremenila, marveč se bo novi zunanji minister, bodisi kdor koli, strogo držal nazorov po ' i i i -1
„No, to ravno ni ugodno, delati dan in noč, in ti tudi nisi zato" smejal se je Maksim, „a teta Oksana ti ne bode naredila škode, in red bode dala vsakej stvari, saj moreš sama znati, da še ne veš pravega reda — a to seveda tudi ni čudno".
„Pa naj pride" pravi Marusja.
Kakor sta se bila odločila oče in hčerka, tako sta se tudi trudila, da dosežeta svoj cilj. Ona sta ostala na svojem starem mestu in tako preživela še dve leti. Skoraj ves ta čas sta mislila in imela pred očmi samo to, kako bosta jedenkrat živela, in gotovo vsak večer sta nahajala v tem svojem cilju nekaj novega, lepega in veselega, pa se o tem razgovar-jala. V teh njunih skrbeh in v tem razgovoru je čas hitro mineval Maksimu in Marusji, a brez tega bi jima bilo življenje vrlo žalostno, kajti oče in hči sta imela mnogo težkega dela. Ko ne bi bilo upanja, da bosta s tem dosegla zaželjeni cilj, bilo bi jima življenje brez radosti. A zdaj je MakBim delal z vso silo, a delal je večkrat tudi čez mero. Marusja pa tudi ni opravljala samo hišnega dela — ki je bilo zanjo prav težko — nego se je učila marljivo šivati, kajti hotela je, da si bode sama šivala, kadar bode v hiši gospodinja.
Tako je delal Maksim še dve leti ter si prislužil toliko denarja, da je mogel kupiti nekaj zemlje, pa tudi drugo, kar je k temu potrebno: razno orodje,
kojnega kneza; naslednik bo moral ostati zvest temu idealu, da bo mogel pospeševati carjevo mirovno politiko, toda to je odvisno le od prihodnjega moža samega.
Vstaja v Carigradu. V glavnem mestu Turčije vlada sedaj sicer mir, toda ta mir je izvan-reden, prisiljen. Vse navdaja smrten strah. Nihče ni varen ne življenja ne imetja, vznemirjenje je veliko in najmanjši dogodek spravi lahko po koncu vse prebivalstvo. Najbolj v strahu so seveda Armenci, kateri si niti ne upajo na prosto. — Tudi drugoverniki in pa tujci so ravno tako v velikem strahu in si niti ne upajo na prosto. Turška vlada sicer bobna v svet, da je nastopilo trajno premirje in da se vrše pogajanja mej obestranskimi zastopniki. Ta je pa seveda popolno bosa, kajti, dokler bode hujskala zoper Armence in bode vojaštvo mesto pazilo na javni red, le še hujskalo zoper mirne prebivalce, ni misliti na pravi mir.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. septembra.
(Iz deželnega šolskega sveta.) Nadučiteljem nove šole na Viču je imenovan nadučitelj v Pre-serju, g. I. Mam ; učiteljem v Blagovici g. K. Iglič, v Vodicah g. Pr. Razpotnik iz Sv. Trojice, za novo prvo mesto na dekliški šoli v Tržiču gdč. Marija Borowsky, za drugo mesto na Dobrovi gdč. Marija Sešarek. Drugi učitelj v Ribnici, g. Jos. Cop, je premeščen v Trnje, na njegovo mesto pride g. Jos. Hribar iz Kamnika. Dvorazrednica na Suhorju se razširi na trirazrednico.
(Premovanjekonj) seje vršilo dne 2. t. m. v Kranju Za kobile z žrebeti so dobili: Janez Klerkun iz Bašlja 35 gld., Janez Vehovec z Voklega 20 gld., Franc Dovžan iz Golnika 15 gld., Aleš Brgant iz St. Jurja 15 gld., Jože Primožič iz Sv. Križa 15 gl.; Andrej Hočevar iz Sapa in Jernej Polajnar iz Kokre srebrni svetinji. Za mlade kobile: Urban Veber iz Zalegaloga 25 gld., Janez PoliČar iz Besnice 20 gl., Simon Jereb iz Sp. Bernika 15 gld.; Jože Hacin iz Cešnjevka in Franc Mubi iz Sp. Bele sreberni svetinji. Za žrebeta : Franc Aleš iz Podrečja 10 gld., Miha Barle iz Srednje vasi 10 gld.; Janez Sink iz Ovsišča, Franc Čibašek iz Kota in Franc Jenko iz Podrečja sreberne svetinje.
(Iz Višnje gore) 3. sept.: Dne 1. sept. pripetila se je nesreča na sejmu v Višnji gori. Kakor je znano, razpostavljajo sejmarji živino v mestu na več krajih, ker nima mesto skupnega prostora za živinski sejm, kakor ga ima vsaka vas I Največ živine Btoji ob sejmovih na „cvingerju", kjer je pa jako nevarno. Na vzhodni strani leži omenjeni kraj jako visoko, kake štiri metre nad spodaj ležečim zemljiščem. Borna ograja varuje, da ne bi kdo naredil smrtonosnega skoka črez zid. Ob zadnjem sejmu so se štirji sejmarji naslonili na ograjo. Od črvov sne-deni les se zlomi in vsi štirje so se zvrnili črez zid na spodaj ležeče zemljišče. Dva sta se hudo pobila, dva manj. Pri tej priliki naj se tudi omeni, da bi merodajni krogi posegli malo v to stvar in
==ag i	iiib=
konje itd. Kupil je polje — prodal ga je neki kmet v njegovej občini — drugih stvarij pa ni kupoval, ker je čakal sejma, ki je imel biti kmalo v sosednej občini. Ko je prišla spomlad, kupil je semena ter najel človeka, da mu razorje njivo in žito poseje. Sam je ostal med tem še v rudniku na delu, ker je bila ravno lepa priložnost in takšno delo, da je mogel mnogo zaslužiti. A Maksim je sklenil, da ostane do Velike noči v rudniku, potem pa da se preseli s hčerko v vas. Oče in hčerka sta željno pričakovala teh praznikov!
Marusja ni štela samo dni, nego tudi ure, kar jih je bilo še do velikonočne nedelje. Kako dolg se jej je zdel ta čas, dalji kakor vsa ona tri leta, ki sta jih tukaj preživela. Dasi pa se je ta čas vlekel še tako počasi, tudi njemu se je približal konec. —
Danes je Marusja že zgodaj preštela, koliko dni imata biti Še v hišici, in naštela je še šest dnij, in povedala to očetu.
„Res, res, draga hčerka," odgovori Maksim, „v soboto se bode izplačevalo za ta teden, in potem — Bog pomagaj!"
.0, dragi Bog, kako dolgo je še do sobote!" zdihovala je Marusja.
„Dobri Bog bo dal, da bomo tudi to doživeli. Z Bogom, hčerka!"
(Dalje sledi.)
bi zahtevali določiti na vsestransko željo sejmarjev in mesarjev dovolj velik prostor živini, da bi bilo mogoče človeku ob takih dnovih potovati po glavni cesti, vsaj peš, da bi se vozil črez mesto ob tfckih dneh, tega ni še misliti, ker je glavna cesta takoj pred cerkvijo že zadelana z živino. $ejmarji se namreč se svojo živino ne morejo umakniti s ceste, ker je vse preveč napolnjeno. Mesto bi od kmetov le denar pobiralo, prostora naj si gredo iskat sami. Na vsak način se mora to prenarediti in določiti živini prostor zunaj mesta, ker v takih gnječah se je bati še večjih žrtev in nesreč.
(Zidanje novega stolpa pri sv. Jakobu.) Pred 14 dnevi je bilo brati v „Slovencu", da bodo morali najbrže pilotovati temelj za novi »tolp pri svet. Jakobu. Prišla je zato vnovič ogledna komisija. — Vpričo nje so zavrtali na 2l/s 111 globoko izkopanem temelju zemljo, da se prepričajo, kaka so tla. Prišli so najprej do ilovice, ki je bila kmalu pomešana s peskom. Ko so pa jeli vrtati od l1/» m dalje, ni bilo nič več peska, marveč sama ilovica več kakor 3 m globočine od že izkopanega temelja. Komisija je tedaj sklenila, da se temelj za novi stolp „betonira". V torek popoludne so jeli temeljni prostor betono-vati; v ponedeljek zvečer morda z&betonujejo ves prostor, nad 300 kub. m. Za betonovanje pride na 3 samokolnice peska in ravno toliko gramoza jedna samokolnica portland cementa. Cementa se bode porabilo za več vagonov. Ako nam Bog da lepo vreme, pričnemo po Malem Šmarnu z zidanjem stolpa vrh zemlje. Vodo, ki nam je curljala izpod cerkve in prihajala skozi že prirejene kanale cerkvene rakve izpod „Grada", so v ceveh lepo izpeljali v prejšni kanal pri cerkvi, ki vodi v veliki glavni kanal.
(Glede vožnje z omnibusi) izražamo v ime potujočega občinstva željo, naj bi se, ako sploh mogoče, odhod 8 stališča na Glavnem trgu in iz Zvezde tako uravnal, da bi ravno pred odhodom vlakov pri-vozil na južni kolodvor. — Danes je n. pr. na Glavnem trgu čakalo več ptujcev na omnibus, da bi jih odpeljal na gorenjski vlak, toda prišel je prepozno, tako je bil vlak zamujen.
(Koledar kat. tiskovnega društva za 1.1897) je izšel ter se razpošilja. Gotovo bodo gg. društve-niki zadovoljni ž njim, tako ozir vsebine, kakor glede vnanjosti. Prejeli bodo lepo knjižico brezplačno vsi udje tiskovnega društva, razun onih, ki se z let-nino že več let niso zglasili. Koledar dobi brezplačno tudi novi udje, ako kmalu pristopijo k društvu. Neudom stane knjiga v „Kat. Bukvami" 1 gl. 20 kr.
(Iz Radovljice) prejeli smo obširen dopis o slavnosti gasilnega društva dne 30. avgusta, kateremu zaradi pomanjkanja prostora povzamemo sledeče : Novi dom radovljiških gasilcev je kaj lepa in uporabna stavba. Sezidan je ob cesti iz Radovljice v Lesce in je tako-le uravnan: v pritličju je prostorna shramba za gasilno orodje, zborovalna in bralna soba in stanovanje za čuvaja, V prvem nadstropju pa 8te dve stanovanji, ki se oddaste v najem. Poleg doma je postavljen 17 m visok stolp, iz katerega je prelep razgled po gorenjski strani. Načrt za dom in stolp je brezplačno izdelal g. Vurnik. Pri otvoritvi in blagoslovljenju doma je dež prav zelo nagajal, a vender se je vršilo vse lepo in v redu. Prejšni večer naznanil je grom topičev vsej okolici, da je drugi dan nekaj posebnega. Rudarska godba iz Rajblja svirala je pri bakljadi in potem tri komade pred hišo gospe Hudovernikove. V gostilni g. Hirschmanna je bil potem slavnostni koncert, katerega je ista godba prav izborno izvajala. Zaradi dežja je v nedeljo zjutraj budnica izostala. Na tihem so potem gasilci odkrili svojemu načelniku gosp. H. Robleku na novem gasilskem domu spominsko ploščo, kakor smo že poročali. Gasilci so se na to podali na kolodvor vsprejet goste, ki so prihiteli k slavnosti. Premnogo gasilnih društev iz vseh krajev se je zbralo pred novim gasilnim domom, od koder so potem z zastavami odkorakali v cerkev. Tu je č. g. dekan najprej blagoslovil novo zastavo gasilnega društva, potem pa je zabil prvi žebelj v zastavo, nato kumica in drugi dostojanstveniki. Pred slovesno sv. mašo stopil je gosp. dekan na prižnico in je v poljudnem govoru opisoval človekoljubno delovanje gasilcev, vnemal jih k slogi ter spodbujal, naj gase tudi prav pridno notranji ogenj 8trastij. Po službi božji podala so se vsa društva k novemu domu, katerega je na to gospod dekan blagoslovil. — Sledil je slavnosten banket v gostilni gospe Klinarjeve, pri katerem so se vrstile razne napitnice. Po banketu se je pričela ljudska veselica, v kolikor se je mogla vršiti pri slabem
vremenu. Napredek radovljiškega gasilnega društva s* je ta dan oiituo pokazal, in želimo n* le, d&
bi še vedno napredoval v korist domovini in človeštvu 1
(Duhovne vaje) za duhovne ljubljanske škofije so se danes dovršile. Završili so duhovne vaje pre-vzvišeni gospod knezoškof s krasnim očetovskim nagovorom. Duh. vaj se je udeležilo 114 duhovnov.
Dal Bog svoj blagoslov !
* *
(Prvotne volitve na Koroškem.^ Iz Celovca, dne 3. septembra: Prvotne volitve se bližajo koncu. Na Slovenskem so izpadle večinoma prav ugodno, mnogo manj ugodno pa po Nemškem, kjer se ljudstvo le še malo in počasi zaveda svojih dolž-nostij. Zmagali smo sijajno na Rudi fvprvič!) potem je naš: Rožek, Spod. Dravograd, Svabek, Go-zdanje, Loga Ves, Snofiče, Brdo, Lipalja Ves, Pon-tabelj, St. Jakob v Rožu. Pomenljiva je tudi zmaga v Bekštanju. — Veliko posestvo je kar čez noč postalo „nemškonacijonalno". Kam hočejo pobegniti sedaj naši liberalci stare in čiste krvi ?
(Shod avst. gasilcev.) Iz Celovca, dne 3. sept.: Prihodnje praznike zberejo se tu na skupnem shodu zastopniki gasilcev iz cele Avstrije. Za vsprejem gostov se delajo že dolgo priprave; kakor pa vse kaže, imelo bode vse slavlje izrecno nemško-naci-jonalni značaj. Mesto je nalašč za te dni nakupilo mnogo novih zastav, med njimi največ fr ank-f u r t a r i c ! To pove dosti! Slavnostni govornik bode Dobernik. Vpilo se bode ua vse pretege „heil", povzdigovalo nemštvo in prusovstvo, itd. Opozarjamo že sedaj na to, ker bodo, kolikor se sliši, na shodu zastopana slovanska gasilna društva. Kako se bodo obnašali npr. slovenski gasilci proti eventuvel-nemu izzivanju ? Upamo, da ne bodo molčali, marveč bodo, če treba, jasno oporekali vsakeršni pro-vokaciji.
*
* *
(Volilno gibanje na Štajerskem.) Dne 8. septembra ob 4. uri bode v gostilni Antona Goričarja v Mozirju shod volilcev; poročala bodeta bivša deželna poslanca dr. Sernec in dr. Dečko o deželnem zboru ter se predstavila kot kandidata. Isti dan ob 3. uri bode shod pri Sv. Bolfenku v Slovenskih Goricah ; poročal bode dr. Jurtela. — Pri volitvi volilnih mož je zmagala slovenska stranka v Jarenini, Pesnici, Polički Vasi, Kanižu, Vukovskem dolu, Kozjem in navzlic strastni agitaciji v občini St. Ilj ob Muri.
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) C. gospod Robert V a c 1 a v i k je iz Slov. Bistrice premeščen v Vojnik, č. g. M. Medved iz Tehar-jev v Slov. Bistrico.
(Anarhist — policijski komisar.) Te dni je stal pred porotnim sodiščem v Gradcu 32letni Josip Hospodsky, rodom Ceh. Obsodili so ga radi goljufij, katere je za anarhizem storil, na petletno težko ječo. Leta 1880 so namreč izdali anarhisti ukaz, da mora vsak anarhist na kakoršen koli način za anarhijo preskrbeti denarja. Temu načelu zvest preoblekli so se Hospodsky in ša druga dva anarhista za policijske komisarje. Prišli so k bogati vdovi blizu Dunaja, pokazali neko pisanje s pečatom, katero veleva vdovi, naj pusti policijskim komisarjem, da preiščejo nje denar, ker je na sumu, da ima mnogo ponarejenega denarja. Vdova rade volje odpre svojo VVert-heimenco in komisarji jamejo brskati po papirju in denarju, ki je znašal blizu 20.000 gld. Komisarji so bili prav vestni in so dejali, da morajo denarje seboj vzeti, da jih natančno pregledajo. Že je vdova prikimala, pa njena zadej stoječa sorodnica glasno pripomni, da ima jeden gospodov ponarejeno brado. Sedaj pa jo goljufi pocede, a vendar odneso kacih 300 gld. Hospodsky a so vjeli in ker ima tudi še mnogo drugih pregreh in prestopkov na vesti, so ga
posadili malo v ječo, da se mu vroča kri ohladi.
* *
(Dubica Bosanska,) dne 2. septembra. Poročam vam nekaj žalostnih novic, ki so posebno žalostne za nas nesrečne poljedelce. Letos preti vremenske uime vse poljske pridelke uničiti. Do sv. Petra je bila huda suša, a kmalu potem je toča pobila Se tisto malo, kar je zraslo. In še večkrat potem pobila je toča, jedenkrat celo po pol kile težka, tako da je pobijala živino. K temu pa se je pridružila še
povodenj in tudi sena ljudje prav »ič ne bodo imeli. Vlada je poslala pet vagonov koruze v pomoč ubogim ljudem. 28. avgusta pa se pridrvi huda nevihta, ki pobije prav čisto vse v tla v Dubici in bližnji okolici. Dve noči in jeden dan je lilo, kar je le moglo in Sava je prestopila bregove, kaker tudi Una. 2e spravljeno žito je splavalo ali pasegnilo in ljudje tudi koruze nimajo, ki je zadnji up in nada Bošnjakov. Ljudje so zelo obupani, ker sa je med svinjami pokazala kuga. Bog pomagaj! — Most čez Uno, ki bo vezal Boano s Hrvaško, se ta teden otvori.
(Ne v Ameriko!) Zadnji „Amerikanski Slovenec" piše: Cuje sa, da bodo prenehali z delom po rudokopih v več krajih. Rudnik „Pioneer" je odpustil 100 delavcev; bati se je, da v kratkem preneha tudi Chandlerjev rudnik. Na Biwabiku so po večjem v vseh rudokopih ustavili delo, na E elethu so odslovili do 100 delavcev, Na Virginiji po ne-kodi ne delajo. Nič boljšega ni pričakovati v To-weru. S temi vrsticami svarimo rojake, na) ne gredó v Ameriko. Ko se obrne na bolje, poročali jim bomo pravočasno.
(Kaznovani rešitelj.) Neki učitelj na Nemškem je z lastno nevarnostjo rešil tovariša iz valov. Bil je kaznovan z globo 1 gld. 30 kr. zato, ker se je na prepovedanem kraju kopal!
(102 leti bolehua.) V občini Sv. Jakob pri Bo-cenu umrla je zadnje dni kajžarica Marija Trenka, 102 leti stara. Najbolj čudno pa je pri tem to, da je starka vedno živela v uboštvu, poleg tega pa še nikdar zdrava ni bila.
(Zaradi češpljeve peške umrl.) Na Tirolskem ukazala je neka imenitna gospa svojemu slugi, naj pobere češplje, katere so ležale pod drevesi. Naročila mu je, naj nobene češplje ne pojé iu mu da kot plačilo jedno cigaro. Sluga pa je vendar pojedel nekaj češpelj, peške pa je tudi pogoltnil in jedna mu je obtičala v grlu. Se le četrti dan so poklicali zdravnika, pa bilo je prepozno. Peti dan je umrl nesrečnež.
Društva.
(Vabilo k javnemu društvenemu .shodu), katerega priredi slov. katol. del. društvo v Ljubljani v nedeljo, dne 6. septembra t. 1. ob 4. uri popoludne v prostorih gostilne g. Ferlinca v Ljubljani. — Vspored: 1. Volitev v splošni kuriji. 2. Nedeljski počitek. 3. Zavarovanje za starost. 4. Raznoterosti. — (Točka 2. in 3. s posebnim ozi-rom na avtonomne in zasebne urade.) — Drugo nedeljo, dne 13. t. m. priredi društvo javen shod v Križih pri Tržiču.	Odbor.
(Vabilo k veselici,) katero priredi narodna čitalnica v Kamniku povodom otvoritve svojih prenovljenih prostorov s prijaznim sodelovanjem si. pevskega društva „Lira" v nedeljo dne 6. septembra t. I. Vspored : 1. K. M. Weber: „Slavnostna ouver-tura," igrata na glasovirju gg. P. Gorjup in M. Samec. 2. Nagovor predsednika. 3. J. Aljaž: „Občutki", moški zbor z bariton-samospevom. 4. „Berite Novice*. Vesela igra v jeduem dejanju. Spisala J. Kersnik in J. Jurčič. 5. H. Volanč: „Slovan na dan," mešan zbor s sopran-iu alt samospavem. 6. A. Dnfak: „Slovanski plesi", štev. 7. in 8. igrata na glasovirju gg. P. Gorjup in M. Samec. 7. J. Lisin-ski: „Sovračanje," čveterospev. 8. Odkritje novona-bavljenega kipa f dra. Janeza Bleiweisa. Živa podoba. 9. Pias. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 40 kr. Začetek ob 1¡t8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(„Delavsko podporno drušvo" v Trstu) praznuje 6. sept. obletnico blagoslovljenja društvene zastave z jutranjo in popoldansko slav-nostjo. I. Zjutraj ob 71/, uri zberó se udje in odborniki v prostorih društva, Via Molin piccolo št. 1. Odtod odidejo z godbo, društveno zastavo in odborom na čelu v cerkev sv. Antona novega, kjer jih pričakujejo v sveianih oblekah udinje in nadzornice. Točno ob 8. uri začne sveta maša. Po sv. maši vrnejo se udje in odbor, spramljevani z godbo, istim potom v društvene prostore pohraniti zastavo, potem se razidejo. II. Popoludne bode v okinčanem vrtu „Mondo nuovo" veselica, katera začne ob 61/*-uri in traja do polunoči. Pri veselici sodelujejo pevci in godba; poskrbelo se je tudi za umeteljne ognje. Natančni program veselice se dobi pri uhodu in na m¡zah. — Ustopnina za osebo 20 nč. (Nad 10 let stari otroci plačajo 10 nč. ustopnine). Podpisani odbor se nadeja, da se družabniki in družabnice, kakor tudi drugi prijatelji društva, mnogoštevilno slavnosti udeleže. —Opombe: Družabniki in družabnice morajo ta dan nositi društveno znamenje. Na red pazijo postavljeni nadzorniki. — V slučaju slabega vremena preloži se veselica na dan
13 sept. ob isti uri zvečer. Uatopnice k veselici dobivajo se pri gosp. Antonu 2itko, ulica Stadion, št. 1, in v društveni pisarni.	Odbor.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca avgusta t. 1. uloiilo je v mestno hranilnico ljubljansko 538 strank gld. 289.256 49, 498 strank pa vzdignilo gld. 324 685 02.
Telegrami.
Levov, 4. septembra. Presvetli cesar je bil včeraj navzoč pri vajah osmih konjeniških polkov v okolici Humienieca. Vladar je bil z vsem popolno zadovoljen. Nazaj se vra-čajočega je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Pri ti priliki je vsprejel cesar tudi več prošenj od kmečkih prebivalcev.
Levov, 4. septembra. Presvetli cesar je podaril za uboge v Klopiju 100 gld. za razširjenje šolskega poslopja 300 gld., za uboge v Komarnu 200 gld. in za ondotno ubožno liišo tudi 200 gl. iz svoje zasebne blagajne.
Dunaj, 4. septembra. Poslanik princ Liechtenstein je odpotoval v Petrograd.
Budimpešta, 4. septembra. V včerajšni seji je poslanec Ugron zelo ostro kritikoval utemeljitev proračuna od strani finančnega ministra ter jo imenoval naravnost slepilo. Zahteval je, naj vlada pojasni svoje stališče v kvotnem vprašanju, in naloži vso odgovornost na ramena ministrov, ako se zviša dosedanja kvota. Zelo ostro je prijemal ministra radi njegovih pojasnil o bančnem vprašanju in železniškem tarifu ter poživljal zbornico, naj v znak nezaupanja izroči proračun finančni komisiji. Predlog ni obveljal. Posl. Szeterkenyi je interpeloval ministerskega predsednika radi vestij o razpuščenju parlamenta in izjavil, da se opozicija ne ustraši pretenja z razpuščenjem.
Varšava, 4. septembra. Glavnega guvernerja grofa Šuvalova je zadela včeraj kap, vsled česar mu je otrpnila vsa leva stran. Nahaja se sicer v nevarnosti, vendar pa je upanje, da se mu stanje zboljša.
Kijev, 4. septembra. Mej navdušenim pozdravljanjem navzočega občinstva sta odpotovala car in carinja v Vratislavo.
Plovdiv, 4. septembra. Iz zanesljivih virov se o zadnjih dogodkih v Carigradu poroča, da so visoki državni in dvorni uradniki popolno hladnokrvno opazovali krvavo klanje in v posamnih slučajih še celo huj-skali druhal, da je napadala Armence, častniki in policijski komisarji zatrjujejo, da so dobili prvo povelje, naj preprečijo zločinstva med drugoverniki in tujci, in še le 28. avgusta so dobili povelje, naj ustavijo zasledovanje Armencev.
Cetinje, 4. septembra. Neapoljski princ je odpotoval včeraj zvečer iz Bara.
Madrid, 4. septembra. Uradna brzojavka iz Manile poroča, da so se sprijeli vstaši s španjskimi četami ter izgubili štirinajst mož. Vstaja se širi tudi po drugih pokrajinah.
Draždane, 4. septembra. Cesar je odpotoval s princema Henrikom in Albrehtom v Vratislavo.
Indianopolis, 8. septembra. Predsednik Cleveland je odločno odklonil predlog, naj se da proglasiti kandidatom za predsednika Zveznih držav na demokratičnem shodu.
Svilnati damasti 65 kr.
do gld. 14*65 meter — istotako tudi črna, bela in barven» Hennebergova svila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.) poitnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto v Švico.	30 9—7 6
Tovarne za svilo G. Henneberg
c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh.
:■»«> ■■■i | i^«
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkatarallfine pastlle lekarja Plooollja v Ljubljani (Dunajska oesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajiuiejo kašelj. — Cena
skatljici 25 kr.,' 10 škatl.iic gld. 2-—. 124 (50-26) 4
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
nenie in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk, Stefanaplati
Nr. 11, Parten«
Tu) ei.
2. septeoibra.
Pri Slonu: Weiter, Epstein, Winkler, Frankfurter, Eder, Freund, König, Brunner, Neuroth z Duntja. — Werbole iz Izlak. — Buzel, Frischkovitz iz Trita. — Oppenheimer iz Präge. — Wild iz Inomost». — Hermann, Lulek iz Gr»dca.
—	Thurnberr iz Tr»vnik». — Siegl iz Crefeld-». — Peuk iz St»r«g» Trg».
Pri Mali6u: NemanlS, Singer, Herzel, Buibaum in Singer z Dunaj». — Schulz iz Eipel-a. — Monheim iz V»-raidin». — Tessier iz Benetk. — Slabanj», Culot iz Oorice.
—	Prohaska iz Gr»dc».
Pri Lloydu: Burgleitner iz Gr»de». — Sl»pi»k iz Tre-belaega. — Murgel iz Koyega Mesta. — Buder iz Kobilje-gl»ve. — Ferjanciä, Puncuh iz SI»p». — Perko iz 2irov. — Mohär iz Noveg» Mesta. — Suti iz Trat». — Graiiö iz Bruck» ob M. — Vilman iz Minnssote. — Ogri« iz Celovc».
Meteorologlöno poroöllo
3 a	Čas opazovanj»	Stanje barometra v mm.	Temperatur» po Celziju	Vetrovi	Nebo	.a 2 5 • ■9 9 s ÜJ S ¿S. >
3	9. zvečer	7370	14-8	si. jvzfa.	jasno	
4	7. zjutraj 2. popol.	737 8 737 1	12» 220	si. svzb. n	megla jasno	0-6
m»lom
Srednja včerajšnja temperatura 16 0°, z» 0 6" pod nor-
Zahvala.
614
Z» izraze sočutja ob bolezni in smrti mojega nepozabnega sina
Frana Ferjančič-a
in z» častno spremstvo k zadnjemu počitku, osobito od str»ni postajnega poveljnistva gg. oficirjev ter vojaških gojencev in od strani gg. sodnih in državno-pravdnih uradnikov, izrekam v svojem in v imenu sorodnikov najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 4. septembra 1896'
Dr. Andrej Ferjančič.
Eksekutlvne dražba.
Anton» L o g » r j » iz Podklsne» nepremakljivo posestvo
v Dol»h (217 gld. 50 kr.), terjatev 200 gld., ini 12. sept. ia 17. okt. v Idriji.
Jernej» Tonija iz Utika zemljišč» v Bukovo»h (186, 80, 60, 70 in 93 gld.), dni 16. sept. in 16. okt. v K»anikn.
Na dobro hrano in stanovanje vzameta se
dva dijaka.
Kje, poizvl se pri administraciji .Slovenca" v
Vodnikovih ulicah.	602 8—1
■V Ha prodaj lauua	613 1-1
tarmoBii s uedalom, 410 glasov (RlnnitorD
dalje: drobnogled in aparat za meglenaste
podobe.	Vilj. Kramar,
kontrolor pri brzejavu e. kr. 4ri. železnic» v Trstu. Dosluisn uiltelj prevzel bi
službo orgljarja na deželi,
najljubše na Dolenjskem.
Ponudbe naj se bl»govolijo poslati upravnlitvu „Dol. Kovlo".	612 1-1
Največja hiia ▼ Trebnjem, stoječ» n» sredi trg», pripravna in ugodna stavb» z jednim nadstropjem, zelo pripravna za vsakovrstno obrt, sposobna tudi za urad», obstoječa iz 15 sob, 3 kuhinj, 3 shramb, 5 kletlj, 2 prostornih zidanih mostoviev, s katerih je imeniten razgled proti železnici in drugim krasnim n»r»v»m, dalje 2 velik» obokana hleva. Kazun drugih potrebnih prostorov je pred hišo velik prostor, kakor tudi veliko dvorišče, '/< orala Trta in llt orala njive, vse v dobrem stanu, je z» 15.000 (ld. takoj na prodaj.
Več se izve pri Fanl Lierzer v Trebnjem na Dolenjskem.	601 3-2
Služba organistain cerkvenika
0dd& 10 609 3—2 v Št. Jurija pri Šmarljl, p. Grosuplje.
V poduk za izdelovanje lončenih pečij
vsprejme se
14 do 16 let star, sin poštenih krščanskih starišev. Dogovor pismeno ali ustno.	610 3-1
Brata Appe
v Novem Mestu.
V popravljanje in natančno vglašenje gla-sovirov in pianinov
se priporoča	611 6—1
Alojzij Lesjak v Ljubljani, Streliške ulice 5.
pripravljen iz gorskih malin z najboljšo vonjavo itd. 1 kg. v steklenici 65 kr., pol kg. 35 kr.
Lekarna Trnkoczy,
Ijjllbljtllia. 447 12 SIT* Vsakdanja razpošlljatev s pošto.
"V Kranju 598 3 3
vsprejmo se v stanovanje in na hrano
dijaki iz boljših hiš
za prihodnje šolsko leto. Stanovanje z vrtom je v bližini gimnazije.
Ponudbe pod A. B., poste restante Kranj.
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
St. 25.443.
Razglas.
599 S—3
V smislu § 6 zakona z dne 23. maja 1873. 1. (št. 121 drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen
prvotni imenik porotnikov za 1807. leto
od 31. dne avgusta do 7. dne septembra 1.1.
v magistratnem ekspeditu na ogled, ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi.
Porotniškega posla so oproščeni po § 4 omenjenega zakona:	v
1.	Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar;
2.	udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3.	osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poki cani k vojaški službi;
4. osebe v službi cesarskega dvera, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki, in tako tudi lekarji, ako uradni ali občinski načelnik z&nje potrdi, da jih ni moč utrpeti, za sledeče leto;
5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po koledarju.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 27. avgusta 1896
Št. 7098.
Oklic.
588 3 -3
Od o. kr. deželnega sodiiča v Ljubljani se naznanja: Na prošnjo kranjske finančne prokurature v Ljubljani v sporazumljenji z mestno občino ljubljansko kot zastopnico mestnega občnega zaklada dovoli se prostovoljna sodna dražba sledečih v zapuščino dne 3. avgusta t. 1. umrlega hišnega posestnika in vrvarja Franceta Knerler-ja spada-jočih reči:
1.	Vse zaloge vrvarskega blaga, obstoječega iz prešane, snažene in vezane konoplje, iz več kot sto .klobčičev fine, in čez dve sto klobčičev klobučarske špage, dalje iz raznovrstnega izdelanega in na pol izdelanega vrvarskega blage, kakor: vrv za perilo in zvonove, podveznic, ujzd, vajet itd.;
2.	zemljišča vlož. št. 41 zemliiščnih knjig katastralne občine Krakovo obstoječega iz hiše v Kladeznih ulicah (Brunngasse) štev. 9 z vrtom za zelenjavo.
Prostovoljna sodna dražba vrvarskega blaga vršila se bode v zapustnikovi hiši v Kladeznih ulicah št. 9
dnč 10. septembra 1890
in če bo treba še prihodnje dni, vsakokrat dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 3. do 6. ure, in se bodo prodane reči istemu, ki največ ponudi, proti takojšnemu plačilu in odstranitvi oddale.
Dražba hiinega posestva vršila se bode
dnč 14. septembra 1890
dopoldne od 11. do 12. ure v uradni pisarni c. kr. notarja Ivana G o ga 1 a kot sodnega komisarja.
To zemljišče se bode za ceno 1685 gld. izklicalo in pri imenovanem roku le za to ali višjo ceno istemu oddalo, ki največ ponudi.
Zemljeknjižni izpisek in dražbeni pogoji, po katerih si je c. kr. finančna prokuratura zlasti 14dnevni rok za odobrenje prodaje pridržala, so v uradni pisarni imenovanega gospoda sodnega komisarja med navadnimi uradnimi urami na ogled.
Ljubljana, dnč 17. avgusta 1896.
I> u n a j s k a borza.
Dne 4. septembra.
Skupni drlavni dolg v notah.....
Skopni driavni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4$......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata rent» 4%.......
Ogerska kronska renta 1%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemflki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
20 mark ............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekini...........
101 gld. 70 kr.	
101 ,	80 .
123 „	35 .
101 „	25 .
122 .	30 .
99 .	60 .
951 .	
374 ,	— .
119 .	60 .
58 .	60 .
11 .	73 .
9 .	52»/,
44 .	30 „
5 „	64 „
Dni 3. septembra.
4% drtavne srečke i. 1854, 260 gld. . . o% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolZnice Budolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne «rečke b% ... . Dunaviko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo gorskega mesta.......
<% kranjsko detelno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke t% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ juZne železnice 3% .
„	, južne železnice b% .
„	, dolenjskih Železnic 4 %
143 gld. 75	kr.
156 . -	n
188 . 50	n
99 . 45	•
139 . 25	•
127 . -	m
108 , 26	n
112 . -	n
98 . 50	•
99 „ 45	n
225 . -	n
172 . -	u
128 . 25	n
99 „ 50	n
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld.
4% srečke dunav. parobr. druZbe, 100 gld. 142 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Budolfove srečke, 10 gld.......
Salmore srečke, 40 gld........
St. Genriis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3430 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 426 Akcije južne Železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Dunajskih lokal, železnic delniška druZba Montanska družba avstr. plan. . ■ • Trboveljska premogarika družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
18 22 69 69 60 22 157
86 158 127
25 kr.
75 50 50
75 50 50
50
50 12
f	ST Nakup ln predaja
i vsakovrstnih drftavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« z» zgube pri irsbanjlh, pri izžrebasj» najmanjšega dobitka Kslantna izvršitev naredil na borsl.
Menjarnična delniška družba
„M 13 R C IT
Wallzeile it. 10 Dunaj, Ririihilfirstriisi 74 B,
66
Pojasnila*SS v vseh gospodarskih in flnaninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoi|skih vrednostni papirjev in vestni svili za dosego koiikor je mogoče visooeg» »brestovan)» pri popolni varnosti naloženih glavnic. "Vi